Download pdf - OCENA UPRAVIČENOSTI JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

Ocena upravičenosti JZP »Energetska sanacija dveh javnih stavb v lasti Občine Ilirska Bistrica«

1

OCENA UPRAVIČENOSTI JAVNO-ZASEBNEGA

PARTNERSTVA

Energetska sanacija dveh javnih stavb v lasti Občine

Ilirska Bistrica

Izdelovalec: Naročnik:

GOLEA, Goriška lokalna energetska agencija

Trg E. Kardelja 1

5000 Nova Gorica

Občina Ilirska Bistrica

Bazoviška cesta 14

6250 Ilirska Bistrica

Rajko Leban, direktor Emil Rojc, župan

Ilirska Bistrica, september 2021


2

Naročnik: Občina Ilirska Bistrica

Bazoviška cesta 14

6250 Ilirska Bistrica

Predstavnik naročnika: župan

Emil Rojc

Naloga: Ocena upravičenosti JZP Energetska sanacija dveh javnih stavb v lasti Občine

Ilirska Bistrica

Izdelovalec elaborata: GOLEA,

Goriška lokalna energetska agencija

Trg E. Kardelja 1

5000 Nova Gorica

Izdelovalci:

Vodja projekta: Irena Pavliha, dipl. ekon.

Sodelavci na projektu Martin Murovec, univ. dipl. ekon.

Janez Melink

Matej Pahor


3

Kazalo vsebine

1 UVODNO POJASNILO Z NAVEDBO PRAVNIH PODLAG ................................................... 10

1.1 Uvodna pojasnila ............................................................................................... 10

1.2 Zakonske podlage .............................................................................................. 11

1.3 Metodologija dela .............................................................................................. 12

2 NAVEDBA INVESTITORJA, IZDELOVALCA TESTA UPRAVIČENOSTI, IZDAJATELJA VLOGE

O ZAINTERESIRANOSTI ZA IZVEDBO PROJEKTA PO MODELU JZP S PREDSTAVITVIJO

NAMENA IN CILJEV TEGA DOKUMENTA ....................................................................... 14

2.1.1 Podatki o investitorju oz. nosilcu projekta ....................................................... 14

2.1.2 Podatki o izdelovalcu testa upravičenosti izvedba projekta po modelu JZP ........ 14

2.1.3 Podatki o izdajatelju vloge za izvedbo projekta po modelu JZPNapaka! Zaznamek ni definiran.

2.2 Namen in cilj testa upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno - zasebnega

partnerstva ....................................................................................................... 15

2.3 Osnovni namen in cilj projekta ............................................................................ 15

3 POVZETEK OSNOV IZ VLOGE O ZAINTERESIRANOSTI ZA IZVEDBO PROJEKTA PO

MODELU JZP IN INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ....................................................... 17

3.1 Referenčne vrednosti ......................................................................................... 18

3.2 Ukrepi za energetsko sanacijo stavb .................................................................... 21

3.3 Okvirni terminski plan izvedbe ukrepov ................................................................ 26

3.4 Ocena vrednosti investicijskih ukrepov in prihrankov pri stroških energentov .......... 27

3.5 Analiza stroškov in koristi – ekonomsko-finančni del ............................................. 29

3.6 Povzetek ........................................................................................................... 29

4 IDENTIFIKACIJA JAVNEGA INTERESA .......................................................................... 30

4.1 Opredelitev javnega interesa v predpisih na Evropski ravni .................................... 30

4.2 Opredelitev javnega interesa v predpisih na nacionalni ravni ................................. 31

4.3 Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi dokumenti, usmeritvami in

strategijami na ravni EU in na nacionalni ravni ..................................................... 32

