EVS - pot v tujino Mladi kot odsev svoje družine in družbe

Kaj pomeni biti človek? Couchsurfing

AVGUST–OKTOBER 12

VEJŽDEprodorna mladinska revija

št. 17, letnik IV.

V krempljih apatije

Druga stranBREZPLAČEN IZVOD!

NI ZA PRODAJO!

Če

želit

e og

laše

vati

v re

viji

VEJŽ

DE,

nam

piš

ite n

a ve

jzde

@gm

ail.c

om a

li na

s po

klič

ite n

a 07

81

44 1

19 . R

evija

izha

ja

vsak

2. m

esec

v n

akla

di 1

000

izvo

dov

in je

bre

zpla

čno

na v

oljo

na

40 ja

vnih

mes

tih v

Pos

avju

.

3

Kolofon:

4 SuženjmisliFinleyQuaye5 Poglejteokrogsebe6 ČlovekizbiraizkušnjeLetargijamedmladimi7 PolitičnaotopelostJutranjemisli8 Čebosteposkusili,boste vedeli9 KakoKŠTMmigazamlade?Vprašajsvojegažupana10 Anketa–žihrnekiuprašam?11 VkrempljihapatijeVirtualnipobeg12 Patologijapodjetij13 Fototurbina14,15 EVS–potvtujino16,17 Couchsurfing–pocenipoto vanjealiizkušnja,kispremeni življenje18,19 Mladikotodsevsvojedružine indružbe20 Zakajmeskrbizaomamljeno veščoWakeup&let’sgointoac- tion!21 Kajpomenibitičlovek22 Grajskatržnicastarinin unikatnihizdelkovnagradu Sevnica

Kazalnik:

Vztrajati in verjeti vase

Glede na razmere v današnjem času in politiki večina mladih obupa že na začetku svoje poti. Nihče ne verjame, da lahko njegov glas kar koli spremeni. Ne verjame več niti v svoje sposobnosti, čeprav jih nima kje uporabiti. Lahko je velik tal-ent, a se vda malodušju majhnega mesta, kjer ni možnosti za napredovanje.

Vsi tavamo v začaranem krogu, svet pa se vrti naprej. Nič ne naredimo zase in za boljšo kakovost življenja, ker ne ver-jamemo vase – ker smo se vdali, ker tako pač je. A tako ne gre. Nekaj je treba narediti za nas same in za naš boljši jutri. Začetek je vedno težek, a manjši koraki vodijo k večjim, zato motivirajmo sami sebe. Mi smo kreatorji svojega življenja in mi ga ustvarjamo. Nihče namesto nas ga ne bo. Kaj lahko torej storimo v tej smeri? Zamislimo se, kakšne darove nam je dala mati narava in jih skušajmo čim bolj izkoristiti. Sliši se enostavno, prežvečeno, mar ne? A ne gre vse tako zlahka, kot se sliši. Moramo se zazreti sami vase in najti potencial, ki nam je bil podarjen, ali pa najti kakšnega, ki nam ni bil, ven-dar se ga lahko naučimo. Za to pa nikoli ni prepozno. Zakaj bi jokali nad svojo žalostno usodo, če jo lahko v trenutku spremenimo. Kdor se izgovarja samo na to, da mu ni bilo nič podarjeno in da tega pač nima v genih, se močno moti.

Vsem nam je bila podarjena svetloba življenja, od nas samih pa je odvisno, v kolikšni meri jo bomo izkoristili. Verjeti vase in v svoje sposobnosti je največ, kar si lahko privoščimo. Tudi obstoječemu sistemu se lahko upremo z združenimi močmi. V zgodovini je ljudstvo velikokrat preživljalo težke trenutke, preden se je zgodil preobrat v miselnosti človeštva. Potre-ben je samo pogum. Pogum reči da.

(Uredništvo Vejžde)

BREZPLAČEN IZVOD!

NI ZA PRODAJO!

Izdalo in založilo: Športno, raziskovalno, kulturno in mladinsko društvo K.N.O.F. Projekt omogoča: Občina Sevnica, Ministrstvo za kulturo RSOdgovorna urednica: Mojca Žganec MetelkoGlavna urednica: Lucija RapNaslovnica: Nejc VolaričTisk: Tiskarna PresentNaklada: 1000 izvodovLektoriranje: Lucija RapOblikovanje: Robi Guček, Klavdija Švigel, Miha Gračner, Lucija RapNaslov in kontakt uredništva: Ob gozdu 11, 8290 Sevnica el. naslov: vejzde@gmail.com, telefon: 07 81 44 119

Trženjeoglasov:051364915,vejzde@gmail.com

SvojedogodkezaobjavovrubrikiVEJŽDEBOpošljitenael.naslovvejzde@gmail.com.

VSEBINA, REKLAME IN IZRAŽENA MNENJA SO IZKLJUČNO ODGO- VORNOST AVTORJEV IN NE IZRAŽAJO MNENJ UREDNIŠTVA.

4 POEZIJA zvoka:

FinleyQuayeReggae, alternativni rock, jazz, indie rock in še igra z zvrstmi glasbe, ki naj bi pomir-jale. Rojen leta 1974 v družini, kjer so bili navdušeni nad glasbo skorajda vsi. Oče, ki je večinoma igral jazz, in dva polbrata, so ga navdušili za glasbo že kot osnovnošolca. Rojen v Edinburghu, vendar šolan v Lon-donu in Manchestru, je zapustil šolo brez kvalifikacij ter poklica. Posneti album je bila vedno njegova prva želja, preden pa jo je dejansko uresničil, je bil zaposlen še kot prekajevalec rib, avtoličar in skrbnik za odrsko opremo. Navdušili so ga mnogi jazzovski glasbeniki, kot so Pete King, Ron-nie Scott in Lionel Hampton. Pri 19-ih letih je izdal svoj prvi singel »White Label«, štiri leta pozneje pa je v Veliki Britaniji že dose-gel lestvico Top 20 s »Sunday Shinning« in »Even After All«. Še istega leto je izdal svoj prvi album, imenovan »Maverick A Strike«. Skupno je izdal 9 albumov in 14 singlov, ki na lestvici v Veliki Britaniji niso padli pod 30. mesto. Je eden izmed najuspešnejših glasbenikov svojega žanra na Otoku, čeprav marsikdo o njem ni še niti slišal.

(Miha Gračner)

Vir foto: http://www.lisasouthernpr. co.uk/

Suženj misliKot nagnusna bolečina se dviguje njegova strast do bolnega življenjain prekletstvo trpljenja je v razbiti duši le še prah.Ve, da smrt prelepa ni njegova bilka odrešilna. Sedaj pozablja na črno preteklost in prihodnost priložnosti ignorira.Živi v prečudovitem trenutku. Zahaja tja, kjer ne misli, da ne znori.Tako odide v svet, kjer ni krute realnosti, kjer lahko živi in lebdi nad odrom tega svetain igra po svojem scenariju.

Vse, kar mu je življenje lepega prineslo, je spomin na dotik ljubezni,zaradi katerega je premočno vztrepetalo njegovo srce in ubilo razumin tako še misli okužilo s to boleznijo.A ko je vonj po dotiku izpuhtel, je upanje odvrgel globoko v črno votlinosvoje duše, ki jo je sam izkopal. Vanjo je položil še srečo, da je nikoli več ne vidi, ker ve, da vladarica je trpljenja.Tako sreča zanj postala je prekletstvo življenja,ki jo ljubezen v njem nikoli ni hotela videti.

Sedaj mu večnost trenutka popestri človek, ki upa namesto njegain ki živi v brezskrbnosti. Sedaj z zanimanjem spremlja svet, v katerem se razdaja za druge in pozablja na sebe.V druge misli ne vstopa, jih le skuša razumeti in privabiti rdečo barvo na modre ustnice obupa.Tako lahko diha na dnu samotnega oceanain negibno ždi, ne da bi bil kdo okraden.Ostaja le suženj prekletstva lastnih misli, dejanj in iste sle.Na dnu ostaja neviden za svet.Tako ga nihče ne vidi, kaj šele da bi ga poskušal dvignitina razburkano gladino in celo odvleči nazaj na obalo iskanja priložnosti.

V igri sveta išče svojo si popolnost.To je njegovo edino upanje, pa čeprav ve, da je popolnost let s polomljenimi krili proti nebu.Čuti, da je nekje lepota, kakor tudi ptica, ki hodi, čuti, da ima krila.

Nikoli ni jokal zaradi bolečine, nikoli, kadar je videl smrt. Še vedno pa se mu žalost iz oči izlije, ko občuti krivico, ker le-tega ne razume.

Verjel je vedno v neskončnost, v to, da se njegova duša vrne in poišče neko otipljivo bitje,s katerim sta eno. Minljivost tega sveta ga nikoli ni zanimala.Hrepenel je le po svobodni duši, ki ni odvisna od neobvladljivega časa in zastrašujočega prostora. Želel je, da bi njegova duša postala enkrat svobodna.

Njegove zadnje besede so bile nekaj o večnosti in brezmejni svobodi. Ko jih je izrekel, se je prvič od srca nasmejal.Prvič je začutil lepoto sreče, ki jo je le malokrat sanjal.Zrastla so mu krila, da lahko leti proti neskončnosti.

(MR)

5rubrikarji

Poglejte okrog sebe

Poglejte svet okrog sebe in se vprašajte, zakaj se tukaj obračamo v pozitivno smer. Zakaj bi sploh kdo gledal pozitivno na vlade, sistem, ekonomijo? Slišimo izjave kot na primer: »To delamo za vaše dobro, tako da vam odvzamemo plače, nižamo socialne pomoči, to delamo le za vas.« Kdo še verjame in zakaj bi kdo verjel temu, ko vsak le po petih minutah razmišljanja uvidi, da je vse skupaj iluzija, velika laž. Ampak še vedno se vsi zavedamo, nihče pa ne bi naredil ničesar, vsi samo govorimo, kako je slabo, kakšne so razmere, a še vedno smo preveč prestrašeni, da bi stopili skupaj in enkrat za vedno rekli sistemu ne.

