Transcript
Page 1: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Cilji poglavja Simulacije v elektroenergetiki:

seznaniti se s tehničnimi predpisi in standardi, ki se uporabljajo v elektroenergetiki, uporabljati programsko orodje risanje elektroenergetskih načrtov, spoznati poenostavitve in poenotenje risanja, spoznati in razumeti principe risanja vezij za priklop enofaznih in trifaznih

elektromotorjev, spoznati načine risanja električnih inštalacij, razlikovati krmilne in močnostne tokokroge ter njihovo razporeditev.

Načrtovanje električnih omrežij in inštalacij

 Program CADDY omogoča načrtovanje električnih omrežij in električnih inštalacij.Poznamo električna omrežja in električne inštalacije za:

Stanovanjsko in poslovno rabo. Industrijsko rabo (močnostna stikala in električni stroji kot so generatorji, motorji,

transformatorji, razsvetljava industrijskih hal, avtomatizacija in krmiljenje proizvodnje …).

Prenos električne energije po omrežjih, transformatorske postaje, elektrarne in distribucijska podjetja.

Program Caddy++ je sestavljen iz več modulov kot so tokovne sheme (Circuit diagrams), stikalne omare (Cabinets), instalacije (Installations), grafi in seznami (Graphical Lists) ter baze (Database Lists). Modul tokovne sheme (Circuit diagrams) omogoča izdelavo večpolnih shem in kreiranje seznama uporabljenega materiala.Modul stikalne omare (Cabinets) deluje pri razporeditvi in načrtovanju montažnih plošč skupaj v povezavi z modulom tokovnih shem (Circuit diagrams).Modul inštalacije (Installations) omogoča enostavno načrtovanje tlorisov prostorov, omogoča uvoz in izvoz datotek dwg in je tako povezljiv z ostalimi CAD programi. Modul omogoča tudi avtomatski izračun dolžine vodnikov inštalacije. Pri postavljanju simbolov v tloris objekta Caddy++ avtomatsko zazna orientiranost simbola v prostoru in s tem samodejno obrača simbole.  Modul baze (Database Lists) omogoča avtomatizacijo projektiranja ter predstavlja izvor podatkov pri kreiranju kosovnic, grafičnega prikazovanja priključitve kablov … Modul ima vgrajene različne urejevalnike, ki omogočajo spreminjanje lastnosti simbolov in seznamov.    Caddy++ ima vgrajeno funkcijo avtomatskega shranjevanja pri čemer shrani vsako sliko v želenem intervalu med 5 in 30 minutami. Zoper izpad električne energije se vsaka stran (delovni list) shrani trikrat, najstarejša kopija se zbriše in doda nova. Profesionalna različica programa omogoča shranjevanje projekta v DWG format. Podobno kot v Wordu tudi Caddy++ uporablja funkcijo Najdi in Zamenjaj, ki jo lahko uporabljamo za zamenjavo besedila in simbolov.  Pri kopiranju simbolov ali posameznih sklopov načrta nam Caddy++ samodejno ponudi pogovorno okno za preimenovanje priključnih sponk oziroma samodejno oštevilči simbole. Prav tako nam omogoča ponovno oštevilčevanje simbolov.Program ima vgrajeno knjižnico z veliko simboli. V modulu Baze imamo različne urejevalnike, s pomočjo katerih lahko spreminjamo nastavitve simbolov v celotnem projektu.

Page 2: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Pomen električnih načrtov

Zahteve električnih strojev ali sodobnih inštalacij narekujejo izbiro električne opreme. Večje so zahteve delovnega stroja, bolj obširni so načrti električne opreme in električnega vezja. Z električnim načrtom ponazorimo izbor in povezavo opreme. Tehnična dokumentacija industrijskega stroja obsega načrte mehanskih sestavnih delov, razporeditev električnih sestavnih delov in njihovo povezavo na osnovni plošči ter načrte električnega vezja.

Pri električnih inštalacijah elektroenergetik ponavadi dobi načrt zgradbe od gradbenika oz. arhitekta. V načrtu tlorisa zgradbe so vrisane stene, okna, vrata in mere le teh. V načrt elektroenergetik po dogovoru z naročnikom inštalacij vriše poteke inštalacijskih cevi, razvodnic, stikal za razsvetljavo, svetil, štedilnik, termoakumulacijsko peč in razdelilno omaro s pomočjo standardiziranih simbolov.

Sestavni del dokumentacije so kosovnice uporabljenega materiala. Obsegati morajo ves uporabljeni material, njegove oznake in tehnične karakteristike. Kosovnico potrebujemo pri prvi vgradnji za nabavo materiala, kasneje pa za naročanje rezervnih delov pri servisiranju in vzdrževanju.

Vrste električnih načrtov

Tokovna shema Pregledna shema vezja Načrt ožičenja Načrt električne inštalacije

 

Tokovna shema

Prikazuje podroben prikaz vezja z jasno razvidnim načinom delovanja. Tokovna shema mora vsebovati navodila za izdelavo, oznake pogonskih naprav, tehnične podatke in legendo grafičnih simbolov. Tokovna shema mora omogočiti preizkušanje, vzdrževanje in  odkrivanje napak.

Pri risanju tokovne sheme moramo upoštevati naslednja pravila:

Grafični simboli morajo biti standardizirani. Električne povezave narišemo s polnimi črtami. Pogonska sredstva rišemo v izklopljenem stanju (razen v telekomunikacijah). Pogonska sredstva v celoti predstavimo na enem mestu s tabelo ali z grafičnim

simbolom. Pri risanju lahko uporabljamo tudi poenostavitve, kot so enopolne sheme, zamenjava

povezav s tabelami ali besedilom …

Page 3: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Načrt ožičenja

Vsebuje povezave med napravami in sestavnimi enotami. Je osnovni načrt za izdelavo, montažo in vzdrževanje. Načrt ožičenja lahko zamenjamo tudi s tabelo.

Pri načrtu ožičenja moramo upoštevati naslednja pravila:

Pravilno prostorsko razporeditev opreme. Prikaz priključnih mest z ustreznimi oznakami.

Page 4: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Pregledna shema

Prikazuje poenostavljen prikaz vezja, ki predstavlja bistveni del delovanja ali razčlenitve električne naprave.

Načrt električne inštalacije

Prikazuje v tloris objekta vrisano električno opremo in njeno povezanost.

Page 5: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Posebej moramo biti pazljivi pri označevanju tokokrogov in stikal za vklop svetilk.

Na gornji sliki številka 4 predstavlja tokokrog, številka 2 pa je številka stikala za vklop svetilke 4.2.

Standardi

Pri projektiranju so pomembni simboli električnih elementov in naprav, ki so standardizirani. Včasih smo uporabljali standardizacijo JUS in še danes veljajo nekateri standardi bivše Jugoslavije. Uporabljajo se tudi nemški standardi DIN in VDE predvsem zaradi prisotnosti nemške industrije in znanosti v Sloveniji zadnjih 50 let. Slovenija uporablja standard SIST, ki povzema standarde EU z imenom CENELEC in oznako EN  ( primer EN-646709). To so usklajeni oz. harmonizirani standardi evropskih držav. V Sloveniji so najbolj poznani standardi za izolirane električne vodnike (primer H03VV-R). Vse bolj se uveljavlja poenoten

Page 6: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

mednarodni standard IEC. Standard IEC 60617 vsebuje grafične simbole za elektrotehnične elemente in naprave.

Vrste  elektroenergetskih inštalacij

Inštalacija je sestava vseh elementov, ki omogočajo prenos električne energije do porabnikov. Inštalacije so tudi zaščitne naprave za zaščito človeka, naprav in lastnine pred dotikom električne napetosti.

Glede na namen v objektih poznamo različne inštalacije:

Razsvetljava. Instalacije komunikacijskih naprav (telefonija, internet, alarmi, domofoni, HDTV,

CATV, avdio naprave in ozvočenja, ...). EIB ali pametne inštalacije (npr. v hotelih). Industrijsko krmilje (PLC in manjši pametni krmilniki). Močnostne inštalacije ( kontaktorji, močnostna stikala, priklop motorjev, el. peči,

transformatorji, generatorji, kompenzacijske baterije).

 

Vrste elektro-inštalacijskega materiala

Med najpogosteje uporabljen inštalacijski material štejemo:

Izolirane vodnike. Električne kable. Inštalacijske cevi, ki potekajo po stenah samo navpično in vodoravno,  inštalacijske

cevi za prosto namestitev po stropu ali tleh; cevi so lahko različnih notranjih premerov (npr. 11-13,5 -16mm),  materialov in tipov (pvc, samougasljive, rebraste, kovinske ...)

Razvodnice ali »doze«(razdelilne, montažne, univerzalne …). Vtičnice. Mikrostikala za razsvetljavo. Tipkala. Svetila ( termična in lumniscentna). Razdelilne omare, glavni in pomožni razdelilniki ... Stikala: odklopniki, ločilniki, bremensko stikalo, daljinsko stikalo (kontaktor) ... Zaščitni elementi: nadtokovna zaščita, prenapetostna zaščita, rcd stikalo … Merilniki: števec W-m, A-m, V-m … Ostale električne in elektronske naprave kot so, stroji, grela, hladilniki, pretvorniki ... Pribor: objemke za cevi, kanali, vrstne in druge sponke, pribor za spajanje ...

