ZGODOVINA PSIHOLOGIJE - SkavtNETusers.skavt.net/~acelar/1letnik/Razvojna psihologija.doc · Web viewPsihologija ne presoja, presoja pa etika, pravo. Psihologija samo proučuje zakonitosti

KAZALO

ZGODOVINA PSIHOLOGIJE......................................................................................1METODE PSIHOLOŠKEGA RAZISKOVANJA............................................................2RAZVOJ MIŠLJENJA....................................................................................................2STOPNJA RAZVOJA MIŠLJENJA.................................................................................2RAZVOJ OPERACIJ.....................................................................................................2RAZISKAVE DARJE PICIGA.......................................................................................2PRILAGODITEV KLINIČNE METODE........................................................................2MORALNI RAZVOJ.....................................................................................................2PRIPOROČILA ZA OTROKOV MORALNI RAZVOJ...................................................2RAZVOJ NAVEZANOSTI............................................................................................2RAZVOJ SAMOZAZNAVE..........................................................................................2RAZVOJ GOVORA......................................................................................................2ODNOS MED GOVOROM IN MIŠLJENJEM...............................................................2RAZVOJ SPOMINA.....................................................................................................2RAZVOJ RISBE...........................................................................................................2TEORIJE PSIHIČNEGA RAZVOJA..............................................................................2PSIHOANALITIČNE (DINAMIČNE) TEORIJE RAZVOJA...........................................2VPLIVI TEORIJ NA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE:..................................................2VREDNOST IN KRITIKE PSIHOLOŠKIH TEORIJ.......................................................2PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED TEORIJAMI:..........................................................2KOMUNIKACIJA..........................................................................................................2

Oddelek za Razvojna psihologijarazredni pouk Zlatka Cugmas

ZGODOVINA PSIHOLOGIJE

Psihologija je veda, ki proučuje duševne pojave v medsebojnih zvezah.

PSYHE – duša, LOGOS – beseda, zakonitost.

Psihologija ima kratko zgodovino in dolgo preteklost.

Leta 1879 Wundt v Leipzigu razvije prvi psihološki laboratorij na svetu.

ANIMIZEM – demoni, RELIGIJE_FILOZOFIJA_ATEIZEM

Grški filozofi (idealisti – duša - duh; materialisti – duša -snov).

Srednjeveška filozofija – nima osnov za nastanek psihologije.

Renesansa (15. – 19. stol.).

Sredina 19. stoletja – od filozofije se odcepijo razne prirodoslovne vede (eksperiment, vsebina): Fizika (zvočno valovanje),Fiziologija (živčevje),Biologija (Darwin – Evolucija),Frenologija (oblike lobanje),Astronomija (reakcijski čas),Medicina (psihopatologija).

Nekdanja Jugoslavija – psihologija se pojavi pred 1. svetovno vojno; v Srbiji se od filozofije loči šele po 2. svetovni vojni.

V Sloveniji pa ekonomski položaj ni dopuščal, da bi se psihologija razvila prej. Leta 1952 MIHAJLO ROSTROHAR ustanovi psihološki oddelek v Ljubljani. Drugi so še: Veber, Bujas, Toličič,…

ZGODOVINA RAZVOJNE PSIHOLOGIJEProučuje izvor in razvoj duševnih procesov pri človeku od spočetja do smrti. Zanima jo ontogeneza (razvoj človeka - nastanek) kot tudi filogeneza (proučevanje vrst).

Teoretične veje psihologije ne moremo neposredno uporabiti v praksi, daje pa osnovo za druga področja, empirična veja psihologije pa temelji na raziskavah (dobro izvedene). Na osnovi raziskav tvorimo razlage, ugotovitve,… - dobimo teorije.

Otroška psihologija – obravnava obdobje otroštva. Norme – kdaj shodi, kdaj se igra,…- povprečja. Ne razlaga razvoja.

Primitivna družba – otrok je človek v malem (otroci morajo delati, dečki so bolj zaželeni kot deklice, dečki sposobnejši,…). HUMUNUCULUS – otroka kmalu uvajajo v stvari, ki so primerne za starejše.

1


Platon – Država; oče poklicne orientacije (sposobnost otrok je različna, zato jih je potrebno različno usmerjati). Aristotel – periodizacija (obstajajo različna obdobja).

Renesansa – Komensky (izobraževanje vseh, prilagajanje sposobnosti), Locke (okolje vpliva na človeka, ob rojstvu je nepopisan list), Rousseau (otrok se rodi dober, pokvari ga družba).

Biografske študije – 18.stoletje – opisi razvoja otroka, zelo preprosti, naivni (Darwin, Prayer, Valentine). Opisi so subjektivni in opisujejo enega samega otroka iz višjega sloja.

Konec 19. stoletja – GIBANJE ZA PROUČEVANJE OTROKA – skušajo odpraviti napake v razlaganju (vprašalniki, več otrok, instrumenti). Hall – Rekapitulacija (teorija), ki vpliva na nadaljnje teorije.

1905 – Alfred Binet, Henry Simon – test – prvi pravi instrument – test inteligentnosti. Poznamo več verzij, vendar se vse močno vežejo na prvotno verzijo.

Smeri psihologije – behaviorizem, psihoanaliza, kognitivna psihologija,…

2


METODE PSIHOLOŠKEGA RAZISKOVANJA

LONGITUDINALNI POSTOPEK (vzdolžni): proučuje nek pojav pri istih preizkušancih dalj časa (geografska študija). Oblikujemo vzorec (test inteligentnosti) – isti merski instrument…

Prednosti: lahko odkrijemo vzroke in posledice (vedenjski problem otrok), Slabosti: - traja dolgo časa,

- precej materialnih sredstev, - precej drag, - število v vzorcu se lahko zmanjša, - vedno je prisoten osip.

HORIZONTALNI POSTOPEK (prečni): proučujemo nek pojav pri več različnih preizkušancih različnih starosti. Razlike niso očitne.

Prednosti: - časovno krajše, - ni osipa, - ni drago.

Slabosti: - nimamo možnosti potrditve razmišljanja o vzrokih in posledicah.

ŠTUDIJA PRIMERA: vzdolžno, dalj časa trajajoče zbiranje podatkov pri enem otroku. Pri posamzniku skušamo dobiti čim več podatkov. Lahko razmišljamo o vzroku težav. Primerna za klinično obravnavo.

Prednosti: - dobimo zelo poglobljene podatke. Slabosti: - težko primerjamo podatke med posamezniki.

KOMULATIVNI DOSJE: shranjujemo podatke isto kot pri študiji primera, vendar so pogostejši (v šolah in vrtcih za vse otroke).

METODA OPAZOVANJA: Anekdotska: starši pišejo dnevnike za otroke in ga opazujejo, za znanstveni

vidik nima pomena – subjektivno. Najmanj sistematično. Biografsko: je znanstveno, če ga prav izvedemo – načrt. Ga vnaprej izdelamo

– natančno določen predmet preučevanja, ki ni preširok; načrt besednjak – definiramo določen pojav, ki ga potem uporabljamo, sprotno zapisovanje – čimprej, da se podatki ne pozabijo, razlaga – otrok se je razjezil, ker smo vrstniku dali bonbon, opis situacije – kaj smo opazili.

Sistematično: v naprej določimo predmet opazovanja, obnašanja ne izzovemo, ampak čakamo, da se obnašanje pojavi. V naprej pripravimo formularje (oblikovani glede na problem, ki ga želimo opazovati). Dobro je, če je več opazovalcev. Pomagamo si s filmskimi kupolami (stena z oknom), sobo za opazovanje, eksperimentalnim kabinetom, metodo časovnih vzorcev (spreminjamo čas opazovanja), opis situacije. Opazujemo tako, da nas opazovani ne vidi – bolj objektivno opazovanje.Metoda časovnih vzorcev: opazuje več opazovalcev in preučujemo povezanost odgovorov med opazovalci. Otroka posnamemo in ta posnetek lahko potem gledamo večkrat in več ljudi. Smiselno je opazovati več ur . večkrat opazujemo,

3


vsakič drugo uro. Časovni vzorec omejimo, tudi ena ura je predolga za opazovanje.

EKSPERIMENT: ne čakamo, da se neko obnašanje pojavi, ampak ga izzovemo (izzvano obnašanje), kontroliramo pogoje situacije, možnost ponovitve. Tisti dejavniki, ki jih ne opazujemo, morajo ostati konstantni (primer kričanja vzgojiteljice).Spremenljivke: - odvisne = ali je odvisna od neodvisne

- neodvisne = jo kontroliramo, ali bo to vplivalo na odvisnoOstali dejavniki: svetloba, velikost in oblika kletke, so konstantni, izenačeni. Ne vplivajo na odvisno spremenljivko.Prednosti: lahko ga vselej ponovimo in preverimo.Skupine: - eksperimentalna – preizkušamo novo metodo

- kontrolna – ne dobi…

METODA PARALELNIH SKUPIN: skupine so bolj ali manj enake. Pri eni skupini izzovemo obnašanje (eksperimentalna skupina), pri drugi pa ne (kontrolna skupina). Izvajamo v različnih skupinah:

Enojajčni dvojčki (enaka genska zasnova, najboljša primerjava, uporaba za poučevanje inteligentnosti)

Razdeljeni pari (razdelimo v dve skupini, izračunamo povpreček), približno enake skupine (v skupine razdelimo vse udeležence – izračunamo

povpreček), izenačenje skupin kot celot (vzamemo dve različni šoli, ki sta si približno enaki

in ugotavljamo vpliv pri prisotnosti učitelja v razredu med odmori – v eni šoli je učitelj prisoten, v drugi ne).

INTERVJU: nestrukturiran: vprašanj ne predvidevamo vnaprej, izmišljamo si jih sproti. Ta

metoda je težko uporabljena v znanstvene namene, ker rezultate težko primerjamo med sabo (težave otroka v vrtcu – pomoč psihologa, ki preizkuša izvedeti, kakšne težave ima in glede na njegove odgovore postavlja vprašanja).

Strukturiran: vprašanja so v naprej določena, tudi njihov vrstni red, odgovori se pišejo v obrazce. Primerno za znanstvene namene, ker lahko odgovore primerjamo med seboj.

VPRAŠALNIK: Jasna vprašanja, Nesugestivna (ne smejo navajati – vplivati na odgovore), Intimnost (bolj kot so vprašanja intimna, manj verjetna je resničnost

odgovorov), Časovno oddaljeni dogodki (bolj oddaljeni – lahko neresnični), Pisanje odgovorov, Dolžina (čim krajši, malo pisanja – daljši so manj natančni) Preizkus (pred širšo uporabo preizkusimo pri manjši skupini – če kaj ni jasno,

če so kakšni odgovori brez potrebe…)

METODA POSREDNEGA MERJENJA: Metoda razvrščanja po kategorijah (v naprej določimo kategorije oz.

ocenjevalne lestvice – pojavi ki nas zanimajo in stopnje. Npr: pojav: V družbi nisem nikoli sproščen; stopnja (obkroži): ne (1), 2, neodločen (3), 4, da (5).

4


Razdelimo v skupine, ki govorijo o isti stvari (o sebi, notranjosti…), nato pa obdelamo podatke.

Merske značilnosti instrumentov: Veljavnost: vsi instrumenti, ki jih uporabljamo, morajo biti veljavni – meriti

morajo tisto, kar želimo in nič drugega (inteligenco in ne znanja!), Zanesljivost: da dobimo od različnih merjenj z istim instrumentom

približno enake rezultate – povezava odgovorov znotraj instrumenta, Objektivnost: enaki rezultati, ne glede na to, kje, kdo, kdaj izvaja

instrument – brez vpliva zunanjih dogodkov. Priložena so natančna navodila, kako se določene stvari izvajajo,

Občutljivost: nekateri instrumenti so manj, nekateri bolj občutljivi. Potrebne podrobne informacije.

Metoda rangiranja: - razvrstitev posameznikov po vrstnem redu glede na izraženost določenih lastnosti,

- uporabna, če ni preveč ljudi za rangiranje (npr. skupina v vrtcu - od najboljšega do najslabšega),

- pristopi: po vrstnem redu; naključno 2 iz skupine in primerjamo).

TEST: nestandarizirani: nimamo norm, pri nekem preverjanju ne moremo vedeti, ali je

rezultat visok ali nizek, stadarizirani: povprečni rezultati, odstopanja od povprečja, individualni: ena oseba – test inteligentnost za predšolskega otroka, skupinski: več oseb hkrati – test znanja.

SOCIOMETRIČNA METODA: ugotavljamo odnose med člani skupine. Postavimo nekaj vprašanj, predvsem

pozitivna vprašanja (S kom bi najraje sedel?). S to metodo želimo izboljšati odnose v skupini.

Uporabimo jo takrat, če nam bodo rezultati kdaj prišli prav, za delovno skupino, interesne dejavnost,

Povedati moramo, zakaj sprašujemo in uporabimo podatke, Pravila: 1. odločimo se za pozitivna vprašanja,

2. opredeliti znotraj katere skupine naj izbirajo, 3. zagotovimo anonimnost, 4. določimo št. izbir (ljudi – navadno 3).

