UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

SPECIALISTIČNO DELO

MARJAN STRLE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

SPECIALISTIČNO DELO

PRAVILA EVROPSKE UNIJE O POREKLU BLAGA KOT UKREP

TRGOVINSKE POLITIKE – POSEBNOSTI ZA DRŽAVE ZAHODNEGA BALKANA

V Ljubljani, november 2007 MARJAN STRLE

IZJAVA

Študent Marjan Strle izjavljam, da sem avtor tega specialističnega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom prof. dr. Andreja Kumarja, in skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovolim objavo specialističnega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne.........................................

Podpis:..................................................

KAZALO 1. UVOD ........................................................................................................................ 1

1.1. Namen, cilji in hipoteze specialističnega dela ........................................................... 1 1.2. Metodologija, predpostavke, omejitve in prispevek dela........................................... 3

2. POREKLO BLAGA V EVROPSKI UNIJI ............................................................... 4 2.1. Uporaba porekla blaga in pravil o poreklu v EU, kriteriji za določanje države

porekla in kdaj država porekla ni pomembna ............................................................ 4 2.2. Pojem in pomen nepreferencialnega porekla blaga.................................................... 8 2.3. Preferencialno poreklo blaga glede na sporazume o prosti trgovini in avtonomne

režime v EU.............................................................................................................. 12 2.4. Izjava dobavitelja na notranjem trgu, nova izjava za PEM in informativno potrdilo

INF 4 ........................................................................................................................ 27 2.5. Shema preferencialov Evropske skupnosti (GSP) ................................................... 27 2.6. Trgovanje s Turčijo .................................................................................................. 30 2.7. Dokazila o poreklu blaga.......................................................................................... 31

3. ODNOSI EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ZAHODNEGA BALKANA ........ 32 3.1. Finančna pomoč Zahodnemu Balkanu..................................................................... 35 3.2. Trgovinski odnosi med EU in državami Zahodnega Balkana.................................. 36

4. DVOSTRANSKO SODELOVANJE DRŽAV ZAHODNEGA BALKANA ......... 39 4.1. Kritična ocena študij potencialne trgovine, ki so bile narejene z uporabo

gravitacijskih modelov ............................................................................................. 40 4.2. Trgovanje na regionalni ravni in Nova CEFTA....................................................... 42

5. REGIONALNE POBUDE NA ZAHODNEM BALKANU.................................... 47 6. PRAVILA O POREKLU V TRGOVINSKIH ODNOSIH MED EU IN

DRŽAVAMI ZAHODNEGA BALKANA.............................................................. 48 6.1. Priprave na uvedbo diagonalne kumulacije za države Zahodnega Balkana ............ 49 6.2. Sporazum o zamenjavi in pristopu k Novi CEFTA ................................................. 51

7. STALIŠČE SLOVENIJE DO UPORABE MODELA SAP+ KUMULACIJE KOT ORODJA ZA IZVAJANJE TRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV ZAHODNEGA BALKANA .................................................................................... 53

7.1. Utemeljitve slovenskih strokovnjakov za izbiro modela SAP+ kumulacije ............ 58 7.2. Zakaj izbira modela SAP+ kumulacije v Sloveniji .................................................. 58 7.3. Kakšne so prednosti SAP+ za Slovenijo .................................................................. 59 7.4. Slabosti SAP+ .......................................................................................................... 60 7.5. Kaj bodo morale posamezne države in EU storiti ob sprejetju modela SAP+

kumulacije? .............................................................................................................. 62 7.6. Predlog nadaljnjih korakov oziroma aktivnosti organov v Sloveniji in nastopanje

njihovih predstavnikov pri delu Komisije in Sveta pri izvedbi te pobude ............... 63 7.7. Sprejem uradnega stališča Slovenije glede uvedbe modela SAP+ kumulacije v

trgovinske odnose z Zahodnim Balkanom............................................................... 63 8. SKLEP...................................................................................................................... 64 LITERATURA......................................................................................................................... 67 VIRI…….................................................................................................................................. 69

PRILOGE Priloga 1: Dokazovanje porekla v skladu s preferenciali ES in uporaba prepovedi povračila

carine v preferencialnih sporazumih .......................................................................... 1 Priloga 2: Določitev države porekla, upravičene do preferencialne obravnave, pogoji za

odobritev preferencialne obravnave ........................................................................... 8 Priloga 3: Solunski sklepi - EU-WESTERN BALKANS SUMMIT (Thessaloniki, 21 June

2003)......................................................................................................................... 10

KAZALO TABEL Tabela 1: Prednosti in slabosti različnih metod za določanje države porekla............................ 7 Tabela 2: Primeri, v katerih so pravila o preferencialnem poreklu strožja kot pri

nepreferencialnem .................................................................................................. 14 Tabela 3: Podatki o finančni pomoči EU namenjene posameznim državam v letih od 1991 do

2001. (v miljonih EUR).......................................................................................... 35 Tabela 4: Zahodni Balkan, trgovina z Evropsko unijo (v milijon EUR) ................................. 36 Tabela 5: EU-trgovina z glavnimi partnericami (2006) ........................................................... 37 Tabela 6: Evropska unija – uvoz iz Zahodnega Balkana (v milijon EUR) .............................. 38 Tabela 7: Blagovna menjava Slovenije z državami Zahodnega Balkana v letih od 2003 do

2006 (v 1000 EUR) ................................................................................................ 38 Tabela 8: Intra - JV-evropska trgovina, 2002–2004 (v milijon EUR)* ................................... 43 Tabela 9: Vpliv uvedbe modela SAP+ kumulacije na dejavnike v EU in v državah Zahodnega

Balkana................................................................................................................... 61 KAZALO SLIK Slika 1: Shema porekla v Evropski uniji .................................................................................. 26 Slika 2: Prekrivanje SAP, panevro-med in CEFTA sistemov kumulacije ............................... 55 Slika 3: Prekrivanje SAP+, panevro-med in CEFTA sistemov kumulacije............................. 56 Slika 4: Prekrivanje SAP+, panevro-med in CEFTA sistemov kumulacije............................. 56 Slika 5: Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi z državami Zahodnega Balkana – bilateralna

kumulacija ................................................................................................................. 57 Slika 6: Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi z državami Zahodnega Balkana – diagonalna

kumulacija ................................................................................................................. 57 Slika 7: Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi z državami Zahodnega Balkana.................. 58

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC S PREVODI

Kratica Angleški izraz Slovenski izraz Slovenska kratica

ACP African, Caribbean and Pacific Countries

Afriške, karibske in pacifiške države AKP

ASEAN Association of South-East Asian Nations

Združenje držav jugovzhodne Azije -

ATMs Autonomous Trade Measures

Avtonomni trgovinski ukrepi -

A.TR Potrdilo o carinskem statusu blaga A.TR BDP Bruto domači proizvod BDP

CACM Central American Common Market

Srednjeameriški skupni trg; podpisan 13. 12. 1960 med Gvatemalo, Salvadorjem, Hondurasom in Nikaragvo

-

CARDS

Community Assistance for Reconstruction, Development and Stabilisation

Pomoč EU za obnovo, razvoj in stabilizacijo

-

CEFTA Central European Free Trade Area

Srednjeevropsko območje proste trgovine

-

CURS Carinska uprava Republike Slovenije CURS CZ Carinski zakonik Skupnosti CZ DG Directorate General Generalni direktorat -

EBA Everything But Arms

Vse razen orožja; posebna ureditev v okviru GSP za LDC, ki jim podeljuje prost dostop brez carin in brez kvot za večino proizvodov (50 držav od leta 2002)

-

ECSC European Communitty for Steel and Coal

Evropska skupnost za premog in jeklo

-

EEA European Economic Area Evropski gospodarski prostor; EEA = EU + EFTA - Švica

EGP

EFTA European Free Trade Association

Evropsko združenje proste trgovine -

EPA Economic Partnership Agreements

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu; sporazumi o trgovini in razvoju, o katerih se EU sedaj pogaja s 6 regijami Afrike, Karibov in Pacifika (ACP)

-

Kratica Angleški izraz Slovenski izraz Slovenska kratica

ES Evropska skupnost ES EU European Union Evropska unija EU

EUR.1 Movement Certificate EUR.1

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1

FTA Free Trade Agreement Sporazum o prosti trgovini -

GATT General Agreement on Tariffs and Trade

Splošni sporazum o carinah in trgovini

-

GSP General Scheme of Preferences

Splošna shema preferencialov SSP

HS Harmonised System Code Harmonizirani sistem -

ICTY International Criminal Tribunal for former Yugoslavia

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo

-

IMF International Monetary Found

Mednarodni monetarni sklad -

JVE Jugovzhodna Evropa JVE KN Kombinirana nomenklatura KN

LDC Least Developed Countries

Najmanj razvite države; 50 najmanj razvitih držav, ki so deležne EBA ugodnosti od leta 2002

-

Magreb Magreb countries Tunizija, Maroko in Alžirija - Mashreq Mashreq countries Sirija, Jordanija, Libanon in Egipt - MERCOSUR Mercado Comun del Sur

MFN Most Favoured Nation Status

Država z največjo ugodnostjo; V skladu z WTO sporazumi države ne morejo normalno diskriminirati med njenimi trgovinskimi partnerji. Posebna ugodnost, ki jo država da enemu partnerju (znižana carinska stopnja itd.), mora biti razširjena na vse druge članice WTO

-

MG Ministrstvo za gospodarstvo MG MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve MZZ

NAFTA North American Free Trade Agreement

Severnoameriški sporazum o prosti trgovini; podpisan januarja 1994 med Kanado, Združenimi državami Amerike in Mehiko

-

Kratica Angleški izraz Slovenski izraz Slovenska kratica

Nova CEFTA

New Central European Free Trade Area

Novo srednjeevropsko območje proste trgovine (v veljavi od 26. 7. 2007)

Nova CEFTA

OCT Overseas Countries and Territories

Čezmorske dežele in območja ČDO

PEM Pan - Euro - Med Panevro-mediteranska kumulacija PEM

PHARE

Poland Hungary Assistance on Reconstruction of Economy

Pomoč Poljski, Madžarski za obnovo gospodarstva

-

PS JVE Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo

PS JVE

RTA Regional Trade Arrangements and Regional Integration

Regionalni trgovinski sporazumi in regionalna integracija

SAA Stabilisation and Association Agreement

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum

SPS

SAARC South Asian Association for Regional Cooperation

Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje

-

SAP Stabilisation and Association Process

Proces stabilizacije in pridruževanja -

SAP+ Kumulacija porekla, v kateri so EU, EFTA, države Zahodnega Balkana in Turčija

-

SECI Southeast European Cooperation Initiative

Pobuda za sodelovanje v jugovzhodni Evropi

-

SEECP South-East Europe Cooperation Process

Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi

-

SMS Specimen Management System

Sistem upravljanja z vzorci žigov -

TAXUD Taxation and Customs Union

Gereralni direktorat za carine in posredne davke

-

UICZ Uredbe za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti

UICZ

UN United Nations Organization

Organizacija združenih narodov OZN

UNCTAD United Nations Conference on Trade and Development

Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj

-

Kratica Angleški izraz Slovenski izraz Slovenska kratica

UNMIK United Nations Mission in Kosovo

Misija Združenih narodov na Kosovu -

WCO World Customs Organisation

Svetovna carinska organizacija SCO

WTO World Trade Organisation

Svetovna trgovinska organizacija STO

Beneficiary country Država uporabnica -

Andean Group Andska skupina; Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Peru in Venezuela

-

Preferential tariff treatment

Preferencialna tarifna obravnava; Znižana carinska stopnja ali carinska stopnja 0, ki se priznava blagu s poreklom iz države uporabnice

-

Western Balkan

Zahodni Balkan; Hrvaška, Makedonija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora ter Kosovo, kot je opredeljeno z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244, z dne 10. 6. 1999

ZB

Opomba: V specialističnem delu sistematično uporabljam izraz EU kot okrajšavo za Evropsko unijo ne glede, da je to bila včasih EGS ali ES. Ravno tako za okrajšave uporabljam originalne angleške kratice iz prvega stolpca.