5 OPIS PROJEKTA IN VARIANTE »Z« INVESTICIJO .......................................................... 37

5.1 Predmet projekta ............................................................................................... 37

5.2 Namen in cilji projekta ....................................................................................... 37

5.3 Pregled in analiza obstoječega stanja stavb ......................................................... 38

5.3.1 Osnovni podatki o stavbah ............................................................................ 39

5.3.2 Pregled in analiza stanja energetske učinkovitosti posameznih stavb ................. 42

5.3.3 Obstoječa poraba električne in toplotne energije ............................................. 47

6 TEST UPRAVIČENOSTI IZVEDBE PO MODELU JZP ........................................................ 49

6.1 Predvideni ukrepi energetske sanacije po posameznih objektih .............................. 49


4

6.1.1 OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA .............................................................................. 50

6.1.2 ZDRAVSTVENI DOM IIRSKA BISTRICA ........................................................... 51

6.2 Analiza možnih načinov realizacije projekta .......................................................... 52

6.3 SWOT analiza .................................................................................................... 54

7 FINANČNA ANALIZA JAVNO NAROČNIŠKEGA MODELA IZVEDBE INVESTICIJE................. 59

7.1 Investicijska vlaganja ......................................................................................... 61

7.2 Analiza stroškov in koristi JN model ..................................................................... 65

8 FINANČNA ANALIZA IZVEDBE INVESTICIJE PO MODELU JAVNO-ZASEBNEGA

PARTNERSTVA ........................................................................................................... 67

8.1 Investicijska vlaganja ......................................................................................... 67

8.1 Analiza stroškov in koristi model JZP ................................................................... 69

9 EKONOMSKA ANALIZA ............................................................................................... 72

10 OCENA UPRAVIČENOSTI IZVEDBE PROJEKTA .............................................................. 75

10.1 Upravičenost izvedbe projekta z vidika smotrnosti poslovanja ................................ 75

10.2 Merila testa uspešnosti JZP ................................................................................. 77

10.3 Test gospodarnosti ............................................................................................ 79

10.4 Test učinkovitosti............................................................................................... 80

10.4.1 Test uspešnosti ............................................................................................ 81

10.5.1 Porazdelite tveganj projekta .......................................................................... 82

10.6.1 Kvalitativno vrednotenje koristi za porabljeni denar ......................................... 86

10.6.2 Kvantitativno vrednotenje koristi za porabljeni denar ....................................... 91

11 KLJUČNE UGOTOVITVE I. FAZE TESTA UPRAVIČENOSTI IZVEDBE PROJEKTA PO MODELU

JZP ........................................................................................................................... 93

12 PRILOGE ................................................................................................................... 94

1.1 Podatki za stavbo OŠ Antona Žnideršiča za izbrano varianto (Varianta 2) ................ 94

1.2 Podatki za stavbo Zdravstveni dom Ilirska Bistrica za izbrano varianto (Varianta 2) 103


5

Kazalo tabel

Tabela 3.1 – Seznam obravnavanih stavb ....................................................................... 17

Tabela 3.2 – Pregled povprečnih referenčnih vrednosti za objekt OŠ Antona Žnideršiča za leta

2018-2020 - ELKO ........................................................................................................ 19


2018-2020 – ELEKTRIČNA ENERGIJA ............................................................................. 19

Tabela 3.4 – Pregled povprečnih referenčnih vrednosti za objekt ZD Ilirska Bistrica za leta

2018-2020 - ELKO ........................................................................................................ 20


2018-2020 – ELEKTRIČNA ENERGIJA ............................................................................. 20

Tabela 3.6 - Pregled predvidenih ukrepov – OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA .............................. 21

Tabela 3.7 - Pregled predvidenih ukrepov – ZDRAVSTVENI DOM ...................................... 24

Tabela 3.8 - Okvirni terminski plan izvedbe ukrepov ........................................................ 26

Tabela 3.9 - Ocena vrednosti vseh investicijskih ukrepov, predvidenih s strani promotorja .. 27

Tabela 3.10 - Vrednost investicijskih ukrepov, možnih na način JZP .................................. 27

Tabela 3.11 – Povzetek finančne strukture investicije ...................................................... 27

Tabela 3.12 – Povzetek investicije javnega partnerja ....................................................... 28