Podatke obdelamo na različne načine: Računamo indeks posameznega člana, Risanje sociograma.

3

5


5 6

1 28

97

4

Sociogram

PROJEKTIVNE TEHNIKE: zanimajo nas določene tehnike, ki se jih posamezniki niti ne zavedajo (želje, konflikti, frustracije):

Npr. packe – vsak vidi svojo sliko v njej, Preizkus TAT – razčleni slike, ki so deloma strukturirane(prepoznavne) –

interpretirajo sliko, zgodbe se ponavljajo, s tem spoznamo osebnost posameznika. Zelo zahtevno!

RAZVOJ MIŠLJENJA Jean Piaget (1896 – 1980)

Razvojna epistemologija – znanost o človeškem spoznanju, Mednarodni raziskovalni institut (Inhelder – jeva, Gruber – sodelavca), Piagetovi arhivi (veliko njegovih del je shranjenih),

6


Klinična metoda: otroci iste starosti so odgovorili napačno, a podobno na vprašanje.

Otroku damo material, ki ga oblikuje, Otrok odgovarja na vprašanja, trditve pojasni, Zahtevna metoda, Vprašanja si sproti izmišljujemo, material moramo najti sami. Ni v naprej določeno, kateri material uporabiti, postaviti vprašanja,

vrednotiti odgovore, s pomočjo odgovorov ocenimo stopnjo otrokovega mišljenja. Otrokovih odgovorov ne vrednotimo – ne posredujemo otroku prvotne informacije o pravilnosti odgovorov (nimajo nobenega poz. učinka). Pokažemo sprejemane otrokovih odgovorov. Če otroku povemo pravilen odgovor, ne spodbujamo njegovega mišljenja.

Predstava o realnosti – z izkušnjami se predstave o realnosti spreminjajo, Shema: kognitivna struktura, ki omogoča aktivnost (sesalna shema, shem hoje), Interakcija: med miselnimi shemami in različnimi informacijami iz okolja

(osebek:okolje). Med njimi lahko obstaja ravnotežje, ki se lahko občasno poruši (deklica na začetku ne razlikuje muce in veverice. Ravnotežje se je porušilo, ko je spoznala, da ima veverica neke druge značilnosti, lastnosti, poteze. Ravnotežje: muca, veverica; neravnotežje: smešna muca).

Ravnotežje – ekvilibrium, Neravnotežje – disekvilibrium, Mentalna asimilacija – miselne sheme se ohranjajo nespremenjene (ko deklica

ugotovi, da je to veverica), Mentalna akomodacija – upoštevamo vse informacije in spremenimo miselne

sheme, Višja stopnja ravnotežja, Višja adaptacija – človek je vedno bolj prilagojen na okolje, ga vedno bolj pozna,

ga obvlada, Razvoj je neprekinjen proces, Spirala razvoja mišljenja

OKOLJE

OKOLJE

7

A AK SU IM M U ID L A AC CI IJ JA A


STRUKTURE

OKOLJE

NOTRANJE STRUKTURE

Stopnje razvoja: Stalnost zaporedja, Individualen tempo razvoja, Individualna najvišja stopnja razvoja, Stopnje prehajajo ena v drugo, Pomen izkušenj ne izobrazbe.

Izkušnje: Fizične (barva, oblika, temperatura), Logično – matematične (iskane primerjav med pojavi).

8


STOPNJA RAZVOJA MIŠLJENJA (Jean Piaget)

1.) STOPNJA SENZOMOTORIČNE INTELIGENTNOSTI (0-2 leti):Mišljenje povezano z zaznavanjem in gibanjem:

0-1 mesec: diferenciacija refleksov (sesalni refleks – oblika, lega objekta sesanja),

1-4 mesec: oblikovanje prvega akcijskega vzorca (primarne krožne reakcije – otrok se ukvarja sam s seboj, se spoznava in igra, se ne obrača na zunanji svet),

4-8 mesec: oblikovanje akcijskih vzorcev z zunanjim svetom (sekundarne krožne reakcije),

8-12 mesec: usklajevanje podobnih akcijskih vzorcev (vidi stekleničko namizi in je ne doseže, potegne prt) – praktično mišljenje,

12-18 mesec: terciarne krožne reakcije – eksperimentiranje (različne akcije povzročajo različne posledice, ga zelo zanima – ropot predmetov, ko padejo na tla, tolče po mizi,…)

18-24 mesec: pojav mišljenja pred začetno aktivnostjo – v naprej premislimo, kaj bomo naredili.

KONSTANTNOST PREDMETA: 0-2 meseca: otrok predmeta ne išče, 2-4 mesec: ga pričakuje, 4-8 mesec: išče delno skrit predmet, 8-12 mesec: išče predmet, ne pri premestitvi, 12-18 mesec: išče, če premestitev vidi, 18-24 mesec: konstantnost predmeta (išče v vsakem primeru, ker ve, da

predmet obstaja.

2.) PREDOPERACIONALNA STOPNJA MIŠLJENJA (2-7 let): operacija – mentalna akcija, ki je reverzibilna, operacije še niso razvite:

prekonceptualno, simbolično mišljenje (2-4 let; nima razvitih vseh pojmov),

intuitivno mišljenje (4-7 let; otrok daje trditve po intuiciji)

3.) STOPNJA KONKRETNO LOGIČNIH OPERACIJ (7-11 let),

4.) STOPNJA FORMALNO LOGIČNIH OPERACIJ (11-15 let).

9


RAZVOJ OPERACIJ

1.) Reverzibilnost: v cev spustimo tri kroglice – belo, rdečo, modro – in otroka vprašamo, v kakšnem vrstnem redu bodo kroglice prišle iz cevi. Nato cev obrnemo in ga vprašamo isto, otrok pa odgovori.

2.) Egocentrizem RecipročnostOtrok gleda na Otrok jeproblem iz sposoben svojega lastnega upoštevatividika. različne

vidike problema.

Na primer: Trije hribi: opazuje različne hribe s 4 različnih strani in ga vprašamo, kako vidi hribe s te in one strani. Z obeh strani vidi enako – NE!!!

Brat: Ali imaš brata? DA Ali ima tvoj brat brata? NE

3.) Centracija – v določenem trenutku lahko otrok upošteva le en vidik problema hkrati Decentracija – otrok je sposoben upoštevati več vidikov problema hkrati v določenem trenutku.

Multipla klasifikacija: preverjamo, če ima otrok razvito s pomočjo matric.

?Otrok mora iz kolekcije izbrati lik, ki manjka.

Figuralna kolekcija: otrok neko zaznavo neposredno prenese v rešitev. Na primer, če otrok izbere rdeč trikotnik – figuralna kolekcija

- hiša

Matrice so lahko enodimenzionalne, dvodimenzionalne, trodimenzionalne...

Konzervacija – ohranitev tekočine: identiteta (nismo nič dodali, nič odvzeli), kompenzacija (res je da je nivo nižji, ampak je širši kozarec),

10


reverzibilnost (nalijemo nazaj v kozarec). 7. let: razvije se konzervacija števila (da se zaveda, da število ostane enako, če

nicmo nič dodali ali odvzeli. Na primer: Ali imajo vse punčke posteljico Rdeči in modri krogci

Kadar vrsto razpotegnemo, mislijo, da število ni enako. Otrok gleda samo dolžino vrste, tudi, če že zna šteti.

7-8 leta: konzervacija dolžine:

A B

Dve mravljici gresta po palici domov. Katera ima daljšo pot? Ali imata enako dolgo pot? Otroci bodo odgovorili, da NIMATA enako dolge poti.

7-8 leta: konzervacija tekočine: B

A B B

C

Iz enega kozarca (A) prelijemo vodo v drug kozarec (B). vode je v obeh enako, ker sta enaka. Nato iz drugega kozarca (B) prelijemo vodo v tretji kozarec (C), ki je nižji in širši. V katerem je več vode? Ali je količina vode v kozarcu B in C enaka? Otroci bodo odgovorili NE!

Razlaga z identiteto: nič nismo dodajali, nič nismo odvzemali, Razlaga s kompenzacijo: ena dimenzija nadomešča drugo (B C), razlaga z reverzibilnostjo: vlijemo iz C in nazaj v A.

8 leto: konzervacija snovi – zvaljamo s kroglici iz plastelina, ki sta enako veliki. Nato eno kroglico zvaljamo v ploščico. Vprašamo, če je v kroglici in ploščici enako plastelini? Otroci, ki še nimajo razvite konzervacije snovi, bodo odgovorili NE!

9. leto: konzervacija prostora – dva kmeta imata parceli, travnik in njivo. Ali imata enaki parceli?

A- kmettravnik njiva B - kmet

travnik njiva A - kmet

11


travnik njiva B - kmettravnik njiva

10. leto: konzervacija teže - kroglici plastelina damo na tehtnico in sta enako težki. Nato smo eno kroglico razvaljali in jo oblikovali v ploščico. Preden damo ploščico nazaj na tehtnico vprašamo, katera stvar bo težja?

13. leto: konzervacija izpodrinjene tekočine: v dva enaka kozarca nalijemo isto količino vode. Zvaljamo dve kroglici iz plastelina in ju potopimo v vodo. Nato iz enega kozarca vzamemo kroglico in jo razvaljamo v ploščico. To ploščico nato damo nazaj v vodo in vprašamo, če bo nivo vode spet isti? NE!

4.) Razvoj pojma števila: ko ima otrok osvojeno konzervacijo števila, tranzitivnost (preverjamo z nalogo seriacije).

Vzamemo trakove različnih dolžin in zahtevamo, da naredijo stopničke – naredijo serijo.

Tranzitivnost – spoznanje,da je vsak element v nizu elementov večji od predhodnih elementov in manjši od vseh naslednjih elementov in vsak element v nizu je celota predhodnih in del vseh naslednjih elementov.

Damo še en trak in vidimo, ali bo podrl sistem in začel znova,

ali ga bo uvrstil vmes.

1 2 3 4 5 6

Razredna inkluzija – otrok ne more hkrati razmišljati o delu in celoti; razvito ima takrat, ko to zmore – seštevanje in odštevanje se nauči kmalu, ker ni potrebno veliko razmišljanja.

5.) Stopnja konkretno – logične operacije: Od 7-11. leta se vse naloge rešujejo logično, Zagotovljen mora biti pogoj – otrok potrebuje konkreten material za reševanje

problemov.1.naloga: narediti mora neko serijo – naloga seriacije da vadi tranzitivnost – otroci morajo razvrstiti fante po barvi las.2. naloga: vadi razredno inkluzijo – učitelj vpraša: če na travniku potrgaš vse marjetice, je še kaj rož na travniku?

Tu se dokončno razvijejo mentalne operacije.

6.) Stopnja formalno – logično mišljenje:

12


Od 11-15 let, Posameznik odgovarja na vsa vprašanja logično – ne potrebuje konkretnega

materiala, Razmišlja že o podrobnostih, Razvite so vse mentalne operacije, Posameznik išče probleme, razmišlja o načinih reševanja problema,

predstavlja domneve, hipoteze, predvideva rešitve, pride do odgovora, včasih lahko rezultate posploši, na osnovi teh rezultatov išče nove hipoteze.1. naloga: nihalo z utežjo visi na vrvici. Od česa je odvisna hitrost nihanja

nihala? Ali je odvisna od dolžine vrvice, uteži, potisne sile,… Nas bolj zanima postopek, kako prideš do rezultata? V stopnji konkretno – logične operacije poskušajo; v stopnji formalno – logičnega mišljenja je treba preizkusiti vse možnosti.

2. naloga:

a b c d g (ne vemobarve)

brezbarvna tekočina

Različne kombinacije: A+G, B+G,

C+G, D+G, A+B+G, A+C+G,…

brezbarvna rumenatekočina

KAKO?

S tem se razvija formalno – logično mišljenje.3. naloga: igrača: kocka; igra: postavlja kocko na kocko; cilj: razvija

tranzitivnost4. naloga: igrača: sneg; igra; postavljanje snežaka, cilj: tranzitivnost5. naloga: igrača: škatla, kocka; igra: različno št. kock, različna velikost –

zložiti v isto veliko škatlo; cilj: konzervacija prostora6. naloga: igrača: gugalnica; igra: guganje – vzgojiteljica na eni strani, 3 otroci

na drugi – enega ali dva otroka vzame vzgojiteljica, kaj bo težje; cilj konzervacija teže

7. naloga: igrača: kocke; igra: zlaganje kock v višino in dolžino (kdo ima večji stolp?); cilj: konzervacija dolžine

8. naloga: igrača: puzzle; igra: sestavljanje (kar je na sliki manjše, je v realnosti večje); cilj: razredna inkluzija

9. naloga: igrača: lutke; igra: lutka bolnik, otrok zdravnik – mu da injekcijo in reče da ne bo bolelo; cilj: recipročnost, reverzibilnost (otrok je en čas on en čas pa lutka – prehaja)

13


10.naloga: igrača: šah; igra: igranje šaha (mora razmišljati, kaj bo naredil nasprotnik in kaj on); stopnja: formalno – logično mišljenje

11.naloga: igrača: kocke, punčke; igra: pospravljanje kock v eno, punčke pa v drugo škatlo; cilj: klasifikacija, seriacija

12.naloga: igra: otrok si zakrije obraz in reče, da se je že skril in da naj ga najdejo; cilj: egocentrizem

kognitivni konflikt: odkrili so, da drugi razmišljajo drugače kot oni – ta konflikt jim je dal nova spoznanja,

čustveni konflikt: zaradi tega konflikta ne pride do napredka.

