Učni načrtGimnazija

RUŠČina

Gimnazija

Učni načrt

Obvezni pRedmet in matURa (420 UR)izbiRni pRedmet (140 UR)

RUŠČina

Splošna, klasična in strokovna gimnazija

Učni načrt

RUŠČINA Gimnazija; Splošna, klasična, strokovna gimnazijaObvezni predmet in matura (420 ur), izbirni predmet (140 ur)

Predmetna komisija:Ines Vozelj, Gimnazija Poljane, Ljubljana, predsednicaJanja Urbas, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, članica

Pri posodabljanju učnega načrta je Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za ruščino izhajala iz veljavnega učnega načrta za ruščino iz leta 1998.

Recenzenti:dr. Marina Spanring Poredoš, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaVesna Prinčič Crosatto, Šolski center Nova Gorica, Gimnazija

Izdala: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvoZa ministrstvo: dr. Milan ZverZa zavod: mag. Gregor Mohorčič

Uredili: Katja Križnik in Nataša PurkatJezikovni pregled: Tatjana Ličen

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

371.214.1:811.161.1

VOZELJ, Ines Učni načrt. Ruščina [Elektronski vir] : gimnazija : splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni predmet in matura (420 ur), izbirni predmet (140 ur) / predmetna komisija Ines Vozelj, Janja Urbas. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008

Način dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_RUSCINA_gimn.pdf

ISBN 978-961-234-694-2 (Zavod RS za šolstvo)

1. Urbas, Janja239213312

�

Kazalo

1 OpRedeLitev pRedmeta 5

2 SpLOŠni CiLji in Razvijanje KOmpetenC 6

3 CiLji in vSebine 8�.1 Operativniciljipoposameznihsporazumevalnihzmožnostih 9

�.1.1 Jezikovnazmožnost 9�.1.2Medkulturnazmožnost 12�.1.�Priporočeneučnevsebine(teme) 1�

�.2 Poukknjiževnosti 1�

4 pRiČaKOvani dOSeŽKi/RezULtati 154.1Umestitevruščinevpredmetnik 154.2Pričakovanidosežkipoposameznihmodulih 15

5 medpRedmetne pOvezave 19

6 didaKtiČna pRipOROČiLa 206.1Didaktičnapriporočilaposporazumevalnihzmožnostih 21

7 vRednOtenje dOSeŽKOv 24

4

5

1 OpRedeLitev pRedmeta

Učenjetujihjezikovpostajavsakdanjapotrebavsehnarodov.ZvključitvijoSlovenijevEvropskounijosejepomenznanjatujihjezikovšepovečal,sajomogočadijakommobilnostinvečjemo­žnostizaposlovanjadomainvtujini.StempremikomstasepomembnospremenilatudipoložajinvlogaruskegajezikavEvropi.

Ruščinasijevzadnjihletihžeutrlapotvsrednješolevštevilnihevropskihdržav.TudivSlovenijiimavgimnazijahžezagotovljenstatusmaturitetnegapredmeta.Dijakilahkoruščinovečinomaizberejokotdrugialitretjitujjezik.

Medtemkososlovenskigospodarstvenikiinturističnidelavcižezdavnajspoznalipomenzna­njaruskegajezikazauspešnejšegospodarskopovezovanjeinsodelovanjezdržavaminekdanjeSovjetskezveze,sepovečujetudizanimanjezaučenjeruščinevgimnazijahinosnovnihšolah.Menimo,dajezelopomembnomotiviratidijakezaučenjetegajezika,polegtegapauzaveščatistaršeinširšojavnost.

Navsezadnjejeruščinaslovanskijezik,kigagovorivečkot250milijonovljudi,edenizmedurad­nihjezikovZdruženihnarodov,jezikzbogatokulturnotradicijo,jezik,vkateremsonapisananajvečjadelasvetovneklasike.

Poukruščinesetakokotpoukdrugihtujihjezikovdanesprilagajanovimizzivom,uvajanovepristope,uporabneinživljenjskeučnevsebine,kigapripravljajozaučinkovitokomunikacijozruskogovorečimdelomsveta.Polegtegadijakanavajanasamostojnorazmišljanjeinrazisko­vanje,sodelovanjevširokozastavljenihmednarodnihprojektihterdelozvsemirazpoložljivimiviriinformacij(svetovnisplet).

6

2 SpLOŠni CiLji in Razvijanje KOmpetenC

Splošniciljipredmetasousposobitidijakezaučinkovitoraboruščinevrazličnihživljenjskihokoliščinah,vključujočpoznavanjeinsprejemanjekulturedeželeciljnegajezikaterhkratizave­danjepomenasvojelastnekulture.

Pripoukuruščinedijakirazvijajozmožnosti:•slušnegainbralnegarazumevanja,•govornegasporazumevanja,•govornegainpisnegasporočanja.

Pripoukuruščinedijakirazvijajonaslednjekompetence,insicer:

Sporazumevanje v maternem jezikuDijakispomočjomaterinščinerazvijajosporazumevalnezmožnostivtujemjeziku:•izražajoininterpretirajodejstva,stališča,zaznavajoodnoseinčustvavrazličnihdružbenihin

kulturnihokoljih,•prisprejemanjubesedilavtujemjezikuseodzivajovmaterinščini,•izmaterinščineprenašajopridobljeneučnestrategijeinrazličnesposobnosti,spretnosti,kot

soopismenjenost,slogovnaizraznostinpoznavanjenačelbesedilnosti,•primerjajorazlikeinpodobnostivtvorbiterpritemprepoznavajopojavemedjezikovnega

vplivanja.

Sporazumevanje v tujem jeziku•spoznavajo inusvajajosistemruskega jezikanaglasoslovni,oblikoslovni,besedotvorni,

skladenjskiinbesediloslovniravni,•razvijajosposobnostizauspešnosprejemanje,tvorjenjeinposredovanjegovorjenihinzapi­

sanihsporočil,•spoznavajosocialnenorme,kipogojujejojezikovnorabo,prepoznavajoinustreznouporab­

ljajorazličnesocialneinfunkcijskezvrstijezika.

digitalna pismenostDijakirazvijajozmožnostiuporabeinformacijsko­komunikacijsketehnologijenanaslednjena­čine:•jovarnoinkritičnouporabljajopriučenjuinsporazumevanju(elektronskapošta),•naspletnihstranehpoiščejopodatke,kijihustreznouporabijo,•narazličnenačinepredstavijosvojeizdelke(grafično,slikovno,pisno,zvočno,večpredstav­

no),•sevključujejovmednarodnemrežneprojekte.