Tabela 3.13 – Stroški ogrevanja in električne energije ter ocena vrednosti prihrankov po

izvedbi investicijskih ukrepov (upravljanje in vzdrževanje objekta izvaja pogodbeni partner)

.................................................................................................................................. 28


izvedbi investicijskih ukrepov (upravljanje in vzdrževanje objekta izvaja javni partner) ....... 28

Tabela 3.15 – Primerjava variant financiranja ................................................................. 29

Tabela 5.1 - Osnovni podatki o stavbi iz evidence GURS – OŠ Antona Žnideršiča................ 40

Tabela 5.2 - Podatkovna zbirka o stavbi s ključnimi podatki – OŠ Antona Žnideršiča ........... 40

Tabela 5.3 - Osnovni podatki o stavbi iz evidence GURS – Zdravstveni dom Ilirska Bistrica . 42

Tabela 5.4 - Podatkovna zbirka o stavbi s ključnimi podatki – Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

.................................................................................................................................. 42

Tabela 5.5 - Povprečna letna raba in povprečni letni stroški električne in toplotne energije za

zadnja tri leta (2018-2020) po posameznih stavbah v EUR z DDV ..................................... 47

Tabela 5.6 - Prilagojena raba električne in toplotne energije v EUR brez DDV .................... 48

Tabela 6.1 – Izbrani scenarij – OŠ Antona Žnideršiča....................................................... 50

Tabela 6.2 – Izbrani scenarij – Zdravstveni dom Ilirska Bistrica ........................................ 51

Tabela 6.3 – SWOT analiza – javno naročilo ................................................................... 55

Tabela 6.4 – SWOT analiza – koncesijsko javno-zasebno partnerstvo ................................ 56

Tabela 7.1 – Predvidena dinamika izvedbe obravnavanih stavb ........................................ 59

Tabela 7.2– Vrednost investicijskega projekta po posameznih stavbah in skupaj: V1 i n V2;

stalne cene .................................................................................................................. 62

Tabela 7.3 – Vrednost investicijskega projekta po strukturi investicijskih vlaganj JN model –

stalne cene .................................................................................................................. 63


tekoče cene ................................................................................................................. 63

Tabela 7.5 – Povzetek upravičenih in neupravičenih stroškov investicijskega projekta po

strukturi investicijskih vlaganj JN model – stalne cene ..................................................... 64


strukturi investicijskih vlaganj JN model – tekoče cene .................................................... 64


6

Tabela 7.7 – Prikaz virov financiranja v tekočih cenah JN model v EUR ............................. 64

Tabela 7.8 – Vhodni podatki analize ............................................................................... 66

Tabela 7.9 – Prikaz finančnih kazalnikov investicije JN model ........................................... 66

Tabela 10.1 - Preglednica meril testa uspešnosti JZP projekta .......................................... 77

Tabela 10.2 – Test gospodarnosti .................................................................................. 79

Tabela 10.3 – Test učinkovitosti oz. predvideni učinki izvedbe projekta varianta z investicijo 1

(JN model)................................................................................................................... 80


(JZP model) ................................................................................................................. 80

Tabela 10.5 – Test uspešnosti izvedbe projekta varianta z investicijo 1 (JN model) ............ 81

Tabela 10.6 – Test uspešnosti izvedbe projekta varianta z investicijo - JZP model .............. 82

Tabela 10.7 – Prikaz porazdelitve pretežnega dela tveganj glede na vrsto tveganj po modelu

JZP (varianta »z investicijo« 2) ...................................................................................... 83

Tabela 10.8 – Ugotavljanje morebitnih tveganj in načini njihove omejitve za obe varianti »z

investicijo« .................................................................................................................. 85

Tabela 10.9 – Kvalitativno vrednotenje koristi za porabljen denar v primeru izvedbe projekta

po JN modelu – varianta 1 ............................................................................................ 87


po modelu JZP ............................................................................................................. 88

Tabela 10.11 – Kvalitativno vrednotenje koristi za porabljen denar v primeru »brez

investicije« .................................................................................................................. 90

Tabela 10.12 – Rezultati kvalitativnega vrednotenja vseh treh variant ............................... 90