Vodniki

 Prerezi vodnikov so standardizirani. Poznamo naslednje prereze: 0,5 -0,75-1-1,5 -2,5-4-6-10-16-25-35-50-70-95-120-150-185-240-300-400 mm2.V stanovanjih za stalno položene vodnike uporabljamo najpogosteje prereza 1,5 in 2,5 mm2. Za večje porabnike pa dimenzioniramo vodnik glede na oddaljenost porabnika in na moč oz. tok porabnika.

Page 7: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

.1 ) Cu vodnik              2) PVC izolacija

Barve vodnikov

Z barvami izolacije ponazorimo namembnost izoliranega vodnika.

Vodnik PE (Protection–Earth) ali ozemljitveni oziroma zaščitni vodnik je na eni strani vedno ozemljen oz. vezan na ozemljilo oz. na GIP (glavna izenačitev potenciala) zbiralko. Priključne sponke ozemljitvenega vodnika so vedno zeleno-rumene barve (ze-ru je oznaka). Druga stran ozemljitvenega vodnika pa mora biti vezana na ohišje električnih naprav oz. na izpostavljene prevodne dele.

Vodnik N (Neutral) ali ničelni vodnik je na eni strani povezan z zvezdiščem vira (sekundarno navitje transformatorja). Obarvan je s svetlo modro barvo (oznaka je smo). Vedno ga uporabljamo v nesimetričnih trifaznih in v enofaznih sistemih.

Fazni vodnik ali vodnik L ima ponavadi črno ali redkeje rjavo barvo izolacije (oznaka je čr ali rj).Fazni vodniki L1, L2 in L3 so črni ali rjavi. Če jih je več imajo bele številke.

Zbiralke in vodniki v razdelilnih, stikalnih in transformatorskih omarah in postajah pa so obarvani tako, da je:

Faza L1 je rumene ali oranžne barve (po IEC standardu). Faza L2 je obarvana zeleno. Faza L3 je obarvana vijolično.

 

Kabli

 

Kabli vsebujejo enega ali več izoliranih vodnikov. Kabli imajo dodatno izolacijo, ki jo imenujemo plašč ter več možnih zaščit:

Električna zaščita v obliki bakrenih vertikalnih žičk ali horizontalnih trakov. Mehanska zaščita v obliki jeklenih vertikalnih žičk in horizontalnih trakov. Notranji plašč. Zunanji plašč. Polnilo. Ekran ( ščiti pred električno poljsko jakostjo in lokalnimi preboji).

Page 8: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Spodnja slika prikazuje zgradbo inštalacijskega kabla H05VQ-F.

1)        Cu vodnik 2)        PVC izolacija ( L- črni, N – svetlomodri, PE – rumeno-zeleni)3)        Polnilo4)        PUR plašč

Sistem označevanja vodnikov in kablov  

Za sistem označevanja harmoniziranih vodnikov in kablov uporabljamo  standard SIST HD 361S 3 in DIN VDE 0281/0282 ( CENELEC, evropski standard, ki je vnesen v slovenski SIST standard). Za označevanje energetskih kablov uporabljamo standard DIN VDE 0271/0272/0273/0276 (nemški standard).

Varnostni elementi  

FID stikala so zaščitna stikala (oznaka F) na diferenčni tok (oznaka Id). Spadajo med nadtokovna stikala, saj izklapljajo, ko tok Id preseže določeno vrednost (npr. 30mA). FID stikala niso osnovna zaščita pred neposrednim ali posrednim dotikom. Spadajo med dodatne zaščitne naprave pred neposrednim dotikom samo enega faznega vodnika in ne ščitijo človeka pred hkratnim dotikom dveh faznih vodnikov ali sočasnega dotika L in N vodnika.Danes imenujemo vsa zaščitna stikala na diferenčni tok (ΔI) z imenom RCD stikala (Residual Current Device).RCD stikalo namestimo v razdelilno omaro na začetek tokokroga, ki ga ščitimo. Z njimi pokrivamo posebej ogrožena področja pred električnim udarom (kopalnice, gradbišča, kmetijstvo).

Page 9: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

RCD stikalo ščiti pred:

Požarom zaradi toka, preboja izolacije v inštalacijah  ali zaradi živali

       (ΔIn ≤100mA ali 0,1A).

Električnim udarom človeka pri neposrednem dotiku (ΔIn ≤30mA oz. 0,03A, prihajajoča sodobna stikala pa imajo ΔIn ≤10mA).

Tipi RCD stikal:

o Dvopolna.o Štiripolna.o Kombinirano zaščitno stikalo ( KZS) je kombinacija instalacijskega

odklopnika in RCD stikala, ki jo najpogosteje uporabljamo v kopalnicah in pralnicah.

Delovanje RCD stikala

Skozi magnetno jedro tečeta dva tokova (2-p) ali štirje tokovi (4-p stikalo). Pri normalnem obratovanju je  vektorska vsota tokov (ΔI) vedno enaka nič. Noben tok ne povzroča magnetnega polja. V primeru, ko je eden od tokov zaradi dotika ali preboja manjši ali večji, je vektorska vsota tokov (ΔI) večja od nič in v jedru povzroči magnetni pretok. Magnetni pretok povzroči električni tok v sekundarnem navitju, ki proži izklop kontaktov. Testna tipka omogoča testiranje delovanja stikala. Testiranje naj bi se izvajalo vsaj 1x mesečno.

Page 10: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Simboli elektroinštalacijskih elementov v načrtu

 

 

Page 11: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

 

 

Page 12: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

 

Page 13: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

.

 

NavodilaNačrtovanje električnih omrežij in inštalacijCaddy++ - 01 - PredlogeCaddy++ - 02 - SimboliCaddy++ - 03 - Priklop trifaznega motorja, 1. delCaddy++ - 04 - Priklop trifaznega motorja, 2. delCaddy++ - 05 - Spreminjanje smeri vrtenja motorjaCaddy++ - 06 - KomponenteCaddy++ - 07 - Inštalacije, 1.delCaddy++ - 08 - Inštalacije, 2.del

Cilji vaje:

spoznati  uporabniški vmesnik programa Caddy, za posamezne module programa izdelati predlogo (glava risbe).

Izdelava predloge

Predloge igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju delovne površine. V Caddyu poznamo predlogo delovne površine (Workspace Template) in predlogo strani (Page Template).

Predloga strani vsebuje vsaj en list, ki je lahko namenjen  risanju večpolnih shem, inštalacij in podobno. Na vsakem listu imamo glavo strani. Obliko lista lahko poljubno spreminjamo, na primer vstavimo logotip podjetja. Predloga strani predstavlja osnovo za naslednje strani v dokumentu. V enem projektu imamo lahko več različnih predlog strani. Običajno novo

Page 14: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

predlogo strani napravimo iz  ene od obstoječih predlog. Spodnja slika prikazuje razvrstitev predlog.

Privzeta predloga strani za Circuit Diagrams je Electrical Drawing Sheet.0-9.

Privzeta predloga strani za Installations je predloga z imenom A3.

Privzeta predloga strani za Cabinet je Cabinet A3.

Privzeta predloga strani za list of Parts je Electrical List of Parts, A3.

Predloga delovne površine lahko vsebuje več različnih strani oziroma njihove lastnosti. Nova predloga delovne površine temelji na predlogi Workspace Template.

Caddy nam omogoča uvoz glave dokumenta iz autocadove datoteke.

Page 15: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

1. Odpremo prazno delovno površino; File/New Workspace.2. Izberemo stran Circuits diagrams.3. V oknu Page Data Properties kliknemo OK.4. Najprej bomo naredili predlogo delovne površine. Kliknemo z desno tipko na naslov

projekta in v priročnem seznamu kliknemo User Attribute Def.

5. Kliknemo na zavihek Workspace text in oblikujemo stolpec tako, kot kaže slika spodaj.

6. Okno zapremo s klikom na gumb OK.7. Program nas opozori, da bodo spremembe pričele veljati ob ponovnem odprtju

delovne površine.

8. Kliknemo na gumb OK.9. Delovno površino zapremo s klikom v menijski vrstici File/Save As/Workwspace

Template.10. V okno New Workspace Template zapišemo ime predloge, na primer PredlogaDP.

Kliknemo na gumb Save.11. S klikom na gumb Fill/Close/Workspace delovno površino zapremo.

Page 16: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

12. Odpremo novo delovno površino; izberemo File/New Workspace. 13. Določimo ime predloge; ime naj bo Vaja_Predloga. 14. Kliknemo na gumb Save.15. V oknu Select Template izberemo predlogo, ki smo jo kreirali. Kliknemo Predloga

DP.

16. V okno VajaPredloga vpišemo podatke o naročniku.

17. Kliknemo na gumb Create Page. V oknu Page Properties kliknemo na gumb OK.18. Povečamo pogled na dokument. Spremenili bomo nastavitve v glavi dokumenta.19. V orodni vrstici kliknemo na ikono Edit Text.20. Kazalec miške postavimo na besedo Project in besedo zamenjamo v Projket.

Page 17: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

 

21. Podobno spremenimo besede v drugih poljih.

22. Vstavimo logotip. Spremenimo velikost mreže na 2,5mm. Kliknemo Edit/Insert Bitmap Object in z miško narišemo pravokotnik, ki bo podlaga logotipu.

23. V oknu Open an Image File poiščemo datoteko logo.gif in kliknemo na gumb Open.24. Okvir lahko po listu poljubno premikamo. Kliknemo na sliko, da se obroba obarva

rdeče, nato pa kliknemo na ikono Move Marked (orodna vrstica Edit) in premaknemo sliko.