Zelo koristno je, da otroci sodelujejo v skupinah, vendar moramo upoštevati, da naj bi spodbujala le kognitivne konflikte, ne pa tudi čustvenih – ti vodijo do mentalne akumudacije.

RAZISKAVE DARJE PICIGA

Ugotavljala je, da lahko prilagodimo klinično metodo za spodbujanje mišljenja.

Primer 1: sodelujeta odrasla oseba in otrok.

Košarica s hišicami Košarica z drevesi

Odrasla oseba in otrok postavljata hišice in drevesa. Hišica zavzema večji del. Postavljata: najprej odrasla oseba hišico, nato otrok drevo in tako naprej. Ko končata, odrasla oseba vpraša, ali je enako število dreves in hišic in otrok reče, da je hišic več – ker so večje, se mu tako zdi.Klinično metodo nadaljuje, ko odrasla oseba vpraša, kaj sta počela. Otrok doživi KOGNITIVNI KONFLIKT. Otrok ugotovi, da njegov način razmišljanja ne ustreza realnosti. Ugotovi, da sta postavljala vsak svoje modelčke in vsak enkrat in sta istočasno končala, tako da mora biti isto!

14


Primer 2: vzgojiteljica + otrok – dva kozarca pred zasloni – za zaslon postavi vzgojiteljica kozarca z vodo.Otrok se prepriča, da je v kozarcih enako vode, prelijeta, pogledata za zaslon in otrok ugotovi, da je enako vode. Nato za zaslonom postavita kozarca, ko po prelitju pogledata za zaslon, ugotovita, da je količina vode različna.

PRILAGODITEV KLINIČNE METODE

KOGNITIVNI KONFLIKT:

Zave se, da njegovo presojanje ne ustreza realnosti – npr. razvrščanje hiš in dreves – ali jih je enako število – otrok v predoperacionalni fazi trdi, da ne.Raziskave naj potekajo tako, da:

napravimo predtest (naloge Piagetovega tipa: npr. Vzamemo kozarec s tekočino – različno oblikovan kozarec. Razdelimo jih na: eksperimentalno skupino in kontrolno skupino.

Podtest (ugotovijo, da otroci iz eksperimentalne skupine boljše rešujejo naloge kot otroci iz kontrolne skupine. Otroci začnejo razumevati konzervacijo. Reševanje nalog v skupini je koristno, ker otrok sliši drugačna mnenja.

Predvzročna pojmovanjaI. 1. Motivacija: »voda v reki teče zato, da bi prišla v jezera«.

BISTVO: otrok si predstavlja, da ima vsaka stvar nek motiv.

15


2. Finalizem: (motiv je povezan s človekom, služi človeku). »Sanje so zato, da razveseljujemo otroke.« Pohorje je zato, Pojavi se prida se gremo smučat. –egocentrizem3. Fenomenalizem: (povezovanje stvari, ki v bistvu niso povezane). 5 letih in»Kamen je lahek, ker je siv.« 4. Participacija: »Noč je združitev mnogih senc.« 6. mesecih5. Magijska verovanja: (kakor da ima otrok moč vplivati na naravne pojave). »Ko hodimo, premikamo luno.«6. Moralna kavzalnost: »Oblaki so dolžni ljudem napredovati, (5;6 let)da naredijo noč, da lahko gredo ljudje spat. Stvari imajo svoj namen, ki služi človeku, imajo dolžnost, da služijo človeku.

II. 1. Arificializem: »ljudje so ustvarili reke, da bi z ladjami Od 6. lahko vozili iz enega kraja v drugega.«2. Animizem: (odrasli se tako pogovarjajo z otroki). do »Mesec raste tako kot jaz.«3. Dinamizem: »Oblaki imajo energijo, da se lahko 9. letapremikajo sami.«

III:1. Mehanične razlage: (Gibanje vesel je v resnici povezano Od z gibanjem čolna). »Vesla ženejo čoln.«2. Prostorninska razlaga: »Čoln se giba, ker izpodriva vodo.« 9;5 let3. Zgoščevanje, razredčevanje: »Kamen je nastal, ko se je voda zgostila.« dalje

Če pogledamo te razlage, lahko ugotovimo, da je obstajal nek začetni realizem (odsotnost značilnosti v razlagi), potem v kasnejših primerih opazimo relativnost (otrok se zaveda, da so stvari med seboj povezane), recipročnost (pomeni, da otrok ne gleda na probleme le iz svojega vidika) in objektivnost (loči živo in neživo; naravnim pojavom vedno manj pripisuje lastnosti živega).

16


MORALNI RAZVOJ

Psihologija ne presoja, presoja pa etika, pravo.Psihologija samo proučuje zakonitosti moralnega presojanja in obnašanja.

Splošne norme, ki veljajo za vse družbe: povezana z ogrožanjem sebe in drugih – otroke učimo, da ne smejo piti umazane

vode, se igrati z vžigalicami,… povezana z zdravjem – kako se prehranjevati, umivati, oblačiti,… agresivnost – več ali manj nezaželeno, lastnina – krasti, kaj je izposoditi,… spolno obnašanje – spolni odnosi znotraj družine, posilstva,… vzdrževanje sebe z delom – odrasli služijo denar z delom, otroci ne smejo delati, altruizem – zaželeno je, da ljudje sočustvujejo z drugimi in da jim pomagajo v

nesreči, govorjenje resnice in držanje obljube – ne smejo lagati, avtoriteta – spoštovanje odraslih oz. avtoritativnih ljudi – otroci spoštujejo starše.

Poznamo zelo različne teorije moralnega razvoja. Lahko omenjamo tri: teorija socialnega učenja, psihoanalitična teorija, kognitivna ali spoznavna teorija.

1. teorija socialnega učenja: OKREPITEV: okolje se vedno odzove na naše dejanje; ali s kaznijo (telesna,

ignoriranje, poniževanje,…) ali z nagrado (pohvala, darilo, priznanje, nasmeh,…). Obnašanje, ki je nagrajeno, se okrepi, ojača, se ponavlja. Obnašanje, ki je kaznovano, se prekine, preneha.(Intelektualno pogojevanje – Kinnes)

POSNEMANJE: če otrok preklinja, je to verjetno od nekoga slišal (npr. očeta). Mi se mu smejimo in otrok to razume kot nagrado oz. pravilno dejanje in to ponavlja (Bandura).

RAZVOJNA IDENTIFIKACIJA: poistovetimo se z osebo, ki nam je čustveno blizu (deček z očetom, dedkom, deklice z mamo, babico)

2. psihoanalitična teorija: OBRAMBNA IDENTIFIKACIJA: vedenje in razvoj razlagajo z nagoni (nagon

življenja – Eros, nagon smrti – Tanatos). Nagoni nam dajejo energijo – spolna energija – Libido (daje Eros) in agresivnost (daje jo Tanatos). Oba nagona s dopolnjujeta.Za razvoj je zelo pomemben Libido, ki se v različnih življenjskih obdobjih vlaga v različne dele telesa (erogene cone) – povezano s fazami psihosocialnega razvoja: - 3. faza (od 3-5 leta): pomembna za moralni razvoj.Freud deli osebnost na: ID (zajema nagone, otrok se rodi z nagoni-hrana

EGO (zajema zavestni del osebnosti)-jaz SUPER EGO (povezan z moralnim razvojem, vključuje ponotranjene norme družbe)-nad jaz

17


Osnovni mehanizmi pri obrambni identifikaciji: OJDIPOV KOMPLEKS – deček se izrazito naveže na mater, oče je v tej

zvezi odveč. Situacija ni prijetna za nikogar. Jeza, sovraštvo do očeta. Rešitev: deček se identificira z očetom, prevzame njegov način obnašanja, čustva so matere se spremenijo.

ELEKTRIN KOMPLEKS: podobno je z deklico, ki se naveže na očeta. Rešitev: deklica se identificira z materjo.

3. kognitivna ali spoznavna teorija: Stopnje moralnega presojanja (KOHLBERG):

PREDKONVENCIONALINI (predgovorni) NIVO: dogovori se še niti ne upoštevajo se ravna po drugih principih:a)orientacija h kazni in uboganju – otrok se poskuša izogniti kazni–uboga!

Podobno pogojevanju. b)instrumentalno relativistična orientacija – stopnja daj-dam. Otrok išče

korist, ravnotežje nad tem, kar daje in dobiva. Lahko se čemu odreče. Predšolsko obdobje.

KONVENCIONALNI (dogovorni) NIVO: otroci upoštevajo neke dogovorea)medosebna usklajenost – stopnja dobre(ga) deklice/ dečka. Poskuša se obnašati na način, ki ga odobrava okolje. Upošteva tiste osebe, ki so mu ljube, ki mu pomenijo največ.

b)orientacija k zakonu in redu – strogo upoštevamo zakone, navodila,…- od tega ne odstopamo.

POSTKONVENCIONALNI (postgovorni) NIVO: dogovori se presežejo.a)orientacija k socialnemu dogovoru – posameznik se zave, da pravila

zakona, reda ne držijo vedno, da jih je potrebno spreminjati, čuti, dalahko k temu tudi sam pripomore.

b)orientacija k univerzalnemu etičnemu principu – posameznik oblikuje

svoje norme, se jih drži ne glede na ostale okoliščine.

Stopnje moralnega presojanja (PIAGET): HETERONOMNA STOPNJA: značilna je za predšolskega otroka. Visoko

vrednotijo avtoriteto (starši); dajejo nagrade in kazni, materialno škodo, lastnino, ne upoštevajo pa namena dejanja.

Dva dečka: - eden razbije 12 skodelic, ki so bile za vrati na stolu, tega pa ni vedel, hotel pa je nekaj povedati staršema – nenamenoma!

- drugi razbije kozarec marmelade, ker mu je mama ni pustilajesti – namenoma!

Kdo je bolj kriv? Prvi, ker je razbil več skodelic.Eden lahko upošteva, drugi pa ne namena dejanja.

AVTONOMNA STOPNJA: ob vstopu v šolo (razvije se 100% do 9. leta) – otrok upošteva namen dejanja, pomembni so medsebojni odnosi, čuti, da so pravila zato, da ljudje živijo in jih prilagajajo. (Postkonvencionalni razvoj).

Spoznavni razvoj je osnova moralnega razvoja – ne moremo napredovati v višje faze moralnega razvoja, če nismo v neki fazi spoznavnega razvoja.

18


Stopnje ni mogoče preskočiti, individualni tempo razvoja, počasno prehajanje, univerzalne stopnje (za vse ljudi na svetu so enake).

Pomen izkušenj z vrstniki – temeljijo na enakovrednih odnosih, kot pa če jih primerjamo s starši, vzgojitelji,…

19


PRIPOROČILA ZA OTROKOV MORALNI RAZVOJ(dr. Maja Zupančič)

1.) povedati otroku pravila na lep način – otrok mora pravilo razumeti (zakaj umiti roke pred kosilom),

2.) otroku moramo razložiti, kdaj se pravila ni treba držati (agresivnost v samoobrambi) – se podredi, se brani, čuti krivdo,…

3.) če nekaj storimo narobe, občutimo krivdo in sram. Poznamo način, s katerim omilimo občutke:

recipročna kazen – izhaja iz prekrška (občutek krivde in sram izgine) – polije mleko in ga mora pobrisati. Starši pa otroku še dolgo pridigajo, kako težko zaslužijo in,…

nerecipročna kazen – ne izhaja iz prekrška (občutek krivde in sram ne izgine) – polije mleko in mora takoj spat.

4.) pri pravilih, ki jih postavimo, moramo biti dosledni (vedno jih moramo upoštevati),

5.) ne smemo pozabiti razmišljati o motivih dejanja predšolskega otroka,6.) če že iščemo otroku vzore, NE dajemo otroku za vzor ČLOVEKA ampak

LASTNOSTI, VEDENJE,7.) privajamo ga na vživljanje drugih (kaj čuti on in kaj čuti drug – otroka v prepiru),8.) otrok mora čutiti posledice nemoralnega obnašanja,9.) moramo biti dobri vzori, ker nas otroci posnemajo.

20


RAZVOJ NAVEZANOSTI

Teorije, ki obravnavajo navezanost: Behavioristična, Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja, Teorija navezanosti (Bowlbly).