1

1. UVOD Trgovinska politika Evropske unije na Zahodnem Balkanu oblikuje trgovinsko sodelovanje, ki bo pripomoglo k ekonomskemu razvoju in stabilizaciji te regije. Poreklo blaga je lahko uporabljeno kot učinkovito usmerjevalno orodje, s katerim Evropska unija (EU) uresničuje cilje svoje trgovinske politike do tretjih držav. Reševanje odnosov z državami Zahodnega Balkana v zadnjem času v EU ni prioriteta. Obenem pa je eden od ciljev EU zagotoviti mir, stabilnost, svobodo in ekonomski razcvet v tej regiji. Slovenija se posebno zaveda občutljivosti te regije. Zahodni Balkan je opredeljen kot ena od prioritetnih tem slovenskega predsedovanja EU v prihodnjem letu. Politična in ekonomska stabilnost v tej regiji je izjemno pomembna za Slovenijo zaradi bližine ter zgodovinskih, kulturnih, gospodarskih in političnih vezi. Slovenija neposredno meji na državo iz te regije, zato se cariniki srečujejo s težavami pri izvajanju carinske zakonodaje EU, ker so nekatera področja te zakonodaje nedorečena. Eno od teh je poreklo blaga. Pravila EU o poreklu blaga se v praksi uporabljajo kot orodje za izvajanje ukrepov trgovinske politike do določene države ali skupine držav oziroma regije. Izbrani model pravil o poreklu ima daljnosežne posledice za gospodarstvo držav, s katerimi EU v širšem smislu ureja odnose. Zahodni Balkan se sooča z vprašanji zapoznele preobrazbe gospodarskega in političnega sistema, ki so povezana z institucionalnimi in strukturnimi spremembami. EU bi se morala zavedati, da mora pri reševanju teh vprašanj učinkovito sodelovati, saj gre za del Evrope, ki ima za končni cilj vključitev v EU. Ena od poti reševanja problemov je tudi izbira modela pravil o poreklu, ki bo vgrajen v sporazume o stabilizaciji in pridruževanju ter bo gospodarstvu teh držav omogočil najboljše pogoje poslovanja. Po definiciji, ki jo uporablja EU, so kot države Zahodnega Balkana obravnavane Hrvaška, Makedonija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora ter Kosovo, kot je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 z dne 10. junija 1999.

1.1. Namen, cilji in hipoteze specialističnega dela Predmet proučevanja v specialističnem delu so pravila EU o poreklu blaga na splošno in njihova uporaba, odnos med EU in državami Zahodnega Balkana, regionalno sodelovanje med državami Zahodnega Balkana, razvoj trgovine z analizo učinkov in vloga Slovenije v odnosih EU z državami Zahodnega Balkana, s poudarkom na pomenu uporabe pravil o poreklu v trgovinski politiki v regiji. Klasične metode usmerjanja mednarodne trgovine, kot so premije, kontingenti in drugi necarinski ukrepi, izgubljajo veljavo oziroma se odpravljajo, carine pa se po dogovorih v Svetovni trgovinski organizaciji (World Trade Organisation – WTO) znižujejo. Ker pa si države še vedno hočejo zadržati pravico posredovanja zaradi zaščite domačega gospodarstva, temu primerno prirejajo uporabo pravila o poreklu blaga. EU z uporabo različnih modelov pravil o poreklu izvaja »prikriti novi protekcionizem«, kar nam očitajo naši največji konkurenti, Združene države Amerike in Japonska (Strle, 1999, str. 38).

2

V specialističnem delu so prikazani različni modeli pravil o poreklu, ki jih uporablja EU glede na želene cilje, ki jih želi doseči z vodenjem trgovinske politike. Najpomembnejša je stopnja kumulacije porekla blaga, ki je vgrajena v pravila o poreklu, ki jim v EU pravimo protokol o poreklu ter so najobsežnejši del vsakega sporazuma med EU in državami partnericami. Začel sem s širšo obravnavo porekla blaga in se nato osredotočil na države Zahodnega Balkana. Pri opisu odnosov EU do držav Zahodnega Balkana je poudarek na nekaterih bistvenih dogodkih in dokumentih organov EU, ki kažejo, kakšno regionalno politiko smo si začrtali in kako jo izvajamo. Tu sem se omejil na povezavo oblike odnosa in v tem odnosu opredeljene trgovinske politike in še posebno vgrajenega modela porekla oziroma uporabljenih pravil o poreklu. Predstavljeno je tudi regionalno sodelovanje med državami Zahodnega Balkana s poudarkom na trgovinski politiki in skupnih značilnostih, kot so nizek bruto domači proizvod (BDP), nizka raven industrializacije, visoka stopnja brezposelnosti, počasna gospodarska rast, deficit v zunanji trgovini ter šibak bančni in finančni sistem. Razpad nekdanje Jugoslavije in dogajanje, ki mu je sledilo, sta povsem spremenila trgovinske povezave in tokove v regiji (Gligorov, 2002, str. 2). Nova CEFTA je predstavljena kot dokaz, da se udejanja regionalno trgovinsko sodelovanje ter da gre za proces ekonomske in politične preobrazbe med državami Zahodnega Balkana. V specialističnem delu sta prikazana prispevek Slovenije k oblikovanju evropske trgovinske politike do Zahodnega Balkana in predlog, kako naj Slovenija odigra aktivnejšo vlogo v odnosih EU z državami Zahodnega Balkana. Predstavljena je pobuda Slovenije, da se uvede model SAP+ kumulacije porekla blaga v vse stabilizacijsko-pridružitvene sporazume med EU in državami Zahodnega Balkana v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu. Specialistično delo ima tri cilje. Prvi je pregled zakonodaje EU ter strokovne literature in virov s področja porekla blaga ter s tem seznanitev z možnimi modeli pravil o poreklu, ki bi jih lahko uporabili pri vodenju trgovinske politike EU do držav v regiji Zahodnega Balkana. Drugi cilj je prikazati stanje odnosov med EU in državami Zahodnega Balkana, stanje v odnosih med samimi državami v regiji ter oceniti možnosti za krepitev regionalnega gospodarskega sodelovanja z uvedbo optimalnega modela pravil o poreklu v vse obstoječe sporazume o prosti trgovini znotraj regije in v stabilizacijsko-pridružitvene sporazume. Tretji cilj specialističnega dela je izdelava akcijskega načrta izvedbe slovenskega predloga vključitve držav Zahodnega Balkana v modelu kumulacije porekla blaga vezanega na stabilizacijsko pridružitvene sporazume v nadaljevanju »SAP+ kumulacije«. Predlagani model naj bi se vključil v obstoječi in dobro delujoči sistem panevropske kumulacije porekla blaga že med našim predsedovanjem v EU v prvi polovici leta 2008. Prva hipoteza specialističnega dela je, da se lahko z uveljavitvijo različnih modelov pravil o poreklu v ukrepih trgovinske politike EU do Zahodnega Balkana bolj ali manj učinkovito

3

pripomore k hitrejšemu ekonomskemu razvoju in stabilizaciji te regije. Druga hipoteza specialističnega dela je, da je optimalna rešitev za države Zahodnega Balkana uveljavitev modela kumulacije porekla, ki ima delovno ime »SAP+ kumulacija«. Gre za vključitev držav Zahodnega Balkana v sistem panevropske kumulacije porekla blaga, kar jim je bilo obljubljeno že v Solunu leta 2003. V praksi to pomeni kumulacijo med EU, EFTA, Turčijo in državami Zahodnega Balkana (Hrvaško, Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Albanijo). Tretja hipoteza pa je, da Slovenija lahko med predsedovanjem vpliva na odnos med EU in državami Zahodnega Balkana ter tudi na regionalno sodelovanje, ki je eden izmed ključnih pogojev za napredovanje držav Zahodnega Balkana pri približevanju EU v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

1.2. Metodologija, predpostavke, omejitve in prispevek dela Pri prvem cilju specialističnega dela (pregled veljavne zakonodaje EU, strokovne literature in virov) sta uporabljeni metodi analize in sinteze. Analizirani so posamezni zakonski predpisi in dokumenti EU, ki opredeljujejo področje porekla blaga, ter predvsem uporaba posebnih modelov oziroma tipov kumulacije porekla za tiste države in predvsem regije, ki jim želi EU resnično pomagati pri ekonomskem razvoju (Tunizija, Maroko in Alžirija – Magreb; Združenje držav jugovzhodne Azije – ASEAN). Za dosego drugega cilja specialističnega dela so uporabljene elementarna in kavzalna analiza ter sinteza. Izdelana sta poskus kritične ocene odnosov EU do držav Zahodnega Balkana in ocena odnosov med samimi državami v regiji. Ocenjen je tudi vpliv ukrepov trgovinske politike EU do držav Zahodnega Balkana na blagovno menjavo. Za dosego tretjega cilja je uporabljena analiza SWOT, s pomočjo katere so analizirane prednosti in slabosti možnih opcij in nato izbor optimalne ter poskus izdelave načrta izvedbe pobude za uveljavitev modela SAP+ kumulacije. Predpostavki specialističnega dela sta, da so cilji EU, da zagotovi mir, stabilnost, svobodo in ekonomski razcvet državam Zahodnega Balkana, resni ter imajo tudi države Zahodnega Balkana za cilj pridruževanje k EU in so za dosego tega cilja pripravljene bolje sodelovati. Tema specialističnega dela je aktualna za Slovenijo, saj je v osnutku strategije RS Zahodni Balkan identificiran kot ena od prioritetnih tem slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008. Zaradi bližine regije ter zgodovinskih, kulturnih, političnih in gospodarskih vezi sta mir in stabilnost zelo pomembna za Slovenijo. Mir in stabilnost sta zelo pomembna tudi za varnostne, gospodarske in socialne razmere v Sloveniji ter vseh državah članicah EU, ki mejijo na regijo. Slovenija se bo kot predsedujoča EU lahko oprla na temelj, ki je bil

4

postavljen leta 2003 oziroma v času, ko je bila predsedujoča Grčija, ko se je s »Solunskimi sklepi« (The Thessaloniki agenda for the Western Balkans: Moving towards European Integration, endorsed by the European Council 2003) podprla evropska perspektiva Zahodnemu Balkanu.