25. Predlogo strani shranimo; izberemo File/Save As/Page Template26. V oknu Save As vpišemo ime predloge, na primer predlogaLP_CirDiag. Kliknemo na

gumb Save.27. Kliknemo z desno tipko miške na Circuits Diagrams in v priročnem meniju izberemo

Properties.

Page 18: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

28. Izberemo predlogo strani. V s pustnem seznamu Drawing Template izberemo predlogaLP_CirDiag.

29. Vse skupaj shranimo še kot predlogo Workspace z imenom predlogaDP.30. Namizje zapremo; v menijski vrstici izberemo File/Close Workspace.31. Odpremo novo namizje; File New Workspace. Določimo ime datoteke

VajaPredloga.cpj in kliknemo na gumb Save. 32. Vpišemo podatke o naročniku.33. V oknu Select Template izberemo predlogo PredlogaDP in izbiro potrdimo s klikom

na gumb OK. 34. Odpre se nam okno delovnega lista z novo obliko glave.

35. Podobno preoblikujmo še predlogo strani za  risanje električnih inštalacij. 36. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na Installations.

Page 19: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

37. V priročnem seznamu izberemo New Page.38. S  klikom na ikono Edit Text spremenimo imena polj v glavi dokumenta.  39. Z ukazom Edit/insert Bitmap Object uvozimo logotip.40. Predlogo shranimo File/Save As/Page Template. Predlogo poimenujemo kot predloga

LP_Ins.tdw.  41. Vse skupaj shranimo še kot predlogo Workspace z imenom predlogaDP.42. Namizje zapremo; File/Close Workspace.43. Kreiramo novo namizje in preverimo obliko dokumentov.44. Podobno uredimo izpis uporabljenega materiala (kosovnico).45. Odpremo mapo Graphical Lists. Z desno tipko miške kliknemo na L of Products in v

priročnem meniju kliknemo na Create Form.

46. Odpre se nam okno.

47. Podobno kot prej vstavimo logotip. 48. Obrazec uredimo in shranimo.49. Končna podoba predloge naj bi bila podobna spodnji sliki.

Page 20: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Cilji vaje:

spoznati postopek risanja simbolov, kreirati lastno knjižnico in vanjo shraniti simbol.

Kreiranje simbola žarnice

Narisali bomo simbol žarnice.

1. Odpremo prazen delovni list.2. V orodni vrstici Style bar določimo velikost mreže, barvo, debelino in obliko linij.

3.  Simbol narišemo s pomočjo orodjarne Draw bar.

4. Kliknemo na ikono Draw Circle in narišemo krog.

5. Kliknemo na ikono Draw line in narišemo linijo.

6. V orodni vrstici Edit bar kliknemo na ikono Trim. Kliknemo na krožnico, krožnica se obarva rdeče, nato pa kliknemo na linijo zunaj krožnice.

7. Poševno linijo prezrcalimo. Kliknemo na linijo, nato v orodni vrstici Edit Bar kliknemo na ikono Mirror in pritisnemo na tipko Ctrl. Kazalec miške postavimo v središče krožnice in kliknemo z levo tipko miške. Linija se prezrcali. Postavitev prezrcaljene linije potrdimo s klikom na levo tipko miške.

8. Narišemo kontakta žarnice. Kliknemo na ikono Draw line in narišemo črto.

Page 21: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

9. Simbol označimo (kliknemo z levo tipko miške in narišemo navidezni pravokotnik okoli simbola).

10. Kliknemo z desno tipko na označen simbol (rdeče obarvan) in v priročnem seznamu kliknemo Group Selected (Ctrl + G).

11. Odpre se nam okno Symbol Definition. Izberemo Component in nato kliknemo na gumb OK.

12. Odpre se nam okno Define Component Name Prefix v katerem določimo predpono elementa. Vpišemo znak P.

13. Na namizju se nam izriše simbol s pripadajočimi oznakami.

14. V oknu Manager kreiramo knjižnico Moji simboli. Kliknemo z desno tipko na knjižnico, ki ni zaklenjena.

Page 22: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

15. Določimo ime knjižnice; ime naj bo moji Simboli.

16. V oknu Manager z desnim klikom na knjižnico Moji simboli odpremo priročni seznam. V seznamu kliknemo New Symbol Folder. Mapo poimenujemo Svetilke. Na delovni površini z miško kliknemo na začetek kontakta simbola in simbol povlečemo v mapo Svetilke.

17. V okno zapišemo ime simbola. Ime naj bo žarnica.  18. Simbol postavimo iz knjižnice tako, da kliknemo na simbol in simbol povlečemo na

namizje.19. Za učinkovito delo morajo biti simboli povezani v komponente, ki jih upravljamo s

pomočjo upravljalnika baze Type Database Manager.

Kreiranje simbola kontaktorja

Kontaktor je elektromagnetna  mehanska stikalna naprava, namenjena krmiljenju elektromotorjev, generatorjev, industrijskih peči, industrijskih ventilov, reflektorjev in podobno. Kontaktorji omogočajo galvansko ločitev med krmilnim in močnostnim delom naprave.

Kontaktorje delimo glede na namen in obremenitve kontaktov. Po IEC158 poznamo naslednje kategorije:

AC-1: Neinduktivna bremena ali slabo induktivna bremena(bojlerji, električne peči .). AC-2: Motorji z drsnimi obroči(zagon, protitokovno zaviranje.). AC-3: Motorji s kratkostično kletko (zagon, izklapljanje pod obremenitvijo .) AC-4. Motorji s kratkostično kletko (zagon, protitokovno zaviranje, reverziranje,

kratkotrajni vklop.) AC-11: Elektromagneti za ventile, kontaktorji in drugi magneti. DC-11: Neinduktivna bremena ali slabo induktivna bremena(bojlerji, električne

peči .). DC-2: Paralelni motorji ( zagon, izklapljanje pod obremenitvijo). DC-3: Paralelni motorji (zagon, protitokovno zaviranje, reverziranje, kratkotrajni

vklop.). DC-4: Serijski motorji ( zagon, izklapljanje pod obremenitvijo). DC-5: Serijski motorji (zagon, protitokovno zaviranje, reverziranje, kratkotrajni

vklop.).

Napajanje navitja tuljave je lahko enosmerno ali izmenično, odvisno od izvedbe kontaktorja.

1. Odpremo prazen delovni list2. Nastavimo velikost mrežo, barvo, debelino in obliko linije.

Page 23: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

3.  Simbol narišemo s pomočjo orodjarne Draw bar.

4. Simbol označimo. Kliknemo z levo tipko miške in narišemo navidezni pravokotnik okoli simbola.

5. Kliknemo z desno tipko na označen simbol, ki je rdeče obarvan. Odpre se nam priročni seznam v katerem kliknemo Group Selected (Ctrl + G).

6. Odpre se nam okno Symbol Definition. Izberemo možnost Component in kliknemo na gumb OK.

7. Odpre se nam novo okno v katerem določimo predpono elementa. Vpišemo znak črko K.

Page 24: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

8. Odpre se nam novo okno, kjer kliknemo na gumb No. Številke vodnikov bodo na obeh straneh simbola različne.

9. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na knjižnico Moji simboli in odpre se nam priročni seznam. V seznamu kliknemo New Symbol Folder. Mapo poimenujemo Avtomat. Na delovni površini z miško kliknemo na začetek kontakta simbola in simbol povlečemo v mapo Avtomat.

10. V okno ime Simbola zapišemo Kontaktor.  11. Mapo Avtomat preimenujemo v mapo Kontaktorji.12. Simbol postavimo iz knjižnice tako, da kliknemo na simbol in simbol povlečemo na

namizje.13. Za učinkovito delo morajo biti simboli povezani v komponente, ki jih upravljamo s

pomočjo upravljalnika baze Type Database Manager.

Preoblikovanje simbola

1. V oknu Manager vpišemo v vrstico Filter angleško besedo za varovalko (fuse).2. Z miško kliknemo na simbol enopolne varovalke in ga povlečemo na namizje. 3. Preden simbol odložimo na delovno površino, pritisnemo na tipko +  in simbol

zavrtimo v obratni smeri urinega kazalca. S klikom na levo tipko miške simbol odložimo.

4. Kliknemo z levo tipko na simbol, da ga označimo. Nato kliknemo z desno tipko na označen simbol. Odpre se nam priročni seznam v katerem izberemo Ungroup selected.

5. Črke simbola zbrišemo.

6. V orodni vrstici Edit Bar kliknemo na ikono Break Element. 7. Kazalec miške postavimo na vodoravno črto znotraj pravokotnika. Kliknemo z levo

tipko miške, tipko miške spustimo in zopet kliknemo ter povlečemo po črti znotraj pravokotnika. Še enkrat kliknemo z levo tipko miške.

Page 25: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

8. V orodni vrstici Edit Bar kliknemo na ikono Trim. Kliknemo na krajšo stranico pravokotnika, nato pa še na linijo, ki se nahaja znotraj pravokotnika. Podobno naredimo z drugo stranico.

9. Spremenimo velikost mreže na 0,5 mm. Izberemo polnilo Solid.

10. Kliknemo na ikono Draw Filled  in v pravokotniku narišemo poligon.

 

11. Velikost mreže popravimo nazaj na 2,5 mm. 12. Kliknemo na ikono Draw line in čez simbol tuljave narišemo poševno črto.

13. Na koncu poševne linije narišemo puščico. Spremenimo velikost mreže na 0,5 mm.14. Kliknemo na ikono Draw Filled in na koncu linije narišemo puščico.