Tabela 10.13 – Finančni in ekonomski kazalniki upravičenosti ekonomskega projekta za

varianti »z investicijo« za javnega partnerja.................................................................... 91

Tabela 12.1 – Ocena skupnih stroškov za stavbo OŠ Antona Žnidaršiča – stalne cene v EUR

.................................................................................................................................. 94

Tabela 12.2 : Dinamika investiranja po strukturi investicijskih vlaganj stavba OŠ Antona

Žnidaršiča v stalnih cenah v € - Varianta 2 ...................................................................... 95

Tabela 12.3: Dinamika investiranja po strukturi investicijskih vlaganj stavba OŠ Antona

Žnidaršiča v tekočih cenah v € - Varianta 2 ..................................................................... 95

Tabela 12.4: Ocena upravičenih stroškov investicijskega projekta po dinamiki investicijskih

vlaganj stavba OŠ Antona Žnideršiča v stalnih cenah v € - Varianta 2 ............................... 95


vlaganj stavba OŠ Antona Žnideršiča v tekočih cenah v € - Varianta 2 ............................... 96

Tabela 12.6: Ocena neupravičenih stroškov investicijskega projekta po dinamiki investicijskih

vlaganj stavba OŠ Antona Žnideršiča v stalnih cenah v € - Varianta 2 ............................... 96


vlaganj stavba OŠ Antona Žnideršiča v tekočih cenah v € - Varianta 2 ............................... 96

Tabela 12.8: Viri financiranja stavba OŠ Antona Žnideršiča v tekočih cenah v € - Varianta 2 97

Tabela 12.9: Vhodni podatki finančne analize OŠ Antona Žnideršiča.................................. 97

Tabela 12.10: Finančni denarni tok stavba OŠ Antona Žnideršiča za Varianto 2 – zasebni

partner ........................................................................................................................ 98

Tabela 12.11: Prikaz vrednosti finančnih kazalnikov stavba OŠ Antona Žnideršiča za Varianto

2 – zasebni partner ...................................................................................................... 98

Tabela 12.12: Finančni denarni tok stavba OŠ Antona Žnideršiča za Varianto 2 – javni partner

brez subvencije ............................................................................................................ 99


7


2 – javni partner brez subvencije ................................................................................... 99


z upoštevanjem subvencije ......................................................................................... 100


2 – javni partner z upoštevanjem subvencije ................................................................ 100

Tabela 12.16: Finančni denarni tok stavba OŠ Antona Žnideršiča za Varianto 2 – konsolidacija

................................................................................................................................ 101


2 – konsolidacija ........................................................................................................ 101

Tabela 12.18: Ekonomska analiza stroškov in koristi stavba OŠ Antona Žnideršiča-Varianta 2

................................................................................................................................ 102

Tabela 12.19: Prikaz vrednosti ekonomskih kazalnikov stavba OŠ Antona Žnideršiča za

Varianto 2 .................................................................................................................. 102

Tabela 12.20: Ocena skupnih stroškov za stavbo Zdravstveni dom Ilirska Bistrica – stalne

cene v EUR ................................................................................................................ 103

Tabela 12.21: Dinamika investiranja po strukturi investicijskih vlaganj stavba Zdravstveni

dom Ilirska Bistrica v stalnih cenah v € - Varianta 2 ....................................................... 104


dom Ilirska Bistrica v tekočih cenah v € - Varianta 2 ...................................................... 104


vlaganj stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v stalnih cenah v € - Varianta 2 ............... 104


vlaganj stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v tekočih cenah v € - Varianta 2 .............. 105

Tabela 12.25: Ocena neupravičenih stroškov investicijskega projekta po dinamiki

investicijskih vlaganj stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v stalnih cenah v € - Varianta 2

................................................................................................................................ 105


investicijskih vlaganj stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v tekočih cenah v € - Varianta 2

................................................................................................................................ 105

Tabela 12.27: Viri financiranja stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v tekočih cenah v € -

Varianta 2 .................................................................................................................. 106