1.) Mati zadovoljuje otrokove primarne potrebe – ga hrani. Hrana je za otroka nagrada, ker pa mu mati daje hrano, sčasoma postane mati tudi nagrada.

2.) 1. faza psihosocialnega razvoja (zaupanje – nezaupanje). Vloga matere kot osebe, ki zadovoljuje otrokove potrebe v pravi meri in če zadovoljuje potrebe otrok zaupa mami in to zaupanje se posploši – taki otroci v odraslosti bolj zaupajo ljudem.

3.) Ugotovili so, da ima veliko otrok in mladostnikov različne socialne in emocionalne potrebe in to izvira iz neustreznih odnosov do matere. Če imajo otroci probleme, je najprej potrebno pozdraviti njihove odnose z materjo in ljudmi.

Razvoj navezanosti:1. avtizem (do 2. meseca) – usmerjen k zadovoljevanju lastnih potreb,2. simbioza (sožitje – zlivanje v eno na spoznavnem, čustvenem in fiziološkem področju). Če do simbioze ne pride, se postavlja vprašanje, če bo mater sploh skrbela za otroka, drugače bi otrok umrl.3. navetanost (trajajoč intimen čustven odnos): a) NESPECIFIČNA:

3 – 6 mesecev: kontakt z materinimi deli (prsi, oči, lasje, glas,…) 6 – 8 mesecev: prepozna meter kot celoto, razlikuje mater in druge ljudi,

ne loči še sebe in matere (strah pred lastnim izničenjem – če mame ni ima občutek, da tudi njega ni). Še vedno

obstaja neka simbioza. b) SPECIFIČNA: (»osemmesečna bojazen«) – 8. mesecev – otrok se boji vseh

tujih ljudi. Loči sebe in mamo (strah pred izgubo objekta). c) VEČKRATNA, MULTIPLA: - 1,5 let – otrok se naveže tudi na druge osebe

(očeta, babico, dedka).

Razvoj separacije (psihološka ločitev otroka od matere) in individualizacije (otrok se zaveda, da je individualen):1. diferenciacija (6-10 mesecev) – ločevanje ljudi, predmetov, predstav o sebi in o objektu,2. prakticiranje (pri 1. letu) – otrok raziskuje svet, ko se zanima za okolje se oddaljuje od objekta navezanosti,3. približevanje (1;6 – 3. let) – separacijski strah. Zateče se k objektu navezanosti, če ga ne vidi, se strah izgube.

Objekt navezanosti je navadno mati, če nje ni, je objekt navezanosti oseba, s katero ima otrok stalne stike.

21


Razvijejo se delovni modeli navezanosti – predstave sebe, objekta navezanosti in tem odnosom in pa pričakovanja. Otrok ve, kako se bo mati obnašala v določenih situacijah.

Ti modeli so več ali manj stabilni v času. Otrok odrašča, predstave pa se ohranjajo.

Če ima otrok stalne stike z neko osebo se navezanost razvije, ampak so razlike v tipu navezanosti.

POSTOPEK TUJE SITUACIJE (Ainsworth, 1978)

Otrok je star 1,5 let. Otrok se igra, mati sede in bere časopis. Čez 3 minute vstopi tuja oseba, stopi do otroka, nato sede in tudi bere. Čez 3 minute mati zapusti prostor. Otroka pusti da se igra - tuja oseba. Čez 3 minute tuja oseba odide, mati vstopi in čez 3 minute zapusti prostor. Otrok je sam 3 minute in nato tuja oseba pride, čez 3 minute mati pride in tuja oseba odide.Pomembno je to, kako se otrok obnaša, ko se mati vrne. Odkrili so, da se otrok različno obnaša in govorimo o kategorijah otrokovega obnašanja.

Kategorije otrokovega obnašanja: anksioznost – izogibanje: ko mati pride, je ne opazi, ostane povsem hladen, varnost: razveseljuje se ponovnega stika z materjo; mati uspe potolažiti otroka, če

je v stresu, anksioznost – upiranje (ambivalenca) – en čas odvisni, drugi čas jezni; ko se mati

vrne do nje otrok izraža jezo, sovraštvo; mati ga ne more potolažiti, če je v stresu, anksioznost – kontroliranje/neorganiziranost: otrok starše nadzira tako, da jim

pove, kaj naj delajo, dajejo navodila – obrnjena situacija/otrok se obnaša zmedeno, na nek način kaže, da je matere vesel, na drug način, da je ni vesel.

Občutljivost matere: Odsotnost telesnih stikov, pretirana kontrola, jeza – otrok de odzove na tak način,

da se zanjo ne zmeni. Pa tudi le je pretirano vsiljiva, se obnaša tako. Občutljivost, nevsiljivost: mati se ustrezno odzove na otrokove potrebe. Otrok se

odzove tako, da se je razveseli – varnost, Nestalno obnašanje, odsotnost zadovoljevanja otrokovih potreb – ambivalenten

odnos, ko se vrne – enkrat so matere takšne, drugič drugačne,…

22

Tuja oseba Mati

Vrata

Otrok se igra z igračami

okno okno


Materina separacijska anksioznost (neprijeten emocionalni občutek – skrb, žalost, krivda, pogojeni z izkušnjo ločitve): Avtonomni odrasli (B) Neavtonomni odrasli (A,C,D)

Zadovoljstvo z zakonom Depresivnost (neg.dejavnik, starši, ki imajo svoje probleme se težko ukvarjajo z

otrokovimi) Tradicionalnost (starši, ki so izrazito togi, so manj občutljivi na otroke) Premagovanje stresa (uspešno premagovanje je boljše za navezanost in

občutljivost) Samospoštovanje (starši z višjim samozaupanjem so bolj občutljivi do otrok) Zadovoljstvo s socialno vlogo (starši ki so bolj zadovoljni z različnimi socialnimi

vlogami, večja je njihova občutljivost)

A = zavračanje nimamo veliko spominov na otroštvo, izkušnje niso vplivale na sedanje

izkušnje vse je bilo v najlepšem redu – misliš, da so tvoji starši bili najboljši

B = pozitivne in negativne izkušnje, ki so imele pomemben vpliv na nas poskušamo danes živeti drugače

C = preokupacija obnašamo se kot otroci v kategoriji upiranje veliko neg.izkušenj menimo, da so te izkušnje močno vplivale na nas in za njih obsojamo starše

D = nerešenost izkušnje z izgubo oz. zlorabo, so še v fazi žalovanja ko rešujejo test čuti se zamera

približno 70% ljudi izraža avtonomijo, 20% zavračanje, 10% preokupacija, le kakšen procent je nerešenost.

Te stvari se dogajajo tako pri materah, kot pri očetih (oče naj bi bil otroku soigralec in materi v oporo).

Navezanost se lahko razvije tudi v odnosu do drugih ljudi (vzgojiteljice, varuške).

Modeli organizacije reprezentacij otrokovih odnosov z drugimi osebami (HOWES, HAMILTON, PHILIPSEN, 1998): HIERARHIČNI MODEL: mati je primarni objekt navezanosti, tudi če se otrok

kasneje naveže na druge osebe, bo mama še vedno prva MODEL NEODVISNIH ZVEZ: različne osebe se različno obnašajo do otroka in

otrok si razvije različne vzorce navezanosti do teh oseb. INTEGRATIVNI MODEL: v resnici otrok lahko razvije različne vzorce, ampak

vendar absolutne ločenosti ni (neg. izkušnje imajo neke posledice – če ima otrok slabe izkušnje s starši, do vzgojiteljice ne bo gojil dobrega odnosa).

23


Zakaj je navezanost sploh pomembna?Raziskave so pokazale, da je navezanost pojav, s katerim lahko razlagamo različne teorije otrokovega razvoja.Otroci z varno navezanostjo se:

- bolje znajdejo v prostoru- bolje rešujejo konflikte z vrstniki- socialno bolje razvijajo- bolj uspešni v stikih z vrstniki- hitreje razvijajo; gibalno, govorno- so bolj samozavestni- hitreje vključujejo v igro z vrstniki- manj bojijo neznanih oseb

Največ varnosti kažejo tisti otroci, ki si dopuščajo, da niso popolni. Priznajo, da niso na vseh področjih dobri.

24


RAZVOJ SAMOZAZNAVE

posameznikov kakovostni odnos do sebe (kako, kakšen – samorazumevanje, slika o sebi),

posameznikov količinski odnos do sebe (koliko – samoocenjevanje, samovrednotenje).

Pomembno je, da se samozaznavanje, samopodoba razvija. V JAZ-u je vse tisto česar se zavedamo.

James je govoril o zavedanju samega sebe in ločil: jaz kot objekt (vsebina našega doživljanja), jaz kot subjekt (nosilec doživljanja, moja zaznava, zavedam se sebe kot

subjekta).

Model razvoja samorazumevanja (Damon in Hart, 1981) – razpredelnica v knjigi: Cugmas, Z. (1999). Očka, jez sem najboljši.

V vsakem obdobju prevladuje razvoj enega vidika – gre torej za diagonalni razvoj:

Razvoj jaza kot objekta:

Poznaadolescenca

Nič nimam proti goljufanju na izpitih, ker je toliko učenja

Ker me še nikoli niso dobili

goljufati, sem še vedno pristaš

tega

Ker tudi drugi goljufajo, menim,

da to ni nič slabega,

Ker me ni strah, vedno goljufam

na izpitih

Zgodnja adolescenca

Imam motor, zato imam veliko prijateljev

Hodim k nemščini, ker tja hodijo tudi moje

prijateljice

Ker imam rada živali, se

skregam z vsemi, ki jih

mučijo

Znam prisluhniti ljudem

Srednje pozno otroštvo

Sem vitka, zato sem lahko balerina

Sem gibčna, zato hodim h

gimnastiki

Učiteljica mi je rekla, da dobro

igram, zato hodim k dram.krožku

Hitro si nekaj zapomnim,

ampak hitro tudi pozabim

Obdobje dojenčka,otroštvo

Imam očala, imam modre oči

Igram se, telovadi,

Imam sestro, sem študent PeF

Rada imam živali, strah me je teme

obdobje jaz

Fizični jaz

Aktivni jaz

Socialni jaz

Psihološki jaz

Razvoj jaza kot subjekta:

25


Samorefleksija (zavedati se samega sebe) /

Vedo, da obstaja podzavest, vsebine, ki se jih ne zavedamo

Hotenje (zavedati se, da vemo, kaj hočemo)

Ena roka pove drugi, kaj naj naredi Na svoje življenje lahko vplivamo, včasih pa ne

Indiviualnost (zavedati se drugačnosti)

Nisem sosedov Jaka, ker imam gorsko kolo, on pa ima navadno

Enojajčni dvojčki – sestra je bolj občutljiva kot jaz

Kontinuiranost (zavedati se, da je življenje neprekinjeno

Še vedno sem isti, ker imam še vedno blond lase

Še vedno sem trmast, kot takrat, ko sem bil majhen in so

starši imeli skrbi z manoMlajši:

S konkretnimi značilnostmiStarejši:

S psihološkimi značilnostmi

Značilnosti samozaznave mlajših otrok: mlajši otroci se ocenjujejo višje, testi so ločeni za deklice in dečke, za predšolske otroke pogosto uporabljamo slikovno gradivo, s starostjo samoocene padajo pa tudi realističnost samoocen narašča

Npr: 1.deklica, ki dobro gradi hišo iz kock po načrtu, na 2. deklica, ki slabo gradi hišo iz kock po načrtu. slikiDeklico vprašamo, kateri deklici je bolj podobna, nato pa vprašamo še podvprašanja, kako zelo je podobna deklici. Na podlagi tega dobimo 4- stopenjsko lestvico.

Na področju šolske (akademske) samozaznave osvojijo otroci določene pojme: težavnost (sestavljanka):

1. stopnja: subjektivna težavnost (predšolsko obdobje):- ta sestavljanka je težja, ker je nisem sestavil (normativna težavnost)- ta sestavljanka je težja, ker ima več delov (objektivna težavnost)

LASTNA IZKUŠNJA 2 stopnja: objektivna težavnost (nižji razredi):

- težja je ta sestavljanka, ker ima več delovUPOŠTEVA KOMPLEKSNOST

3. stopnja: normativna težavnost (višji razredi): - ta manjša sestavljanka je težja, ker jo je sestavilo manj učencev. UPOŠTEVA ŠT. UČENCEV, KI SO SESTAVILI SESTAVLJANKO – S

POJAVOM FORMALNO – LOGIČNEGA MIŠLJENJA (11-14 LET)

dosežek, prizadevnost in sposobnost ter odnos med njimi:- tisti, ki je rešil več sestavljank je pametnejši – otroci so odgovorili

pravilno,- tisti, ki se je trudil pri sestavljanju je pametnejši od tistega, ki se

ni trudil – predšolski otroci 1. stopnja: predšolsko obdobje – otrok enači te pojme. Za njega je nekdo,

boljši, pametnejši, bolj dober,… 2. stopnja: proti koncu predšolskega obdobja zelo visoko vrednotijo prizadevnost, 3. stopnja: formalno – logično mišljenje – se zave, da če imata dva otroka

enake rezultate, je boljši tisti, ki se je manj trudil.

