zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev v kmetijstvu, živinoreji, vrtnarstvu in gozdarstvu

Varovanje

Evropska komisija

To publikacijo podpira program Evropske unije za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS (2007–2013).

Ta program izvaja Evropska komisija. Ustanovljen je bil, da finančno podpre uresničevanje ciljev Evropske unije na področju zaposlovanja, socialnih zadev in enakih možnosti ter s tem prispeva k doseganju ciljev Evrope 2020 na teh področjih.

Sedemletni program je namenjen vsem zainteresiranim stranem, ki lahko pomagajo zasnovati razvoj ustrezne in učinkovite zakonodaje in politik na področju zaposlovanja in sociale, v EU-27, državah Efte-EGP ter državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah za članstvo v EU.

Več informacij je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/progress.

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=de&catId=327

Evropska komisija

Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanjeEnota B.3

Rokopis je bil dokončan decembra 2011.

Nezavezujoči vodnik po dobrih praksah za izboljšanje

uporabe direktiv o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev v kmetijstvu, živinoreji, vrtnarstvu in gozdarstvu

Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije.

Povezave v tej publikaciji so bile pravilne v času, ko je bil rokopis dokončan.

Za uporabo ali reprodukcijo fotografij, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba za dovoljenje zaprositi neposredno imetnika ali imetnike avtorskih pravic.

Slika na naslovnici: © 123RF

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2015

ISBN 978-92-79-43413-6doi: 10.2767/62601

© Evropska unija, 2015Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi

z Evropsko unijo.

Brezplačna telefonska številka (*):00 800 6 7 8 9 10 11

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

3

Dragi kmetje,

kmetijstvo v Evropi se spopada z vse večjimi izzivi in težavami. Na nekatere, kot so svetovno gospodarstvo, podnebne spremembe, skrajne vremenske razmere in zapuščanje podeželja, ne morete vplivati. Lahko pa vplivate na svojo sposobnost za delo in premagovanje težav v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu, s katerimi se soočate.

Samoumevno je, da so vaše zdravje in varnost, zdravje in varnost vaših delavcev ter varno okolje predpogoji za uspešno poslovanje. V vašem podjetju si morate sistematično prizadevati za dosego visokih standardov na področju zdravja in varnosti pri delu. Poleg tega ste kot delodajalec moralno in pravno odgovorni, da zagotovite varnost in dobro počutje svojih delavcev.

Zdravje in varnost sta nekaj, kar lahko nadzorujete. Zmanjšate lahko število nesreč ter možnost zdravstvenih težav in izgube lastnine ali proizvodnje. Začnete lahko s tem vodnikom.

Ta vsebuje osnovne informacije o zdravju in varnosti pri delu ter o tem, kateri vidiki vašega poslovanja so s tem povezani, čemu je treba nameniti največ pozornosti in kako se organizirati, da zagotovite nadzor. Najpomembneje pa je, da vam zagotavlja orodje za opredelitev in oceno nevarnosti pri delu: oceno tveganja. V vodniku je naštetih 128 značilnih nevarnosti, ki jih lahko obravnavate v svojih ocenah tveganja: veliko dela je že opravljenega, zato lahko z uporabo vodnika prihranite stroške, čas in trud.

Vzemite si nekaj časa in razmislite o predlogih v tem vodniku, saj lahko s tem rešite življenje.

UVOD

4V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

KAZALOPoglavjE 1: Uvod v vodnik 10

1.1 Namen tega vodnika 101.2 Kmetijstvo – nevarna panoga 101.3 Osem najpogostejših povzročiteljev smrti v kmetijstvu 101.4 Področje uporabe tega vodnika 111.5 Komu je namenjen ta vodnik? 111.6 Navodila za uporabo tega vodnika 11

PoglavjE 2: Uvod v zdravjE in varnost Pri dElU 122.1 Opredelitev zdravja in varnosti 122.2 Zdravje in varnost – pravna obveznost 122.3 Nacionalni organi za zdravje in varnost pri delu 132.4 Zakaj bi vas morala skrbeti zdravje in varnost? 13

PoglavjE 3: organizacija UkrEPov za zdravjE in varnost 143.1 Upravljanje zdravja in varnosti pri delu 143.2 Poznavanje pravnih obveznosti 153.3 Posvetovanje z delavci 153.4 Nadgradnja infrastrukture 153.5 Načrtovanje dejavnosti 163.6 Poročanje o zdravstvenih vprašanjih in nesrečah 16

PoglavjE 4: ocEna tvEganja 174.1 Kaj je ocena tveganja? 174.2 Koraki ocene tveganja 184.3 Vodenje evidenc 224.4 Kako začeti 22Študija primera 24

PoglavjE 5: načrtovanjE 255.1 Pomen načrtovanja 255.2 Organizirajte in načrtujte svoje delo 255.3 Organizirajte naloge 26Študija primera 27

PoglavjE 6: UsPosaBljanjE 286.1 Vrste usposabljanja 286.2 Potrebe po usposabljanju 286.3 Dovoljenja 296.4 Evidenca o usposabljanju 306.5 Učinkovitost usposabljanja 30Študija primera 31

5

PoglavjE 7: dElovna sila 327.1 Izpostavljenost delavcev nevarnostim 327.2 Vključevanje delavcev 337.3 Ranljivi delavci 337.4 Sanitarije 347.5 Dodatne ureditve za dobro počutje 347.6 Nasilje med zaposlenimi 34Študija primera 35

PoglavjE 8: skrB za zdravjE 368.1 Zdravstvene težave 368.2 Nadzorovanje zdravja 368.3 Zoonoze 378.4 Alergije 378.5 Cepiva 378.6 Pregledi sluha in vida ter testiranje srčno-žilnega sistema 388.7 Astma 388.8 Kostno-mišična obolenja 398.9 Vremenski vplivi na zdravje 408.10 Kožne bolezni 408.11 Prva pomoč 40Študija primera 41

PoglavjE 9: osEBna zaščitna oPrEma 429.1 Izbira osebne zaščitne opreme 429.2 Uporaba in vzdrževanje osebne zaščitne opreme 439.3 Pogosto uporabljana osebna zaščitna oprema 449.4 Oblačila 45Študija primera 46

PoglavjE 10: PriPravljEnost in odziv na izrEdnE razmErE 4710.1 Načrtovanje ukrepov za izredne razmere 4710.2 Dodatni ukrepi za gozdarske dejavnosti 4810.3 Ukrepi za preprečevanje požarov 4810.4 Gašenje požara 4910.5 Poplave in neurja 4910.6 Stik stroja z nadzemnim električnim vodom 49 Študija primera 50

PoglavjE 11: otroci 5111.1 Čigavi otroci so pogosto prisotni na kmetiji? 5111.2 Pogosti vzroki nesreč 5111.3 Dejavniki, ki lahko povzročijo nesreče 5211.4 Preprosti ukrepi za zaščito otrok 53Študija primera 54

6V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

PoglavjE 12: oBiskovalci in trEtjE osEBE 5512.1 Vrste obiskovalcev 5512.2 Kmetijski izvajalci/vladni predstavniki/delavci javnih služb/gradbeni delavci in vzdrževalci 5512.3 Obveščanje tretjih oseb 5612.4 Sprejemanje preventivnih ukrepov 5612.5 Turisti/šolski otroci/ponudba prenočišč na kmetiji 57Študija primera 58

PoglavjE 13: infrastrUktUra 5913.1 Varovanje meja in dostop 5913.2 Svoje delovišče ali kmetijo ohranjajte čisto in urejeno 6013.3 Električne napeljave 6113.4 Oskrba z vodo in zbiralniki 6213.5 Delo na višini 6313.6 Delo na tleh – zemeljska dela 6413.7 Zaprti prostori 6513.8 Shrambe, skladišča, zlaganje in delavnice 6613.9 Rezerve goriva in preprečevanje požarov 6613.10 Azbest 6713.11 Trgovine in prenočišča na kmetiji 67Študija primera 68

PoglavjE 14: stroji in oPrEma 6914.1 Nevarnosti, povezane s stroji 6914.2 Kupovanje strojev 7114.3 Začetek uporabe stroja 7114.4 Varna uporaba strojev 7114.5 Otroci in stroji 7214.6 Dodatki 7214.7 Vzdrževanje in popravila 7314.8 Izločitev iz uporabe 7414.9 Orodja in delavnice 74Študija primera 75

PoglavjE 15: PrEvoz in vozila 7615.1 Vozila v kmetijstvu 7615.2 Varna uporaba traktorjev 7615.3 Terenska vozila 7715.4 Stroji z lastnim pogonom na kolesih 7815.5 Natovarjanje in raztovarjanje 7815.6 Načrtovanje vožnje 7915.7 Vzroki prometnih nesreč 7915.8 Človekove sposobnosti in vedenje 8015.9 Izredne razmere 80

7

15.10 Vzdrževanje vozil 8015.11 Prevoz živine 8115.12 Prometne ureditve na delovišču 8115.13 Uporaba živali za prevoz 8215.14 Prevoz po vodnih poteh 82Študija primera 83

PoglavjE 16: nEvarnE snovi 8416.1 Nevarne snovi na kmetijah 8416.2 Kakšno škodo lahko povzročijo take snovi? 8416.3 Načini izpostavljenosti 8416.4 Premisleki v zvezi s skladiščenjem 8516.5 Varnostni listi 8516.6 Stik z nevarnimi snovmi 8516.7 Uporaba nevarnih snovi 8616.8 Uporaba osebne zaščitne opreme 8616.9 Označevanje in znaki 8616.10 Goriva in olja 8716.11 Pšenični ali žitni prah in prah iz krme 8716.12 Živalske telesne tekočine in gnojevka 8716.13 Azbest 88Študija primera 89

PoglavjE 17: znaki 9017.1 Pomembnost znakov 9017.2 Premisleki v zvezi z znaki 9117.3 Zvočni signali 9217.4 Opozorilni znaki 9217.5 Ročni signali 93Študija primera 94

PoglavjE 18: PridElovanjE kmEtijskih rastlin 9518.1 Faze pridelovalnega cikla 9518.2 Vrste rastlin 9518.3 Priprava zemljišča in tal 9518.4 Sajenje in setev 9618.5 Gojenje 9618.6 Obrezovanje 9718.7 Spravilo 97Študija primera 99

PoglavjE 19: Živina 10019.1 Zdrave črede 10019.2 Vedenje živali 10019.3 Stik z živalmi 101

8V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

19.4 Zoonoze 10219.5 Krmljenje 10219.6 Ravnanje z gnojem 10319.7 Prevoz živali 10319.8 Uživanje živalskih proizvodov 10419.9 Škodljivi organizmi 10419.10 Nevarnosti za mišice in kosti 10419.11 Težave z dihanjem 10519.12 Kemikalije 10519.13 Dodatne točke za premislek 10619.14 Živali in javnost 106Študija primera 107

PoglavjE 20: rastlinjaki 10820.1 Nevarnosti v rastlinjakih 10820.2 Nevarnosti v zvezi z materiali 10920.3 Delovni pogoji v rastlinjakih 10920.4 Sistemi za nadzor okolja 10920.5 Ročno premeščanje bremen in obremenitev mišic 11020.6 Kako zmanjšati nevarnosti za mišice in kosti? 11020.7 Pesticidi in gnojila 11020.8 Vzdrževalne dejavnosti v rastlinjakih 11120.9 Dodatni premisleki 111Študija primera 112

PoglavjE 21: gozdarstvo 11321.1 Načrtovanje 11321.2 Upravljanje človeških virov 11421.3 Sajenje dreves 11421.4 Taborjenje 11521.5 Vzdrževanje gozdov 11521.6 Sečnja 11521.7 Obvisela drevesa in vleka dreves 11521.8 Prevoz lesa 11621.9 Verižna žaga 11621.10 Ročni signali 11721.11 Vrvi in plezalna oprema 11821.12 Ureditve za prvo pomoč in izredne razmere 11821.13 Gozdni požari 118Študija primera 119

9

Spodnji dodatki se nanašajo na glavno poglavje vodnika

dodatEk 1.1: glosar 120

dodatEk 1.2: viri 121

dodatEk 2.1: nacionalni organi za zdravjE in varnost Pri dElU 123

dodatEk 2.2: EvroPskE dirEktivE na PodročjU zdravja in varnosti 125

dodatEk 4.1: navodila za ocEno tvEganja 128

dodatEk 4.2: oBrazEc za ocEno tvEganja 130

dodatEk 4.3: PrimEri nEvarnosti 134

dodatEk 4.4: modEli ocEnE tvEganja 158

dodatEk 4.5: nEvarnE dEjavnosti 161

dodatEk 5.1: oBrazEc za navodila za varno dElo 165

dodatEk 19.1: zoonozE 168

10V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

Trenutno ni enotne vseevropske direktive, ki bi posebej obravnavala varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev na vseh področjih kmetijstva, vključno z živinorejo, vrtnarstvom in gozdarstvom. Vendar se v teh sektorjih dejavnosti uporabljajo okvirna direktiva (Direktiva Sveta 89/391/EGS) ter nekaj drugih posameznih direktiv. Poudariti je treba tudi, da posebnosti teh sektorjev – kot so delo na prostem in v rastlinjakih, delo s težkimi stroji in živalmi, izolacija na delovnem mestu, nizka usposobljenost ter uporaba kemičnih in fitofarmacevtskih sredstev – povečujejo tveganja, s katerimi se srečujejo delavci, kar je razvidno iz števila nesreč, ki je večje od povprečja v drugih sektorjih.

