3
VRHE PRI SLOVENJEM GRADCU. Topografska ekipa Instituta za arheolo- gijo SAZU je aprila 1973 preverila lego in obliko utrdbe »apaško gradišče« nad kmetijo p. d. Apačnik, ki jo je omenil W. Schmid, MPK 2/4, 1924, 266, si. 2, 4. Utrdba leži na ozkem gozdnem grebenu j. od zaselka s cerkvijo sv. Miklavža na pare. 170, k. o. Vrhe. Kopa ovalne oblike z okroglo ravnico s pr. 5 m v j. delu je na obeh straneh obdana s prečnima na- sipoma in jarkoma, medtem ko podoižni stranici varuje strmo pobočje. Jarek na s. strani je 1 m š. in 0.5 mg 1., na j. stra- ni pa je 3 m širši in 0.9 m globlji, med- tem ko sta nasipa za njima vi. 1.2 oz. 0.9m (si. 156). V manjših poskusnih son- dah ni bilo prepričljivih najdb, čeprav naj bi bil W. Schmid našel »debele hal- štatske črepinje, kosce fine temno sive skodelice s črticami na vratu in brusnik iz granatnega amfibolita« (rokopis v Schmidovi zapuščini v Gradcu — neob- javljeno). — S. P. NEOPREDELJIVO IN BOGENŠPERK. Od tod so prinesli kos ročaja antične anfore in dna lonca z zna- menjem križa, verjetno srednjeveškega. Lokacije nismo mogli ugotoviti, verjetno gre za predmete, ki so jih zavrgli pri preurejanju gradu. Po pripovedi J. Sta- reta je Meklenburška kopala na Lupini- ci prazgodovinske in antične grobove; pod ruševinami starega gradu pri Bo- genšperku, kjer se je nekdanja stavba imenovala pri Kamnečanu (prazgodovin- ski grob,) ter na Hudičevih njivah v Čr- nem potoku (prazgodovinski grobovi). Po J. Staretu naj bi potekala rimska cesta preko Pila v Moravško dolino, dru- ga pa čez Vratca, Leskovec, Reka, Gojzd itd. — M. S. BRESTOVICA PRI KOMNU. Kerami- ka na njivi Antonič Alojza, Brestovica 112, p. št. 553/2 k. o. Brestovica, 200 m in 65° Z od c. sv. Anastazije oz. 30 m Z od ponora Dolence. Med obema vojnama so pri oranju do globine 70 cm našli kos ok. 30 cm visoke keramične posode. Ni ohranjeno. Starost povsem negotova. Na sosednjih njivah (orjejo do globine 40 centimetrov) ne poznajo arheoloških najdb. Dvomljivo. Lokacija stare ž. cerkve. 2. c. sv. Lov- NOVEJŠE DOBE renca stoji danes na V robu Dolenje Bre- stovice, nadomestila je v 1. vojni poru- šeno cerkev, ki je stala na S robu vasi na ledini Farovž, p. št. 40 k. o. Bresto- vica, družbena last. Na terenu je še mo- goče slediti formacijam, ki razkrivajo tloris cerkve pravokotne oblike 12.40 X X 7.20 m s 4.6 m dolgim pravokotnimi presbiterijem. Ohranjeni redki arhitek-r tonski deli in kosi baročnih kipov (na lokaciji cerkve; glavi sv. Petra in sv, Pavla? so na našo zahtevo 1971 spravili v sosednji mežnariji). — B. S. BRJE. 100 m V od vasi Brje S pod ce- sto v Veliki dol na p. št. 861 k. o. Brje, last Pangos Franc, Brje 39, ledina Narav- ni, pri kopanju zemlje do globine 6 m dobili 3 ena nad drugo ležeče plasti či- stega oglja debeline ok. 0,2 m, premera ok. 0,5 m. Nobenih sledov na površini. — B. S. CELJE, STARI GRAD. V času od 24. 9. do 2. 11. 1973 smo raziskovali predvsem osrednje grajsko dvorišče (1972)'smo pre- kopali ves v. del palacija in s. obrambni stolp ob dvorišču (rezultati so v tisku: Celjski zbornik 1973). Po lani ugotovljeni stratigrafiji znotraj najstarejšega stolpa-