Enemu samemu ne bo nikoli uspelo, le tonili in tonili bomo še globlje, do globine, ko ne bo več poti nazaj, samo še nižje, v temo, v svet mraka, nesreče, suženjstva. Le mi sami smo rešitelji, nihče nam ne bo pomagal, to ni situacija, ko rečemo: »Ah, saj bo kdo drug.« Ne, to je situacija, v kateri šteje tudi vaš glas, vaša pozitiva in vera v boljši svet, to je ne samo vaš, ampak tudi naš izhod iz suženjstva. Kaj je dobrega in spiritualnega v tem, če gledate stran in se sprenevedate, ko se ves sistem ruši in vleče s seboj nedolžne ljudi? To se dogaja pred vašimi očmi, vi pa se delate, kot da bo ta slika tako in tako izginila iz spomina. Kaj boste rekli vnukom, ko vas bodo vprašali, kaj ste počeli takrat, ko so vzpostavili nov svetovni red, in kako ste lahko to dopustili? Le kaj boste odgovorili?

Ne sme vas biti strah, bodite močni, če želite živeti v svobodnem svetu, ne smete poznati strahu in zanikanja, vse, kar se dogaja, je res, in se mora nehati. Mi smo vse, kar je kdaj bilo, kdaj bo in je, imamo neverjetno moč, ki jo globalisti ves čas skušajo zajeziti. Zavedajo se, da se lahko osvobodimo, zato se na vse pretege trudijo zaposliti naše možgane z nepotrebnimi informacijami na televiziji ali s kakšno udarno novico na svetovnem spletu. Globalistov, elit, tiranov je premalo, da bi delovali sami, zato smo tu mi, da peljemo sistem naprej, delujemo v njem, smo njegova glavna žila. Če ta žila poči, sistem pade; če le krvavi, glavni obrati diktatorjev še vedno delujejo, vas pa obmetavajo z lepimi besedami, vam govorijo, da bo vse v redu, da lahko mirno spite, vmes pa pobijajo ljudi v deželah tretjega sveta in gradijo nova koncentracijska taborišča za nas ostale. Nehajte živeti v zanikanju, nehajte iskati izgovore, zadnji čas je, da se prebudite, se uprete sistemu; skupaj nam bo uspelo, saj ne bo nobene lutke več, ki bi še sledila. »Lahko zajezite potok, lahko zajezite reko, ne morete pa zajeziti cunamija!« – David Icke. Vse najnovejše ideje o Združenih državah Evrope in ekonomski krizi so le del velikega scenarija, ki še prihaja. Ostaja nam le še nekaj časa za preobrat, ker na koncu ne nas-tradam samo jaz, ampak tudi vi in naši potomci.

»Najprej so prišli po pisatelje, nisem govoril, ker nisem bil pisatelj, nato so prišli po učitelje, nisem govoril, ker nisem bil učitelj, nato so prišli po jude, katolike, popotnike, zdravnike, Američane, športnike in komuniste, nisem govoril, ker nisem bil nihče od njih, nato so prišli pome, in potem ni bilo več nikogar, ki bi se oglasil namesto mene.« – Martin Niemöller (1892–1984)

(Tamara Hrovat)

NEKI BO ...

Vir foto: mladina.si

6ČLOVEK IZBIRA IZKUŠNJE IN ODNOS DO ŽIVLJENJSKIH DANOSTI – MIT ALI RESNICA?Realnostjesubjektivna–realnostjerelativna

Za vsakega izmed nas je resnica, kar smo se odločili verjeti, oziroma kar smo doživeli na lastni koži. Kadar nekdo verjame, da je večina ljudi zlonamernih in da se vsak briga le zase, je zato, ker so ga do takega stališča pripeljale življenjske izkušnje. Stališče, da so ljudje večinoma rado-darni, je prav tako posledica osebnega izkustva. Subjektivnost človekovega izkustva pomeni sub-jektivno predstavo o življenjskih dejstvih.

Prenagljeno bi bilo sklepati, da je človekovo stališče le posledica preteklih izkušenj. Človek je akter v smislu izbire odnosa do življenjskih de-jstev. Znana zgodba o dveh moških, od katerih je eden verjel, da mu v življenju ne bo uspelo, drugi pa je bil prepričan v uspeh, oba pa sta imela prav, govori o tem, da človekova prepričanja pritegu-jejo take izkušnje, ki ta določena prepričanja potrjujejo.

Ali so pozitivna pričakovanja posledice pozitivnih izkušenj v preteklosti? Viktor E. Frankl je logoter-apijo (katere spoznanja in tehnike pomagajo številnim ljudem ob doživljanju bivanjske praznote osmišljanja življenja) razvil na podlagi izkušnje koncentracijskega taborišča.

Ali naša pričakovanja oblikujejo našo prihod-nost? Na področju medicine je poznan placebo učinek. Zadnje čase pa se vse več govori o t. i. nocebo učinku – do tega pride, kadar je potek bolezni veliko slabši od pričakovanega, kar je povezano s pacientovim pričakovanjem slabega izida bolezni.

Pričakovanja dobrega v naši prihodnosti niso manj realna od pričakovanja slabih okoliščin, odnosov in izkušenj. Prednost stališča, da bo prihodnost prijetna izkušnja (kljub pogosto pris-otnim težavam), je v tem, da nam tak pogled omogoča črpanje potrebne energije za spopa-danje z izzivi vsakdanjika.

(Petra Kampl)

Letargija med mladimi Vsak ima svoj svet, svet, v katerem se znajdesamo on, živi samo on, uživa samo on, ga ra-zume samo on in nihče drug. Vsak si ustvari svoj svet, v katerem uživa bolj kot bi v zunanjem. Introvertiranost po meri. Zakaj pa ne? Globalni problem današnje družbe 21. stoletja? Mogoče. Kljub temu se postavlja temeljno vprašanje, zakaj mladi raje preživljajo svoj prosti čas sami za računalnikom kot pa s prijatelji v družbi? Mogoče ne zaupajo več niti njim in se laže skrivajo pod psev-donimi oz. »nicknami« na forumih in ostalih social-nih omrežjih? Zakaj je po novem lažje navezati stik z nekom iz Argentine kot s sosedom iz drugega nadstropja? Zato, ker se lahko pretvarjamo, da smo nekdo, ki v resnici nismo? Zato, ker si lahko izmislimo lažno identiteto, za katero si želimo, da bi bila mi, vendar ni? Mečemo sami sebi pesek v oči ali drugim? Kje so pristni odnosi med otroki in starši, med učitelji in učenci, med prijatelji, med spoloma? Zakaj vse več mladih beži v droge in alkohol? Poznate pesem Odnosi med srečnimi? Vse skupaj še pogla-blja trenutna finančna in posledično zaposlitvena kriza. Komu verjeti? Sam sebi ali obljubam vlade in drugih multinacionalnih korporacij? Odgovor je jasen. Ne zaupamo več institucijam, organiziranim religijam pa tudi novodobnim duhovnim gibanjem ne. Še sami sebi ne. Kar je najhuje. Ko začneš sam sebi postavljati eksistencialna vprašanja, nastane problem, kar ni nič slabega. Postaviš si vprašanje in pričakuješ, da boš dobil odgovor, a tega ni in ni. Potem se vprašaš, če je kaj narobe s tabo. Ne, ni. Mnogo mladih obupa pri tem iskanju? Zakaj bi sploh še nekdo iskal odgovore, če se ti ne prikažejo niti za obzorjem za devetimi gorami? Ja, problem retoričnih vprašanj. Sindrom majhnih mest ali va-sic. Mislimo, da ne moremo ničesar ukreniti, da bi nam bilo bolje. Zmota. Vsi smo apatični, zamišljeni, nedejavni, indiferentni in zlomljeni v svojem srcu. Od kod izvira to? Če bi bila freudistka ali jungistka, bi gotovo našla odgovor v nesrečnem otroštvu in kakšnem ojdipovo-elektrinem kompleksu. A vendarle, zakaj bi naše slabe izkušnje vplivale na naše nadaljnje življenjsko bivanje? Nisem psiholog, zato ne poznam odgovorov, sicer pa jih tudi za to usposobljene osebe ne. Ali jih sploh kdo? Sami pri sebi moramo razčistiti! Vedno vsi čakamo, da bo nekdo drug naredil nekaj namesto nas, sami pa se ne odločimo za akcijo. Sami sebi moramo biti največji motivator! Zato ker ne vidimo konca poti, še ne pomeni, da ne obstaja. Poznate obrabljeno frazo »pomembno je potovanje, ne cilj«? Pa še kako drži!

(L. R.)

7rubrikarjiPolitičnaotopelost

Apatija ali otopelost je odsotnost čustvenega odziva. Bolnik ne kaže zanimanja za dogajanje okoli sebe. Torej je v nas, mladih nekaj apatije. Ne zanimamo se za dogajanje okoli nas. Za politiko? Se sprašujete, zakaj ne? Prvič zato, ker političnega ma-nipuliranja sploh ne spremljamo, in to zato, ker tako in tako ne razumemo teh referendumov in kongresov. Če nekaj preberemo, še vedno ne vemo, ali bo to za nas dobro ali slabo. Drugo pa je, da »oni nad nami« ne pokažejo ničesar pozitivnega in dobrega (ali pa so za to krivi mediji, ki vedno objavl-jajo samo: znižali bodo štipendije in otroške dodatke, podaljšali delavno dobo ...). Kako naj jim torej zaupamo ali se zanimamo za njih? Saj se vsi za-vedamo, da bi bilo včasih pametno pr-ebrati kakšno revijo, kot sta Panorama ali Mladina, vendar ne moremo veliko vplivati, konec koncev se za 99 od 100 pravil odločijo »oni«. Vsi pravijo, da na mladih svet stoji, in kakor bomo kovali, tako bomo imeli. Bomo pač hlapci in bomo plesali, kakor bodo »oni zgoraj« žvižgali. Teganočemo,bo trebanekaj spre-meniti,kajne?