1.1 Namen tega vodnika

Namen tega vodnika je zagotoviti praktične nasvete in smernice glede zdravja in varnosti pri delu v vašem podjetju.

Njegov namen ni zagotoviti seznam vaših pravnih obveznosti ali nadomestiti kakršnekoli pravne zahteve, ki jih morate izpolnjevati. Namesto tega opisuje, na kaj morate biti pozorni in kaj bi vas moralo skrbeti. Nato predstavlja predloge, kako lahko povečate varnost v svojem podjetju.

Ta vodnik obravnavajte kot orodje, ki vam lahko pomaga:

• spoznati vprašanja v zvezi z zdravjem in varnostjo v vašem podjetju;

• najti rešitve za težave v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;• izboljšati delovne pogoje in nenazadnje• čim bolje poslovati.

1.2 Kmetijstvo – nevarna panoga

kmetovanje ni lahko delo – v resnici je eden izmed najnevarnejših poklicev. kmetijstvo in gozdarstvo se kot poklica dosledno uvrščata na tretje ali četrto mesto na lestvici najnevarnejših poklicev v Evropski uniji.

Ti podatki so bili pridobljeni na podlagi proučitve nesreč in zdravstvenih težav, sporočenih lokalnim organom. Upoštevajte, da več nesreč, zdravstvenih incidentov ali celo nesreč s smrtnim izidom ostane neprijavljenih ... Razmere so v resnici torej veliko slabše. Kmetije so pogosto delovno mesto in dom hkrati, zato so otroci in starejši izpostavljeni nepotrebnim tveganjem in se srečujejo z dodatnimi nevarnimi razmerami.

1.3 Osem najpogostejših povzročiteljev smrti v kmetijstvu

Kateri so najpogostejši vzroki smrti v tem sektorju?

• Nesreče pri prevozu (vozilo povozi osebo ali se prevrne),• padci z višine (z dreves, s strehe),• poškodbe zaradi padajočih ali premikajočih se predmetov (strojev, stavb, bal, drevesnih debel),• utopitev (v zbiralnikih vode, zbiralnikih za gnojevko, žitnih silosih),• delo z živino (živali napadejo osebo ali jo poteptajo, zoonoze),• stik s stroji (nezavarovani gibljivi deli),• ujetje ali zagozditev (pod porušenimi strukturami) in• elektrika (električni udarec).

POGLAVjE 1

Uvod v vodnik

Ne pozabite: tudi z najmanjšo spremembo je mogoče narediti veliko razliko.

11

1.4 Področje uporabe tega vodnika

Ta vodnik zajema:

• kmetijstvo,• vrtnarstvo/dejavnosti v rastlinjakih,• živinorejo in• gozdarstvo.

naslovljen je na vsa mikropodjetja ter mala in srednja podjetja ali gospodarstva v Evropski uniji.

1.5 Komu je namenjen ta vodnik?

Ta vodnik vas zadeva, če:

• ste kmet,• ste izvajalec gozdarskih dejavnosti ali delate v vrtnarstvu,• imate svoje podjetje ali• ste direktor podjetja ali delavec.

1.6 Navodila za uporabo tega vodnika

ta vodnik je razdeljen na 21 poglavij. če si ga ogledujete na računalniku, se lahko do poglavja premaknete enostavno s klikom na ustrezni naslov poglavja v kazalu. Vsako poglavje vsebuje informacije o določeni temi, izpostavlja značilne nevarnosti in predlaga načine obvladovanja teh nevarnosti. Ker so številne nevarnosti odvisne od več dejavnikov ali pa jih je mogoče obravnavati z več kot enega vidika (npr. stroji, vozila, živali), boste našli medsebojna sklicevanja med poglavji, ki vas bodo usmerila k drugim delom tega vodnika, ki vsebujejo dodatne informacije.

Dobre prakse so označene z zeleno kljukico, slabe prakse pa z rdečim križcem.

ta vodnik med drugim vključuje naslednje vire:

1. Primeri nevarnosti, ki so lahko prisotne v kmetijstvu, vrtnarstvu, živinoreji in gozdarstvu (dodatek 4.3: Primeri nevarnosti);

2. Metodologije za ocenjevanje tveganja, ki vam bodo pomagale pri izvajanju ocen tveganja (poglavje 4: ocena tveganja);

3. Glosar, v katerem lahko najdete razlage kratic ali strokovnih izrazov (dodatek 1.1: glosar);4. Oddelek, v katerem so navedeni viri/bibliografija (dodatek 1.2: viri);5. Seznam nacionalnih organov za zdravje in varnost pri delu

(dodatek 2.1: nacionalni organi za zdravje in varnost pri delu).

Ta vodnik lahko preberete v celoti in se tako seznanite z različnimi vidiki zdravja in varnosti ali pa si preberete posamezna poglavja v zvezi z nekaterimi dejavnostmi ali temami, pri katerih potrebujete pomoč.

12V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

2.1 Opredelitev zdravja in varnosti

Glede na opredelitev Mednarodne organizacije dela je zdravje spodbujanje in ohranjanje najvišje ravni telesnega, duševnega in socialnega blagostanja delavcev v vseh poklicih. Z drugimi besedami, varovanje zdravja je ohranjanje vaše telesne in duševne sposobnosti in zadovoljstva.

varnost je odsotnost nesprejemljivih tveganj ali nevarnosti. Zagotovitev takih pogojev torej najbolj zmanjša verjetnost nastanka škode in poškodb.

2.2 Zdravje in varnost – pravna obveznost

zdravje in varnost sta urejena po vsej Evropi, in sicer ju urejata nacionalna zakonodaja in zakonodaja Evropske unije (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm in https://osha.europa.eu/sl/legislation/directives).

zakonodaja Evropske unije določa minimalne zahteve, ki jih posamezne države članice sprejmejo ali jih ustrezno razširijo. Izdanih je bilo več evropskih direktiv na področju zdravja in varnosti pri delu, ki obravnavajo:

• minimalne standarde za delovna mesta,• vibracije,• elektromagnetna sevanja,• ročno premeščanje,• biološke, kemijske in fizikalne dejavnike,• noseče delavke in mlade ljudi,• delovno opremo,• slikovne zaslone,• osebno zaščitno opremo,• hrup,• znake,• azbest in• premična gradbišča.

(dodatek 2.2: Evropske direktive na področju zdravja in varnosti)

cilj zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu je izboljšati delovne pogoje, zmanjšati število nesreč in bolezni, povezanih z delom, ter zagotoviti varna in zdrava delovna okolja za delavce.

Čeprav je osnovni koncept enak v vseh državah članicah EU, se lahko nacionalna zakonodaja in predpisi razlikujejo glede na potrebe, značilnosti in izkušnje posameznih držav članic.

POGLAVjE 2

Uvod v zdravje in varnost pri delu

http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htmhttps://osha.europa.eu/sl/legislation/directives

13

2.3 Nacionalni organi za zdravje in varnost pri delu

Na vladni ravni je za zdravje in varnost odgovoren inšpektorat za delo, zavod za zdravstveno varstvo ali enakovreden organ. Pomembno je, da poznate organ za zdravje in varnost pri delu v svoji državi. Če potrebujete navodila in dodatne informacije o svojih odgovornostih, se obrnite na lokalni urad (dodatek 2.1: nacionalni organi za zdravje in varnost pri delu).

2.4 Zakaj bi vas morala skrbeti zdravje in varnost?

Zdravje in varnost bi morali dejavno upravljati, saj ima lahko resna nesreča ali smrt na vašem posestvu resne posledice.

Te posledice lahko vključujejo finančno izgubo in trpljenje za vas, vašo družino ali vaše delavce.

kot delodajalec ali samozaposlena oseba želite znižati naslednje stroške ali se jim izogniti:

• stroške za zdravstvene storitve (vključno s prvo pomočjo) in zdravila;• stroške zavarovanja;• sodne stroške v zvezi s civilnimi ali kazenskimi postopki;• stroške zaradi prekinitve poslovanja ali zaprtja podjetja;• škodo na strojih in infrastrukturi;• zaposlovanje in usposabljanje novih in nadomestnih delavcev;• stroške zaradi negativne publicitete in izgube ugleda ter• upad proizvodnje.

kot zaposlena ali samozaposlena oseba se boste morda srečali s:

• trpljenjem,bolečinamiinpoškodbami;• zdravljenjemvbolnišnici;• zdravstvenimistroški;• nezmožnostjozadelo(začasnoalistalno);• trajnoinvalidnostjoali• izgubofinančnepodporezasvojodružino.

Nesreče lahko močno vplivajo na vašo sposobnost za delo.

14V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

Glede na podatke Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu v Evropski uniji vsake tri minute in pol nekdo umre zaradi vzrokov, povezanih z delom, veliko teh smrtnih primerov pa je povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom.

Če mislite, da se ne bo zgodilo, to še ne pomeni, da se res ne bo.

3.1 Upravljanje zdravja in varnosti pri delu

Čeprav zdravje in varnost v tem trenutku morda nista vaša absolutna prednostna naloga, bi morali čas in denar, namenjena zdravju in varnosti, obravnavati kot naložbo in ne kot potrato.

Za preventivne ukrepe boste zapravili veliko manj denarja kot za zdravljenje, nadomestne delavce in odškodnine ali denarne kazni, če se bo na vaši posesti zgodila nesreča.

Ko organizirate ukrepe na področju zdravja in varnosti v svojem podjetju, morate vedeti:

• kakšne so vaše pravne obveznosti;• kako in v kakšni meri boste vključili svoje delavce;• kakšni so sprejemljivi standardi za infrastrukturo ali obrate in stroje za vaše podjetje ter• kako načrtovati in opravljati svoje vsakodnevno delo.

Bodite proaktivni – ne čakajte, da se zgodi nesreča – načrtujte svoje delo.

To poglavje obravnava:• upravljanje zdravja in

varnosti pri delu,• poznavanje pravnih

obveznosti,• posvetovanje z delavci,• nadgradnja infrastrukture,• načrtovanje dejavnosti,• poročanje o zdravstvenih

vprašanjih in nesrečah.

Redno se posvetujte s svojimi delavci.