VRHE PRI SLOVENJEM GRADCU. · 2012. 3. 21. · Pri kopanju za vinograd naleteli na zelo moèno, z malto vezano zidov je i n veliko kolièino skril. Izpostavljena lega, povrðinskih

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • VRHE PRI SLOVENJEM GRADCU. Topografska ekipa Instituta za arheolo-gijo SAZU je aprila 1973 preverila lego in obliko utrdbe »apaško gradišče« nad kmetijo p. d. Apačnik, ki jo je omenil W. Schmid, MPK 2/4, 1924, 266, si. 2, 4. Utrdba leži na ozkem gozdnem grebenu j. od zaselka s cerkvijo sv. Miklavža na pare. 170, k. o. Vrhe. Kopa ovalne oblike z okroglo ravnico s pr. 5 m v j. delu je na obeh straneh obdana s prečnima na-sipoma in jarkoma, medtem ko podoižni stranici varuje strmo pobočje. Jarek na s. strani je 1 m š. in 0.5 mg 1., na j. stra-ni pa je 3 m širši in 0.9 m globlji, med-tem ko sta nasipa za njima vi. 1.2 oz. 0.9m (si. 156). V manjših poskusnih son-dah ni bilo prepričljivih najdb, čeprav naj bi bil W. Schmid našel »debele hal-štatske črepinje, kosce fine temno sive skodelice s črticami na vratu in brusnik iz granatnega amfibolita« (rokopis v Schmidovi zapuščini v Gradcu — neob-javljeno). — S. P.

    NEOPREDELJIVO IN

    BOGENŠPERK. Od tod so prinesli kos ročaja antične anfore in dna lonca z zna-menjem križa, verjetno srednjeveškega. Lokacije nismo mogli ugotoviti, verjetno gre za predmete, ki so jih zavrgli pri preurejanju gradu. Po pripovedi J. Sta-reta je Meklenburška kopala na Lupini-ci prazgodovinske in antične grobove; pod ruševinami starega gradu pri Bo-genšperku, kjer se je nekdanja stavba imenovala pri Kamnečanu (prazgodovin-ski grob,) ter na Hudičevih njivah v Čr-nem potoku (prazgodovinski grobovi).

    Po J. Staretu naj bi potekala rimska cesta preko Pila v Moravško dolino, dru-ga pa čez Vratca, Leskovec, Reka, Gojzd itd. — M. S.

    BRESTOVICA PRI KOMNU. Kerami-ka na njivi Antonič Alojza, Brestovica 112, p. št. 553/2 k. o. Brestovica, 200 m in 65° Z od c. sv. Anastazije oz. 30 m Z od ponora Dolence. Med obema vojnama so pri oranju do globine 70 cm našli kos ok. 30 cm visoke keramične posode. Ni ohranjeno. Starost povsem negotova. Na sosednjih njivah (orjejo do globine 40 centimetrov) ne poznajo arheoloških najdb. Dvomljivo.

    Lokacija stare ž. cerkve. 2. c. sv. Lov-

    NOVEJŠE DOBE

    renca stoji danes na V robu Dolenje Bre-stovice, nadomestila je v 1. vojni poru-šeno cerkev, ki je stala na S robu vasi na ledini Farovž, p. št. 40 k. o. Bresto-vica, družbena last. Na terenu je še mo-goče slediti formacijam, ki razkrivajo tloris cerkve pravokotne oblike 12.40 X X 7.20 m s 4.6 m dolgim pravokotnimi

    presbiterijem. Ohranjeni redki arhitek-r tonski deli in kosi baročnih kipov (na lokaciji cerkve; glavi sv. Petra in sv, Pavla? so na našo zahtevo 1971 spravili v sosednji mežnariji). — B. S.