(K. Š.)

JUTRANJEMISLIVrahlemspancuzaslišimznanomelodijo.

No words can hurt us, no fire can burn us, no walls can hold us, cause, no one controls us, cause we’re strong and we’re fast. Our time has come at last. Just hold on, don’t go anywhere. Cause we’ve waited all of our lives. Now we’re seeing here in our rise. Baby no more waiting tonight. We got the world in our hands.(Taio Cruz: World in our hands)

Budilko pustim zvoniti nekaj časa, saj je dan fino začeti optimistično, potem jo ugasnem, se pretegnem, ker se mi ne še ne da vstati, vzamem svojo nokio in odidem na internet ter odprem zavihek Cosmopolitan, kjer preberem horoskop, da vem, kaj me čaka danes. Potem se malo razgibam, operem obraz in poiščem gumico, da si spnem lase, si uredim make up in vmes prižgem radio. Nato se ustavim pred odprto omaro in sem spet v dilemi, kaj obleči, kljub temu da je omara zelo polna. Poslušam radio, na vrsti so jutranja poročila, ki jih raje preskočim, in zamenjam postajo. Saj ne da me ne bi zanimalo, kaj se dogaja v naši preljubi državici, vendar nas mediji kar naprej bom-bardirajo z novicami z vseh strani. Po navadi so negativne, zato jih raje preberem na internetu, ko sem pri volji, saj če jih ves čas poslušaš in se jeziš, tako in tako ne bo nič drugače, pa še zagren-jen postaneš.Med tem ko brskam po omari, razmišljam, da je jesen že tu, da moram pospraviti kratke hlače, da dijaki in šolarji že pridno drgnejo šolske klopi, jaz pa še uživam in čakam, da bo oktober, ko bomo tudi mi bruci vstopili na izbrane fakultete.Včasih gledam sosedove otročičke, ko gredo v šolo s tako veli-kimi in težkimi šolskimi torbami, kar ni nič čudnega, saj imajo vsako leto več učbenikov in delovnih zvezkov. Nato se začnem spominjati svojih šolskih dni. Ko sem bila še otrok, sem mislila, da jih ne bo nikoli konec, pa me poglejte zdaj. Ko si enkrat pol-noleten, se čas kar neha vleči, in dnevi oziroma meseci minevajo kot po tekočem traku. V mojih šolskih dneh smo potrebovali veliko manj delovnih zvez-kov in učbenikov, smo pa zato veliko več pisali ročno, kar nam je bilo takrat zelo tečno, danes pa vem, da si s pisanjem veliko več zapomniš, saj moraš biti med narekovanjem skoncentriran na tisto, kar pišeš, da bodo zapiski še kdaj uporabni. Če učitelj ra-zlaga snov le iz učbenika, imaš čas za razmišljanje o vsem živem in potem se doma pred kontrolno nalogo čudiš, kdaj za vraga smo pa to obravnavali. Za starše je tudi ceneje, če otroci pišejo v zvezke in imajo manj ostalih potrebščin. Kakor koli že, če želiš biti uspešen v šoli, se moraš učiti, če ti je prav ali ne, ni druge, razen če si genij v »plonkanju«, pa še to ti ne pride prav pri vseh predmetih. Nato se odločim, da je dovolj razmišljanja o šoli, si obujem teniske in odidem ven.

(P. P. )

Vir foto: diversitymedia.blog.mk

88Kolumna:

Sotrenutki,koseživljenjezazdibrezsmisla,brezpomena.Insotrenutki,koprekipevamoodzado-voljstva,odtežkoopisljivesreče.Sovzponi insopadci.Sodnevisonca insodnevidežja.Česoncepremočnosije,nismozadovoljni;čepadadež,pravtakone.Abrezsoncaindežjasenedaživeti,zatojepomembnosprejetidanitrenutekinvnjemiskatismiselnašegabivanja.

Zakaj bi se bali samote, ki lahko koristi razvijanju našega notranja jaza; nas umirja, pomirja, pomaga pri spoz-navanju sebe in soljudi? Trenutki, ko smo lahko sami s sabo, so zelo pomembni, kajti takrat smo tisto, kar v resnici čutimo, mislimo, doživljamo … Smo preprosto to, kar smo, in takšni bi si morali biti všeč. Zunanja lepota je merljiva in minljiva, notranja ni in prav z notranjo lepoto »osvajamo svet« - s svojo sproščenostjo, z naivno klepetavostjo, z malce otroške radovednosti in radoživosti. Spomnite se svojih otroških dni, ko je bilo vse tako preprosto – stopili ste skozi vrata in takoj ste našli prijatelje za igro.

Ljudje se pogosto predajamo tarnanju in nezadovoljstvu; kritiziramo vse po vrsti in vse povprek, krivce za osebno nesrečo in slabo počutje pa iščemo samo v drugih. Pa so res vedno krivi drugi? Koliko smo sami prip-ravljeni storiti zase? Kolikokrat smo pobudniki kakšnega izleta, povabila na druženje …?

Že več let ne more spati. Že več let jemlje tablete proti depresiji. Zakaj? Kje so razlogi za takšno stanje? Morda v neiskrenih odnosih, ki jih ima s svojimi najbližjimi? V previsoko postavljenih osebnih in poklicnih ciljih? Se boji neznane prihodnosti, zato na cesti ne upa ogovoriti neznanca in ga vprašati za pot? Razlogov je lahko veliko, a namesto da bi reševali svoje »notranje konflikte«, mnogi raje sežejo po zdravilih, ki vodijo v odvisnost. Odvis-nosti je več vrst in človek jih izbere prostovoljno, ker ni dovolj močan, dovolj pogumen, da bi iskal nove poti, nove priložnosti, se drznil soočiti z novimi izzivi. »Ko se ena vrata zapro, se odpro druga,« mi je ob izgubi službe dejala sodelavka in kmalu je dobila novo priložnost, ki jo sprejema z lahkotnostjo radovednega otroka.

Prepustite se toku življenja, plavajte z njim in ne proti njemu. Pred meseci me je prijatelj obvestil, da na neki lokalni televiziji iščejo nove sodelavke in sodelavce. Naj poskusim, je dejal. Pa jaz? Prestrašila sem se, češ da nisem dovolj lepa, pametna, izobražena, sposobna … MHM … Če bi bilo to res, potem verjetno ne bi dobila sporočila, naj poskusim. »Poskusim lahko!« sem si dejala in šla, kajti kasneje v življenju bi mi bilo zagotovo žal, ker se nisem vsaj toliko potrudila, da bi poskusila. Bila je nova priložnost, da sem obrnila nov list v svoji knjigi z naslovom Življenje.

Verjemite in zaupajte vase – tudi takrat, ko se tla pod vašimi nogami majejo. Ne prepustite se malodušju, ob-jokovanju vsega minulega, kajti sedanjost je tukaj in zdaj, prihodnost pa je skrivnost. Stopite iz svoje tesne so-bice na svetlo sonce ali pa pojdite v dežju na sprehod. Nasmehnite se sosedi ali sosedu in jima naklonite nekaj prijaznih besed. Pozdravite neznanko ali neznanca na ulici. Pokličite osebo, ki je že dolgo niste in poklepetajte z njo. Stopite do domačega sladoledarja in pohvalite njegov sladoled … Vsak dan znova si recite: »Dan je lep, dan je popoln. Imam vse, kar potrebujem. Vidim, slišim, vonjam, berem, govorim, hodim, čustvujem, občutim … Mnogi med nami so za to prikrajšani!«

(Smilja Radi)

Če boste poskusili, boste vedeli

Vir foto: poslovni-savjetnik.com

Vprašaj svojega županaVPRAŠANJE: Kako ocenjujete aktivnosti mladih pri odločanju o političnih problemih in njihovi udeleženosti na volitvah v sevniški občini?

ODGOVOR: Odločanje oziroma soodločanje posameznika o političnih problemih in vprašanjih je v največji meri odvis-no od njegove lastne angažiranosti. Na volitvah se na kandidatnih listah v naši občini sicer pojavljajo tudi mlajši kandidati, udeležba volivk in volivcev po starostnih kategorijah pa se na voliščih posebej ne beleži, zato podatka o udeležbi mladih na volitvah nimam. Volitve namreč vodi in s podatki o njih razpolaga vo-lilna komisija, ne župan.

Menim, da je pri mlajši generaciji še pomembnejše kot kandidiranje na volitvah, njihovo vsestransko vključevanje v družbeno-politične aktivnosti in civilno družbo. Aktivno delovanje v številnih društvih, ki združujejo mlade ter vključevanje v druga društva je najboljši vzvod za uresničevanje njihovih potreb in želja. Delovanje mladih v okviru društvenih organizacij namreč prav tako prinaša možnost usmerjanja poli-tike in vplivanja nanjo. V vsaki skupnosti, kakor tudi v politiki se mora izražati preplet interesov in potreb celotne populacije. Ker modra politika družbene interese upošteva, lahko mladi svoje interese uveljavite tudi skozi ostale oblike angažiranja v družbi, ne le neposredno v politiki, predvsem pa z delom in pozitivnim pristopom. Ocenjujem, da ste nekateri pri tem že zelo uspešni.

S spoštovanjemSrečko Ocvirk, župan Občine Sevnica

KAKOKŠTMMIGAZAMLADE?