2. POREKLO BLAGA V EVROPSKI UNIJI Poreklo blaga je gospodarska nacionalnost blaga. Je eden od treh osnovnih elementov, ki poleg carinske vrednosti in uvrstitve blaga v pravilno tarifno številko vplivajo na carinsko obravnavo ob uvozu in na višino carinskega dolga. Pravila o poreklu so eno od orodij za izvajanje trgovinske politike. Potrebna so v primerih, ko želijo vlade razlikovati med blagom različnih držav proizvajalk zato, da bi izbranim državam nudile različne trgovinske ugodnosti ali pa obratno, da bi jih obravnavale manj ugodno kot druge države. Poleg tega je poreklo blaga pomembno tudi pri spremljanju obsega in poteka trgovinskih tokov med različnimi državami tako zaradi sestavljanja statistik zunanje trgovine, kot zaradi različnih analiz. Iz gospodarsko-tehničnih razlogov in tudi po I.–III. členu GATT (General Agreement on Tariffs and Trade – GATT, 1994) naj bi se države izogibale vplivanju na razporeditev gospodarskih virov s pomočjo uporabe takšnih ukrepov zunanjetrgovinske politike, ki lahko spodbujajo diskriminacijo med različnimi državami. V povezavi s tem se lahko zdijo pravila o poreklu že na prvi pogled problematična. Vendar pa GATT v posebnih primerih dovoljuje rabo diskriminatornih ukrepov, in sicer pri vzpostavitvi carinske unije ali prostega območja trgovine (RTA),1 pri odobravanju preferenc državam v razvoju ter pri boju proti dumpingu in subvencijam. V teh primerih je potrebno vzpostaviti zakonske predpise za določitev tistih držav, za katere bodo veljale preferencialne carinske stopnje, in držav, za katere bodo veljale običajne carinske stopnje.

2.1. Uporaba porekla blaga in pravil o poreklu v EU, kriteriji za določanje države porekla in kdaj država porekla ni pomembna

2.1.1. Uporaba porekla blaga in pravil o poreklu v EU Poreklo blaga in pravila o poreklu se v EU uporabljajo za:

• uporabo preferencialnih carinskih predpisov, • uveljavljanje ukrepov trgovinske politike, določenih v zvezi s prometom posameznih

vrst blaga (količinske omejitve),

1 RTA (Regional Trade Arrangements) je splošno rabljen angleški izraz za označitev širšega pojma ekonomske integracije.

5

• uporabo instrumentov trgovinske politike (protidumpinški ukrepi), • ugotavljanje porekla blaga v povezavi z različnimi zakonskimi področji2 za trgovinsko

statistiko, • izvajanje skupne kmetijske politike, • izdajanje potrdil o poreklu blaga, ki se izvaža v tretje države, • označevanje blaga z namenom pospeševanja prodaje.3

V EU so zgradili svoj splet pravil o poreklu, ki je v skladu z obveznostmi, ki izvirajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in obveznostmi iz konvencije Kjoto (Priloga konvencije D.1, ki se nanaša na pravila o poreklu), ki je bila sprejeta leta 1977 in je objavljena v Uradnem listu EU št. L 166/3 leta 1977 (Uredba Sveta 77/415/EEC, Ur. l. EU, št. L 166 /1977). Seveda so v EU ves čas pazili, da so v največji meri upoštevani interesi evropskega gospodarstva. Preferencialna pravila EU o poreklu se med seboj razlikujejo. Odvisna so od gospodarske razvitosti, geografskega položaja ter političnih odnosov med državo upravičenko in EU (Vermulst, 1997, str. 420). Zakonska osnova evropskih pravil o poreklu blaga je predpisana v Carinskem zakoniku Skupnosti (CZ) (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992 (z vsemi spremembami, zadnja sprememba – Uredba (ES) št. 1791/2006). Uradni list EU št. L 302, 19.10.1992, str. 1–50), uredbi za izvajanje Carinskega zakonika Skupnosti (UICZ) (Uredba za izvajanje Carinskega zakonika Skupnosti (UICZ); Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julij 1993 (z vsemi spremembami, zadnja sprememba – Uredba Komisije (ES) št. 214/2007; Uradni list EU št. L 63/01.03.2007)), Uredbi ES št. 1207/2001 in 1617/2006, s katerima je predpisana »izjava dobavitelja na notranjem trgu EU o poreklu« (Ur. l. EU, št. L 300/31.10.2006), v posameznih sporazumih o prosti trgovini (mednarodnih), ki jih je sklenila EU po pogajanjih s partnericami ter se običajno imenujejo »protokol o poreklu« ter so integralni del sporazumov. 2.1.2. Kriteriji za določanje države porekla Če je blago v celoti izdelano v neki državi iz surovin, proizvedenih v tej državi,4 je določitev

2 Javna naročila, projekti Evropskega sklada za razvoj, za izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN v zvezi z embargom zoper določene države, izvajanje uredb o prepovedi uvoza živali iz določenih držav zaradi zaščite zdravja potrošnikov itd. 3 Primer: »Made in Slovenia«, »Made in the EC«; točka b 22. člena Carinskega zakonika uporabo skupnostnih pravil o poreklu omejuje samo na ukrepe Skupnosti, ki so bili sprejeti za promet blaga in to pomeni, da uporaba oznake »Made in ....« v Skupnosti še ni splošno določena. Vedeti pa je potrebno, da 22. in 23. člen Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Ur. l. EU, št. L 336/94) članice WTO zavezuje k prepovedi navajanja zavajajočih podatkov o poreklu.

4 Primer: Pšenica, pridelana v neki državi, ki se v isti državi zmelje v moko in potem iz nje speče kruh.

6

porekla enostavna. V mnogih primerih pa je pri proizvodnji blaga udeleženih več držav, posebej zato:

• ker se pri tem uporabijo deli iz ene ali več drugih držav ali • ker deli proizvodnega procesa potekajo v eni ali več drugih državah.

V takšnih primerih se za določanje države porekla uporabljajo naslednje metode:

• sprememba tarifne številke (tarifni skok) Kot celotni postopek predelave se šteje obdelava ali predelava, zaradi katere se pridobljeni izdelek razvršča v drugo tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, kakor je tarifna številka kombinirane nomenklature carinske tarife vseh uporabljenih materialov brez porekla. V sklop te metode štejemo tudi druge tarifne kriterije (npr. sušenje in mletje stročnic iz tarifne številke 0708 v moko s tarifno številko 1106; izdelava čevljev iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen sestavljenih proizvodov iz zgornjih delov, povezanih z notranjim podplatom ali drugimi spodnjimi deli, iz tarifne številke 6406).

• ekonomski kriteriji – spodnja meja za dodano vrednost oziroma zgornja meja za delež (uvoženega) materiala brez porekla

Ta kriterij uporabimo na primeru akustične kitare, pri izdelavi katere vrednost uvoženih materialov (brez porekla) ne presega 40 % cene kitare franko tovarna, ali pri izdelavi cigaret, pri katerih mora najmanj 70 % teže surovega tobaka izvirati iz države porekla.

• tehnični ali industrijski kriteriji Pri tej metodi se za določeno vrsto blaga (npr. konzerve govejega golaža) določijo postopki obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni v določeni državi, da bi takšni proizvodi pridobili poreklo (v danem primeru bi morali govedo zaklati in tako pridobljeno meso predelati v državi izvoznici); tu je treba opozoriti, da so določeni tudi postopki obdelave ali predelave, ki ne zadoščajo za spremembo države porekla (npr. čiščenje ali pakiranje blaga, preprosto sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek ...). Te metode lahko tudi kombiniramo med seboj (npr. potiskanje tekstilnih tkanin v povezavi z najmanj dvema predobdelavama ali končnima obdelavama (kot npr. beljenje, impregniranje), pri čemer vrednost nepotiskane tkanine ne sme presegati 47,5 % cene končnega proizvoda franko tovarna; izdelava pisemskih ovitkov iz materialov, ki imajo vsi drugačno tarifno številko kot končni proizvod in pri katerih vrednost uporabljenega materiala brez porekla ne presega 50 % cene končnega izdelka franko tovarna).

• abstraktni kriteriji Četrta metoda temelji na uporabi le abstraktnih kriterijev, kot je npr. zadnja bistvena in gospodarsko upravičena obdelava ali predelava, ki je pripeljala do izdelave novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo izdelave. V tem primeru o tem, ali določena obdelava ali predelava zadošča za spremembo države porekla, odločajo upravni organi ali sodišče.

7

Tabela 1: Prednosti in slabosti različnih metod za določanje države porekla Prednosti Slabosti

1. Sprememba tarifne številke enostaven koncept mednarodno poenoteni kriteriji na osnovi harmoniziranega sistema (HS) majhen manevrski prostor za presojanje pristojnih organov

uvrščanje v carinsko tarifo ni vedno prilagojeno potrebam določanja porekla potrebno znanje uvrščanja v carinsko tarifo (HS)

2. Zgornja meja za delež materiala brez porekla/spodnja meja za dodano vrednost enostaven koncept enotna uporaba, saj po vsem svetu veljajo enaki kriteriji izračun deleža uvoza ali prirasta vrednosti državnim organom pušča majhen manevrski prostor za presojo

kadar fakturirana cena ne ustreza ceni franko tovarna ali se uvažajo različni predizdelki, je treba izračunati stroške zapostavljenost nižjih stroškov in učinkovite proizvodnje nihanja cen surovin na svetovnem trgu in menjalni tečaji lahko spremenijo vrednost uvoženih surovin ter s tem tudi poreklo

3. Tehnični kriteriji se lahko najbolje prilagajajo specifičnim izdelkom in situacijam se lahko uporabijo za zaščito določenih domačih proizvajalcev enotna uporaba, kadar so povsod po svetu v uporabi enaki kriteriji

težko jih je določiti, kadar naj bi veljali za veliko blaga podatke o proizvodnih postopkih v tretjih državah je težko preverjati kadar nimamo mednarodno dogovorjenih pravil, imajo organi pri določanju in ugotavljanju proizvodnega postopka velik manevrski prostor za presojo

4. Abstraktni kriteriji kratka in preprosta zakonodaja posebna izobrazba ni potrebna

velik manevrski prostor za presojo organov negotovost in pomanjkanje transparentnosti za trgovino velika verjetnost različnega tolmačenja v različnih državah

Vir: Lux, 2003; lastna analiza.

8

2.1.3. Primeri, ko v EU država porekla ni pomembna5 Kadar blagovni promet poteka znotraj ES ali med državami članicami carinske unije (npr. v okviru sporazuma med Turčijo in ES), če so bile izpolnjene uvozne formalnosti za blago, ki izvira iz tretje države, in uvozne carine niso bile povrnjene (potrdilo o poreklu pa lahko igra določeno vlogo v zvezi s kumulacijo v okviru sporazuma o carinskih preferencah), takrat se poreklo blaga posebej ne preverja. Kadar se za uvoženo blago uporabljajo najugodnejše carinske stopnje (MFN); protidumpinške, kompenzacijske ali povračilne carine ter uvozni kontingenti ali embargi pa, nasprotno, veljajo samo za določene države; Kadar se za uvoženo blago uporabljajo pavšalne carinske stopnje; Kadar se za uvoženo blago odobri carinska oprostitev po 185. do 187. členu Carinskega zakonika Skupnosti (CZ) za vrnjeno blago; Kadar se blago izvozi, razen kadar EU odobri izvozna nadomestila ali pa država uvoznica uporabi protidumpinško, izravnalno ali povračilno carino ali uvozni kontingent ali embargo proti ES ali določeni državi članici.