    BRJE. 100 m V od vasi Brje S pod ce-sto v Veliki dol na p. št. 861 k. o. Brje, last Pangos Franc, Brje 39, ledina Narav-ni, pri kopanju zemlje do globine 6 m dobili 3 ena nad drugo ležeče plasti či-stega oglja debeline ok. 0,2 m, premera ok. 0,5 m. Nobenih sledov na površini. — B. S.

    CELJE, STARI GRAD. V času od 24. 9. do 2. 11. 1973 smo raziskovali predvsem osrednje grajsko dvorišče (1972)'smo pre-kopali ves v. del palacija in s. obrambni stolp ob dvorišču (rezultati so v tisku: Celjski zbornik 1973). Po lani ugotovljeni stratigrafiji znotraj najstarejšega stolpa-

  • stega gradu pred gradnjo in po njej j d bilo pričakovati nadaljevanje teh slojev na prostoru centralnega dvorišča. Poleg tega pa je raziskovanje centralnega dvo-rišča — označenega kot sektor F v ce-lotnem raziskovanju gradu — zagotavlja-lo odkritje plasti, ki bi služile za vezano proučevanje slojev v zahodnem predelu grajskega objekta. Ta dela so načrtovana za 1974. )

    Centralno dvorišče smo razdelili v 20 kvadrantov po 4 X 4 m. Predvsem zaradi današnje (po najnovejših gradbenih po~< segih) oblike dvorišča so nekateri z. in j. kvadranti okrnjeni, tako da je skupna raziskana površina 243 m2. Z novejšimi posegi je posebno prizadet ves j. in osrednji del dvorišča (kanalizacija in vodna napeljava), povsem pa je uničen j z. del dvorišča, kjer stoji gostinski ob-jekt; tod so bile plasti najgloblje, ob-enem pa je bil tu po verjetni rekonstruk-ciji najbrže že v gotski fazi, gotovo pa v renesančni, pokrit hodnik in vhod v z. del palacija, vsekakor pa vsaj poveza-va verjetnega križnega hodnika.

    Na raziskanem predelu smo ugotovili 4 kronološke horizonte. Najstarejšo doslej ugotovljeno fazo predstavlja najnižji sloj z značilno zgodnjesrednjeveško kerami-ko, ki je po značilnostih povsem enaka gradivu obeh lani ugotovljenih stano-vanjskih horizontov lesenih stavb na prostoru stolpastega gradu iz časa, pre-den so ga postavili. Ta sloj se je ohra-nil v j. in j v. delu dvorišča, je pa močno prizadet od kasnejših gradbenih pose-gov, zato tudi ni bilo mogoče ugotoviti kakršnih koli arhitektonskih ostalin. Po-samezno keramično gradivo tega obdob-ja je v fragmentih prisotno po' vsej raz-iskani površini, ohranilo se je predvsem v razpokah v živi skali.

    V drugo gradbeno fazo sodi na prosto-ru centralnega dvorišča okrogla zidana vodna cisterna z notranjim pr. 5 m, ki se lijakasto zožuje proti dnu. Nastala je v času gradnje najstarejšega zidanega stolpastega gradu in njegove utrditve z obzidjem, ki je zapiralo ves grajski vrh. Leži v j. polovici dvorišča. Zgodnjo da-tacijo potrjuje s. ob njej narejeni estrih, ki je zbiral vodo in jo odvajal v cister-no skozi odprtino v njeni steni. Tako zbi-ranje vode pa so kmalu opustili, kar iz-pričuje nalaganje sloja nad estrihom, ki je po karakteristikah keramičnega gra-diva enak tistemu pod njim. To gradivo ima še vrsto značilnosti zgodnjesrednje-veške keramike, sicer že evoluirane, ki

    po primerjavi s historično izpričanim na-stankom stolpastega gradu in njemu pri-padajočim drobnim gradivom sodi vsaj še v konec (ali drugo polovico) 12. sto-letja. Po taki značilnosti sloja nad estri-hom ob cisterni je razvidno, da je bil estrih kot zbiralnik v rabi zelo kratek čas. To potrjuje tudi z ilovico zatrpana odprtina v steni cisterne, ki jo< je pokril isti sloj.