Trenutne razmere na trgu dela so za iskalce zaposlitve zelo slabe, tako da je verjetno v sedanji situaciji motivi-ranost že imeti službo. Zaposlenost človeku ne pomeni samo plače, ampak tudi možnost za zadovoljevanje osnovnih in drugih potreb. Zaposlen človek lahko preživlja sebe in družino ter tako zadovoljuje potrebo po preživetju. Potrebo po moči in priznanju zadovoljuje z možnostjo strokovnega in hierarhičnega napre-dovanja. Ko je človek zaposlen, lahko dela samo zaradi plačila ali pa ga delo veseli. Vsekakor je poleg same narave dela pomemben dejavnik za zadovoljnega delavca tudi in predvsem odnos v kolektivu, tako med sodelavci kot do nadrejenih. Zadovoljni delavci bodo samomotivirani in uspešni, s čimer ustvarijo ugodno delovno klimo, podjetje pa uspešno. Sama se z zagotavljanjem motivacije srečujem redko, pogosteje se srečujem s samomotivacijo. Glede črpanja energije za nove ideje in kreativno delo pa se lahko navežem že na prej napisano, kar je povezano z zadovoljnim delavcem. Pri novih idejah so mi v veliko pomoč obiskovalci Mladinskega centra Sevnica, drugi mladinski centri, razne delavnice, ki se jih udeležujem, sodelavci, internet ipd.

Mojca Švigelj, KŠTM Sevnica

Kako na delovnem mestu zagotavljate motivacijo in od kod črpate energijo za nove ideje in kreativno delo?

1010

žihr neki uprašam?KajbivSevnicizadržalomlade,dasenebiizseljevali,oziromabisepokončanemizobraževanjuvračalidomov?

MATIC;18:Pogrešam edino več orga-niziranih zabav. Prej sem živel v okolici Ljubljane, in če primerjam, je tu boljša družba in okolje bolj človekoljubno. V glavnem imamo vse: trgovine, gostilne, igrišča … Definitivno sem tu zadovoljen. Mah, ta Ljubljana … Sevnica je zakon!

MAJA,32:Ko gredo iz srednje šole na

fakulteto, jih pritegne življenje v večjih mestih, zato nimajo razlogov, da bi hodili nazaj. Tam se še iščejo, raziskujejo nove možnosti in si najdejo

novo družbo.

TINE,24:Legalize it.

KLAVDIJA,19:Razmišljam … Če gledamo trenutno stanje, se mi zdi, da jih ne more nič zadržati.

SANJA,23:Zadržala bi nas večja možnost

zaposlitve in pridobitve stanovanja, boljša povezanost med mladimi, več dogodkov. Zaželen bi bil tudi kakšen

klub z akcijskimi cenami pijač, pri-lagojenimi študentskemu žepu, kjer

bi nastopali dijaki in študentje.

IZJAVA MESECA:

»O,Sevnica,srečnadragavasdomača…«

Stari ljudski rek pravi, da je povsod lepo, doma pa je najlepše. Kljub temu se danes veliko ljudi, zlasti mladih, izseljuje iz svojih domačih krajev v večja mesta ali celo v tujino. Pomembno vlogo igrajo oddaljena visokošolska središča in boljše zaposlit-vene možnosti drugje. Beg možganov dobiva vse večje razsežnosti, zato obstaja bojazen, da bodo majhna mesta in vasi ostala brez gonilne intelek-tualne delovne sile, saj je le malo tistih, ki se po končanem izobraževalnem procesu vrnejo v svoje domače loge. Velik dejavnik pri odhajanju mladih v tujino so tudi bolje plačana delovna mesta tako za tiste, ki kljub visoki stopnji izobrazbe pri nas ne dobijo službe, kot za tiste z nižjo izobrazbo, ki so za enako delo preko meje bolje plačani. Kdor je dovolj pogumen, gre s trebuhom za kruhom. Lahko se vprašamo, katera cena je višja: ali odhod v tujino s polno mero domotožja ali stagniranje doma v pričakovanju na boljši jutri. Mlade v Sevnici smo povprašali, kaj bi njih zadržalo doma ali kaj bi jih po končanem šolanju privabilo nazaj.

(Anketirala: L. R.)

JELICA,22:Vsekakor bi bilo boljše, če bi

bilo na voljo več služb in bi bile najemnine za stanovanja

cenejše. Dobro bi bilo, če bi se odprl kakšen nov klub.

11žihr neki uprašam?

TINE,24:Legalize it.

rubrikarji

Apatija…Hm,vsemznanabesedaaline?Mislim,dabivsak,kibigavprašalazapomenbesede,znalodgo-voriti.Zakaj?Kersmosevsižesrečaliznjoinspoznalinjenpomenvunikatnišoli–življenju.Apatija je medicinsko gledan lahko simptom, posledica in celo bolezensko stanje pri motnjah čustvovanja. Spomin me odvleče daleč nazaj k predmetu psihologije, kjer je bila večinoma interpretirana kot simptom različnih bolezni: shizofrenije, depresije, alzheimerjeve bolezni …, in je predstavljala pomen »čustveno otopel«.Ta izraz večkrat kot posledico zasledimo tudi na svetovnem spletu ali v časopisih, ko beremo članke o prekomernem pitju alkohola, zasvojenostih, jemanju mamil … Zaradi samouničevanja po zgoraj naštetih vzorcih človek post-ane brezvoljen, ravnodušen, izgubi čustvenost in moti-vacijo in se sreča z malodušnostjo.Najzanimivejše je, da se tudi brez duševnih bolezni, zas-vojenosti in prepovedanih substanc oseba lahko sreča za apatijo. Občutek apatije lahko doživi v partnerskem odno-su ali pa na delovnem mestu oziroma v šoli. Jaz sem se srečala z apatijo, ko se spoznala, da se moja spodletela dol-goletna zveza bliža koncu, da upanja za naju ni, in takrat me je obletelo obdobje, ko enostavno nisem zmogla čutiti nobenega čustva, ne žalosti, ne jeze, ne veselja, ne besa, ne obžalovanja, le en prazen nič.Apatijo pogosto srečamo tudi na delovnem mestu. Mis-lim, da vsi poznamo tisti občutek zagnanosti, ko dobimo želeno službo, delamo in se maksimalno potrudimo, dok-ler ne pridemo do spoznanja, da našega dela nihče ne ceni ali ni pošteno plačano. Navdušenje do dela izgine, sledi tu in tam spor, nesoglasje med sodelavci in/ali šefom … In bum! Spet nastopi apatija – čustvena hladnost in br-ezosebnost odnosov, drugi nam gredo na živce, delo prav tako. Povsem izgine želja pomagati drugemu, odnosi so si vsi enaki in služba nam ne daje nobenega zadovoljstva, trudimo se narediti čim manj. »Kaj mene briga, kaj mi je tega treba; kar naredim, je več kot dovolj,« in podobne povedi so značilne za začetek apatije.Poglejmo sedaj nanjo kot na problematiko mladih, ki se še šolamo, zaključujemo študij, nadaljnje poti pa so bolj zaprte kot odprte, spodbud za zavzetost ni, perspektive pred nami so slabše kot kdaj koli, ni dela, ni denarja, ni stanovanj. Če nimaš zvez, lahko diplomo, za katero si se mukotrpno boril, vržeš v kot za naslednjih nekaj let, da se na njej nabira prah, dokler se ti ne nasmehne sreča. Ni čudno, da nam po vsem tem že počasi postane vseeno in postanemo malodušni, sploh mi mladi, ki nas apatičnost golta brez primere.

(Sanja)

V krempljih apatije

Virtualni pobegDanašnje stanje v slovenski družbi ni le v znamenju negotove politične situacije, vse večjega števila brezposelnih in pomanj-kanja služb za mlade ume, ki so ravnokar stopili s praga univerze z diplomo v roki, temveč tudi vsesplošnega družbenega malodušja, povezanega s tem. Starejši, še zlasti če so izgubili svoje delovno mesto v podjetju, kjer so delali večino svojega življenja, se ponavadi počutijo izdane s strani države oziroma vlade ali celo družbe, gledano kot celote, medtem ko pri mladih prevladuje pesimizem zaradi negotove prihodnosti. Kako se s tem spopadajo pos-amezniki, je različno, nekateri se bolj in-tenzivno ukvarjajo s športom, drugi se po-topijo v svet legalnih in nelegalnih opojnih substanc, vendar je še več takih, ki jih pre-vzamejo navidezna prostranstva.

Govorimo seveda o svetovnem spletu in množici računalniških ter konzolnih iger, ki ponujajo uporabniku beg iz sivega vsak-dana in vsaj začasni odklop od dnevnih skrbi. Deževni dnevi, stalnica prehoda iz poletja v jesen, so tako preživeti pred zaslo-ni ob gledanju filmov, najnovejših smešnic na različnih portalih za izmenjavo video-posnetkov in premagovanju navideznih sovražnikov ali grajenju svojega imperija. Sploh zadnje je še posebno varljivega značaja, saj daje marsikomu lažen občutek, da je nekaj dosegel, čeprav to nima no-bene veljave v realnem svetu. Marsikdo pa ob tem spoznanju le še globlje zabrede v brezna melanholije.

(Damir Žniderič)

12 Patologija podjetij

Nič koliko besed je bilo že napisanihna temo iskanja zaposlitve. Nič kolikobesed izrečenih. Kolikim je vse to zarespomagalo? Kje in kako začeti? Na začetku!

Vse se nekje začne. Danes bo najprimernejši trenutek za to. Najbolje je na dnu. Utopično je pričakovati, da boste takoj po končanem šolanju dobili službo na nekem položaju. Hm, so morda v ozadju strahovi, občutki krivde in sramu? Ko greste na razgovor, bodite realni, zvedavi in direktni. Povejte, v čem ste najboljši. Ne godrnjajte in ne poskušajte vzbuditi usmiljenja, bodite profesionalni. Prva tri leta vzemite delo, ki se vam ponuja, da spoznate, kaj ste sploh spo-sobni doseči, in da dobite delovne navade. Deloda-jalci se zavedajo, da je najti ustrezen kader zelo težko, če že ne nemogoče, zato so tu uvajalna obdobja. Prvi mesec je odločilen tako za vas kot za delodajalca. Prvi pravi razgovor se lahko opravi šele po tem obdobju.

Priti do razgovora je večinoma najtežji problem. Življenjepis Europass? Bodite raje unikatni, da si vas zapomnijo, zato napišite prošnjo ročno. Sto prošenj ročno? No, ja. Tako ali tako za veliko stvari naredimo samo »copy-paste«. Zelo pomembna sta oblika in seveda pravopis, zato naj jo pregle-da lektor. Že samo prvo bo dovolj. Prepustite se domišljiji. Ni univerzalnega odgovora ali abso-lutne resnice. Razmislite, ali si zares želite delati.