Objektivna in subjektivna ocena:

26


Objektivna ocena: kadar nekdo otroku pove njegove dosežke, Subjektivna ocena: kadar sami izvedo oceno

V predšolskem obdobju otroci mislijo, da če so posebej pohvaljeni, so potem pametnejši. Z razumevanjem teh pojmov otrok drugače sprejema in razume povratno Informacijo.

S starostjo loči tudi strani jaza: Realni jaz: kakšni smo v resnici, Idealni jaz: kakšni bi radi bili.

S starostjo se ločijo tudi področja samozaznave – mlajši otroci imajo manj ločeno področje samozaznave. Redkejši so tisti, ki se zaznavajo črno – belo. Če se počutijo ljubljene se ocenjujejo pozitivno, če se grajanji, se ocenjujejo negativno.

SPLOŠNO SAMOSPOŠTOVANJE

akademsko socialno emocionalno telesno

posamezna vrstniki pomembni emocionalna

drugi stanja zmožnost videz

TAKTORSKA HIERARHIJA DIMENZIJE SAMOSPOŠTOVANJA( Shavelson, Hubner, Stanton, 1976)

Starši si želijo, da bi bili njihovi otroci uspešni, najbolj realistično sliko dobimo, če vprašamo vzgojiteljico.Pričakovanja staršev vplivajo na otroka – če starši veliko zahtevajo od otroka, potem bo tudi otrok od sebe veliko pričakoval.Pozitivno je, če starši kažejo konkretna pričakovanja, da dajejo otroku podporo in ga bodrijo.

Če so starši glasbeniki, bodo glasbenemu področju pripisovali večji pomen in bodo otroka tu vzpodbujali in na tem področju več pričakovali.

Dejavniki, ki vplivajo na samozaznavo otroka: Pričakovanja staršev, Pomen, ki ga starši pripisujejo,

27


Prepričanja, Splošno, kako starši otroka ocenjujejo.

28


RAZVOJ GOVORA

Socializiran sistem simbolov je jezik, pri govoru gre bolj za nekaj individualnega, konkretnega.Funkcije govorov so številne, pridobivamo informacije – je veliko funkcij.

Poznamo različne teorije govora: Miller in Dolar (behaviorista) sta menila, da se govora naučimo na osnovi

pogojevanja, Chomsky (lingvist) pa je menil, da posnemanje in pogojevanje nista osnovna

mehanizma, ampak da imamo ljudje določene globinske strukture, ki nam omogočajo razvoj govora, ki naj bi bila osnova pri vseh ljudeh.

Slišanje jezika omogoči strukture za razvoj govora. Ena od teorij je bila tudi, da vidimo predmet in o njem slišimo ime – nastane

zveza (velja tudi za pojme, pojave).

Vse teorije pojasnjujejo razvoj govora, vendar najbolj pomembno je, da smo pri razvoju govora zelo aktivni.

PRELINGVISTIČNO OBDOBJE – predhodne oblike govora: Prvi krik ob rojstvu; govorni organi so sposobni izvajati glasove, Vokalizacija (jok – izvajajo se predvsem samoglasniki in gruljenje – se pojavi okoli

6-8 tednov starosti; izvajajo se poleg samoglasnikov tudi soglasniki – ko je srečen),Vokalizacija ni naučena, vokalizirajo tudi gluhi otroci. Je nekakšen univerzalni jezik – tako komunicirajo otroci vsega sveta. Pri živalih se vokalizacija ne pojavlja.V obdobju vokalizacije poteka glasovno širjenje ali espanzija – otrok proizvaja vedno več glasov; tu ni vključen materni jezik. Na to širjenje vpliva predvsem zorenje in izkušnje.

Glasovno krčenje ali kontrakcija – otrok določenih glasov ne sliši, zato jih izpušča – čebljanje ali bebljanje (4. mesec). Gluhonemi ne čebljajo in ne moremo govoriti o univerzalnem jeziku.

LINGVISTIČNA ALI GOVORNA FAZA:Bistvo je, da se proizvajanje glasov preobrne v komunikacijo, pojavi se beseda, ki ima pomen.Prva beseda ima vedno posplošen pomen; če reče mama, lahko pomeni, da je zaspan, lačen, hoče ven,…

Prve besede so si v vseh jezikih podobne. Redko se zgodi, da odrasel človek in otrok pod isto besedo mislita oz. razumeta enako, pomena se lahko delno prekrivata, pod isto besedo si lahko predstavljata povsem različne stvari.Znan je zožen pomen; predstavlja si nekaj manj kot odrasel človek in preširok pomen; pripisuje širši pomen, kot ga ima – deklica je vse moške v uniformi klicala ata, ker je bil njen oče policist.

Otrok prvo komunikacijo povezuje z aktivnostjo. Ko otroka kopamo, mu govorimo, da ga bomo umili po ušesih, nosku,… - aktivnost je vedno povezana z razvojem govora.

29


Prvi stavki imajo stalno obliko, ki jo nekaj časa ponavlja. Nekaj besed pozna in jih poveže (še mleko, še banano,…).

ODNOS MED GOVOROM IN MIŠLJENJEM

PIAGET: Meni, da se pri človeku pojavi egocentrični govor – otrok nikomur, ničesar ne

sporoča, ne želi prejeti z njim nobenih informacij – služi samo njemu. To je odraz egocentrične misli, druge pa odmisli.Egocentrični govor – govori sam zase, nikomur ne sporoča (lahko se pogovarja o igranju sam s sabo)(če jaz sam ponavljam referat na glas, si predstavljam publiko in to ni egocentrični govor)!!!

Piaget je rekel, da ta egocentrični govor izginja. Pri okoli 7. letih je še 30% egocentričnega govora.

Egocentričnemu govoru sledi socializiran govor. Govor posameznik aktivno razvija – sam išče neka pravila govora. Govor je ena izmed oblik predstavljanja in sicer gre za znake – bedseda je znak.

Če ne poznamo tega znaka, si ne morem predstavljati. Vsi znaki so dogovorjeni. Poleg znakov, loči Piaget tudi simbole (otrok nariše glavonožca in to je zanj človek). Najbolj simbolna faza je ravno predšolsko obdobje – en predmet nadomešča drugega.

Tretja oblika predstavljanja so indeksi – to so deli predmeta, ki spominjajo na cel predmet (otrok vidi del race, ki se potopi v vodo in ve, da je to raca).

Piagetova teorija, ki je pomembna je, da se mišljenje pojavlja pred govorom. Rekel je, da je prva stopnja mišljenja senzomotorična in v tej dobi otrok uporablja zelo malo govora, ampak uporabi mišljenje – ne doseže steklenice na mizi zato potegne prt – s tem ne uporablja nič govora. Prva faza je osnovna za vse ostale pri razvoju mišljenja.

Pojmi in razvoj pojmov:Piaget loči dve vrsti pojmov:

SPONTANI: se razvijejo na osnovi izkušenj. Mama – ima neke stalne izkušnje, spozna, da je oseba, ki ga je rodila, njegova mama in da imajo tudi drugi mame – svoje mame.

NESPONTANI: se razvijejo predvsem v šoli. Otroci se morajo naučiti nekih definicij – učenje definicij.

VIGOTSKI: Razmišlja podobno kot Piaget, Egocentrični govor ni prvi, ki se pojavi pri otroku, ampak da je prvi govor

komunikacijski, ki je lahko tudi nebesedni (nasmeh, vokalizacija). Potem se pojavi egocentrični govor (predstavljal si je enako kot Piaget o egocentričnemu govori), s tem, da je bil prepričan, da ima ta govor večji pomen, kot nam ga je predstavljal Piaget.Vigotski je menil, da egocentrični govor ne izgine, ampak se ponavlja (spremeni se v notranji govor). Razmišljamo v besedah, a jih ne izgovorimo. Notranji govor se spremeni v misel.Razlike: notranji govor je neslišen in je še krajši od egocentričnega.

30


Notranji govor je povezan z našimi mislimi in je zelo kratek. Preide v misel, ta pa se razlikuje od egocentričnega govora, da je neslišna in da je celota – ni je vedno lahko spremeniti v govor.

Misli so povezane z marsičem: čustvi, vrednotami, prepričanji,… Opozoril je na dve strani govora:

Zunanja: otrok proizvaja vedno več glasov, besed, povedi,… Notranja: poteka od celote k delom. Analizira posamezne povedi,

besede,…Zunanja in notranja stran nista vedno usklajeni.

Za otroka je beseda vedno le del predmeta ali pojava. Otroke je vprašal, zakaj se krava imenuje krava – ker ima rogove. Zakaj pa se

teliček imenuje teliček – ker ima še majhne rogove.Ali bi lahko črnilo poimenovali krava? NE, ker s črnilom pišemo, krava pa nam daje mleko. Lahko bi se dogovorili, da bo črnilo od zdaj naprej pač krava.

Vigotski govori tudi o smislu besede. Včasih smisel prevlada nad pravim pomenom besede.

Vigotski govori tudi o razvoju pojmov: Konkretni: spontani po Piagetu – na osnovi konkretnih izkušenj – te

pojme je preučeval predvsem Piaget. Znanstveni: nespontani po Piagetu – že ko pojem osvojimo, še vedno

razvijamo pojem na osnovi definicije.

Faze razvoja spontanega govora: Sinkretinizem ( razvijajo se sinkreti) – otroci iščejo subjektivizem nad pojmi,

sinkreti niso nekaj trdnega). – razmišljaš na skupne stvari – pribor. Faza kompleksov ( iščemo objektivne zveze med pojavi) – skupaj damo vse, ki se

pišejo Kovač.Psevdopojmi: otrok vedno bolj išče bistvene skupne povezave med pojmi. Z otroki se moramo veliko pogovarjati.

Faza prvih pojmov (jedilni pribor).

BRUNER: Je tudi govoril o razvoju pojmov. Omenja izraz reprezentacije – predstave. Omenja tri faze v razvoju reprezentacije:

Dejavnostna ali enaktivna (če otroka vprašamo, kaj je svinčnik – s svinčnikom pišemo – opiše dejavnost).

Slikovna ali ikonična (kaj je svinčnik – dolg, na koncu ima špico in je rumen. Opiše svinčnik – verjetno svojega).

Besedna ali simbolična (svinčnik je pisalo – svinčnik je uvrstil v neko višjo hierarhično skupino).

31


RAZVOJ SPOMINA

Zapomnitev s prepoznavanjem: zavedanje, da smo se z nekim dražljajem že srečali v preteklosti (zgodnje preučevanje – habitacija, klasično in instumentalno pogojevanje)

Habituacija – navajenost na dražljaj, ki je možna le ob prepoznavanju dražljaja. Spomniti se . priklicati dražljaj ali dogodek, ko leta ni prisoten (najdenje znanega

predmeta, posnemanje,…) Mnemotehnične strategije – tehnike, ki jih uporabljamo ljudje, da bi si lažje

zapomnili vsebine. Elaboracija – povezovanje s sliko, zgodbo (krava na kolesu). Metaspomin – znanje o spominu in spominskih procesih. Konstruktivni spomin – informacije se integrirajo s starimi. Ekspertno znanje – znanje določenega področja.

Značilnosti razvoja spomina: Spomin se začne razvijati že pred rojstvom (branje zgodbic pred rojstvom), Z razvojem se daljša čas in veča količina ter kompleksnost ohtanitve vsebine, Učinkovitost osnovnih spominskih procesov se s starostjo veča:

Senzorično shranjanje, Kratkoročni spomin (povemo nekaj št. in jih mora ponoviti), Dolgoročni spomin.

Dejavniki, ki vplivajo na razvoj spomina: Mnemotehnične strategije – otroci stari od 5 do 6 let ne vedo, da lahko izboljšajo

zapomnitev, pomoč odraslih: Usmerjena pozornost (iskanje bistva – bistvenega, težjega) Ponavljanje (od 7. leta naprej; od 8. leta ponavljajo; pri 9. letih že obvladajo

ponavljanje), Organizacija v kategorije (zahtevnejša), Elaboracija (najbolj zahtevna): - bolj pogosto,

- bolj kompleksno, - bolj učinkovito.

Metaspomin: Začetno precenjevanje (za mlajše, z leti je vse manj precenjevanja).

Znanje: Konstruktivni spomin (razumevanje + in -)

a) dejanska razporeditev

b) narisana razporeditev po enem tednu

Ekspertno (znanje določenega področja – avtomobili, moda – te informacije s tega področja lažje in bolj razumemo).

32


Poznavanje tipičnega vrstnega reda dogodkov na nekem znanem področju (na osnovi konkretnih izkušenj dobi otrok predstavo o znanem področju, dogodku):

- skripti,- kadar se informacije ne ujemajo, lahko skripti škodujejo (zgodbo,

ki slišijo, napačno obnovijo).