�

Učenje učenjaDijakiseučinkovitospopadajoznovimiizzivivučnemprocesu,bogatijosvojepozitivneučneiz­kušnje,svojeintelektualnesposobnostiinrazvijajo:•učnestrategijeprisprejemanju,tvorjenju,posredovanjubesedilvtujemjezikuinprivključe­

vanjuvpogovor,•strategijezadelossodobnimitehnologijami,viri,podatkiingradivi,•zmožnostorganiziranjasvojegaučenjainvrednotenjalastnegaznanja,•zanimanjezaučenjesosedskihintujihjezikovvšoliinzunajnje,•sposobnostizaučenjezunajšole,•intereszavseživljenjskoučenje.

Socialne in državljanske kompetence•dijakirazvijajozmožnostitvornegasodelovanjavskupini/družbi,•upoštevajodogovore,kisopovezanizosebnimživljenjeminzživljenjemvskupnosti(skrbza

družino,zdravje),•sozmožniempatije,sklepanjakompromisovinpremagovanjapredsodkov,•izrabljajovsakopriložnostzanavezovanjestikov,•razvijajozavestolastnikulturiinnarodniidentitetitersezavedajovlogeposameznikavmed­

narodniskupnosti.

Samoiniciativnost in podjetnost•dijakigradijosamozavest,samoiniciativnostinodgovornost,•prenašajovšolinaučenoznanjevvsakdanježivljenje,•sipostavljajostvarneučnecilje,•prevzemajopobudeprireševanjutežav,•soustvarjalniininovativni,•sprejemajotveganjainpredvidijomorebitneposledicesprejetihodločitev,•gradijozavestostrokovniodgovornosti.

medkulturna kompetenca in kulturna zavest•dijakirazvijajokulturnozavestintoleranco,•pridobivajočustvene,moralneinetičnevrednote,•spoštujejopomenustvarjalnegaizražanjazamisli,izkušenjinčustevspomočjoglasbe,vizu­

alnihumetnostiinknjiževnostjo,•razumejopomenestetskihdejavnikovvvsakdanjemživljenju,•razvijajolastneustvarjalnezmožnosti,•spoznavajoinuzaveščajokulturnoinjezikovnoraznovrstnost,•razvijajopozitivenodnosdososedskihintujihjezikov,dogovorcevinnjihovihkulturterod­

pravljajostereotipeinnegativnorazpoloženjedodrugačnosti,•ugotavljajoprepletanjekulturvmaterialniinnematerialnioblikitersezavedajopomenama­

ternegajezikainlastnekulture.

8

3 CiLji in vSebine

Učninačrtnavajadelitevznanjnasplošnaznanjainposebnaznanja.Splošnaznanjasooprede­ljenakotznanja,potrebnazasplošnoizobrazboobkončanjugimnazijeinsonamenjenavsemdijakom/dijakinjam,zatojihmoraučitelj/učiteljicaobveznoobravnavati.

Posebnaznanjaopredeljujejododatnaalipoglobljenaznanja,kijihučitelj/učiteljicaobravnavaposvojipresojigledenazmožnostiininteresedijakov/dijakinj.

a) Splošna znanjaPouktujegajezikanajbidijakeusposobilzaustrezno,okoliščinamprimernojezikovnoravna­nje.Učnevsebineintememorajoizražatidijakoveintereseinpotrebe,spodbujatimorajora­zvojuporabnihinživljenjskihznanjterpozitivnihvrednot.Zaustreznokomunikacijomoradijakpripoukupridobitipotrebnajezikovnasredstva(izgovor,intonacijo,pravopis,slovnico,bese­dišče…)inzajezikovniprocespomembneučnetehnike(prepoznavanje,pridobivanje,obdela­voinposredovanjeinformacij).Dijakiusvajajozmožnostislušnegainbralnegarazumevanja,govornegasporočanjainsporazumevanjaterpisnegasporočanjaterspoznavajosocialneinkulturološkenorme,kipogojujejojezikovnoraboinjimomogočajo,daseustreznoodzivajovkonkretnihgovornihsituacijah.

Besedila,slušnoinslikovnogradivomorajodijakeseznanjatizgeografskimiincivilizacijskimiznačilnostmidežele,zgodovinoinnačinomživljenjaljudi,kateregajezikseučijo.Pripoukusedijakiseznanijozavtentičnopodoboruskezgodovine,vrednostjoljudskegaizročila,pomenomruskihklasikovvsvetovnemmeriluterprekoavtentičnihbesedilspoznavajonačinživljenjamla­dih,njihovomiselnostvdanašnjiRusiji intakorazvijajomedkulturnozavestinspoštovanje.Pravtakopamorajobititudizmožniposredovatiinformacijeolastnikulturivtujemjeziku.Uči­teljuporabljaaktualnainzanimivagradiva,kitemeljijonadijakovihizkušnjahininteresih.

Pouktujegajezikamoraizpolnjevativzgojneinizobraževalnenalogešoleterspodbujatimed­kulturnokomunikacijoinspoštovanjeraznolikosti.

B) Posebna znanjaPosebnaznanjanajobsegajo�0odstotkovprogramainsonamenjenapoglabljanjusplošnihinsporazumevalnihznanj.To so učne vsebine, ki jih učitelj vključuje na lastno pobudo ali na pobu-do dijakov, vključujejo pa tematske sklope s področja kulture in civilizacije. Oblike dela so lah-ko različne, in sicer je lahko to projektno delo, ki pritegne tudi učitelje drugih predmetov, recital v tujem jeziku, pogovor o aktualnem dogodku ali priprava na mednarodno izmenjavo.

9

3.1 Operativni cilji po posameznih sporazumevalnih zmožnostih

Priučenjuruščinedijakidosegajonaslednjeoperativnecilje:

1. Razvijanje zmožnosti slušnega razumevanja:•dijaki prepoznavajoinrazumejotujgovorvresničnihgovornihsituacijah(radijskeoddaje,

televizijskiposnetki,pogovornaulici,železniškipostajiitd.,povsod,kjerjemotečidejavniktudihrup),

•ločujejoposamezneglasove,intonacijoinhitrostgovora,•razumejosporočiloposlušanegaavtentičnegabesedila,•iščejoključneinformacije,•prepoznavajorazpoloženjegovorca.