Pri iskanju službe oz. pri nastopu prvega dne na delovnem mestu praviloma ne poznamo same pa-tologije podjetja, ki je lahko popolnoma neustrezna. Dejstvo je, da v podjetju deluje veliko ljudi, vsak s svojo življenjsko zgodbo, polno težav, uspehov, pro-padov, veselja, sreče … Za uspešno delovno okolje so zelo pomembne komunikacija, odprtost in direk-tnost. Ne odlašajte s hruljenjem na sodelavca, če se teko počutite. Pohvalite ga in vprašajte, kako se počuti. Poiščite, v čem je dober. Povejte mu, naj se že enkrat obrije. Ne bodite zamerljivi, saj tudi drugi čistijo svoje ventile in se sproščajo. Postane zelo za-bavno. Kakšen dan je lahko tudi zelo težak. Povejte svojemu šefu, da nima pojma, direktno v obraz, če tako čutite. Uf, težka misel? Če je samozavesten in odprt človek, bo sprejel krtiko kot nekaj povsem življenjskega. Druga plat zgodbe je, če to vzame kot grožnjo in napad na njegov osebni obstoj. Lahko ste žrtev »zlorabe položaja« ali izgubite službo.

Pride dan, ko se odločimo zapustiti podjetje, pa naj bo to zaradi boljše zaposlitve ali iz drugega osebnega razloga. Najbolje je, če se delodaja-lec s tem strinja. Do težav pride, če nas potrebuje ali imamo z njim sklenjeno kakršno koli drugo pogodbeno obveznost, kot sta na primer dolg odpovedni rok ali kadrovska štipendija pri mladih.

Koliko je vredno naše opravljeno delo? Kakšno plačo si želimo? Samoocenitev. Test: Preje-mamo takšno plačo, kot si zaslužimo? Če je ne ali je sploh nimamo, potem smo vredni manj.

Občutljivi smo na višino plače, ki jo prejemamo, in težava lahko nastane v podjetjih, kjer nižajo stroške celo s prisilno poravnavo oziroma so tik pred stečajem. Velikokrat se takšno podjetje poskuša najprej rešiti z zniževanjem plač, in to je velik udarec za njegovo moralo. Kakovost pade in število reklamacij (napak) se poveča. Na račun nižanja plač se višajo reklamacije in smo na istem kot na začetku, le časa zmanjkuje.

Kaj pa ustvariti svoje podjetje? Od vseh, ki so šli skozi to, ni nihče vedel, v kaj se spušča. Tako da, akcija!

(MR)

fototurbinaPreselitev Stare šole , 4. 10. 2012

1414 EVS–POTVTUJINO

Siželitevtujinozaenoletoalimanj?

Predstavil vam bom program Evropska prostovoljna služba, ki mladim od 18. do 30. leta omogoča, da lahko gredo delat v tujino kot prostovoljci. Načeloma greste lahko že pri 16. letih, ampak to je poseben primer. Ni treba biti bogat, ne potrebujete statusa študenta, ni nujno popolno znanje tujih jezikov, samo voljo mor-ate pokazati in želja se vam lahko uresniči. Program je namenjen vsem, ki bi želeli delati kot prostovoljci v nevladnih organizacijah, raznih kulturnih centrih in ekokmetijah, z invalidi ali otroki, v hostlu, se ukvarjati z ekologijo, socialnimi problematikami, učenjem tujih jezikov, športnimi aktivnostmi ipd. Najprej si morate najti pošiljajočo organizacijo, ki vas bo poslala v tujino (Posavje: KNOF, DZMP, MC Krško in Brežice), potem pa dobite vse potrebne informacije. Od doma lahko preverite informacije na tej povezavi: http://ec.europa.eu/youth/evs/aod/hei_en.cfm. Plačano je bivanje, stroški, potni stroški, polno zavarovanje, hrana in žepnina, zaslužka pa na žalost ni.

Prijavainodhod

Midva s punco sva se decembra 2010 odločila, da bova skupaj šla v tujino. Jaz sem imel namen poiskati pošiljajočo organizacijo v Posavju, ampak je bila ona hitrejša in sva se povezala z mariborsko Pekarno. Stvar je potekala zelo hitro, oba sva iskala alternativni kulturni center, jaz sem želel sodelovati pri koncertih, Nataša pa delati z otroki. Na podlagi tega so nama predlagali tri organizacije, s katerimi je mariborska Pekarna part-nersko povezana in z njimi sodeluje, člani pa se tudi osebno poznajo. Daleč najboljša in najaktivnejša je bila organizacija Stanica na Slovaškem, zato sva se v nekaj dneh odločila prav zanjo in januarja že dobila pozitiven odgovor. Naj poudarim, da je postopek potekal res zelo hitro, saj poznam prostovoljce, ki so poslali po 60 prošenj, ko so šele dobili pozitiven odgovor. Februarja 2011 sva na povabilo gostujoče slovaške organizacije odšla na obisk (potni stroški so bili plačani), kjer sva se spoznala z bodočimi sodelavci, si ogledala stanovanje, mesto, delovno okolje ... Bilo nama je všeč, zato sva takrat dokončno potrdila in podpisala pogodbo, da prideva septembra na izmenjavo za eno leto.

Žilina

Živela sva v Žilini, mestu na SZ Slovaške, blizu poljske in češke meje, ki je malce manjše kot Maribor, dogaja pa se nekaj takšnega kot v Sevnici. He-he. Ni pretirano lepo mesto, ampak ga obdajajo čudoviti hribi. Vreme je zaradi kotline neprimerno slabše kot v Sloveniji, na dnevnem spisku je pogosto sivo nebo. Žilina je malce posebna, načeloma pa je Slovaška prav tako kot Slovenija zelo čudovita država. Imamo skoraj enako kulturo, hrano, pijačo, naravo, po nekaj mesecih tudi jezik postane podoben. Živela sva s slovaškim sostanovalcem v stanovanjskem bloku, peš oddaljenim 15 minut do organizacije, kjer sva delala, v osmem nadstropju z zelo lepim razgledom. Dobila sva tudi kolesi, ki sta nama še kako koristili. Naš blok so ravno tisto leto adaptirali, tako da smo večino časa poslušali hrup, ampak domek je bil lep.

Deloinprostičas

Ko sva prišla tja, nas je vseh pet prostovoljcev iz Slovenije, Francije, Španije in Nemčije imelo proste roke, da si najdemo delo, ki nas veseli. Nataša je v prijateljski organizaciji začela delati z otroki, (razgibalne vaje za najmlajše), pripravljati sobe in hrano za umetnike ter goste, kasneje je organizirala kuharske dogodke – veg-anske nedelje. Jaz sem po mestu raznašal plakate, v pisarni tiskal vstopnice in razne razporede za delo, sne-mal dogodke in jih kasneje zmontiral ter promoviral na internetu. Ker sva z Natašo dobila nekaj dodatnega denarja za najin poseben projekt, sva julija organizirala glasbeni dogodek. Vsi prostovoljci smo sodelovali pri dogodkih (na teden so se zvrstili 3 do 4), prodajali in kontrolirali vstopnice, delali v baru ter galeriji. Kdaj pa kdaj smo opravljali kakšna fizična dela: pospravljanje, pleskanje in čiščenje. Španec je delo našel v parku, Francozinja kot tehnik, Nemka pa je prevajala. Za vse EVS-prostovoljce je predvideno 6 do 7 ur dnevnega dela, 5 dni na teden, 2 dodatna dneva na mesec sta prosta. Stvar ni zahtevna, čeprav je bilo v naši organizaciji dela ves čas dovolj. V mestu se je malo dogajalo, na Stanici pa veliko, zato smo tam preživljali svoj čas, kdaj pa kdaj res malce preveč. Bilo je zabavno, toda čez nekaj časa je postalo malce čudno. K sreči smo imeli dober sistem, saj ko si potreboval odklop, si se samo vpisal na urnik in odšel na dopust. Zelo rad potujem in preden sem šel na EVS, sem prodal svoj bas, ojačevalec in delnice, da sem si lahko privoščil malce potovanj, saj kot prostovoljec dobiš denar samo za preživetje. Oba z Natašo sva popotnika, zato je bilo mnogo želja, kam oditi, včasih pa sva se srečevala s problemi usklajevanja časa zaradi dela. Videla sva dovolj, zagotovo več, kot če bi bila v Sloveniji, ampak mi je malo žal, da nisva videla še več.

Vtujinosamialivdvoje?

Za konec bi rad priporočil EVS prav vsem, ki želite oditi nekam, spoznati nekaj novega in sami sebe, kaj-ti takšna izkušnja vam bo zagotovo pomagala v življenju, pa še uresničiti jo je preprosto. Pojdite sami, na žalost ne morem nikomur priporočati, naj gre s svojim dekletom ali fantom, saj se je najina zgodba z Natašo tragično končala. Namen članka je sicer bil, da motiviram mlade, da postanejo mobilni in potujejo, tako da če želite iti na EVS s svojim partnerjem ali partnerico, to lahko storite, poiščite si isti kraj ali bližnja mesta, zagotovo si pa ne iščite iste organizacije.