RAZVOJ RISBE

Otrok se s pomočjo risbe izraža in ga lahko s pomočjo risbe prepoznamo (strah, težave, veselje, žalost,…)

Stopnja razvoja risbe: 1.) čečkanje – kinestetična risba (1-3 let):

užitek – otrok spozna, da njegov gib pušča sled, všeč mu je motorika,

33


cilj v tem obdobju ni pomemben, otrok išče le zabavo, užitek,2.) simbolično risanje (3-6 let):

v tem obdobju je risba najbolj izpovedna, čutenje – otrok riše, občuti, riše tisto, kar močneje občuti; barve niso

pomembne: a) po naključju dosežena risba (3. leta): to je risba, ki jo otrok

poimenuje na podlagi nekaterih situacij oz. asociacij,b) zavestno dosežena risba (4-5. leta): imena risb se manj

spreminjajo: - celote, - zgreši bistvene elemente, - zgreši pravo velikost, - zgreši časovno prostorsko povezanost, - prostor – raztresena risba, osnovna linija, - barve nerealistične (barve, ki so mu všeč).

3.) prehod k realističnemu risanju (6-9 let): vedenje o svetu (v risbi poskuša prikazati vse, kar o svetu ve), prostor – trije plani:

2. spodnja linija (roba ni, žabja, ptičja perspektiva)3. vrtljive slike – metulj,4. sonce + oblak – dinamika, stripi (v oblačkih besedilo;

dinamiko označujejo z več risbami), zelo značilna je rentgenska risba, risba vsebuje veliko elementov, otroci rišejo shematično.

4.) realistično risanje (10. leta dalje): risanje podrobnosti, tretja dimenzija (risanje prostora), prekrivanje, oddaljene predmete

manjše,… narašča število elementov, loči žensko figuro od moške, narašča

priljubljenost svinčnika,…

Psihologi proučujejo poleg otroških risb tudi odrasle risbe (risanje družine, risanje 10 stvari, razne situacije,…). Iz risb lahko sklepamo nekaj o čustvih, odnosih, frustracijah,…

Risba ima pozitiven vpliv na otroka. Večino otrok sprošča, vendar ni za vse otroke predmet sproščanja, take otroke ne gre siliti.Tudi risanje mora potekati v sproščenem odnosu.

Odrasli delamo napako, ker otrokom povemo, kako naj narišemo, mu celo mi narišemo – to ne vzpodbuja otrokove ustvarjalnosti!!!Otroka bi bilo bolj smiselno opozarjati, npr. če riše drevo: kaj vidiš na njem, ali kaj vidiš na vejah v tem letnem času,… GA VODIMO:

Pobarvanke: - natančnost, - ne vzpodbujajo pa ustvarjalnosti.

Z barvanjem se otroci izražajo.

Otroku je potrebno dati možnost, da ustvarja – materiale, čas, prostor,…) in pomembno je, da se o otrokovih risbah tudi pogovarjamo. Risba je osnova za pogovor.

34


ANALIZA RISBE: Preštejemo število elementov (s starostjo otok število elementov na risbi

narašča). Vrste elementov (kaj je otrok narisal). Prikaz prostora (ali je raztresena risba, žabja ali ptičja perspektiva). Barve (koliko barv je uporabil, katere barve). Izpuščeni elementi (ali je otrok izpustil kaj pomembnega). Dodani elementi (nariše 6 prstov..). Zmanjšani elementi (pretirano majhni elementi). Zvečani elementi (pretirano veliki elementi). Opažanja (riše z odmori ali brez, kaj nam otrok o risbi pove). Stopnja otrokovega risanja.

PSIHODIAGNOSTIČNE VREDNOSTI RISANJA: Različne variante risanja človeka. Psihoanalitiki ocenjujejo posamezne značilnosti. Risanje družine je zelo pogost element (nariše ljudi v obliki živali). Psihologinja naveže stik z otrokom s pomočjo risbe. Risbe nikoli ne smemo uporabljati kot dokončno sodbo o otroku, sodi nam naj le

kot dopolnilno sredstvo. Z risbo lahko otroka sprostimo, dopuščati moramo sproščeno držo. Ni vedno zelo dobro, da otroka usmerjamo pri risanju. Barvanje pobarvank (natančno barvanje je odvisno od motoričnih sposobnosti,

motivacije…). Pri barvanju se kažejo tudi osebnostne lastnosti (bolj temperamentne otroke

motijo črte pri pobarvanki). Otrokom moramo dati dovolj materiala in časa za barvanje. Ob risbi se moramo z otrokom pogovarjati.

TEORIJE PSIHIČNEGA RAZVOJA

Teorije nam pomagajo osmisliti rezultate, katerih prihajamo pri različnih preiskavah.Ene glavne, same teorije NI, ki bi v celoti opisovala razvoj človeka.Velikih razlik med teorijami ni, so si nekako enotne in jih lahko družimo v skupine oz. šole.

TEORIJE MEHANIČNEGA OGLEDALA ALI VEDENJSKE TEORIJE:V sklopu njih srečamo teorije socialnega učenja (behavioristične teorije). Pojavljati so se začele v 20. st.Poznamo 2 večji veji:

35


Refleksologija (se močno pojavlja v Rusiji), Behaviorizem (se pojavlja v Ameriki).

Bistvo za razvoj je vedenje. Preučujejo tisto, kar se da opazovati. Kot metodo uporabljajo ekstraspekcijo in je nasprotna intraspekciji (oseba pripoveduje sama o sebi).

Bebehavioristi so prepričani, da je edina prava metoda opazovanje. Se ne zanimajo za čustva, stališča,… Refleksologi so po svoji stroki fiziologi. Menili so, da imajo vsi psihološki pojavi fiziološko osnovo. Človeku pripisujejo pasivno vlogo v svojem razvoju, absolutno vlogo ima okolje. Najbolj pogosta metoda je eksperiment (poleg opazovanja).Teoretiki so veliko bolj opazovali živali kot ljudi, ker je bolj humano, nemoteče, ugotovitve pa lahko posplošijo za človeka. Zgodovina pa je dokazala, da ugotovitve lahko posplošimo.

Osnovna stvar, ki so jo izumili teoretiki je pogojevanje – govorijo o dražljajih in reakcijah – prepričani so, da človek kot stroj reagira na dražljaje (z refleksi) – teorija mehaničnega ogledala jih spominja na refleksni lok.

Vrste pogojevanja: Klasično – PAVLOV – slinjenje psa ob hrani, slinjenje ob zvonjenju.

– Inhibicija refleksa – refleks je ugasnil.

Dp zvonec Rx lajanje b- brezpogojni dražljaj

Rp slinjenje p- pogojni dražljajDb hrana Rb slinjenje

Klasično – WATSON – nehuman eksperiment je izvedel na malemu Albertu; 11.- mesečnemu otroku je močno zvonil z zvoncem in otroka je bilo strah. Imel pa je zelo rad živali (miši). Kadarkoli se je približal miši so mu pozvonili in Albert se je bal miši, ker se je bal zvonjenja.

Dp miš strahDb zvonec strah

Instrumentalno ali operativno – naše vedenje vedno izzove neko reakcijo okolja, vedenje povzroči neko nagrado ali kazen. Nagrada povzroči okrepitev vedenja, kazen pa neko vedenje prekine. Vrste:

Primarno pogojevanje (skakanje miške po vzvodu, da je dobila hrano) Sekundarno pogojevanje (upošteva določen pogoj; miš stopi na vzvod

samo takrat, ko bo gorela luč) Selektivno pogojevanje (upoštevati značilnosti pogoja; miš bo dobila

hrano, če bo v kletki gorela močna luč)

Diferenciacija refleksa: Ekscitacija (živčne celice so vzdražene),

36


Inhibicija (živčne celice niso vzdražene), Iradiacija (vzdraženje se prenaša iz živčne celice na živčno celico;

gibljiv sistem), Koncentracija (vzdraženje se ne prenaša na drugo celico).

Kolerik – hitro menja čustva (ekscitacija, iradiacija). Melanholik – vse vidi slabo (inhibicija, koncentracija). Flegmatik – koncentracija, inhibicija

Leta 1930 se v Ameriki pojavi nova smer Novi behaviorizem ali Neobehaviorizem – med dražljaj in reakcijo vstavijo nek nov proces.

TEORIJE SOCIALNEGA UČENJAGlavni predstavnik je Bandura – posnemanje.Filmi – nekdo pretepa lutko Bobo in otroci posnemajo, ker so to videli. Posnemali pa so predvsem tisti, ki so bili za to nagrajeni oz. za to niso bili kaznovani.Tudi če je model, ki to kaže kaznovan, je več verjetnosti, da je posnemanja tega lika veliko manj.

Pri posnemanju ločimo več faz: Izpostavitev (opazujemo neko obnašanje modela), Osvojitev (da smo sploh sposobni posnemati nek model), Sprejetje (da neko obnašanje sploh sprejmemo oz. da se z njim strinjamo).Otroci pogosteje posnemajo odrasle kot obratno in tudi ženske pogosteje posnemajo moške.

Zagovorniki socialnega učenja niso tako poudarjali pomen okolja, ampak da posameznik ni pasiven, ampak da ima neko vlogo v svojem razvoju. Posameznik je aktivno bitje.

PSIHOANALITIČNE (DINAMIČNE) TEORIJE RAZVOJA

Izvor: - romantična filozofija 19. st. - judovsko – krščanska tradicija.Oče psihoanalitične teorije je SIGMUND FREUD (1856-1939), ki govori o tem, da so nagoni bistveni za pojasnjevanje vsega psihičnega.

Nagoni: - eros (energija : libido) – nagon življenja,- tanatos (energija : agresivnost) – nagon smrti.

Komponente osebnosti:- ID (ono): ob rojstvu (vključuje nagone; otrok ne sme biti lačen,

žejen,…)

37


- EGO (jaz): ob omejitvah, okoli 6. meseca starosti,- SUPEREGO (nadjaz): po tretjem letu (vključuje ponotranjene

norme družbe).

ID se zelo krepi, če je vzgoja toga, je ta energija vedno večja.1. princip ugodja: - sprostitev libida: užitek (zadovoljimo svoje potrebe in to

spremlja nek užitek),- blokada libida: bolečina (nezadovoljitev potreb).

2. princip realnosti: cilj je zadovoljitev potreb: - zavedno (vse česar se zavemo),

- predzavedno (pod določenimi pogoji se vsebin zavemo, ko se zavemo, simptomi izginejo).

- nezavedno (vsebine, ki smo jih tako močno potlačili, da jih ne moremo priklicati).

Obrambni mehanizmi: represija (potlačitev), zanikanje (nepriznavanje zaznanega), projekcija (lastne napake pripišemo drugim), introjekcija (tuje dobre lastnosti pripišemo sebi).

Če je vzgoja toga, se ID okrepi, močnejši je tudi superego (ponotranjil je neko normo družbe); otrok razvije normo, da do očeta ne sme pokazati jeze.

Ugodje: - zadovoljitev potreb spremlja užitek, nezadovoljevanje potreb prinaša bolečino. Potrebo zadovoljimo na različne načine.

Zavedno-kar se zavedamo,Predzavedno-pod določenimi pogoji se vsebin zavemo, psihoterapevti jih izkoriščajo, simptomi izginejo, ko se zave razlogov, zakaj je jezen,Nezavedno-vsebine, ki se jih ne zavedamo, jih potlačimo in jih ne moremo več priklicati.

Obrambni mehanizmi: represija (potlačitev), zanikanje (nepriznavanje zaznanega), projekcija (lastne napake pripišemo drugim), introjekcija (tuje dobre lastnosti pripišemo sebi), sublimacija (preusmeritev openskega impulza k drugemu cilju), sprevračanje (preoblikovanje impulza v njegovo nasprotje), racionalizacija (opravičevanje z izgovori), pobeg (fizični umik ali sanjarjenje).

Vest – predstavlja prepovedi – krivdo, strah, sram.Ego ideal – kaj moramo – samospoštovanje, ponos.

Psihoseksualni stadiji razvoja: epigeneza, plan, vlaganje energije, dozorevanje telesnih con,

38


stalno zaporedje faz, krize.

Obrambni mehanizmi: represija (potlačimo in se ne spomnimo), zanikanje (nekaj vidimo in si to nočemo priznati), projekcija (zakaj si živčen), introjekcija (če si v športnem timu), sublimacija (se izraža v znanstvenem delovanju, umetnostnem,… Agresivno

ljudje ne morejo nagona neposredno zadovoljiti; lahko so lovci, mesarji,…) sprevračanje (nekoga imaš rad, vendar mu kažeš sovraštvo, pozitivnih čustev si

ne dovoliš), racionalizacija (nisem naredila naloge, ker… - pomembno je, da jaz to verjamem;

žena spravi moža v bes, mož je prepričan, da je kriva ona), pobeg (dekle, ke nima poguma, da bi šla k fantu, o tem sanja).

