Živa, avgust 2009

22

AKTUALNO

33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Na GorjanceFotografija: Irena Novak

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Koliko časa lahko zdržite brez televizorja, mobilnega telefonaali avtomobila? Očitno smo vsi bolj težko brez enega ali

drugega, saj smo se jim pripravljeni odreči šele takrat, konam ne preostane nič drugega oziroma, ko smo v to prisiljeni,

npr. ko se nam pokvarijo. Pri tem smo si vsi bolj ali manjpodobni. Šele ko sem bila prejšnji teden nekaj dni brezavtomobila, sem se pozanimala za vozni red mestnega

avtobusnega prometa in ugotovila, koliko prednosti ponujaavtobusni prevoz, pa se meščani tega sploh ne zavedamo.

Marsikje bi ljudje radi uporabljali javni prevoz, pa nimajo temožnosti. V Novem mestu, kjer imamo mestni avtobusni

promet, pa nikakor ne zaživi tako, kot bi moral. Prepričanasem, da tudi zato, ker ga ljudje premalo poznajo, treba bi jimbilo predstaviti vse njegove prednosti in vozni red prilagoditi

njihovim potrebam. Posebne akcije le ob dnevu brez avtomobilaso premalo.

Ekološka ozaveščenost se nas najbolj dotakne šele takrat, konas udari po žepu, a kljub temu da je vožnja z avtobusom v

službo cenejša kot z avtom, je takih, ki zamenjajo avto zaavtobus, malo. Vožnja z avtomobilom je še vedno luksuz, ki siga ljudje lahko privoščijo. Sama sem ugotovila, da je vožnja z

avtobusom zanimiva tudi zaradi drugačnega razgleda, opazilasem vrsto sprememb v mestu, ki jih drugače ne bi, prav tako napoti, ki sem jo morala prehoditi peš s postaje do službe. A to jele nekaj prednosti, zato sem se odločila, da za naslednji mesec

kupim mesečno karto.Med letom avtobus najbolj pogosto uporabljajo šolarji in le

nekaj dni nas še loči do dneva, ko se bodo vsi še poletnorazposajeni vrnili v šolo. Vozniki moramo biti v prvih dneh

šole še posebej previdni, prvošolčki bodo novinci tudi vprometu, ne le v šoli, pa tudi ostali otroci bodo potrebovali

nekaj časa, da se spet privadijo na šolo in vse, kar je v zvezi znjo, to pa je tudi pot v šolo in iz šole domov. Odgovorni starši

poskrbijo za njihovo varnost tudi tako, da jih nezgodnozavarujejo. Zavarovanje ni obvezno, vsekakor pa je

priporočljivo, saj statistični podatki govorijo temu v prid.Vsako leto v Sloveniji zaradi poškodb umre 44 otrok in

mladostnikov, 990 jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnico. Vtokratni Živi pišemo o tem, kako se odločiti med različnimi

ponudbami zavarovalnic in na kaj naj bodo starši pozorni, kosklepajo zavarovanje za svojega otroka.

Na počitnice in dopust bomo kmalu pozabili, tudi nakraje, ki smo jih obiskali, čeprav bo tudi tam življenje teklo

dalje. Tudi v dolini reke Kolpe pod Starim trgom, kjer je poletiše posebej živahno, gre življenje naprej tudi ostale mesece v

letu, ko ni turizma. Kondovi v Dolu pod Starim trgom se polegturizma ukvarjajo tudi z rejo ovac in s sirarstvom. To pa počno

tako uspešno, da so prejeli že več zlatih medalj za svoje izdelkeiz ovčjega mleka, letos pa so v Gornji Radgoni prejeli celo

šampiona za albuminsko skuto. Naša novinarka je danpreživela pri Kondovih in nastala je zanimiva reportaža.

Vsem želim srečno, šolarjem pa še lep začetek šole.JoJoJoJoJožica Doržica Doržica Doržica Doržica Dornižnižnižnižniž

Odločitev

4–6 Najpomembnejše je zavarovanjeinvalidnosti

7 En dar in tisočero njegovih darov8–9 Kolonija je nekaj, kar moraš doživeti10–11 Ko bi ovce vedele, kako dobri so siri,

skuta, namazi in jogurt iz njihovegamleka!

12 Majhna, a vseeno nepogrešljiva13 Pomagaj si sam in …14 S skalpelom nad pročelje Opere15 Od spidveja in varstva pri delu do

kmečkega turizma16 Posavje je njun raj na zemlji17–34 Posebna priloga35 Zelenjava na tisoč in en način36 Šarmantni malček37 Drevored se je prebudil38 Vedno imam tremo39 Rak lahko prizadene tudi

štirinožne ljubljenčke40 Joj, spet ta šola …40 Zadrževanje in pobot izplačila plače41 Spreminjavka41 Skrivnost izdelave42 Utoniti v temo, zadovoljen,

da nisi nič posebnega42 Nagovori43 Poletje in piki insektov44 Sproščeno v objemu glamurja45 Horoskop46 Križanka

priloga dolenjskega lista44 AKTUALNO

Nezgodno zavarovanje otrok in mladine

Najpomembnejše jezavarovanje invalidnostiPred začetkom novega šolskega in študijskega leta imajo starši veliko

skrbi: kupiti je treba šolske potrebščine, poskrbeti za delovne zvezke inučbenike pa torbe, copate, mnogi v tem času sklenejo tudi nezgodnozavarovanje. Nekatere zavarovalnice svojo ponudbo v obliki zloženke pošljejokar v vrtce, šole in na fakultete, druge stavijo na individualen pristop, zatose ne odločajo za skupinsko obliko trženja. Pri vsem tem se staršem, ki želijoskleniti kakovostno zavarovanje za primer nezgode svojega otroka, zastavljavprašanje, kako iz množice zavarovalnic in precejšnjega števila možnihkombinacij zavarovanj izbrati najboljše. Odgovor ni enostaven.

S plačilom premije nezgodnega zavaro-vanja (gibljejo se od približno 10 do 40 ev-rov) navadno zavarujemo proti invalidnosti(od 10.000 do 70.000 evrov), nezgodni (od2 do 10 tisočakov) in naravni smrti (od tisočdo 5 tisočakov), za dnevno odškodnino (od1 do 5 evrov) in bolnišnični dan (od 2 do 25evrov). Kateri od naštetih rizikov bo od-ločilen, je odvisno od posameznika, a za-stopnik Franci Lindič z Zavarovalnice Tri-glav (predstavništvo Trebnje) je poudaril,

Še tako spretne športnike lahko doletinesreča.

da bi se morali otresti miselnosti o pomemb-nosti dnevne in bolnišnične odškodnine,vsekakor tudi ni modro skleniti “kar ne-kaj”, tako za vsak slučaj, da bomo nekaj do-bili, če se slučajno kaj zgodi. “Najpomemb-nejša je invalidnost,” je dejal.

I nI nI nI nI nvvvvval idnosal idnosal idnosal idnosal idnost jet jet jet jet jepomemben fpomemben fpomemben fpomemben fpomemben faktaktaktaktakto ro ro ro ro r

Če dobro premislimo, je res najpomemb-nejši kriterij, ki bi moral odločati o premiji,

invalidnost, kajti v trenutku, ko otrok po-stane invalid, se marsikaj spremeni in ssabo prinese velike denarne posledice. Česeštejemo stroške, ki jih nanesejo arhitek-turna prilagoditev doma, nakup dvigala inmorda še težja zaposljivost po končanemizobraževanju, potem je jasno, da gre zaveliko večjo finančno obremenitev staršev,kot če si njihov otrok zlomi roko. Res pa jetudi to, da so zavarovalne premije, ki vklju-čujejo višjo odškodnino v primeru invalid-

55priloga dolenjskega listaAKTUALNO

nosti, nekoliko dražje. Večina zavarovalnicima t.i. progresivne lestvice invalidnosti,kar pomeni, da tisti zavarovanci, ki utrpijoveč kot 50-odstotno invalidnost, polegpolovice dogovorjene zavarovalne vsotedobijo za vsak ocenjeni odstotek nad 50odstotki še dvakratni (Adriatic Slovenica)ali trikratni odstotek (Tilia) zneska zaizračun zavarovalnine. To dejansko pomeni,če je bil otrok zavarovan pri Tilii in so oce-nili 70-odstotno invalidnost, zavarovalnicaobračuna 110 odstotkov od določene zava-rovalne vsote za invalidnost (50+20x3=110).Pri 100-odstotni invalidnosti pa bo večinazavarovalnic izplačala dvojno zavarovalnovsoto.

A kA kA kA kA kc ic ic ic ic ije ob začje ob začje ob začje ob začje ob začeeeeet kt kt kt kt kuuuuušolskšo lskšo lskšo lskšo lskega leega leega leega leega letttttaaaaa

Akcijo nezgodnih zavarovanj v začetkušolskega leta letos napovedujejo pri Tilii,Zavarovalnici Maribor, Adriatic Slovenici inTriglavu, kar pomeni, da bodo predšolski inšolski otroci ter dijaki in študenti njihovezloženke dobili v vrtcih, šolah in na fakulte-tah, aktualno ponudbo si je mogoče ogleda-ti na spletu, poleg tega so za vsa vprašanjana voljo še njihovi zastopniki.

Kdor bo nezgodno zavarovanje za pred-šolske in šolske otroke pri Adriatic Sloveni-ci sklenil do 31. avgusta, mu bodo podarilizdravstveno zavarovanje v tujini z asistencoCoris, po 1. septembru pa bodo pri tej za-varovalnici posebnih ugodnosti deležni ti-sti, ki bodo zavarovanje sklenili preko inter-neta, člani kluba KD Plus in družine, kibodo zavarovale najmanj tri otroke (sled-njim bodo cene spustili za kar 30 odstot-kov). V Zavarovalnici Maribor so pripraviliakcijo, v kateri ob sklenitvi štipendijskeganaložbenega zavarovanja otroku za eno letopodarijo nezgodno zavarovanje, Tilia panekaj nižje premije ponuja obstoječim za-varovancem in tistim, ki bodo zavarovanjesklenili prek spleta. Pri Triglavu praktičnadarila obljubljajo vsem, ki bodo zavarovanjasklenili prek spleta ali pri zastopnikih (tudina prodajnih mestih).

Čeprav se športniki zaradi treningov intekem bolj izpostavljajo, bodo pri AdriaticSlovenici in Zavarovalnici Maribor v prime-ru nezgode (tudi pri športu) izplačali celot-no zavarovalnino, pri mariborski opozarja-jo le na to, da v to ponudbo niso vključeninajbolj rizični športi (skoki s padalom, avto-mobilistične, motonavtične in motociklis-tične dirke, motokros …), v Tilii pa imajoposebno ponudbo, imenovano paket šport,kar pomeni, da nosijo polno jamstvo tudi, čese športnik poškoduje na treningu ali tek-mi.

Za dijake in študente so premije pravilo-ma nekoliko višje, če jih primerjamo s ti-stimi, ki veljajo za predšolske otroke (pri-bližno za 10 odstotkov), ni pa nujno, saj imaZavarovalnica Maribor enako ponudbo zavse omenjene starostne skupine. Zavaro-

vanje začne veljatiob 24. uri dne, ko jeplačana premija (ane pred uradnim za-četkom novega šol-skega leta) in nače-loma preneha zad-nji dan počitnic, ven-dar je zdaj že sko-rajda praksa, da za-varovalnice poda-rijo še dodatnih 30dni, če ni plačana ženova premija (Tri-glav, Adriatic Slove-nica, ZavarovalnicaMaribor). Nezgod-no zavarovanje otrokin mladine ni ome-jeno na kraj in časnezgode, kar pome-ni, da velja tudi v tu-jini, vse zavaroval-nice pa bodo v pri-meru prijave škod-nega primera zahte-vale vso medicinskodokumentacijo.

Indiv idualnaIndiv idualnaIndiv idualnaIndiv idualnaIndiv idualnaobrobrobrobrobraaaaavnavnavnavnavnavvvvvaaaaa

V zavarovalnicahGrawe in Generalinimajo skupinskihšolskih zavarovanj,o katerih smo pisaliuvodoma. Na Gra-

priloga dolenjskega lista66 ZANIMIVOSTI

O podrobnostih zavarovanj se je dobro pozanimati v poslovalnicah ali prizastopnikih na terenu.

we so celo prepričani, da so ta zavarovanja“cenena in kritja standardizirana, zato paposledično slabo prilagojena potrebam za-varovanja otrok in družine”. Oni tudiotrokom in mladini pripravijo individualnanezgodna zavarovanja, ki jih prilagodijodružinski situaciji, kupni moči in zavarov-alnim potrebam, so poudarili. Generali paseptembra pripravlja nov produkt, ki boomogočal zavarovanje otrok. Do polnolet-nosti se bodo lahko zavarovali le skupaj sstarši, kljub temu pa bodo lahko izbrali sa-mostojna kritja in pakete po meri, posebnepopuste bodo imele družine, študenti pa sebodo lahko zavarovali samostojno.

Ni obNi obNi obNi obNi obvvvvveznoeznoeznoeznoeznoObstaja veliko družin, ki se ne odločijo,

da bi nezgodno zavarovali otroke, zato nebo odveč nekaj statističnih podatkov. Na In-štitutu za varovanje zdravja RS so ugotovili,da so glavni vzrok umrljivosti otrok in mla-

dostnikov v starosti od 0 do 19 let poškod-be, te so krive za 29 odstotkov vseh smrtiv tej starostni skupini. Vsako leto zaradipoškodb umre 44 otrok in mladostnikov,990 pa jih sprejmejo na zdravljenje v bolniš-nico.

Lani je Zavarovalnica Triglav izplačalaokoli 900.000 evrov zavarovalnin, na Tiliiso v iztekajočem se šolskem letu prejeli1838 prijav nezgod, pri približno četrtini

teh so izplačali tudi zavarovalnino za trajnoinvalidnost kot posledico nezgode, podobnoštevilo prijav so imeli tudi na Adriatic Slo-venici.

Navedeni podatki kažejo, da nesrečanikoli ne počiva, vendar staršev nihče nemore prisiliti, da bi nezgodno zavarovaliotroke, je pojasnil Sebastijan Magdič zMinistrstva za šolstvo in šport. “Je pa za-želeno, da se dijaki nezgodno zavarujejo nasrednjih šolah, ki izvajajo izobraževalneprograme, katerih sestavni del je tudi prak-tično izobraževanje, če obstaja večja verjet-nost, da pride do poškodb (delo s stroji, naprimer),” je še zapisal.Besedilo in fotografije: J a nJ a nJ a nJ a nJ a nja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrooooož i čž i čž i čž i čž i č

Vsako leto zaradi poškodb umre44 otrok in mladostnikov, 990 jihsprejmejo na zdravljenje vbolnišnico.

Ali je pametnonezgodnozavarovati otroke?

MIRKO FERFO-LE z Mirne: “Semoče dvojčkov, starasta devet mesecev,in zaenkrat zanju šenimamo sklenjene-ga nezgodnega za-

varovanja, ga pa gotovo bomo v krat-kem. Zdi se mi pomembno, da tudiotrokom uredimo te stvari, ker nikoli neveš, kaj se lahko zgodi. Tovrstno zava-rovanje sem za sebe že sklenil.”

KLAVDIJA BU-ČAR iz DolenjskihToplic: “Sama se ne-obveznih zavarovanjizogibam, imam sa-mo obvezno in do-datno zdravstveno,

če grem v tujino, pa vzamem Coris.Mogoče bom drugače razmišljala, kobom imela otroke, da jih bom vsaj min-imalno nezgodno zavarovala. V osnovnišoli so starši nezgodno zavarovanjeplačevali tudi meni.”

SUZANA GRM zMale Ševnice: “Semštudentka in siplačujem tudi nez-godno zavarovanje,ampak sploh nevem, za koliko sem

zavarovana. Prej, kot dijakinja, nisemsklepala nezgodnih zavarovanj in imelasem srečo, da se mi nikoli ni nič zgodi-lo, no, samo enkrat sem si zvila prst.”

77priloga dolenjskega listaZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

Božo Luzar

En dar in tisočero njegovih darovČestital i so mu Američani . Evropejci so mu podeli l i vrsto

najuglednejših priznanj za izume in poslovnost. Na plantažah kavev Braziliji je skoraj kot doma. V Rusiji so mu odprta številna vrata. Čene bi bilo njega, bi veliko manjkalo Kopru in Milan Kučan kot predsednikSlovenije bi opravil eno otvoritev manj. Božo Luzar – o njem govorimo– je tako nekako osvojil svet. Ampak na tem svetu, ki ga lahko gledamonpr. od Ria de Janeira in New Yorka do Moskve in od Hamburga do Kaira,je majhna vas, ki je Božo Luzar ne pozabi nikdar. Gabrje. Dom mnogihnjegovih otroških hrepenenj. In dom njegovih zrelih spominov inprelepih dni.

Božo Luzar z ženo Ano Sonjo obotvoritvi prenovljenega poda v Gabrju.

V Gabrju je Božo Luzar obnovil domači-jo, s katere je odšel v svet. Letos 26. julijaje pripravil v krogu družine, sorodnikov inprijateljev prijetno otvoritev prenovljenegapoda. “Rodil sem se na njivi davnega leta1934. Takrat je bila svetovna kriza. Kototrok sem bil nezaželen, ker je bilo mojestarše strah revščine. Zaradi krize sem bilobsojen, da bom umrl. Zelo hitro so me nes-li h krstu, da ne bi umrl brez imena. Mojamati je želela, naj mi bo ime Bogi, to bipomenilo ubogi. Obsojen bi bil tudi z ime-nom, da bi bil revše. Župnik pa je našelkompromis. Rekel je, naj bom Božidar, kotdar božji. Mati je pristala, a ker sem bilmajhen, so me klicali Bogi. Ko sem se rodil,smo doma že imeli pod. Tega je naredil leta1921 moj stari oče Štefan. Delal je v Ameri-ki v rudniku in je imel denar. Zaradi takemoje zgodovine me strašno veže na dom.Zato sem popravil in obnovil naš pod. Zelorad se vračam sem domov. Zdaj živim v

Božo Luzar (v drugi vrsti tretji z leve) med prijatelji v Gabrju na obnovljenem podu.

Kopru. Ma nisem v Kopru pognal korenin,čeprav sem prav tam poslovno uspel.”

Ker ima tako rad rodni dom in družino,so ob otvoritvi poda praznovali tudi god sv.Ane, imena, ki je v njegovi družini pogosto.“Moji mami in sestri je bilo ime Ana, mojažena je Ana Sonja,” je Božo omenil človeškevezi, s katerimi se prepletajo še nekateredruge. Z otvoritvenim praznovanjem sopočastili namreč še rojstni dan Božove ženeAne Sonje in stoletnico rojstvo, ki bi jo pra-znoval njegov oče Franc Luzar, če bi bil še živ.

I noInoInoInoInovvvvva ta ta ta ta to ro ro ro ro rOb Gabrju, ki je s takimi stvarmi čarob-

no in privlačno, živi Božo Luzar svoj Koperin tam piše zgodbo izumitelja in izjemno us-pešnega podjetnika. Inovativno je povezalmladostno poklicno tehnično znanje me-hanika strugarja in svojo nagnjenost k ne-nehnemu iskanju novega ter poslovno žili-co in naredil več vrst strojev za mletje in

pripravo kave pa tudi brusilni strojček zamotorne žage. Za inovacije, ki jih je nekajtudi patentiral, je prejel večkrat priznanja,tudi zlate medalje na svetovnem salonuizumiteljev Eureka v Bruslju. Leta 1991 jepostal tudi častni član Eureke. 14. novem-bra istega leta mu je belgijska vlada pode-lila zlati križec viteza kot najuspešnejšemuinovatorju. Leta 1991 mu je podelila plake-to občina Koper. Še pred temi priznanji soga v Sloveniji proglasili za inovatorja leta.Njegova zbirka priznajnj je sicer velikovečja, saj so v njej še številna slovenska,jugoslovanska in mednarodna sejemska,zbornična in druga priznanja.