15. Določimo razmik mreže na 2,5 mm.16. Kliknemo z desno tipko na označen simbol (rdeče obarvan) in v priročnem seznamu

izberemo Group Selected (Ctrl + G).17. Odpre se nam okno Symbol Definition. Izberemo Component in izbiro potrdimo s

klikom na na gumb OK.

Page 26: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

18. Odpre se okno v katerem določimo predpono elementa. Vpišemo znak R.19. V oknu CADdy++ ne izberemo transparentnih potencialov komponente; kliknemo na

gumb No. Številke vodnikov bodo na obeh straneh simbola različne.

20. Obliko simbola popravimo. Pritisnemo na tipko F5 in kliknemo z levo tipko miške na številko kontakta (2).  Številka se obarva rdeče.

21. V orodni vrstici Edit Bar kliknemo na ikono Move Marked in prestavimo številko kontakta. Za lažje delo lahko spremenimo tudi velikost mreže.

22. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na knjižnico Moji simboli. Odpre se nam priročni seznam v katerem izberemo New Symbol Folder. Mapo preimenujemo z imenom Tuljave. Na delovni površini kliknemo na začetek kontakta simbola in simbol povlečemo v mapo Tuljave. Velikost mreže naj bo nastavljena na 2,5 mm.

23. V okno ime Simbola zapišemo Tuljava in pod opis Tuljava s spremenljivo induktivnostjo. 

Cilji vaje:

uporabiti predlogo, ki smo jo naredili v prejšnji vaji, spoznati način označevanja simbolov, narisati načrt priklopa trifaznega motorja.

Priklop trifaznega motorja

Page 27: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Spoznali bomo osnovne funkcije programa pri risanju večpolnih električnih shem. Naredili bomo načrt priklopa trifaznega asinhronega motorja na električno omrežje.

1. Zaženemo program CADdy++.2. Odpremo novo delovno površino (New Workspace).3. V pogovornem oknu New Workspace name vpišemo ime projekta. Ime projekta naj bo

Priklop3Fmotorja.4. V oknu Select Template for new Workspace izberemo in potrdimo predlogo z imenom

Predloga DP.5. V oknu Priklop3Fmotorja vpišemo podatke o naročniku (vpišemo naslov in ime

sošolca). Okno zapremo. 6. V oknu Manager dvokliknemo na list 0001.  

7. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na list 0001 in naredimo opis strani. V Page Description-line01 zapišemo Napajanje; v Page Description-line02 3 faznega; v Page Description-line03 motorja; v Page Description-line04 J. Kolar in v Page Description-line05 M. Prev.

8. Z desnim klikom na Circuit diagrams, določimo način označevanja in oštevilčevanja elementov. Izberemo način označevanja referenčnih oznak simbolov Code/Number.

Page 28: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

9. Vstavimo potenciale. Kliknemo na ikono Potential Top, ki se nahaja v orodni vrstici Electrical Bar. S pomočjo ikone Potential Top vstavimo tri potenciale (L1, L2 in L3).

10. Ob kliku na ikono se nam odpre pogovorno okno Component Properties. Določimo ime potenciala.

11. Vstavimo še potenciala za ozemljitev in nulo. Kliknemo na ikono Potential Bottom. V okno vpišemo PE oziroma N.

12. Liniji potencialov označimo in prestavimo nekoliko višje.13. Zamenjajmo meni s klikom na gumb Symbols.

14. Na delovno površino vstavimo letev s tremi sponkami. S pomočjo spončnih letev izvedemo priklop napajanja. V vrstico Filter vpišemo ključno besedo terminals, nato pa kliknemo na gumb Find (ikona daljnogleda).

Page 29: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

15. Izberemo simbol 5 terminals 900 vertical.

16. Na delovnem listu izberemo mesto postavitve. S pomočjo tipke + simbol zavrtimo in s klikom na levo tipko miške simbol odložimo.

17. Odpre se nam okno Component Properties. V polje Name vpišemo X1.

18. Vnos novih simbolov prekinemo z desno tipko miške.19. Z miško označimo priključni sponki 4 in 5. S klikom sponki povlečemo na potencial

nule in ozemljitve.20. Za boljšo preglednost načrta vstavimo simbol info text.21. V vrstici Filter vpišemo text, kliknemo na gumb Find.22. Izberemo simbol 3 pole info text 900.23. Simbol, zavrtimo in postavimo na potenciale L1, L2 in L3. V oknu Component

Properties v polje Name vpišemo Dovod L1; Dovod L2 in Dovod L3.

Page 30: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

24. Vstavimo simbol 2 pole info text 900. Simbol zavrtimo in s klikom na levo tipko miške odložimo.

25. Simbole Info Text prestavimo. Spremenimo velikost mreže na 1,25 mm. Kliknemo info text Dovod L1, simbol se označi, kliknemo z levo tipko miške in povlečemo. Podobno naredimo s preostalimi simboli info text.

26. Podobno naredimo v spodnjem delu risbe.

27. Velikost mreže popravimo nazaj na 5 mm.28. Vstavimo glavno stikalo. V mapi Switchgear, multipole, poiščemo simbol 3-pole.

Page 31: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

29. Dvokliknemo na stikalo in določimo lastnosti.

30. Na delovni površini v polje 2 vstavimo simbol varovalk. V polje filtra vpišemo fuse in nato kliknemo na gumb Find. Izberemo 3 pol fuse. Simbol odložimo na delovno površino.

31. Dvokliknemo na simbol 3 pol fuse. 32. V oknu Symbol Properties vpišemo številke priključnih sponk.

 

Page 32: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

33. V polje 2 vstavimo simbol glavnih kontaktov kontaktorja. V okno Filter vpišemo contactor. Izberemo 3-pole NO.

34. Vstavimo simbol nadtokovne zaščite. Izberemo simbol 3-pole thermal overl.35. Dvokliknemo na simbol in oštevilčimo kontakte.

36. Vstavimo simbol trifaznega motorja. V polje filtra vpišemo Three-phase. Izberemo Simbol Three-phase + PE, ki se nahaja v mapi EN61346-2.

37. Dvokliknemo na simbol motorja in vpišemo podatke o motorju.

Page 33: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

38. V polje 2 vstavimo priključne sponke. V polje Filter vpišemo terminals. Izberemo simbol 4 terminals 900.

39. Simbole v polju 2 povežemo. V orodni vrstici Electrical kliknemo na ikono Draw 3 wires.

40. Kazalec miške postavimo na linijo potenciala L1, kliknemo in povlečemo linije vodnikov na sponko U1 simbola M1. Postavitev linij zaključimo s klikom na levo tipko miške.

41. Povežemo sponko Pe motorja s potencialom PE. Kliknemo na ikono Draw single wire.42. Narišemo krmilni del. Vstavimo varovalko. V polju Filter vpišemo fuse. Izberemo

varovalko 1 pole fuse.43. Oštevilčimo sponke varovalke. Dvokliknemo na varovalko.

44. Vstavimo tipkalo za izklop v sili.

Page 34: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

45. Simbol 1-pole NC najdemo v mapi Emergency. 46. Simbolu označimo kontakte.

47. Vstavimo pomožni kontakt nadtokovnega releja. Vstavimo simbol 1-pole NC. Simbol se nahaja v mapi Relay-contacts, NC.

48. Označimo kontakt in ga poimenujmo z F2. Tako vemo, da pripada nadtokovni zaščiti F2.

49. Vstavimo tipkalo za izklop vezja pri normalnem obratovanju. Vstavimo simbol NC  push.

Page 35: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

50. Vstavimo tipkalo za vklop krmilnega tokokroga. Vstavimo simbol NO  push.

51. Vzporedno k stikalu S3 vstavimo simbol pomožnega kontakta kontaktorja K1. Vstavimo simbol 1-pole NO.

52. Vstavimo simbol navitja kontaktorja. Vstavimo simbol 1-pole, ki se nahaja v mapi Relay coils.

53. Ob postavitvi navitja kontaktorja na delovno površino, se pojavi tabela.  V prvem stolpcu imamo zapisano, na katerem listu in v katerem polju se nahaja glavni kontakt

Page 36: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

kontaktorja. V našem primeru na listu 1 in v polju 2. Drugo stolpec nam pove, kje se nahaja pomožni zapiralni kontakt (NO) kontaktorja. Nahaja se na listu 1 v polju 5.

54. S pomočjo ukaza Draw single wire povežemo simbole med seboj.

55. Motor je s kablom povezan na priključne sponke. V orodni vrstici Electrical kliknemo na ikono Cable.

56. Določimo začetno točko, kliknemo in povlečemo. Vlečenje linije kabla prekinemo s klikom na levo tipko miške.

57. V oknu Symbol Properties lahko določimo tip, presek in dolžino kabla. Posameznim vodnikom kabla določimo barvo.

Page 37: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

58. Izpišemo kosovnico materiala. Vsi simboli, ki smo jih postavili na delovno površino, se zapišejo v podatkovno bazo.

59. Dvokliknemo na Database Lists. Kliknemo Productlist.

60. Kosovnico natisnemo. Kliknemo Graphical List v oknu Manager. 61. Kliknemo z desno tipko miške na L of Products. V priročnem meniju izberemo

Generate. 62. Obliko kosovnice lahko spremenimo. Podobno lahko spremenimo predlogo za

kosovnico.

Page 38: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

63. Vstavimo imena proizvajalcev. V orodni vrstici Text kliknemo na ikono Create new text.

64. Spremenimo naslov. Kliknemo na ikono Edit text.

 

Cilji vaje:

spoznati način risanja električnih načrtov na več straneh, narisati načrt priklopa trifaznega motorja z ločenim močnostnim in krmilnim delom, spoznati pomen podatkovne baze in izdelati kosovnico.