(Besedilo in foto: Niki Žveglič)

EVS–POTVTUJINO

1616multi-kultiCouchsurfing – poceni

potovanje ali izkušnja, ki spremeni življenjePravijo,daječlovek,kinepotuje,primerljivzbralcem,kipreberelenaslovnostranknjige,neseznanisepaznjenovsebino.Z odprtjem meja ter sprostitvijo strogih in togih pogojev za pridobitev potovalnih viz se je v zadnjem času močno povečalo število popotnikov, predvsem mladih. Nemalo mladih se odloči za določen čas odložiti vse obveznosti in preložiti načrte za prihodnost ter potovati po svetu, kar omogoča tudi pocenitev prevozov, ogromno pa se jih odloči za alternativne načine potovanja, kot so štopanje, pešačenje, kolesarjenje ipd. Načrtovalec potovanja se bo slej kot prej soočil z vprašanjem, kje bo spal. V članku predstav-ljam lastno izkušnjo z eno od spletnih strani, ki omogoča najcenejšo nastanitev - brezplačno. Velja izpostaviti, da je couchsurfing.com (v nadaljevanju CS) le ena od spletnih strani, ki omogočajo popotnikom, da na tak način poiščejo nastanitev ter spoznajo lokalno prebivalstvo. Morda za koga ni najboljša, je pa trenutno s 3,6 milijona registriranih uporabnikov* iz 80.000 mest in 250 držav, najpopularnejša.

Da gre za velik projekt, pove tudi dejstvo, da privrženci te spletne strani govorijo o »skupnosti couch surfer-jev«. Govorijo o izkušnji, ki jim je spremenila življenje. Čeprav splošni pogoji spletne strani izrecno izpostav-ljajo, da stran ni namenjena iskanju partnerjev, je ogromno ljudi, ki so na tak način spoznali življenjske so-potnike. Glede na to, da uporabnik v svojem profilu izpostavi svoje interese in preference, s ciljem spoznati ljudi, ki mu ustrezajo, to niti ni čudno. Večina uporabnikov strani ne uporablja le zaradi tega, ker omogoča brezplačno nastanitev. Nekateri izrecno zavračajo prošnje za nastanitev ljudi, ki imajo namen pri njih najti le brezplačno nastanitev, ne pa z njimi preživeti svojega časa in jih spoznati. Treba se je zavedati, da ne boste spali v hotelu in bodo določene prilagoditve vendarle potrebne.

Za kaj sploh gre? Vsak si lahko ustvari svoj profil. Nanj naloži lastne fotografije, opiše svojo osebnost, s čim se ukvarja, interese, kaj ima rad, kakšni ljudje ga zanimajo ipd. Svetujem, da vsak izpostavi resnična dejstva o sebi in se kar najbolje opiše, saj bo le tako lahko naletel na ljudi, ki mu jih bo v veselje spoznati in mu bodo polepšali celotno potovanje. Vsak lahko ponuja »kavč« v svojem stanovanju, vendar to ni pogoj. Lahko je na voljo le za pijačo ali da razkaže mesto nekomu, ki že ima nastanitev. Primarni namen strani je ponudba strehe nad glavo, vendar gre za spoznavanje ljudi, ki bodo o svojem kraju znali povedati več kot turistični vodiči in bodo omogočili, da popotnik resnično začuti utrip mesta, spozna vse kotičke, ki so načeloma skriti turistom. Eno temeljnih pravil je, da se za nastanitev ne sme zaračunati v nikakršni obliki. Navada in lepa gesta je, da kot gost prinesete svojemu gostitelju malenkost, ki predstavlja vašo državo, pogost in izviren način pa je priprava tradicionalnih jedi za gostitelja v njegovi kuhinji.

Pozornost zaslužijo tudi CS-dogodki (CS events). Vsak uporabnik lahko organizira dogodek, ki je viden vsem, ki v določenem kraju ponujajo ali iščejo nastanitev. Tako se lahko spoznate in družite z ljudmi, ki so na poto-vanju sočasno kot vi, z njimi delite izkušnje ter se predvsem zabavate (več kot je ljudi, bolj je veselo). ** Prav tako lahko javno povabite lokalno prebivalstvo na druženje, čeprav morda prenočišča ne boste potrebovali. Če bi se radi podrobneje seznanili z idejo, vam predlagam, da se udeležite kakšnega dogodka v naši bližini, npr. Ljubljani ali Zagrebu, in prepričana sem, da se vas bo kar nekaj odločilo ustvariti profil. Popularna so tudi druženja uporabnikov strani na raznih večjih dogodkih, kot so veliki evropski festivali (Sziget, Exit, Tomor-rowland ipd.).

* Podatek na Wikipedii, nanaša se na januar 2012.** V Berlinu je vsako leto organiziran kamp, ki se ga udeleži več tisoč ljudi.

17Povsem normalno je, da se nekomu, ki s takšnim načinom potovanja nima izkušenj, porajajo dvomi. Stopiti v tuj dom in spati pri popolnem neznancu lahko zbudi občutke nelagodja. Poudariti je vredno, da »skup-nost« temelji na zaupanju, zato je izjemno pomembno, da pozorno pregledate profil vašega gostitelja ali gosta, preden pošljete prošnjo ali potrdite njen sprejem. Vsak uporabnik lahko drugemu uporabniku pusti referenco, ki je vidna vsem, in je imetnik profila ne more izbrisati. Tako lahko preverite, kakšne izkušnje so z določeno osebo imeli drugi uporabniki, ki seveda najlažje povedo, ali je določen človek vreden zaupanja ali se ga je bolje izogniti.

Če nekdo referenc nima (ker je na primer nov uporabnik), se lahko ta pomanjkljivost nadoknadi preko prošnje. V svojo prošnjo za kavč mora vsak vpisati nekaj podatkov o sebi in o tem, kam se odpravlja, ter kaj ga/jo je pritegnilo, da se je odločil/a prošnjo poslati prav vam. Če bi kdo doživel slabo izkušnjo, lahko poleg negativne reference uporabniku o njej poročate tudi osebju Couchsurfinga, ki vam bo pomagalo najti rešitev. Pomembno je podrobno prebrati opis prenočišča, ki ga nekdo ponuja. Uporabnik izpostavi, ali bo njegov gost imel svojo sobo, če bo spal na postelji, ali bo posteljo s kom delil, ali potrebuje spalno vrečo, če lahko kadi v stanovanju, če lahko pride s psom ali otrokom, če lahko parkira svoje vozilo; izpostavi lahko preference glede spola, ki ga raje sprejme v goste, ter podobne informacije, ki vam bodo prav tako v pomoč pri izbiri gostitelja. Vsak ni primeren za ta način potovanja, saj je namenjen za odprte ljudi. Povsem razumljivo je, da morate biti pripravljeni spoznati drugačne ljudi in živeti v različnih kulturah, kjer ni prostora za kakršna koli diskriminatorna razmišljanja.

Po načelni predstavitvi skupnosti naj na kratko opišem lastno izkušnjo pri surfanju. Kot gostja sem surfala po Veliki Britaniji, in to v Oxfordu, Liverpoolu in Londonu. Gre resnično za izjemno izkušnjo. V vsakem mestu si je gostitelj za naju s kolegico vzel čas, naju nahranil in razkazal svoje mesto, zvečer pa seveda peljal na prizorišča, kjer se domačini najbolj zabavajo. O teh mestih se ne bi naučila toliko in potovanje gotovo ne bi bilo tako zanimivo, če bi potovala preko agencije. Imam pa tudi nekaj izjemnih izkušenj z gostiteljstvom. V veselje mi je bilo spoznati surferje iz Francije, Irske, ZDA, Latvije, Češke, Nemčije. Vsaka izkušnja je edinst-vena tudi z vidika učenja tujih jezikov in širjenja obzorij. Je pa res, da je za dobrega gostitelja nujno, da si za goste vzame čas, tako da bi z mojega stališča gosta sprejela le na dela prost dan.

Sama bi v tem trenutku težko trdila, da mi je ta izkušnja spremenila življenje, me pa veseli spoznanje, da je po svetu ogromno dobrih in odprtih ljudi, in da je življenje veliko lažje, če se ne obremenjujemo z nep-otrebnimi stvarmi. Konec koncev imam veliko več možnosti, prijateljev in odprtih povabil v kraje, ki jih slej kot prej želim obiskati, kar je le še dodatna prednost in morda spodbuda za vas, da se odločite za tak način potovanja.

(Tatjana Božič)

Vir foto: https://www.facebook.com/couchsurfing

1818

Vmnogedružinesejeprikradelstrah.Strahpredpreživetjem.Mnogisoizgubilislužbe,mnogimsoseobčutnozmanjšaleplače.Prizanesenoninitistarimstaršem.

Strah, tesnoba, negotovost ... Vse to vedno bolj občutijo tudi naši otroci in mladostniki. Včasih kdo reče: »Ah, saj je otrok še premajhen, ne ve ...« A otroci vedo, čutijo, saj so prežeti z občutki svojih staršev oz. svojih pomembnih odraslih. Jih posrkajo vase. Vsa stiska se pozna v medsebojnih odnosih in občutek brezizhod-nosti narašča. Poleg tega mladi resnično živijo pod velikim pritiskom. Nenehne zahteve staršev in učiteljev na eni strani in dnevna poročila, ki ne obetajo nič dobrega in ne delujejo stimulativno za prihodnost. Za nameček so sami v obdobju odraščanja, ko bi najbolj potrebovali čustveno podporo in sporočilo, da so lju-bljeni, da so vredni. Teh sporočil je premalo, saj so tudi starši ujeti v svojih vzorcih iz primarne družine in obremenjeni z vsakdanom, zato včasih ne zmorejo dovolj prepoznati potreb svojih otrok in mladostnikov.

Zelo pomemben dejavnik je družina. Mnogi vzorci, ki jih pridobimo v svojem otroštvu in mladosti, nas vse življenje spremljajo in vplivajo na naše pomembne odnose. Kako se z vsem tem soočajo mladi? Nekateri se zatečejo v virtualni svet, v pretirano igranje igric, Facebook ali pa celo v svet omame, medtem ko nekateri postanejo apatični, depresivni. Za apatijo je značilna odsotnost čustvenega odziva, otopelost in brezvoljnost.