    Tretja gradbena faza na prostoru cen-tralnega dvorišča že predstavlja prvo smotrno ureditev dvoriščnega prostora; z ohranjenim nasut jem mešanice ilovice in kamenja, kar je zlasti dobro vidno v osrednjem in južnem delu dvorišča. Na tem delu je mestoma ohranjeno preko te plasti peščeno nasut je, v zahodnem delu pa tudi fragmenti s kamnitimi ploščami popločene hodne površine. Po značilno-stih popločevanja ter po drobnem gradi-vu nastanek tega horizonta sodi v gotsko fazo.

    V četrto in obenem zadnjo gradbeno fazo, ki je zajela celotno grajsko dvori-šče, sodi homogena preureditev osrednje-ga grajskega prostora — centralnega dvorišča v času renesanse. To je obenem tudi zadnji veliki poseg, ki je oblikoval arhitekturo osrednjega dela gradu. Se-verni del dvorišča, ki doslej vsaj po vid-nih ostalinah ni bil urejen preko narav-no pogojene hodne površine, je bil s tre-mi ohranjenimi postamenti za stebre urejen v križni hodnik. Ta se je nada^ ljeval tako ob vzhodnem kot zahodnem obrobju dvorišča, pri čemer je bil zahod-ni prav tako prekrit in se sklenil z ure-jenim dohodom v zahodni del palacija. Južni in vzhodni del dvorišča je v tem obdobju doživel največje spremembe in dopolnitve ne samo z urejenim pokritim hodnikom, ampak s popolnoma na novo pozidanim kletnim prostorom v jugo-vzhodnem delu dvorišča, ki je bil preko stopnišča povezan z južnim arkadnim si-stemom in preko njega z odprtim dvo-riščem. V ta čas sodi tudi sistematična ureditev osrednjega odprtega prostora dvorišča, ki je bil prav gotovo prekrit z estrihom, zaradi naravno neravnega te-4 rena pa vsaj dvakrat stopničasto premo-ščen. Dvorišče je bilo po vsej verjetno-sti poploceno, kar dokazujejo najdeni odtisi v malti, zato je najverjetneje bil maltasti preliv le utrditvena podloga po-pločenemu dvorišču. Te plošče in tudi drugi boljši arhitektonski elementi se nam niso ohranili, bili so v kasnejših stoletjih odneseni in uporabljeni pri ka-

  • snejših gradnjah izven kompleksa Stare-ga gradu. V ureditev dvorišča sodi tudi izgradnja novega vodnjaka v centru sta-re cisterne, ki je v prvotni obliki funk-cionirala vse do renesanse. Čas renesanse predstavlja na sektorju F — centralnem dvorišču — obdobje posegov, ki so ena-kovredno zajeli ves letos raziskani areal in so obenem tudi zadnji vidnejši pri-spevek k ureditvi tega prostora. — T. B.\

    DOBRAVLJE. Izročilo o stari vasi na rahli vzpetini, ledina Selo, ok. 200 m J od današnje vasi desno nad cesto proti Križu. Pokopališče imeli v dolinici J pod vzpetino, še ledina Selo. Cerkev imeli nai ledini Ograda (glej). Kuga pomorila vse a) razen Triglavčkove, se preseli, h. št. 21, Dobra vi je b) takrat prišli novi rodovi. Vzpetina intenzivno obdelana, površin-skih sledov ni, najdbe niso sporočene.