PSIHOSEKSUALNI STADIJI RAZVOJA: epigeneza – vsak človek se razvije po planu, vemo skozi katere faze bo šel. vlaganje energije – v različne dele telesa (erogene cone - libido) v različnih

obdobjih. To je odvisno od zorenja. Faze morajo biti stalne, torej jih ne moremo preskočiti, eni gredo skozi njih hitro, drugi počasi. So univerzalne, ne glede na to, kje človek živi.

krize – so povezane z nagoni in od zahtev okolja. psihične motnje – nevroze (psihične, travme, potlačitev, konflikti,…). fiksacija – zastoj na določeni fazi razvoja, dlje kot bi bilo potrebno. regresija – vračanje na stopnjo, ki je bila za nas pomembna; preskoki iz stopnje v

stopnjo.Terapija: ozavestiti potisnjene konflikte (pride do vsebin, ki jih je potlačil).

hipnoza. proste asociacije (pomlad, rožice, ljubezen, toplo – več asociacij se spomniš, bliže

si vsebinam, ki si jih potlačil). analiza sanj (potlačene vsebine se izražajo v sanjah): nenamerne napake v govoru in izražanju (zmotiš se, ker imaš v podzavesti nekaj

drugega).

Stopnje psihoseksualnega razvoja z značilnostmi nevrotskih značajskih kipov:

1.) ORALNA (do 1.leta) - usta jemanje, dobivanje: čezmerni pivci, jedci, kadilci, »požiralci« informacij, znanja,

»lačni« ljubezni,… odvisnost, depresivnost, strah pred izgubo, agresivnost, pretirana skromnost,

težave s hranjenjem in prebavo (otrok naj bi čutil užitek pri hranjenju, nepravilnosti so lahko za otroka travmatične; imamo kuho, se pogovarjamo, ga sili, ko ni lačen,…

depresivna psihonevroza.

2.) ANALNA (2-3 let) – anus

39


redoljubnost, natančnost, varčnost, trmoglavost, togost, zaradi dela pretirana zaskrbljenost,

prisilna psihonevroza – preganjale so ga misli, da je zakopal živega človeka, ko gremo od doma večkrat preverimo, če smo ugasnili plin,…pretirano hitro jih ne smemo navajati na čistočo; po 2.letu starosti jih navajamo na kahlico,…Otrok bi pri navajanju na čistočo moral občutiti užitek.

3.) FALIČNA (3-5 let) – spolni organi Ojdipov, Elektrin kompleks (superego, nadjaz se razvije; norme,…), Pretirana težnja po ugajanju in uveljavljanju, bahavost, samoljubnost, ihravost,

drznost,… Histerična psihonevroza (odpovejo deli noge, govor – fant, ki je skrbel za

družino – motnje so bile psihične).Otrok je pozoren, kako se obnašajo moški in ženske, kako se deli delo, vzgoja poteka preko njegove pozornosti, začetek oblikovanja različnih prepričanj.

4.) FAZA LATENCE (7 let do pubertete) Otrok se sreča z nalogami, navezuje prijateljske stike,…

5.) GENITALNA Posameznik si najde spolnega partnerja, ,iz te faze ne izhajajo motnje.

Stopnje psihosocialnega razvoja (Erikson in psihoseks. Freud)

Erikson – poudarja zavestni del ali ego, vlogo okolja, razvoj poteka v fazah, a nanjo ne vplivajo le nagoni ampak tudi okolje.Faze razvoja v odraslem obdobju (od rojstva do smrti potekajo faze). Motnje izhajajo iz faz (fiksacija, regresija,…).

1.) ZAUPANJE (0-1 leta) Samotarsko vedenje, Bolestna nezaupnost, Depresivnost, Občutki nemoči, Kriza med zaupanjem in nezaupanjem.

Če otroku USTREZNO zadovoljujejo potrebe bo otrok razvil zaupanje do matere. Mati zaupa sebi. Zaupanje se posploši.

2.) AVTONOMIJA (1-4 let) ali SAMOSTOJNOST Kriza: AVTONOMNOST – sram, dvom Svojeglavost, Negotovost, Pretirana sramežljivost, Pomanjkanje zaupanja vase, Pomanjkanje zmožnosti za uveljavljanje.

Otroka privajamo na čistočo – TOALETNI TRENING – otrok hodi na kahlico, sam se odloča ali bo šel na kahlico ali ne. Trma je odraz otrokovega samozavedanja.

3.) INICIATIVNOST (4-5 let)

40


Otrok si postavlja cilje, ki jih skuša uresničiti, Kriza: INICIATIVNOST – krivda (okolica mu ne dovoli zadovoljiti potreb), Kontormno vedenje, Lastnih ciljev si ne postavljajo, uresničujejo cilje, ki jih jim postavijo drugi.

4.) DELAVNOST (6-11 let) Kriza: DELAVNOST – manjvrednost, Občutki manjvrednosti, nesposobnosti, Otrok vstopa v šolo, Občutljiv je na mnenja drugih, Lahko razvije občutke nesposobnosti, Otroka sprejemamo takšnega, kakršen je, iščemo »močna« področja.

5.) IDENTITETA (12-15 let) Kriza: IDENTITETA – identitetna zmedenost, Posameznik se sprašuje o svojem smislu, o vlogi

6.) INTIMNOST (zgodnje odraslo obdobje) Sovpada z genitalno fazo po Freudu, Kriza: INTIMNOST – izolacija (osamljenost), Spolni partner

7.) USTVARJALNOST (srednje odraslo obdobje) Kriza: USTVARJALNOST – občutek nazadovanja, Uspešen si v službi, v partnerstvu, Kdo je ustvarjalen? Tisti, ki razvije zaupanje, ki… Vse predhodne faze vplivajo

na kasnejše.

8.) INTEGRALNOST (zrela doba) Kriza: INTEGRALNOST – življenjski obup, Oseba se upokoji, otroci se osamosvojijo. Človek razmišlja o uspešnosti

svojega življenja. Razočaranje nad seboj in drugimi, občutek življenjskega nesmisla, življenjsk obup in odpor.

Sociodinamična razvojna teorija - ALFRED ADLER (bliže Eriksonu)

Temeljni življenjski cilj – uresničitev potencialov, ki se ga zavedamo ali ne, Vmesni smotri – gremo v šolo, na zmenek, naredim diplomi – konkretni, Življenjski plan – jasen, Vodilne linije (cilj: študij – na različne načine prideš do tega iclja – ŽIVJENJSKI

STIL, Manjvrednost – gonilna sila razvoja. Otrok opaža, da drugi zmorejo več kot on. Ta

občutek ni negativen, če ni premočan. Prav zaradi tega področja imamo cilj nekaj izboljšati. Če je ta občutek premočan, se otrok ne trudi več. Govornik DEMOSTEN: jecljavost, šibek glas,

Vpliv okolja – vpliva na otroka, ki je zanj pomembno, Nevrotski razvoj

CARL GUSTAV JUNG (bližje Freudu)

41


ARHETIP – kolektivna podzavest (vsebine v podzavesti, pridobljene na osnovi genov, pomembne za človeštvo). Arhetipske vsebine prepoznamo v sanjah, nevrozah. Predstavljamo si POLNA OSEBNOST, SENCE

EKOLOŠKA PERSPEKTIVA

Soodvisnost med vedenjem posameznika in vplivi okolja (da posameznik vpliva na okolje in obratno),

Vedenje v naravnem okolju (razlikuje se od behavioristov) – naturalistično opazovanje,

BRONFENBRENNER (1917 - ) Interakcija posameznik – okolje, Vzajemni učinki različnih elementov okolja

Ekološki model: razvoj je rastoča zmožnost posameznika, da razume svoje okolje in vpliva nanj (Piaget – samoprilagoditev).Raziskave: Vseh vplivov ne moremo preučevati. Ekološki prehod (začetek obiskovanja vrtca, šole,…) – otrokova sprememba v

socialnem okolju) Ekološka veljavnost tehnik oz. metod, Prehitro posploševanje, Otrokova predstava okolja in ne vidne značilnosti okolja (učiteljica, ki je rekla

deklici, naj se zmiga, saj je že tako debela. Pomembno je, kako je deklica to izjavo občutila, razumela).

HUMANISTIČNA TEORETSKA SMER:

Pojav humanizma (antika, razsvetljenstvo), Človekova narava je nevtralna ali dobra, Humanistična psihologija (50 – 60 leta) – »tretja sila« - odgovor na vedenjsko

psihologijo in kognitivno psihologijo, Notranje izkustvo – vedenjska psihologija – samovedenje (človeka najbolj

spoznamo, če poznamo tisto, kar se ne vidi)., Enkratnost posameznika, Svobodna volja, vpliv na razvoj, Izbiranje, odgovornost za življenje, Kreativnost, Introspekcija (zanimalo jih je, kar je notranje).

ABRAHAM MASLOW (1908 – 1970): TEORIJA MOTIVACIJE;

5 temeljnih potreb (hierarhija – bazične potrebe, potrebe pomanjkanja – meta potreba, potreba rasti): Fiziološke (lakota, žeja, izogibanje bolečinam), Po varnosti (fizični in psihološki), Po ljubezni in pripadnosti (naklonjenost, sprejemanje), Po ugledu, spoštovanju in samospoštovanju (odobravanje, prepoznavanje),

42


Po samoaktualizaciji (spontanost, naravnost, uravnoteženost, odvečnost, demokratičnost, vrhunska doživetja – enkratna sreča. Lepota, harmonija, popolnost, nečasovnost in neprostorskost – humor,…)

CARL ROGERS: SKUPINSKA (NEDIREKTIVNA) TERAPIJA:

Idealni jaz ( - realističen, sprejemljiv), Težnja po osebnostni rasti Pozitivno vrednotenje sebe:

Empatija psihoterapevta, Brezpogojno sprejemanje pacienta.

ETOLOŠKA PERSPEKTIVA

ETOLOGIJA: veda o vedenju živali in ljudi, še posebno v naravnem okolju (Charles Darwin, rojen 1809; Konrad Lorenz 1903; niko Tinberger 1907; John Bowlbly 1907; Mary Salter Ainsworth 1913).

Skupna stališča in metode raziskovanja: podobnost v razvoju predstavnikov vrste.

Teorija evolucije: razvoj vrst (enocelični organizmi – človek), preživetje genov; Naravna selekcija; boj za obstanek; najbolje prilagojeni organizmi preživijo

(variacije) – osnova za teorijo navezanosti, Kombinacije genov in sprememba okolja, Naturalistično opazovanje, instinkti, Oblika nenaučenega vedenja.

43


VPLIVI TEORIJ NA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE:

PSIHOANALITIČNE TEORIJE:

Upoštevanje otrokovih čustvenih potreb (pomembnih je prvih pet življenja), Igra ima simbolični pomen (psihoterapevti jo vključijo v svoja proučevanja), Učitelj – model identifikacije

ERIKSON: slediti biološkemu tempu razvoja, sposobnostim,…

ANA FREUD: osveščanje staršev o škodi, ki jo lahko naredijo, če se na otrokove gene, potrebe, želje,… ne odzivajo ustrezno.

VEDENJSKE TEORIJE:

WATSON : starši vplivajo na otrokov razvoj, upoštevanje urnika; ni odobraval ljubkovanja,

SKINNER: računalniško učenje (pogojevanje) vzgajajo strokovnjaki, zahteve postavljati postopoma, brez stresov

BANDURA: potrebno je poučevanje, odrasli so modeli (ne besede),

(pokažemo otrokom, kako naj se obnašajo).

KOGNITIVNE TEORIJE:

PIAGET: otrok je aktiven učenje preko igre (proti poučevanju, proti delovnim zvezkom –

preveč abstraktne narave), diagnosticiranje otrok (razvoj določenih pojmov – konzervacije) organizacije okolja, materiala, odgovori se sprejemajo (proti nagradam in kaznim), interakcije z vrstniki (so bolj enakopravni, pride do izkušenj, ki jih ne

more dobiti v stiku z odraslimi)

VIGOTSKI: izboljšati metode poučevanja - korak pred razvojem (kje otrok stoji nato mu damo malo težje naloge), - cona proksimalnega razvoja (razdalja med aktualnim razvojem in potencialnim razvojem) – razvoj ki poteka v sodelovanju z odraslimi, otrok bo naprednejši kot vrstniki

pridobivanje izkušenj: UČENJE < -----> RAZVOJ (učenje je odvisno od razvoja)

aktiven, socialne interakcije

44


ETOLOŠKE TEORIJE:

Občutljivost, varnost Ravnotežje: navezanost – raziskovanje Hospitalizacija, vrtci Predstavnik Bowbly

Odrasli morajo biti občutljivi za otroške potrebe. Otroci morajo razviti občutek varnosti. Navezanost na mater, bili so proti hospitalizaciji, vrtcem. Ta teorija je bila proti vsaki ločitvi od matere.Zdravstvo: za otroka ni dobro, če je dlje časa v bolnici.Pozitivno: otrok se počuti varnega.Negativno: utrujajoče je lahko za matere.