POGLAVjE 3

Organizacija ukrepov za zdravje in varnost

15

3.2 Poznavanje pravnih obveznosti

Poznati morate zakonodajo in vedeti, kaj se od vas pričakuje v smislu zdravja in varnosti. Morda vas zadevajo številni zakoni in predpisi, nekateri očitneje kot drugi. Zakonodaja se pogosto spreminja. Seznanjeni morate biti z vsemi nedavnimi spre-membami obstoječe zakonodaje in novimi predpisi ali zakoni. Za več informacij se obrnite na regulativni organ ali sektorsko združenje v svoji državi: vzpostavite odnos z njima in ga ohranjajte. Zabeležite stvari, s katerimi prej niste bili seznanjeni. To znanje in nadzorni ukrepi, ki jih izvajate, bodo prispevali k preprečevanju nesreč in zdravstvenih težav v vašem podjetju, poleg tega pa vas lahko rešijo pred tožbami, tudi če vam nesreč in zdravstvenih težav ne bo uspelo dejansko preprečiti.

3.3 Posvetovanje z delavci

Tudi če delate kot samozaposlena oseba in se zanašate na družino ali priložnostne delavce, se morate z vsemi delavci posvetovati o zdravstvenih in varnostnih vprašanjih. Pri zdravju in varnosti pri delu gre za vaše varno sodelovanje z delavci, da bi dosegli skupni cilj, tj. varno proizvodnjo.

S svojimi delavci ste na isti strani in vaše razprave ne bi smele vključevati prepirov ali sporov. Posvetovanja bi morala vključevati izmenjavo mnenj, ki lahko koristi vsem. Poslušajte mnenja in težave svojih delavcev in jih povabite k sodelovanju, da bi skupaj našli rešitve.

vaši delavci lahko morda najlažje opredelijo zdravstvena in varnostna vprašanja, saj se z njimi srečujejo vsak dan. Delavce vključite v postopek opre-delitve in ocenjevanja nevarnosti. V skladu z morebitnimi zahtevami nacionalne zakonodaje (in odvisno od velikosti vašega podjetja ali gospodarstva) spodbujajte izvolitev predstavnikov za varnost, oblikujte odbor za varnost, organizirajte sestanke in vodite zapisnike. Čim bolj jih izkoristite.

3.4 Nadgradnja infrastrukture

na vaši posesti bo morda treba kaj spremeniti. Če že veste, kaj je treba spremeniti, pripravite akcijski načrt za izvedbo sprememb. če ne morete opredeliti potrebnih sprememb, uporabite ta vodnik. Z uporabo postopka ocenjevanja tveganja, ki je pojasnjen v poglavju 4: ocena tveganja, boste lahko ugotovili, kaj je treba spremeniti. Rezultat ocene tveganja bo seznam nalog, ki bo vključeval izboljšave na delovišču ali kmetiji. Razmisliti boste morali tudi o vidikih, kot so:

• čistoča in urejenost delovišča;• ločevanje prometa, delovnih dejavnosti, ljudi in prometnih območij;• znaki;• če zaposlujete delavce, boste morali zagotoviti sanitarije in vse potrebno za počitek glede na delovne

dejavnosti, zagotoviti čisto pitno vodo, menzo ali prostor za kosilo in odmore, stranišča, prhe, garde-robe, prostore za nosečnice in doječe matere, komunikacijske naprave in politiko glede kajenja, ter

• ureditve za izredne razmere in evakuacijo, prvo pomoč, prevoz do zdravnika ali zdravstvene ustanove (če je to potrebno).

Te in številne druge teme so obravnavane v naslednjih poglavjih.

16V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

3.5 Načrtovanje dejavnosti

vse dejavnosti je treba načrtovati. Načrtovanje ni nujno formalno – preden začnete z delom, se za trenutek ustavite in se vprašajte:

• Ali imam ustrezna orodja in opremo?• Kaj bi lahko šlo narobe?• Ali se lahko naloga opravi na boljši in varnejši način?• Katere ukrepe je treba izvesti pred začetkom dela?• Ali moji delavci vedo, kaj delajo?• Ali so moji delavci sposobni in ustrezno usposobljeni za nalogo?

Ko je naloga opravljena, se vprašajte:

• Ali je šlo vse po načrtu? • Ali lahko kako izboljšam prihodnje delo?• Ali smo z delavci zadovoljni, da smo delo opravili tako, da smo

zmanjšali tveganje za zdravje in varnost?

3.6 Poročanje o zdravstvenih vprašanjih in nesrečah

zakonodaja Unije zahteva, da se nesreče in zdravstvene težave, povezane z delom, sporočijo inšpektoratom za zdravje in varnost pri delu ali enakovrednim nacionalnim organom.

Kadarkoli se zgodi nesreča, morate po oskrbi poškodovane osebe:

• o nesreči obvestiti organe v skladu z nacionalno zakonodajo;• preiskati nesrečo, da bi ugotovili temeljne vzroke zanjo;• zabeležiti podatke o nesreči v skladu z nacionalno zakonodajo in• evidentirati nesrečo v dnevniku.

Dobra praksa je, da evidentirate tudi skorajšnje nesreče, saj te pokažejo področja z večjo verjetnostjo nesreč.

Poročanje o nesrečah in zdravstvenih težavah prispeva k znanju skupnosti in statistični analizi, na podlagi katere se oblikujejo ugotovitve. To omogoča pripravo dodatnih posebnih smernic in nadzornih ukrepov, s katerimi se delovna mesta izboljšajo za vse delavce.

Učite se iz izkušenj.

17

POGLAVjE 4

Ocena tveganja

4.1 Kaj je ocena tveganja?

Da bi zagotovili varno in zdravo delovno okolje, morate najprej opraviti oceno tveganja. Ocena tveganja, ki je ena izmed vaših pravnih obveznosti, je osnova za upravljanje zdravja in varnosti pri delu.

je postopek ocenjevanja tveganj za zdravje in varnost zaradi nevarnosti na delovnem mestu, ki ogrožajo vas, vaše delavce in družinske člane. je sistematična proučitev vseh vidikov dela, pri kateri se upošteva:

• kaj bi lahko povzročilo poškodbe ali škodo;• ali je mogoče nevarnosti odpraviti in, če to ni mogoče,• kateri preventivni ali varnostni ukrepi se izvajajo ali bi se morali izvajati za obvladovanje tveganja (Evropska

agencija za varnost in zdravje pri delu: http://osha.europa.eu/sl).

oceno tveganja je treba pripraviti v pisni obliki.

Ocena nevarnosti

Resnost

VELIKA SREDNjA MAjHNA

Verje

tnos

t

VELIKA Veliko tveganje Znatno tveganje Zmerno tveganje

SREDNjA Znatno tveganje Zmerno tveganje Minimalno tveganje

MAjHNA Zmerno tveganje Minimalno tveganje Neznatno tveganje

Razlaga rezultatov

Ocena tveganja Popravni ukrepi in časovni okvir

16–25 veliko PREKINITE dejavnosti, dokler se ne izvedejo ukrepi in zmanjša tveganje. (poiščite dodatne strokovne vire)

10–15 znatno Vzpostavite varne razmere v enem tednu. Medtem sprejmite začasne ukrepe.

7–9 zmerno Vzpostavite varne razmere v enem mesecu.

4–6 minimalno Vzpostavite varne razmere v enem letu.

1–3 neznatno Nadaljujte z izvajanjem sedanjih zaščitnih in preventivnih ukrepov. Stalno preverjajte.

To poglavje obravnava:• korake ocene tveganja,• oceno nevarnosti za

določitev ravni tveganja,• določitev preventivnih in

varnostnih ukrepov,• ukrepanje, • spremljanje in preverjanje,• vodenje evidenc,• kako začeti,• študijo primera.

http://osha.europa.eu/sl

18V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

4.2 Koraki ocene tveganja

Ocena tveganja se opravi v petih osnovnih korakih:

KORAK 1: opredelitev in beleženje nevarnosti;

KORAK 2: ocena nevarnosti za določitev ravni tveganja;

KORAK 3: določitev preventivnih in varnostnih ukrepov;

KORAK 4: ukrepanje;

KORAK 5: spremljanje in preverjanje.

KORAK 1: Opredelitev in beleženje nevarnosti

opredeliti morate vse možne nevarnosti pri vašem poslovanju in ogrožene osebe. Upoštevati morate vse dejavnike in vidike svojega poslovanja.

nevarnost je nekaj, kar lahko povzroči škodo, vključno z materialno škodo, manjšimi poškodbami, manjšimi zdravstvenimi težavami ter poškodbami, ki povzročijo invalidnost, dolgotrajne zdravstvene težave ali celo smrt.

Da bi zagotovili, da ne boste prezrli nevarnosti ali se osredotočili na en vidik svojega poslovanja na račun drugega, uporabite koncept hEEPo (Human, Equipment, Environment, Product and Organisation – ljudje, oprema, okolje, proizvod in organizacija), s pomočjo katerega boste videli celotno sliko svojega poslovanja.

Razmislite o vseh naslednjih dejavnikih v zvezi s svojim podjetjem.

• ljudje: pomanjkljiva telesna ali duševna sposobnost, pomanjkanje znanja ali spretnosti, neusposobljenost, ustrezen odnos ali vedenje.

• oprema: stroji, ročna orodja, programska in strojna oprema, mize ali stoli.• okolje: svetloba, hrup, podnebje, temperatura, vibracije, kakovost zraka ali prah.• Proizvod: nevarne snovi, težka bremena in ostri ali vroči predmeti.• organizacija: razporeditev delovnega mesta, naloge, delovni čas, odmori, izmene, usposabljanje, sistemi

dela, komunikacija, skupinsko delo, stiki z obiskovalci, socialna podpora ali samostojnost (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu).

sprehodite se po svojem delovišču in bodite pozorni na:

• dobre in slabe prakse delavcev;• varne in nevarne (nevzdrževane) stroje in opremo;• nevarna mesta;• nestabilno ali mehko zemljo;• luknje v tleh in hude strmine;• strukturne pomanjkljivosti ali poškodbe;• točke dostopa za javnost;• ogrožene ljudi (delavci, dobavitelji, podizvajalci, obisko-

valci, vaši družinski člani);• kemikalije in način, kako se skladiščijo in uporabljajo;• vozila in gibanje vozil.

Vedeti morate, kaj lahko škoduje VAM in VAŠIM DELAVCEM, da bi to odpravili.

Koncept HEEPO

Organizacija

Proizvod OpremaLjudje

Okolje

19

razmislite o svojih deloviščih in delovnih dejavnostih (dodatek 4.5: nevarne dejavnosti).

• zapletene dejavnosti boste morda morali razčleniti na preprostejše naloge, da bi podrobneje opredelili nevarnosti.

• z osebami, ki delajo na vašem delovišču, se pogovorite o možnih nevarnostih. Ljudje, ki sodelujejo pri dejavnostih, lahko morda najlažje prepoznajo nevarnosti in predlagajo rešitve. Ti ljudje vključujejo vaše plačane delavce, dobavitelje in podizvajalce, lahko pa vključujejo tudi vaše družinske člane.

• Pri opredelitvi nevarnosti ne upoštevajte samo svojih osnovnih dejavnosti. Vedno upoštevajte tudi podporne dejavnosti, kot so vzdrževanje, čiščenje, priprava, inventure in vrtanje vrtin, tj. delo, ki se morda redko opravlja, vendar je lahko zaradi tega še nevarnejše.

• Upoštevajte tudi dejavnosti, ki se opravljajo zunaj vaše posesti, kot je prevoz pridelkov in živine.• Če delavci in njihove družine živijo na vaši

posesti ali na kmetiji živi vaša družina, posvetite posebno pozornost njihovi varnosti, zdravju in vsakodnevnim potrebam.

• Če vašo posest obiskujejo šole, turisti ali kupci, ne pozabite, da so še ranljivejši, saj posesti ne poznajo, vi pa ste odgovorni za njihovo varnost.

• otroci, nosečnice, starejše osebe in osebe z zdravstvenimi težavami so bolj ogroženi in lahko imajo posebne potrebe.