Priklop trifaznega motorja

Narisali bomo električni načrt priklopa trifaznega motorja tako, kot kaže spodnja slika. Na prvem listu bomo narisali napajalni del, na drugem listu pa krmilni del.

Page 39: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

1. V mapi vaja4 odpremo datoteko Priklop3FM1.2. Vpišemo podatke o naročniku, kjer vpišemo svoj naslov.3. Odpremo nov delovni list.

Page 40: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

4. Spremenimo postavitev vodnika potenciala N.5. Kliknemo na linije potencialov, ki se obarvajo rdeče.6. Kliknemo z desno tipko in v priročnem seznamu izberemo Ungroup Selected (Alt

+G).7. Kliknemo na linijo potenciala N, da se obarva rdeče.

8. S tipko Delete pobrišemo potencial N.

9. Narišemo novo linijo potenciala N. Kliknemo na ikono Draw Potential Any .10. S klikom določimo začetno točko linije.

11. Narišemo linijo. Z desno tipko zaključimo risanje potenciala.

Page 41: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

12. Določimo ime potenciala.

13. Na delovno površino vstavimo naslednje simbole 3-pole fuse, kontakte kontaktorja 3-pole NO, nadtokovno zaščito s pomožnimi kontakti 3-pole self-op. + aux, priključne sponke 4 terminals 900 vertical in trifazni motor Three-phase+PE.

 

14. Simbolom določimo lastnosti.

Page 42: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki
Page 43: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Priključne sponke poimenujemo.

 

15. Simbole med seboj povežemo. Kliknemo na ikono Draw 3 wires.

Page 44: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

16. Motorja s potencialom PE povežemo ozemljitveno sponko PE. Kliknemo na ikono Draw single wire.

17. Motor je priključen na sponke preko 5m dolgega kabla. Kliknemo na gumb Cable in kabel narišemo.

18. Določimo lastnosti simbola ter določimo barve vodnikov kabla.

Page 45: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

19. Narišemo načrt napajanja krmilnega tokokroga. Na delovno površino vstavimo simbole avtomatske varovalke 1-pole trip+N, 1-pole trip ter transformator Transformer, 2 windings.

20. Simbolom določimo lastnosti.

Page 46: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

21. Kliknemo na ikono Draw single wire in simbole med seboj povežemo.

Page 47: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

22. Odpremo novo stran.23. Vstavimo simbole krmilnega tokokroga

24. Določimo lastnosti simbolov.

Page 48: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki
Page 49: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki
Page 50: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

25. Simbole med seboj povežemo. Kliknemo na ikono Draw single wire in narišemo povezave.

Page 51: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Podatkovna baza

26. Včasih želimo simbole preštevilčiti. Simbole lahko preštevilčimo tako, da kliknemo na vsak simbol in mu spremenimo referenčni opis oziroma zaporedno številko. Pri tem lahko pride do združevanja komponent. V takem primeru moramo v pogovornem oknu Combine this component to . klikniti na gumb No, do not combine.

Veliko enostavnejše je, če simbole preštevilčimo v podatkovni bazi.

27. V oknu Manager kliknemo Database Lists in odpremo Product Editor.28. V oknu Product Editor kliknemo z desno tipko na naslovno celico stolpca Name(-). V

priročnem seznamu kliknemo Renumber all components on all pages.

Page 52: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

29. Program nam sam preštevilči simbole.30. Določimo barvo vodnikov. Oznake barv vodnikov so določene po IEC 60757.

31. Barve vodnikov lahko spremenimo na delovnem listu. Označimo vodnik (pomagamo si s tipko dvigalko) tako, da nanj kliknemo. V oknu Wire properties določimo presek vodnika, barvo, številko in tip vodnika.

32.  Do istega rezultata pridemo, če odpremo mapo Database Lists in kliknemo Wire Editor. Spremembe vpisujemo v okno Text Value.

Page 53: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

33. Pri iskanju vodnikov si lahko pomagamo tudi s filtriranjem podatkov. Kliknemo z desno tipko v naslovno celico stolpca in v okno zapišemo ključne besede iskanja.

34. Pregled uporabljenih vodnikov in povezav lahko natisnemo. Odpremo mapo Graphical List in nato z desno tipko kliknemo na L of Wires . V priročnem seznamu kliknemo Generate.

35. Mapo L of Wires odpremo s klikom  0001.

Page 54: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

36. Podobno kot pri vodniku lahko podatke kabla spremenimo tako na samem delovnem listu kot tudi mapi Database Lists. V mapi Database Lists kliknemo na Cable editor.

37. Preglednico kablov lahko tudi natisnemo. Odpremo mapo Graphical List, z desno tipko kliknemo na L of Cables . in v priročnem meniju kliknemo Generate.

38. Odpremo preglednico z vodniki kabla. V mapi Graphical Lists kliknemo z desno tipko miške na L of Cable-Wires. V priročnem seznamu kliknemo Generate.

39. Preglednico odpremo.

Page 55: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

40.  Načrt priključevanja kablov natisnimo še v grafični obliki. V mapi Graphical Lists kliknemo z desno tipko na Cable plan with graphic. V priročnem seznamu lahko izberemo predlogo (Properties). Kliknemo Generate.

41. V mapi Database List odpremo Terminal editor.

42.   Generiramo preglednico Terminal row picture in jo odpremo.

Page 56: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

43. Naredim še izpis v grafični obliki. Generiramo preglednico Terminal plan with graphic.

44. Izpišimo še kosovnico. Odpremo mapo Graphical Lists, z desno tipko kliknemo na L of Products in generiramo kosovnico.

Cilji vaje:

določiti mesto postavitve potencialov, narisati zahtevnejši načrt krmiljenja trifaznih motorjev z ločenim močnostnim in

krmilnim delom.

Spremenljiva smer vrtenja trifaznega motorja

Narisali bomo električni načrt priklopa trifaznega motorja z možnostjo nastavitve smeri vrtenja.

1. Zaženemo program CADdy++.2. V mapi vaja5 odpremo projekt (Open Workspace) SmerVrtenja3FM.cpj.3. V okno SmerVrtenja3FM (WorkspaceData) vpišemo podatke o naročniku in nato

okno zapremo.

Page 57: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

4. V oknu Manager na Circuits diagrams.

5. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na list 0001 in izpolnimo podatke o projektu.

6. Z desnim tipko miške kliknemo na Circuit diagrams. Določimo način označevanja in oštevilčevanja elementov. Izberemo način označevanja referenčnih oznak simbolov Code/Number.

Page 58: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

7. Na delovnem namizju imamo vodnike z označenimi potenciali.

8. V orodni vrstici Workspace Bar s klikom na gumb Symbols zamenjamo seznam.

Page 59: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

9. Na delovno površino bomo vstavili letev s petimi sponkami. S pomočjo spončnih letev zagotovimo priklop omrežne napetosti. V polje Filter vpišemo ključno besedo terminals, nato pa kliknemo na ikono Find (ikona daljnogleda).

10. Izberemo simbol 5 terminals 900 vertical.

11. Na delovni površini določimo mesto postavitve. S klikom na levo tipko miške, simbol odložimo na delovno površino.

12. Odpre se nam okno Component Properties. V polje Name vpišemo X1, v polje Type pa SPLetev256.

13. Vnos naslednjega simbola prekinemo z desnim klikom miške.14. Vsem členom spončne letve določimo isto oznako tipa.15. S pomočjo tipke Ctrl označimo vse člene. Kliknemo z desno tipko in v priročnem

seznamu izberemo Group Selected.

Page 60: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

16. V oknu Symbol Definition kliknemo na gumb OK. 17. Spončno letev shranimo v mapo Letve, ki se nahaja v mapi Moji simboli.18. Najprej v mapi Moji Simboli kreiramo mapo Letve.19. Kliknemo z desno tipko na mapo Moji simboli. V priročnem seznamu kliknemo New

Symbol Folder. Za ime mape vpišemo ime Letve.20. Z miško označimo spončno letev na delovni površini in jo povlečemo v mapo Letve.21. Določimo ime in opis simbola.

22. Za boljšo preglednost vstavimo simbol info text.23. V polju Filter vpišemo text, nato pa kliknemo na ikono Find. 24. Izberemo simbol 5 pole info text 900.25. Simbol postavimo na linije potencialov pred spončno letvijo. V oknu Component

Properties vpišemo Dovod L1, Dovod L2, Dovod L3, Dovod N in Dovod PE.

26. Spremenimo velikost mreže na 1,25 mm. Kliknemo na simbol info text Dovod L1. Simbol se obarva rdeče. Kliknemo z levo tipko miške in povlečemo napis z linije. Podobno uredimo preostale simbole info text.

27. Velikost mreže popravimo nazaj na 5 mm.28. Vstavimo glavno stikalo. Simbol 3-pole turn detent najdemo v mapi Switchgear

(multipole).29. Določimo tip in številke kontaktov stikala.

Page 61: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

30. Napis Gl. stikalo premaknemo. Pritisnemo na funkcijsko tipko F5 in nato kliknemo z levo tipko miške. V orodni vrstic Edit Bar kliknemo na ikono Move Marked in napis prestavimo.

31. Kliknemo z levo tipko miške in označimo elemente, ki smo jih postavili na delovno površino.

Page 62: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

32. Označeni del načrta bomo shranili kot nov simbol. Kliknemo z desno tipko miške in v priročnem seznamu izberemo Group Selected.