V vsem tem opazimo, bi lahko rekli, daje Božo Luzar nekako zasvojen s kavo. Netako, da bi bil od nje odvisen, ampak tako,da največji del svoje sodobne proizvodnjeopira na predelavo kave in proizvodnjo piva.V sklopu Luzarjevega podjetja namrečobratuje tudi pivovarna. Leta 1996 je pod-jetje Boža Luzarja v navzočnosti predsed-nika države Milana Kučana odprlo novo,največjo zasebno pražarno kave v državi.Kučan je takrat rekel: “To, kar je naredilgospod Luzar, je zgodba o uspehu.” Ali nienako, le v svojem slogu, že nekaj let prejpohvalil koprskega inovatorja tudi PaulSharp iz Amerike, ko je takole rekel o stro-jih za pripravo kave: “Verjemite mi, da po-znam veliko podobnih strojev uglednih sve-tovnih firm, zlasti italijanskih. Njim pa selahko Luzarjevi stroji lahko postavijo obbok. Še več - Luzarjevi stroji nimajo pla-stičnih sestavnih delov, kar je iz ekološke-ga in zdravstvenega vidika velika pred-nost.” Je treba na poti k uspehu še kaj več,kot da tehnično napravo pohvali razvajenain tehnološko razvita Amerika? Skoraj ne.Taka pohvala odpre tržna vrata včasih širše,kot bi jih certifikat kakovosti.Besedilo in fotografiji:M. LM. LM. LM. LM. Luzaruzaruzaruzaruzar

priloga dolenjskega lista88 POGOVOR

Petra Bavdek, prostovoljka v koloniji

Kolonija je nekaj, kar moraš doživetiŽužemberčanka, ki je to pomlad diplomirala iz razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, je

zadnja štiri leta skoraj po mesec dni poletnih počitnic preživela kot prostovoljka, vzgojiteljica v kolonijiobmočnega združenja Rdečega križa Novo mesto na Debelem rtiču, letos pa je zaradi obveznosti - nekajmesecev je kot učiteljica že zaposlena na osnovni šoli - z otroki iz socialno šibkejših družin in tistimi spogostejšimi zdravstvenimi težavami v tretji izmeni preživela deset dni v juliju.

24- letnica na vprašanje, kaj jo vedno zno-va zvabi v kolonijo, ne ve pravega odgovora,pove pa, da je kolonijo enostavno treba doži-veti, saj se številnih drobnih in iskrenih do-živetij z otroki ne da opisati v besedami. Kototrok sama nikoli ni bila v koloniji, tako daso ji ob njenem prvem prostovoljnem delukot vzgojiteljici otroci pomagali z orientaci-jo, a prve zadrege so bile hitro mimo. “Maloje stroga, pa ne preveč,” so o njej konec juli-ja povedali njeni varovanci na Debelem rti-ču, kjer so preživljali počitnice. Prikupila sejim je tudi z ustvarjalnostjo pri izdelavi na-kita iz umetnih mas, s čimer so si popestrilipočitniške dni. Unikatne izdelke bo novo-meško območno združenje Rdečega križa

prodalo na decembrskem bazarju, denar panamenilo za pomoč najbolj potrebnim.

Biti vzgojitelj, prostovoljec v kolonijije najbrž vse prej kot brezskrben do-pust.

Vsekakor. Odgovornost je velika, delo jezahtevno, a tudi zanimivo, razgibano in za-bavno. Vedno se rada vračam na Debeli rtič.Čas tako hitro teče, prehitro odrastemo, tupa se z otroki spet vračam v mladostna inigriva leta, ohranjam spomine na svoja nad-vse prijetna leta.

Plačila za to delo najbrž ne meriš vevrih.

Ne, gre za zadovoljstvo, ki si ga deležen obkoncu desetdnevne kolonije. To je objem,

nasmeh otroka, kipove, da se je imellepo, da bi še rad pri-šel, tudi kakšna sol-zica poteče … Neka-tere srečujem tudičez leto in se me spo-minjajo kot tovariši-co iz kolonije, čeimam srečo, se neka-terih ob letu spet raz-veselim v koloniji.

Kaj pa obvezno-sti?

Sprva me je bilogroza te odgovorno-sti. Ko sem se pri-javila, sem se bala,kako bo šlo. Skorajsem se odjavila. Ressi 24 ur z otroki, kiso živahni, igrivi,nesreča se lahkozgodi mimogrede.Lahko se opraskajov morju, jih opečejomeduze, padejo …Potreben je stalennadzor.

Je red težko vz-drževati?

Že prvi dan po-vem pravila, posta-

vim jasne meje, tako da se točno ve, kaj jedovoljeno in kaj ne. Vedno mi morajo po-vedati, kam gredo, se javiti, ko se vrnejo.Večina to spoštuje, če ne, se skušam z nji-mi pogovoriti in jim pojasniti, da sem zanjezelo v skrbeh. Včasih se mi že zdi, da semprestroga, a pomembno je, da otroci vedoza meje in se zavedajo, da je s pogovorommogoče premagati marsikakšno oviro.

Kaj otrokom pomeni morje?Veselje. Nekateri otroci iz socialno ogro-

ženih družin v koloniji prvič vidijo morje, tuso otroci, ki sicer s starši sploh ne bi šli namorje. Veliko jim pomeni tudi druženje zvrstniki.

Je težko pridobiti zaupanje otrok?Otroci se tu v sproščenem okolju odpre-

jo na drugačen način. Zvemo marsikaj,družinske razmere nas včasih zelo šokira-jo, najbolj nasilje in zanemarjanje otrok.Otroci nam včasih zaupajo stvari, ki jih nisoše nikomur.

Ali od vas pričakujejo pomoč?Računajo, da nam lahko povedo, da ne

bomo tega prenašali naprej. Od nas priča-kujejo, da tolažbe, ker tega v domačem oko-lju nimajo. Sicer pa, če ugotovimo, da sedogajajo zlorabe, stečejo uradni postopki naCentru za socialno delo in ostalih pristojnihinstitucijah.

Ali kdaj kdo noče domov?So solze, ko se poslavljamo, zadnji večer

je včasih hudo.Se te je katere od stisk otrok posebej

dotaknila?Lani smo imeli šestletno deklico, ki je

imela s seboj zelo malo oblačil, pa še tistabolj slaba, raztegnjena in raztrgana. V skla-dišču na Debelem rtiču smo ji našli nekajboljših oblek, tudi kopalke znane znamke,in veselje je bilo nepopisno. Ko se je letosvrnila, je takoj povedala, da ima s seboj “talepe kopalke”. Spet je prosila, če bi ji lahkopoiskali kakšna oblačila.

Dolgo časa traja, da vam otroci zau-pajo?

Tisti, ki so prvič, kar rabijo čas, da seodprejo; tisti, ki že poznajo kolonijo, sehitreje vživijo. Nekateri pa se sploh ne

“Otroci se tu v sproščenem okolju odprejo nadrugačen način. Včasih nam zaupajo stvari, ki jih nisoše nikomur.”

99priloga dolenjskega listaPOGOVOR

odprejo, odgovarjajo le z ja in ne, ne upajosi te niti pogledati v oči. Dosežek je, če setoliko sprostijo, da spregovorijo.

Kdaj občutiš nemoč?Ni mi vseeno v situacijah, ko pride so

nasilja, ko se otroci obmetavajo z besedamiali ko pride celo do tepeža. Kljub temu dase z njimi pogovoriš, jim včasih ne pridešdo živega. Ne veš, kako bi jim dopovedal, dato ni prav, ker jim je za to vseeno.

Česa so otroci najbolj veseli?Veliko jim pomeni, da gremo na sladoled,

da si lahko sami s svojim denarjem nekajkupijo. To so drobne stvari, ki so drugimotrokom morda čisto samoumevne.

Si zaradi izkušenj v koloniji začeladrugače gledati na življenje?

Včasih se zavem, kako malo je treba, danekomu polepšaš dan. Z iskrenim pogle-dom in nasmehom, dotikom se da tolikonarediti. Vedno znova, ko mislim, da sempreveč stroga do otrok, me presenetijo, komi čez čas med letom rečejo, da sem bilanjihova najboljša vzgojiteljica.

Kako dejavni so mladi v prostovoljst-vu po tvoji oceni pri nas? Ni prav ve-likega zanimanja za to ali pač?

Za prostovoljno delo res ni velikega zani-manja, čeprav je priložnosti zanj dovolj.Večina mladih gleda le to, koliko bo zaslu-žila. Mene vodi tudi želja po pridobivanjuizkušenj, ki mi bodo prišle prav pri mojemnadaljnjem pedagoškem delu. Od otrok senamreč tudi veliko naučim.

Kje boš preživela preostanek počitnic?Šla bom malo v hribe, potem pa se bom

pripravljala na začetek šolskega leta. Zapos-lena sem šele nekaj mesecev, čaka me po-

Petra med otroci v koloniji.

učevanje v drugem razredu na osnovni šoliv Vavti vasi.

Kaj pa v prihodnje? Boš še dejavna nahumanitarnem področju?

“Vsako leto so trenutki, ko senasmejiš, a so tudi take izmene,da bi se zjokal in najraje odšeldomov. Že lani sem rekla, da nebom šla več (smeh).”

(FO

TO

: I.

N.)

Če bo priložnost in bom lahko pomagala,se bom rada vključila.

Prihodnje leto boš spet na Debelemrtiču?

Če me bodo potrebovali, rada. Kolonijaostaja.

Zakaj je v koloniji tako lepo?Ne znam povedati, to je treba doživeti.

Vsako leto so trenutki, ko se nasmejiš, a sotudi take izmene, da bi se zjokal in najrajeodšel domov. Že lani sem rekla, da ne bomšla več (smeh). Včasih se vsega naberepreveč: bilo je veliko nesreč, otroci so imelicelo uši, organizacijsko je bilo zelo napor-no. Po koloniji sem bila čisto izčrpana. Aletos sem spet tu. Ko me enkrat povabijo,pozabim ne vse, ne morem reči ne. Utrip tuje nepozaben, čez dan smo na plaži, po-poldan imamo dve uri ustvarjalnih delavnic,zvečer sledi priprava na “ples”, dekleta selišpajo, jaz pa sem jim kot starejša sestra. Vzraku je pričakovanje, radi bi se imeli lepo,porajajo se prve ljubezni, o katerih mi za-upajo, me prosijo, če lahko kaj “posre-dujem” … To je enostavno treba doživeti.I rI rI rI rI rena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

priloga dolenjskega lista1010 NA KRAJU SAMEM

Ekološka kmetija in sirarstvo Konda

Ko bi ovce vedele, kako dobri so siri, skuta,namazi in jogurt iz njihovega mleka!Eden najlepših predelov doline reke Kolpe je prav gotovo pod Starim

trgom ob Kolpi. Neokrnjena narava in žuboreča mejna reka še zlastiv poletnih mesecih privabljata številne goste. In če je tako vroče, kotje bilo nekaj časa tudi letošnje poletje in je bila Kolpa nekaj kilometrovpred tem, ko je zapustila slovensko mejo, že skoraj mlačna, je bilo podStarim trgom še toliko prijetnejše. Kolpa je bila prav osvežujoča.

A pri Kondovih v Dolu pod Starim trgom,na meji med črnomaljsko in kočevsko obči-no, ob mojem obisku niso imeli časa misli-ti na osvežitev v Kolpi. In nad vročino nisonergali, ampak so se zaskrbljeno ozirali vnebo in upali, da jim bo uspelo še predmorebitnimi nevihtami pospraviti pod stre-ho otavo z nekaj hektarov travnikov. Gospo-dar Ivan je pred petnajstimi leti začel nadomačiji kot čisti kmet s kravami in biki terokrog sto ovcami. Z ženo Heleno sta uredilatudi kamp ob Kolpi ter sobe za turiste vdomači hiši. Ker pa je turistična sezonakratka, kmetijstvu pa se tudi ne piše najbo-lje, še zlasti ne v krajih, kot je Dol, kjer jeobdelovanje zemlje precej težavno, so sepri Kondovih pred dvanajstimi leti preus-merili iz reje mesne v mlečno pasmo ovacin začeli s sirarstvom.

Š a mŠ a mŠ a mŠ a mŠ a mpion zapion zapion zapion zapion zaa lbuminska lbuminska lbuminska lbuminska lbuminsko sko sko sko sko sku tu tu tu tu tooooo

Dela je pri Kondovih veliko še zlasti po-leti, tako da mora pošteno poprijeti vsa

Helena pri solnici, kjer se sir razsoljuje.

Albuminska skuta, ki si je prislužilašampionski naslov.Mleko najprej zlijejo v kotel.

šestčlanska družina. Ukvarjati se morajo zgosti, žeti, orati, sejati in saditi ter pripravi-ti hrano za živali za zimo. Delo z ovcami insirarstvom pa je skozi vse leto približnoenako in teče po ustaljenem redu. In ni na-ključje, da me je zanimalo prav to, kako mi-neva dan sirarjem. Kondovi že skoraj deset-letje pošiljajo svoje izdelke na ocenjevanjev Gornjo Radgono in vsako leto so dobilitudi medalje. Letos so prejeli celo šampio-na za albuminsko skuto, kar pomeni, da soza ta izdelek tri leta zaporedoma dobili ve-liko zlato medaljo in vseh 20 možnih točk.

Ta uspeh je vreden še veliko več, če ve-mo, da je konkurenca med sirarji na ocenje-vanju v Gornji Radgoni zelo velika. Tudi si-cer so bili Kondovi deležni številnih pohval,Ivan pa pravi, da pri uspehu ni nobenihskrivnosti. Pomembna je kakovost, ki pa jene bi bilo brez truda in doslednosti. A ponjegovem ni tako težko dobiti medalje,težje, a toliko bolj pomembno je kakovostobdržati vse leto. Nič se namreč ne da pri-goljufati in strank ni mogoče zavajati. Še

zlasti ne, ko gre za ekološko kmetovanje,kot je njihovo, kjer ni mogoče ničesar spre-meniti s kemijo.

S i rS i rS i rS i rS i rar jear jear jear jear jev dan se pr ičnev dan se pr ičnev dan se pr ičnev dan se pr ičnev dan se pr ičnez molžoz molžoz molžoz molžoz molžo

Pri Kondovih imajo sedaj 130 ovac, ki jihmolzejo, a ne vseh hkrati. Načrtno jih pri-puščajo, tako da jih trenutno molzejo okrog80. Te se pasejo blizu domače vasi, ostalepa okrog drugih vasi, kjer so ljudje opustilikmetovanje. Imajo namreč kakih 15 hek-tarov lastne zemlje, ostalo pa v najemu. Danse prične z molžo, za katero Ivan porabi trido štiri ure. Vsaka ovca da približno litermleka, ki gre velikokrat še isti dan v prede-lavo, odvisno od tega, katerega od 16 oz. 17artiklov izdelujejo določen dan. A prav zara-di tako pestre proizvodnje delajo v sirarniskoraj vsak dan. Zatišje je navadno le en danv tednu, ki pa ni nujno, da je nedelja.

Po molži prestavijo ograjo in pošljejoovce na pašo. Še zlasti pri ovcah, ki jih mol-zejo, so pozorni, da je paša čim bolj izdatna,saj le tako lahko pričakujejo, da bo mleka

1111priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

veliko in bo kakovostno. Potem se začnedelo v sirarni. “Manjše sirarne izdelujejoeno vrsto sira ali največ dve, mi pa se tru-dimo, da bi bila ponudba čim bolj raznolika;tako tudi ugodimo več okusom. Prvi odmanjših sirarjev sem začel z jogurtom, ki gadelam enkrat ali dvakrat na teden. Vse osta-lo mleko porabim za poltrde in mehke sire,skute, namaze,” pripoveduje Ivan, ko si daopraviti v sirarni.

HitrH itrH itrH itrH itro naro naro naro naro nareeeeejeno,jeno,jeno,jeno,jeno,h itrh itrh itrh itrh itro poo poo poo poo pojedenojedenojedenojedenojedeno

Mleko v sirarni zlijejo v kotel in segreje-jo na temperaturo sirjenja. Potem je posto-pek odvisen od tega, kaj nameravajo nare-diti. V sirarstvu velja pravilo “hitro nareje-no, hitro pojedeno”. Za jogurt grejejo mle-ko nekaj ur pri višji temperaturi, za skutopa nekaj ur več kot za jogurt pri nekolikonižji temperaturi. Za sir je mleko v kotlu ne-kaj ur, a mora potem sir še dva meseca zo-reti. Je že tako, da v sirarstvu veljajo določe-na pravila, vsak pa doda svoje nianse. Stran-ke predvsem cenijo namaze iz Kondove si-rarne z dodatkom čemaža ali drobnjaka insire z dodatkom sladke paprike ali popra.

Kondovi poleti veliko izdelkov prodajogostom, pa tudi v trgovine v Ljubljani in No-vem mestu. Povpraševanje je veliko, Ivan jeprepričan, da prav zaradi kakovosti, gotovopa tudi zato, ker sirarn zgolj z ovčjim mle-kom ni vsaj 150 kilometrov od Dola. Je pares, da nekateri prav želijo zgolj izdelke izovčjega mleka ali pa jih iz drugega mleka nesmejo uživati. Ovce imajo namreč, takoIvan, od mlečnih živali najbolj razvit imun-ski sistem, temu primerno pa je tudi mle-ko.

Seveda pa pri Kondovih vedo, da je kljubvelikemu povpraševanju meja, koliko lahkonaredijo. Veliko je namreč ročnega dela,glavna delovna moč pa je Ivan, zato je zanjmeja tam, do koder še zmore s svojimi roka-mi opraviti delo. Pravi, da se najbolj zanese

Ivan in Domen z ovcami, ki se pasejo v bližini doma.

Ivan in Klara Laura pri obračanju hlebcev sira.

Klara Laura pri pakiranju sira.Siri iz ovčjega mleka.

nase, zato najpomembnejše faze opravisam. Seveda pa je, kot že rečeno, dobrodo-šla pomoč vseh družinskih članov. ŽenaHelena se vozi namreč v službo v Novo me-sto, a se poleti, ko je precej doma, velikoukvarja z gosti. Pomoč 15-letnega sinaDomna, ki bo septembra nadaljeval šolanjena Srednji kmetijski šoli Grm v Novem me-stu, je še kako dobrodošla pri zunanjih de-lih; 12-letna hčerka Klara Laura, ki obiskujeosnovno šolo v Starem trgu, pa se spretnosuka v sirarni. Manjša dela na kmetiji pa žezmoreta tudi šestletna dvojčka Lucija inJanez. In ob vsej tej usklajenosti Kondovedružine je najbolje, da je gost, kakršen sembila jaz, zgolj opazovalec. Kajti katerega kolidela bi se prijela, bi bila bolj v napoto kot vkorist.Besedilo in fotografije:Mirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

priloga dolenjskega lista1212 NAŠA DEDIŠČINA

Podružnična šola Bučka

Majhna, a vseeno nepogrešljivaŠola je zlasti v manjših krajih središče kulturnega in družabnega

življenja, je zagotovilo, da bo kraj živel, zato je razumljivo, da so siza obstoj šole na Bučki, ki je pred 14 leti postala podružnica OŠ FranaMetelka Škocjan, domačini tako prizadevali.

In jo imajo, svojo šolo, v katero vsako letoprihaja po znanje okrog trideset otrok, insicer v kombiniranih oddelkih od 1. do 5.razreda. Potem jih pot vodi v Škocjan. NaBučki imajo že osmo leto tudi svoj vrtec, kije ves čas polno zaseden. Lani je bilo otroktoliko, da so morali odpreti dodaten od-delek in Bučklanarji bodo samo veseli, čebo še naprej tako.

Sicer pa ima šolstvo na Bučki dolgoletnotradicijo, saj se je pričelo že okrog leta1850, ko sploh še niso imeli svoje šolskestavbe. Pouk je potekal v župnišču. Današ-nja šola je bila zgrajena v dobrem letu dni,in sicer so jo slovesno predali namenu 19.oktobra 1896. Šolo je takrat obiskovalo kardvesto otrok, zato so jo leta 1929 razširili.Ko jo je upravljal Ivan Štrukelj, je bilo leta1906 kot vez med šolo in vasjo ustanovljenodruštvo Nada, isto leto tudi potujoča knjiž-nica z imenom Prosveta.

O šoli na Bučki do leta 1945 ni veliko in-formacij, saj je bila med drugo svetovnovojno v njej nemška postojanka. Šolski arhivje bil uničen, šola je bila takrat obdana zbodečo žico, v kleti je bila ječa. Po vrnitvikrajanov iz izgnanstva se je pouk znovapričel jeseni 1945. Ljudje so bili navdušeni,da je svoboda prinesla možnost izobraževa-nja in vzgoje otrok v domačem kraju,čeprav je bil začetek težak. Šola je bila nam-reč povsem opustošena, tudi krede ni bilo.A krajani so čez poletje sami uredili notra-

“Učenci bodo septembra veseli novihsanitarij,” veselo pove Tinca Granda.

Le še stopnice so stare in potrebnezamenjave. Lep, prenovljen šolski hram na Bučki.

njost in okolico šole ter razširili šolsko ig-rišče. Leta 1949 so ustanovili šolsko kuhi-njo, šola je dobila elektriko in nasploh sostavbo v naslednjih letih obnovili. Na šoli sopotekali različni tečaji: kuharski, zdravstve-ni, kmetijsko-gospodarska šola, tečaj zavaško mladino, tečaj RK, sadilna akcija,higienski kotiček. Šola je skrbela za svojsadovnjak in vinograd. Do leta 1968 je bilašola na Bučki osemrazredna, v sedemde-setih pa so zaradi premajhnega številaotrok višje razrede prenesli v Sevnico oz.Škocjan, nižje razrede pa so kombinirali sStudencem. Ko je postala podružnica škoc-janske šole, je bila leto dni celo zaprta, a poprizadevanjih mnogih, tudi takratnega rav-natelja Antona Zupeta, je že v šolskem letu1996/1997 odprla svoja vrata. V naslednjihletih se je za šolo in odprtje vrtca na Bučkizelo prizadevala vodja šole Kristina Resnik.

Pred tremi leti je šola 110-letnico pričaka-la prenovljena in danes je ena najlepšihstavb na Bučki. Ima novo ostrešje in fasado,nova okna in vrata, obnovljena tla v telovad-nici, asfaltiran dovoz, preplasteno igrišče,urejena parkirišča ter zadaj igrala za vrtec,novo uto, narejena je drenaža in urejeno od-vodnjavanje meteornih voda. Lani so poskr-beli za novo električno napeljavo, letos paso obnovili vodovod in kanalizacijo in uredilinove sanitarije. “Občina si res prizadeva zakvalitetno šolo na Bučki, zamenjati bo tre-ba le še dotrajane stopnice,” zadovoljna

pove Tinca Granda, ki podružnično šoloodgovorno vodi že sedmo leto in zraven se-veda tudi uči. Kolektiv s tremi učitelji, šti-rimi vzgojiteljicami in kuharico je skupaj zučenci kot velika družina, ki se zelo razumein uspešno dela. Šola dobro sodeluje z ma-tično šolo v Škocjanu, s starši in sploh s kra-jem. Vsi skupaj upajo, da bo takšno sožitjetrajalo še dolgo.Besedilo in fotografije:L idiLidiLidiLidiLidija Marja Marja Marja Marja Markkkkkele le le le ljjjjj

1313priloga dolenjskega listaNAŠI KRAJI

Hribi

Pomagaj si sam in …Nič ni čudnega, če sredi Podgorja srečaš človeka, ki ti pravi, da gre

v hribe, pa ima na hrbtu škropilnico in ne nahrbtnika. Hribi, pisani zveliko začetnico, so vinska gorica nad Velikim Slatnikom, od koder serazprostira čudovit pogled na Gorjance in Trdinov vrh, cviček iz hribskihvinogradov pa skoraj vsako leto kateremu od vinogradnikov v tednucvička prinese zlato medaljo

Do leta 1965 je v Hribe peljal le kolovozin v klanec so, že ko je bila pot suha, konjikomaj vlekli voz. Ko se je pot na vrhu zrav-nala, so se skoraj kilometer daleč pod njovrstili stari s slamo kriti hrami, ki so jih ve-čino pred več kot 150 let postavili kmetje zVelikega Slatnika, Rateža, Cikave, Gotnevasi, Brusnic in še kakšne podgorske vasi.Danes stojijo le še štirje in na nobenem niveč slame, večino pa so nadomestili viken-di.

Stojijo pa v Hribih tudi še vse tri starezidanice, postavljene sredi 19. stoletja.Pred prvo, Barbičevo, za mizo ob litru cvič-ka sedijo stari hribski vinogradniki inmodrujejo. Dobro se še spomnijo časovpred prihodom vikendašev.

V Hribe si lahko prišel le s konjem invozom. Na začetku Hribov je stal Saškovgrunt, kjer sta ostala le Lojz in Jože, obavisoka skoraj dva metra in močna kot med-veda, vendar neoženjena in tudi za kakšnoresnejše delo nepripravljena. Kmetija jekmalu po vojni začela propadati, vinogradpreraščati trava in ko je zmanjkalo denarjaza pijačo, sta začela prodajati zemljo pred-vsem vikendašem. Na nekdaj neobdelanihSaškovih njivah so zrasli novi vinogradi.Čeprav sta eden za drugim še precej mladaodšla na oni svet, sta razprodala skoraj vesgrunt.

V sedemdesetih letih so začeli v Hribihmnožično obnavljati stare vinograde, v ka-terih je že prej raslo precej žlahtnih trt, in

“Vedno smo si pomagali sami, nismo čakali na druge. Zdaj, ko bodo naš vodovod podaljšali proti Slatenski gori, Križam inVelikemu Slatniku, bi bilo prav, če bi nam občina postavila vsaj tri nadzemne hidrante, za vsak slučaj,” o skromnih zahtevahhribskih vinogradnikov spregovori Franc Pavlin (desno), ki je skoraj četrt stoletja vodil odbor. Z njim so pred Barbičevozidanico, ki ima v podboj vrat vrezano letnico 1876, modrovali (z leve) Štefan Blažič, Lojz Fink in Ivan Barbič.

ne le šmarnica. Kar naenkrat kolovoz ni večzadoščal, pa tudi elektrika bi prav prišla.Okoli leta 1970 so Hribovci sestavili odbor,ki ga je skupaj s tajnikom, Šinkovim Franc-lom, vodil pokojni rateški gostilničar JožeMrak. Leta 1972 so sami napeljali elektri-ko in toliko uredili cesto, da je lahko v Hribepripeljal tovornjak. Za volanom je sedelMirko Štukelj, oče novomeškega avtobusar-ja Mirana Štuklja, ki bo ta konec tedna hrib-ske vinogradnike peljal na izlet.

Ker je voda ob vsakem nalivu grdo zdrlacesto na obeh strmejših klancih in jo je bilotreba vsakič znova popravljati, so se od-ločili, da vsaj klance asfaltirajo. Asfalt sokupili v Karlovcu, kjer je bil cenejši, in gapoložili kar na roke.

Da so prišli do denarja za nov asfalt, sozačeli prirejati srečanja vinogradnikovoziroma piknike. Vsak vinogradnik je dalnekaj vina, ženske so doma spekle kruh inpecivo, kmetje so prispevali kakšno kokoš,nabrali so dobitke za srečelov, povabili pr-ijatelje in znance, našla se je harmonika invsako leto je od hribskega piknika ostalodenarja za kakšna dva tovornjaka asfalta. Vdesetih letih je bila cesta asfaltirana dokonca Hribov, predpetimi leti so dobilivodovod, predlaniin lani so cesto žepreplastili. Tudistalnim prebival-cem Hribov, ki na-

seljujejo pet hiš, tako nič pomembnega nemanjka.

Tradicionalni piknik ni edina priložnost,ko se Hribovci dobijo skupaj. Zberejo setudi na silvestrovo, da se poslovijo od star-ega leta; kurijo prvomajski kres in gredovsako leto na izlet oziroma strokovno ek-skurzijo, priredijo hribsko salamijado, izdaliso celo že hribski koledar. Hribovci sedržijo pregovora Pomagaj si sam in bog tibo pomagal. Pa jim! Hujše toče se spomni-jo le najstarejši vinogradniki in tudi zmrzalini bilo že kakšnega pol stoletja. Morda je ktemu prispevala tudi vinogradniška kapeli-ca, ki so jo pred leti postavili nasprotinekdanje Saškove domačije.Besedilo in fotografije: Igor V Igor V Igor V Igor V Igor Vidmaridmaridmaridmaridmar

priloga dolenjskega lista1414 NA MLADIH SVET STOJI

Alja Fir

S skalpelom nad pročelje Opere

Alja pravi, da je tudi na Dolenjskem veliko umetnin, kipotrebujejo restavratorsko oskrbo, a z njihovo obnovo nažalost pogosto predolgo odlašajo zaradi pomanjkanja denarja.

“Ornamente najprej očistimo, z njih odstranimo star omet.Potem s kitom popravimo poškodbe in utrdimo tiste dele, kise krušijo,” pripoveduje Alja in pokaže, kje mora s skalpelomodstraniti omet.

Alja Fir je zaenkrat edina Novomeščanka, ki sodeluje pri obnovi eneganajvečjih slovenskih kulturnih simbolov. 22-letna študentka

restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje skupajs še nekaj deset izbranci sodeluje pri enem najpomembnejših projektovprenove kulturnih objektov pri nas, obnovi stavbe Slovenskeganarodnega gledal išča Opere in baleta, zgrajene leta 1892 vnovorenesančnem slogu, ki jo bodo letos prvič v 117 letih v celotiobnovili. Pravi, da je restavratorstvo prav gotovo to, kar v življenjuželi početi, čeprav mlada Dolenjka obvlada še marsikaj; že zdaj po lastnihzamislih šiva oblačila in modne dodatke, ustvarja nakit in vodi tečajeročnih spretnosti.

Restavratorstvo, študijska smer, ki jo prinas v vsaki generaciji študira le okrog desetštudentov, je ena izmed manj poznanih strokv Sloveniji. “Restavratorji se ukvarjajo skonzerviranjem umetnin, to pomeni, da de-lujejo v preventivnem smislu in umetniškadela skušajo ohraniti in zavarovati pred pro-padom, ter z dejanskim restavriranjem, to paje samo poseganje v umetnino,” razloži Alja,ki bo oktobra študentka zadnjega letnika.Ker je v restavratorski stroki zelo pomemb-na praksa, se trudi že med študijem pridobitidragocene izkušnje; letos prek Restavrator-skega centra pomaga pri obnovi ljubljanskeOpere. Obnavlja ornamente in kiparskookrasje na fasadi stavbe, ki je znana pred-vsem po bogato okrašenem pročelju z jonski-mi stebri nad vhodom. “Ornamente najprejočistimo, z njih odstranimo star omet.Potem s kitom popravimo poškodbe in utrdi-mo tiste dele, ki se krušijo,” pripoveduje Aljain razloži, da pri restavriranju fasad delo nitako natančno kot npr. pri slikah, stenskihposlikavah, freskah, kipih. “Če se kakšen delornamenta odkruši, je gotovo bolje, da se tozgodi med restavriranjem, ko ga lahko še po-pravimo, kot pa potem, ko bo fasada žedokončana,” pove v smehu.

Alja si najbolj želi, da bi po končanem štu-diju zaposlitev dobila v Novem mestu. NaDolenjskem je lansko poletje prek Zavodaza varstvo kulturne dediščine že restavrira-la stenske poslikave na kapelici na Stop-nem pri Škocjanu in dve zunanji stenskiposlikavi svetnikov v Mostecu pri Brežicah.Pa je na Dolenjskem sploh še kaj umetnin,potrebnih obnove? “Da, ogromno je samocerkva, ki so potrebne restavratorskeroke,” pravi Alja. Največji problem v strokije po njenem čakanje na sredstva. “Pogostose predolgo čaka na denar za obnovo, po-tem pa je treba restavrirati še veliko več,kot če bi to storili že prej.”

In ker Alja pri delu srečuje predvsemumetnine tujih umetnikov, v prostem časuuživa v ustvarjanju svojih. Že od osnovnešole izdeluje nakit, zadnja leta tudi torbicein druge modne dodatke, sama pa si zamisliin sešije tudi krila in majice zase in za pri-jateljice. “Uživam v restavratorstvu in si toželim početi vse življenje, vsekakor pa bomob tem delu vedno ustvarjala še kaj svojega,morda na področju grafičnega oblikovanjaali mode,” zatrdi Alja, ki bo vse svoje unikat-ne izdelke - te prek Društva modnih obliko-valcev Pozitive tudi prodaja - kmalu opremi-

Alja Fir pri delu.

la z znamko, izpeljano iz njenega imena inpriimka: al fi.

Mlado ustvarjalko poleg dela to poletjezaposluje tudi misel na mednarodno štu-dentsko konferenco, ki se je bo septembraudeležila na Finskem. Tam bo s kolegicamapredstavila njihov projekt kopije srednje-veške ikone na lesenem nosilcu, s katerimso bile uspešne že na aprilski konferenci vSplitu; njihovo predstavitev je publika izbra-la za najboljšo.

Ne samo na študijskem področju, Alja jeaktivna in uspešna še na mnogih drugih. Čev življenju ne bo ustvarjala in delala z umet-ninami, pravi, da se bo še bolj posvetilamalo drugačnim “umetninam” – otrokom.Že zdaj vodi različne ustvarjalne delavnicein ko dela z najmlajšimi, se počuti sprošče-no. “Umetniška dela in ljudje so pravo na-sprotje, a zame je največji izziv, če skušamoboje združiti,” pove.Besedilo in fotografije:KKKKKarararararmen Rmen Rmen Rmen Rmen Resmanesmanesmanesmanesman

1515priloga dolenjskega listaPRI NJIH DOMA

Družina Nunčič, Okroglice

Od spidveja in varstva pri deludo kmečkega turizma

Branka, Jana in Janez. Janez in Jana sta velika ljubitelja živali.

Od 1. januarja letos je 61-letni varnostni inženir Janez Nunčič iz Okroglic, zaposlen pri Mercatorju od leta1968, na čakanju. Zaradi tega se Janez sploh ne vznemirja, celo prija mu, saj ima naposled po svojem

dolgoletnem terenskem delu, ko je v zvezi z varstvom pri delu moral obiskovati trgovine “najboljšega soseda”od Dobove, do Dolenjske, Bele krajine, Kočevje, Ribnice, Posavja, Zasavja in celo dela Ljubljane, naposledveč časa za svojo družino in konjičke. “Ko sem bil mlad, sem imel na skrbi 45 trgovin, tik pred upokojitvijopa 300. Zaostrili so se tudi predpisi”, pravi Nunčič.

Več časa ima tudi za mamo Dragico, prvoučiteljico slovenskega dopolnilnega poukav Nemčiji, ki jo je ravno dan po njenem 83.rojstnem dnevu moral odpeljati k zdravnikuv Krško, kjer mama spet živi, odkar se je podobrih petnajstih letih poučevanja sloven-skih otrok v Nemčiji za stalno vrnila v do-movino. Nunčičeva mama živi v hiši, kjer jeosnoval njen edinec Janez prvo družino.Družino Nunčič je hudo prizadela in zazna-movala tragedija pred desetimi leti, ko je vprometni nesreči na Drnovem izgubil živ-ljenje njihov v tem tragičnem dogodku niče-sar kriv mlajši, 27-letni sin Mitja. StarejšiJanezov sin Miha je uspešen pravnik naMinistrstvu za okolje in prostor.

Med vojno za Slovenijo je bil Janez povelj-nik enote za deaktiviranje bojnih sredstev.Šele zdaj, skromen kot je, je uradno postalveteran vojne za Slovenijo, ko ga je v to na-govoril eden vodilnih mož sevniške orga-nizacije vojnih veteranov Slavko Hočevar.“Nikoli si nisem predstavljal, da bom kdajzapustil Krško. Dosti časa je bilo za druže-nje z vrstniki,” pravi. Od leta 1968 do 1976je tekmoval v spidveju za AMD Krško. Naj-bolj se mu vtisnila v spomin prva dirka za

jugoslovansko prvenstvo, ki jo je presenet-ljivo, a prepričljivo dobil. Za odličnima spid-vejistoma Francem Babičem in IvanomMolanom je bil Janez vezni člen z mlajšimitekmovalci. V Mariboru in Krškem ga je celteden treniral svetovni prvak Rus GenadijKurilenko. Takrat mladcu ni bilo preprostopriti do motorja. Moral je pometati in po-spravljati po delavnici. Odšel je zaradi ne-urejenih odnosov v AMD.

V Okroglicah je Janez leta 1990 zgradilhišo za novo družino. Branka, doma z Je-lovega pri Svibnem, mu je leta 1996 rodilahči Jano. Ker je bilo povpraševanje po go-stinskih storitvah, saj je bilo razvito pohod-ništvo in so hoteli planinci na poti kaj spitiin pojesti, so Nunčičevi začeli leta 1993 skmečkim turizmom. Od leta 1995 imajookrepčevalnico, znano zlasti po pečenihpostrveh. Recept so jim zaupali stari ribiči.

Janez je od otroških let gasilec pri PGDVidem, Jana pa pri PGD Breg. Prosti časNunčičevi izkoristijo za oddih na morju,kjer imajo v Stinici svoj apartma. Do spom-ladi so imeli še avtodom, ki so ga posojali.Sposodila si ga je tudi diva slovenske est-rade Helena Blagne Zaman. Kako otroci

dobro opazujejo in kako so prisrčni v svojiiskrenosti in neposrednosti, dokazuje Janintakojšen komentar: “Ja, pa je Helena rekla,da ne bo psa s sabo vzela, pa je bil na sliki!”

Janez je končal nižjo glasbeno šolo. “Vgimnazijskih letih sem tri leta igral troben-to v ansamblu s Silvom Lopatičem (lastnikSL Inženiring), Sevničani Milanom Gabri-čem (arhitekt v Ljubljani), dr. Urošem Kra-njcem, Tomijem Svažičem (računalničar),Bojan Ficko (tožilec v Novem mestu) pa jebil naš zvesti poslušalec …”

Pri Nunčičevih so imeli vedno pri hiši živa-li, že v Krškem, kjer je imel stari ata kmeti-jo tam, kjer je zdaj vrtec. Kaj šele v Okrogli-cah! Jana pove, da ima ati mehko srce inposluh za njeno moledovanje, ko hoče kakš-no novo žival oz. hišnega ljubljenčka. Imajosedem psov (bokserje, terierje, pinče …), vobori se pasejo burska koza in kozel, minifrancoske ovce, shetlandski in valižanskiponiji, včasih so imeli vietnamske prašičke …Prvi konj je bil haflinger, potem holsteinec.“Varnosti se ne da več zagotoviti, ker ni pri-mernih terenov. Velikega konja moraš jahativsak dan,” razlaga Janez.Besedilo in fotografiji: P P P P Paaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

priloga dolenjskega lista1616

Angleža v Krškem

Posavje je njun raj na zemlji

ZANIMIVOSTI

Slovenija je za marsikaterega tujca obljubljena dežela, saj imapraktično vse na dosegu roke: morje, gore, mesta in podeželje, ki

so med seboj oddaljeni le uro ali dve vožnje. To so bili med drugim tudirazlogi, da sta se v deželo na sončni strani Alp nedavno preselila zakoncaChris in Shân Pusnik iz Walesa, ki sta si dom ustvarila na Libni v krškiobčini. Posavje ju je namreč že ob prvem obisku navdušilo, kar dokazujetudi dejstvo, da sta prodala hišo, ki sta jo pred tem kupila na za večinoljudi bolj idiličnem Gorenjskem in se raje preselila na Libno.

“Starša sta po celi Evropi iskala prime-ren kraj, kamor bi se lahko preselila. Naj-prej sta iskala v Španiji, Italiji in Franciji,potem pa sta se tudi zaradi tega, ker imaoče korenine v Sloveniji, odločila zanjo. Tunameravata ostati za vedno in tudi sam juzelo rad obiskujem, saj je življenje zelo mir-no in prijetno. Slovenija je pravi raj na zem-lji,” pravi 23-letni Andrew Pusnik. Chrisa inShân namreč ob našem obisku ni bilo doma,zato je vlogo gostitelja prevzel kar njun sin,ki je še posebej navdušen nad tukajšnjimpodnebjem in gostoljubnostjo Posavcev.“Vreme je čudovito, saj imate v primerjavi Andrewa Pusnika Slovenija s svojimi

jezeri in neokrnjeno naravo precejspominja na Kanado.

Zakonca Pusnik ob svojem vinogradu, na katerega sta zelo ponosna.

(FO

TO

: A

. K

.)

(FO

TO

: O

SE

BN

I A

RH

IV)

z nami prave letne čase s snegom pozimi invisokimi temperaturami poleti. Veliko po-hval si zaslužijo tudi ljudje, ki so prijazni inzelo dobro govorijo angleško,” je povedal23-letnik, po žilah katerega se preteka tudinekaj slovenske krvi. Njegovi stari staršinamreč izvirajo iz Črne na Koroškem, odkoder je doma tudi smučarka Tina Maze, skatero so Pusnikovi tudi v sorodu.

KKKKKo ro ro ro ro renine na Kenine na Kenine na Kenine na Kenine na Ko ro ro ro ro roškoškoškoškoške me me me me mKljub koreninam na Koroškem pa sta

Valežana za svojo domovanje raje izbralaPosavje, kjer sta, kot pravi Andrew, končno

našla svoj mir. Oče Chris je namreč dolgaleta kot kuharski mojster delal na ladjah, skaterimi je obplul praktično cel svet, mamaShân pa je bil zaposlena v zdravstvu. “Če bioče dobil priložnost, bi verjetno spet šelnazaj na ladjo, saj je v enem tednu zaslužiltudi do 1.500 evrov. Mama pa bi si rajenašla kakšno delo v Sloveniji, kot je na prim-er poučevanje angleščine v kateri izmedjezikovnih šol,” pojasni Andrew in doda, daje treba v Angliji delati kar do 65. leta.

Za boZa boZa boZa boZa božič na L ibniž ič na L ibniž ič na L ibniž ič na L ibniž ič na L ibniZaradi vsega naštetega je o selitvi v Slo-

venijo nekaj časa razmišljal tudi 23-letnik,ki trenutno pospešeno išče prvo zaposlitev.Slednjo bo namreč ob trenutni gospodarskikrizi v domačem Walesu le težko našel, zatose je za nekaj let pripravljen preseliti tudina drug konec sveta. “Rednih služb je vWalesu in na sploh v Veliki Britaniji zelomalo, konkurenca na trgu pa velika. Celoslužbo v McDonaldsu je težko dobiti, zatorazmišljam tudi o poučevanju angleščine vJužni Koreji, kjer dela tudi moj brat, ali pao delu na kakšni ladji, kjer bi lahko skrbelza glasbo, saj sem študiral glasbeno teh-nologijo,” pove Andrew, ki že z nestrpnost-jo pričakuje božične praznike. Takrat se bonamreč na Libni spet zbrala celotna dru-žina, saj naj bi starše poleg Andrewa obiska-la še starejši brat Christopher in mlajšasestra Ceri.Besedilo in fotografija: An An An An Anja Kja Kja Kja Kja Kerinerinerinerinerin

ZANIMIVOSTI

PRI NJIH DOMA

1919priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Ne le izobrazba, temveč znanjeNovo šolsko leto se začenja ne le za mla-

dino, ampak tudi za številne odrasle ljudi, kiobiskujejo razne formalne pa tudi neformal-ne oblike izobraževanja. V trebanjskemCentru za izobraževanje in kulturo, kiga vodi Patricija Pavlič, so tudi tokratpripravili pestro paleto možnosti - od raz-ličnih usposabljanj ter jezikovnih in drugihtečajev, preko poklicnih kvalifikacij do pri-dobitve formalne izobrazbe od osnovnošol-ske ravni pa vse do visokošolskega študija.Od leta 1995 že izvajajo višje- in visokošol-ske programe Ekonomske fakultete Univer-ze v Ljubljani, na Centru izobražujejo tudiza poklic poslovnega sekretarja, novost paje izobraževanje za organizatorja socialnemreže. Za ekonomska znanja je veliko za-nimanja tudi na srednješolski stopnji, kjeromogočajo izobraževanje od trgovskegapoklica naprej. V sklopu srednješolske izo-brazbe poteka v njihovem centru tudiizobraževanje na področju gostinstva, pred-šolske vzgoje in cvetličarstva. Za pokliccvetličarja je za sedaj nekoliko manj zani-manja. “Glede na to, da je ekonomistovvseh stopenj veliko in je zato zaposlitev v tejsmeri težje dobiti, je pričakovati, da bonaraščalo zanimanje za poklice, ki omog-očajo samozaposlitev. To vsekakor nudipredšolska vzgoja za organizacijo varstva nadomu, za gostinstvo in še zlasti zacvetli-čarstvo,” pravi direktorica Pavličeva.

Za poZa poZa poZa poZa pot rt rt rt rt rebe gospodarebe gospodarebe gospodarebe gospodarebe gospodarssssst vt vt vt vt vaaaaa

“Sicer pa je tendenca izobraževati za po-trebe gospodarstva oz. za deficitarne po-klice, ki se v naši regiji kažejo predvsem napodročju gradbeništva, gostinstva pa tudizdravstva. Trg delovne sile kaže velike de-ficite pri določenih strokovnih poklicih, hk-rati pa so vse jasnejše potrebe po bolj flek-sibilnem znanju, ki bi omogočalo hitrejšeprilagajanje in prekvalifikacije,” še dodajaPatricija Pavlič.

V tej smeri se že razvija Center za izobra-ževanje v Trebnjem. Poleg pridobivanjaformalne izobrazbe so vključeni tudi v si-stem izobraževanja za pridobitev nacional-ne poklicne kvalifikacije. Programi oz. pri-prave za pridobitev nacionalne poklicnekvalifikacije (NPK) niso javno veljavni pro-grami (kot so npr. srednješolski). Gre zasistem, ki omogoča na krajši, a zato ničmanj kakovosten in strokoven način prido-bitev certifikata oz. formalno priznane us-posobljenosti za opravljanje določenegapoklica. Ta način pridobivanja strokovnegaznanja se v družbi vse bolj uveljavlja, saj jeprvi odgovor na potrebe sodobnega časa.Skozi NPK pridobijo slušatelji konkretnostrokovno znanje, sistem pa omogoča pri-dobivanje različnih certifikatov. Na ta načinlahko slušatelji enako kakovostno opravlja-jo celo več različnih vsebin znotraj podjet-

ja. S tem si zagotovijo fleksibilnost in pri-dobijo pri konkurenčnosti.

Zelo so obiskani tudi različni tečaji, ki jihorganizira Center za izobraževanje Trebn-je. Največje zanimanje je za učenje tujihjezikov: angleščine, nemščine, ruščine, ita-lijanščine …, saj je znanje tujih jezikov da-nes nujno. Dobro so obiskani tudi splošnitečaji računalništva, kot tudi tečaji za posa-mezne ciljne skupine – od upokojencev dokmetov.

I zI zI zI zI zobrobrobrobrobra ža ža ža ža žeeeeevvvvva na na na na nje socia lnoje socia lnoje socia lnoje socia lnoje socia lnoš ibkš ibkš ibkš ibkš ibkeeeeejš ih skjš ih skjš ih skjš ih skjš ih skup inup inup inup inup in

Center za izobraževanje in kulturo Treb-nje se javlja tudi na različne nacionalnerazpise, ki so namenjeni zlasti sofinancira-nju izobraževanja socialno šibkejših skupin.Tako so že izpeljali programe za dvigovanjeravni različnih pismenosti (računalniške,jezikovne, funkcionalne, splošne pismeno-sti …). Te oblike izobraževanja so namenje-ne zlasti brezposelnim, prebivalcem pode-želja, starejšim odraslim, osebam s poseb-nimi potrebami, Romom in drugim social-no šibkejšim skupinam.

“Na zavodu se trudimo izvajati programe,ki omogočajo pridobivanje uporabnega zna-nja. Uporabna vrednost znanja ima vse več-jo veljavo, zato je veliko zanimanje ne le zaprograme, ki omogočajo pridobitev formal-nih dokazil oz. listin, ampak konkretnihznanj, ki jih slušatelji lahko osvajajo skozirazne krajše oblike – tečaje,” pravi PatricijaPavlič.LidiLidiLidiLidiLidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

Patricija Pavlič

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista2222 POSEBNA PRILOGA

VARČEVANJE ZA MLADE

Iz majhnega raste velikoV bankah poudarjajo, da želijo z oblikovanjem varčevalnih pake-

tov od rojstva pa do diplome vzgajati pri mladih odgovoren odnosdo denarja in razviti varčevanje kot vrednoto. Ponujajo velikougodnosti oz. olajšav, od brezplačnega odpiranja in vodenja računovdo nižjih pristopnin itd. Vabljive pa so tudi nagrade in žrebanja.Študentom pa banke omogočajo tudi ugodnejše kredite.

Mladi so zahtMladi so zahtMladi so zahtMladi so zahtMladi so zahteeeeevne svne svne svne svne st rt rt rt rt rankankankankankeeeee

Direktorica podružnice NLB za Dolenjsko in Belo krajinomag. Alenka Janžekovič Kavšek pravi, da mladi pričakujejo ve-liko informacij in pogosto tudi primerjalne izračune, zato se jim te-meljito posvečajo. Pri najmlajših želijo spodbuditi postopno varče-vanje z možnostjo vlaganja nižjih vsot – že od 10 evrov dalje. Odzivje precejšen, saj odkar so zaradi sprememb v davčni zakonodajiusahnile šolske hranilnice, prevzemajo banke tudi vlogo vzgojemladih pri ravnanju z denarjem oz. v bančnem poslovanju. “Toliračun je namenjen najmlajšim – ti dobijo na svoje ime osebniračun, Toli kartico in tajno številko, nagradne nalepke ob obiskutolimata pa so dodatna spodbuda.”

Redni prilivi pa so pot do Prvega računa za najstnike, ki dobijoBa Maestro kartico. Z zneskom, ki je na računu, lahko samostojnorazpolagajo. Paket za študente (od polnoletnosti do 27. leta ) jeprilagojen njihovim zahtevam in vsebuje veliko storitev. Od 3. let-nika dalje lahko študent zaprosi tudi za višji limit na osebnemračunu in pri mesečni porabi na plačilni kartici ter za višji znesekštudentskega kredita v gotovini. Poseben paket je namenjen diplo-

mantom. Mladi vseh segmentov so deležni številnih olajšav inugodnosti. Med drugim poteka do konca oktobra posebna ponud-ba za študente, ki jim lahko z nekaj sreče prinese zelo lepe na-grade: iPod shuffle, iPod nano ali MacBook.

Direktorica je podrobneje predstavila tudi storitev NLB VitaRazigrana. Gre za življenjsko zavarovanje s postopnim varčevanjemna daljše obdobje - za štipendijo ali plačilo šolnine za otroka, kar žepostaja naša realnost. Ker gre za dolgoročni projekt, se z vlagate-lji temeljito pogovorijo o vseh opcijah. Direktorica še dodaja, dabanka postaja vse bolj fleksibilna, saj želi tudi v izjemnih situaci-jah stati ob strani ljudem.

TTTTTudi rud i rud i rud i rud i razrazrazrazrazredno vedno vedno vedno vedno va ra ra ra ra rčččččeeeeevvvvva na na na na nj ej ej ej ej ein denarin denarin denarin denarin denarne nagrne nagrne nagrne nagrne nagradeadeadeadeade

Nova NBK ponuja otrokom do desetega leta starosti “Sitkovovarčevanje”, v okviru tega pa lahko varčujejo na knjižici oz. računuali z rentnim varčevanjem. Banka otroke nagrajuje z zanimivimidarili. V Sitkovem varčevanju so lahko tudi novorojenčki, ki jimbanka podari določeno vsoto, ta pa je odvisna od oblike in obdob-ja, za katero je sklenjeno varčevanje.

Vsako leto imajo tudi posebno akcijo za tiste najstnike, ki pri-varčujejo vsaj 300 evrov. Žreb izbere 14 srečnežev, ki jim pripišejoše 300 evrov.

V sklopu osebnih bančnih paketov za mlade (SKUL - najstniki,INDEKS – študenti, KARI€RA – diplomanti in mladi zaposleni) jetudi možnost ugodnejšega depozita.


Njihova posebnost pa je Razredno varčevanje za vrtce, osnovnein srednje šole, ki varčujejo za ekskurzijo, izlet itd. Vsak razred, kise odloči za to, dobi na začetku varčevalnega obdobja 45 evrovspodbude, ob zaključku (15. aprila) pa – če so učenci dovolj pri-varčevali - sodelujejo še v nagradnem žrebanju za skupaj 14 de-narnih nagrad.

Polnoletni dijaki in študentje, ki imajo redne mesečne prilive,lahko najamejo do 6300 evrov študentskega gotovinskega kredita.Doba odplačevanja je do treh let, zagotovljeno pa imajo nespremen-ljivo mesečno obveznost.

Nova KBM ima v ponudbi tudi namenski študentski kredit zaplačilo šolnine, ki omogoča največ 3 leta odloga odplačila glavnicein obresti. Največji znesek kredita znaša za vsako šolsko leto 4.500evrov, denar pa banka nakaže neposredno na račun izobraževalneustanove.

Od maja so možni tudi “mini krediti” - od 1.500 do 3.000 evrov,odvisno od sklenjenega paketa. Odplačilna doba je do treh let.

E isE i sE i sE i sE i stttttein - ke in - ke in - ke in - ke in - ko se nesko se nesko se nesko se nesko se neskončnosončnosončnosončnosončnost poznat poznat poznat poznat poznana račununa račununa račununa račununa računu

V Probanki so za mlade varčevalce oblikovali Einstein paket inv obliki formul predstavili prednosti osebnega računa, ciljnegavarčevanja in kredita, kar vse vsebuje ta paket. “Kvadrat argumen-ta daje varnost.” je ena od formul, sledijo ji še formule, ki govorijoo filozofiji paketa Eistein: samostojnost, zaupnost, enostavnost inekskluzivnost. Einsteinov račun je namenjen mladim od 8. do 27.leta in omogoča tako gotovinsko kot negotovinsko poslovanje. Izmajhnega raste veliko, včasih tudi s pomočjo, ko je mogoče polegosnovnega limita zaprositi tudi za izredni dovoljen limit. Einsteino-va kartica omogoča tudi kratkoročni kredit z odplačilom do enegaleta in mnoge druge ugodnosti. Vsem, tudi manj mladim, pa so vProbanki namenjene še različne druge oblike varčevanja. “Enaprivlačnejših oblik je ciljno varčevanje, ko z rednimi mesečnimipologi z ugodno obrestno mero hranite denar za določen cilj; če pakaj zmanjka, na koncu odobrimo tudi ugoden kredit,” pravi direk-torica Probankine Poslovne enote Novo mesto Nataša Der-ganc Štajdohar. .

Indiv idualna obrIndiv idualna obrIndiv idualna obrIndiv idualna obrIndiv idualna obraaaaavnavnavnavnavnavvvvvaaaaa

Aleš Merkač iz UniCredit Banke Slovenija poudarja, da jevarčevalni račun za mlade oblika varnega in preprostega hranjenja

denarnih sredstev. Zneski pologov so poljubni in tudi terminskoniso vezani. Palček je varčevalni paket za najmlajše, Car pa za mla-dostnike.

Za redne študente so pripravili posebno ponudbo potrošniškihgotovinskih kreditov in kreditov za različne namene, seveda čeimajo pri njih odprt račun. (Račun za študente se imenuje Cimer).Pogoj so redni prilivi - štipendija ali honorarji po pogodbi s štu-dentskim servisom ipd. Minimalni znesek je 400, najvišji pa 4000evrov, doba odplačevanja je do treh let, najnižji mesečni znesekodplačila pa je 41,73 evra.

Sicer pa ugotavljajo, da imajo mladi pri najemanju kreditov naj-pogosteje težave zato, ker niso stalno zaposleni oz. so zaposleni popogodbi ali za določen čas. “V UniCredit Banki Slovenija, d.d., smov individualnih obravnavah večinoma uspeli zadovoljiti potrebemladih,” dodaja Branko Spurk.

Jubi leJubi leJubi leJubi leJubi lejn i depozit ijn i depozit ijn i depozit ijn i depozit ijn i depozit i

“Sledite svojim sanjam!” je slogan finančne skupine HypoGroup Alpe Adria, ki jo v Sloveniji predstavljata Hypo Alpe-Adria-Bank in Hypo Leasing. Letos skupina praznuje 15-letnico delovanjana slovenskem finančnem trgu, zato so pripravili jubilejne depozites privlačno obrestno mero in t.i. “sanjski kredit”, je povedal izvršnidirektor poslovne mreže in področja poslovanja z občani vHypo Alpe-Adria-Bank, d.d., Jože Peharc. Sicer pa poudarja-jo, da so njihovi paketi oblikovani fleksibilno in se v njih lahkonajde vsakdo, tudi mladi. Za te je še zlasti privlačen paket HypoPlus, kjer je možno mesečno varčevanje tudi z minimalnimi polo-gi, že od 20 evrov naprej.

VRTNARSKI KOTIČEK


Da ujma ne bo odkrila streheZdrava streha pomeni varno hišo so rek-

li stari ljudje. Ta rek se zadnje čase vse boljjasno potrjuje, saj vremenske ujme pogos-to odkrivajo strehe, poškodujejo ostrešjeitd. Zato mora biti streha narejena zaresstrokovno in z ustreznimi materiali.

Andrej Zupančič iz Štefana pri Trebnjem,ki je krovstvo in kleparstvo prevzel odsvojega očeta, je reševal tudi že take pro-bleme. Ko gre za popravilo le dela poškodo-vane strehe, je to dokaj enostavno rešljivo,če je le ostrešje v dobrem stanju in če seve-da poškodbe niso samo površinske. Sicerpa je treba poskrbeti za celovito ostrešje,skupaj s sekundarno kritino ter izolacijo.

PPPPPomemben je beomemben je beomemben je beomemben je beomemben je betttttonski vonski vonski vonski vonski venecenecenecenecenec

Glede ostrešja in streh so zahteve prinovogradnji zelo visoke, saj narekujejo up-oštevanje sodobnih pristopov in materialov;kaj pa nam mojster svetuje, ko se lotimoprenove strehe v stari hiši?

“Da je streha stabilna tudi v večjih vre-menskih ujmah, je pomemben betonski

venec, na katerega nato usidramo t. im.kapno lego. Mnoge stare hiše nimajo tegavenca, zato ga moramo vliti ob obnovi ost-

rešja.” Za ostrešjepriporoča smrekovles,ki je dovolj kva-litetne oz. prime-ren. Seveda pa jetreba ta les dobroimpregnirati oz. gakvalitetno zaščititi.Lepljen les, po kate-rem ljudje v zad-njem času veliko po-vprašujejo, pa je zaostrešje predrag,saj hiša, ki je pokri-ta, ne potrebuje ta-ko visoke kakovosti.Lepljen les je pri-mernejši za terasein podobne bolj iz-postavljene dele.

Ob prenovi starehiše ponavadi pre-delamo nefunkcio-nalno klasično pod-strešje v bivalneprostore. Možnostiza ureditev man-sardnega stanovan-ja so neštete, takokot za izboljševanjefunkcionalnosti ce-lotne hiše. “V zad-njem času so obstrešnih oknih navoljo tudi kolektorji,ki delujejo na strehikot okno. Ta estet-ska in funkcionalna

Andrej Zupančič

izboljšava je pomembna pridobitev. S po-močjo kolektorja je mogoče poleti ogrevatidovolj vode za kopalnico in zadošča za celodružino; s tako pridobljeno energijo pa jemogoče v vmesnem obdobju ogrevati sta-novanje, pozimi pa dogrevati bivalne pro-store. Izkoristek je dober, država pa nuditudi določene subvencije, zato je zanimanjeza vgradnjo teh kolektorjev veliko.”

D vD vD vD vD vooooojna izjna izjna izjna izjna izo lac io lac io lac io lac io lac ij aj aj aj aj a

Pozornost pri prenovi strehe mora bitiusmerjena v kroženje zraka: “Pomembnaje zračna reža oz. paropropustna folija, ki jolahko imenujemo sekundarna kritina. Tudiv primeru, če ujma poškoduje streho ali jocelo odkrije, ta za določen čas zagotovivarnost pred vdorom vlage. Pomembna paje seveda tudi izolacija, ki naj bi segala od20 do 30 cm, odvisno pač od prostorskihmožnosti. Poleg te pa je izjemnega pomenatudi dopolnilna trda izolacija (Termotop), kijo porazdelimo po ostrešju in tako pridobi-mo na višini in si hkrati zagotovimo dvojnoizolacijo.” pojasnjuje Andrej Zupančič.

priloga dolenjskega lista2626 BERITE Z NAMI

KKKKKaj pa kr it ina?aj pa kr it ina?aj pa kr it ina?aj pa kr it ina?aj pa kr it ina?

In nato je na vrsti kritina. Po Andrejevih izkušnjah se strankeodločajo za temnejše strehe,saj je tako lažje kombinirati živahne-jše barve fasad. Še vedno pa je seveda priljubljena opečno rdeča.Ponudba strešnikov je velika, odločitev, katera kritina je optimal-na, pa je odvisno od lokacije hiše, naklona strehe, vremenskihvplivov in še bi lahko naštevali. Pri obnovi starih hiš je eden odpomembnih faktorjev tudi teža kritine. Starejše hiše ponavadipotrebujejo lažje strehe. Pogosto pa je zaradi stila gradnje pri-

mernejši “večni” strešnik bobrovec, ki ustreza tudi spomeniškozaščitenim okoljem.

Obnova strehe v stari stavbi zahteva veliko preudarka. Pri novi alipri stari strehi pa si Andrej Zupančič pomaga z računalniškim progra-mom, kar mu delo časovno olajša, hkrati pa mu pomaga pri kakovost-ni rešitvi. Nekoč so mojstri hodili po strehi in sestavljali leseno os-trešje, danes je večina strehe narejena v delavnici in sledi le še post-avitev oz. dela, ki jih je treba pač izvesti na licu mesta.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

PREMOŽENJSKO SVETOVANJE


Peč – središče domaDober gospodar poleti misli na zimo, zato

ima Ignac Golob iz Rodin pri Trebnjem tudipoleti veliko dela. Že 24 let vodi svoje pečar-sko podjetje s trenutno tremi zaposlenimi.Za šolanje pečarjev je dobro poskrbljeno,pravi, saj obstaja šola v Ljubljani in v Kranju,toda zaradi napornega dela le redki, ki seizšolajo za ta poklic, v njem tudi ostanejo.Ignac je eden od štirih sošolcev, ki vztrajajo,vsi ostali – skupaj jih je bilo 30 - so se do-ločili za drugo delo. Pečarstvo je fizično za-hteven posel, delo pa poteka predvsem naterenu, kar je dodatna velika obremenitev.

Kot kvalitetnega mojstra ga poznajo do-mači in tudi tuji naročniki. Še preden jeimel svojo internetno stran, ki je precejobiskana, je že delal tudi v Belgiji, Avstriji,Nemčiji in veliko na Hrvaškem. Toda slo-venski naročniki so od vseh najbolj zahtev-ni. Ko primerja začetno obdobje z današ-njim časom in delovnimi razmerami, je raz-lika očitna, napredek pa je predvsem v ma-terialih, ki omogočajo tudi boljše in lažjedelo. Sodobni porozni šamoti in kaminskivložki so na pečarskem področju tako rekočprava revolucija. Visoko kakovost izvedbe

omogočajo tudi gibljive cevi za spoj z dim-nikom in odlična keramična lepila.

K rK rK rK rK rušne peči se sel iušne peči se sel iušne peči se sel iušne peči se sel iušne peči se sel ij oj oj oj oj ov mesv mesv mesv mesv mestttttaaaaa

“Trend lončenih peči oz. kaminov se vra-ča. Po mojih izkušnja je po zastekljenih ka-minih več povpraševanja na vaseh, po kruš-nih pečeh pa v mestih, kar je presenetljivo,”pravi Ignac Golob. Za krušne peči so na vol-jo še posebni materiali za peko, čeprav ver-jetno v zadnjem času in predvsem po mestihtako peč manj uporabljajo za peko, bolj pa zadekoracijo in za vračanje občutka domačnos-ti. Klasični odprti kamini, imenovani tudi an-gleški kamini, so zaradi samo 30- odst. izko-ristka toplote vse manj priljubljeni. V vsehteh letih je Ignac Golob naredil le štiri take.Zato pa je ogromno povpraševanje po ra-zličnih izvedbah kaminov s steklenimi vrati,ki omogoča pogled na ogenj in kjer je izko-ristek toplote zelo velik.

TTTTToploop loop loop loop lottttta, k i tra, k i tra, k i tra, k i tra, k i traja in traja in traja in traja in traja in tra jaa jaa jaa jaa jaČar kamina ali peči so pečnice, ki so tudi

največji strošek takega izdelka. “Trenutno

so bolj iskane svetle barve, predvsem bež.Priljubljeni so rustikalni vzorci, ki so večni.Sicer pa za obloge kaminov pogosto upo-rabljamo tudi granit in še vrsto sodobnihmaterialov, ki akumulirajo toploto. Kako-vosten kamin bo toploto zadržal še 14 urpotem, ko nehamo kuriti, kar dosežemo zmaterialom, ki ima dobro absorbcijo to-plote.

Ignac Golob


Krušna peč

Za zaprte kamine in peči so najboljšabukova in gabrova drva; manjši izkoristek inveč saj, s tem pa več dela pri čiščenju ste-klenih vrat nam dajo smrekova in brezovadrva. Je pa zlasti breza priporočljiva za od-prta kurišča, torej tudi za angleški kamin,ker ta les pri kurjenju ne poka.

Kot dodatno ali nadomestno grelno teloso priljubljene kaminske peči, ki tudi prina-šajo “živ” ogenj in primerno ogrejejo pro-stor. Hkrati so tudi dekorativne in zato soprecej priljubljene.”

PPPPPooooojem tjem tjem tjem tjem tople domačnosople domačnosople domačnosople domačnosople domačnost it it it it iVse več ljudi si želi v svoj dom ponovno

viden ogenj, kar dosežemo z zastekljenimkaminom, ki je pojem toplega razkošja. Vsebolj so ponovno priljubljene lončene peči,ki so simbol domače topline. Cena kaminase giblje okoli 4.500 evrov, krušna peč pa jedražja. Zanjo potrebujemo tudi primerenprostor, saj je njeno kurišče v drugem pro-storu kot peč sama. Toda tudi v modernihhišah in stanovanjih se najde prostor za torešitev, ki je od vseh ogrevalnih teles na-jbolj avtohtona. Kjerkoli že je - v stari kmeč-ki hiši ali v modernem stanovanju - vedno jesredišče doma.L. JeL. JeL. JeL. JeL. Ježžžžž


Naj nas greje sonceEkološka osveščenost in nizka poraba energije

vodita razvoj sodobnih ogrevalnih sistemov. Zate se odločajo stranke tudi pri prenovi starih hišali stanovanj, pravi Danilo Mežnaršič iz Met-like. “Celo v večstanovanjskih hišah oz. blokih jemogoče izpeljati ogrevanje s pomočjo toplotnečrpalke, ki omogoča velik izkoristek in s tem pri-hranek v družinskem proračunu.”

Iz Eko sklada oziroma evropskih vzpodbud zaizkoriščanje obnovljivih virov energije pa je mog-oče dobiti subvencije za vse ogrevalne sisteme ssončnimi kolektorji in tudi toplotnimi črpalkami.

Razl ičn i nač in i ogrRaz l ičn i nač in i ogrRaz l ičn i nač in i ogrRaz l ičn i nač in i ogrRaz l ičn i nač in i ogreeeeevvvvva na na na na nj aj aj aj aj aza raz l ične nameneza raz l ične nameneza raz l ične nameneza raz l ične nameneza raz l ične namene

Izbira sistema ogrevanja je odvisna od večfaktorjev – če gre za vikend, ki je le malo obi-skan, bo izbira ogrevanja drugačna, kot pri hiši,v kateri družina živi. Vikend ali zidanico lahkoogrevamo že s klimatsko napravo. Če gre zavečje prostore, jo lahko kombiniramo s sončni-mi kolektorji ali pa s kaminom, ki je še vednoza tovrstne hiše zelo priljubljen. Kombinacije ra-zličnih virov ogrevanja so vse pogostejše in karverjetni ne moremo, da smo še pred nedavnim

imeli na voljo le dvepeči - eno na drva,drugo na kurilno olje.Ker pa so se cene de-rivatov močno dvigni-le, se stranke vse boljodločajo za ogrevanjez obnovljivimi virienergije, ti sistemi paso tudi tehnološko inekološko bolj dovrše-ni. “Kombinirati jemogoče sončne kole-ktorje s toplotno čr-palko ali pa s klasičnopečjo oz. kaminom.Obstajajo tudi siste-mi, ki uporabljajo večvirov ogrevanja (lahkoimamo električni grel-nik, peč na drva, pečna kurilno olje, sonč-ne kolektorje in ka-min) in vso dobljenoenergijo lahko združi-mo v poseben rezer-voar, imenovan zalo-govnik ali akumula-tor. Iz zalogovnika pakontrolirano toplotopošiljamo v ogrevalnisistem.”

I zpopo lnI zpopo lnI zpopo lnI zpopo lnI zpopo lnjenejenejenejenejenetttttop loop loop loop loop lot n et n et n et n et n eč rč rč rč rč rpa l kpa l kpa l kpa l kpa l keeeee

Toplotnih črpalk jeveč vrst, delimo jihglede na njen vir ener-gije oz. glede na to, odkod “črpajo” energijoza ogrevanje. Toplot-no črpalko zrak/zrakpoznamo kot klimanapravo. Obstajajo patudi toplotne črpalke

Danilo Mežnaršič

zrak/voda. “Novost so zračne toplotne črpalkešvedskega proizvajalca Nibe. Zunanja enotaodjemlje toploto iz zraka oz. iz svoje okolice,notranja enota, ki po obliki spominja na hladil-nik, pa je prava kotlovnica v malem. Na tonapravo lahko priklopimo sistem talnega ali ra-diatorskega ogrevanja. V notranji enoti imamorezervoar sanitarne vode in obtočno črpalko zaprenos toplote ali hladu do porabnikov, torejkonvektorjev v prostoru. Na ta način je mogočeprostore ogrevati ali hladiti. Sam sistem jemožno postaviti praktično v vsako, še tako majh-no stanovanje, saj za notranjo enoto potrebu-jemo le dobro četrtino kvadratnega metra. Na-prava stane med 7 in 8 tisoč evrov, dodaten stro-šek pa je montaža.” Mežnaršič poudarja, da tatoplotna črpalka dosega zelo dobro grelno števi-lo( 3,7 do 3,8 COP). Grelno število je razlikamed pogonsko energijo in dobljeno energijo.Pri enem delu električne energije dobimo v temprimeru kar 3,8 dobljene koristne energije –torej je izkoristek odličen, strošek ogrevanja pazato majhen. Moč takšne toplotne črpalke za-došča za hišo, veliko okoli 200 kvadratnih met-rov. “Deluje do zunanje temperature –20°C inima grelno število še vedno okoli 2,5 COP,” jenad novostjo navdušen Danilo Mežnaršič.

TTTTTop loop loop loop loop lottttta iz za iz za iz za iz za iz ze m le m le m le m le m lj ej ej ej ej eObstaja še en tip toplotnih črpalk, ki so bolj

znane kot voda/voda ali voda/medij. Tovrstnenaprave črpajo energijo iz zemeljskega kolek-torja, vrtine, podtalnice, jezera, morja ali pa iztehnoloških medijev, ki jim lahko odvzamemotoploto. Najbolj razširjeni so zemeljski kolektor-ji, ki so tudi cenovno ugodnejši. Vendar ta reši-tev potrebuje veliko prostora, gradbene parcelepa so za to pogosto premajhne. Toda DaniloMežnaršič pravi, da ima tudi v takem primerudobro rešitev.L. J .L . J .L . J .L . J .L . J .

Zunanja enota toplotne črpalke zrak/voda.


Mislili so tudi na manjše vinogradnikeZa vinogradnike se približuje najlepše

čas leta – jesen in z njo trgatev. Ne le veli-ki vinogradniki, tudi tisti, ki se s trto in kle-tarjenjem ukvarjajo le ljubiteljsko, name-njajo svojemu delu veliko pozornosti, lju-bezni in predanosti.

Da bi bilo njihovo delo še lažje in veselješe večje, pa pripomorejo razni pripomoč-ki, ki jih v Tabakumu skrbno izbirajo izširoke mednarodne ponudbe.

BatBatBatBatBater ier ier ier ier ij skjskjskjskjske ške ške ške ške škar jear jear jear jear je

Za trgatev so pomembne dobre škarje;ker pa je med ljubitelji vinogradov velikostarejših ljudi, so v svetu razvili škarje nabaterijsko polnjenje. Samo s pritiskom nagumb je rez že končan (deluje na principuzračnega pritiska). Ta poenostavitev pa pri-hrani moč v roki,ponavljajoči gibi,ki priklasičnih škarjah zahtevajo celo roko, somanj naporni… Te škarje so primerne tudiza ljudi s poškodovano roko ali z oslabelimisklepi, saj je rokovanje z njimi enostavno,lahko in varno. Z enim polnjenjem lahkoopravimo 400 rezov. Cena takega izdelka,

ki ima zagotovljeno kakovost, je nekaj manjkot sto evrov, kar je glede na široko in zelodrago ponudbo podobnih baterijskih škar-ij na našem trgu najugodnejše. “V velikiponudbi baterijskih škarij smo se potrudilipoiskati dober izdelek po sprejemljiviceni.” doda Goce Tasev.

SSSSSt iskt iskt iskt iskt iska na na na na nje s pomočjo vje s pomočjo vje s pomočjo vje s pomočjo vje s pomočjo vodeodeodeodeode

“Odlično je tudi med manjšimi vinograd-niki sprejeta stiskalnica grozdja, ki delujena principu stiskanja s pomočjo vode. VTabakumu jo prodajamo dobrih pet let inzelo pohvaljena; dobre izkušnje s to sti-skalnico pa potujejo od ust do ust, zato sezanimanje vsako leto povečuje. Ta stiskalni-ca ima več odlik – gumijasta membranaomogoča, da je vsaka jagoda dodobra iztis-njena in tako je dosežen maksimalen izko-ristek. To intenzivno stiskalnico, ki jo uva-žamo iz Nemčije, prodajamo tudi v manjšihizvedbah, in sicer že od 55 litrov dalje.Ohišje je iz inoksa, stiskalnica pa je mobil-na, saj je na kolesih. Cena najbolj popularneje 800 evrov – sicer pa je seveda cena tega

izdelka odvisna odvelikosti.” pripove-duje Goce Tasev, di-rektor podjetja Ta-bakum.

Leseni ml inLeseni ml inLeseni ml inLeseni ml inLeseni ml in

Tako, kot dobivalepe ocene stiskal-nica, je pohvaljentudi leseni mlin. PriTabakumu opažajo,da kupci iščejo na-ravne materiale inpripomočke, ki soekološko neoporeč-ni in ki izhajajo iz

Baterijske škarje

Mlin

avtohtonih pomagal za določeno delo. Le-sen grozdni mlin na ročni pogon je tak iz-delek. Je domače, slovenske proizvodnje,praktičen in še dekorativen povrhu. Upo-rabljajo ga vinogradniki, pa tudi sadjarji zaproizvodnjo sokov. Tudi za domače sokovese zanimanje skokovito povečuje, kupci paiščejo primerne steklenice za shranjevanjeteh. Najpogosteje kar t. im “Fruktalovesteklenice”, ki jih imajo v Tabakumu dovoljna zalogi.

Od trOd trOd trOd trOd trttttte do č ise do č ise do č ise do č ise do č istttttega v inaega v inaega v inaega v inaega v ina

Za shranjevanje vin pa so pripravili kak-ovostne inoks cisterne z zaprtim sistemom.Ta prepreči vhod zraka, s tem pa je bistve-no zmanjšana bojazen glede razvoja kakšneod bolezni vina. Tudi manjši vinogradnikikupujejo kakovostne cisterne za vino zzaprtim sistemom, kar zahteva nekaj zna-nja in izkušenj, to pa hitro osvojijo.

Za čisto vino pa so pomembni tudi filtri,ki jih uporabljamo pri pretakanju. Najbolj-ši so večplastni filtri, ki so med vinogradni-ki tudi zelo priljubljeni.

In tako se krog zaključi; kot poje ljudskapesem: iz trte gre v liste, iz lista v grozd-je, iz grozda v sode iz soda v kozarček. V Ta-bakumi pa še dodajajo: narejeno z veseljem!

NEVIDNE NITI

3535priloga dolenjskega listaV KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Pri Mojci Miklič

Zelenjava na tisoč in en način

Zeliščni vrt na njej tako ljubi Trški gorije opremljen z ličnimi napisi.

Vhitrem tempu življenja, ki nam ga narekuje današnji čas, si kar težkonajdemo čas za pripravo raznolikega in kakovostnega obroka, ki

ponavadi zahteva nekoliko več časa za pripravo. Zato je pomembno,da predvsem v vrtcu ali šoli skrbijo za uravnoteženo in zdravo prehrano,saj prav ta poleg domače kuhinje veliko prispevata k oblikovanjuotrokovih prehranjevalnih navad, ki ga bodo spremljale skozi vseživljenje, je prepričana Mojca Miklič, ravnateljica osnovne šole Otočec.

Kuhanje je otoški ravnateljici v velikužitek.

To niso le prazne besede, na mizi družineMiklič so zdrave jedi. “Osnova vsakegaglavnega obroka je zelenjava, meso imamona jedilniku dvakrat, morda trikrat teden-sko. Doma imamo velik zelenjavni vrt in nji-vo, kjer pridelamo najrazličnejšo zelenjavo,pri zidanici na Trški gori (tam sva se tudiprepustile kulinaričnim užitkom, op. p.) paše razne dišavnice in zelišča, ki dajo jedempiko na i,” je pripovedovala Mojca Mikličmed pripravo zgodnjega kosila. Da so sedružinsko zapisali zelenjavnim jedem, jenekoliko “kriva” tudi njena hči Tea, ki jevegetarijanka že iz osnovnošolskih klopi.

“Ugotovili smo, da so tudi zelenjavne jedilahko zelo dobre, a si moraš za njihovopripravo vzeti precej več časa. Čez tedentako pripravljamo bolj enostavne jedi, obvikendih pa pridemo na svoj račun,” je de-jala in dodala, da je tudi tašča že pred letikuhala drugače kot je bilo tedaj v navadi, sajje tast imel težave z želodcem. “In če ne bizdravo jedli, bi težko dočakal 96 let, ki jihpa niti ne kaže.”

KKKKKuharuharuharuharuharsk i krsk i krsk i krsk i krsk i krooooožžžžžek je zakek je zakek je zakek je zakek je zako no no no no nTudi šolski jedilnik je zadnja leta doživel

kar nekaj novosti, še posebej, odkar je člani-ca kolektiva otoške šole tudi Nataša Lučov-nik, učiteljica biologije in gospodinjstva, kije zagnano prinašala zanimive recepte, med

njimi so, denimo, korenčkova potica in jedibrez jajc, in pripravljala izobraževanja. Takoso na vrsto prišle tudi nekatere tradicional-ne jedi, bili so tudi ena prvih osnovnih šol,kjer so imeli na voljo vodo iz avtomata insadje. “Izkušnje kažejo, da je potrebno novojed otroku ponuditi večkrat, da jo sprejme.Včasih pa imamo pri uvajanju novosti boljkot z otroci več težav s starši. Ko smo najedilnik uvrstili polnozrnat kruh, so staršitarnali, da so otroci lačni, na koncu leta paso bili zadovoljni,” je povedala Mikličeva.

Na šoli imajo dneve na temo zdrave pre-hrane, v goste so povabili tudi dijake gostin-ske šole, ki so prikazali pripravo polnovred-nih jedi, en najbolj obiskanih šolskih krož-kov je prav kuharski. To tudi pove veliko.Trenutno razmišljajo o vpeljavi zeliščar-skega krožka. “Prostora okoli šole za goje-nje različnih zelišč imamo dovolj, pa tudiljudi, ki bi ga vodili,” je pristavila. Ker jekolektiv dokaj mlad, tudi ideje lažje izpelje-jo. Tako so se denimo ob letošnjem novemletu dogovorili, da vsaka učiteljica pripravipecivo, ki ni pogosto na naših mizah. To jeodlično uspelo in nabrala se je pestra pale-ta dobrot.

VVVVVedno kedno kedno kedno kedno kaj noaj noaj noaj noaj novvvvvegaegaegaegaegaObiski so za Mojco Miklič odlična prilož-

nost, da preizkusi kakšen nov recept. Naj-večkrat sta poleghčerke Tee, sinaMihe, moža Tonetain tasta Toneta “po-skusna zajčka” nje-na mama in brat, kijih rada povabi nanedeljsko kosilo.“Zgodilo se je že, dase je nova jed po-vsem ponesrečila insmo za kosilo natoimeli le krompir inmeso,” je smeje po-vedala.

Tudi tokrat je po-leg kremne bučkinejuhe, svinjskega kot-leta na naravennačin in bučkinegazavitka izbrala dve

novosti – blitvine polpete in zdrobove cmo-ke z rožmarinom, in moram reči, da staodlično uspeli. Ker sem velika ljubiteljicablitve, vam v pripravo ponujam polpete.Torej, za to okusno prilogo za štiri osebe po-trebujemo 60 dag blitve (lahko tudi špinače),šest velikih žlic polente, dve jajci, štiri žlicekisle smetane, česen, timijan, sol in krušnedrobtine. Blitvo skuhamo v slanem kropu, jodobro odcedimo in drobno sesekljamo. Do-damo ji kuhano polento, jajci, kislo smetano,sesekljan česen, timijan in sol. Vse skupajdobro premešamo in če je zmes preredka, jozgostimo z moko, na koncu pa polpet pova-ljamo še v krušnih drobtinah in opečemo navročem olju. Pa dober tek!Besedilo in fotografije:MoMoMoMoMojca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršič

Mojca Miklič je kosilo, ki je omamno dišalo, tudi nekolikodekorirala. Jemo tudi z očmi …

priloga dolenjskega lista3636 AVTO TIMES PREDSTAVLJA

Test: citroën C3 picasso

Šarmantni malček

Podpis slavnega slikarja Picassa je tudi na sprednjem pokrovu motorja.

Tokrat sem na test prejel citroëna C3 picasso, ki je največjacitroënova novost v letošnjem letu. Citroën C3 picasso je še en

plod francoskih kreativnih oblikovalcev. Ob sodobnem videzu ima tudisvetlo in izredno prostorno notranjost, vse to ob skromnih zunanjihmerah. Citroën za svojega malčka trdi, da je več kot le malienoprostorec, to je pravi spacebox.

Čeprav je na prvi pogled videti škatlast,ima karoserija nežno zaobljene linije, takoda bi lahko rekli, da je modernega in hkra-ti retro šarmantnega videza, združuje pro-stornost in eleganco. Vstop potnikov v vozi-lo je lahkoten, sedi pa se na nekoliko privz-dignjenih sedežih, kar omogoča boljšo pre-glednost, še dodatno pa jo izboljša dvojni

sprednji stebriček, med katerim je precejveliko steklo. Voznika in sovoznika pričakabogato urejena armatura s sredinsko po-stavljenimi merilniki pod vetrobranskimsteklom. Merilniki hitrosti, vrtljajev in gori-va so postavljeni na polprozorni bel LCDekran. Tako so vse meritve odlično pregled-ne tudi ob močnem soncu. Tudi zadaj se

dobro sedi, streha je visoko, tako da je do-volj prostora tudi za višje potnike. Zadnjaklop se lahko vzdolžno pomika za 15 centi-metrov, s čimer dobimo več prostora za pot-nike ali za prtljago. Tako prtljažnik z dvign-jeno sedežno klopjo niha od 385 do 500litrov, če pa podremo zadnjo klop, je pro-stora za kar 1500 litrov. S tem je C3 picas-so še znova dokazal, da ni potrebno bitivelik, da lahko v ponudiš veliko prostora.

Kako je malček poskočen na cesti, je od-visno od pogonskega agregata. Sam semlahko preizkusil šibkejši 1,6 litrski HDimotor, ki razvija 66 kW oziroma 90 KM,močnejša različica iz enake prostornine iz-tisne 110 KM. No, tudi šibkejši motor jepovsem dovolj za živahno pohajkovanje.Motor uporablja zadnjo generacijo visoko-tlačnega neposrednega vbrizga goriva, karje garancija za umirjeno in ekonomičnodelovanje ter solidne zmogljivosti. Morda bilahko izvlekli še kakšen kilometer končnehitrosti več oziroma kakšen deciliter gori-va manj, če bi bilo vozilo opremljeno s šest-stopenjskim menjalnikom. Je pa ročica lepodvignjena na sredinski konzoli, tako da jevedno pri roki, sploh če si želite bolj di-namične vožnje. Takrat je potrebno večkratposeči po prestavni ročici, če pa ste boljumirjeni, lahko že pri 60 km/h prestavite v5 prestavo in ne razmišljate več.

Kratka in kompaktna karoserija je po-stavljena na dokaj trdo podvozje, ki ne do-

voljuje večjeganagibanja ka-roserije, a vož-nja vseeno nineudobna. Krat-ke neravninein luknje na ce-sti obvlada su-vereno, tako dapotniki nisopretreseni, naavtocesti palepo plava, karje značilno zafrancoze.

Z vstopomC3 picassa naevropski trg jeCitroën nazna-nil nove smer-nice v tem raz-redu, saj naka-zuje jasne spre-membe v obli-kovanju zuna-njega in notra-njega videza,medtem ko jefunkcionalnostp o t n i š k e g aprostora že odnekdaj na na-jvišji ravni, se-daj pa je dobilaše primernonadgradnjo.

BorBorBorBorBorut Štut Štut Štut Štut Štajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

Tehnični podatkiMotor: štirivaljen turbodizel, neposreden vbrizg preko skupnega voda, štir-

je ventili na valj; prostornina: 1560 ccm; najvišja moč: 66 kW/90 KM; na-jvečji navor: 200 Nm pri 1750 vrt/min; dolžina: 4078 mm; širina: 1730 mm;višina: 1620 mm; medosna razdalja: 2540 mm; menjalnik: 5-stopenjski roč-ni; prtljažnik: 385/1500 l; najvišja hitrost: 165 km/h; pospešek od 0 – 100km/h: 12,5 s; povprečna poraba na 100 km: 6,1 l

3737priloga dolenjskega listaZABAVNA GLASBA

Drevored se je prebudilGlasbena zasedba Drevored je bila leta 1979 ustanovljena v Novem

mestu, aktivno pa je delovala deset let. V svojem času je veljala zaenega boljših bendov na slovenski glasbeni sceni, v domačem Novemmestu pa je imela prav poseben, skorajda kultni status.

Pred dvema letoma sta se ustanovna čla-na zasedbe Dušan Prosinečki in Tomaž Zor-ko odločila, da dokumentirata glasbo tiste-ga časa. Na zgoščenki bodo tudi nove sklad-be, ki so nastajale v obdobju 20 let, ko bendni aktivno deloval. Album z naslovom De-kade bo v prvi polovici septembra izšel prizaložbi Metropolis Records. Za prvi singeliz prihajajočega albuma so že izbrali sklad-bo Poletna noč. Krasi jo specifičen in ubrankitarski zvok akustičnih in električnih kitar,ki skladbi daje poseben čar, svežino in pre-poznavnost.

Drevoredova spevna in nalezljiva Poletnapostaja uspešnica. Prepoznaven zven so do-segli s posebnimi uglasitvami inštrumentov,ki se kot rdeča nit prepletajo skozi pesem terji dajejo prav posebno, skoraj mistično at-mosfero. Za mix skladbe je poskrbel tretjiustanovni člana prvotne zasedbe Drevored,Tomaž Maras v studiu RSL Novo mesto. Zamastering plošče Dekade pa je poskrbel Vla-do Meller, eden največjih svetovnih mojstroviz Universal Music Group New York. O Vladudovolj zgovorno govorijo podatki o njegovidiskografski dejavnosti. Doslej je že sodelo-val s takšnimi velikani, kot so Andrea Boce-lli, Prince, Beyonce, Celine Dion, Shakira,Red Hot Chili Peppers, Miles Davis, FrankSinatra, Julio Iglesias, Metallica, Duran Du-ran itd. Njegovo delo je na skladbah skupineDrevored pustilo prepoznaven pečat in pri-naša novo kvaliteto.

Drevored danes deluje v štiričlanski za-sedbi, in sicer: Dušan Prosinečki (vokal, ki-tara), Tomaž Zorko (kitara), Tomaž Repinc(bas) in Alen Tibljaš (bobni). Pogovor jestekel s frontmanom skupine DušanomProsinečkim.

Kaj je glavni razlog za vrnitev sku-pine Drevored?

V prvi vrsti smo želeli posneti zares dob-ro rock ploščo in poslušalcem ponuditinekaj, kar po kvaliteti izvedbe, zvoka in povsebini odstopa od slovenskega povprečja.

Kaj si obetate od izida albuma De-kade? Kako kaže? Ali bodo ljubiteljidobre glasbe prepoznali vašo glasbenogovorico?

Album Dekade je konceptualen album,neke vrste glasbeno potovanje, ki traja de-setletja. Pesmi so izbrane in razvrščenetako, da imajo logično nadaljevanje in tvori-jo zgodbo. Ploščo lahko poslušajo poznaval-ci ali pa samo ljubitelji rock glasbe. Tisti, kiso pripravljeni ploščo raziskati in jo večkratposlušati, bodo našli veliko dobrih glasbe-nih zvokov in nenavadnih ambientov.

Na album ste uvrstili enajst pesmi.Nekatere med njimi so starejšega datu-ma, slišali pa bomo tudi nekaj novih.

Da, na albumu so pesmi iz obdobja, ko jenaša rock glasba bila še zelo uporniška.Slišali boste tiste, za katere smo menili, daso ohranile neko vrednost. Te dokumentečasa bi radi približali tudi mlajši generaciji,ki jo bo morda zanimalo, kakšno glasbo smoigrali v zgodnjih 80. letih prejšnjega stolet-ja. Na album smo uvrstili tudi nekaj novej-ših pesmi, kar pomeni da smo kreativno ševedno v dobri formi.

Alen Tibljaš je eden najbolj znanihbobnarjev na Hrvaškem, znan po delo-vanju v skupinah Laufer, Majke in EnFace. Kako ste ga uspeli pritegniti vskupino?

Alen je bil naš znanec še v času, ko smoaktivno igrali po nekdanji skupni državi.

Iskali smo vrhunskega bobnarja in povabilismo ga na avdicijo. Prepričali smo se, da ješe vedno eden najboljših bobnarjev dalečnaokoli.

Pod vaše skladbe se je podpisal slovi-ti producent Vlado Meller. So bili po-trebni veliki napori, da ste ga dobili nasvojo stran?

To je dolga zgodba, ki bi jo težko povedalv nekaj stavkih. Poklical sem ga po telefonu,nakar so sledila dolga dogovarjanja in uskla-jevanja. Nekaj dni smo čakali na njegov od-govor, ki je bil za vse nas veliko preseneče-nje. Izrazil je namreč vrsto pohval, tako vtehničnem kot izvajalskem smislu. Sicer paje Vlado Meller naredil poslušljiv zvok sku-pinam in posameznikom kot so Miles Da-vis, Prince, Red Hot Chili Peppers, Metal-lica, Duran Duran in še mnogim drugim.

Kakšno je Mellerjevo mnenje o vašiglasbi?

Ko je poslušal naše pesmi, je dejal, da si-cer ne razume, o čem pojemo, vendar muglasba zveni zelo dobro. Ko pa je prebral vangleščino prevedene tekste, nas je pokli-cal in nam predlagal svojo vizijo zvoka terizrazil začudenje nad tem, da ne snemamotudi v angleščini.

Skladba Poletna noč se že vrti naradijskih postajah. Kakšni so odziviposlušalcev?

Že v začetku smo si zadali cilj, da se našeskladbe vrtijo na radijih in da so dostopneposlušalcem. Odzivi so zaenkrat zelo dobri.Ljudem je všeč ta novi zvok, ki ni tipičen zaslovensko rock skupino. Za nas je najpo-membnejše, da postanemo zvočno pre-poznavni, pa tudi da ostanemo originalni.

Ali bomo Drevored v prihodnjih letihredno srečevali na glasbenem pri-zorišču?

Dobili smo ponudbo za snemanje še ene-ga albuma. Kar se tiče koncertov, pa smo vdogovorih. Nastopi, kot si jih predstavlja-mo, so organizacijsko zahtevnejši.RRRRRudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: Moj dom.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliMilana Noseta iz Rumanje vasi priStraži.

Novo nagradno vprašanje: Naveditenaslov novega albuma skupine Dre-vored, ki bo izšel v začetku septem-bra 2009. Odgovore s svojim naslovompošljite do ponedeljka, 14. septem-bra, na naslov: Dolenjski list, p.p.212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, alina elektronski naslov [email protected]. Med odgovori bomo izžrebalinagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, po-klanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

priloga dolenjskega lista3838 DOMAČE VIŽE

Majda Veselič

Vedno imam tremoMajda Veselič je že polnih osemindvajset let predmetna učiteljica

glasbene vzgoje. Po pouku v črnomaljski šoli Loka in podružničnišoli Adlešiči pa se njeno glasbeno poslanstvo ne konča: Majda je dejavnav več skupinah in zborih. Je tudi predsednica KD Božo Račič Adlešiči.

“Poučujem v osnovni šoli Loka v Črnom-lju, nekaj ur pa imam tudi v podružnični šoliAdlešiči. Po rodu sem Črnomaljka. Tudimoja mama je bila učiteljica, ki je znala za-peti ogromno pesmi. Mama je želela, da bipostala vzgojiteljica, jaz pa sem sanjala o šoliza oblikovanje. Pa so me pregovarjali, češ kjeboš pa dobila službo. Po vzgojiteljski šoli vLjubljani sem nadaljevala študij na Pedago-ški akademiji. Odločila sem se za glasbo, kime je zaznamovala za vse življenje.”

Pa ne samo službeno?Bogo Jakša iz Gradca je bil prvi, ki me je

nagovoril, naj se lotim zborovodstva. Takosem dve leti vodila Ženski pevski zbor Gra-dac. Prvi nastop smo imele v Metliki naPungartu na prireditvi Mladost, podaj mikrila. Spomnim se, da je nastopilo takratveliko zborov, med njimi tudi zbor Beti. Toje bilo okrog 25. maja in igrišču pri kul-turnem domu je bilo polno ljudi. Nič manjzanimanja nismo zbudile v Gribljah nasrečanju obkolpskih pevskih zborov. Gribe-ljci so kar nekaj let pripravljali srečanjazborov, ki so delovali v krajih ob Kolpi.Prišli so tudi iz Karlovca, posebni gostje sobili pevci iz Sv. Križa pri Trstu. Škoda, daje v Gribljah po smrti Jožeta Štruclja zamr-la skoraj vsa kulturna dejavnost.

Vodili ste še več pevskih zborov.Leta 1984 sem stopila pred pevce Moške-

ga pevskega zbora Belt Črnomelj. Zbor de-luje še danes. Gre za zelo zavzete, predanein navdušene pevce. Neverjetno, kolikovolje in energije je v teh ljudeh. Podmlad-

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: k občini Met-lika.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliJožeta Šterka iz Črnomlja.

Novo nagradno vprašanje: Kdajpraznuje KS Adlešiči svoj krajevnipraznik? Odgovore s svojim naslovompošljite do ponedeljka, 14. septem-bra, na naslov: Dolenjski list, p.p.212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, alina elektronski naslov [email protected]. Med odgovori bomo izžrebali na-grajenca, ki bo prejel zgoščenko, po-klanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

ka nimajo, a vztrajajo. Veliko smo nastopa-li, bili smo na številnih območnih in medob-močnih revijah in srečanjih. Večkrat smonastopili na prireditvi Šopek Belokranji-cam, ki so ga pripravili v črnomaljskemkulturnem domu za dan žena. Lahko sepohvalim, da sem najmlajša v zboru.

Pa sva pri Kresnicah.Prizadevna kulturna delavka Tončka Jan-

kovič me je leta 1996 zaprosila za pomočpri petju v folklorni skupini. Boljše pevkete skupine so želele več in tako smo usta-novile mlajšo skupino Kresnic. To je bilozame nekaj novega. Ljudska pesem mi nibila položena v zibelko, z njo sem se sreča-la šele v srednji šoli. Zaslužna za to je so-šolka Antonija Rot iz Trebnjega, ženska, kije mentorica skupine Ragle, v kateri poje-jo kar tri njene hčerke. Pri delu nas je zelospodbujala Ksenija Khalil. Svetovala nam je,naj pojemo iz zbirke Lepa Ane govorilaJulijana Strajnarja. Ksenija nas je pošiljalanastopat na srečanja ljudskih pevcev in

godcev, kar je bila dobra izkušnja. Kresniceniso trdna skupina, pevke, ki jih je od de-vet do enajst, se menjajo, nastopit pa gre-mo že, če se zberemo tri “prave”. MlajšeKresnice se družijo s starejšimi, ki so pra-va zakladnica ljudskih pesmi, predvsem iznašega okolja. Ponosne smo, da jih pojemo,to je bogata zapuščina.

V Adlešičih pa je dejavno tudi KDBožo Račič.

Že tretji mandat sem predsednica KDBožo Račič Adlešiči. Društvo je organiza-tor vsakoletne prireditve ob krajevnemprazniku, ki ga slavimo v Adlešičih 22.marca, v začetku decembra pa pripravimosamostojni koncert. Premoremo kar tri pe-vske zbore: starejše in mlajše Kresnice,oktet Prelo, tamburaše, tamburaše vetera-ne, mlajšo in starejšo folklorno skupino.Lani smo bili na Dunaju. Vsi, ki imamonoše, plešemo, pojemo ali igramo. Nastopje sodil v sklop Stoletje po odhodu na ce-sarski Dunaj. Bilo je nepozabno. Veselasem, da so naše delo opazili tudi v Črnom-lju. 8. februarja so nam podelilo Župančiče-vo plaketo za delo na kulturnem področju.

Pa trema?S številom nastopov ne izgine. Pravijo, da

je trema spremljevalka odgovornosti. In jazjo čutim pred vsakim nastopom, še pose-bej tedaj, ko moram prva začeti peti. Ponekaj sekundah trema mine in vse gladkosteče. Ploskanje je nastopajočim nagradain ko ga zaslišim, se šele prav oddahnem.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

3939priloga dolenjskega listaPIKIJEV KOTIČEK

Tumor mlečne žleze (Tumor mammae)

Rak lahko prizadenetudi štirinožne ljubljenčkeRakasta obolenja vse pogosteje prizadenejo tudi naše živalske

ljubljenčke. Vzrokov za ta pojav je veliko, gotovo pa pripomore tudipodaljševanje življenjske dobe in življenje v vse bolj onesnaženemokolju. Najpogostejše tumorozno obolenje, ki prizadene veliko psičk,je tumor mlečne žleze (Tumor mammae). Občasno se to obolenje pojavitudi pri samčkih. Tumor mlečne žleze se pojavlja tudi pri mačkah, vendarmanj pogosto.

Tumor mlečne žleze je pri psih najpogo-stejši tumor, saj predstavlja polovico vsehtumorjev. Pogosteje se pojavlja v starosti od6 - 10 let, lahko pa tudi prej ali kasneje. Če-prav ga najdemo pri vseh pasmah, so neka-tere pasme pogosteje prizadete (jazbečar-ji, španjeli, kodri …). Nemški ovčarji pa somed pasmami psov najbolj nagnjeni k na-stanku malignega tumorja mlečne žleze.Vzrok nastanka je pri nekaterih še nejasen.Lahko so to genetski dejavniki, endokrinidejavniki (hormoni) ali celo prehrana. Takolahko prevelika teža pri starosti enega letaali neprimerna doma pripravljena hranatudi povečajo tveganje za kasnejše pojav-ljanje tumorja.

Tumor se lahko pojavi kjerkoli na mlečnižlezi, najpogosteje pa sta prizadeta zadnjadva para mlečnih kompleksov, verjetno za-radi velikosti ali njihove večje funkcionalneaktivnosti. Psica ima namreč več parovmlečnih kompleksov, ki se na zunaj konča-jo s seskom.

Tumor mlečne žleze se lahko pojavlja kotposamezni ali multipli (več skupaj) vozličirazlične velikosti. Maligni tumorji imajohitro rast, so neomejeni in invazivni. Pripalpaciji so trše konzistence, priraščajo nakožo in spodaj ležeča tkiva, povzročajo raz-jede in krvavitve ter metastazirajo (povz-ročajo zasevke) v druge organih in tkivih (vbezgavke mlečne žleze, druge oddaljenebezgavke, pljuča, prsni koš …). Benigni tu-morji pa rastejo počasneje, lahko so letaenake velikosti, niso invazivni in ne povz-ročajo zasevkov. Lažje jih je zdraviti, poslu-žujemo se kirurške odstranitve. Benigni

Tumor na predzadnjem kompleksumlečne žleze.

Izredno velik tumor, ki je lahko benigenali maligen.

tumor se lahko kadarkoli spremeni v ma-lignega.

Glede poteka bolezni ločimo pri tumorjihštiri klinične stadije, pri čemer upoštevamovelikost tumorja, prisotnost metastaz v re-gionalnih (bližnjih) bezgavkah in prisotnostmetastaz v drugih organih. Tako se lahkolažje odločimo za vrsto terapije in napove-mo možnost ozdravitve živali.

Diagnostika tumorjev zajema podrobnoanamnezo psa (koliko je star, ali je bila psič-ka sterilizirana, ali je že imela mladiče, nje-na teža, ali je v gonitvi …), nato opravimoklinični pregled, lahko odvzamemo vzorecs tankoigelno biopsijo, ki nam pove vrstotumorja. To metodo lahko tudi opustimo,izrežemo ves tumor in ga pošljemo na pre-iskave ter tako ugotovimo njegovo naravo.Pred samo operacijo naredimo še rentgen-sko slikanje in ultrazvočno preiskavo, kinam pokažeta ali je tumor že metastaziralin kakšna bi bila prognoza. Predvsem pamoramo spremembe opazovati, ali rastejoali ostajajo enake.

Ponavadi je operacija edina možna terapi-ja. Benigne tumorje lokalno izrežemo. Če nepoznamo narave tumorja in je tumor večji od0,5-1cm ter hitro raste, odstranimo polegtumorja še 2-3cm zdravega tkiva (tako upo-števamo varnostni rob). Če je tumor mali-gen, je njegova rast nepredvidljiva in ne-pravilna. Če ga povsem ne odstranimo, tve-gamo, da se razširja naprej. Če imajo psištevilne vozličke in kažejo znake malignosti,naredimo mastektomijo, to je odstranimo ce-loten prizadet mlečni kompleks, pripadajočebezgavke in prizadeto kožo. V tem primerugre za odstranitev velike mase tkiva in sopostoperativni zapleti pogostejši, prognozaje slabša. Poleg kirurške odstranitve lahkopo operaciji uporabimo še hormonsko tera-pijo ali kemoterapijo. Pri zdravljenju se po-služujemo tudi radioterapije (obsevanje tu-morja), če operacija ni možna.

Če tumorja ne odstranimo, lahko tumor-ske celice metastazirajo naprej v regional-ne bezgavke in nato še v druge organe, kjernastajajo zasevki tumorja. Ko tumor dosežeregionalne bezgavke, je prognoza ponavadizelo slaba. Smrt navadno nastopi 18 - 36mesecev po nastanku začetnih malignihtumorjev na mlečni žlezi. Zato je treba ta-

koj, ko opazite kakršnekoli spremembe, kiso nastale naenkrat ali se v kratkem časuhitro večajo in spreminjajo, obiskati veteri-narja. Ta vam bo na podlagi kliničnega pre-gleda in dodatnih preiskav predstavil mož-nosti terapije in podal prognozo. Hitro re-agiranje lahko podaljša življenjsko dobovašega ljubljenčka.

V današnjem času se pojavlja vprašanje,ali psičko sterilizirati ali ne in kdaj je najpri-mernejši čas za to. Splošno razširjeno mne-nje, naj ima psička vsaj eno leglo pred steri-lizacijo, ni pravilno, saj se tveganje za nasta-nek tumorja mlečne žleze po vsaki gonitvipovečuje. Pri sterilizaciji pred prvo gonitvi-jo je tveganje za nastanek tumorjev ml. žleze0,05-odst., pri sterilizaciji, opravljeni po prvigonitvi, je tveganje že 8-odst., po drugi pa 26-odst. Psičke, sterilizirane pred drugim letomstarosti, živijo 45% dlje kot psice, ki niso bilesterilizirane ali pa so bile po starosti 2 let.Tveganje za nastanek tumorjev na mlečnižlezi tudi zelo povečuje uporaba hormonskekontracepcije pri psičkah.

Zgodnje odkrivanje sprememb je tudi vprimeru tumorjev mlečne žleze najboljširecept za dolgo in zdravo življenje našihljubljenčkov. Skrb, nego in pozornost namštirinožci znajo obilno vračati, če jim ledamo priložnost za to.KrisKrisKrisKrisKristina Ntina Ntina Ntina Ntina Nečečečečečemeremeremeremeremer, , , , , dr.vet.med.

priloga dolenjskega lista4040 DRUŽINSKI KOTIČEK

Joj, spet ta šola …

Pravni nasveti

Zadrževanje in pobot izplačila plačeDelodajalci večkrat iz takšnih ali dru-

gačnih razlogov delno ali v celoti zadržijoizplačilo plače delavcu, ali pa plačo oz. delplače delavca pobotajo s terjatvijo, ki joimajo do delavca. V zvezi s takim ravna-njem delodajalcev je treba opozoriti, daje zadrževanje in pobot izplačila plače vZakonu o delovnih razmerjih (ZDR) zelorestriktivno urejeno in je zato tako rav-nanje delodajalcev pogosto nezakonito.

Po ZDR lahko delodajalec zadrži iz-plačevanje plače le v primerih, ki so do-ločeni z zakonom. Tu gre predvsem zaprimere zadrževanja in odtegovanja plačepo Zakonu o izvršbi in zavarovanju (izvrš-ba na delavčevo plačo) ter po Zakonu odavčnem postopku, na podlagi kateregase izvršujejo odločitve davčnih, upravnih,carinskih in prekrškovnih organov. Delo-dajalec v takšnih primerih prejme odloč-bo sodišča ali drugega pristojnega orga-na, da je dolžan zadržati izplačevanje do-ločenega dela plače delavcu in s tem de-lom plače poravnavati obveznosti delav-ca, ki jih ima do upnikov oz. do države. Vteh zakonih je tudi določeno na kolikšendel plače oz. drugih prihodkov delavca selahko poseže, da delavcu in od njega od-visnim družinskim članom, še vedno osta-ne dovolj za preživetje. Kakršnikoli dogo-vori v pogodbi o zaposlitvi, ki določajodruge načine zadrževanja izplačila oz.odtegljaje od plače, so neveljavni – nični.S takšnimi določbami v ZDR se delavce

ščiti pred neupravičenimi posegi v njiho-vo plačo in zagotavlja, da odtegljaji, tudiče so sicer dopustni, niso prekomerni.

Včasih se zgodi, da delavec kaj dolgujedelodajalcu (npr. delodajalec je posodildenar delavcu in mora delavec to posoji-lo vrniti, ali pa delavec povzroči škodo de-lodajalcu in ta zahteva odškodnino …). Vtakšnih primerih je pobotanje terjatev de-lodajalca do delavca z delavčevo plačodovoljeno le, če s tem delavec pisno sogla-ša. Brez pisnega soglasja delavca deloda-jalec ne sme pobotati svojih terjatev, kijih ima do delavca, z delavčevo plačo. Pritem je potrebno opozoriti, da delavectakšnega soglasja ne more dati vnaprej,še pred nastankom delodajalčeve terjatve.Če torej delavčevo soglasje za pobot nipisno, oz. če je dano pred nastankomdelodajalčeve terjatve, takšno soglasje niveljavno in nima pravnih učinkov. Pobotbi bil v tem primeru nezakonit.

Za zadrževanje izplačila plače zunajprimerov, ki jih dopušča zakon, in za pri-mere, ko delodajalec pobota svojo terjat-ev do delavca z delavčevo plačo brez de-lavčevega pisnega soglasja, je zagroženakazen z globo od 750 do 2.000 evrov oz.od 200 do 1.000 evrov (manjši delodajal-ci), z globo od 100 do 800 evrov pa sekaznuje tudi odgovorna oseba delodajal-ca – pravne osebe, državnega organa alilokalne skupnosti.MarMarMarMarMarkkkkko Što Što Što Što Štamcaramcaramcaramcaramcar, , , , , odvetnik

Od samega začetka šolanja bi moral otrok doživljatiradost odkrivanja.

Alfred North WhiteheadPočitnice se naglo iztekajo, “učilne zida-

ne” pa so v polnem pričakovanju. Vse jepripravljeno na nove začetke. Otroci sebodo vrnili v šolske klopi, kjer se bodo podveh poletnih mesecih srečali s sošolci,učitelji, prijatelji in ponovno začeli izpol-njevati svoje učne obveznosti.

Veliko otrok komaj čaka na začetek po-uka. Je pa tudi nekaj takih, ki bi počitniceše kar podaljšali, in takih, ki sploh ne bi šliv šolo, saj se je boje.

Otroci bolj ali manj odkrito pokažejo svojstrah pred bližajočim se poukom. Šole senavadno najbolj bojijo otroci, ki sploh nisoučno neuspešni, a jim pred novimi začet-ki, povezanimi s šolo, zbledi nasmeh naobrazu, postanejo redkobesedni, zadržani

in pogosto tožijo nad različnimi težavami,kot so glavobol, vročina in prebavne mot-nje. Te težave zelo pogosto lahko pove-zujemo s strahom pred šolo. Mnogo otrokne želi na glas priznati, da jih je šole strahin se delajo junake, češ da ni nič narobe.Razumljivo je, da je otroke sram priznati,da jih je strah šole in da ne želijo biti reveob tem priznanju. Želijo biti pogumni, a jimto ne uspeva in zato (p)ostajajo še bolj neza-dovoljni s seboj, žalostni in jezni.

Odrasli otrokom predstavljamo šolo nazelo različne načine. Večina ljudi v zrele-jšem obdobju opisuje obdobje šolanja kotnekaj najlepšega, kar so doživeli v življenju.Seveda starši svojim otrokom pripovedu-jemo predvsem o lepih rečeh, ki so se nam

zgodile v šolskih klopeh, saj se tistih manjprijetnih niti ne želimo spominjati. Otroci,ki dandanes gulijo šolske klopi, pa hitrougotovijo, da se v šoli le ne dogajajo samelepe reči, ampak so včasih tudi razočarani,prestrašeni, zaskrbljeni. Tako jim starše-vske pripovedi in lastno doživljanje, da šolavselej le ni samo v veselje in zabavo, negredo skupaj.

OtrOtrOtrOtrOtro ko ko ko ko ka ne sa ne sa ne sa ne sa ne st rt rt rt rt raš itaš itaš itaš itaš ite s šo loe s šo loe s šo loe s šo loe s šo lo

Na drugi strani pa k otrokovemu strahupred šolo veliko pripomorejo tudi tistiodrasli, ki šolo opisujejo kot nekaj zaresgroznega in resnega, kot nekaj, kar bomladega človeka zagotovo naučilo reda indiscipline. Tega se odrasli pogosto po-služujejo, kadar so v svoji vzgojni vlogi ne-močni oz. kadar otroku (ne glede na sta-rost) doma niso več kos in preložijo svojovzgojno vlogo na šolo, ki bo to že kako ure-dila – saj so v šoli vendar strokovnjaki. Resso v šoli strokovnjaki, toda vzgojne funkcijestaršev ne more opraviti prav noben drugstrokovnjak na svetu kot le starši. Otrokovstrah pred šolo je torej posledica njegovepercepcije šole in doživljanja šolskega doga-janja.

Strah je pravzaprav koristno in pomemb-no človekovo čustvo, ki se ga nikakor nipotrebno sramovati. Zato je marsikdajstrah pred šolo lahko tudi koristen. Dejst-vo je, da je šola za otroka obremenitev inne le pravljični svet, kot mu ga včasih skuša-mo predstavljati odrasli. Šola postavljaotroke pred preizkušnje, ki se jim mar-sikdaj zdijo še težje kot v resnici so. Zatoje pomembno, da odrasli razumemo insprejmemo otrokov strah pred šolo, da mupomagamo, da ta strah sprejme kot “za-veznika”, ki ga hoče posvariti pred nevar-nostmi, in ne kot sovražnika, ki mu hočenekaj slabega. Otroci naj spoznajo, da jihstrah le opozarja na to, da bodo imeli teža-ve, če bodo zanemarjali svoje šolske ob-veznosti, če ne bodo skrbeli za lastno ve-denje in medsebojne odnose z učitelji, vrst-niki, prijatelji. Ko bodo otroci ugotovili, dajih strah obvaruje pred mnogimi nevšeč-nostmi, bodo začeli verjeti, da je določenamera strahu lahko njihov zaveznik.

Kadar pa je strah pred šolo le prevelikin otroka ovira pri celostnem vedenju (napodročju mišljenja, čutenja, dejavnosti …),je prav, da poiščete strokovno pomoč. Strahpred šolo lahko otrok podeli z učiteljem,šolsko svetovalno službo, strokovnjaki vsvetovalnih centrih …, skratka z nekom, kimu je pripravljen zaupati.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetric, tric, tric, tric, tric, univ.dipl.pedag.

4141priloga dolenjskega lista

SpreminjavkaVRTNARSKI KOTICEK

Spreminjavka je zelo zanimiva okenska, balkonska in celo parkovnarastlina. V letošnjem letu so jih posadili na mnogih gredicah, kjer

bogato cvetijo že vse od konca meseca maja. Tu in tam pa vidimo tudikakšen starejši primerek, vzgojen v krošnjo. Rastlina je zanimivapredvsem zaradi tega, ker je v svoji domovini, to je v tropih, nadležen,skoraj neobvladljiv plevel. V višino zraste tudi do 3 metre in kamorpogledate je neprehodna džungla z milijoni drobnih cvetov. Strokovnjakiso dali ime rastlini lantana. Domače ime pa je spreminjavka, ker se barvacveta vseskozi spreminja.

Ker je doma v tropskem svetu, je razum-ljivo, da ji najbolj prija vroče poletje, kakrš-no je letošnje. Če ima dovolj vode in hrane,bujno raste in bogato cveti. Ko pa začnedelati semena, je priporočljivo, da jih od-stranimo, ker bo potem ponovno nastavilaveliko popkov.

Spreminjavka pri nas ne prezimi na pro-stem, zaradi tega jo moramo v jeseni prednastopom mraza prenesti v sobo, kjer najbo temperatura okrog 12 stopinj C. V časuprezimovanja je največja nevarnost, da senam presuši do takšne mere, da spomladine odžene. Zato moramo paziti, da jo zaliva-

mo tudi pozimi. Da bo obdržala liste, najstoji na svetlem mestu, enkrat na mesec pajo še pognojimo. Takšne rastline bodo spo-mladi hitro odgnale in tudi hitro zacvetele.

Znana je tudi viseča lantana, ki pa za raz-liko od grmičaste sredi poletja skoraj po-vsem preneha cveteti, proti jeseni pa po-novno zacveti. Zato se ta vrsta ni tako raz-širila, kot ostale grmičaste, ki neumornocvetijo.

Lantane so zelo zdrave, brez kakšnihposebnih bolezni. Manj sreče pa imajo sškodljivci, saj jih pogosto napade rastlinja-

kov ščitkar. Zato moramo biti ves čas napreži, da ga odkrijemo, preden se prevečnamnoži.Besedilo in fotografije:S laSlaSlaSlaSlavkvkvkvkvko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

Skrivnost izdelavePotem ko smo spoznali vseh 38 Bacho-

vih rastlin, rešilno zdravilo ter še našoarniko, je prišel čas, da razkrijemo način,kako se te cvetne pripravke tudi naredi.G. Bach je izdeloval cvetne pripravke nadva načina, prvi je sončni način, drugi jeprevretek. Mi si bomo pobližje ogledalisončni način.

Sama izdelava cvetnih pripravkov je si-cer enostavna, a kljub temu brez nasled-njih potrebščin ne bo šlo: steklena čaša insveža voda, po možnosti iz bližnjega izvi-ra; domače hruškovo žganje; eno jantarnasteklenička po 100 ml in dve po 30 ml;stekleni lijak; filter papir; etiketa ter seve-da svinčnik; potrebujemo pa tudi cvetočorastlino, ki ne sme biti strupena.

Sedaj pa brž pot pod noge, na travnik,izdelovat naše cvetne pripravke. Od Ba-chovih rožic sedaj cvetijo potrošnik, spo-riš, nedotika in sončece. Sicer pa lahkonaberemo cvetove tudi od divjih oziromagojenih rastlin. Kaj pravite na sončničnicvetni pripravek?

V stekleno čašo natočimo vodo in nagladino vode previdno položimo sveže utr-gane cvetove, tako da so peclji v vodi.Gladina vode naj bo popolnoma prekritas cvetovi. Nato poskrbimo za sončenjecvetov, tako da kozarec s cvetovi položimopoleg rastline za 3 ure na sonce. Na ta na-čin se bo v vodo preslikal odtis rastlinske

življenjske moči. Po treh urah v jantarnostekleničko pretočimo to “vodo”, kateridodamo polovico alkohola, pretresemo intako dobimo matično raztopino. Stekle-ničko opremimo z etiketo, na katero napi-šemo kraj, čas izdelave in ime rastline.Kapljica matične raztopine v 30 ml alko-hola nam da osnovno raztopino, nadaljnjeredčenje osnovne raztopine: 2 kapljiciosnovne raztopine in 30 ml vode nam dauporabno raztopino, katero jemljemo 4-krat dnevno po 4 kapljice. Tako, sedaj pale veselo na delo, nekaj rožic še cveti.Jan KJan KJan KJan KJan Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

priloga dolenjskega lista4242 BERITE Z NAMI

Evald Flisar: Opazovalec

Utoniti v temo, zadovoljen,da nisi nič posebnegaKaj narediti, če na svoj dvaindvajseti rojstni dan zveš, da imaš neozdravljivega raka ter da je pred teboj

še največ leto dni življenja, ob vsem tem pa ti je tudi jasno, da doslej sploh še nisi polno in avtentičnozaživel, ampak si bil v prevladujočem duhu zdajšnjega časa bolj kot življenjsko dejaven posameznik zgoljopazovalec in igralec namišljenih, iz vseh mogočih medijev sproduciranih klišejskih zgodb? Je še časavtentično zaživeti in osmisliti življenje?

V takšen težaven bivanjski položaj je uve-ljavljeni in med bralstvom priljubljeni slo-venski pisatelj Evald Flisar postavil glavne-ga junaka svojega najnovejšega romana, kije pod naslovom Opazovalec in s spremnobesedo Metafizični triler s srečnim koncemLucije Stepančič nedolgo tega izšel pri Can-karjevi založbi. Pisatelj, dramatik, esejist inpesnik Flisar ima za seboj kar lepo literar-no bero, iz katere izstopajo potopisi in dra-me, za katere je bil nagrajen z nagrado Pre-šernovega sklada in z Grumovo nagrado, vjavnosti pa je kljub temu najbolj poznan povečkrat izdanem romanu Čarovnikov va-jenec. Roman o značilnem junaku zahodnemetafizike so nekateri literarni kritiki pro-glasili kar za veliki tekst sodobne slovenskeknjiževnosti, pisatelj pa si je z njim “protisvoji volji pridobil status modrijana in de-žurnega vseveda”, kot ugotavlja Stepančiče-va.

Pričakovali bi, da bo pisatelj tudi zgodbosvojega najnovejšega romana iz že ome-

njene zastavljene bivanjske vprašljivostirazvil v zahtevno filozofsko navdahnjenopripovedno tkivo, a se že kaj kmalu izkaže,da z Opazovalcem bralec nima v rokah za-teženega in prezahtevnega branja, ampakgladko beročo pripoved o ljubljanskem štu-dentu, obsojenem na skorajšnjo smrt odraka, ki mu srečanje s skrivnostnim klošar-jem omogoči potovanje v New York. V sve-tovni metropoli junak romana doživlja vsemogoče dogodivščine, od brezdomstva vCentralnem parku do bogataškega življenja,od sodelovanja v zaroti in ubijanja do velikeljubezni z žensko svojih sanj, a obolelo zaaidsom. Smrtonosne bolezni se tudi samnaleze, hkrati ko kasnejše medicinske raz-iskave pokažejo, da ni nikoli imel raka.Smrt tako kljub vsemu ostaja v njegovibližini, a nekdanji ljubljanski opazovalecživljenja je zdaj drugačen človek. Na vpra-šanje, kaj bi storil, če bi imel samo še letodni življenja, ima preprost in jasen odgovor:“Skrbel bi za svoje najdražje … in ko bi

napočil čas, bi počasi, zadovoljen, da nisemnič posebnega, utonil v temo.”

Pripoved je napeta, polna preobratov indogajanja kot kakšen akcijski film. Ne manj-ka ne skrivnostnosti ne zapletenih ugank inzarot, kot tudi ne svetovljanskega uživaštvapa povsem sproščene čutnosti in čustveno-sti. Celo nekaj globalne apokaliptičnosti inokoljskega mirovništva je najti v nji ob si-ceršnjem prevladujočem obilju najrazlične-jših modrosti, pobranih tako iz klasične insodobne filozofije kot iz zbanaliziranih ezo-teričnih in novodobnih miselnih konstruk-cij. Očitno je, da je bila pri pisanju romanana delu spretna in dobro delujoča pisatelj-ska mašinerija, ki, naoljena z izkustvom inliterarnim darom, drži bralca v stalni nape-tosti in ga priteguje k branju od začetka dokonca knjige. Pisatelj ves čas skrbi, da fan-tastični preobrati in neverjetna naključja, kipoganjajo zgodbo naprej, ne učinkujejo ce-neno in klišejsko, saj bralca navaja, da pri-poved sprejema kot večplastno in večpo-mensko, začinja pa jo tudi z ironijo in paro-dijo, ko gre za očitne aluzije na znana lite-rarna in filmska dela.Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

ZA LEPŠI JEZIK

NagovoriNagovori so sestavni del različnih bese-

dilnih vrst oziroma sporočil: pisem, vabil,opravičil, čestitk, voščil, uradnih dopisov …V nagovoru je lahko samo ena beseda (npr.Spoštovani), lahko ji dodamo ime (Spoštova-na Ana, Draga Ana) ali ime in priimek(Spoštovana Ana Novak), položaj naslovnika(Spoštovani direktor, Cenjena ravnateljica).

Na koncu nagovora lahko napišemokončno ali nekončno ločilo (pika, vejica).Vendar je priporočljiveje pisati vejico. Znjo namreč sporočilo, ki ga želimo prekopisnega prenosnika posredovati naslovni-

ku, zveni mehkejše in prijaznejše. Poslov-ni (jezikovni) bonton sicer ne prepovedu-je klicaja, a ga odsvetuje. Deluje namrečbolj strogo in neprijazno.

Če pa vseeno napišemo na koncu nago-vora klicaj, seveda začnemo prvo poved vjedrnem delu pisati z veliko začetnico. Čeza nagovorom napišemo vejico, pa nada-ljujemo v novi vrsti z malo začetnico. In šenekaj. Nagovor lahko grafično ločimo odostalega besedila; najpogosteje to stori-mo s poševnim tiskom.

Primer danes obravnavanega dela be-sedilne vrste

Spoštovani gospod Novak,hvala za pomoč pri izpeljavi pomemb-

nega dogodka prejšnji teden.I rI rI rI rI rena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

4343priloga dolenjskega listaZDRAVSTVENI KOTIČEK

Poletje in piki insektovMrčes, še posebej poleti, ko smo več zunaj, pa tudi insekti so bolj

aktivni, nas večinama navdaja s strahom in gnusom. Na trgu soštevilni kemični preparati – razpršila, kreme, losjoni, ki so lahko vprecejšnjo pomoč v boju s temi neprijetnimi, zoprnimi in nevarnimi bitji.

Seveda, če se nahajate na območju, kjerje mrčesa res veliko, je priporočljivo nosi-ti dolge hlače in rokave. Če pa vas že pičikomar, čebela ali mravlja, je priporočljivo tomesto splahniti z milom in vodo, ki lahkoodstranita bakterije in tudi dele strupa.Koristna je katerakoli krema za lajšanjebolečine. Zdravila kot so ibuprofen ali aspi-rin priporočamo le, če je bolečina res moč-na. Tableta antihistaminika lahko ublažisrbečico, kortikosteroidne kreme pa zmanj-šujejo oteklino na mestu pika.

KlopiK lop iK lop iK lop iK lop iKlopi se pojavijo hkrati s prebujanjem

narave. Aprila, maja in junija so najaktivnej-ši. Lahko so okuženi z virusi, ki lahko povz-ročijo vnetje možganov (kopni meningoen-cefalitis). Cepljenje proti meningoencefali-tisu je zato posebej priporočljivo gozdnimdelavcem, planincem, in pohodnikom, ki sepogosteje zadržujejo v naravi. Klopi lahkoprenašajo tudi bakterijo, ki povzroča limskoboreliozo. Znak zanjo je rdeč kolobar, ki seširi okoli mesta, kamor se je zarinil klop. Povrnitvi iz narave se je potrebno pregledatipo celem telesu in morebitne klope takojodstraniti.

M rM rM rM rM raaaaav lv lv lv lv lj ej ej ej ej eKo poleti poležavamo na travniku ali na

plaži zlahka pridemo v stik z mravljami. Tegrizejo in pikajo. Posebej neprijetni so malerdeče mravlje. Če občutite simptome aler-gične reakcije (izpuščaji na koži, oteženodihanje, zatekanje žrela), poiščite zdravni-ško pomoč.

Čebele, oseČebele, oseČebele, oseČebele, oseČebele, oseČe se srečate z rojem čebel ali os ali če z

boso nogo stopite na njihovo gnezdo, je tolahko zelo neprijetna izkušnja. Sploh naizletih vam lahko te žuželke zelo zagrenijoživljenje. Glede na to, da imajo rade našohrano, je dobra rešitev zagate ta, da na pose-ben krožnik položite nekaj ostankov hrane,v kozarec nalijete malo sladke pijačo, nato paoboje odnesete nekam stran od mize.

Če se na mestu pika pojavita večja otek-lina in bolečina (posebej, če je pik blizu no-sa, oči ali grla), poiščite pomoč zdravnika.Nujno pomoč pokličite v primeru, če opazi-te simptome močnega alergičnega napada(močni izpuščaji, oteženo dihanje in poži-ranje).

Če pik ni alergičen in če niso nastopiliznaki šoka, čim prej izvlecite želo. Pičen

del telesa ne premikajte. Preobčutljive ose-be se morajo izogibati okoliščinam, v kat-erih pogosto prihaja do stika z žuželkami.Znano je, da čebele pogosteje pikajo v top-lih dneh ali takoj po dežju.

KKKKKomarj iomarj iomarj iomarj iomarj iKomarji so insekti številka ena za prena-

šanje bolezni na svetu. Poleg tega lahko tudioni ob piku (tako kot čebele, ose ali sršeni)v telo vnesejo snovi, ki povzročijo alergičnoreakcijo, npr. histamin. Po komarjevempiku se na mestu vboda pojavita rdečica insrbež, po piku čebele, ose, ali sršena pa sena mestu vboda po 20 do 30 minutah pojavi-jo oteklina, izrazita bolečina in vnetna rde-čica, lahko pa pride tudi do bolj splošnihtežav. Le v najtežjih oblikah komarjevegapika se razvijejo tudi znaki šoka. Če v temprimeru zdravniška pomoč ni hitra, lahkonastopijo krči, pa tudi smrt. Isto velja zapike čebel, os in sršenov. V primeru povi-šane telesne temperature, začetku hromen-ja vratu, bruhanju in dezorientaciji lahkozdravnik posumi na virusno vnetje mož-ganov (encefalitis). Pri zdravljenju blažjihoblik pikov se lahko uporabljajo obkladki 2odst. raztopine borne kisline in kortikoste-roidne maže.

Čeprav so posledice napadov in pikovinsektov precej redko resne in nevarne, site poleti vendarle zaslužijo polno pozor-nost. S stališča prve pomoči so najpomemb-nejši piki čebel, os, sršenov, čmrljev, oba-dov, pajkov in škorpijonov.

Najboljša metoda za izogibanje pikov jeuničevanje insektov in izogibanje stika z nji-mi.IvIvIvIvIvo Belan, o Belan, o Belan, o Belan, o Belan, dr.med.

priloga dolenjskega lista4444 MODA

Sproščeno v objemu glamurjaPoletje še traja in z njim tudi vročina. Eni na dopustu, drugi na počitnicah, tretji v službi. Eni doma, drugi

v tujini, tretji v mestu, ob morju ali v hribih. Tako kot je pestra druščina naših bralcev in izbira za preživetjevročega poletja, tako je pestra tudi izbira za glamuroznost vsake posameznice ali posameznika. Važno jeposkrbeti za svež videz, da bo razgreto poletje prijetnejše, izvirnejše in seveda prosti čas ali delovno vzdušjepolno majhnih in velikih presenečenj.

Pri vseh izbirah, tako za prosti čas kot zaaktivni delovni dan, je opaziti veliko modnihsmernic, ki se ponavljajo iz prejšnjih sezonin so obogatene z drobnimi popravki, dodat-ki … Vsakdo si najbolj želi udobja in svo-bode gibanja in k temu je dodati le še praviizbor sproščenega “objemanja”, najprej zoblačili, obutvijo. Privoščite si lahka oblači-la, udobna in zračna. Pri materialih izbira-jte viskozo, bombaž, lan, svilo in ne kupujtetkanin, ki se mečkajo, kajti vročina boopravila svoje. Oblačila naj bodo ohlapna, ksrajcam oblačite hlače ali dolga krila, nade-nite si srajčne kroje oblekic. Pozornejši bo-dite pri oblačilih brez rokavov, saj morateza tovrstna oblačila imeti lepe roke, bitibrezhibno depilirane … Zaradi pasjih dni siomislite veliko belega in prosojnega, seve-da ob tem ne pozabite na skrbno izbranospodnje perilo. In letošnja modna zapovedje pri vseh kosih garderobe, tako ženskihkot moških, v črtah, vseh debelin, velikosti,naj bodo na hlačah, krilih, bluzah, oblekah,rutah ali blejzerjih. Veliko je pikic, cvetlič-nih vzorcev, čipk. Naj se naša garderoba izpreteklih let zdi še tako brezupna, se v njejvedno najde kakšna nova kombinacija.

Seveda ob skrbno izbranih lahkih oblači-lih je treba poskrbeti tudi za primernoobutev, ki naj bo čim bolj odprta, torej na-jrazličnejši sandali ali natikači, s peto alibrez. Obuvala naj bodo, če le morete, usnje-na, z usnjenim podplatom in če ste medsrečneži, da lahko obujete karkoli, potemposkrbite tudi za negovana stopala in noh-

te. Če je še tako vroče, ne pomislite na pla-stične japonke, ki so namenjene zgolj za naplažo, kopališče in naj tam tudi ostanejo. Koso jutra ali večeri že hladnejši, naj namrazpoloženja ne pokvarijo, zato si poletjenadgradimo z nogavicami, ki so lahko gostotkane, barvito vzorčaste kot pajkice ali paprosojne barvite in kratke nogavičke, ki ženekaj sezon všečno dopolnjujejo našo obu-tev. Tudi pri izbiri nakita in drugih modnihdodatkov pazite, da tega ni preveč, saj vasutegne zaradi vročine motiti, in si omislitele zapestno uro ali diskretno verižico, vseostalo pa prihranite za večerne ure, ko setemperature malce spustijo. Tako si nadopust odnesite le najpomembnejše kosenakita, ki bodo imeli veliko kamna, morskihkoral, ježkov, cvetličnih motivov. Cvetličnebroške, pripete na ogrlice, so hit poletja.

Naj bo tako kot pri iskanju počitniških alimorskih avantur pestro tudi pri izbiri gar-derobe, seveda odvisno od tega, kje, kdaj ins kom si jih bomo privoščili. Včeraj je mi-mo, danes skoraj, zato je čas za jutrišnjoakcijo. Poletje se je končno odločilo, da nasbo razvajalo, zato pustimo, da nas zajame šev njegovem drugem delu njegova evforija, skatero bomo brez zadržkov “okužili” svojobližnjo in daljno okolico. Večje škode, kot to,da se bodo vsi, ki vam kaj pomenijo, maloustavili in poveselili, ne moremo povzroči-ti. Enkratna priložnost za vajo torej, da bo-mo v jeseni pripravljeni na bolj redno evfo-rijo, ko bo manj vetra v laseh, manj vročinein več dnevnih obveznosti. In če je za vsa-kega od nas pomembno, da smo urejeni,tako na delovnem mestu kot v ostalih stikihz ljudmi, je prav, da smo urejeni tudi doma,da tudi v lastnem domu ugajamo in smo vponos svojim najdražjim.

Skratka, vsi, ki si še niste privoščili “od-klopa” od vsakdanjih obveznosti in ste otem vse leto razmišljali, brez odvečnegastrahu zajezdite svojega konja (cestnega,zračnega ali navtičnega) in odjezdite v(ne)znano. Sami ali v družbi svojih najdraž-jih, s katerimi boste lahko srečne trenutkebrezskrbnosti še podvojili. S seboj vzemiteše kaj lahkega in prijaznega čtiva. Kar se dasončne poletne dni vam želim.mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

4545priloga dolenjskega lista

OVEN – Na delovnem mestu boste septembra svo-jo pozornost usmerjali na nepomembne in obrobnezadeve. Vezani ovni se bodo bolj kot z družino in spartnerjem ukvarjali sami s seboj. Več ljubezenskesreče zato čaka samske ovne. Previdno v prometu!Bolj pazite na osebne stvari!BIK – Večina bikov z razpletom dogodkov na de-lovnem mestu ne bo najbolj zadovoljna. Veliko bikovbo imelo občutek, da stopicajo na mestu in se nika-mor ne premakne. Razrešitev konflikta s prijate-ljem ali starejšim sorodnikom bo v veliki meri odvi-sna od kvalitete odnosa v preteklosti.DVOJČKA – Želeli si boste več pozornosti. Težkose boste vživeli v druge in še težje razumeli, da solahko načrti, želje in ideje drugih popolnoma dru-gačne od vaših zamisli. Bolj kot razmišljanje, zakajje ste na stranskem tiru, se splača zakopati v deloin se posvetiti karieri.RAK – Ker ste v prvi polovici leta bili zelo uspešni,septembra lahko malce upočasnite delovni ritem inse posvetite stvarem in osebam, ki so vam drage.Več pozornosti posvetite zdravju. V primeru bolez-ni dosledno upoštevajte nasvete zdravnika in seizogibajte prepolnih prostorov.LEV – Septembra bodo ljudje uživali v vaši družbi.S sproščenostjo in očarljivostjo boste zlahka pri-dobili na svojo stran tudi tiste sodelavce, ki so biliproti vam. Na delovnem mestu vas sicer čaka nekajveč dela in za dokončanje vseh aktivnosti bostemorali pošteno zavihati rokave.DEVICA – V septembru boste morali več pozor-nosti posvetiti delu in odnosom s sodelavci. Predvsako odločitvijo si vzemite dovolj časa za premis-lek. Novi znanci utegnejo pomembno vplivali navaše življenje v prihodnosti. Nikar ne izrecite nekajsamo zato, ker ste jezni ali užaljeni.TEHTNICA – Septembra boste morali biti na de-lovnem mestu bolj potrpežljivi in strpni. Družabnoživljenje bo postalo bolj raznoliko. S prijateljemboste uspešno zgladili spor. V ljubezenskem življe-nju se vam obetajo pozitivne spremembe. Na svojračun bodo prišle tudi samske tehtnice.ŠKORPIJON – September je idealen čas za ures-ničitev nekaterih poslovnih ciljev. S sodelavci, s ka-terimi se ne razumete, se nikar ne prepirajte. Pre-pustite jim navidezno zmago in zadevo rešite posvoje. Previdno pri izposoji denarja in najemu kre-dita. Družabno življenje bo zanimivo.STRELEC – September utegne biti bolj napet zastrelce, ki bodo trmasto želeli dokazati svoj prav.Morebitnim poslovnim in ljubezenskim težavamboste najlažje kos s povečano mero optimizma. Boljprisluhnite svojemu telesu in nikar ne pretiravajtes športom. Previdno z denarjem!KOZOROG – September bo uspešen mesec. Za-hvaljujoč vaši iskrenosti in komunikativnosti, bodoodnosi z okolico veliko bolj harmonični. Morebitnaslaba volja bo izhajala iz razpetosti med poslovnimiin družinskimi obveznostmi. Čas po 15. bo idealenza začetek redne rekreacije in športne aktivnosti.VODNAR – Ker ne morete iz svoje kože, se bostev septembru zapletali v nepomembne spore z okoli-co. Na delovnem mestu boste več časa porabili zarutinska dela. Ne rešujte poslovnih težav z besom!Vaša pričakovanja so zelo velika. Samski vodnarji seutegnejo ustrašili silovitosti čustev simpatije.RIBI – Na delovnem mestu se boste morali boljpostaviti zase. Nič ne bo narobe, če komu rečetene. Tokrat bo vaš partner nekoliko bolj razumeva-joč in bo toleriral vaše muhe. V krogu prijateljevboste presenečeni nad spoznanjem, koliko jimpomenite in kako cenjeno je vaše mnenje.

Dišeča svežinaVteh poletnih dneh je veliko več potenja in neprijetnih vonjav, ki

nastajajo ob tem. A ob skrbni dnevni higieni obstaja tudi vrstadezodorantov, ki omogočajo 24-urno zaščito pred potenjem, nevsebujejo alkohola in jih lahko uporabljajo tudi tisti z najobčutljivejšo kožo.

Znoj je v osnovi brez vonja, ob stiku zbakterijami na telesu pa lahko preide v ne-prijeten vonj. Veliko ljudi ima ta problem inni jih malo, ki zapravljajo kopico denarja zasredstva proti potenju. Učinkovitost dezo-doranta se poveča s pravilno uporabo. Čese močno potite, si območje pod pazduhamipred nanosom depilirajte, dlake namrečovirajo oziroma zaustavljajo pot in s tempripomorejo k nastajanju neprijetnega von-ja. Pred nanosom dezodoranta naj bo kožasuha, saj vlaga pospešuje razvoj in širjenjebakterij, ki posledično ustvarjajo neprijetnevonjave. Če boste dezodorant uporabili vjutranjih urah, vam bo to zagotovilo neka-jurno svežino. Po potrebi čez dan dezodor-ant po prhanju ponovno uporabite. Zelopriporočljivo je, da nosite oblačila, ki sonarejena iz naravnih materialov, saj le-ti nezaustavijo naravnega potenja kože.

Za celodnevni učinek občutka svežinepreglejte police v prodajalnah s kozmetikoin poiščite dezodorante v obliki spreja, rol-lona ali stika. Pred nakupom seveda prever-ite njegov vonj. Najnovejši izdelki zagotav-ljajo 24-urno zaščito, saj vsebujejo prozor-no mikroemulzijo, ki daje občutek svežinein nežnosti. Nič manj pomemben ni poda-tek, da ne vsebujejo alkohola, zato si lahkodezodorante privoščijo tudi osebe, ki ima-jo zelo občutljivo kožo.

Usklajeno in sveže boste delovali, če bo-ste od glave do pete v isti dišavni liniji. Da-nes je že skoraj vsak parfum dosegljiv tudiv obliki dezodoranta, gela za prhanje alimleka za telo. In ob vsem seveda gre tudina drobne pozornosti, na katere pazimo prinanašanju dezodoranta. To nam zagotavlja-jo tisti, ki imajo antiperspirantno formuloin zelo blag vonj ali ga sploh nimajo. Takš-ni dezodoranti so zelo praktični, če želite,da je bolj poudarjen vonj parfuma kot de-zodoranta. Parfumirani dezodoranti so ssvojo ceno veliko bolj dostopni kot toaletnevode in parfumi. Predvsem pa je v polet-nem času uporaba teh veliko primernejša,saj zaradi vročine koža težje prenaša težkevonje. Izberite parfumirani dezodorant, kine vsebuje alkohola, tako imenovani “natu-ral spray” z vašim najljubšim vonjem in seodišavite z njim od glave do pete.

Pri občutljivi koži pazite, ko se depilirate,saj se običajno na njej pojavi rdečica in srbe-čica, česar si nihče ne želi. Ko kupujetedezodorant, bodite pozorni na to, da je pri-meren za občutljivo kožo, kar pomeni, dapod nobenim pogojem ne sme vsebovatialkohola. Moč brezalkoholnih dezodorantovje pri negi občutljive kože v njihovi sestavi,ki vsebuje zeliščne, pomirjajoče snovi.Takšne dezodorante boste najverjetnejenašli v obliki kreme ali deo kreme ali vnaravnih sprejih brez plina, ki jih bostebrez težav razpršili po koži.Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

priloga dolenjskega lista4646 KRIŽANKA

8. Ž iv ina nagr8. Ž iv ina nagr8. Ž iv ina nagr8. Ž iv ina nagr8. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.Ime: ............................................................................................Priimek: .....................................................................................Naslov: ........................................................................................................................................................................................................Podpis: ........................................................................................

Pravilna rešitev 7. Živine nagradne križanke se, brano vvodoravnih vrsticah, glasi: KUKAVICA, ALBRIGHT, ZT,STREL, ARH, RAMA, HALDA, NN, SMER, MIT, TAVOLETA,ŠAR, GETZ, JOŽE PUČNIK, IL, APENINI, NARCISA, CENA,ATA, DIAKON, KRŠKO, ERDUT, ARA, SEČ, BOKSANJE, IN,OTAVIČ, ANJELICA, NADURE, KEA, FRAS.

8. Živina nagradna križankaSponzor tokratne križanke so Terme Krka, Ljubljanska cesta 26, Novo

mesto, ki podarjajo: 1. nagrada: kosilo za 2 osebi v Restavraciji Tango naOtočcu; 2. nagrada: kosilo za 1 osebo v Restavraciji Tango na Otočcu; 3. nagra-da: igranje tenisa (1h) ali vstop v fitnes v Športnorekreacijskem centru Otočec.

Pravočasno smo prejeli 200 rešitev sedme Živine nagradne križanke. Ter-me Krka, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto, podarjajo: 1. nagrado, kosiloza 2 osebi v Restavraciji Tango na Otočcu, prejme Tilka Turšič iz Župečevasi, 2. nagrado, kosilo za 1 osebo v Restavraciji Tango na Otočcu, prejmeNataša Stopar s Sel pri Straži in 3. nagrado, igranje tenisa (1h) ali vstop vfitnes v Športnorekreacijskem centru Otočec, prejme Milena Teraž izSevnice.

Nagrajenkam čestitamo!Rešitev tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 14. septembra, na

naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnicopa pripišite “8. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamkelahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

KRIŽANKA

Documents

Živa, avgust 2009