• Ne smete pozabiti na delavce migrante in sezonske delavce.

Pomislite na pretekle težave in incidente ter njihove posledice.

glede na statistične podatke se skorajšnje nesreče ponovijo v obliki nesreč. Učite se iz svojih preteklih izkušenj in/ali izkušenj svojih kolegov in sosedov.

dodatek 4.1: navodila za oceno tveganja vsebuje smernice glede tega, kaj se morate vprašati in kaj upoštevati, da bi lahko opredelili nevarnosti. V dodatku 4.2 lahko najdete obrazec za oceno tveganja, ki ga lahko uporabite za beleženje nevarnosti, v dodatku 4.3 pa primere nevarnosti, ki jih lahko obravnavate v okviru ocene tveganja.

Piramida nesrečSmrtna ali resna nesreča 1Hude poškodbe 3Nesreče, zaradi katerih je potrebna prva pomoč 50Materialna škoda 80Skorajšnje nesreče (brez poškodb ali škode) 400

Pred vsako nesrečo s smrtnim izidom se zgodi 400 skorajšnjih nesreč, ki so prezrte.

Vir: Tye in Pearson (1974/1975).

Beleženje nevarnosti

Ko ste opredelili nevarnosti:

• sestavite seznam nevarnosti in• jih oštevilčite.

Priprava seznama nevarnosti vam omogoča, da:

• preprečite izpustitve,• preprečite ponavljanje,• nadaljujete z oceno tveganja.

Vprašajte se: „Kaj bi lahko šlo narobe?“

20V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

KORAK 2: Ocena nevarnosti za določitev ravni tveganja

Ko ste sestavili seznam nevarnosti, jih morate oceniti, da bi določili raven tveganja. Tveganje je odvisno od več dejavnikov, kot so:

• verjetnost pojava nevarnosti;• resnost učinkov po pojavu nevarnosti;• pogostost in trajanje izpostavljenosti nevarnosti;• populacija, tj. število izpostavljenih ljudi.

Običajna praksa je, da se zaradi praktičnosti upoštevata dva izmed teh dejavnikov (parametra ocenjevanja), in sicer verjetnost in resnost.

verjetnost pomeni verjetnost, da se bo zgodila škoda. Nanjo vplivajo varnostni in previdnostni ukrepi, ki se že izvajajo. Če na podstrešje skednja na primer namestite oprijemalni drog, se verjetnost padca zmanjša.

resnost pomeni razsežnost posledic (poškodb, zdravstvenih težav, izgube, škode). Odvisna je od narave nevarnosti. Zabeležite možne posledice nevarnosti, da boste lahko določili resnost. Padci z višine na primer samodejno pomenijo zelo resno tveganje, saj lahko povzročijo smrt.

Kombinacija izbranih dejavnikov določa tveganje. V dodatku 4.4 sta predstavljena dva modela ocene tveganja.

Tveganje poškodb zaradi prevrnitve traktorja se razlikuje glede na zaščito (ki je na voljo vozniku).

ocena tveganja ni težka. Vsakokrat, ko prečkamo cesto, v mislih ocenimo tveganje. Vsi vemo, da prečkanje podeželske ceste vključuje drugačna tveganja kot prečkanje prometne ceste v mestu.

Traktor brez zaščite za upravljavca.

Veliko tveganje

Traktor s konstrukcijo za zaščito pri prevrnitvi.

Srednje tveganje

Traktor s kabino.

Majhno tveganje

21

KORAK 3: Določitev preventivnih in varnostnih ukrepov

Raven tveganja določa nujnost sprejetja ukrepov, kot je prikazano v dodatku 4.4: modeli ocene tveganja.

opredelite ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje tveganja na najnižjo možno raven. V dodatku 4.3 so navedeni predlagani preventivni ukrepi, povezani s posameznimi nevarnostmi. Pri odločanju o ukrepih upoštevajte splošna načela preprečevanja:

1. zmanjševanje tveganj v naslednjem vrstnem redu:(a) odprava vira nevarnosti;(b) zamenjava vira nevarnosti; (c) zmanjšanje nevarnosti, ki izvirajo iz vira;(d) izolacija vira nevarnosti;(e) zaščita zaposlenih z uporabo osebne zaščitne opreme ali druge opreme;

2. zmanjšanje verjetnosti človeške napake in3. nadzorovanje zdravja.

Določite ljudi, ki bodo odgovorni za izvajanje nadzornih ukrepov, in časovni okvir za dokončanje.

KORAK 4: Ukrepanje

izvedite izbrane ukrepe v skladu z načrti. Pri odgovornih ljudeh redno preverjajte doseženi napredek. Poskrbite, da se težave, ki jih ni mogoče takoj trajno rešiti, začasno odpravijo, dokler ne najdete končne rešitve.

Tveganje poškodb med upravljanjem verižne žage je odvisno od lastnosti verižne žage in razpoložljive osebne zaščitne opreme.

Neusposobljen upravljavec verižne žage brez osebne zaščitne opreme.

Veliko tveganje

Usposobljen upravljavec verižne žage s popolno osebno zaščitno opremo.

Majhno tveganje

22V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

KORAK 5: Spremljanje in preverjanje

Zapomnite si, da ne morete odpraviti vseh nevarnosti, lahko pa jih imate pod nadzorom. Preostalo tveganje je tveganje, ki ostane po sprejetju ustreznih nadzornih ukrepov. Po izvedbi nadzornih ukrepov je treba nevarnost ponovno oceniti ob upoštevanju novih okoliščin. Verjetnost uresničitve nevarnosti se bo zaradi izvedenih ukrepov verjetno zmanjšala. Resnost pa bo ostala enaka, saj se posledice v primeru, da se nevarnost uresniči, ne bodo spremenile.

kdaj se to konča? ta postopek se ne konča. Tveganja je treba redno preverjati in spremljati. ocene tveganja je treba posodabljati, saj se ljudje menjajo, objekti se izrabijo, oprema in stroji se nadomestijo, vozilom in tehnološkim postopkom pa se dodajajo dodatni elementi. Nekatere nevarnosti bodo samodejno izginile, če se odstrani njihov vir (npr. če stari traktor nadomestite s sodobnim). Vendar se lahko pojavijo nove nevarnosti. Nevarnosti se lahko spreminjajo glede na letni čas. Kar je varno poleti, bi bilo lahko nevarno pozimi (npr. spolzke površine, napad škodljivcev). spremljati morate dogodke in spremembe. Po vsaki veliki spremembi preverite in ponovno ocenite možne nevarnosti in tveganja. Dokler so na vaši kmetiji ali delovišču ljudje, ki opravljajo dejavnost, pa naj bo preprosta ali zapletena, bo vedno nekaj, na kar morate biti pozorni.

4.3 Vodenje evidenc

Shranite svoje pisne ocene tveganja. Uporabne so za:

• oceno nevarnosti, ki ste jih opredelili, ter določitev tveganj in nadzornih ukrepov;• posredovanje informacij in znanja zadevnim ljudem;• oceno potreb po usposabljanju vaših delavcev, če je usposabljanje opredeljeno kot nadzorni ukrep;• občasno presojo, ali se izvajajo potrebni nadzorni ukrepi;• zagotovitev dokazov organom;• zagotovitev dokazov o potrebni skrbnosti na pravnih obravnavah;• beleženje novih nevarnosti, če se okoliščine spremenijo.

dodatek 4.2: obrazec za oceno tveganja je prazen delovni list, na katerega lahko zapišete nevarnosti. Interaktivna ocena tveganja, ki spremlja ta vodnik, vam omogoča, da opravite oceno tveganja, jo shranite v elektronski obliki in vodite evidenco opravljenih ocen tveganja.

4.4 Kako začeti

Za začetek ocene tveganja:

• uporabite obrazec za oceno tveganja (dodatek 4.2).• izberite dejavnost s seznama dejavnosti (dodatek 4.5).• izberite nevarnosti s seznama primerov nevarnosti (dodatek 4.3), jih označite in kopirajte ali prepišite skupaj

z njihovimi posledicami in predlaganimi nadzornimi ukrepi;• ocenite nevarnosti na podlagi kvalitativnega modela, predlaganega v dodatku 4.4.• izberite ukrepe s seznama predlaganih nadzornih ukrepov, določite osebo, odgovorno za njihovo izvajanje,

in določite časovni okvir za njihovo izvedbo;• oceno preostalega tveganja opravite šele po izvedbi nadzornih ukrepov.

Temu vodniku je priložena zgoščenka, ki vam bo v pomoč pri pripravi elektronske ocene tveganja.

23

V začetni bazi podatkov je približno 128 nevarnosti, ki so že ocenjene. Ko boste izbrali „Moja kmetija/Moje podjetje“, boste lahko:

• izbrali svoj sektor (neobvezno);• izbrali dejavnost, ki jo želite oceniti;• pregledali ustrezne nevarnosti na priloženem seznamu 128 nevarnosti;• izbrali tiste nevarnosti, ki so prisotne v vašem primeru;• izvedli morebitne potrebne spremembe (npr. ocen verjetnosti ali nadzornih ukrepov, ki jih je treba sprejeti);• dodali kakršne koli nove nevarnosti ali dejavnosti ter• sestavili svoj povzetek.

Ko končate, shranite svoje delo, preden nadaljujete z oceno za drugo dejavnost. To orodje vam omogoča, da pripravite ocene tveganja za poljubno število dejavnosti.

Poleg tega lahko 128 ocenjenih nevarnosti pregledujete in obravnavate:

• po sektorju – kmetijstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo ali živinoreja;• po viru nevarnosti – oprema in stroji, orodje, vozila, infrastruktura, delo na terenu, gozdarska dela, nevarne

snovi, živina, delavci, obiskovalci;• po oceni tveganja – neznatno, minimalno, zmerno, znatno, veliko.

Moja ocena tveganja

Sledite tem navodilom za dostop do zgoščenke.

če uporabljate verzijo programa Excel 2003:• ko vas program vpraša za geslo, kliknite „OK“;• v naslednjem pojavnem oknu kliknite „OK“;• ko se pojavi sporočilo, kliknite „Omogoči makre“ („Enable macros“).

če uporabljate verzijo programa Excel 2007:• odprite preglednico: v zgornjem levem kotu boste videli opozorilo

„makri so onemogočeni“ („macros are disabled“);• kliknite „možnosti“ („options“) zraven opozorila in izberite

„omogoči to možnost“ („Enable this option“);• kliknite „ok“; če je raven varnosti na vašem računalniku nastav-

ljena na visoko, makri morda ne bodo delovali, zato boste morali znižati raven varnosti.

24V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

Študija primeraŠestletni vnuk je bil med poletnimi počitnicami na obisku pri svojih starih starših. Vedno je rad šel na polje z dedkom, ki mu je pustil, da se potepa okrog kmetije, sedi na traktorju, pobira krompir ali se igra z dedkovimi kokošmi in zajci. Ko se je igral ob ribniku, kjer ga stara starša nista imela na očeh, mu je spodrsnilo, padel je v ribnik in utonil. Ribnik ni bil ograjen.

Kaj bi moral kmet storiti?

Kmet bi moral opraviti preprosto oceno tveganja za svojo posest, da bi ugotovil:

Kaj bi lahko šlo narobe? • Utopitev v ribniku;• zapletanje v gibljive dele strojev;• nesreča, ki vključuje traktor ali druga vozila ali opremo;• zaužitje neužitnih/škodljivih snovi;• padec z višine med plezanjem.

Kakšna je verjetnost, da se bo zgodila katera koli od teh nesreč?

velika, če se upošteva:• otrokova radovednost;• njegovo nepoznavanje posesti;• pomanjkljiv nadzor.

Kakšne so možne posledice (resnost)?

• Poškodbe in smrt.

Katere nadzorne ukrepe bi moral kmet sprejeti, da bi zmanjšal tveganja?