Kaj storiti? Najlažje se je tem občutkom prepustiti z mislijo »saj nič ne morem spremeniti« in se smiliti same-mu sebi! Pazi, bodi pozoren, tu se skriva največja past! Kljub vsemu naštetemu ni vse brezupno. Vzemi svoje življenje v svoje roke! Postani zavesten! Kaj pomeni biti zavesten? Pomeni, da se zavedaš tega trenutka, da si resnično tukaj in zdaj. Zdaj se odločiš, ali boš naredil nekaj zase, kar si že dolgo želiš, ali pa boš še naprej izgubljal čas za stvari, ki te ne osrečujejo. Boš izbral, da greš po dolgem času npr. na trening svojega prilju-bljenega športa ali pa boš raje cel večer in noč preživel ob televiziji? A boš končno odšla na učenje plesa, ki si ga že dolgo želiš, ali pa boš raje doma poležavala in krivila profesorje, starše in ves svet, ker nisi zadovoljna, in se »basala« s čokolado?!

Predstavljaj si, da imaš na polici dve posodi. V eni je pepel, v drugi je dragulj. Katero boš izbrala? Kako dragoceno je spoznanje, da je izbira tvoja! Ali ni to čudovito? A se zavedaš tega? V svojih rokah imaš izbiro. Kdo je gospodar? Vzemi stvari v svoje roke in kreiraj, zaupaj in odprla se ti bodo nova vrata. Lepša, boljša.

MLADI KOT ODSEV SVOJE DRUŽINE IN DRUŽBE

Ko potrebuješ pomoč, prosi zanjo! Stegni roko in dobil jo boš! Definicija odraslosti je, da zna-mo prositi za pomoč, kadar jo potrebujemo, in hkrati znamo ponuditi sočloveku čustveno oporo, ko to potrebuje. Odgovor na vsa ta vprašanja je spoznavanje samega sebe, spre-jeti sebe z vso ljubeznijo, ki jo premoreš, in si dovoliti napake, pasti, se pobrati in z dvign-jeno glavo nadaljevati svojo pot z globokim zaupanjem vase. Ker si edinstven, ker si pose-ben, posebna in si zaslužiš vso ljubezen tega sveta!

sociala 19Po mojih dosedanjih izkušnjah je največ otrok in mladostnik-ov prišlo k meni z zelo nizko samopodobo, saj največkrat niso »izpolnili« pričakovanja staršev, učiteljev, tudi vrstniki so jih pogosto zaznamovali s posmehom in negativnimi pripom-bami. Otroci in mladostniki imajo različne oblike pomoči v šolah. Običajno je, da vemo odrasli vse – kje je problem, kakšna pomoč je potrebna, prijazno ugotavljamo, kje so učenčeva močna področja. Učenec pa navadno ostane nem: ne artikulira sebe, svojih misli, svojih izkušenj, čustev, želja, niti svojih težav.

Prav zaradi tega uporabljam celostni pristop, kjer me na-jbolj zanima otrok, učenec ali mladostnik v vsej svoji lepoti in igrivosti. Razvijeva spoštljiv odnos, kjer je otrok oz. mla-dostnik zares slišan in viden. Katera so njegova najmočnejša področja? Kje je zares dober? Kaj si želi? Kaj ga razveseljuje in kje so področja, ki mu ne gredo tako dobro, kot bi želel. Kaj ga pri tem ovira? Šele nato skupaj najdeva obliko pomoči, kjer otrok ali mladostnik ves čas soustvarja, je v procesu soudeležen in razvija lastne kompetence. Več o tem na: www.audiva.si

(Besedilo in foto: Amina Vimpolšek)

MLADOSTNIK, MLADOSTNICA!!!Si v stiski in se zatekaš k družbi, za katero veš, da ni primerna zate? Imaš občutek, da te nihče ne razume, da nisi ljubljen/a, sprejet/a, dovolj dober/dobra? Se režeš po telesu, morda prekomerno uživaš hrano ali pa zavestno stradaš, bruhaš ipd.? Želiš si ugoditi zahtevam staršev, učiteljev, vendar ne zmoreš več. Postajaš apatičen/apatična, brez volje, ne vidiš smisla, morda si depresiven/depresivna ...So te morda pritegnile droge, alkohol in globoko v sebi veš, da potrebuješ nekoga, ki bi ti pomagal? Si morda v stiski, ker se ti je zgodilo nekaj, kar se ti ne bi smelo, pa se bojiš o tem spregovoriti?

Si morda žrtev psihičnega, fizičnega, spolnega ali medvrstniškega nasilja?Morda se ne znajdeš več dobro v svojem partnerskem odnosu. Kaj se dogaja?Ali pa si mogoče le želiš pogovora z osebo, ki ima znanje, izkušnje in ljubezen do dela s teboj?!Tu sem zate!

Neodlašajveč,pokličipotel.031229259alipišinaanima.audiva@gmail.com,večotemwww.audiva.si.

20 Zakaj me skrbi za omamljeno veščo

Slovenci imamo čudovito kulturno dediščino in nanjo smo ponosni. Tako je prav, in to je lepo.

Imamo tudi čudovito naravno dediščino. Upam, da smo tudi nanjo ponosni, in da je tudi to lepo.

Vendar kadar poskušamo pokazati vso čudovito arhitekturo, pogosto pretiravamo. In tako kulturna dediščina škodi naravi. Naše cerkvice in gradovi so izjemni, najlepši so ravno v jutran-jem soncu in ob zahodu, ko se na primer povzpnemo na grad in pogledamo prijazno Sevnico od zgoraj. Ko pa nastopi noč, bi lah-ko brez pomisleka privoščili tudi svetnikom in kamnitim očakom počitek. Ko nastopi noč, to ni več čas ljudi. To je čas raznoraznih bitij, ki zaživijo, ko leže na deželo tema. Ta bitja so za nas skrivnos-tna, tuja, celo magična. Ko takrat pogledamo proti gradu, ki se blešči v soju bele umetne luči, sploh ni več lep. Utrujen in betežen bedi ob zvoku cvrčanja kril tisočerih vešč, ki se zaletavajo v raz-beljeno steklo reflektorjev. Nočne žuželke slepo plešejo pred ne-navadno naslado močne luči, ki jim ni namenjena in ki jih v tre-nutku zasužnji in pogubi. Pa zmedeni netopirji, ki bi lahko veselo prhutali naokrog in skrbeli za številčno uravnoteženost žuželk, če bi le vedeli, da je nastopila noč. Tako pa prespijo roje žuželk, ki se sučejo ob »hecni« svetlobi in so izpostavljeni podhranjenosti. Kot da bi mi živeli le od kruha in bi v pekarno po sveže rogljičke prišli ob treh popoldan, namesto zjutraj. Rogljičkov ni, mi pa lačni. In naslednji dan spet in spet do bridke smrti. Se sliši neumno? Boli me briga za butaste vešče, kar naj se cvrejo?! Modra mati nara-va je naredila v svojem sistemu neštete zanke. Vse gre namreč po principu: iz zemlje vzklije trava, žuželka poje travo, netopir žuželko in iz netopirjevega kakca oz. iz mrtvega netopirja zo-pet gobice, travice itd.; in ravno zaradi teh odnosov se objestno scvrta množica vešč tiče tudi mene in tebe. Narava ne pokaže napake čez noč. Ne boste verjeli, vendar lahko bi se zgodilo, da zaradi teh vešč po čudnem spletu ekoloških povezav nasled-nje leto v pekarni ne bo več rogljičev. Morda pa tudi bodo. Ne vem. Vendar, kot naj bi nekoč dejal poglavar severnoameriških Indijancev Seattle, človek ni spletel mreže življenja, je le nit v njej. Kar človek naredi s to mrežo, naredi tudi samemu sebi. Sistem živih bitij in njihove medsebojne povezanosti je kompleksen in pomemben. In nočne živali so nočne zato, ker za svojo aktivnost potrebujejo noč. Noč pa je takrat, ko nastopi tema, in če teme ni, pokvarimo sistem in živalcam ukrademo njihovo pravico do življenja. In roko na srce, bi bil moj svet kaj drugačen, če reflektor ne bi svetil? Seveda. Boljši! Manj denarja za javno razsvetljavo, več raznoterih živih bitij in črno nebo z zvezdami za brezplačno romantiko. Kar je prav, ker je tako od vekomaj, in ker se v zvezdni noči rojevajo ljubezni.

(Marja Cvetanovski)

Gozdne klamfe

Wake up & let's go in to action! *Ekologijainvarovanjeokoljastavzadnjihletihpostaliosrednjatemavsehpomembnejšihraz-vojnihstrategij,načel…

Besedi sta vstopili v vsakodnevno rabo kot neko stalnico, vendar sta na žalost velikokrat dodani zgolj kot neka formalnost: »Ja, to pa moramo im-eti napisano, da smo IN (v trendu)«.Žal smo se šele sedaj začeli zavedati ekološke malomarnosti človečka samega. K temu se post-avljajo različna vprašanja, kako bo vedno večja populacija na Zemlji uspela doseči obstoj in zag-otavljati prihajajočim generacijam zdrav in nor-malen prostor za življenje.Na onesnaževanje okolja nas stalno opozarjajo, vendar človek kot človek, ki je, ta opozarjanja največkrat presliši in se raje vede po zacementi-ranih tračnicah družbe: »Ah, če sosed ne ločuje, se tudi meni ne splača«. Žalostno ugotavljam, da se premalo zavedamo, kako pomembno vlogo imamo pri ohranjanju čistega okolja. Verjetno zato, ker se večina pos-ameznikov hudičevo močno »drži« kolektivne ekološke apatije (Malačič, E., 2007). ** Ta melan-holija je razširjenja tako močno, kot je danes razširjena uporaba mobilnih telefonov. Da pa ne bomo tako kritični, se lahko zahvalimo tistim zvestim posameznikom, ki še niso obupali nad ostalimi in se zavedajo posledic, ki nas čakajo, če ne bomo pohiteli in zbudili naroda iz te strašne apatije, nezainteresiranosti in individualizma. Zato hvala vam. Ne obupajte nad nami!

(Lea Kelemina)

*Zbudite se in pojdite v akcijo!** Vir: Malačič, E., 2007: Oblikovanje ekološko ozaveščenega posameznika in vpliv njegovih ukrepov na okolje in družbo.

BODIMO EKO!