33. V oknu Symbol Definition kliknemo na gumb OK.34. Simbol bomo shranili v mapo Napajanje, ki se nahaja v mapi Moji simboli.35. Najprej v mapi Moji Simboli kreiramo mapo Napajanje.36. Kliknemo z desno tipko na mapo Moji simboli. V priročnem seznamu kliknemo New

Symbol Folder in določimo ime mape. Ime mape naj bo Napajanje.37. Z miško označimo celoten načrt na delovni površini in  ga povlečemo v mapo

Napajanje.38. Določimo ime in opis simbola.

39. Kreirali smo nov simbol. 40. Na delovno površino vstavimo simbol motorskega zaščitnega stikala, ki se nahaja v

mapi Protective Devices.

Page 63: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

41. V polje 2 delovne površine vstavimo simbol glavnih kontaktov kontaktorja. V polje Filter vpišemo contactor. Izberemo simbol 3-pole NO.

42. Na delovno površino bomo vstavili simbol trifaznega motorja. V okno Filter vpišemo Three-phase

43. Izberemo Simbol Three-phase+PE, ki se nahaja v mapi EN61346-2.44. Dvokliknemo na simbol motorja in vpišemo podatke o motorju.

Page 64: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

45. V polje 2 na delovni površini vstavimo priključne sponke. V polje Filter vpišemo ključno besedo terminals. Izberemo simbol 4 terminals 900.

46. Določimo tip spončne letve.

47. Posamezne člene spončne letve označimo (s pomočjo tipke Ctrl) in združimo v simbol. Kliknemo z desno tipko miške in v priročnem seznamu izberemo Group selected.

Page 65: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

48. Simbol spončne letve povlečemo v mapo Letve in letev poimenujmo SPLetev4. 49. V polju 2 delovne površine simbole povežemo. V orodni vrstici Electrical kliknemo na

ikono Draw 3 wires 50. Kazalec miške postavimo na vodnik potenciala L1, nato kliknemo in povlečemo linije

vodnikov na sponko U1 simbola trifaznega motorja M1. Vlečenje vodnikov zaključimo s klikom na levo tipko miške.

51. Povežemo sponko Pe motorja s potencialom PE. Kliknemo na ikono Draw single wire.52. Označimo tokokrog motorja M1 in ga prekopiramo v odložišče (Ctrl C).

53. Pritisnemo na kombinacijo tipk Ctrl+V in tokokrog motorja prenesemo iz odložišča na delovno površino.

Page 66: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

54. Simbole poimenujemo.

Page 67: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki
Page 68: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

55. Spremenimo opis motorja M2.

56. Motorja sta s kablom povezan na priključne sponke. V orodni vrstici Electrical bar kliknemo na ikono Cable.

57. Določimo začetno točko, kliknemo in narišemo kabel. Vlečenje linije kabla prekinemo s klikom na levo tipko miške.

58. V oknu Component Properties določimo tip, presek in dolžino kabla. Posameznim vodnikom kabla pa določimo barvo.

Page 69: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

59. Odprimo nov list delovne površine. Kliknemo z desno tipke na naslov delovnega lista Glavni tokokrog  in v priročnem seznamu kliknemo New Page.

60. Vpišemo podatke delovnega lista.

61. Določimo mesto postavitve zaščitnega vodnika PE. 62. Kliknemo z desno tipko na ime lista Krmilni tokokrog. 63. V priročnem seznamu kliknemo Properties.

Page 70: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

64.  Določimo mesto postavitve spodnjega potenciala. V okno vpišemo 60.

65. Na delovni list Krmilni tokokrog vstavimo potencial L1, N in PE.66. Vstavimo varovalko 1-pole fuse in tipkalo za izklop v sili (mapa Emergency).

67.  Vstavimo pomožna kontakta motorskega zaščitnega stikala za M2 in M1. Kontakte oštevilčimo.

Page 71: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

68. Kliknemo na ikono Previous Page. Vidimo, da so se v tabelo vpisali podatki.

69. V stolpcu NC številka 2.2 pomeni, da se pomožni kontakt nadtokovne zaščite nahaja na delovnem listu 2 in v polju 2. Če pomožni kontakt na delovnem listu 2 prestavimo, se bo podatek v tabeli spremenil.

70. Vstavimo tipkalo za izklop celotnega krmilnega tokokroga.

71. Vstavimo tipkalo za vklop ventilatorja.

72. Vzporedno dodamo pomožni kontakt kontaktorja K1.

Page 72: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

73. Dodamo simbol navitja kontaktorja K1.

74. Dodamo navitje kontaktorja K2, tipkala za vklop in izklop motorja ter pomožni kontakt kontaktorja K2.

75. S klikom na ikono Draw single wire povežemo simbole.

Page 73: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

76. Motor je s kablom povezan na priključne sponke. V orodni vrstici Electrical bar kliknemo na ikono Cable.

77. Določimo začetno točko kabla, kliknemo in narišemo kabel. Risanje kabla prekinemo s klikom na levo tipko miške.

Page 74: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

78. V oknu Component Properties določimo tip, presek in dolžino kabla. Posameznim vodnikom kabla pa določimo barvo.

79. Izpišemo kosovnico uporabljenega materiala. Vsi simboli, ki smo jih postavili na delovno površino, se zapišejo v podatkovno bazo.

80. Dvokliknemo na Database Lists. Kliknemo Productlist.

81. Kosovnico natisnemo. Kliknemo Graphical List v oknu Manager. 82. Kliknemo z desno tipko miške na L of Products. V priročnem meniju izberemo

Generate. 83. Obliko kosovnice kot tudi samo predlogo kosovnice lahko spremenimo.

Page 75: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

 

Cilji vaje:

spoznati prednosti uporabe komponent, kreirati lastno komponento, narisati načrt montažne plošče.

Kreiranje komponente

Simbole lahko združimo v komponente. Prednost združevanja v komponente je, da se pri risanju sheme ne zmotimo pri označevanju (določevanju) kontaktov in pripadajočih navitij. Prednost je tudi v tem, da komponente (lahko) vsebujejo informacijo o dimenzijah. Z informacijo o dimenzijah posamezne komponente je načrtovanje osnovne plošče, razdelilne omarice in podobno v okolju Cabinets, precej olajšano.

Kopiranje komponent

1. Odpremo novo datoteko.2. Izberemo Functions/Type Database.

Page 76: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

1. Označimo vrstico s komponento.

2. Kliknemo v menijski vrstici Functions in izberemo možnost Copy Selected Type.

3. Preimenujemo komponento v KNL12-10_NDL3-22.4. Podobno uredimo zapis v oknu Property.

Page 77: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

5. V oknu Property kliknemo na mapo Define Channels (v mapi so zapisani simboli, ki sestavljajo komponento)

6. Simbole lahko pregledamo (dodajamo) tako, da kliknemo v stolpcu Symbol Circuit diagrams) na polje Db.

7. Označimo vrstico s pomožnimi kontakti 11,12 in jo zbrišemo. Zbrisali smo odpiralni kontakt (NC).

Page 78: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Kreiranje nove komponente

1. V oknu TypeDatabase Mananger kliknemo Supplier/Add. Dodamo proizvajalca komponente. V okno vpišemo Suppliername Iskra_mis.

2. Kliknemo mapo Iskra in nato v okno Type vpišemo podatke o kontaktorju (najdemo jih v datoteki Iskra-mis 16-20.pdf). Vpišemo podatke za kontaktor KNL12-10. Pozor, če imamo že uporabljeno ime komponente, potem moramo kreirati novo ime komponente.

3. Kliknemo na ikono mape v vrstici Define Channels. V okno Channel Definitions vpišemo spodnje podatke oziroma jih izberemo iz knjižnice simbolov.

Page 79: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

4. Okno Channel Definitions zapremo s klikom na gumb Ok.5. Prav tako zapremo okno Type Database Manager s klikom na gumb Close.6. V čem je torej prednost komponent? Pri vstavljanju komponent ne moremo zamenjati

kontaktov, avtomatsko poimenovanje in posredovanje informacije o dimenzijah delovnemu okolju Cabinets.

7. V orodni vrstici Electrical Bar kliknemo na ikono Add Database Comoponent.

8. Izberemo mapo Supplier/Iskra-mis.

9. Označimo komponento, ki smo jo preje definirali in kliknemo na gumb Select.10. Okno Type Database Browser zapremo s klikom na gumb OK.11. Odpre se okno Channel Selector, ki prikazuje zgradbo komponente. Kliknemo na okno

navitja kontaktorja in ga postavimo na delovno površino.

Page 80: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

12. Simbole postavimo na namizje.

13. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na Circuit diagrams, kliknemo na zavihek Coil ter določimo nastavitve v Okvirju Contac mirror tako, kot kaže slika.

Page 81: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

14. Dobimo spodnji pogled na dokument.

Uvoz podatkov o komponentah iz Excela

Knjižnice komponent in podatke o komponentah lahko uvozimo. Knjižnica komponent vsebuje vse pripadajoče podatke o simbolih. Knjižnico komponent lahko dobimo na medmrežju (http://www.caddy-electrical.net/), slabost pa je, da moramo biti registrirani kot uporabnik z veljavnim vzdrževanjem. Uvoz podatkov bomo poenostavili tako, da bomo namesto pravih knjižnic, uvozili Excelovo datoteko z določenimi podatki.