Moral bi:• ograditi ribnik in druga nevarna območja;• se pogovoriti z otrokom o nevarnostih na kmetiji in določiti nekaj preprostih pravil;• zagotoviti nadzor nad otrokom na kmetiji.

25

POGLAVjE 5

Načrtovanje

5.1 Pomen načrtovanja

Načrtovanje je odločilen element pri zagotavljanju varnosti in zdravja ljudi pri delu. Pravilno načrtovanje je prvi korak k zagotovitvi, da se naloga varno opravi. Učinkovito načrtovanje vam pomaga predvideti tveganja in preprečiti nesreče. Izpostavlja, kaj je treba opraviti pred začetkom dela, lahko pa prispeva tudi k zmanjšanju stresa in preprečevanju težav v zadnjem trenutku, ki so pogosto vzrok za slabe rešitve, tvegane odločitve in nepotrebno naglico, ki pa so pogosti vzroki nesreč.

5.2 Organizirajte in načrtujte svoje delo

organizirajte svoje delo v smislu človeških virov, opreme, objektov in lastnosti delovišča.

Delo načrtujte tako, da se boste prilagodili zunanjim dejavnikom, ki jih ne morete nadzorovati (npr. vreme, sezone, razpoložljivost delovne sile, nekatere lastnosti delovišča in zastoji na javnih cestah).

To poglavje obravnava:• organizacijo in načrtovanje

dela,• organizacijo naloge,• študijo primera.

človeški viriRazmislite o:• kompetencah, potrebnih za delo;• razpoložljivosti ustreznih delavcev;• delovnem času;• kroženju na delovnih mestih;• odmorih za počitek;• odmorih za malico ali kosilo.

sanitarije in prostori za odmoreZagotovite:• čisto pitno vodo;• stranišča in sanitarne objekte;• obroke;• objekte za obroke in odmore;• garderobe in naprave za sušenje;• prevoz; • telekomunikacijske naprave.

oprema• Določite potrebno opremo (orodja, stroji in

osebna zaščitna oprema);• zagotovite, da je oprema ustrezna in na voljo;• preverite, ali je v dobrem obratovalnem stanju

in vzdrževana ter ali ima licence in ustrezne certifikate;

• poskrbite za varen prevoz opreme do delovišča;• poskrbite, da je na voljo upravljavec z

dovoljenjem.

lastnosti deloviščaOdgovorite na vprašanja:• Ali je delovišče vedno na istem mestu?• Ali morajo delavci pogosto potovati od enega

kraja do drugega?• Ali vsi delavci poznajo pokrajino?• Ali obstajajo potencialno nevarni elementi

pokrajine (pečine, zapuščeni kamnolomi, hude strmine, reke, ribniki, jezera, pojavljanje blata in/ali zemeljskih plazov v preteklosti, krhek teren, strelišča, tabori)?

• Ali je delovišče zlahka dostopno?• Ali so na njem potencialno škodljive rastline ali

nevarne divje živali (gosto rastlinje, divje živali, žuželke, kače itd.)?

26V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

Načrtovanje ukrepov za izredne razmere je nadalje obravnavano v poglavju 10: Pripravljenost in odziv na izredne razmere.

5.3 Organizirajte naloge

Nekatere naloge so bolj zapletene in nevarne kot druge, zato zahtevajo bolj strukturirano načrtovanje in pripravo navodil za varno delo.

Primeri takih nalog so:

• popravilo strehe;• gradbena dela;• odstranjevanje odpadkov;• prevoz živine;

• polnjenje posod ali rezervoarjev za gorivo;• gradnja gozdnih cest;• popravila na steklenjakih ali rastlinjakih;• prevoz strojev in proizvodov.

navodila za varno delo so dokument, ki podrobno opisuje, kako se bo zagotovilo, da bo naloga opravljena na čim varnejši način. Lahko pripravite svoja navodila za varno delo, da:

• pojasnite korake, zaporedje, opremo ali previdnostne ukrepe, potrebne za nalogo;• formalno razmislite o varnem postopku za izvedbo dela in z uporabo navodil delavce seznanite s tem postopkom.

navodila za varno delo opisujejo:

• kraj;• čas;• premisleke o vremenu;• opremo in stroje;• človeške vire, usposabljanje, kompetence, omejitve;• značilnosti dela (delavci delajo sami, v zaprtih prostorih itd.);• potrebno osebno zaščitno opremo;• ukrepe za izredne razmere;• oceno tveganja za nalogo in• opis korakov pri izvedbi naloge.

Ko je delo končano, lahko navodila za varno delo popravite ali izboljšate ob upoštevanju pridobljenih izkušenj. Spremenjena navodila za varno delo bodo zagotovila znanje, ki se lahko uporabi v podobnih razmerah. V dodatku 5.1 na koncu tega vodnika boste našli obrazec za navodila za varno delo, ki je pripravljen za uporabo.

načrtujte svoje delo ob upoštevanju:• vremenskih razmer, ki lahko ovirajo dejavnosti (npr.

skrajne temperature, hitrost vetra, vidljivost, dež/neurje, sončno sevanje);

• razpoložljivosti dnevne svetlobe in najprimernejšega časa dneva ali noči za končanje dela;

• sezon (npr. sezona sajenja ali spravila, sezona lova, pripustna sezona ali sezona parjenja živine ali divjih živali).

načrtujte ukrepe za izredne razmere:• S kakšnimi izrednimi razmerami se lahko srečate?

(Npr. oseba se izgubi, poškoduje ali zboli; neurje, zemeljski plaz, požar.)

• Kako boste ravnali v takih razmerah?• Kako boste zagotovili komunikacijo v izrednih

razmerah?• Kako boste zagotovili prevoz ali evakuacijo v

izrednih razmerah?

navodila za varno delo

Opis dejavnosti Datum izdaje: …………………….. Ime izdajatelja:………………………

1. kaj je treba upoštevati pri načrtovanju dejavnostividiki dela dejavniki pri delu opombe

lokacijaNavedite kraj Blizu ali

daleč?Lahek ali težek

dostop?Razgiban ali raven teren?

čas Navedite čas Premalo ali preveč časa?

Izreden pritisk

vreme Opišite vreme Vroče ali mrzlo?

Skrajne vremenske razmere?

Naravne nesreče?

Potrebna oprema in stroji Naštejte jih Lastni ali najeti?

Vzdrževani ali ne? Potrebujejo popravilo

ali ne?

ljudje Navedite, kdo izvede nalogo

Ali jih je dovolj?

Usposobljeni ali ne?

Izkušeni ali ne?

osebna zaščitna oprema Naštejte opremo Ali je na voljo dovolj

opreme?

Ali je primerna za uporabo?

Ali delavci vedo, kako se jo uporablja?

27

Študija primeraSkupina 12 gozdarjev je po enem tednu neurij in močnega dežja globoko v gozdu sekala les. Zaradi skrajnih vre-menskih razmer pretekli teden niso delali, zato so pohiteli nazaj na delo, da bi nadoknadili zamujeno. Med sečnjo se je sprožil zemeljski plaz in trije gozdarji so umrli pokopani pod več tonami blata in kamenja.

Kaj bi morali gozdarji storiti?Opraviti bi morali preprosto oceno tveganja za delovišče, da bi ugotovili:

Kaj bi lahko šlo narobe?• Zemeljski plaz;

• obvisela drevesa;

• nestabilen teren zaradi neurja.

Kakšna je verjetnost, da bi se karkoli od tega zgodilo?velika, če se upoštevajo:• skrajne vremenske razmere, ki so trajale več dni,

• lastnosti pokrajine/terena.

Kakšne so možne posledice (resnost)?• Poškodbe in smrt.

Kakšne nadzorne ukrepe bi morali sprejeti, če bi vnaprej ocenili stanje?Morali bi:• oceniti stanje tal,

• odložiti delo, dokler ne bi bilo delovišče varno.

V takih razmerah:• morajo skupine časovno načrtovati tako delo in pripraviti načrt izrednih ukrepov, da se prepreči delo na območjih, ki so

po neurju zelo nevarna;• morajo biti gozdarji usposobljeni, da prepoznajo opozorilne znake pretečega zemeljskega plazu (ali druge naravne nesreče),

preden se ta zgodi: - opaziti je mogoče spremembe pokrajine, kot so rahlo lezenje ali premikanje tal, manjši usadi in potočki ter vse bolj

nagnjeno drevje; - voda lahko teče iz tal na mestih, kjer je prej ni bilo; - slišati je mogoče hrumenje (najprej je šibko, nato pa se postopoma povečuje, ko plaz dobiva vse večji zagon); - slišati je mogoče nenavadne zvoke, kot je hreščanje dreves.

28V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

POGLAVjE 6

Usposabljanje

Usposabljanje je bistvenega pomena, da se zagotovi, da ste vi in vaši delavci usposobljeni (tj. vi in vaši delavci morate opraviti ustrezno usposabljanje, da pridobite ustrezno znanje, ozaveščenost, spretnosti in odnos, da lahko nalogo že prvič izvedete varno in pravilno). Če ste vi in vsi delavci na vašem delovišču usposobljeni in sposobni, je verjetnost, da se boste poškodovali ali povzročili nesrečo, veliko manjša kot pri neusposobljenih in neizkušenih delavcih.

6.1 Vrste usposabljanja

Uporabljata se dve vrsti usposabljanja:

• predavanja (teorija), na katerih vi in/ali vaši delavci poslušate predavanja ali predstavitve o pomembnih temah, in

• usposabljanje na delovnem mestu (praksa), v okviru katerega vam in/ali vašim delavcem nekdo pokaže, kako uporabljati stroje ali opraviti nalogo v praksi.

6.2 Potrebe po usposabljanju

Zagotoviti morate, da se vi in vaši delavci zavedate vseh nevarnosti, povezanih z delom, in veste, kako je treba te nevarnosti obvladovati in/ali odpraviti. To usposabljanje je lahko formalno ali priložnostno. Poteka lahko v obliki kratkih tečajev ali seminarjev, ki jih izvedejo zunanji svetovalci, lahko pa ga izvedete sami, če ste za to usposobljeni. Manj formalno usposabljanje lahko vključuje nekajminutne pogovore o posebnih vprašanjih ali nalogah, o katerih se z delavci na kratko pogovorite po njihovem odmoru, preden se vrnejo na delo (npr. o nadzoru nad gibanjem in hitrostjo vozil, dobremu gospodarjenju, ohranjanju urejenosti delovnih območij itd.).

Številne evropske direktive zahtevajo posebno usposabljanje za nekatere vidike zdravja in varnosti pri delu, na primer ročno premeščanje, hrup, vibracije, rakotvorne in mutagene snovi ter azbest.

Usposobite mlade delavce, ki običajno nimajo dovolj izkušenj. Mnogo mladih in neizkušenih delavcev je doživelo resne nesreče ali nesreče s smrtnim izidom, ker so bili preveč zagnani in so hoteli pokazati, da lahko opravijo delo. Opozorite jih na tveganja, prisotna pri posameznih delovnih dejavnostih, za katere so zadolženi ali pri katerih bodo sodelovali. Naročite jim, naj nikoli ne tvegajo in naj se takoj posvetujejo z vami ali svojim nadrejenim, če jih kaj skrbi. tudi zreli in obstoječi delavci morajo osvežiti svoje znanje in veščine: vsem zagotovite redno usposabljanje in osvežitveno usposabljanje.

To poglavje obravnava:• vrste usposabljanja,• potrebe po usposabljanju,• dovoljenja voznikov in

upravljavcev,• evidence o usposabljanju,• učinkovitost usposabljanja,• študijo primera.

Priložnostno usposabljanje o posebnih vprašanjih.

29

Delavcem zagotovite usposabljanje:

• preden začnejo delati na delovišču;• o pomenu dobrega gospodarjenja in upoštevanja pravil v zvezi z deloviščem;• za dviganje bremen;• v rednih časovnih presledkih;• za varno uporabo delovne opreme;• če nalogo opravljajo prvič;• če ste se odločili za sistem kroženja na delovnih mestih.