Tabela 12.28: Vhodni podatki finančne analize Zdravstveni dom Ilirska Bistrica................ 106

Tabela 12.29:Finančni denarni tok stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica za Varianto 2 –

zasebni partner .......................................................................................................... 107

Tabela 12.30: Prikaz vrednosti finančnih kazalnikov stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica za

Varianto 2 – zasebni partner ....................................................................................... 107

Tabela 12.31: Finančni denarni tok stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica za Varianto 2 –

javni partner brez subvencije ....................................................................................... 108


Varianto 2 – javni partner brez subvencije .................................................................... 108


javni partner z upoštevanjem subvencije ...................................................................... 109


Varianto 2 – javni partner z upoštevanjem subvencije ................................................... 109


8


konsolidacija .............................................................................................................. 110


Varianto 2 – konsolidacija ........................................................................................... 110

Tabela 12.37: Ekonomska analiza stroškov in koristi stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

za Varianto 2 ............................................................................................................. 111

Tabela 12.38: Prikaz vrednosti ekonomskih kazalnikov za stavbo Zdravstveni dom Ilirska

Bistrica za Varianto 2 .................................................................................................. 111


9

Kazalo slik

Slika 1: OŠ Antona Žnideršiča (Vir: rEP GOLEA) .............................................................. 39

Slika 2: Tlorisni pogled na stavbo (Vir: rEP GOLEA) ......................................................... 40

Slika 3: Zdravstveni dom Ilirska Bistrica (Vir: rEP GOLEA) ................................................ 41

Slika 4 – Vhodno izhodni model učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti poslovanja ........ 76


10

1 UVODNO POJASNILO Z NAVEDBO PRAVNIH PODLAG

1.1 Uvodna pojasnila

Investitor Občina Ilirska Bistrica namerava v okviru investicijskega projekta izvesti celovito

energetsko sanacijo dveh javnih stavb z vzpostavitvijo sistema energetskega upravljanja:

1. OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, 2. Zdravstveni dom Ilirska Bistrica.

Stanje energetske učinkovitosti obravnavanih stavb je problematično. Na podlagi ogledov

stavb in izdelanih razširjenih energetskih pregledov so bili po posameznih stavbah določeni

ustrezni investicijski in organizacijski ukrepi energetske sanacije. Stavbi bosta po prenovi

energetsko bolj učinkoviti. Investicijska dela so načrtovana tako, da se z izvedbo operacije

poveča zdravstveno varstvo uporabnikov, izboljša bivalno udobje in poveča energijska

učinkovitost stavb. Pri prenovi se bo ohranilo obstoječo zasnovo stavb. Ukrepi energetske

sanacije po posameznih stavbah so predstavljeni v nadaljevanju.

Predmetni test javno-zasebnega partnerstva (v nadaljevanju Test) kot del predhodnega

postopka predstavlja izhodišče za odločitev naročnika o izvedbi projekta pogodbenega

zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih stavb Občine Ilirska

Bistrica po modelu javno-zasebnega partnerstva ali javno-naročniškem modelu.

Test upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva podaja odgovor

na vprašanje ali je smiselno izvesti obravnavani projekt s proračunskimi sredstvi (upoštevaje

dejstvo, da javni partner/naročnik zato ne bo mogel izvesti nekaterih drugih projektov) ali v

obliki javno-zasebnega partnerstva ali pa projekta sploh ne izvesti.

Namen Testa kot dela predhodnega postopka po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu

(Uradni list RS, št. 127/06) je, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so

izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in

sklenitev razmerja javno-zasebnega partnerstva, in da se opredelijo temeljni elementi javno-

zasebnega partnerstva za določitev vsebine odločitve in/ali akta o javno-zasebnem

partnerstvu.

Tako sta del predhodnega postopka tudi izdelava investicijskega elaborata skladno z Uredbo

o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju

javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16), in pa predvsem izdelava ocene

upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva, skladno z 8. členom

ZJZP in Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega

partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07).