2.2. Pojem in pomen nepreferencialnega porekla blaga Blago ima status nepreferencialnega proizvoda kadar zanj glede na poreklo ali tržno obravnavo ne veljajo splošni pogoji dostopa na trg ali prometa na trgu. Nepreferencialna pravila o poreklu so opredeljena v Carinskem zakoniku Skupnosti (CZ) ter v Uredbi za izvajanje Carinskega zakonika Skupnosti (UICZ). Uporabljajo se v zvezi z naslednjimi ukrepi: protidumpinške in izravnalne carine, povračilne in krizne carine, količinske omejitve in prepovedi uvoza, ukrepi za nadzor uvoza, izvozna nadomestila in zunanjetrgovinske statistike. V teh primerih je pomembno, ali je bilo uvoženo ali izvoženo blago izdelano v državi, ki je predmet ukrepa, ali v kateri drugi državi ali oziroma carinski uniji. 2.2.1. Pridobitev preferencialnega porekla blaga v EU Nepreferencialno poreklo je opredeljeno v 22. do 26. členu CZ, določbe so dopolnjene v 35. do 65. členu in prilogah 9 do 13 Uredbe za izvajanje Carinskega zakonika Skupnosti (UICZ). V skladu s prilogo D.1 Mednarodnega sporazuma o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (Ur. l. EU, št. L 166 /1977) „Konvencija Kjoto“ (Sklep 77/415/EGS, Ur. l. EU, št. L 166/1977) zajema 23. člen CZ kriterije, na osnovi katerih se šteje, da je bilo blago v celoti pridobljeno ali izdelano v določeni državi. Za takšno blago se štejejo:

• mineralni izdelki, pridobljeni v tej državi; • tam pridelani rastlinski izdelki; • žive živali, ki so se skotile ali izvalile v tej državi in bile v njej vzrejene; • izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali; • izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

5 Država porekla je pomembna zaradi predpisanega spremljanja statističnih podatkov.

9

• izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni izven teritorialnih voda z ladjami, ki so vpisane ali registrirane v tej državi in plovejo pod njeno zastavo;

• blago, pridobljeno na predelovalnih ladjah iz izdelkov v prejšnji točki, po poreklu iz te države, če so te predelovalne ladje vpisane ali registrirane v tej državi in plovejo pod njeno zastavo;

• izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim, zunaj teritorialnih voda, pod pogojem, da ima ta država izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim;

• odpadki in ostanki, ki nastanejo pri proizvodnih postopkih, ter blago, ki ni več v rabi, če je bilo zbrano v tej državi in ga je mogoče uporabiti zgolj za pridobivanje surovin;

• blago, izdelano iz zgoraj navedenega blaga ali iz njegovih derivatov, ne glede na stopnjo njihove izdelave.

Če je blago pridobljeno ali ulovljeno v teritorialnih vodah tretje države, ga je mogoče po 188. členu CZ uvoziti brez plačila carine, če je ladja vpisana v ladijski register ali registrirana v eni od držav članic in pluje pod zastavo te države. Blago, ki se iz teh proizvodov izdeluje na predelovalnih ladjah ES, je prav tako oproščeno carine, če se sprosti v prosti promet. Ko je pri proizvodnji blaga udeleženo več držav, predvideva 24. člen CZ naslednje kumulativne pogoje:

• država porekla je država, v kateri je bila opravljena zadnja bistvena predelava ali obdelava (tudi ta pogoj izvira iz priloge D.1 konvencije Kjoto), pod pogojem,

• da je ta obdelava ali predelava gospodarsko upravičena, • da je obdelava ali predelava privedla do izdelave novega proizvoda ali predstavlja

pomembno stopnjo proizvodnje. Te pogoje dopolnjuje 25. člen CZ, ki predvideva, da proizvodni postopki, namenjeni zgolj izogibanju zakonskim določbam, ki v ES veljajo za blago iz določenih držav (npr. protidumpinški ukrepi ali uvozni kontingenti), ne morejo podeliti porekla. Če je bila montaža kratek čas pred sprejemom tovrstnih določil prenesena iz države, za katero velja kateri od takšnih ukrepov, v drugo državo, ki je ukrep ne zadeva, mora uvoznik dokazati, da poleg izogibanju učinkom tega ukrepa obstajajo tudi drugi razumni razlogi za prenos montaže v drugo državo kot tisto, iz katere se je blago prvotno izvažalo v ES (Brother/HZA Gießen, Slg. 1989, 4.253). 2.2.2. Uveljavljanje Uredbe za izvajanje carinskega zakonika

Skupnosti z vidika porekla blaga Vsebinsko so v navedeni uredbi (UICZ) in prilogah k tej uredbi zelo natančne določbe o izvajanju posameznih členov carinskega zakonika Skupnosti. UICZ vsebuje posebne določbe o poreklu za:

• tekstil in tekstilne izdelke (36. do 38. člen ter prilogi 9 in 10),

10

• nadomestne dele (41. do 46. člen), • opredelitev pojmov "vrednost", "cena franko tovarna" in "vrednost, pridobljena na

podlagi postopkov sestavljanja" (40. člen), • posamezne izdelke (npr. meso, sokovi, vino, obutev), za katere so določeni posebni

pogoji za pridobitev porekla (priloga 11). Pogoji, opisani v prilogah 10 in 11 UICZ, ustrezajo kriterijem, navedenim spodaj, pri čemer gre za:

• tehnične in industrijske kriterije, • zgornjo mejo za delež materialov brez porekla oziroma minimalno povečanje

vrednosti6 ali • spremembo tarifne številke (tarifni skok).

Primeri tehničnih in industrijskih kriterijev za določitev porekla (prilogi 10 in 11 UICZ)

• sintetični ali umetni filamenti: izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše; • goveje meso: zakol, opravljen po pitanju, ki traja najmanj tri mesece; • usnjena oblačila: šivanje ali drugačno sestavljanje dveh ali več kosov usnja; • kroglični ležaji: izdelava s toplotno obdelavo, brušenjem in poliranjem notranjih in

zunanjih obročev ter sestavljanje; • integrirana vezja: postopek razprševanja (če so integrirana vezja oblikovana na

polprevodniški podlagi s selektivno uporabo ustreznega topila (dopant)). Primeri zgornje meje vrednostnega deleža uvoza oziroma minimalnega povečanja vrednosti (prilogi 10 in 11 UICZ)

• razmaščena volna: izdelava iz mastne volne, katere vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna;

• vezene rute: izdelava iz preje ali izdelava iz nevezenih tkanin, katerih vrednost ne presega 40 % cene rute franko tovarna;

• magnetofoni: izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi sestavljanja, in če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države sestavljanja predstavlja vsaj 45 % cene magnetofona franko tovarna;

• jermenčki za ročne ure iz tekstila: skupna vrednost uporabljenih materialov (brez porekla) ne sme presegati 40 % cene jermenčka franko tovarna;

• TV-sprejemniki: Izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi sestavljanja, in če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države sestavljanja predstavlja vsaj 45 % cene izdelka franko tovarna. Če pravilo 45 % ni doseženo, se šteje, da je naprava s poreklom iz države porekla delov, katerih cena franko tovarna predstavlja več kot 35 % cene naprave franko tovarna.7

6 Glej sodbo Sodišča (četrti senat) št. C 190/07 [URL: http://eur-lex.europa.eu/JURISIndex.do?ihmlang=sl] v zvezi z združenima zadevama C-447/05 in C-448/05 o merilu povečanja vrednosti. 7 Glej omenjeno sodbo sodišča C 190/07.

http://eur-lex.europa.eu/JURISIndex.do?ihmlang=sl

11

Primeri kriterija spremembe tarifne številke (prilogi 10 in 11 UICZ) • posušena ptičja jajca brez lupine: izdelava iz svežih ptičjih jajc z lupino iz tar. št.

0407; • vermut: izdelava iz vina iz svežega grozdja z dodatkom grozdnega mošta ali alkohola

iz 2204; • obutev: izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih

delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge komponente podplatov iz oznake 6406; • keramična namizna posoda: okraševanje zadevnega keramičnega izdelka, če se zaradi

takšnega okraševanja pridobljeni izdelki uvrstijo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka uporabljenih izdelkov.

2.2.3. Nezadostne obdelave Določeni postopki obdelave ali predelave načeloma ne zadoščajo za spremembo države porekla (38. člen UICZ). Takšni postopki se štejejo za nezadostne obdelave in v glavnem ustrezajo običajnim obdelavam, ki so dopustne pri postopku carinskega skladiščenja. Čeprav te določbe načeloma veljajo le za tekstilne proizvode, jih lahko zaradi njihovega splošnega značaja upoštevamo tudi pri drugih proizvodih. Nezadostne obdelave, ki ne podelijo porekla (38. člen UICZ)

• postopki, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje pokvarjenih delov ipd.);

• enostavno odstranjevanje prahu, presejevanje, izločevanje, sortiranje, razvrščanje v skupine (vključno s sestavljanjem blaga v sete), pranje, razrezovanje;

• prepakiranje, razdeljevanje ali združevanje tovorkov; • enostavno polnjenje v vreče, etuije, škatle, pritrjevanje na deščice ipd. ter drugi

preprosti postopki pakiranja za prodajo; • nameščanje oznak, nalepk ali drugih razpoznavnih znakov na blago ali njegovo

embalažo; • preprosto sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek; • kombinacija dveh ali več zgoraj navedenih postopkov.

2.2.4. Dodatki, rezervni deli in orodje Za dodatke, rezervne dele in orodje, ki se dobavljajo skupaj z aparatom, strojem ali vozilom, ter za bistvene nadomestne dele za predhodno uvoženo ali izvoženo blago so bile sprejete splošne določbe (41. – 46. člen UICZ). Določbe za dodatke, nadomestne dele in orodje (41. – 46. člen UICZ)

• Dodatki, rezervni deli in orodje, ki se dobavljajo skupaj z aparatom, strojem ali vozilom, h kateremu sodijo, imajo enako poreklo kot ta aparat, stroj ali vozilo (npr.

12

TV-sprejemnik in daljinski upravljalec). • Bistveni nadomestni deli8 imajo enako poreklo kot blago, za katero naj bi se uporabili

in ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet ali izvoženo, razen kadar bi vgradnja teh bistvenih nadomestnih delov v ustrezni aparat, stroj oziroma vozilo pripeljala do izgube porekla blaga v EU (pri izvozu) ali v državi izdelave (pri sprostitvi v prosti promet).

• Carinski organi lahko zahtevajo predložitev fakture ali pogodbe ali drugega dokumenta, ki se nanaša na predhodno uvožen ali izvožen aparat, stroj ali vozilo, iz katerega je razvidno, da gre za dobavo zaradi normalnega vzdrževanja.

2.3. Preferencialno poreklo blaga glede na sporazume o prosti trgovini in avtonomne režime v EU

Samo osem držav članic WTO nima preferencialnega dostopa do trga EU (Avstralija, Hongkong, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Nova Zelandija, Singapur in Združene države Amerike). Tajvanu, ki ni država članica WTO, EU ni nikoli priznavala ugodnosti. Začasno EU ne priznava ugodnosti tudi Mjanmaru (Burma) in Belorusiji, ki sta izločena iz GSP. Carinske preference -olajšave- trgovce in potrošnike domače države spodbujajo k večjemu uvozu blaga iz držav, ki uživajo takšno prednostno obravnavo. Namen pravil o preferencialnem poreklu je določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati blago iz držav z ugodnostmi, da bi lahko bilo deležno prednostne obravnave. Tako je omejena uporaba surovin iz drugih držav, največji delež predelovalne dejavnosti pa mora biti opravljen v državi s preferenco. Zaradi želje po pospeševanju pozitivnih učinkov ekonomske integracije so bila v EU sprejeta določila o kumulaciji, ki državi s preferenco omogočajo uporabo materialov iz druge države s preferenco in/ali iz EU. Nadaljnje značilnosti pravil o preferencialnem poreklu se nanašajo na dejstvo, da je blago deležno preferencialne obravnave le pod pogojem,

• da so bile plačane uvozne dajatve za blago iz tretjih držav, ki je bilo uporabljeno pri izdelavi, in pri izvozu niso bile povrnjene (NO-DRAWBACK),

• da je prevoz blaga iz izvorne države v EU potekal neposredno in • da je bilo za blago izdano potrdilo o poreklu ali izjava na fakturi, iz katerega

oziroma iz katere je razvidno, da so bila izpolnjena pravila o poreklu, ki veljajo za to blago.

8 To so deli, ki so potrebni za ohranjevanje delovanja osnovnega proizvoda in zanj značilni ter so namenjeni normalnemu vzdrževanju in zamenjavi delov enakih lastnosti, ki se pokvarijo ali postanejo neuporabni.

13

Sporazumi o preferencialni obravnavi in avtonomni režimi poleg tega vsebujejo določbe o sodelovanju uprav, ki omogočajo kontrolo spoštovanja pravil o poreklu v izvozni državi. 2.3.1. Pravila o določitvi preferencialnega porekla blaga v EU Pravila o preferencialnem poreklu blaga podrobneje določa 27. člen CZ EU.

• v zadevnih sporazumih o preferencialni obravnavi; • v primeru avtonomnih ukrepov preferencialne obravnave v 66. do 123. členu in

prilogah 14 do 22 UICZ; • za prekomorske države in teritorialna območja (OCT), odvisna od ene od držav članic

v Pridružitvenem sklepu 2001/822/ES z dne 27.11.2001 oziroma za Ceuto in Melillo v Uredbi (ES) št. 82/2001, Ur. l. EU, št. L 20/2001 (Slika 1 na str. 26).

Dodatno si lahko pomagamo s pojasnili oziroma komentarji, ki se nanašajo na pravila o poreklu (npr. Pojasnjevalne opombe k Sporazumu o partnerstvu ACP – EU) (Ur. l. EU, št. C 228/2002). 2.3.2. Skupne značilnosti pravil o preferencialnem poreklu Čeprav se pravila o preferencialnem poreklu v posameznih sporazumih o prosti trgovini in avtonomnih režimih EU med seboj nekoliko razlikujejo, imajo kljub temu splošne skupne značilnosti, ki so opisane v nadaljevanju. Za blago, v celoti pridobljeno ali izdelano v državi s preferenco, se šteje, da je blago po poreklu iz te države. To v veliki meri ustreza pravilom o nepreferencialnem poreklu v 23. členu CZ. Bolj restriktivna pravila pa veljajo za proizvode iz morskega ribolova,9 in sicer:

• udeležene ribiške in predelovalne ladje morajo biti vsaj v 50-odstotni lasti državljanov države s preferenco ali ES,

• kapitan in vodstvo ladje morajo biti državljani države s preferenco ali ES in • najmanj 75 % posadke morajo tvoriti državljani države s preferenco ali ES.

Za ostalo blago obstaja seznam postopkov obdelave in predelave, ki podeljujejo poreklo in veljajo za predelavo blaga brez porekla. Seznam je razčlenjen po poglavjih Skupne carinske tarife in znotraj poglavij po posameznih tarifnih številkah. Pogoji za pridobitev preferencialnega porekla so pogosto strožji kot pogoji za nepreferencialno poreklo, saj gre za namen pospeševanja gospodarske integracije ali razvoja države s preferenco.10 Pri določanju obsega obdelave ali predelave, potrebne za pridobitev porekla, pravila o preferencialnem poreklu upoštevajo tudi tehnične in industrijske kriterije, minimalno povečanje vrednosti ali druge gospodarske kriterije ali načelo spremembe tarifne številke.

9 Glej 2. odst. 68. člena in 2. odst. 99. člena UICZ. 10 Sodišče Evropskih skupnosti, Zadeva. 385/85, S. R. Glej sodbo: Industries/Administration des Douanes, 1986, 2.929.

14

Ker bi lahko partnerske države različno tolmačile pojem "zadnje bistvene predelave", kot je opredeljen v 24. členu CZ, ta abstraktni kriterij ni bil vključen v režime preferencialne obravnave. Tabela 2: Primeri, v katerih so pravila o preferencialnem poreklu strožja kot pri nepreferencialnem

Nepreferencialno poreklo Preferencialno poreklo (ES – Hrvaška) Meso goveda, ki je bilo zaklano po najmanj trimesečnem pitanju

Meso goveda, ki je bilo v celoti pridobljeno ali izdelano v državi s preferenco

Sušenje (po potrebi po razbijanju in ločevanju) svežih ptičjih jajc

Sušenje ptičjih jajc, ki so bila v celoti pridobljena ali izdelana v državi s preferenco

Izdelava beljenega bombažnega lintersa iz surovega bombaža, katerega vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava beljenega bombažnega lintersa iz bombaža, ki je bil v celoti pridobljen ali izdelan v državi s preferenco

Vermut, izdelan iz vina iz svežega grozdja z dodatkom grozdnega mošta ali alkohola

Vermut, izdelan iz grozdja, ki je bilo v celoti pridobljeno ali izdelano v državi s preferenco

Popolna izdelava oblačil, dobljenih s šivanjem dveh ali več kosov ukrojenih ali prirejenih tkanin

Izdelava oblačil, dobljenih s šivanjem dveh ali več kosov ukrojenih ali prirejenih tkanin, izdelava iz preje

Izdelava televizijskih sprejemnikov, pri čemer znaša prirast vrednosti najmanj 45 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava televizijskih sprejemnikov, pri čemer vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna

Vir: Delovna gradiva delovne skupine za revizijo evropskih protokolov, 2005; Lastna obdelava. Če sodi neka država v skupino najmanj razvitih držav s preferenco in ne more izpolniti kriterijev za pridobitev porekla za določeno blago (npr. zato, ker ne proizvaja preje za izdelavo oblačil), lahko zaprosi za odobritev uporabe določenih materialov iz drugih držav (76. člen UICZ). Takšne oprostitve se lahko odobrijo tudi drugim državam v režimih preferencialne uporabe za države AKP ter prekomorske države in območja (38. člen Protokola o poreklu AKP, 2000). 2.3.3. Nezadostne obdelave, uporaba blaga brez porekla, uporaba

energije in uporaba proizvodne opreme Določene obdelave ne zadoščajo za spremembo porekla nekega blaga. Ne glede na primere, ki

15

so bili pojasnjeni pri pravilih o nepreferencialnem poreklu za tekstil, v to skupino sodijo tudi naslednje obdelave ali predelave (70. in 101. člen UICZ; 7. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška):

• likanje tekstila, • preprosti postopki barvanja in loščenja, • luščenje plev, mletje, poliranje in glaziranje žit in riža, • barvanje sladkorja ali oblikovanje kock sladkorja, • lupljenje ali odstranjevanje koščic in lupin pri sadju, oreščkih in vrtninah, • preprosto mešanje izdelkov, kadar en ali več sestavnih delov mešanice ne izpolnjuje

pogojev, da bi se lahko štela za izdelek s poreklom iz države upravičenke ali ES, • preprosto sestavljanje izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na sestavne

dele, • zakol živali.

Primera nezadostne obdelave in primer zadostne obdelave

• Lepilo (tar. št. 3505), ki se uvaža iz Združenih držav Amerike v obliki vlaken, se v Sloveniji za namene maloprodaje polni v pločevinke (tar. št. 7310), ki se uvažajo iz Južne Koreje; lepilo je namenjeno izvozu na Hrvaško. Čeprav je prišlo do spremembe tarifne številke (iz tar. št. 3505 v tar. št. 3506), gre v tem primeru za nezadostno obdelavo, saj postopek obdelave predstavlja enostavno polnjenje v pločevinke (točka k 1. odstavka 7. člena Protokola o poreklu ES – Hrvaška). Zato v ES ni mogoče izstaviti preferencialnega potrdila o poreklu.

• Okvirji za očala (tar. št. 9003), ki se uvažajo iz Japonske, se v Sloveniji sestavljajo v popolna očala (tar. št. 9004), ki so namenjena izvozu na Hrvaško. Tudi če bi bil izpolnjen pogoj prirasta vrednosti, preprosto sestavljanje posameznih delov ne zadostuje, da bi očala pridobila preferenčno poreklo ES (točka n 1. odstavka 7. člena Protokola o poreklu ES – Hrvaška).

• Aparati za transfuzijo (tar. št. 9018), ki se uvažajo iz Malezije, se v Sloveniji sterilizirajo po zapletenem in dragem postopku ob uporabi gama žarkov ter naj bi se izvozili na Hrvaško. Postopka sterilizacije ni na seznamu minimalnih obdelav in predelav, tako da je v ES mogoče izdati preferencialno potrdilo o poreklu za izvoz na Hrvaško, če je izpolnjen pogoj, da vrednost uporabljenega materiala (iz Malezije) ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Če se pri izdelavi blaga ne uporabi več kot 10 % proizvodov brez porekla, to ne vpliva na status porekla končnega izdelka. To pravilo tolerance načeloma ne velja za tekstilne proizvode (71. člen UICZ, 2. odst. 6. člena Protokola o poreklu ES – Hrvaška). Primeri uporabe pravila tolerance za blago brez porekla

• Kosilnice (tar. št. 8433) se v Sloveniji sestavljajo iz naslednjih delov: - elektromotor (tar. št. 8501) iz Singapurja (vrednost: 26 €), - rezilo (tar. št. 8208) iz Tajvana (vrednost: 4 €),

16

- električni deli (poglavje 85) iz Japonske (vrednost: 2 €), - kolesa (tar. št. 4011) iz Tajske (vrednost: 3 €), - deli za kosilnico (tar. št. 8433) iz Kitajske (vrednost: 5 €) in - deli za kosilnico (tar. št. 8433), ki prihajajo iz ES (vrednost: 25 €).

Cena blaga, namenjenega za izvoz na Hrvaško, franko tovarna, znaša 100 €. Priloga II Protokola o poreklu ES – Hrvaška določa, da vrednost izdelkov brez porekla ne sme presegati 40 % cene franko tovarna. Ta pogoj je izpolnjen (vrednost: 40 €). Poleg tega se morajo uporabljeni materiali uvrščati v drugo tar. št. kot v tar. št. končnega izdelka. Tega pogoja ne izpolnjujejo deli kosilnice iz Kitajske. 2. odst. 6. člena Protokola o poreklu pa dopušča uporabo materiala brez porekla do 10 % vrednosti cene franko tovarna. Ker je izpolnjen tudi ta pogoj (gre le za 5 %), je mogoče izstaviti preferencialno potrdilo o poreklu za izvoz na Hrvaško.

• V Sloveniji izdelujemo prejo (tar. št. 5205) iz italijanskih bombažnih vlaken (tar. št. 5203) in iz Združenih držav Amerike uvoženih sintetičnih vlaken (tar. št. 5506) s težnim deležem 10 % teže preje. Preja je namenjena izvozu na Hrvaško. 2. odst. 6. člena Protokola o poreklu ES – Hrvaška načeloma izključuje uporabo 10-odstotne tolerance za blago, ki se uvršča v poglavja 50 do 63. Opomba 5.2 priloge I k Protokolu pa dopušča uporabo tega pravila pri blagu, ki je bilo izdelano iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov. Tako je mogoče izstaviti preferencialno potrdilo o poreklu.