Vir foto: zazzle.com

Vir foto: place-to-wonder.blogspot.com

psiha

Kaj pomeni biti človek?Vpsihoterapevtskihkrogihsezadnjadesetletjapojavljajonoveraziskave,kisopripomogle,dasoseoblikovalinovipristopireševanjapsihopatologije (vedenjskih,miselnih inčustvenihproblemovčloveka).

Eden izmed teh je relacijski pristop, katerega ideja (podprta z empiričnimi dokazi) je, da je odnos najbolj temeljni in ključni motivator človeškega obstoja. Da jeodnosmedstaršeminotrokom ključen za vse vidike čustvenega doživljanja in da je treba v procesu klinične psihoterapevtske obravnave zdraviti odnos. SigmundFreud je govoril o principu ugodja, torej da je vsak posameznik naravno gnan k iskanju ugodja in izogibanju bolečine. Klinične izkušnje pa so vedno znova kazale, da si npr. hčerka očeta alkoholika v odraslosti najde zelo podobnega človeka – ni nujno, da bo alkoholik, ampak ji bo zbujal podobnočustvenovzdušje (bo čustveno hladen, odmaknjen, spravljal jo bo v sramoto, tako kot jo je oče, ko so ga nezavestno pijanega pripeljali domov). Če bi ta ženska nezavedno, naravno, instinktivno sledila principu ugodja, ji takšni moški prav gotovo ne bi bili privlačni. Njo je motiviralo nekaj drugega: biti pripadna, ljubljena, sprejeta, razumljena, dobiti sočutje, enostavno najti nekoga, ki bo z njo delal tako, kot njen oče ni znal. Ne samo da nje ni znal imeti rad, tudi sebe ni znal, ker tudi njega ni nihče znal, svojo bolečino iz preteklosti pa je miril z alkoholom. Tega moškega pa si ni našla po nekem čudnem naključju, ampak z izjemno preciznostjo našega nezavednega uma, s »trikom narave«, zaljubljenostjo, ki privede skupaj dva človeka z zelo podobnim nivojem diferenciacije in modelom odnosov, z zelo podobno čustveno regulacijo, po domače: z zelo podobnimi globokimi čustvenimi ranami iz otroštva. S temi ranami pa se je težko soočiti, kajti v otroštvu izoblikovani obrambni mehanizmi varujejo človeka pred to silno bolečino, pred katero se je kot otrok zavaroval, da je v svoji popolni otroški odvisnosti ohranil starše kot dobre, pa čeprav je šlo za fizične, spolne ali čustvene zlorabe. Enostavno zato, da so kot otroci lahko preživeli. Dva človeka se zaljubita in prideta skupaj v praktično enak intimni odnos, kot sta ga imela s starši, z zelo močnim razlogom – pozdraviti stare rane in biti končno sprejeta, ljubljena, pogrešana, pripadna. Paradoksalno pa se v partnerskem odnosu pri najbolj ranjenih pojavlja ravno nasprotno. Ponovno si namesto sočutja preko projekcijske-introjekcijskeidentifikaci-jezabadata nove rane, kajti odnos je tako močno podoben bolečemu odnosu iz preteklosti, da jima zbuja podobna čustva, ki se nezavedno sprožajo. Ta proces je utemeljen tudi nevroznanstveno, saj se v limbičnem sistemu v možganih nahaja amigdala, ki je sprožilec obrambnih reakcij, ki so človeka v otroštvu ščitile, da je lahko preživel, sedaj pa mu povzročajo ena-ko reakcijo (npr. strah, jezo, sram), ker ponovno čutijo nevarnost. To po navadi vodi v silne konflikte med partnerjema zaradi groznih telesnih napetosti, ki nastanejo, ko se amigdala, ki delujeavtomatsko, znajde v podobni, stresni in ogrožajoči situ-aciji. Osrednji paradoks vsega je, da na človeka, ki naj bi ga imel rad od konca življenja in naj bi bil osrednja figura njegov-ega obstoja, projicira (v njem vidi, ga zaznava kot) podobo destruktivnega odnosa iz preteklosti. Intimna partnerja drug drugemu prebujata enaka občutja zavrženosti, neljubljenosti, nespoštovanja, nesprejetosti, osramočenosti, gnusnosti, ki sploh nespadajovrealnost, ampak so delbolečepreteklosti, s katero se morata oba soočiti, da čustva lahko obvladata, pozdravita stare rane in končno zaživita brez bolečih projekcij.

(Nejc Volarič)

Ugodno lektoriranje seminarskih,diplomskih,

magistrskih,doktorskih nalog, letakov, plakatov,

oglasovindrugihvrstbesedil...

Vir foto: zazzle.com

Tel. 051 364 915Zavod KNOF, so. p., Ob gozdu 11, Sevnica

22Grajska tržnica starin in unikatnih izdelkov na gradu Sevnica

Živimo v obdobju intenzivnega potrošništva, ko se s poplavo izdelkov (post)industrijske proizvodnje izgublja vrednost unikatnim izdelkom na prodajnih policah. Z zavedanjem o pomenu in vrednosti unikatnih izdelkov želimo te čim bolj približati in jih ponuditi lju-dem v našem okolju. S tem želimo poudariti predvsem vrednost izvirnim stvaritvam, ki jih izdelujejo rokodelci, obrtniki in ostali ustvarjalci unikatnih izdelkov.

Zato smo v soboto, 6. oktobra 2012, na gradu Sevnica organizirali tržnico starin in unikatnih izdelkov, s katerimi so številni rokodelci, obrt-niki in ostali ustvarjalci zapolnili grajski atrij in jih ponudili obiskovalcem tržnice.

V ponudbi so bila naravna mila, negovalna olja, kvačkani in klekljani izdelki, unikatni izdelki iz lesa, ročno poslikane skrinje, ure, drobni predmeti za gospodinjstvo, spominki, orgon-itni energetski izdelki, izdelki iz gline, krožniki, pladnji, sklede, obeski, magneti, steklene ure, nakit, suho naravno cvetje – aranžmaji, usn-jeni izdelki, zvitki pergamenta, srednjeveški bobni, mošnjički, dekorativne kože, pletene steklenice, lesene punčke, voščilnice, prtički, čipke, suho cvetje, copatki, dobre vile, glineni svečniki, obeski za ključe, domači čaji, zeliščni sirupi, negovalna kozmetika, zeliščni napoji ...

Besedilo in foto: Rok Petančič,KŠTM Sevnica

REPORTAŽA

DruštvoštudentovBrežice je društvo za mlade. Deluje z namenom pomagati mladim, jih učiti in rasti skupaj z njimi, zato pripravlja veliko dogodkov zabavne, izobraževalne, športne in socialne narave ter ponuja veliko popustov in ugodnosti, ki vsakemu študentu in dijaku pridejo še kako prav. Z novim šolskim/študijskim letom se na Društvu študentov Brežice obeta kar nekaj spre-memb. Naj vam jih predstavimo ...

DŠBuspelje v dve smeri – z mesečno karto najugodneje do Lju-bljane in MariboraDŠBus bo zaradi novosti na področju subvencioniranja študentskih in dijaških prevozov letos še ugodnejši in priročnejši za mlade. Tako bo vsako nedeljo peljal v Ljubljano in Maribor ter vsak petek nazaj domov. Za mlade smo pripravili 4 različne opcije koriščenja avtobusnega prevoza, najprivlačnejša je mesečna karta za 10 evrov, ki zajema 8–10 mesečnih voženj in brezplačno vozovnico za mestni promet v Ljubljani (Urbana) in Mariboru. Vse dodatne informacije so na voljo na naši spletni strani pod zavihkom Projekti > Sociala > DŠBus. Rezervirajte si svoj sedež že danes.

VčlanisevDŠB–darilcesedajinskozivseletoDŠB vabi k vpisu ali podaljšanju članstva za novo šolsko/študijsko leto vse študente in dijake. S članstvom v društvu lahko koristite mnogo ugodnosti, ki vam jih društvo ponuja, obveščeni ste o vseh novostih na področju šolstva, projektih, ki jih društvo pripravlja za mlade; koristite lahko ugodnosti BIT-točke, sodelujete v nagradnih igrah in še marsikaj.Ob vpisu/podaljšanju članstva (ki je brezplačno) dobite še prisrčno darilce (majico in nekaj uporabnih študijskih potrebščin). Za včlanitev potrebujete potrdilo o šolanju.

Oktobrapripravljamo: sobota, 26. 10. 2012, Fazanc 2012 Več o dogodkih (in ostalih projektih društva) si lahko preberete na naši spletni straniwww.drustvo-dsb.si.

Pridružite se nam na facebookov strani drustvostudentovbrezice.

V STIKU Z MLADIMI.

BIT(Brežiškainformacijskatočka) – nova lokacija in novi delovni časBrežiška informacijska točka (BIT) je sedaj na novi lokaciji na Cesti prvih borcev 41. Nekoliko smo spremenili tudi delovni čas:Ponedeljek–četrtek: 9.00–12.00 in 12.30 do 15.30Petek: 11.00–14.00 in 14.30–17.30Sobota: 9.00–12.00Nedelja in prazniki: zaprto Kaj je BIT? Je stičišče informacij za mlade. Je prostor, kjer lahko v Brežicah fotokopirate najceneje, dobite kupone za popuste pri raznih storitvah, izkoristite točko Wi-Fi, poizveste o aktivnostih v Brežicah in Posavju ter mnogo več. Je tudi Eventimovo prodajno mesto.

Vejžde meseca:

“Za politiko ni mi m

ar, rad bi le živel kot car!”

Brezplačni okulistični pregledi (okulist dr. Krešim

ir Macan )

Velika izbira:- korekcijskih okvirjev priznanih znam

k- sončnih očal- kontaktnih leč

Simona Abram

s.p., Glavni trg 16, 8290 Sevnica

Delovni čas: ob delavnikih 8:30 - 17:00, ob sobotah 8:30 - 12:00

Tel.: 07 620 81 89, 041 651 557