Postopek za sklenitev javno-zasebnega partnerstva lahko v praksi začneta tako javni partner

kot tudi (bodoči) zasebni partner. Predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme

odločitev o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva ali zaključku postopka, se namreč

začne na lastno pobudo javnega partnerja ali na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo

javno-zasebnega partnerstva, ki jo poda pravna ali fizična oseba, ki ima interes za izvajanje


11

javno-zasebnega partnerstva (t. i. promotor). Predmetni dokument se izdeluje na podlagi

prejete vloge promotorja Resalta d.o.o., Šlandrova ulica 4b, 1231 Ljubljana, ki je bila

predložena Občini Ilirska Bistrica v juliju 2021.

Za izdelavo ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva, ki predstavlja tudi oceno

upravičenosti celotnega projekta, smo uporabili vhodne podatke, prikazane v nadaljevanju

dokumenta.

1.2 Zakonske podlage

Pri izdelavi testa upravičenost izvedbe projekta po modelu javno – zasebnega partnerstva

smo upoštevali naslednje pravne podlage:

• Zakon o javno - zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006, v

nadaljevanju: ZJZP);

• Zakon o javnih financah (ZJF) (Uradni list RS, št. 11/2011- uradno prečiščeno

besedilo, 14/2013- popr.,101/2013,55/2015-ZFisP in 96/2015-ZIPRS1617);

• Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998,

127/2006, 38/2010 in 57/2011);

• Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju:

ZJN-3);

• Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno - zasebnega

partnerstva (Uradni list RS, št. 32/2007);

• Priročnik za revizijo smotrnosti poslovanja 2015, Evropsko računsko sodišče, 2015;

• Priročnik za revizijo smotrnosti poslovanja, Računsko sodišče Republike Slovenije,

november 2006;

• Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije

na področju javni h financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016);

• Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidenc projektov javno - zasebnega

partnerstva in sklenjenih pogodb v okviru javno - zasebnega partnerstva (Uradni

list RS, št. 56/2007);

• Odlok o Svetu Vlade Republike Slovenije za javno - zasebno partnerstvo (Uradni

list RS, št. 61/2007 in 36/2009).

Pri pregledu vloge o zainteresiranosti je potrebno ugotoviti ali je vloga promotorja

pripravljena v skladu z drugo točko 2. člena Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe

projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva. Dokumentacija, ki jo promotor predloži,

mora vsebovati vse elemente, ki jo vsebuje dokumentacija, ki jo ima pripravljeno javni

partner, zlasti pa:

• idejne rešitve za dosego razpisanih ciljev in tehnične specifikacije,

• analizo razvojnih možnosti in sposobnosti investitorja,

• prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije, iz katere

bodo razvidna tveganja, ki bi jih zainteresirana oseba prevzela z oceno vrednosti

posameznega prevzetega tveganja,

• ekonomsko oceno projekta,

• časovni načrt izvedbe,

• oceno prihodkov in stroškov v času življenjske dobe projekta.


12

Na osnovi četrte točke 8. člena Zakona o javno - zasebnem partnerstvu je minister za finance

izdal Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno - zasebnega

partnerstva. Na osnovi prejete vloge o zainteresiranosti je javni partner dolžan izvesti t.i. test

upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno - zasebnega partnerstva v skladu z določili

8. člena Zakona o javno - zasebnem partnerstvu ter določili in kriteriji iz Pravilnika o vsebini

upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno - zasebnega partnerstva.

Projekt se ocenjuje na podlagi naslednjih kriterijev (2. odstavek 3. člena Pravilnika o vsebini

upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno - zasebnega partnerstvo):

• življenjske dobe projekta,

• neto sedanje vrednosti,

• interne stopnje donosnosti,

• rezultatov in ciljev investicije, izvedene po javno naročniškem modelu ali po modelu

javno - zasebnega partnerstva (tako imenovana value for money ) ter

• analize stroškov in koristi vloženih sredstev v projekt (tako imenovana ekonomska

CBA - cost benefit analiza).