2. Razvijanje zmožnosti govornega sporazumevanja: •dijakisepravilnoinjasnoizražajovskladuzveljavnimijezikovniminormami,sposebnim

poudarkomnapravilniizgovorjavi,naglasuinstavčniintonaciji,•dijakisekomunikacijskoustreznoodzivajonapobudoinsporočilasogovornika,•poznajoinupoštevajoneverbalnasredstvasporazumevanja,•pravilnouporabljajokomunikacijskefunkcije.

3. Razvijanje zmožnosti bralnega razumevanja: •dijaki razumejosporočiloprebranegabesedila,•sozmožnitekočegabranjainiskanjapotrebnihinformacij,•izpisujejopodatkeinpovzemajobesedila,•razumejobesedilarazličnihzvrstiinpoznajonjihovihznačilnosti(časopisničlanki,leposlov­

je,strokovnabesedilaitd.).

4. Razvijanje zmožnosti govornega in pisnega sporočanja:•dijakisepravilnoinjasnoizražajovskladuzveljavnimijezikovniminormami,•tvorijoustreznoustnoinpisnosporočilogledenasituacijo,govornipoložajinnamensporo­

čila,•oblikujejobesedilarazličnihzvrsti(pismo,razglednica,življenjepis,prošnja,telegram,poro­

čilo,časopisničlanek,literarniesej...),•sozmožnisamostojnega,kritičnegarazmišljanja.

3.1.1 jezikovna zmožnost

a) poznavanje in raba jezikaDijakimedučnimprocesomusvajajoosnovnejezikovnestrukture,kisosredstvozarazumeva­nje,sporočanjeinsporazumevanjevtujemjeziku.Testrukturedijakprepoznava,razume,uza­veščainjihutrjujevneposrednirabi.

10

1) pisava in pravopis Dijakipoznajoizvorruskecirilice,joznajobratiinpisati.Pozornisonaposebnosti(rabaznakovzasamoglasnike,mehkegaintrdegaznaka,pisavazaneparnimimehkimioziromatrdimisoglas­niki…)injihupoštevajopripisanju.Pravilnouporabljajoločila.

2) GlasoslovjeDijakiprimerjajoruskiglasovnisestavsslovenskim.Pozornisonabesednipoudarek,izgovornaglašenihinnenaglašenihsamoglasnikov(akanje,ikanje),izgovortrdihinmehkihsoglasni­kov,sposebnimpoudarkomnaizgovorutistihmehkihoziromatrdihsoglasnikov,kisebistvenorazlikujejoodslovenskih.Upoštevajoasimilacijosoglasnikovpozvenečnostiinnezvenečnostiinprehodzvenečihsoglasnikovvnezvenečenakoncubesede.Pozornisonastavčnointonacijo.

3) besedotvorjeDijakipoznajonačintvorjenja(npr.načinovnihprislovovizkakovostnihpridevnikov)inprehodbesednihvrstvdrugebesednevrste(pridevnikivsamostalnike,deležnikivpridevnike...).

4) Oblikoslovje Dijakiprepoznavajo,razumejoinuporabljajojezikovnestrukturenavsehravninahjezikovnegasistema:

•Pregibne besedne vrste:

SamostalnikDijakiločijonaravniinslovničnispol,pozornisonarabosklonov(posebnostivrodilnikuinme­stniku,živostinneživostprisamostalnikihmoškegaspola;sklanjatveneposebnostinekaterihskupinsamostalnikov,nesklonljivisamostalniki),število(edninskiinmnožinskisamostalniki)inposebnostipritvorbimnožine.

PridevnikDijakipoznajo slovničnekategorijepridevnika (spol, sklon in število),pravila stopnjevanja(osnovnik,primernik,presežnik),pozornisonarabokratkihindolgihpridevnikovinnjihovovlo­govstavkuternasamostalniškorabopridevnikov.

ZaimekDijakipoznajovrstezaimkov(osebni,povratniosebni,svojilni,povratnisvojilni,vprašalni,ozi­ralni,kazalni,nikalni,določni innedoločnizaimki) inpravilnouporabljajokategorije(sklon,spol,število).

PrislovDijakipoznajovrsteprislovov(načinovni,krajevni,časovni)inkategorije(stopnjevanjenačinov­nihprislovov).

11

ŠtevnikDijakipoznajovrsteštevnikov(glavni,ločilniinvrstilništevniki)inkategorije(sklon,prienaindvatudispol).Znajojihnapisatiinpravilnonaglasiti.Pozornisonaujemanjessamostalnikominpridevnikom,svojilniminkazalnimzaimkomvimenovalnikuinvodvisnihsklonih).Sštevnikiizražajodatum,uro,mesece,leta,stoletjainstarost.Opisujejoosnovneračunskeoperacije,iz­ražajokoličino,meroinzaporedje.

GlagolDijakipoznajoinpravilnouporabljajonaslednjeslovničnekategorije:•glagolskivid(dovršniinnedovršni),•glagolskinačin(tvorniintrpni),•glagolskoosebo,številoinspol(vpretekliku),•glagolskičas(posebnostivtvorbipreteklika,sestavljeniinnesestavljeniprihodnjik),•glagolskinaklon(povedni,velelniinpogojni).

Dijakipoznajorabopovratnihinnepovratnihglagolov,prehodnihinneprehodnihglagolovterbrezosebnihglagolov.

Posebnomorajobitipozorninamorfološkeznačilnostiruskegaglagola(spregatveneposebno­sti)innaglagolepremikanja.

Dijaki morajo poznati vrste deležnikov (sedanji tvorni in trpni ter pretekli tvorni in trpni) in nji-hovo rabo v povedi (dolga in kratka oblika) in deležij (deležja nedovršnih in dovršnih glagolov) in njihovo rabo v povedi.*

•Nepregibne besedne vrste:

PredlogDijakipoznajovrstepredlogov(krajevni,časovni,vzročni),jihpravilnopišejo(izjeme).Pozornisonarabopredlogovsskloniinnaujemanjepredlogazglagolskopredpono.

VeznikDijakipoznajoosnovneveznikeinjihpravilnouporabljajovpovedi.