Izbrane in sposobne delavce poučite:

• o uporabi verižnih žag in motornih škarij za živo mejo;• o tehnikah varjenja;• o uporabi lestev in plezalne opreme, delu na dvignjenih ploščadih in strehi ter

delu na višini na splošno;• kako uporabljati stroje, da se preprečijo nesreče in zmanjša obremenitev mišic

in kosti;• o tehnikah podiranja dreves, vključno s podiranjem obviselih dreves;• o sečnji.

Zagotovite izobraževanje o možnih izrednih dogodkih in vsaj enkrat letno izvedite vaje, da teorijo spremenite v prakso (poglavje 10: Pripravljenost in odziv na izredne razmere); vaje bodo pokazale, ali so delavci ali družinski člani razumeli, kakšne naloge so jim bile dodeljene, in ali je načrt za izredne razmere izvedljiv in učinkovit.

6.3 Dovoljenja

vozniki vozil in upravljavci nekaterih vrst strojev, kot je oprema za dviganje, morajo imeti dovoljenja. Preverite, ali imajo vsi vozniki in upravljavci dovoljenja za kategorijo vozila ali opremo, ki jo uporabljajo. Preverite, kdaj dovoljenja potečejo, in vnaprej načrtujte njihovo podaljšanje. Škropilnike (za pesticide) in drugo opremo je morda treba pregledovati in potrditi. Preverite pri svojem lokalnem inšpektoratu. Shranite vsa dovoljenja in certifikate, da bodo na voljo za pregled.

zaposleni, ki delajo z nekaterimi vrstami pesticidov, morajo imeti dovoljenja, če to zahteva nacionalna zakonodaja. Izdajanje dovoljenj je odvisno od vrste pesticida, uporabe, strupenosti in drugih lastnosti.

Vozniki vozil in upravljavci nekaterih vrst strojev, kot je oprema za dviganje, morajo imeti dovoljenja.

Izobraževanje mladih delavcev.

30V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

6.4 Evidenca o usposabljanju

Dobra praksa je, da se vodi evidenca usposabljanj in hranijo dokazi o usposab-ljanju v kakršni koli obliki:

• uradno potrdilo o usposabljanju, ki ga izda organ, ki je izvedel usposabljanje;

• potrdilo, ki ga izda nosilec usposabljanja;

• seznam udeležencev usposabljanja na delovnem mestu, na katerem je navedena tema in ki so ga podpisali udeleženci.

6.5 Učinkovitost usposabljanja

Če zunanjim nosilcem usposabljanja ali dobaviteljem plačujete za usposabljanje delavcev, poskrbite:

• da je nosilec usposabljanja ustrezno usposobljen in da je organ za usposabljanje priznan, če je to potrebno, ter• da pred koncem usposabljanja dobite odgovore na vsa svoja vprašanja in vprašanja svojih delavcev ter čim

bolj izkoristite svoj čas in denar.

V vsakem primeru poskrbite, da vi in/ali vaši delavci popolnoma razumete, kar vam je povedal nosilec usposabljanja.

PotrdiloPotrjujemo, da je:

ABCuspešno opravil usposabljanje za

„uporabo opreme za dviganje“,

ki je potekalo 21. februarja 2008.

Nosilec usposabljanja Direktor

31

nEvarnost

Študija primeraKmet je najel teleskopski viličar (z upravljavcem), da bi namestil plastični rezervoar za vodo na svojo streho. Viličarja zaradi jarka ob stavbi ni bilo mogoče približati steni stavbe, zato ga je bilo treba parkirati tako, da je bil nekoliko oddaljen od stavbe. Z viličarjem je bilo mogoče doseči želeno lokacijo, vendar je upravljavec ni mogel videti. Kmet se je javil, da bo upravljavca usmerjal skozi postopek, stal pa je na vid-nem mestu ter vpil in mahal z rokami, da bi usmerjal upravljavca. Ko se je rezervoar v zraku približal nadzemnemu električnemu vodu, je kmet v paniki začel mahati z rokami, da bi opozoril upravljavca. Vendar ta na žalost ni razumel kmetovih ročnih signalov in rezervoar se je dotaknil električnega voda. Upravljavec viličarja je umrl zaradi električnega udarca.

Kaj bi moral kmet storiti?Kmet bi moral opraviti preprosto oceno tveganja, da bi ugotovil:

Kaj bi lahko šlo narobe?• Upravljavec morda ne bi razumel ročnih signalov kmeta;• lahko bi prišlo do stika z nadzemnim električnim vodom;• viličar bi se lahko prevrnil.

Kakšna je verjetnost, da bi se karkoli od tega zgodilo?velika, če se upošteva:• da je bil dostop do lokacije otežen;• da upravljavec viličarja ni mogel videti lokacije rezervoarja;• da je bilo treba upravljavca viličarja usmerjati z ročnimi signali;• da se upravljavec viličarja in kmet nista dogovorila, kakšne ročne signale bo kmet uporabljal;• da sta upravljavec viličarja in kmet prvič delala skupaj;• da je bil v bližini nadzemni električni vod.

Kakšne so možne posledice (resnost)?• Poškodbe, električni udarec in smrt.

Kakšne nadzorne ukrepe bi moral kmet sprejeti, če bi vnaprej ocenil dejavnost?Moral bi:• izbrati lažje dostopno lokacijo za rezervoar za vodo;• upravljavca viličarja prositi, da zagotovi prisotnost usposobljenega pomočnika, ki bo usmerjal upravljavca;• se z upravljavcem viličarja dogovoriti glede pomena ročnih signalov, ki jih bo uporabljal.

32V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

POGLAVjE 7

Delovna sila

Glede na to, da moč podjetja v veliki meri temelji na njegovi delovni sili, je bistvenega pomena, da je delovna sila usposobljena, varna, zdrava in zadovoljna. Delovna sila številnih kmetov vključuje njih same ter njihove zakonce, otroke in sorodnike. V času povečanega obsega dela nekateri kmetje uporabljajo plačane delavce glede na potrebe, drugi pa sklenejo trajnejše dogovore z delavci, vendar družinske vezi in dogovori o zaposlitvi niso pomembni, ko gre za zagotavljanje zdravja in varnosti delavcev.

7.1 Izpostavljenost delavcev nevarnostim

osebe, ki so najbolj izpostavljene nevarnostim, so osebe, ki opravljajo delovne dejavnosti: to ste vi in vaši delavci.

Če nevarnosti niso pod nadzorom, lahko vi in/ali vaši delavci:

• utrpite poškodbe v nesreči;• zbolite;• postanete invalid(-i);• umrete.

tudi če je za nesrečo kriv delavec, to nikakor ne omejuje odgovornosti kmeta za izvedbo vseh izvedljivih ukrepov za zagotovitev zdravega in varnega delovnega okolja pred nesrečo.

Zgodovinsko gledano je kmetijstvo ena izmed najbolj nevarnih panog za delavce v EU, saj pri kmetijskih delih vsako leto umre 400–500 ljudi.

Delavci so izpostavljeni:

• skrajnim vremenskim razmeram;• ponavljajočemu se ročnemu delu;• upravljanju vozil in strojev;• biološkim dejavnikom;• nevarnim snovem;• padcem, zlomom in številnim drugim poškodbam.

Vzemite si nekaj časa in razmislite, kako bi lahko zagotovili, da bo njihovo delo varnejše in bolj zdravo. zdravi in varni delavci so bolj produktivni kot preobremenjeni, zlorabljeni ali poškodovani delavci ali delavci, ki so pod stresom.

To poglavje obravnava:• izpostavljenost delavcev

nevarnostim,• vključevanje delavcev,• ranljive delavce,• sanitarije,• dodatne ureditve za dobro

počutje,• nasilje med zaposlenimi,• študijo primera.

Vključite svoje delavce.

33

7.2 Vključevanje delavcev

Svoje delavce seznanite z zdravstvenimi in varnostnimi vprašanji ter tveganji, ki so jim izpostavljeni. vključite jih v postopek opredelitve in beleženja nevarnosti (poglavje 4: ocena tveganja), redno organizirajte sestanke z njimi, prisluhnite njihovim težavam in jih prosite za mnenja in predloge (poglavje 3: organizacija ukrepov za zdravje in varnost). Vključevanje zaposlenih je pravna zahteva.

7.3 Ranljivi delavci

7.3.1 Mladi delavci običajno nimajo dovolj izkušenj in so pogosto impulzivni. Potrebujejo usposabljanje in strog nadzor, dokler niso dovolj usposobljeni (poglavje 6: Usposabljanje).

7.3.2 Starejši delavci so bolj občutljivi na vremenske razmere, utrujenost in stres. Njihove sposobnosti so lahko omejene zaradi starosti ali kroničnih bolezni. Lahko imajo slabši vid, sluh ali moč, počasnejše reflekse ali se počasneje gibajo, lahko pa je zmanjšana tudi njihova proizvodna zmogljivost. Dodeliti jim je treba delo, ki je primerno zanje, jim zagotoviti strog nadzor, da se zmanjšajo tveganja zanje, in poskrbeti za pogoste zdravniške preglede (poglavje 8: skrb za zdravje).

7.3.3 Družinski člani so morda pripravljeni pomagati ali pa morajo pomagati, vendar je treba upoštevati njihovo sposobnost za izvajanje posameznih nalog, saj morda še niso usposobljeni in so zato bolj ogroženi.

7.3.4 Upoštevati je treba noseče delavke in presoditi, katere delovne dejavnosti lahko varno opravljajo brez tveganja za splav ali kakršne koli druge zaplete, ki škodujejo materi ali plodu.

7.3.5 Invalidnim delavcem je treba dodeliti delo, ki so ga sposobni opravljati. Morda boste morali razmisliti o nadaljnjih vidikih ob upoštevanju potreb in zmožnosti takih delavcev.

7.3.6 Delo otrok ni sprejemljivo (poglavje 11: otroci). Če otroci iz kmečke družine spremljajo svoje starše, ko ti opravljajo naloge, je treba upoštevati prisotne nevarnosti in tveganja ter jih pojasniti otrokom, če je to primerno, vse otroke pa nadzorovati, da ne bodo izpostavljeni nesprejemljivim tveganjem.

7.3.7 Delavci imigranti pogosto potrebujejo dodatno pozornost.

• težave pri komuniciranju zaradi uporabe različnih jezikov lahko povzročijo napačne razlage, nesporazume in/ali nesreče, bolezni ali zdravstvene težave. Če se pojavljajo take težave, morate bistvene informacije in navodila v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu prevesti v jezik oseb, ki opravljajo delo. Uporabljate lahko tudi praktične prikaze na delovnem mestu, animacije, slike, preproste ukaze in znakovni jezik. Ne dajajte zapletenih navodil in ne vpijte ali izražajte jeze ali nezadovoljstva, če delavci nečesa ne razumejo.

• kulturne razlike – naučite se nekaj osnovnih načel kulturnega ozadja vaših delavcev, saj se lahko tako izognete neprijetnim presenečenjem in nesporazumom. Nekatere kulture imajo v zvezi s prehrano in pijačo navade, ki so lahko globoko zakoreninjene. Za nekatere kulture so določene kretnje žaljive.

• vera je lahko za nekatere delavce pomembna ali pa od njih veliko zahteva, zato upoštevajte njihove verske potrebe.

nekateri delavci migranti prebivajo na posesti, kjer delajo, in včasih s seboj pripeljejo svoje družine. takim družinam morate zagotoviti primerno bivališče, čisto pitno vodo in zdravstveno oskrbo. Razmisliti morate o morebitnih varnostnih in zdravstvenih tveganjih, ki jih ogrožajo, ter zagotoviti, da so ta tveganja pod nadzorom. Če je vaš delavec prepričan, da je njegova družina varna in ima ustrezno oskrbo, bo bolje sodeloval z vami in upošteval navodila glede standardov zdravja in varnosti pri delu.