Zakon o javnih financah v 2. členu, ki opredeljuje cilje proračuna in načela zakona, v 3. točki

določa, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in

gospodarnosti. Ker gre v primeru izvedbe projekta »Energetska sanacija dveh javnih stavb v

lasti Občine Ilirska Bistrica« za izvrševanje proračuna, mora javni partner pri svojem

odločanju spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti porabe javnih proračunskih

sredstev.

Predmetni dokument je I. faza izvedbe ocene oziroma testa upravičenosti izvedbe projekta

po modelu javno - zasebnega partnerstva (v nadaljevanju: model JZP), kjer se bo primerjalo

podatke iz investicijske dokumentacije (DIIP), ki ga je pripravila GOLEA, Trg E. Kardelja 1,

Nova Gorica in prejete vloge o zainteresiranosti s strani promotorja t.j. potencialnega

zasebnega partnerja. Test upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP – I. Faza bo podal

odgovor na vprašanje, ali je na osnovi prejete vloge o zainteresiranosti s strani promotorja

(potencialnega zasebnega partnerja) smotrno izvesti obravnavani investicijski projekt z

lastnimi sredstvi javnega partnerja ali po modelu javno - zasebnega partnerstva.

1.3 Metodologija dela

Test upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP je sestavljen iz dveh faz, in sicer:

• I. faza, kjer se primerja podatke iz investicijske dokumentacije s podatki iz prejete

vloge o zainteresiranosti s strani zasebnega partnerja. Test upravičenosti izvedbe

projekta po modelu JZP - l. faza poda odgovor na vprašanje, ali je na osnovi prejete

vloge o zainteresiranosti s strani zasebnega partnerja smotrno izvesti obravnavani

investicijski projekt z lastnimi sredstvi javnega partnerja po javno naročniškem

modelu ali po modelu JZP. V kolikor nam test pokaže smotrnost izvedbe projekta po

modelu JZP se nadaljuje s sprejetjem koncesijskega akta o javno zasebnem

partnerstvu ter javnim razpisom.


13

• II. Faza, kjer se po izdelavi novelacije investicijske dokumentacije (IP) in prejetih

ponudbah na javnem razpisu za izbor zasebnega partnerja, primerja vso izdelano

investicijsko in ostalo dokumentacijo s strani javnega partnerja ter prejete ponudbe

na javnem razpisu ter poda odgovor na vprašanje, ali je na osnovi prejetih ponudb na

javnem razpisu smotrno izvesti obravnavani projekt z lastnimi sredstvi po javno

naročniškem modelu ali po modelu JZP.

V okviru tega dokumenta bomo:

• primerjali investicijsko dokumentacijo (DIIP) v skladu z Uredbo o enotni metodologiji

za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ

(Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016), ter dokumentacijo, ki jo je

predložila zainteresirana oseba (t.j. vlogo o zainteresiranosti s strani promotorja);

• preverili, ali vloga o zainteresiranosti vsebuje vse elemente, ki jo vsebuje

dokumentacija, ki jo je pripravil javni partner;

• izvedli primerjavo možnih variant izvedbe projekta na podlagi kriterijev in določil

Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno - zasebnega

partnerstva;

• pripravili ključne ugotovitve l. Faze testa upravičenosti izvedbe projekta po modelu

javno zasebnega partnerstva ter sklep glede izvedbe projekta po modelu JZP s

predlogom nadaljnjih aktivnosti.

Pred samo izvedbo l. Faze testa upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP bodo povzete

ključne ugotovitve iz prejete vloge o zainteresiranosti in investicijske dokumentacije (DIIP). V

nadaljevanju bodo podani odgovori na naslednja vprašanja:

• ali so viri, ki bi jih javni partner potreboval za realizacijo predmetnega projekta, na

voljo ob pravem času, v ustrezni količini in kakovosti ter po najboljši ceni;

• ali bo razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki optimalno (ali je

doseženo najboljše razmerje med uporabljenimi viri in doseženimi rezultati; ali so bili

glede na raven razpoložljivih virov doseženi najboljša količina, kakovost in

pravočasnost rezultatov);

• ali so za doseganje opredeljenih ciljev izbrani najustreznejši in najcenejši vložki;

• ali je bila v okviru vloge o zainteresiranosti dejansko definirana optimalna varianta za

javnega partnerja;

• ali bodo doseženi konkretno zastavljeni cilji in predvideni izidi.