1. V menijski vrstici kliknemo Functions/Type Database2. Odpre se nam okno Type Database Manager.

Page 82: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

3. V menijski vrstici kliknemo na ikono Import/Export. Kliknemo na Import From Excel. Če bi imeli na voljo knjižnico komponent (datoteka s končnico .vrg), bi jo uvozili s klikom na gumb Import From ECAD Norm.

4. V oknu Import Types določimo meso datoteke s podatki o komponentah proizvajalca Iskra. Določimo število vrstic preglednice (2 ,10),  v oknu Other Properties določimo lastnosti Define Channels. S klikom na gumb Import, uvozimo podatke iz datoteke Iskra-mis.xls. 

5. Ko je prenos podatkov zaključen, v oknu CADy++ kliknemo na gumb Ok.

6. S klikom na gumb Close zapremo okno Import Types.7. V oknu Type Database Manager definiramo simbole, ki bodo sestavljali komponento.

Pri tem si pomagamo s podatki proizvajalca kontaktorjev (datoteka Iskra-mis16-20-ang.pdf).

Page 83: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

8. Določimo simbole naslednjim komponentam:a. varovalke (DII_EZN25 in DII_EZN25/3)b. motorsko zaščitno stikalo (MS25)c. kontaktor (KNL9-10)

 

Varovalka DII_EZN25

 

Varovalka DII_EZN25/3

Page 84: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Kontaktor KNL 9- 10 (mapa Iskra _mis)

Motorsko zaščitno stikalo MS25 (mapa Iskra_mis)

9. Ko smo definirali kanale posameznim komponentam, okno zapremo s klikom na gumb Close.

10. Odpremo datoteko Komponente.cpj, ki se nahaja v mapi vaja_Komponente.

11. V orodni vrstici Electrical Bar kliknemo na ikono Add Database Component. Izberemo mapo Iskra_mis (v mapi Supplier) in označimo komponento KNL9-10. Kliknemo na gumb Select. Izbiro potrdimo s klikom na gumb OK.

Page 85: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

 

12. V oknu Channel Selector izberemo simbol in ga postavimo na delovno površino.

V orodni vrstici Electrical bar kliknemo na ikono Add Database Component. Izberemo mapo Iskra_mis (v mapi Supplier) in označimo komponento MS25.

13. Komponento postavimo na delovno površino.

Page 86: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

14. Na podoben način vstavimo varovalke.

 

Načrtovanje montažne plošče

15. V področju Cabinets odpremo nov list.16. Z desno tipko kliknemo na list in v priročnem meniju izberemo Properties.17. V oknu Drawing Properties nastavimo pomanjšavo ( Scale in Symbol scaling) na 2. 18. V orodni vrstici Cabinet bar kliknemo na ikono Pick list.

Page 87: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

19. Izberemo kontaktor KNL9_10 in kliknemo na gumb Load. Kontaktor odložimo na namizju.

20. Podobno izberemo komponente F1, F2 in F3. Komponente postavimo tako kot kaže slika.

 

21. Narišemo montažni letvi z merami 210 x 35mm ter montažno letev z merami 150x35mm.

 

Page 88: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

22. Vstavimo kanale za kable z izmerami 215x30mm in 330x30mm. Na namizje vstavimo še panelno komponento.

 

Page 89: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

23. Narišemo vrstne sponke ter odcepne sponke za zaščitni (PE)vodnik.

 

Page 90: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Cilji vaje:

preoblikovati tloris hiše, v tloris hiše vstaviti stavbno pohištvo, kotirati risbo, spoznati in uporabiti funkcijo za izračun dolžine vodnikov.

Izdelava načrta električnih inštalacij 1

Napravili bomo načrt električne inštalacije, ki je del tehničnega poročila projektne dokumentacije. Gre za prostorski prikaz električne opreme in njene povezanosti s tokokrogi v tlorisu stavbe z standardiziranimi simboli. Poleg prostorskega prikaza električne opreme, elektroinštalaterji poznajo še druge načrte, kot so pregledne sheme napeljave, načrti priključkov ali pa tokovne sheme. Pri načrtovanju moramo upoštevati pravila. Poleg vsakega načrta električne inštalacije napravimo legendo. V legendi navedemo uporabljene simbole, opišemo način označevanja tokokrogov in oštevilčevanje naprav, navedemo način napeljave in zaščitne ukrepe, višino stikal, vtičnic in podobno, vrsto svetilk. Napeljave kablov ne navajamo razen v primeru telefonske in alarmne napeljave.

Page 91: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Tloris stavbe lahko narišemo v Caddyu s pomočjo orodnih vrstice Wall Bar in Door/Windov Bar oziroma s pomočjo menijskega ukaza Building. Drugače ima programski paket Caddy v knjižnici že vrsto pripravljenih tlorisov. V realnosti pa moramo tloris stavbe (delo arhitekta) uvoziti in nato vanj vrisati električno inštalacijo; Caddy nam to tudi omogoča.

1. Odpremo novo delovno namizje in ga poimenujemo Instalacija1.2. Na namizje postavimo simbol Example5 (mapa House installation).

3. Nastavimo velikost mreže na 2,5 mm.4. Nastavimo merilo. V menijski vrstici izberemo Draw/Dimension/Settings.

Page 92: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

5. Spremenimo postavitev vhodnih vrat. Povečamo pogled na delovno površino. Označimo vrata.

6. V orodni vrstici Edit Bar kliknemo na gumb Mirror selected.7. Določimo točko zrcaljenja in kliknemo (funkcijo Trackers on selected elements

imamo vključeno) .

8. Vrata prezrcalimo.9. V orodni vrstici Edit bar kliknemo na gumb Move Marked in označimo točko

prijemališča.

10. Kliknemo in simbol prestavimo, izbrišemo kotirne črte.

Page 93: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

11. Povečamo okno dnevne sobe. Kliknemo na prijemališče okna in povlečemo.

12. Simbol okna, ki smo ga povečali, označimo s pomočjo kombinacije tipk prenesemo v odložišče. Iz odložišča simbol prenesemo v kuhinjo, najprej pa ga zavrtimo s pritiskom na gumb -.

13. Spoznajmo kakšne funkcija nam ponuja program pri risanju tlorisa. Napravimo tloris zimskega vrta. (opozoriš na spremljanje dolžine v statusni vrstici).

14. Nastavimo debelino stene na 15 cm. Kliknemo na gumb Draw wall.

15. Narišemo steno dolžine 550 cm. Določimo začetno točko, kliknemo in pričnemo z risanjem. Dolžino linije lahko spremljamo v statusni vrstici, lahko pa kliknemo na preslednico (tipko Space) in v okno vpišemo dolžino in kot.  

Page 94: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

16. Steno narišemo pod kotom 2250.

17. Z risanjem stene nadaljujemo.

Z desnim klikom prekinemo risanje stene. Kliknemo na poševni del stene in jo prekopiramo v odložišče. Iz odložišča jo prenesemo na delovno površino pri čemer jo zavrtimo (tipka -).

 

18. Narišemo še navpično steno za priključitev k hiši.19. Vstavimo okna in vrata.

 

Page 95: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

20. Kotiramo okna in vrata. Kliknemo v menijsko vrstico Draw/Dimension. Uporabili bomo Horizontal, Vertical (izklopimo možnost v Dimension settings Draw on other) side, Btw. 2 Lines (poševno kotiranje) in Btw. 2 Points (poševno kotiranje vrata).

21. V oknu Dimension settings spremenimo število decimalk pri kotiranju na nič.

22. Šrafirajmo stene zimskega vrta, najprej pa moramo zaključiti steno. Narišemo linijo. Uporabimo ukaz Draw line..

23. V menijski vrstici kliknemo Draw/Fill Hatch Area, kliknemo na mesto, ki ga želimo šrafirati. Za šrafiranje stene zimskega vrta izberemo modro barvo, za stene hiše pa črno barvo.

Page 96: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

24. Lotimo se električnega dela, oglejmo si mapo House - installation. Kreirali oziroma popravili bomo simbole etažnega razdelilnika, trifazni priključek in izpust za stropno svetilko.

25. Vstavimo simbol razdelilnika. Kliknemo House-installation/Wiring/Distribution.

26. Označimo simbol, kliknemo z desno tipko, v priročnem meniju izberemo Ungroup Selected.

27. Simbol preoblikujemo.

28.  Simbol označimo, kliknemo z desno tipko in v priročnem izberemo Group Selected. V oknu Symbol Definition izberemo Installation in potrdimo s klikom na gumb OK.

Page 97: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

29. Simbol shranimo v knjižnico v mapo House - installation/Wiring.30. Podobno spremenimo simbol. Na namizje vstavimo Fixed lamp, ki se nahaja v mapi

Lighting outlets.31. Označimo simbol, kliknemo z desno tipko, v priročnem meniju izberemo Ungroup

Selected.32. Simbol preoblikujemo.

33. Dodamo informacijo o višini postavitve simbola.  Kliknemo na gumb Create new text .

34. V oknu Text Editor določimo Attribut Height, ki se nahaja v mapi Component. V oknu text vstavimo piko, ki jo prenesemo na delovno površino v bližino simbola.

35. Simbol označimo, kliknemo z desno tipko in v priročnem izberemo Group Selected. V oknu Symbol Definition izberemo Installation in potrdimo s klikom na gumb OK.