ČlenekDijakipoznajoosnovnečlenkeinjihpravilnouporabljajovpovedi.

MedmetDijakipoznajoosnovnemedmeteinjihpravilnouporabljajovpovedi.

*Čejetopogojzapristopkopravljanjuizpitaoziromapolastnipresojiučitelja.

12

5) SkladnjaDijakioblikujejosvojemislivenostavčnihinzloženihpovedihinpritemuporabljajopravilenbesednired.Poznajoinpravilnotvorijopovedigledenaskladenjskinaklon (pripovedne,vprašalne,velelne,želelne,vzkličnepovedi).Pozornisonaposebnostiujemanja,brezosebne,nedoločniškeintrpnekonstrukcije.Izražajonačin,vzrokinposledico,pogojinnamerovprire­dnoinpodrednozloženihpovedih.Znajo uporabljati deležnike in deležja.

b) Komunikacijske funkcijeDijakipoznajooziromaznajoustreznorabitirazličnejezikovno­komunikacijskefunkcije:•Poznajo fraze privzpostavljanje stikov z ljudmi in spodbujanju družabnosti (pozdravljanjein

slovo,predstavljanjesebeindrugih,vljudnostnefrazeprisrečanju,nazdravljanje,voščilo).•Izražajo lastna miselna stališča in pobude ter ugotavljajo miselna stališča pri sogovorcu

(strinjanjeoziromanestrinjanjezmnenjemsogovorca, ponudbainvabilo, obljuba, izražanjeprepričanjaindvoma, povpraševanjepoizvedljivostinekegadejanja).

•Posredujejo sporočila in povprašujejo po informacijah (dajanjepodatkovosebiindrugih, poročanjeinpripovedovanjeodogodkih).

•Vplivajo na voljo in hotenje sogovorca(predlog,pobuda,zahteva,prošnja,opozoriloin•navodilo).•Izražajo lastna čustva in razpoloženja (izražanjeveselja, neugodjaoziromaodpora, presene­

čenja,upanjainrazočaranja,zadovoljstvaoz.nezadovoljstva,bojaznialiskrbi,željeinname­na, hvaležnosti).

•Izražajo lastna moralna stališča (opravičilo,obžalovanje, odobravanjeoz.neodobravanjeravnanja).

3.1.2 medkulturna zmožnost

Dijaki,kiseučijoruščine,morajopolegsplošnihtemvsakdanjegasporazumevanjapoznatitudizgodovino,kulturoincivilizacijogovorcevtegajezika.Zdisenamšeposebejpomembnovzbudi­tipridijakihzanimanjezapreteklostRusije,sajbrezdobregapoznavanjazgodovinskegaozadjaindejstevnimogočerazumetiruskesedanjosti.

Pripoukuruskegajezikanajbisedijakiseznanili:•zgeografskopodoboindružbenopolitičnoureditvijonekdanjeSovjetskezvezeinsodobne

Rusije,•sprelomnicamivruskizgodovini(KijevskaRusija,obdobjeIvanaGroznegainPetraI.,ob­

dobjeKatarineVelike,vdorNapoleona,revolucijaleta1905inoktobrskarevolucija,prvaindrugasvetovnavojna,stalinističnaRusija,»odjuga«,obdobjeBrežnjeva,Gorbačovain»glas­nosti«,razpadSovjetskezveze,

•zruskokulturo,tradicijamiinsodobnimnačinomživljenja,•znajpomembnejšimipredstavnikiindeliruskeglasbene,gledališke,književneinupodablja­

jočeumetnostiinšporta.

1�

3.1.3 priporočene učne vsebine (teme)

Besediščeoziromaleksikalniminimum,kigamoradijakusvojiti,jedoločenozizboromtem,kisenavezujejonavsakdanjegovornesituacije.Zaširjenjeinbogatenjebesednegazaklada,po­trebnegazarazumevanjeleposlovnihinzahtevnejšihbesedil,učiteljposkrbisprimernoizbirobesedilrazličnihzvrsti,namenjenihzadodatnestilističnevajepripoukuindomačebranje.

Učnevsebine,vokvirukaterihdijakrazvijasplošne,sporazumevalneinmedkulturnezmožno­stiso:

jaz •predstavitevsebe,videza,značaja,svojihinteresovinkonjičkov,

mOj dOm•prostor,družina,dejavnosti,odnosi,

mOja ŠOLa•šola,dejavnosti,načrti,poklici,

mOj Svet•prijatelji,vzorniki,zabava,problemi,odnosi,stališčainvrednote,

mOje OKOLje•ulica,vas,mesto,prebivalci,dejavnosti/storitve,živali,rastline,naravnipojavi,

mOja dRŽava•prebivalciinjeziki;mojisosedje;geografski,zgodovinski,kulturni,etnografskividik,

SOSedSKa/evROpSKa/tUja dRŽava•prebivalciinjeziki;geografski,zgodovinski,kulturni,etnografskividik.

3.2 pouk književnostiPoukknjiževnosti jesestavnidel jezikovnegapouka.Dijakomomogočarazvijanjepotrebnihbralnihspretnostiingauvajavsamostojnobranjeliterarnihdelvtujemjeziku.

Dijakomneomogočasamoneposrednegastikazizvirnimtujimbesedilom,marvečjihhkratispodbujakspoznavanjuposebnosticiljnekultureinkrazmišljanjuolastnemmedkulturnopo­gojenemodnosudoprikazanegabesedilnegasveta.

Podoživljanjetehbesedil,kisonazačetnistopnjiučenjazelopreprosta,usmerjadijakekustvar­jalnimdejavnostim in razvija sposobnost kritičnega razmišljanja: dijaki postopno razvijajo

14

sposobnostsprejemanja,dojemanjaininterpretiranjaumetnostnegabesedila.Književnabese­dilamorajobitiprimernadijakovistarostiinznanjujezika,aktualnainzanimiva.

zmožnost sprejemanja umetnostnega besedila (receptivne zmožnosti)Zrazličnimimetodami(opazovanje,razvrščanje,povezovanje,pojasnjevanje,povzemanje,skle­panje,primerjanje,vrednotenje)dijakirazčlenjujejoliterarnesestavinebesedila:•zaznajotemo,značajinstališčaoseb,kinastopajovbesedilu,•ločijovrstepripovedovalcevinnjihovovlogovdogajalnizgradbi,•razložijoprenesenepomenebesedinosrednjomiselbesedila,•razberejo slogovno zaznamovanost,•presodijo namen, sporočilo umetnostnega besedila in njegov vpliv.

zmožnost tvorjenja umetnostnega besedila (produktivne zmožnosti)Dijakiizvajajorazličnedejavnostigledenadoseženoravenznanjapritujemjeziku:•urejajo/povezujejoposameznedelebesedila(dialoga,zgodbe,slikezbesedilom),•dopolnjujejomanjkajočedelebesedila,•oblikujejovprašanja/odgovoreoizbranemumetnostnembesedilu,•besediloustvarjalnopreoblikujejo:gadramatizirajo,spreminjajodogajalničas,prostor,like

oseb,zaključekzgodbe,•književnooseboopišejonapodlaginjenihdejanj,•obdanihključnihbesedah(navodilih)oblikujejonovobesedilo,•podoživljajoumetnostnobesediloinpritemizražajosvojaobčutja,•posredujejo svoja mnenja in stališča ter jih primerjajo z avtorjevimi,•razlagajo kontekst, književno obdobje,•primerjajo različna besedila med seboj (primerjava izvirnika s prevodom) in na podlagi lastnih

izkušenj, ki so jih pridobili pri spoznavanju slovenskih književnih del, vrednotijo družbene, zgodovinske, moralno-etične in estetske prvine obravnavanega umetnostnega besedila.

*Poševnitisk–posebnaznanjaoziromanadgradnjasplošnihznanj.

Predlagamomedpredmetnopovezavooz.skupnopripravopoukamaterinščineinruščine.Takoboliterarnodelopredstavljenozvečvidikov,dijakibodoistiodlomekoz.pesemprebralitudivizvirniku,terstempridobiliboljzaokroženopodobooizraznihmožnostihruskegaumetniške­gajezika.

15

4 pRiČaKOvani dOSeŽKi/RezULtati

4.1 Umestitev ruščine v predmetnik

MODUL 70 UR

MODUL 140 UR

MODUL 210 UR

MODUL 315 UR

MODUL A420 UR

MODUL B420 UR

tretji ali četrti tuji jezik

tretji ali četrti tuji jezik

tretji tuji jezik tretji tuji jezik drugi tuji jezik – začetni

drugi tuji jezik – nadaljevalni

se učijo dijaki začetniki in imajo ob koncu šolanja eno leto učenja ruščine.

se učijo dijaki začetniki in imajo ob koncu šolanja eno oz. dve leti učenja ruščine.

se učijo dijaki začetniki in imajo ob koncu šolanja dve leti učenja ruščine.

se učijo dijaki začetniki in imajo ob koncu šolanja tri leta učenja ruščine.

se učijo dijaki začetniki od prvega letnika dalje in imajo ob koncu šolanja štiri leta učenja ruščine.

se učijo dijaki, ki so se ruščine učili tri leta v osnovni šoli (v tretji triadi). Ob koncu šolanja imajo sedem let učenja ruščine.

A1 A1+ A2 A2+ B1 B1+

Pričakovanidosežkiizhajajoizzapisanihciljev,vsebininkompetenc.Zato,dadijak/dijakinjadosežepričakovanidosežek,poskrbiučitelj/učiteljicaznačrtovanjeminizvedbopouka,dijak/dijakinjapassvojimdelominodgovornostjo,vskladussvojimisposobnostmi.Pričakovanido­sežkisozapisanisplošno,karpomeni,dajihbododijaki/dijakinjedoseglivrazličnemobseguinnarazličnihtaksonomskihstopnjah.

4.2 pričakovani dosežki po posameznih modulihmodul 70 ur (a1)Obkoncumoduladijak:•poznageografskipoložajRusije,najpomembnejšaobdobjaruskezgodovine,glasbenoinli­

terarnotradicijo(medpredmetnosodelovanjezučiteljizgodovine,geografije,glasbeinma­terinščine),navadeinobičajevruskikulturnitradicijiinjihprimerjazlastnokulturo(uvajanjemedkulturnerazsežnostipotekadelnovmaterinščini);

•berepreprostonaglašenobesedilozznanimbesediščem;•sledinezahtevnimnavodilomvruščini;

16

•razumevsebinopreprostegabesedila(predstavitev,družina,prijatelji,prostičas,opisme­sta);

•znapredstavitisebeindruge(ime,priimek,nacionalnopripadnost,starost,svoj(e)naslov,imešoleinnaštetiinteresnedejavnosti)inpoizvedovatipotehpodatkih;

•znauporabljatipreprostevljudnostnefraze:pozdraviti/odzdraviti,izrazitiosnovnepotrebe(žeja,lakota),sezahvaliti,seposloviti,seopravičiti,izrazitiželjo,vprašatizapot;

•znatvoritikratkosporočilo(monolog),skaterimsenapreprostnačinpredstavi,opišesvojodružino,dominpreživljanjeprostegačasa;znaseodzvatinapobudosogovornika(dialog).

modul 140 (a1+)Obkoncumoduladijak:•poznageografskipoložajRusije,najpomembnejšaobdobjaruskezgodovine,glasbenoinli­

terarnotradicijo(medpredmetnosodelovanjezučiteljizgodovine,geografije,glasbeinma­terinščine),navadeinobičajevruskikulturnitradicijiinjihprimerjazlastnokulturo(uvajanjemedkulturnerazsežnostipotekadelnovmaterinščini);

•tekočeberenezahtevnonaglašenobesediloinjepozorennastavčnointonacijo;•razberetemeljnosporočilopreprostegabesedilaonajpogostejšihvsakdanjihtemah(dode­

setodstotkovneznanihbesed);•priugotavljanjupomenabeseduporabljaslovar;•poznaosnovnevljudnostnevzorcezapovabilo,voščilo,strinjanjeoziromanestrinjanje;zna

sedogovoritizasrečanje;•seodzivanapobudosogovornikaoziromagasampritegnekpogovoruvokviruvsakdanjih

situacijintem–vtrgovini,restavraciji,vmestu;•tvorikratkobesedilospomočjopredloge(e­sporočilo,vabilo,pozdravespočitnic);•tvorikrajšapisnaingovornasporočilanaznaneteme(jaz,mojdom,mojašola);•ustnopovzamepreprostopisnoingovornosporočilo.

modul 210 ur (a2)Obkoncumoduladijak:•poznageografskipoložajRusije,najpomembnejšaobdobjaruskezgodovine,glasbenoinli­

terarnotradicijo(medpredmetnosodelovanjezučiteljizgodovine,geografije,glasbeinma­terinščine),navadeinobičajevruskikulturnitradicijiinjihprimerjazlastnokulturo(uvajanjemedkulturnedimenzijepotekadelnovmaterinščini);

•razberevsebinozahtevnejšegabesedilavokvirunajpogostejšihvsakdanjihtem;•tekočeberenaglašenabesedilazneznanimbesediščem(do�0odstotkov);•tvoripreprostobesedilospomočjopredloge(npr.kratkoosebnopismo);•sodelujevpreprostempogovoruovsakdanjitemi,naspodbudesogovornikaseodzivasuve­

reno,zvečjimbesednimzakladom;•priugotavljanjupomenaneznanihizrazovuporabljaslovar;•prepoznavanekaterekulturneposebnostiRusijevzvezisvsakdanjimiživljenjskimiopravili

(prehranjevanje,praznovanja,delovničas,počitnice).

1�

modul 315 ur (a2+)Obkoncumoduladijak:•poznageografskipoložajRusije,najpomembnejšaobdobjaruskezgodovine,glasbenoinli­

terarnotradicijo(medpredmetnosodelovanjezučiteljizgodovine,geografije,glasbeinma­terinščine),navadeinobičajevruskikulturnitradicijiinjihprimerjazlastnokulturo(uvajanjemedkulturnerazsežnostipotekadelnovmaterinščini);

•razberetemeljnovsebinopreprostegabesedilaovsakdanjitemiinjopovzamespomočjokratkihodgovorovnavprašanja;

•tekočebereinupoštevastavčnointonacijo;•tvoripreprostobesedilo,vkateremopišeosebe,predmete,pojave,dejanjaizneposrednega

okoljainnavajaposameznepodrobnosti;•sevključujevpreprostpogovorovsakdanjihtemah,poizveduje,pridobivapodatkeinjih

posredujedrugim;•poiščepodatkevustreznihvirih(slovar,priročnik,svetovnisplet);•prepoznavanačinživljenjaprebivalcevRusijeingaprimerjajozlastnim.

modul a 420 ur (b1)Obkoncumoduladijak:•poznageografskipoložajRusije,najpomembnejšaobdobjaruskezgodovine,glasbenoinli­

terarnotradicijo(medpredmetnosodelovanjezučiteljigeografije,glasbeinmaterinščine),navadeinobičajevruskikulturnitradicijiinjihprimerjazlastnokulturo(uvajanjemedkultur­nerazsežnostipotekapretežnovruščini);

•razberebistvenosporočilobesedilaoznanitemiinpoiščedoločenepodatke;vsebinobese­dilapovzemanapreprostnačinssvojimibesedami;

•sledinajpogostejšimnavodilom,kijihsrečujevtujemokolju;•upoštevapravorečneinpravopisneposebnosti;•tvorikrajšebesedilo,spomočjokateregaopisuje,povzemavsebinobesedila,načrtuje,po­

sredujesvojeizkušnje,načrteinnapreprostnačinizražasvojevtiseinobčutja;•sodelujevpogovoruoznanitemi,poizveduje,pridobivapodatke,jihposredujedrugim;•razbereključnomiselbesedilaaliključnebesedeinjihsmiselnourejavshemealimiselne

vzorce;pritvorjenjupreprostegabesedilaprimernorazvijatemo;•uzaveščakulturnerazlikevodnosih(družina,spolnorazlikovanje).

modul b 420 ur (b1+)Obkoncumoduladijak:•poznageografskipoložajRusije,najpomembnejšaobdobjaruskezgodovine,glasbenoinli­

terarnotradicijo(medpredmetnosodelovanjezučiteljizgodovine,geografije,glasbeinma­terinščine),navadeinobičajevruskikulturnitradicijiinjihprimerjazlastnokulturo(uvajanjemedkulturnerazsežnostipotekapretežnovruščini);

•razberebistvenosporočilobesedilaomanjznanitemiinpoiščedoločenepodatke,smiselnopovezujedogajanjazavtorjevim/govorčevimnamenominoblikujelastnorazlagovsebine;

•tvorigovorjenobesedilo,spomočjokateregaopisuje,povzemavsebino,načrtuje;•posredujesvojeizkušnje,načrte,izražasvojevtise,občutja,strinjanjealinestrinjanje;

18

•ustvarjalnotvoripisnobesedilo,vkateremposredujesvojeizkušnjeinnačrteterizražasvojaobčutja,vtise;

•sevključujevpogovoroznanitemioziromadelnoznanitemi,poizveduje,pridobivapodatke,jihposredujedrugiminizražastrinjanjealinestrinjanje;

•obvladarazličnetehnikebranja:preletibesedilo,dadobiključnomisel,ganatančnoprebe­re,darazumepodrobnosti,razbereključnebesedeinjihsmiselnourejavshemealimiselnevzorce;vzgodbipredvidipotekdogajanja,svojemnenjeponazarjasprimeri;sodelujevpo­govoruinupoštevasogovorca;

•primerjakulturneincivilizacijskeposebnostilastneganarodasposebnostmiruskekulture(umetnost,književnost,zgodovina)incivilizacije(prebivalstvo,tradicija,humor,življenjskaraven)terstemodpravljamorebitnepredsodke,veljavnestereotipeinrazvijastrpnostdodrugačnosti.

19

5 medpRedmetne pOvezave

Poukruščinenajsenavezujena:

•pouk materinščine Dobropoznavanjematernegajezikadijakomzeloolajšarazumevanjejezikovnihnormtujegaje­zika.Ruščinajeposvojihmorfološkihznačilnostihzelopodobnaslovenščini(sklanjatev,spre­gatev,stopnjevanje),velikobesedjeskupnegaslovanskegaizvora,zatojeSlovencemtudira­zumljivejša.Pritemnajbododijakišeposebejpozorninat.i.lažneprijateljeinseizogibajona­pačnirabile­teh.Priobravnavi ruskihknjiževnihdelmoramo spodbujatimedpredmetnopovezavomedpoukommaterinščineinruščine.

•pouk zgodovine in geografijeDijakaspodbujamoksamostojnemuraziskovanjuinpridobivanjuinformacijozgodovinideželeingeografskihznačilnostih,sajbotakolažjerazumelumetnostnainneumetnostnabesedilainsebosposobenvživetivkulturnookoljegovorcevtujegajezika.

•pouk umetnosti in glasbeObspodbujanju medpredmetnepovezavemedpoukomumetnosti,glasbeinruščinenaj bo dija­kuprikazanaslikaruskegakulturnegaustvarjanjavglasbeni,likovniingledališkiumetnosti.

•pouk filozofije in sociologijeDijaksipritehpredmetihpridobiustreznaznanjaodružbiinnačinurazmišljanjavposameznihobdobjih,topamuboolajšalorazumevanjeliterarnihbesedil,napisanihvruščini.

Učiteljnajpripoukuruščinesmiselnovključitudikroskurikularne teme:•razvijanjedigitalnihzmožnosti,•knjižničnoinformacijskoznanje,•poklicnousmerjanje,•okoljskovzgojo,•vzgojopotrošnika,•državljanskokulturo/etiko,•prometnovzgojo.

Takšnihmedpredmetnihpovezavješeveč,opozoritipaželimo,danajučiteljruščinedijakana­vajanaširokorazmišljanjeinmupomaga,dasamnajdepovezavezdrugimipredmeti.

20

6 didaKtiČna pRipOROČiLa

temeljno izhodiščesodobnedidaktikeje,damorabitipouk tujega jezika usmerjen v dijake in proces učenja.

Poukmoramonačrtovatitako,dadijaka,kolikorjemogoče,pritegnemoksodelovanjukotena­kopravnegaudeležencaučnegaprocesa,kisezavedaciljevučenjajezika,jemotiviranzadose­ganjele­tehinpripravljenprevzetiodgovornostzasvojenapredovanje.

Pritemnajmubodovpomočnaslednjadidaktična načela:

1. načelo integracijeVsejezikovnezmožnostisomedsebojpovezaneinprepletene(razumevanjegovor,branje,pi­sanjeinsporazumevanje),zatomorajobitidejavnostipripoukučimboljraznovrstne.

2. načelo kognitivnostiDijakipriusvajanjunovihjezikovnihstruktur,vokvirusvojihzmožnosti,iščejovzrokeinposle­dice,jihpovezujejoinsklepajo.Naučijoselogičnorazmišljati,kritičnosprejematiinformacijetersvojaspoznanjainizkušnjevključevativučnedejavnosti.Znavajanjemnauporaboslovarjev,priročnikovindrugihpripomočkovdijakepripravljamonapoznejšesamostojnoučenje.

3. načelo upoštevanja pozitivne in negativne interference Uzaveščanjerazlikinpodobnostimedruščinoinslovenščinojezelopomembendelpouka,sajgrezaučenjesorodnegaslovanskegajezika,kjerznanjematerinščineprecejolajšarazumeva­njeoblikoslovnihinskladenjskihposebnostiruščineintakopripomorekučinkovitejšemuuče­njujezika.

4. načelo komunikativnostiUčnesituacijenajbodočimboljpodobneživljenjskim,sajstapraktičnauporabnostjezikainek­sperimentiranjeznjimnajvečjamotivacijazaučenje.

Poučevanjeslovničnihstrukturnajnebosamostojenučnicilj,temvečsredstvo,napodlagikate­regalahkodijakivruščinisamostojnoinpravilnoizražajosvojemisliinsesporazumevajo.Vajezaučenjeslovničnihstrukturnajbodosmiselneinkomunikacijskonaravnane,sajmoraznanjeslovničnihvzorcevbititako,dabodijaksamodejnopravilnouporabiltistostrukturo,kijevdo­ločenemgovornempoložajupravilna.

Pripoučevanjunovegabesediščapravtakoizhajamoizkonkretnihsituacijinkonteksta(dijakizugibanjemugotavljajopomen,pomagajosizanalogijo,prepoznavanjemneznanegaizznane­ga),priutrjevanjupasopolegponavljanjakomunikacijskihvzorcev,branjainposlušanjarazlič­nihbesedilingledanjavideokasetzelouporabnetudijezikovneigre,skaterimidijakiznanjeno­

21

vihbesedutrjujejovsmiselnihsituacijah,nedabisetegazavedali.Dijaksevedanebodejavnouporabljalvsehbesed,kijihjeslišalpripouku.Pasivnibesednizakladvsebujejopredvsemgra­diva,kisonamenjenarazvijanjuspretnostirazumevanjaustnegainpisnegasporočanja.

5.načelo samostojnosti pri učenju in ustvarjalnostiZustreznoizbiroučnihoblikinnalog(individualnodelo,delovdvojicahinskupinah,igranjevlog,igreintekmovanja)učiteljustvarjaprimernerazmerezasamostojnoinskupinskoustvar­jalnoreševanjenalogintežav.Takopolegboljšihuspehovhkratidvigujemotudisamozavestdijakov.

6. multimedijsko načeloPoukmorabitiorganiziranzvsemisodobnimipripomočkizacelostnousvajanjejezika(avdio­invideooprema,slikovnogradivo,grafikoniintabele).

6.1 didaktična priporočila po sporazumevalnih zmožnostih

SLUŠNO RAZUMEVANJE

Vajezaslušnorazumevanjesonamenjenepredvsemrazvijanjusposobnostidijaka,darazumenaravniruskigovorvneposrednemstikuzgovorcemoziromavsituacijah,kosamnemorevpli­vatinapotekpogovora(poslušanjeradijskihoddaj,poročil,spremljanjetelevizijskegasporeda,poslušanjepredavanjaitd.).

Zarazvijanjeslušnihnavadsopotrebneštevilneinraznovrstnevaje.Dijakisemorajonavadi­tinarazličneglasove,različnohitergovorinrazličnovsebinovrazličnihoblikahsporočanja:vdialogu,monologu,poročilu,igri,pesmi.