    Sledovi arhitekture v vinogradu 2ived Antona, Dobravlje 2, p. št. 327/3 k. o.} Utovlje, ledina Ograda, na J robu vasi nad hišami št. 2 in 3. Izročilo o »stari cerkvi« stare vasi na Selu, brez patroci-nija. Zakopani zvonovi. Pri kopanju za vinograd naleteli na zelo močno, z malto vezano zidov je in veliko količino skril. Izpostavljena lega, površinskih sledov ni. Miniaturna suhozidna kupolasta kon-strukcija J pod »Staro cerkvijo« v vino-gradu Živec Alojza, Dobravlje 2', p. št. 236/1 k. o. Utovlje, ledina Vrt. Pred več leti pri obdelovanju vinograda ok. 5 m od JZ in ok. 10 m od JV roba parcele na globini ok. 70 cm zadeli na suhozidno lažno kupolo z veliko skrilo na vrhu. premer ok. 1,5 m, višina ok. 1,5 m. Poru-šili. Ni gotovo, ali je bilo prazno. Na ro-bu parcele J od te točke se je po deževju vdrlo; morda analogna konstrukcija pod zemljo (tu teren ni kraški)?

    Ok. 200 m V od »stare cerkve« pri hiši Dobravlje 19, Lah Stanislav, hišna p. št.k 17, k. o. Utovlje. AS je izčistil domnevni vodnjak, najden pri kopanju za temelje dozidka v marcu 1972 3 m JZ od vogala hiše. Objekt je vkopan v krhko kamnin-sko osnovo, premer vkopa 206 cm, po j pločeno in na suho obloženo z zidom de-beline 30 cm, ohranjenim do višine 1 m. Objekt je bil zapolnjen z lastno ruševino (oblika in dimenzije kamnov) kot posle-dico enkratnega rušenja (medprostor naknadno zapolnjen z zemljo). Najdb no-benih, tudi ne sledov sedimentov ali og-nja. Glede na ruševino menimo, da se je objekt morda zaključeval kupolasto (glej Dobravlje Vrt). (Prim. tudi obliko kra-ških obokanih vodnjakov,). — B. S.

    SI. 157 Dobrina, ledina Na turni (foto S. Ci-glenečki)

    Fig. 157 Dobrina. View of the Na turni hill, from the N (Photo: S. Ciglenečki)

    DOBRINA PRI ŽUSMU. V zakotni do-lini nad vasico Dobrino je podolgovat strm hrib. Na turni (spec. 1 :50000, Ro-gatec 3 :5538.000—5111.500), dl. pribl. 100 m, š. 50 m, na svoji s. strani vi. ok.I 20—30 m (si. 157), na j. strani pa strmo pada k potoku Brode. Pribl. 70 m od z. roba se strmo vzpne in tvori visoko ko-} po, kjer na vrhu na travnatem terenu še opazimo- sledove zidov pod valovito povr-šino. Razločno je viden tloris (10 X 10 metrov), v njegovi notranjosti se vidi dei litev še na vsaj tri prostore. Sonda na tem mestu bi zelo nazorno prikazala vi-* dez »turna«, saj je površina popolnoma nedotaknjena in pokrita s travo. Na v. strani so vidni trije jarki, ki so otežko-čali pristop s sicer nekoliko lažje dostopa nega dela. Ravnica z. od stolpa, 70 X 50 metrov, je na sredini rahlo konveksna) robovi pa so na vseh straneh precej ostri. Zakošekovi so baje na tem prosto-ru izkopali veliko kamnito mizo, precej kamenja in stare črepinje. Najdb nisem videl.

    Z z. strani vodi na vrh star kolovoz, ki se po j. strani spušča v dolino in pove-zuje ta objekt z bližnjim Tin jem. Obli-ka (predvsem dimenzije tlorisa na vrhu) kaže, da je objekt verjetno srednjeveški, čeprav lahko domnevamo poselitev že v zgodnejših obdobjih, za kar govori pred-vsem odlična obrambna lega. Če je ob-jekt srednjeveški, pa se vprašujemo, ka-ko to, da so na tako majhnem in skrom-no poseljenem prostoru kar trije gradovi (poleg omenjenega še žusemski in tin-ski. — S. C.

    DOMANJŠEVCI. Nad vasjo Domanjr ševci v sv. delu Goričkega je že 1208 sta-la na mestu današnje kapele romanska