Page 98: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

36. Simbol shranimo v knjižnico v mapo House - installation/Lumianrie pod imenom svetilka.

37. Kreiramo še simbol za trifazni priključek, tako da preoblikujemo simbol svetilka.

38. Izbrišemo poševne črte, narišemo krog, dodamo vodoravno in poševno linijo ter vnesemo znak 5.

39. Simbol označimo, kliknemo z desno tipko in v priročnem izberemo Group Selected. V oknu Symbol Definition izberemo Installation in potrdimo s klikom na gumb OK.

40. Simbol shranimo v knjižnico v mapo House - installation/Wiring pod imenom priključek - trifazni.

41. Vstavimo simbol razdelilne doze, ki jo najdemo v mapi House-installation/Wiring/Box, razdelilnik in simbol vtičnice.  

42. Simbole postavimo kot kaže slika.

43. Dvokliknemo na simbol in simbol poimenujemo,  določimo tip, tokokrog in višino (2000 mm).

Page 99: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

44. Višina vtičnice in razdelilnika naj bo na 1 m (1000 mm).

45. Dvokliknemo na kabelsko povezavo. V oknu Component Properties odčitamo dolžino kabla 1750 mm.

 

Page 100: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

46. Razdaljo med razdelilno dozo in vtičnico preverimo s kotiranjem. Kliknemo Draw/Dimension/Horizontal. Od kod razlika? Program pri dolžini kabla upošteva še navpično dolžino, to je dolžino od vrha stene (200 cm) do višine vtičnice (100 cm).

47. Podroben opis izračuna dolžine dobimo v pomoči (ključna beseda Height). V spodnjem primeru program izračuna dolžino vodnika 4500 mm.

 

48. Podobno povežemo razdelilno dozo z razdelilnikom. Vedno pa rišemo vodnike od razdelilne doze do vtičnice, nikakor pa ne od vtičnice do vtičnice.

 

49. Podatki o kabelskih povezavah se zapišejo v podatkovno bazo. Odpremo mapo Database List in kliknemo Multicores.

Page 101: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

50. Vsebino podatkovne baze lahko natisnemo. Odpremo mapo Graphical Lists. Kliknemo z desno tipko na L of Multicores. V priročnem meniju izberemo Generate.

51. Podobno generiramo tudi kosovnico uporabljenega materiala.

 

Cilji vaje:

uvoziti autocadovo datoteko s tlorisom hiše, prilagoditi merilo risbe, v tloris vrisati inštalacijo.

Električne inštalacije 2

V program Caddy bomo vstavili tloris poslovne stavbe in vanj vrisali električno inštalacijo.

1. Odpremo novo namizje (New Workspace) in ga poimenujemo instalacije.cpj.2. V okno WorkspaceData vpišemo podatke o naročniku.

Okno zapremo.

3. V oknu Manager dvokliknemo na list 0001. Odpremo list.

Page 102: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

4.   V oknu Manager kliknemo z desno tipko na list 0001 in napravimo opis strani.

5. Z desnim klikom miške na Installations, določimo predlogo.

6. Na delovno površino vstavimo datoteko s tlorisom poslovne zgradbe. V menijski vrstici kliknemo File / Open / AutoCAD DWG .

7. Vstavimo datoteko PoslovniObjekt.dwg. Podobno kot v AutoCadu pri vstavljanju objektov lahko določimo točko postavitve glede na koordinatno izhodišče in merilo (povečava ali pomanjšava). Želimo dobiti informacijo o plasteh, vstavimo kljukico v okno Read Drawing Layer information. S klikom na tipko Open datoteko vstavimo na delovno površino.

Page 103: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

8. Objekt je bil narisan v merilu 1:100. Za lažje delo objekt povečamo. Pri merilu moramo upoštevati standard 1:2, 1:5, 1:10, 1:20, 1:50, 1:100 .

9. Z miško označimo celoten objekt. Kliknemo na gumb Scale v orodni vrstici Edit Bar. Kliknemo na označen objekt in na preslednico (tipko Space). Vpišemo povečavo in kliknemo na gumb OK.

Page 104: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

10. Prilagoditi moramo merilo programa z merilom objekta. Caddy nam omogoča avtomatsko merjenje dolžine vodnikov v inštalaciji. Da bomo vedeli v čem je problem, si pomagajmo s kotiranjem. V menijski vrstici kliknemo Draw/Dimension/Horizontal. Preden pričnemo s kotiranjem, v orodni vrstici Zoom

Bar kliknemo na gumb Snap (vključimo funkcijo pritrjevanja na objekt).  Če je funkcija Snap izkjučena, potem program avtomatsko pritrjuje objekte na mrežo. Kotiramo vzporedno z obstoječo kotirno črto.

11. Naša naloga je, da prilagodimo kotiranje tako, da bo dolžina kotirne črte, ki smo jo napravili znašala 316 cm in ne 6320. Pozor, program Caddy uporablja za enoto mm, gradbeniki pa načrtujejo v cm. Namesto 316 bomo nastavili kotiranje na 3160 mm.

12. Lastnosti kotiranja oziroma merilo lahko spremenimo tako, da kliknemo z desno tipko na ime delovnega lista in v priročnem meniju izberemo Properties. V oknu Drawing Properties, v vrstici Scale, določimo faktor povečave ali pomanjšave.

Page 105: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

13. Lastnosti kotiranja lahko spremenimo tudi tako, da kliknemo v menijski vrstici Draw / Dimension/Settings. Merilo lahko določimo na pamet, drugače pa napravimo navzkrižni račun. Primer:

316 cm je kotirano v originalu. Vrednost kotirne črte, ki smo jo napravili v programu Caddy je 6320 mm.

632 (upoštevajmo cm) .. 100

316 ..........x

Page 106: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

 

14. Merilo se spremeni tudi v oknu Drawing Properties. Ponovno narišemo kotirno črto.

 

15.  Popravimo velikost kotirnih številk. V oknu Dimension settings izberemo velikost in širino pisave. Velikost nastavimo na 3.75. Narišemo še eno kotirno črto. 

Page 107: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

 

16. Nastavimo velikost mreže na 1,25mm .

17. Preden začnemo z vstavljanjem simbolov, si oglejmo še nekatere lastnosti Drawing Properties. Z desnim klikom na delovni list Tloris1 v priročnem meniju izberemo Properties.

 

Page 108: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Default wall width: določimo privzeto širino zidu, ki ga bomo šele narisaliSymbol offset from wall: pri postavljanju simbolov nam program pomaga pri določitvi razdalje od stene. Lahko imamo težave, če stene tlorisa niso postavljene na mrežo. Program nam bo simbole postavljal na offsetno razdaljo in ne na mrežo. Pri risanju vodnikov, pa bo program postavljal vodnike na mrežo.  Symbol offset from other symbol: določimo najmanjšo razdaljo med dvema simboloma.Default symbol height: določimo višino simbola (v mm), to je na primer višina stikala ali vtičnice na steni. Pomembno pri računanju dolžine vodnikov inštalacije. Default cable height: določimo višino polaganja kablov v steni (v mm). Pomembno pri računanju dolžine vodnikov inštalacije.X in Y-Extension of drawing: velikost delovne površineGrid Size X in Y: velikost mreže.Grid X in Y- Orign: nastavimo odmik mreže od levega in spodnjega robu delovne površine.

18. Pri vstavljanju simbolov si lahko pomagamo z ukazno vrstico. V ukazno vnesemo ukaz house.

19. V okno Select an area vpišemo imena prostorov. Kreirajmo mapo z imenom Pisarna. Kliknemo na gumb New area.

20. V okno Define of the new area vpišemo Pisarna_vticnice. Izberemo simbole, ki jih želimo vključiti v mapo Pisarna.-vticnice.

21. Kliknemo na gumb Next. V oknu Create the new area kliknemmo na gumb Create Area.

22. Podobno napravimo mapo Pisarna_razsvetljava.

23. Vstavimo simbole za razsvetljavo. V ukazno vrstico vpišemo ukaz house. V oknu Select an area kliknemo mapo Pisarna in pričnemo z vstavljanjem simbolov.

24. Simbole vstavimo tako kot kaže spodnja slika.

Page 109: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

25. Pri postavljanju simbolov se pokaže x, kar pomeni, da se je aktivna funkcija oddaljenosti simbola od stene.

26. Dvokliknemo na simbol in simbol poimenujemo;  določimo tip, tokokrog in višino (2 m).

27. Ko smo simbole vnesli, preverimo višino simbolov. Razdelilne doze naj bodo na višini 2000 mm, prav tako izpusti za svetilke, stikala naj bodo na višini 1000 mm.

Page 110: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

28. Podobno vstavimo še ostale simbole, ki jih prav tako poimenujemo. Ko smo vstavili vse razvodnice, prenesemo celoten načrt v odložišče, odpremo nov delovni list in nanj prilepimo načrt. Na prvem listu povežemo simbole z vodniki. V menijski vrstici kliknemo Cable / Line.

29. Ko smo povezali simbole na prvem listu, izberemo nov delovni list in vanj vnesemo simbole vtičnic. Vstavimo simbole vtičnic, ki jih najdemo ali v mapi Socket outlets ali pa si pomagamo z ukazno vrstico (house). Vstavimo simbol Socket outlet 3 with protective contact.

Page 111: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

30. Dvokliknemo na simbol vtičnice. V okno vpišemo karakteristične podatke.

31. Kliknemo na kabel. Kabel poimenujemo, določimo tip in odčitamo dolžino kabla, ki znaša 2317 mm.

Pozor: vse razdelilne doze naj bodo na višini 2000 mm, vse vtičnice pa na višini 1000 mm.Vtičnice povežemo tako kot kaže slika.

Page 112: Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki