Download ppt - Aleksander Golob MKGP

Prihodnost obravnave ponorov/izpustov ogljika

v okviru UNFCCC in EU ter njen pomen za upravljanje

ekosistemov v Sloveniji

Aleksander Golob

MKGP

Skladišča in kroženje ogljikaOgljik v gozdu:Pred vplivom človeka: 825 GtZdaj: 321 GtAtmosfersko skladišče ogljika:

1700: 578 Gt1999: 766 Gt

Letne emisije zaradi REDD: 1,6-5,9 Gt

Source: ZGSARSO

Gozdovi v Gozdovi v SloveniSlovenijiji glede na njihove glede na njihove funkcijefunkcije

Forest cover 60%Growing stock 300 m3 per hectare

zeleno: zavarovana območjarumeno: Natura 2000 – pribl. IUCN kategorija IV

Sonaravno gospodarjenje naj bi zagotavljalo multifunkcionalnost, vključno z biodiverziteto in podnebnimi spremembami.

A. Golob

Sonaravno grajen gozd/Večnamenski gozdVložek

Gospodarski učinki

Ekološki učinki

Socialni učinki

Vložek Spremenjen gozd

Gospodarski učinki

Ekološki učinki

Socialni učinki

Sonaravni gozd in alternativi

Naravni gozd

Socialni učinki

Gospodarski učinki

Ekološki učinkiVložek

Raz

mer

je d

o va

rova

nih

inza

varo

vani

h ob

moč

ij da

nes

in ju

tri

Pristop zakona o gozdovih

Razvoj lesne zaloge v slovenskih gozdovih Razvoj lesne zaloge v slovenskih gozdovih Ali je lahko ponor trajen? Ali je lahko ponor trajen?

Upoštevan učinek povečanja površine in hektarske zaloge.

Source: (Bončina 2007)

‘Optimalna’ lesna zaloga

Malo prostora za

ponor

NU

Gozdni ekosistemi

Odloženi lesni proizvodi

OLPR

Lesni gozdni proizvodi

LPR

Atmosfera

Energijska izraba

Energijska izraba

Živa organska snov (ŽOS)

Mrtva organska snov (MOS)

Talna organska snov (TOS)

F

OS

E1

E2

I U

E4

E3

F – neto vezava ogljika v ekosistemu na podlagi fotosinteze, S – sečnja, I – izvoz lesnih proizvodov, U – uvoz lesnih proizvodov, O – odložitev izrabljenih ali neuporabljenih lesnih proizvodov, N – nadomestni učinek zaradi uporabe lesnih proizvodov namesto drugih materialov, E – emisije CO2 zaradi (1) izgub pri dekompoziciji organske snovi v gozdovih, (2) kurjenja lesnih

gozdnih proizvodov, (3) kurjenja odloženih lesnih proizvodov in (4) oksidacije odloženih lesnih proizvodov.

Tokovi in skladišča ogljika v organski snovi povezani z gozdom (prirejeno po IPCC)

Strategije blaženja podnebja povezane z gozdomStrategije blaženja podnebja povezane z gozdom

Gozdovi (in lesni proizvodi) kot ponori ogljika 1 m3 of conifer wood increment = 0,83 t of

sequestrated CO21 m3 of broadleaf wood increment = 1,03 t of

sequestrated CO2

Nadomeščanje fosilnih gorivLes za kurjavo ali gorivo (energijski les)

1 m3 of wood used for energy instead of oil saves 1 t of CO2

Prihranek energije zaradi rabe lesa namesto drugih materialov

1 m3 of sawn timber used instead of heavy concrete = 1,013 t of CO2 savings

1 m3 of sawn timber used instead of red bricks = 0,922 t of CO2 savings

Primerjava scenarijev učinka gospodarjenja z Primerjava scenarijev učinka gospodarjenja z gozdovi na blaženje podnebjagozdovi na blaženje podnebja

A. Golob

Pragozd

Gospodarjen gozd

Veliko vrst je vezanih na raznolike strukture in odprte površine – večinoma je potrebno aktivno gospodarjenje

Zaloga ogljika v gozdu =

konst.

Zaloga ogljika v gozdu

Zaloga ogljika v gozdu

300 m3/ha

700 m3/ha

330 - 360 m3/ha

Biotska Biotska raznovrstnost v raznovrstnost v pragozdu v primerjavi pragozdu v primerjavi z gospodarjenim z gospodarjenim sonaravnim gozdomsonaravnim gozdom

Posledice za prirastek?

75% prirastka

A. Golob

Obravnava ponorov/izpustov ogljika v okviru UNFCCC in EU (1)

LULUCFLand use, land use change and forestry

Obračunavanje sprememb ogljika v biosferi

Nenatančnost metod je velik problem – večinoma omejitev na gozdarstvo


Metoda bruto – neto ΔCFF(LB) = ΔCFF(G) – ΔCFF(L)

Kjer je:

ΔCFF(LB) = letna sprememba ogljika v ekosistemu, ton C/leto

ΔCFF(G) = letno povečanje ogljika zaradi prirastka biomase, ton C/leto

ΔCFF(L) = letno zmanjšanje zalog ogljika zaradi izgube biomase, ton C/leto

ali

ΔCFF(LB) = (C2 – C1)/(t2 – t1)

Kyoto obdobje – omejitve (SI – 1,32 Mt CO2)Pogajanja 2013-2020 – nesprejemljivo zaradi prevelike demotivacije za

ukrepanje v ciljnih sektorjih in nenatančnosti metode – zahteve po omejitvah – največ 6% priznanega ponora glede na emisije v izhodiščnem letu

Metoda neto – neto

obračunani ponor/emisija = ponor v obračunskem obdobju – ponor v referenčnem obdobju (letu)

Primer:

obračunani ponor/emisija = - 4 Mt – (-5 Mt) = + 1 Mt (emisija)

Motiv: zmanjšanje priznanega obračuna ponorov.

Države, ki so imele v preteklosti velik ponor bi bile kaznovane.


Metoda z referenčno vrednostjo

obračunani ponor/emisija = ponor v obračunskem obdobju – referenčna vrednost

Primer:

obračunani ponor/emisija = - 4 Mt – (-3 Mt) = - 1 Mt (ponor)

Referenčna vrednost se izračuna na podlagi:• Dosedanjih ponorov, kot so bili prikazani v vsakoletnih inventurah

toplogrednih plinov (za SI – 10 Mt letno)• Starostne strukture• Dosedanjega gospodarjenja z gozdovi• Gospodarskih aktivnosti po scenariju BAU• Kontinuiteto gospodarjenja z gozdovi v prvem obračunskem obdobju


Predlog RF za SI:RL2013-2020 = - (9.660.626 – 7.245.470) * 1,256 = - 3.033.437 ton CO2ekv/yr

Glavna argumenta:NGP2007: sečnja naj bo 75% prirastka

Starostna struktura slovenskih gozdov (ZGS – Veselič, 2011)


0

5

10

15

20

25

30

below20

21 - 40 41 - 60 61 - 80 81 - 100 101 -120

121 -140

141 -160

beyond160

age classes

%

Model

Real stands

A. Golob

Pregled števila gozdnih vrst po skupinah habitatov vrst

Skupina Akx Aod Ahd Agr Akmp B Bzl Bhd Brb Bmkr

Rastline 2 5

Mahovi 2

Sesalci 3 3

Plazilci 1

Dvoživke 3

Kačji pastirji 1

Hrošči 1 9 1 1

Metulji 1 3 1

Ptiči 2 5 1 1 1 10 4

Skupaj 3 11 6 1 3 3 2 13 12 7Legenda:Akmp Sonaraven gozd večjih kompleksovAkx Sonaravne strukture (prebiralne) s poudarjenim klimaksnim značajemAod Sonaraven skupinsko postopno gospodarjen gozd z veliko odmrlega drevjaAhd Sonaraven skupinsko postopno gospodarjen gozd z veliko habitatnega drevja Agr Sonaraven gozd z bogato grmovno plastjoB Presvetljen gozd oziroma gozd z večjimi pomladitvenimi površinamiBhd Presvetljen gozd z veliko habitatnega drevjaBzl Presvetljen gozd z bogato zeliščno plastjo (posebnih vrst)Brb Gozd s pestrim robomBmkr Presvetljen gozd z mokrišči

Natura 2000 vrste sonaravnega gozda večjih kompleksov (Akmp)

Foto: Staffan Widstrand

/www.tunturisusi.com/karhu/

Slika: http://www.cedarcreek.umn.edu/mammals/midsize/canis-lupus.jpg

Sonaravne strukture (prebiralne) s poudarjenim klimaksnim značajem (Akx)

Foto: Michael Lüth

Sonaraven skupinsko postopno gospodarjen gozd z veliko odmrlega drevja (Aod)

Sonaraven skupinsko postopno gospodarjen gozd z veliko habitatnega drevja Ahd)

Sonaraven gozd z bogato grmovno plastjo (Agr)

Presvetljen gozd oziroma gozd z večjimi pomladitvenimi površinami (B)

Presvetljen gozd z veliko habitatnega drevja (Bhd)

Presvetljen gozd z bogato zeliščno plastjo (posebnih vrst) - Bzl

Gozd s pestrim robom (Brb)

A. Golob

Monitoring ohranjenosti kot del načrtovalskega procesa

2. Uresničuj2. Uresničuj

4. PrilagodiIzboljšaj

4. PrilagodiIzboljšaj

1. Načrtuj1. Načrtuj

3. PreveriSpremljaj

(monitoring)

3. PreveriSpremljaj

(monitoring)Poročaj