HUMANISTIČNE TEORIJE:

MASLOW: Notranja modrost Otrok uživa v rasti Toplina, permisivnost Izobraževanje : emocije Usmerjanje, kontroliranje, kritiziranje – pozaba notranjega občutka, uboganje -

neustrezno

45


VREDNOST IN KRITIKE PSIHOLOŠKIH TEORIJ

FREUD: + Ta teorija je zelo razširjena,+ Filozofija, umetnost, etika, literatura,…+ Veliko je prispevala k razumevanju zgodnjih izkušenj, nezavednega – prvič so

začeli govoriti o nezavednem,+ Vpliv na klinično prakso in raziskovanje. Pretirana vloga spolnih in agresivnih impulzov; osnovni koncepti so jasni, ostali

pa ne, (ni vse pojasnjeno), neznanstvene metode (malo opazovanj,…) – slaba veljavnost, slaba predikcija

(če vemo, kako se otrok razvija, kakšne konflikte ima, še ni rečeno, da se bo otrok razvijal, kot je Freud predvideval. Napoved ni vedno točna).

ERIKSON : + razumljiva, sodobna, optimistična teorija,+ vloga okolja, odraslosti, normalna, medkulturna,+ vpliv na vzgojo, izobraževanje, klinično prakso, ni sistematičnosti, razvoj opisuje, ne razlaga.

VEDENJSKE TEORIJE:

+ temeljijo na znanih metodah – ni spekulativna, intuItivna (preveriti, kontorilirati, natančnost,…)

+ praktična vrednost,+ razvoj v celem življenjskem ciklusu, ne razlaga kompleksnih vedenj (ne govorijo o čustvih, mišljenju), zanemarja kognitivne, emocionalne vidike, ne obravnava preteklih vzrokov vedenja (ostajajo na površini), človek je pasiven, pretirano poudarjanje okolja, kontrola, manipulacija z ljudmi, ni posplošitve na življenjske situacije.

KOGNITIVNE TEORIJE:

PIAGET:+ najbolj natančna teorija kognitivnega razvoja,+ otrok je aktiven, podcenjeval mišljenje predšolskih otrok, preveliko posploševanje stopenj, zanemari vlogo spomina, verbalnih sposobnosti, nestandarizirani klinični intervju, povprečen otrok, zanemari emocionalne dejavnike.

VIGOTSKI:

46


+ metakognicija (zaznavanje svojega mišljenja, spomina) ; vsak od nas razvije predstavo o lastnem spoznanju ; prevelik poudarek na spodbujanju razvoja, nesamostojnem učenju,

+ vpliv na izobraževanje (Piaget proti poučevanju), ne omenja izzivanja kulture (vpliv človeka na družbo). prevelik poudarek na spodbujanju razvoja, nesamostojnem učenju

ETOLOŠKE TEORIJE:

+ spodbujajo raziskave,+ praktična vrednost (dom, institucije), prevelik poudarek na varni navezanosti, »tuja situacija« - osnovan metoda, ki jo še uporablja teoretik Balby (TEORIJA

NAVEZANOSTI) – proučuje navezanost; ta situaciaj je laboratorijski postopek (navadno bi morali proučevati v naravnem okolju).

Teorija navezanosti govori o vlogi matere. Ne upošteva potreb, željo žensk, Ne govori o nepopolnih družinah, Proučuje mlajše otroke, Pretirano kritizira vrtec.

HUMANISTIČNA TEORIJA:

+ Osebnostno proučevanje človeka: biosocialno, kognitivno, psihosocialno, spiritualno,

Nejasni koncepti, neznanstveno, Ne spodbudi raziskav, Slepo za realnost (vladna politika, družbena neenakost).

EKOLOŠKA TEORIJA:

+ Praktična vrednost (upoštevati več dejavnikov),+ Kritičnost do eksperimentalne psihologije, Teoretske in metodološke težave pri upoštevanju vseh dejavnikov razvoja.

PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED TEORIJAMI:

47


TEORIJE Filozofska osnova teorij

Model Dednost - okolje

Aktivna – pasivna narava človeka

Problemi raziskovanja

Psihoanalitična

Judovska-krščanska tradicija

Empiristična - Vpliv staršev pri zadovoljevanju potreb

Vedenjska Mehanski model

Empiristična Pasivna vloga človeka

Kognitivna Rousseau: na otroka ne smemo preveč vplivati

Org. – str. model

Interakcio - nistična

Aktivna vloga človeka

Humanistična Filozofske predpo-stavke humanizma

Interakcio - nistična

Ekološka Kont. Interakcio - nistična

Etološka Interakcio - nistična

1.) Filozofska osnovaNaslanja se na Rousseauja…

2.) Modeli: Mehanicistični:

Posameznik je skupek delov, Pasiven, odziva se na zunanje sile, Kontinuiran razvoj, Razlike med posamezniki Vedenjske, behavioristične teorije

Kontekstualni: Interakcija med spremembami v organizaciji in spremembami v okolju, Univerzalni principi (stopnje so pod vplivom okolja), Vloga družbe, kulture, družine, zgodovinskega obdobja, Sem spadajo etološke teorije, malo tudi psihoanalitične teorije

Orgazmično – strukturalni: Posameznik je celota, Aktiven, notranje sile, Stadij razvoja, Podobnost med posamezniki v istih stadijih razvoja.

48


3.) Dednost, okolje: Nativiziem – empirizem, Prirojeno – pridobljeno, Zorenje – učenje, Kateri? Koliko? Na kakšen način?

4.) Interakcionistična perspektiva: Isti genski vplivi se različno odražajo v različnem okolju, isto okolje različno

vpliva na ljudi z različno gensko strukturo; Vplivi se spreminjajo glede na starost, Vplivi se spreminjajo glede na razlike med posameznikom, Moderne teorije niso ekstremne, a bolj poudarjajo in proučujejo določene

dejavnike.

5.) Aktivna – pasivna narava človeka Aktivna = kognitivna, humanistična teorija Pasivna = vedenjska teorija

6.) Problemi raziskovanja

7.) Metode raziskovanja,Vedenjska, longitudinalna – eksperimentHumanisti – nedirektivna terapijaKognitivna – klinična metodaEkologi – samo opozarjajo drugeEtološka – laboratorij

8.) Kontinuiteta – diskoninuiteta razvojaVedenjska – ni stopnjePsihoanalitiki, kognitivna – so stopnje

Stabilnost v času (ali je neko vedenje stabilno v času ali ne)

Konsistentnost glede na situacije

11.) Pomen individualnih razlik (razlike med posamezniki).

KOMUNIKACIJA

GORDON T. (1983). TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI ZA UČITELJE. LJUBLJANA: SVETOVALNI CENTER

49


PROBLEM IMA UČITELJ:Učenec stalno zamuja pouk.Učilnica je razmetana.Klepetanje učencev med razlago.Učenec noče slediti učiteljevim pravilom in ugovarja.

PROBLEM IMA UČENEC:Ne maram šole in učiteljev.Sošolci so hudobni.Ravnatelj je neumen.Zakaj sploh moram hoditi v šolo?

Dejanja, da ima problem učenec:Izostajanje od pouka.Gledanje skozi okno med učiteljevo razlago.Poriva in ščipa sošolce.Med odmorom se z nikomer ne pogovarja.V šolo hodi zanemarjen in nepočesan…

JEZIK NESPREJEMANJA:Učenec: »Ne grem v zimsko šolo v naravi!«

1) UKAZOVANJE»O tem pa ne odločaš ti. Moraš iti v šolo v naravi.«

2) OPOZARJANJE, GROŽNJE»Če ne boš šel, ne boš mogel imeti telovadbe ocenjene zelo uspešno.«

3) MORALIZIRANJE»Šola v naravi je zelo koristna. Ne bi bilo prav, da bi se izmikal koristnim stvarem.«

4) SVETOVANJE, SUGERIRANJE»Svetujem ti, da vseeno greš. Zakaj bi bil drugačen od drugih?«

5) POUČEVANJE, NAVAJANJE LOGIČNIH ARGUMENTOV»Dobro je da greš. Tam se boš naučil smučati in se navadil živeti ločeno od staršev.«

6) OCENJEVANJE, KRITIZIRANJE, SRAMOTENJE»Narobe razmišljaš. Lahko bi te bilo sram, da sploh pomisliš, da ne bi šel.«

7) DAJANJE IMEN, ETIKETIRANJE»Saj nisi mevža, da ne bi šel.«

8) INTERPRETIRANJE, ANALIZIRANJE, DIAGNOSTICIRANJE»Bojiš se biti teden dni stran od staršev in ne razumeš se dobro s sošolci.«

9) PRIZNAVANJE VREDNOSTI»V šoli v naravi boš lahko sošolcem pokazal kako dobro znaš smučati.«

10)OHRABREJEVANJE, SIMPATIZIRANJE, PODPORA»Veliko otrok razmišlja tako kot ti. A le pojdi, boš videl, da ti ne bo žal, saj si pogumen fant.«

11)SPRAŠEVANJE, NAVKRIŽNO ZASLIŠEVANJE»Zakaj pa ne? Ali nočeš biti skupaj z Matjažem? Ali si sploh kaj naredil, da bi se bolje razumel z njim?«

12)UMIK, SARKAZEM, HUMOR»Je že dobro. Se bova o tem drugič pogovorila. Boš pač pri mamici spančkal.«

50


JAZ – SPOROČILOKaj pri učitelju povzroča problem?»Kadar ste tako nemirni in glasni…«

Opis posledic in čustvenega stanja:»…se ne morem zbrati in slabo razlagam snov, zaradi česar se slabo počutim.«

PRIMER JAZ – SPOROČILA:Problem: Kadar učenec zamuja pouk.Posledica: Me prekine pri razlagi snovi in zmoti zbranost učencev.

PRIMER =Nova klop je porisana.

UKAZOVANJE = Prinesti moraš denar za novo klop.

OPOZARJANJE, GROŽNJE = Če ne boš sčistil mize, boš moral kupiti drugo.

MORALIZIRANJE = Ni prav kar si naredil, zdaj bi lahko vsi čečkali.

SVETOVANJE, SUGERIRANJE = Svetujem ti, da počistiš mizo in tega ne počneš več

POUČEVANJE, NAVAJANJE LOGIČNIH ARGUMENTOV = Lepo sčisti mizo, saj tudi doma ne smeš čečkati po njej.

OCENJEVANJE, KRITIZIRANJE, SRAMOTENJE = Lahko te je sram, da si porisal klop.

DAJANJE IMEN, ETIKETIRANJE = Pravi pacek si, ker si porisal mizo.

INTERPRETIRANJE, ANALIZIRANJE, DIAGNOSTICIRANJE = Dolgočasiš se, zato rišeš po klopi.

PRIZNAVANJE VREDNOSTI =Zdaj pa počisti, da boš sošolcem dokazal, da znaš tudi čistiti in ne le čečkati.

OHRABREVANJE, SIMPATIZIRANJE, PODPORA =Veliko otrok bi pisalo po mizi, a ker vedo da to ni prav, tega ne počno. Saj

znaš biti priden.SPRAŠEVANJE, NAVKRIŽNO ZASLIŠEVANJE =

Zakaj si porisal klop? Kaj imaš od tega?UMIK, SARKAZEM, HUMOR =

Je že dobro, boš pač danes ti namesto čistilke sčistil vse klopi.

PASIVNO POSLUŠANJE:- pokažemo, da nas stvar zanima- kimamo- se nagnemo naprej- razumem »oh«- bi se želel o tem pogovoriti?- Pripoveduj mi o tem, kaže da te zelo muči?

AKTIVNO POSLUŠANJE:

51


- dekodiranje sporočila (povzamemo, kar nam pove učenec)

Primer aktivnega poslušanja: »Se počutiš tukaj odrinjenega?«

Primer pogovora v razredu:Deklica ne more na drsanje – lažna bolezen.Odgovorite z aktivnim poslušanjem:- »Ne grem v šolo v naravi!« »Zdi se mi, da te v šoli v naravi nekaj moti?«- »Ne morem narediti lepih krogov!« »Zdi se mi, da imaš težave z risanjem

krogov?«- »Ali bomo morali biti v šoli ves dan?« »Zdi se mi, da želiš biti zunaj?«- »Ali moram znati veliko matematike »Zdi se mi, da se bojiš, da bi bilo veliko če hočem biti inženir?« matematike?«

Pogovor s staršiStarši imajo problem:

- starši so razočarani nad otrokovim uspehom- starši se ne strinjajo z novo metodo učenja

Brez problema:- starši sprašujejo kako doma pomagati učencu- starši bi radi razumeli nov način ocenjevanja

Učitelj ima problem:- starši pogosto telefonirajo učitelju- starši zahtevajo, da učitelj fizično kaznuje

52

Documents

ZGODOVINA PSIHOLOGIJE - SkavtNETusers.skavt.net/~acelar/1letnik/Razvojna psihologija.doc · Web viewPsihologija ne presoja, presoja pa etika, pravo. Psihologija samo proučuje zakonitosti