Priizbiribesediljezelopomembno,dasoavtentičnaindakognitivnoustrezajostopnjidijako­vegaznanja.Nazačetnistopnjinajbodoavdioposnetki,kijihpredvajamo,krajši,vsebovatipamorajožeznaneoziromautrjenejezikovnestruktureinbesedišče.Zaposlušanjebesediladija­kamotiviramozrazličnimiuvajalnimivajami:pogovorlahkonavežemonavsebinosporočila,kigabodoposlušali,inobtemponovimotežavnejšeizrazeinfraze.Pomagamosilahkotudissli­kovnimgradivom,dijakompapredlagamo,dasamioblikujejosvojorazličicozgodbeinjopotemprimerjajosposnetkom.Pritežavnejšihbesedilihključnebesedeinfrazenapišemonatablo.

Poslušanjebesedilnazačetnistopnjivečkratponovimo,poslušanjupavednosledikrajšebese­dilozapreverjanjerazumevanjaoziromavečrazličnihnalog(kratkiodgovorinavprašanja,iska­njepravilnihrešitev,dopolnjevanjestavkov,krajšaustnaobnova,interpretacijabesedila,nalo­getipa»Kako bi se v podobnem položaju odzvali vi, kaj bi rekli?«itd.).Koristnesotudivaje,kijihdijakidelajomedposlušanjembesedila,npr.izpisovanjepodatkov,izpolnjevanjetabel...).

22

GOVORNO SPOROČANJE IN SPORAZUMEVANJE

Dabisedijaklahkospontanoinpravilnosporazumevalvkonkretnemgovornempoložaju,jepripoukutujegajezikašeposebejpomembnosistematičnorazvijatinjegovegovornespretnosti.Zadosegotegaciljaimaučiteljnavoljovečvaj,vendarmorajobititesmiselne,ustvarjalneinpredvsemuporabne:•urjenjevrabikomunikacijskihfunkcijvkonkretnisituaciji(odzivanjenapozdrav,prošnjo,

opravičilo,strinjanje,izražanjepresenečenjaitd.),•odgovorinavprašanja,•pogovorinrazpravaodogodkihinstvareh,•igranjevlog,•reševanjeproblemov.

Pripogovoruinrazpravijezelopomembno,daučiteljurodobropripravi,takodaksodelovanjupritegnekarnajvečdijakov(delovparihinskupinah).

Temooziromaproblemlahkopredstavinajprejsam,včasihpajedovolj,dadijakom»navrže«lenekajnasprotujočihsitez,jihizzoveinspodbudikiskanjuargumentov»za«in»proti«.Po­membnoje,dadijakomdajasnanavodilainzgledeterjihnaučivpogovorudejavnosodelovati,prisluhnitisogovorniku,jasnoizrazitisvojemisliterzrazličnimitehnikamiobvladatinepredvi­denesituacijeinjezikovnetežave(iskanjesinonimov,parafraziranjepomembnihvsebin,zame­njavainopisneznanihbesedzznanimiitd.).

BRALNO RAZUMEVANJE

Zvajamibralnegarazumevanjadijakenaučimo,daberejoinrazumejoneznanabesedilarazlič­nihzvrsti,napisanavruščini.Zatomoramopriizbiribesedilpaziti,dabododovoljraznovrstnainzanimivaterdabodoustrezalarazvojnistopnjidijakov.

Pripoukutujegajezika razlikujemodvevrstibranja:intenzivnoinekstenzivno.Zintenzivnimbranjempojasnjujemoinvadimotežavnejšestruktureinširimobesedje,hkratipagradivoupo­rabimozagovornevajeinpisnosporočanje.Zintenzivnimbranjemtorejuvajamojezikovnerav­nineinutrjujemojezikovnespretnosti,zekstenzivnimbranjempadijakutrjuježepridobljenoznanjeinrazvijarazličnebralnestrategije.

Polegglasnegabranjazaučiteljemalizvočnimposnetkomdijakaurimotudivtihembranju.

Priuvajanjudijakovvekstenzivnobranjejepotrebnastalnaučiteljevapomoč,zatovajepote­kajomedpoukomvsešolskoleto.Stemivajamipridijakihrazvijamozmožnostglobalnegara­zumevanjainhitregadojemanjanapisanegabesedila.Takabesedilanajbodopravilomamanjzahtevnakotsnovvučbenikih,strukturenajbodoznane,novebesedepajetrebauvajatipoča­si,takodabodijaknjihovpomenuganilizsobesedila.

2�

Zapreverjanjerazumevanjaprebranegabesedilauporabljamovečvrstvaj:•vprašanjainodgovori,•izbirapravilnihodgovorov,•ustnoalipisnopovzemanjebesedila,•interpretacijabesedilaitd.

PISNO SPOROČANJE

Kerjeruskapisavaetimološka,innefonetična,jetrebavesčasučenjaposebnopozornostna­menjatipravopisuinpravopisnimvajam.Pravopisnoznanjeinrazumevanjegovorjenegabese­dilabozatoučiteljutrjevalinpreverjalspogostimi,azelokratkiminareki.

Vsamostojnopisnoizražanjeuvajamodijakezvajami,prikaterihnajprejodgovarjajonapripra­vljenavprašanja,natopovzemajobesedilavoblikikrajšihobnov,kijimsaminapišejokonec,poznejepanadaljujejozustvarjalnimpisanjem.Svojemisliinidejesenaučijojasnoinlogičnoizražatiinpovezovativsmiselnoceloto,naučitipasemorajopisatitudikrajšabesedilarazličnihzvrsti(voščilo,telegram,prošnjaitd.).

Zelopomembnoje,dadijakazapisniizdelekmotiviramosprimernonalogo,kiustrezanjegovimsposobnostimininteresom.

24

7 vRednOtenje dOSeŽKOv

Privsakiučniuriobponavljanjusnoviposrednopreverjamotudinapredovanjedijakovpriučnisnovi.Takodijakidobijopovratnoinformacijootem,kajsosenaučilioziromakajmorajošeutr­diti,učiteljpasiustvarislikoznanjavrazreduinugotovi,kateridijakipotrebujejošedodatnevaje.Odzivdijakovtudiučiteljusamemupove,kakouspešenjeprisvojemdeluinaliuporabljaprimernemetodeingradivo.

Preverjanjeznanjazaocenonajnebolenumeričnoocenjevanje,ampaknajdijakemotivira,dasebodozveseljemučiliinsnovznaliuporabitivkonkretnihsituacijah.Čedijakugotovi,zakajpotrebujedoločenoznanjeinkdajgabolahkouporabil,sesnovlaženauči,topagamotivirazanadaljnjedelo.

Gimnazija

ISBN 978-961-234-694-2