Delavci lahko pogosto najdejo praktične in učinkovite rešitve za nevarnosti na delovnem mestu.

34V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

7.4 Sanitarije

Delavcem vedno zagotovite ustrezne sanitarije. Te vključujejo:

• čista stranišča;• hladno in toplo vodo;• milo in papirnate brisače za enkratno uporabo (ali enakovredne pripomočke) za umivanje in sušenje rok;• prostore za prhanje in garderobe, če je to potrebno;• ločene sanitarije za moške in ženske, če imate delavce obeh spolov.

7.5 Dodatne ureditve za dobro počutje

Po potrebi poskrbite, da lahko delavci zadovoljivo komuni-cirajo s svojimi družinami, zlasti če te živijo daleč stran in jih delavci ne morejo pogosto obiskovati.

• Zagotovite informacije, navodila, usposabljanje in ustrezen nadzor v obliki, ki jo je mogoče razumeti.

• Poskrbite za zdravstveno oskrbo, kadar je to potrebno.• Zagotovite ustrezno brezplačno osebno zaščitno opremo

(poglavje 9: osebna zaščitna oprema).• Zagotovite vse potrebne informacije v zvezi s posamez-

nimi nalogami, ki jih je treba opraviti.• Zagotovite ustrezno razvedrilo, če delavci živijo na

delovišču oziroma kmetiji (npr. satelitsko televizijo).• Zagotovite dovolj časa za počitek in upoštevajte, da so

delavci morda utrujeni (utrujenost lahko poveča tveganje za nesreče).

• Upoštevajte potrebe delavcev – pogovarjajte se z njimi in nikoli ne prezrite njihovih skrbi.

• Delavce prosite za mnenje, če je to primerno (poglavje 3: organizacija ukrepov za zdravje in varnost).

7.6 Nasilje med zaposlenimi

Zavedajte se, da lahko pride do nasilnih incidentov med delavci. Zgodilo se je že, da so se delavci stepli ali pa so jih obtožili ustrahovanja, spolnega nadlegovanja, posilstva ali napada. Poskrbite, da boste dobro spoznali svoje delavce. Z njimi se pogovorite o njihovih morebitnih težavah. Tako boste seznanjeni z morebitnimi konflikti ali osebnimi razhajanji med delavci, kar vam bo omogočilo, da preprečite stopnjevanje konflikta v nasilje. vaše osebno vedenje, vaš odnos in raven nadzora lahko tako ali drugače vplivajo na vedenje delavcev.

35

Študija primeraDelavcu na prašičji farmi je bila dodeljena naloga, da očisti silos za krmo, da bi ga bilo mogoče naslednji dan ponovno napolniti. Delo naj bi opravil skupaj s sodelavcem. Ker pa je sodelavec nena-doma zbolel, se je odločil, da bo silos očistil sam. Med spuščanjem v silos je padel in z glavo udaril ob steno silosa; sedem ur pozneje so ga našli mrtvega.

Kaj bi moral kmet storiti?Opraviti bi moral preprosto oceno tveganja, da bi ugotovil:

Kaj bi lahko šlo narobe?• Delavec bi se lahko poškodoval med delom v silosu;

• delavec bi lahko ostal ujet v silosu brez pomoči;

• delavec bi lahko padel z višine.

Kakšna je verjetnost, da bi se to zgodilo?velika, če se upošteva:• da je delavec delal sam.

Kakšne so možne posledice (resnost)?• Poškodbe, koma in smrt.

Kakšne nadzorne ukrepe bi moral kmet sprejeti, če bi vnaprej ocenil položaj?Moral bi:• najti zamenjavo za bolnega sodelavca;

• delavcem zagotoviti navodila za varno delo;

• pogosto preverjati potek dela.

36V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

POGLAVjE 8

Skrb za zdravje V razpravah o zdravju in varnosti prevladuje varnost, zdravst-vena tveganja pa so pogosto zapostavljena. To je na splošno posledica dejstva, da se lahko zaradi pomanjkanja previdnostnih ukrepov zgodijo nesreče, ki povzročijo takojšnje poškodbe ali smrt, zdravstvene težave pa se običajno postopoma stopnju-jejo in v zgodnji fazi morda niso očitne. Zdravstvene težave zaradi delovnih dejavnosti bi bilo treba dojemati kot nesreče v počasnem posnetku, ki imajo pogosto enako resne ali včasih celo resnejše posledice kot številne pogoste nesreče.

8.1 Zdravstvene težave

Zdravstvene težave se običajno:

• razvijejo postopoma;• jih je težko odkriti;• so dolgotrajne;• jih je težko povezati z vzrokom;• pogosto niso uradno diagnosticirane.

Zdravje delavcev na kmetiji lahko ogrožajo:

• prevelik stres;• zoonoze;• alergije;• obremenitve mišic in kosti;• izpostavljenost skrajnim vremenskim razmeram;• stik z zemljo, rastlinami, živalmi in biološkimi dejavniki

(kožne bolezni).

8.2 Nadzorovanje zdravja

nadzorovanje zdravja delavcev je zakonsko urejeno. To pomeni, da mora zdravnik zaposlenega pregledovati v vnaprej določenih intervalih na stroške delodajalca, če to zahteva zakonodaja. Namen tega je ugotoviti, ali dejavnosti, povezane z delom, povzročajo ali povečujejo zdravstvene težave delavca. Zdravnik preveri, ali so pri delavcu prisotni učinki na zdravje, ki se lahko pojavijo ob upoštevanju dela, ki mu je bilo dodeljeno. Poleg tega je na podlagi nadzorovanja zdravja mogoče ugoto-viti, ali je delavec sposoben opravljati delo, ki mu je bilo dodeljeno. Od delavca z astmo se na primer ne sme pričakovati, da bo delal s senom ali živalsko krmo, delavec s srčno-žilno boleznijo ali hudo okvaro vida pa ne sme delati kot voznik.

Delavci na kmetiji so pogosto izpostavljeni fizičnim obremenitvam, ki so nevarne za zdravje ali delavce po

nepotrebnem utrujajo.

To poglavje obravnava:• učinke na zdravje,• nadzorovanje zdravja,• zoonoze,• alergije,• cepljenje,• nadzor,• astmo,• kostno-mišična obolenja,• vremenske vplive na zdravje,• kožne bolezni,• prvo pomoč,• poročanje o zdravstvenih

vprašanjih in nesrečah,• študijo primera.

37

nadzorovanje zdravja bi moralo biti proaktivno. Pomaga odkriti zdravst-vene težave, povezane z delom, preden delavec utrpi resno škodo. Vse zdravst-vene težave, povezane z delom, je treba takoj sporočiti zdravniku in sprejeti ustrezne ukrepe.

Koristno je, da kmet hrani kartoteko za vsakega delavca, v kateri so zabeležene morebitne kronične bolezni, alergije ali zdravstvena stanja, ki se lahko poslabšajo, ter zdravila, ki jih jemlje delavec.

8.3 Zoonoze

če so ljudje v stiku z živalmi, vedno obstaja tveganje za okužbo z zoonozo. Nekatere živalske bolezni se ne morejo prenesti na človeka, vendar se številne lahko (glej seznam zoonoz v dodatku 19.1).

Tveganje za okužbo lahko zmanjšate z izboljšanjem svojih živinorejskih praks, zagotovitvijo učinkovitega prezračevanja, načrtovanjem rednih cepljenj živali, karanteno bolnih živali in dobro osebno higieno.

Če sumite, da ste se okužili z zoonozo, se takoj posvetujte s svojim zdravnikom.

8.4 Alergije

Alergije na pike žuželk in ugrize plazilcev lahko povzročijo karkoli od blage otekline do anafilaktičnega šoka in smrti. Ljudje se pogosto ne zavedajo alergij, ki jih imajo morda že od rojstva ali pa so se razvile pozneje v njihovem življenju. Če doživite alergično reakcijo, tudi če so učinki blagi, se posvetujte z zdravnikom, ki vam bo svetoval, kako lahko zdravite alergijo in ali morate opraviti dodatne teste za alergije.

Žal s testi ni mogoče vnaprej odkriti vseh alergij, v danem trenutku pa ni mogoče zagotovo vedeti, kakšna bo reakcija vašega telesa na pik ali ugriz, tudi če ste ga v preteklosti že doživeli.

Če je zaradi pika ali ugriza potrebno zdravljenje, je bistvenega pomena, da zdravniku ali medicinski sestri poveste, katera vrsta žuželke ali plazilca vas je pičila ali ugriznila, da lahko zagotovi ustrezen protistrup. Poleg tega se morate zavedati, da je treba protistrup žrtvi vbrizgati v določenem roku. Svojega zdravnika lahko prosite za dodatne nasvete.

Večina kač ni strupenih, vendar je koristno, da poznate strupene kače v svoji regiji.

Pesticidi in nevarne snovi na splošno lahko povzročijo alergije, anafilaktični šok ali celo smrt, če jih vdihavate, zaužijete ali če se absorbirajo skozi kožo. simptomi so lahko blagi ali hudi. Lahko so kratkotrajni ali pa dalj časa postopoma in močno vlivajo na zdravje.

8.5 Cepiva

Če še niste bili cepljeni proti tetanusu ali hepatitisu ali pa niste prejeli nekega drugega cepiva, ki bi vas lahko zaščitilo pred okužbo s potencialno smrtno nevarno boleznijo, se posvetujte z zdravnikom.

Zdravje zaposlenih, ki so izpostavljeni nekaterim kemikalijam, je treba nadzorovati.

Pik čebele ima lahko resne posledice za osebo, ki je alergična na pike žuželk.

38V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

8.6 Pregledi sluha in vida ter testiranje srčno-žilnega sistema

Izpostavljenost visokim ravnem hrupa in prekomernim vibracijam je treba čim bolj zmanjšati, če pa je izpos-tavljenost neizogibna zaradi narave dela (npr. uporaba verižne žage, vozil ali strojev), je treba morebitne učinke na zdravje spremljati in ocenjevati v časovnih presledkih, ki jih določi specialist. Pri nacionalnem organu preverite, kakšno je najdaljše dovoljeno trajanje izpostavljenosti in kakšne so mejne vrednosti izpostavljenosti. Pri ocenjevanju izpostavljenosti hrupu in vibracijam upoštevajte:

• intenzivnost;• pogostost (emisij);• trajanje izpostavljenosti (neprekinjeno ali ponavljajoče);• oddaljenost od vira;• skupni učinki več virov.

Šepet 30 dB Za ponazoritev: notranja naprava za striženje ustvari 80 decibelov hrupa, terensko vozilo, traktor ali kombajn 85 decibelov, vrtalnik 95 decibelov, črpalka za namakanje 100 decibelov, verižna žaga pa 110 decibelov hrupa.

Pregledi vida in testiranje srčno-žilnega sistema so še posebej pomembni, če upravljate stroje ali vozila ali delate na višini. Okvara vida se običajno pojavi postopoma in je podcenjena.

Običajen pogovor 60-70 dBTon centrale na telefonu 80 dBMestni promet, kot se sliši v avtomobilu 85 dBVlak podzemne železnice 95 dB

Raven, nad katero lahko pogosta ali dolgotrajna izpostavlje-nost povzroči trajno izgubo sluha 85 dBMotorno kolo 100 dBElektrična žaga 110 dBRock koncert 115 dB

Bolečina se začne pri 125 dBPnevmatsko kladivo 125 dBReaktivni motor 140 dB

Gluhost 180 dB

8.7 Astma

Delavci z astmo bi se morali izogibati delu:

• s senom, krmo, semeni in cvetovi;• s perutnino;• v prašnih okoljih;• v zelo toplem in sončnem vremenu;• na območjih z močnimi vonji;• v silosih in drugih zaprtih prostorih.

Svoja zdravila imejte vedno pri roki.

Bolje preprečiti kot zdraviti.