• Na Hrvaškem izdelujejo moške hlače (tar. št. 6103) iz sintetične preje (tar. št. 5402) tajskega porekla ter zadrg (tar. št. 9607) in gumbov (tar. št. 9606) iz Kitajske. Čeprav zadrge vsebujejo tekstil, se ne obravnavajo kot tekstilni proizvodi (ne sodijo v poglavja 50–63). Za gumbe in zadrge lahko torej uporabimo 10-odstotno toleranco iz 2. odst. 6. člena Protokola o poreklu ES – Hrvaška. Pogoji za preferencialno poreklo so s tem izpolnjeni (glej tudi opombo 6.2 priloge I Protokola o poreklu).

2.3.4. Energija, goriva, stroji in naprave, oprema in orodja Energija, goriva, stroji in naprave, oprema in orodja, ki se uporabljajo pri izdelavi, se pri določanju porekla ne upoštevajo; enako velja tudi za uporabljene proizvode, ki jih uvozno oziroma izvozno blago ne vsebuje (75. in 105. člen UICZ, 11. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška). 2.3.5. Deli, dodatki, orodja in garniture Dodatki, nadomestni deli in orodje, ki se dobavljajo skupaj s strojem ali vozilom, so del običajne opreme in se ne zaračunavajo posebej, se skupaj z ustreznim strojem ali vozilom obravnavajo kot enota (73. in 103. člen UICZ, 9. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška). Garnitura se šteje za blago s poreklom, kadar (74. in 105. člen UICZ, 10. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška):

• imajo vsi njeni sestavni deli poreklo ali • vrednost sestavnih delov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

17

Če je garnitura kot taka navedena v carinski tarifi (kot npr. živilski izdelek iz tar. št. 1601), veljajo pravila, določena za ustrezno tarifno številko (v navedenem primeru: proizvodnja iz živali iz 1. poglavja; glej prilogo 15 UICZ). 2.3.6. Ločeno knjigovodsko izkazovanje zalog Carinski organi lahko dovolijo skupno skladiščenje enakovrstnega blaga z različnim carinskim statusom (2. odst. 534. člena UICZ). Prav tako lahko carinski organi (samo proizvajalcu) dovolijo, da se izogne stroškom in težavam, ki izhajajo iz ločenega skladiščenja proizvodov s poreklom in brez porekla, ki so enake vrste in medsebojno zamenljivi, v določenih režimih preferencialne obravnave (npr. 19a. člen Protokola o poreklu EGP, Ur. l. EU, št. L 52/2001, Pojasnjevalne opombe o panevro-mediteranskih protokolih o pravilih o poreklu iz Ur. l. EU, št. C 83/2007). V ta namen je mogoče dovoliti metodo "ločenega knjigovodskega izkazovanja" pod naslednjimi pogoji:

• Zagotoviti je treba, da število proizvedenih izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, v določenem časovnem obdobju ustreza številu izdelkov, ki bi jih bilo mogoče proizvesti ob prostorsko ločenem skladiščenju.

• Evidence ustrezajo splošno priznanim načelom knjigovodstva, ki veljajo na območju države, v kateri se blago proizvaja.

• Na zahtevo carinskih organov mora imetnik dovoljenja predložiti izjavo o vodenju teh količin.

2.3.7. Načelo teritorialnosti Pogoji za pridobitev porekla morajo biti načeloma izpolnjeni v partnerski državi ali v ES. Kadar pride blago s poreklom v tretjo državo, preden se uvozi v namembno državo, ohrani poreklo samo, če je mogoče ugotoviti, da je ponovno uvoženo blago isto blago, kot je bilo prvotno izvoženo.11 Če blago s poreklom v okviru evropskih sporazumov zapusti preferencialno območje, ohrani svoj status blaga s poreklom, če se lahko dokaže,

• da je bilo ponovno uvoženo blago v celoti pridobljeno ali proizvedeno na preferencialnem območju ali da je bilo zunaj predmet obdelave ali predelave, ki ne presega nezadostne obdelave, ali

• da je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno ali proizvedeno iz izvoženih materialov in

• da skupno dosežen prirast vrednosti, če ni drugih posebnih določb, ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

11 Glej 77. člen UICZ, 12. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška.

18

2.3.8. Kumulacija Za namene pospeševanja gospodarske integracije so bile uvedene določbe, ki omogočajo uporabo materialov s poreklom iz EU v partnerski državi, ki je upravičena do preferenc (olajšav) ob ponovnem uvozu njenega končnega izdelka (izdelanega iz materiala s poreklom iz EU) nazaj na trg EU. Če sta pri tem udeleženi le dve partnerski državi, upravičeni do preferencialne obravnave (EU se pri tem obravnava kot ena država), govorimo o bilateralni kumulaciji. Primer bilateralne kumulacije V Hrvaški sestavljajo integrirana vezja (tar. št. 8542) iz mikroprocesorjev s poreklom iz ES in drugih izdelkov po poreklu iz Hrvaške. Integrirana vezja imajo status blaga s poreklom iz Hrvaške in so ob uvozu v ES upravičena do preferencialne obravnave, čeprav proizvodni postopek v Hrvaški ne zadošča za prenos porekla, saj ni prišlo do spremembe tarifne številke, in kriterij prirasta vrednosti ni izpolnjen. Kadar smejo določene partnerske države v režimu preferencialov z ES proizvajati blago znotraj neke regionalne skupine, temu pravimo regionalna kumulacija; v splošni shemi preferencialov (General Scheme of Preferences – GSP) to velja za naslednje skupine držav (72. člen UICZ): skupina 1: ASEAN – Združenje držav jugovzhodne Azije (Sultanat Brunej, Filipini,

Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Singapur, Tajska, Vietnam (pristojnost: Generalni sekretariat Zveze držav jugovzhodne Azije – ASEAN);

skupina 2: CACM – Skupni trg srednjeameriških držav (Kostarika, Honduras, Gvatemala, Nikaragva, Panama in Salvador);

skupina 3: Andska skupnost (Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Peru in Venezuela (pristojnost: Skupni stalni odbor za vprašanja porekla Andska skupina – Srednjeameriški skupni trg in Panama));

skupina 4: SAARC – Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje (Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan, Šrilanka (pristojnost: Sekretariat Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje – SAARC).

Po 4. odst. 67. člena UICZ je mogoče blago s poreklom iz Norveške ali Švice obravnavati tako kot blago s poreklom iz ES, tako da takšno blago ob več kot nezadostni obdelavi ali predelavi v državi, vključeni v GSP, pridobi poreklo te države, če blago ne sodi med kmetijske proizvode. Primer regionalne kumulacije (GSP) Iz delov, ki prihajajo iz Tajske (vrednost: 40 %), Malezije (vrednost: 20 %) in Japonske (vrednost: 30 %, ni vključena v GSP), v Singapurju sestavljajo televizijske sprejemnike (tar. št. 8528) (dodana vrednost: 10 %). Pri tem je dosežena vrednostna meja 60 %, saj lahko

19

združimo deleže Singapurja, Tajske in Malezije. Dejstvo, da je Singapur, razen svojega prispevka po določilih za regionalno kumulacijo, izključen iz GSP in da GSP ne velja za blago iz tarifne številke 8528 iz Malezije, v tem primeru ni pomembno, saj ima največji delež vrednosti blago iz Tajske, tako da je Tajska tudi država porekla (1. in 2. odst. 72a. člena UICZ). Kadar partnerske države nekega režima preferencialov ES tudi medsebojno sklenejo sporazume o preferencialni obravnavi, je mogoče upoštevati vse postopke obdelave in predelave znotraj tega prostotrgovinskega območja (diagonalna kumulacija). Pri tem torej ni pomembno, ali je bil kak predhodni izdelek, ki že sam izpolnjuje pogoje za pridobitev preferencialnega porekla, obdelan ali predelan. Diagonalno kumulacijo (največkrat imenovano panevropska kumulacija) so sklenile ES, Islandija, Norveška, Švica (vključno z Liechtensteinom) in Turčija (3. in 4. člen ustreznih protokolov o poreklu). Kadar je pri proizvodnji blaga udeleženih več držav, je treba sprejeti posebna pravila za določanje države porekla. Na splošno pri tem veljajo naslednja pravila (72a. člen UICZ ter 3. in 4. člen protokolov o poreklu k sporazumom za države, s katerimi je sklenjena diagonalna kumulacija): a. Izdelki imajo načeloma poreklo države, v kateri so bili pridobljeni ali proizvedeni, če pri

tem opravljeni postopki obdelave in predelave presegajo nezadostno obdelavo. b. Kadar opravljeni postopki obdelave in predelave presegajo nezadostne obdelave, imajo

izdelki poreklo države, v kateri so bili pridobljeni ali proizvedeni le, če je prirast vrednosti, dosežen v tej državi, večji od vrednosti uporabljenih materialov iz vsake posamezne partnerke prostotrgovinskega območja oziroma regionalne skupine.

c. V vseh drugih primerih imajo izdelki poreklo države, iz katere prihajajo materiali, uporabljeni pri končni proizvodnji, z največjim vrednostnim deležem.

Primeri določanja države porekla ob upoštevanju pravil za diagonalno panevropsko kumulacijo Sintetična preja (tar. št. 5402) iz Italije se v Turčiji predela v tkanino (tar. št. 5407). Po ponovnem uvozu se tkanina obarva v Sloveniji in dobavlja v Švico. Pri ponovnem uvozu v Slovenijo ima (nebarvana) tkanina poreklo Turčije, saj tkanje presega postopek nezadostne obdelave. Pri uvozu barvane tkanine v Švico ima blago poreklo ES, saj barvanje presega postopek nezadostne obdelave. Deli kemičnih svinčnikov (tar. št. 9608) iz Nemčije (vrednost: 2 €) in Norveške (vrednost: 1 €) se sestavljajo v Turčiji; preprosto sestavljanje v Turčiji ne zadošča za to, da bi končni izdelki dobili poreklo Turčije. Ker povečanje vrednosti zaradi sestavljanja (1 €) ni večje od vrednosti delov iz ES in Norveške (3 €), ima blago poreklo ES ali Norveške, odvisno od tega, iz katere države prihajajo deli z največjim deležem vrednosti (v tem primeru: ES).

20

Punčke (tar. št. 9502) iz Belgije se v Švici oblečejo in obujejo v oblačila in obutev švicarskega porekla. Oblačenje punčk je nezadostna obdelava, ki sama po sebi ne pripelje do spremembe države porekla; ker pa imajo oblačila in obutev za punčke poreklo Švice, tam opravljeni postopki obdelave ali predelave ne veljajo več za neznatne, tako da se punčke obravnavajo kot blago s poreklom iz Švice (glej 2. odst. 7. člena Protokola o poreklu ES – Švica). Moške srajce (tar. št. 6105) iz Turčije se v Angliji prepakirajo za maloprodajo ob uporabi embalaže iz Norveške; potem naj bi jih izvozili v Švico. Vrednost nepakiranih srajc znaša 60 % cene pakiranih srajc franko tovarna. Glede na to, da

- je prepakiranje nezadostna obdelava, - embalaža ne izvira iz ES in - je vrednost srajc višja od povečanja vrednosti v ES,

srajce pri preferencialnem izvozu v Švico ohranijo turško poreklo. V določbah za države, vključene v GSP, ter čezmorske države in območja (OCT) je možna polna kumulacija med vsemi članicami tega režima preferencialov in ES (6. člen Protokola o poreklu ACP, Ur. l. EU, št. L 217/2001). Primeri polne kumulacije porekla ACP - OCT - Južna Afrika - ES (Ur. l. EU, št. C 228/2002) a. Ribe (tar. št. 0302) s poreklom iz St. Pierra in Miquelona (OCT) se na Jamajki (ACP)

predelajo v ribje konzerve (tar. št. 1604) in tam pridobijo poreklo ACP. b. Ribje konzerve (tar. št. 1604), ki so bile proizvedene v St. Pierru in Miquelonu iz rib (tar.

št. 0302), se na Jamajki etiketirajo in pakirajo v kartonske zaboje. Ker so bile na Jamajki opravljene le nezadostne obdelave, konzerve ohranijo poreklo OCT.

c. Česano prejo iz volne (tar. št. 5107) s poreklom iz Avstralije (brez preferencialov) v ES predelajo v tkanino (tar. št. 5111) in v Gvajani (ACP) sešijejo v plašče (tar. št. 6201). Pogoj, da morajo biti oblačila iz 62. poglavja izdelana iz preje (dvojna sprememba tarifne številke), je izpolnjen, saj se postopki predelave v ES in Gvajani upoštevajo skupaj.

d. Bombažno tkanino (tar. št. 5209) s poreklom iz Južne Afrike v Mauritiusu (ACP) predelajo v plašče (tar. št. 6201). Plašči pridobijo poreklo ACP, če povečanje vrednosti, doseženo v Mauritiusu, presega vrednost bombažne tkanine.

Primeri polne kumulacije porekla v Evropskem gospodarskem prostoru (EEA) (Sklep Skupnega odbora EEA št. 136/2005, Ur. l. EU, št. L321/08.12.2005) Bombaž (tar. št. 5201) iz Združenih držav Amerike (brez preferencialov) v ES spredejo v prejo (tar. št. 5205) in potem v Norveški (pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru) stkejo v bombažne tkanine (tar. št. 5208). Potrebna dvojna nadaljnja

21

predelava12 je bila deloma opravljena v ES in deloma na območju partnerske države EEA. Oba postopka predelave je mogoče združiti, tako da se carinski preferencial prizna tako pri uvozu v ES kot tudi v vsako pogodbenico EEA (npr. Islandijo ali Liechtenstein). 2.3.9. Prepoved povračila carine (NO-DRAWBACK) 15. člen Protokola o poreklu k Evropskemu sporazumu, Sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju ter k Sporazumu z državami članicami EFTA prepoveduje povračilo ali oprostitev uvoznih dajatev za blago brez porekla, ki se uporablja pri proizvodnji izdelkov, za katere se izdajajo dokazila o preferencialu. Namen te določbe je zagotovitev plačila uvoznih dajatev za blago, uvoženo iz tretjih držav (tj. blago, ki izvira iz države, ki ni pogodbenica določenega prostotrgovinskega območja), na celotnem območju s preferencialno obravnavo. Če te določbe ne bi bilo, bi lahko npr. proizvajalec iz Hrvaške v ES izvažal blago, ki vsebuje predhodne izdelke iz Azije, za katere carina ni bila plačana. Slovenski proizvajalec, ki želi ponuditi enako blago na trgu ES, pa mora plačati uvozne dajatve za takšne predhodne izdelke iz Azije, če jih želi uporabiti pri proizvodnji končnega izdelka. Če pa so izdelki iz tretje države v uvozni državi (npr. na osnovi odloga plačila dajatev) oproščeni carine ali zavezani plačilu nižje carine kot v ostalih državah prostotrgovinskega območja, to pravilo ne omogoča zagotavljanja konkurenčne enakopravnosti. Poleg tega prepoved povračila spodbuja regionalno integracijo, saj za blago iz preferencialnega območja ni treba plačati carine. Prepoved povračila ne velja, če:

• pravila o kumulaciji dopuščajo predelavo izdelkov s poreklom iz drugih držav preferencialnega območja (tj. do te mere dopustno tudi aktivno oplemenitenje brez plačila dajatev) ali

• gre za blago, ki ni predmet sporazuma o preferencialih.13 Primera prepovedi povračila carine in izjeme a. Goveje meso (tar. št. 0201) s poreklom iz Združenih držav Amerike (brez preferenciala)

se prekajuje v Švici (tar. št. 0210), in s tem pridobi švicarsko poreklo. Ker je goveje meso vključeno v Sporazum o preferencialni obravnavi ES – Švica, velja tudi prepoved povračila pri preferencialnem izvozu v ES.

b. Surovi tobak (tar. št. 2401) s poreklom iz Argentine se v ES predela v cigarete in izvaža v Švico. Ker surovi tobak ni vključen v Sporazum o preferencialni obravnavi ES – Švica, tudi prepoved povračila ne velja, kar pomeni, da je mogoče blago uvoziti s postopkom aktivnega oplemenitenja, ga predelati in izvoziti v Švico brez plačila carine. Ni pa mogoče izstaviti dokazila o preferencialu, saj cigarete niso vključene v Sporazum ES – Švica.

Nekatere države pa so delno oproščene prepovedi povračila dajatev, ker v primerjavi z ES

12 Dve obdelavi sta razvidni iz dvakratne spremembe tarifne številke. 13 Glej 5. odst. 15. člena Protokola o poreklu EEA.

22

uporabljajo višje uvozne dajatve. Za izravnavo teh razlik v carini so bile določene pavšalne carinske stopnje, ki se plačajo pri uvozu predhodnih izdelkov brez porekla, kadar se ti uporabijo za proizvodnjo končnih izdelkov, ki se z dokazilom o preferencialu izvažajo v drugo državo prostotrgovinskega območja. Glede prepovedi povračila dajatev 216. člen CZ določa trenutek, ko nastane carinski dolg v zvezi z uvoženim blagom, za katerega carina še ni bila plačana.14 2.3.10. Dokazila o preferencialnem poreklu Takoj ko se blago dejansko izvozi ali je izvoz zagotovljen, se izda potrdilo o poreklu in je izvozniku na voljo (5. odst. 81. člena in 10. odst. 110. člena UICZ, 7. odst. 17. člena Protokola o poreklu ES – Hrvaška). Potrdilo o poreklu se lahko izjemoma izda tudi po izvozu blaga, na katerega se nanaša (85. in 113. člen UICZ, 18. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška), kadar

• ni bilo izdano zaradi zmote, nenamerne pomote ali posebnih okoliščin ob izvozu ali • se pristojnim organom verodostojno razloži, da je bilo potrdilo o poreklu izdano,

vendar ob izvozu ni bilo sprejeto zaradi formalnih razlogov (primeri tovrstnih formalnih razlogov so navedeni v Pojasnjevalnih opombah Ur. l. EU, št. C 83/2007, npr. manjkajoči žigi ali podpisi).

Po točki c 1. odst. 218. člena UICZ je treba skupaj z deklaracijo za sprostitev v prosti promet predložiti dokumente, ki so potrebni za uporabo ustreznega režima preferencialov za deklarirano blago. Carinski organi pa lahko sprejmejo nepopolno deklaracijo (npr. brez potrebnega dokazila o poreklu) in določijo rok za predložitev manjkajočih dokumentov (255. in 256. člen UICZ). Tudi če je že nastal carinski dolg, je mogoče naknadno predložiti dokazila o poreklu in vložiti zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih carinski dajatev (889. člen, točka o 1. odst. 900. člena UICZ). Kot dokazilo preferencialnega porekla je treba znotraj roka veljavnosti (glej tabelo 3) predložiti enega od naslednjih dokumentov:

• potrdilo o prometu blaga EUR.1 ali, • v GSP, potrdilo o poreklu na obrazcu A (Form A) (81. in 110. člen ter prilogi 17 in

21 UICZ) ali, • pod določenimi pogoji, izjavo izvoznika na fakturi, dobavnici ali drugem trgovinskem

dokumentu, ki vsebuje zadosten opis blaga za njegovo identifikacijo (izjava na fakturi, 89., 90., 116. in 117. člen UICZ, 19. in 20. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška).

Izjave na fakturi lahko predložijo naslednje osebe:

• pooblaščeni izvoznik (v skladu z določbami UICZ o enostranskih pravilih o preferencialih je mogoče sprejeti izjave izvoznikov v tretjih državah le do vrednosti

14 Carinski dolg nastane na dan izstavitve potrdila o poreklu.

23

blaga 6.000 €) ali • vsak izvoznik za pošiljke z enim ali več tovorki, ki vsebujejo izdelke s poreklom,

katerih skupna vrednost na pošiljko ne presega določene meje. Uredba (ES) št. 1207/2001 in Uredba (ES) št. 1617/2006 (Ur. l. EU, št. L 300/31.10.2006) določata postopek za olajšanje izstavitve potrdil o prometu blaga EUR.1, izjav na fakturi in odobritve statusa pooblaščenega izvoznika. Poleg tega omogočata izvoznikom uporabo izjav dobavitelja

• kot potrdila o uporabljenih materialih pri prošnjah za izstavitev potrdila o prometu blaga EUR.1 in

• kot osnove za sestavljanje izjav na fakturi. Dokazila o poreklu ni treba predložiti za blago, ki se uvaža (90c. in 119. člen UICZ ter npr. 26. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška)

• v majhnih pošiljkah, katerih vrednost ne presega 500 € in jih pošilja privatna oseba privatni osebi, ali

• skupaj z osebno prtljago potnikov in ne presega vrednosti 1.200 €. Določila o upravnem sodelovanju med organi izvozne države in carinskimi organi v uvozni državi zaradi zagotavljanja preverjanja pristnosti potrdila o poreklu in pravilnosti podatkov v njem so vgrajena v vse preferencialne ureditve (93. do 95., 121. in 122. člen UICZ ter npr. 31. do 35. člen Protokola o poreklu ES – Hrvaška). 2.3.11. Dokazila o poreklu in carinski dolg V primerih, v katerih naknadno ugotovimo, da je bilo dokazilo o poreklu napačno, nastane carinski dolg v višini zneska, ki ustreza razliki med običajno in preferencialno carino. Carinski organi so v takem primeru dolžni naknadno zaračunati uvozne carine, če rok zastaranja še ni potekel (1. odst. 220. člena CZ).15 Carina se naknadno ne zaračuna, če so izpolnjeni naslednji pogoji (točka b 2. odst. 220. člena CZ):

• pristojni organi v izvozni državi so izdali neustrezno potrdilo o poreklu ali • potrdilo ni bilo izdano na osnovi napačnih podatkov izvoznika ali • organi izstavitve potrdila so vedeli ali bi morali vedeti, da blago ni izpolnjevalo

pogojev za pridobitev preferenciala, in • carinski dolžnik lahko dokaže, da je med opravljanjem trgovskega posla sprejel

primerne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja pogojev, potrebnih za odobritev carinskega preferenciala, in

• je Komisija ES v uradnem listu objavila sporočilo, iz katerega je razvidno, da obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi režima preferencialov v upravičeni državi,16 in

15 Glej sodbo sodišča (drugi senat), 9. marec 2006, o zadevi C-293/04 “Beemsterboer”, ki se nanaša na razlago člena 220(2)(b) CZ. 16 Glej obvestilo uvoznikom, ki uvažajo blago iz Črne gore v ES, Ur. l. EU, št. C 297/2006.

24

• oseba, ki jamči za carinski dolg, je v carinski deklaraciji upoštevala veljavne carinske predpise.

Te določbe ne veljajo za nepravilne izjave na fakturi, ki jih je izdal izvoznik, saj pristojni organi izvozne države niso napravili napake. Samo dejstvo, da se naknadno izkaže napačnost nekega potrdila o poreklu, še ne zadostuje za sklep o obstoju "posebnih okoliščin" v smislu 239. člena CZ in odpustitev uvoznih carin. Pri ponarejenih potrdilih o poreklu varstvo zaupanja ne pride v poštev, saj carinski organi niso bili udeleženi pri izdaji takšnih potrdil. Kadar se preferencialno blago vnaša na carinsko območje in carinski dolg nastane kako drugače kot s sprostitvijo v prosti promet.17 Po 239. členu CZ v povezavi z 899. členom in točki o 1. odst. 900. člena UICZ pa je ob predložitvi dokazila o preferencialu mogoče odpustiti ali povrniti carinske dajatve, kadar udeleženec ni deloval z goljufivimi nameni ali očitno malomarno. Kadar se preferencial odobri v okviru carinskega kontingenta, ta ne sme biti izčrpan. 2.3.12. Skupine (sklopi) pravil o preferencialnem poreklu EU uporablja pet sklopov pravil o preferencialnem poreklu za uporabo preferencialnih carinskih predpisov. a. EU in sistem panevropske kumulacije porekla blaga. EU je sklenila preferencialne

sporazume s posameznimi državami ali skupinami držav v obliki sporazumov o prosti trgovini kot Evropski gospodarski prostor (EEA) – EU, Islandija, Norveška in Liechtenstein, Sporazum o prosti trgovini s Švico.18 Vsi ti sporazumi so med seboj povezani z enotnimi pravili o poreklu, ki dovoljujejo diagonalno kumulacijo porekla, in zato se je uveljavil izraz »sistem panevropske kumulacije porekla«. Dodatno je v ta sistem EU vključila še države, ki so z njo vključene v carinsko unijo, in to Turčijo, San Marino in Andoro. Zaradi težav pri uporabi vseh teh pravil o poreklu so bile pod okriljem Evropske komisije sprejete ter v Ur. l. EU, št. C 90/1999 in C 49/2002 objavljene Pojasnjevalne opombe k evropskim protokolom o poreklu.

b. EU je sklenila tudi stabilizacijsko - pridružitvene sporazume (SAA) s Hrvaško, Makedonijo in Albanijo s posebnimi pravili o poreklu, ki pa so zelo podobna panevropskim, le da gre samo za bilateralno kumulacijo.19

c. EU in sistem panevro-mediteranske kumulacije porekla blaga. EU ima sklenjene sporazume s sredozemskimi državami: Alžirijo, Tunizijo, Marokom, Izraelom, Palestino, Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Sirijo in Turčijo. V teh sporazumih so podobna pravila o poreklu, odvija pa se proces poenotenja vseh teh pravil v evro-

17 Primer: Zaradi umika blaga izpod carinskega nadzora ali kršitve dolžnosti, 203. oziroma 204. člen CZ, se dokazilo o preferencialu pri nastanku carinskega dolga ne upošteva (Sodišče ES, zadeva C-66/99, Wandel/HZA Bremen, 2001, I-873). 18 Švica je članica EFTA, ni pa vključena v EEA. 19 Več o stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih bo napisano kasneje.

25

mediteransko kumulacijo (Barcelonski proces). Te države postopoma vstopajo v stari sistem panevropske kumulacije in nastaja nov sistem panevro-mediteranske kumulacije.20

d. EU je sklenila čisto posebne sporazume še z Južno Afriko, Mehiko in Čilom. V teh sporazumih pa so v vsakem posebna pravila o poreklu.

e. EU enostransko priznava carinske ugodnosti (brez sporazuma): • čezmorskim deželam in teritorijem (OCT), • s konvencijo Lome državam Afrike, Karibov in Pacifika (ACP), • z enostranskimi uredbami pa še državam in regiji Zahodnega Balkana (Bosni in

Hercegovini ter Srbiji, Črni gori in Kosovu), • ter 179 državam uporabnicam evropske GSP.

V vseh teh preferencialnih sistemih je spoštovanje pravil o poreklu ključnega pomena za uživanje dogovorjenih carinskih ugodnosti. Kontrola pravilnega izvajanja vseh teh določb je v pristojnosti carinikov in zato se carinikom velikokrat pravi, da so varuhi zunanje politike ES. Problem enotnega tolmačenja določb o poreklu blaga se na splošno rešuje z obrazložitvami, ki jih izdajajo organi EU ali pa odbori, imenovani s sporazumi o preferencialih. Težave pri tolmačenju pravil o nepreferencialnem poreklu se rešujejo:

• s spremembo priloge 9 ali 10 UICZ, ki vsebuje posebna pravila za določene proizvode,

• s sodbo Sodišča ES, ki: - preveri združljivost določb UICZ s CZ in Pogodbo o ES ali - poda tolmačenje določb CZ, predvsem v primeru, ko UICZ ne vsebuje

posebnih pravil. Težave s tolmačenjem preferencialnih pravil o poreklu pa se rešujejo s spremembo prilog 14 do 16 UICZ, kadar gre za GSP ali kak drug avtonomni režim preferencialov in nimamo posebnih ureditev, kot npr. v odnosu do držav članic OCT;

• s prilagoditvijo protokola o poreklu iz danega sporazuma o preferencialih, • z izdajo pojasnjevalnih opomb (glej npr. Ur. l. EU, št. C 83/2007) ali • s sodbami sodišča prve stopnje ali Sodišča ES na osnovi 230. ali 234. člena Pogodbe o

ES.

20 Pojasnjevalne opombe v Ur. l. EU, št. C 83/2007.

Slika 1: Shema porekla v Evropski uniji

Vir: Lastna izdelava in prikaz.

26

27

2.4. Izjava dobavitelja na notranjem trgu, nova izjava za PEM in informativno potrdilo INF 4

Z vstopom Slovenije v ES smo postali del »notranjega trga ES«. S 1.5.2004 smo tako začeli uporabljati evropsko izjavo dobavitelja ob prodaji blaga znotraj celotnega notranjega trga EU. Na enotnem trgu ES je bila izjava dobavitelja predpisana v posebni Uredbi ES št. 1207/2001, sedaj pa je spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1617/2006. Z njo dobavitelji zagotovijo kupcu na notranjem trgu, ki bo kasneje izvoznik istih izdelkov (v nespremenjenem stanju ali vključenih v državi izvoza v novopridobljeni izdelek), informacije o statusu izdelkov glede na preferencialna pravila ES o poreklu blaga. Slovenski dobavitelj od 1.1.2007 izdaja izjavo (v skladu z Uredbo Sveta ES št. 1617/2006) tako kupcu v Sloveniji kot tudi kupcem iz ostalih, drugih 26 držav članic EU (ter Islandije, Norveške in Liechtensteina), ki se glasi: Spodaj podpisani izjavljam, da ima blago, navedeno na tem računu, poreklo iz EU in zadostuje pravilom o poreklu, ki urejajo preferencialno trgovino s Švico, EEA, Turčijo, Andoro, Ferskimi otoki, Hrvaško, Makedonijo, AKP (ACP), Južnoafriško republiko, Mehiko, Čilom, Alžirijo, Tunizijo, Marokom, Izraelom, Palestino (Zahodni breg in Gaza), Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Sirijo, prekomorskimi deželami in teritoriji (OCT), Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Kosovom, Ceuto in Melillo ter GSP. Izjavljam:

da se je uporabila kumulacija s/z (državo/državami):.............................................. da se kumulacija ni uporabila.

Takšno izjavo za kupce slovenski dobavitelj da na račun, napisana mora biti v jeziku, v katerem je napisan račun, za kupca iz tujine verjetno največkrat v angleščini. Za države se uporabljajo dvočrkovne kode ISO, za skupine držav pa angleške okrajšave, kot npr. GSP, OCT, ACP, EEA.

2.5. Shema preferencialov Evropske skupnosti (GSP) Slovenija je s polnopravnim članstvom v EU prevzela celotno ureditev preferencialov ES. Največji vpliv na naše gospodarstvo ima nedvomno prevzetje evropske sheme preferencialov. ES je zadnjo uredbo (Uredba Sveta (ES) št. 2501/2001), ki ureja uporabo sheme splošnih carinskih preferencialov, sprejela decembra 2001 in je veljala od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2004. Od 1. 7. 2005 velja za najmanj razvite države GSP+ nova Uredba Sveta (ES) št. 980/2005, ki je bila objavljena v Ur. l. EU, št. L 169, z dne 30. 6. 2005. Evropska večletna shema sestavlja:

• splošne določbe o carinskih ugodnostih (preferencialih), • posebne določbe za zaščito pravic delovne sile, • posebne določbe o zaščiti okolja,

28

• posebne določbe za najmanj razvite države v razvoju, • posebne določbe o boju proti proizvodnji in trgovini z drogami;

ter priloge: priloga 1: seznam držav v razvoju, ki se jim priznajo ugodnosti; priloga 2: seznam sektorjev blaga, kateremu se priznajo ugodnosti; priloga 3: seznam blaga od 1. do 97. poglavja Kombinirane nomenklature carinske tarife,

razen orožja iz 93. poglavja, za katerega veljajo ugodnosti. Države prejemnice ugodnosti oziroma pravilno – države uporabnice ES daje ugodnosti blagu s poreklom iz 179 držav, ki so razdeljene v dve skupini:

• države v razvoju • najmanj razvite države v razvoju (LDC)

Blago iz držav v razvoju je pri uvozu v ES deležno ugodnejše obravnave (znižane carinske stopnje ali carinske stopnje 0 %). Vendar to velja samo za določene proizvode. Najmanj razvite države (LDC) pa lahko izvažajo v ES vse industrijske proizvode, razen orožja, po stopnji 0 % in brez količinskih omejitev. Za najmanj razvite države v razvoju se štejejo tiste države, ki jim je ta status priznala Organizacija združenih narodov (OZN). Regionalne skupine V sistemu GSP so štiri regionalne skupine držav, ki jim ES priznava regionalno kumulacijo: ASEAN Zdrženje držav jugovzhodne Azije (Sultanat Brunej, Kambodža, Laos,

Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam); CACM Skupni trg srednjeameriških držav (Kostarika, Honduras, Gvatemala,

Nikaragva, Panama, Salvador); Andska skupnost (Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Peru in Venezuela); SAARC Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje (Bangladeš, Butan,

Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan in Šrilanka). CACM in Andska skupnost sta deležna še posebnih ugodnosti v GSP zaradi boja proti drogam in trgovini z drogami ter zato lahko izvažata v ES vse blago iz 25. do 97. poglavja Kombinirane nomenklature (KNCT), razen orožja iz 93. poglavja, po carinski stopnji 0 %. Proizvodi, ki so vključeni v GSP Ugodnosti za posamezne proizvode se razlikujejo glede na občutljivost proizvodov, ki se loči na dve kategoriji:

• neobčutljivi in • občutljivi proizvodi.

29

Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 %. Za občutljive proizvode so predvidene le ugodnosti. Pogoj za priznavanje ugodnosti pa je, da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države, vključene v eno od regionalnih skupin znotraj GSP, ki se ji dopušča regionalna kumulacija. Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

• proizvod mora biti na seznamu proizvodov GSP, • biti mora s poreklom, • spremljati ga mora dokazilo o poreklu obrazec A ali izjava izvoznika na računu in • izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu.

V evropski GSP so pravila o poreklu zelo podobna tistim, ki jih uporabljamo v evropskih sporazumih o prosti trgovini in jih v Sloveniji poznamo. Nova pravila za GSP se še »pripravljajo«. Komisija usklajuje nasprotujo