39

8.8 Kostno-mišična obolenja

Stegovanje med obiranjem sadja, sklanjanje med sajenjem, odstranjevanjem plevela in obiranjem nizkih rastlin, dviganje in prenašanje težkih bremen, uporaba strojev, dolge vožnje ter različne naloge, ki vključujejo vlečenje in potiskanje – zaradi teh nalog kmetje ali delavci na kmetiji skoraj vedno utrpijo različna kostno-mišična obolenja, vključno z bolečinami v križu ter preobremenitvami in zvini hrbtenice, nog, rok, ramen in vratu.

Pri obiralcih tobaka se na primer razvijejo težave z zapestjem zaradi nenehnega gibanja zapestja med ročnim obiranjem tobačnih listov, te težave pa se pojavljajo tudi pri pridelovalcih mleka zaradi pogostega gibanja zapestja, celo pri strojni molži.

Pred dviganjem bremen je treba premisliti o številnih vidikih.

• Poznati morate točno težo bremena, ki ga boste dvignili, in jo najprej oceniti.• Ob upoštevanju teže, oblike in embalaže se odločite, ali lahko breme dvignete sami ali potrebujete

pomoč usposobljenega sodelavca ali mehanske naprave.• Preden dvignete kakršno koli breme, se najprej odločite, kam ga boste prestavili in kako boste to

storili na varen način.• Poskrbite, da so delovne površine na višini, ki omogoča lažje dviganje, uporabo in odlaganje

bremen, če je to mogoče.• Po možnosti uporabljajte mehanske sisteme (npr. ročne ali druge vozičke, teleskopske nakladalnike

ali traktorje, opremljene z roko za dviganje bremen).• Uporabljajte sisteme škripcev, če je to mogoče.• Na splošno se čim bolj izogibajte dviganju bremen pri delu.• Če delo še vedno vključuje dviganje bremen, delavce naučite pravilne tehnike in drže pri dviganju

in prenašanju bremen.• Nosite primerna oblačila (npr. kombinezon), da se lahko približate bremenu, ki ga morate dvigniti.• nikoli ne poskušajte dvigniti bremena, katerega teža je na meji vaših sposobnosti.

Pri dviganju bremen:

• imejte raven hrbet in upognite kolena;• svojo težo prenesite na noge;• breme naj bo čim bližje telesu;• težo bremena enakomerno porazdelite na obe roki;• če je površina bremena groba, roke zaščitite z rokavicami;• če je mogoče, breme potiskajte ali vlecite, namesto da ga dvignete;• bremena z ročaji je na splošno lažje dvigniti;• bremena, ki so na višini vaših komolcev ali ramen, je najlažje dvigniti;• pri dviganju težjih bremen prosite za pomoč usposobljenega sodelavca, teža

bremena pa naj bo enakomerno porazdeljena med vama;• velika bremena razdelite na manjša, če je to mogoče;• vzemite si kratke odmore.

Ročno dviganje težkih bremen lahko povzroči resne

poškodbe hrbta, ramen in vratu.

Po podatkih Eurostata je kmetijstvo panoga, v kateri se pojavi večina kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

Pri premeščanju težkih bremen uporabite opremo za dviganje.

40V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

8.9 Vremenski vplivi na zdravje

Izpostavljenost vremenskim skrajnostim med delom na terenu lahko povzroči podhladitev, ozebline, sončarico, vročinsko kap, dehidracijo in kožnega raka.

Kaj lahko storite?

• načrtujte delo, da zagotovite čim boljše delovne pogoje.

• oblecite primerna oblačila glede na vremenske razmere.

• Če je vreme vroče in sončno, uporab-ljajte klobuk, sončna očala, kremo za sončenje, pijte vodo in počivajte v senci.

• Če je vreme mrzlo in deževno, se toplo oblecite, nosite nepremočljiva oblačila, po delu pa si pripravite toplo kopel in se takoj preoblecite.

• Svoje dejavnosti načrtujte tako, da boste čim bolj zmanjšali izpostavljenost vremens-kim skrajnostim.

• Preložite dejavnosti, ki bi vas lahko ogrožale, ko so vremenske razmere neugodne.

8.10 Kožne bolezni

v kmetijstvu in gozdarstvu so okužbe kože zelo pogoste. Nenehen stik z biološkimi dejavniki, zemljo, rastlinami, pesticidi, gnojili, ostanki, živalmi, gnojem in lesom lahko povzroči okužbe, otekanje, brazgotine in razvoj glivic. čim bolj zaščitite roke z uporabo rokavic in obiščite svojega zdravnika, če nepravilnosti na koži ne izginejo.

Številne zoonoze, kot so antraks, glivične okužbe na glavi (tinea capitis) in pustularni dermatitis, so povezane s stikom s kožo.

8.11 Prva pomoč

na delovišču imejte vedno ustrezen komplet za prvo pomoč in zagotovite, da je zlahka dostopen. V lekarni lahko dobite pripravljene komplete za prvo pomoč in seznam minimalne vsebine, če nacionalna zakonodaja določa take zahteve.

Zelo koristno je, da vi ali drug član vaše družine ali delovne sile opravi usposabljanje za prvo pomoč, da lahko po potrebi zagotovi takojšnjo pomoč.

Hranite seznam telefonskih številk:

• službe za nujno pomoč, tj. 112,• najbližje bolnišnice,• svojega zdravnika,• centra za zastrupitve.

Obiralci tobaka, ki liste obirajo ročno, so izpostavljeni okužbam kože zaradi stalnega stika z zemljo, pesticidi, gnojili in nikotinom.

41

Študija primeraA. J. je več let delala za kmeta, ki prideluje krompir. Njena naloga je bila pobiranje krompirja, ki ga je zlagala v škatle, te pa naložila na tovornjake. To delo je opravljala 15 let. Zdaj ima težave s hrb-tenico in od svojega nekdanjega delodajalca zahteva odškodnino za sedanje zdravstvene težave.

Kaj bi moral kmet storiti?

Opraviti bi moral preprosto oceno tveganja za dejavnosti, povezane s pobiranjem krompirja, da bi ugotovil:

Kaj bi lahko šlo narobe?

• Kronične težave s hrbtenico, mišicami in hrbtom.

Kakšna je verjetnost, da bi se to zgodilo?

velika, če se upošteva:• dviganje in prenašanje bremen;• ponavljajoče se sklanjanje;• slaba drža;• dolg delovni čas.

Kakšne so možne posledice (resnost)?

• Kronične težave s hrbtenico, mišicami in hrbtom.

Kakšne nadzorne ukrepe bi moral kmet sprejeti, če bi vnaprej ocenil položaj?

Moral bi:• čim bolj avtomatizirati postopek;• zagotoviti ergonomsko oblikovane zabojnike, če morajo delavci dvigati taka bremena;• zagotoviti, da sistem dela ne vključuje dviganja in sukanja telesa;• oceniti sposobnosti in ustreznost vsakega zaposlenega;• zagotoviti ustrezne odmore in čas za počitek;• zagotoviti, da se delavci naučijo pravilnih tehnik dviganja, ki jih je treba uporabljati pri takem delu;• zagotoviti, da teža bremen, ki jih posamezniki dvigajo, in delovni čas ne presegajo sposobnosti teh posameznikov;• zagotoviti nadzorovanje zdravja – zdravje delavcev bi bilo treba redno spremljati.

42V a r o V a n j e z d r a V j a i n z a g o t a V l j a n j e V a r n o s t i d e l a V c e V V k m e t i j s t V u , ž i V i n o r e j i , V r t n a r s t V u i n g o z d a r s t V u

POGLAVjE 9

Osebna zaščitna oprema

Pri odločanju o previdnostnih ukrepih za zdravje in varnost pri delu je osebna zaščitna oprema zadnje sredstvo in je treba o njej razmisliti šele, ko so izčrpana vsa druga sredstva za obvladovanje tveganja. Razlog za to je, da osebna zaščitna oprema zgolj ščiti posameznika, vendar ne prepreči nesreče. Poleg tega ta oprema osebo, ki jo nosi, pogosto samo delno zaščiti in zmanjša resnost posledic.

9.1 Izbira osebne zaščitne opreme

Pri izbiri osebne zaščitne opreme morate razmisliti o naslednjih vprašanjih:

• Katero nalogo želite opraviti?• Pred katerimi nevarnostmi se morate zaščititi?• Kateri del ali dele telesa hočete zaščititi?• Kakšne specifikacije mora imeti osebna zaščitna

oprema (zabeležite jih)?• Kdo so uporabniki (zagotovite, da je osebna zaščitna

oprema ustrezna in se prilega uporabnikom – je prave vrste in velikosti)?

Pred nakupom osebne zaščitne opreme zagotovite, da izpolnjuje specifikacije, ki ste jih določili.

To poglavje obravnava:• izbiro osebne zaščitne

opreme,• uporabo in vzdrževanje

osebne zaščitne opreme,• osebno zaščitno opremo, ki

se uporablja v kmetijstvu,• druge vrste oblačil,• študijo primera.

Pomembno je, da se uporablja osebna zaščitna oprema, primerna za nalogo, ki jo je treba opraviti.

nevarnosti, prisotne na primer pri škropljenju pesticidov na jablane z uporabo prenosne škropilnice (pogosto imenovana nahrbtna škropilnica), so:

• nenamerno škropljenje ali razlivanje pesticida med pripravo, mešanjem ali izpiranjem;

• stik s kožo ali očmi;• vdihavanje ali zaužitje pesticida med škropljenjem;• ročno premeščanje predmetov ali padajoči predmeti.

Osebna zaščitna oprema mora imeti naslednje specifikacije:• nepodložene prožne rokavice iz polivinil klorida so primerne,

medtem ko usnjene ali platnene rokavice niso primerne zaradi visoke prepustnosti, rokavice za enkratno uporabo pa so primerne samo za nekatere naloge;

• polovični škornji iz polivinil klorida z jekleno zaščitno kapico so primerni za zaščito pred razlitji in padajočimi predmeti;

• priporočena je uporaba celoobrazne zaščite namesto zaščitnih očal, ki zaščitijo samo oči;

• za zaščito glave se lahko uporablja pralni klobuk s širokimi krajci.

Poleg tega zagotovite:• da se uporablja ustrezna velikost;• da se posvetujete s proizvajalcem ali lokalnim dobaviteljem

in zagotovite, da se kupi samo osebna zaščitna oprema z ustreznimi specifikacijami;

• vso osebno zaščitno opremo si je treba nadeti pred odpiranjem posod, ki vsebujejo pesticide, vse osebe, ki ne nosijo ustrezne osebne zaščitne opreme, pa morajo ostati zunaj opredeljenega nevarnega območja.

43

9.2 Uporaba in vzdrževanje osebne zaščitne opreme

Osebna zaščitna oprema bo uporabnika varovala pred nevarnostmi, če se upoštevajo naslednja pravila.

• Osebna zaščitna oprema je primerna za dejavnost, ki jo je treba opraviti.

če na primer kupujete zaščitne čevlje, upoštevajte vse dejavnosti, pri katerih se bodo uporabljali.

Razprševanje kemikalij

• Zaščitna kapica,• nedrseči podplati,• srednji vložek proti predrtju,• odpornost na odrgnine in ureznine,• odpornost na kemikalije (goriva, olja, masti, topila, šibke in razredčene kisline ter fitosanitarni izdelki).

Vzdrževalna dela

• Zaščitna kapica ABG,• nedrseči podplati,• opora, odporna proti odrgninam,• podloga proti potenju,• brizgan podplat za prezračevanje stopala in zmanjšanje znojenja.

Varjenje:

• Vodoodbojna površina,• nedrseči podplati,• zaščita pred žarečimi delci,• gumijast podplat, odporen na ogljikovodike in kontaktno toploto,• sponke za hitro odpiranje.

Delo v zelo mrzlih okoljih

• Podloga za izolacijo nog,• prepustnost za zrak,• nedrseči