Z navedenim metodološkim pristopom bomo definirali gospodarnost, učinkovitost in

uspešnost obeh možnih variant izvedbe projekta, to je izvedba projekta lastnimi sredstvi

Občine Ilirska Bistrica (javni partner) ali pa izvedba projekta po modelu JZP, in tako

dokazovali smotrnost izbrane, optimalne variante.


14

2 NAVEDBA INVESTITORJA, IZDELOVALCA TESTA UPRAVIČENOSTI,

IZDAJATELJA VLOGE O ZAINTERESIRANOSTI ZA IZVEDBO PROJEKTA

PO MODELU JZP S PREDSTAVITVIJO NAMENA IN CILJEV TEGA

DOKUMENTA

2.1.1 Podatki o investitorju oz. nosilcu projekta

Naziv OBČINA ILIRSKA BISTRICA

Naslov Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica

Odgovorna oseba Emil Rojc, župan

Telefon 05 71 41 361

Naslov spletne strani [email protected] Matična številka 5880416000

Davčna številka SI19908911

Transakcijski račun SI56 0123 6010 0014 725, Banka Slovenije

Odgovorna oseba za izvajanje investicije: Dragica Kastelic Boštjančič

Telefon: 05 71 12 320

E-pošta: [email protected]

Žig in podpis

2.1.2 Podatki o izdelovalcu testa upravičenosti izvedba projekta po modelu JZP

Naziv GOLEA

Goriška lokalna energetska agencija

Naslov Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica

Odgovorna oseba Rajko Leban, direktor

Odgovorna oseba za izdelavo

investicijske dokumentacije

Irena Pavliha, dipl.ekon.

Žig in podpis

Telefon (05) 393 24 60

Naslov spletne strani www.golea.si

E-naslov [email protected]

Matična številka 21967190000

Davčna številka SI78059038

Transakcijski račun TRR pri Novi KBM banki: SI56 0475 0000 1242 330

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]/

mailto:[email protected]/

http://www.golea.si/



15

2.1.3 Podatki o izdajatelju vloge za izvedbo projekta po modelu JZP

Naziv Resalta d.o.o.

Naslov Šlandrova ulica 4b, 1231 Ljubljana

Odgovorna oseba Luka Komazec, direktor

Naslov spletne strani https://www.resalta.si/

Telefon +386 59 035 200


Davčna številka SI 45618984

Transakcijski račun SI56 0292 2025 9476 935, NLB d.d.

Matična številka 6003079000

Skrbnik Tim Vrtačnik Dujić


2.2 Namen in cilj testa upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno

- zasebnega partnerstva

Osnovni namen in cilj tega dokumenta je preverba upravičenosti izvedbe projekta po modelu

javno-zasebnega partnerstva.

V dokumentu bosta obravnavani dve varianti »z investicijo« izvedbe projekta, in sicer:

varianta »z investicijo« 1: Izvedba projekta z lastnimi sredstvi javnega partnerja po javno

naročniškem modelu ter varianta »z investicijo« 2: Izvedba projekta po modelu javno -

zasebnega partnerstva.

Ocena/test upravičenosti izvedbe posamezne variante »z investicijo« ter izbor optimalne

variante »z investicijo« bo izdelana na podlagi (skladno z zakonskimi zahtevami):

• dinamičnih in statičnih kazalnikov upravičenosti izvedbe projekta po finančni analizi

(življenjska doba projekta, neto sedanja vrednost in interna stopnja donosa);

• rezultatov in ciljev investicije, izvedene po javno naročniškem modelu ali po modelu

javno - zasebnega partnerstva (tako imenovana value for money ) ter

• analize stroškov in koristi vloženih sredstev v projekt (tako imenovana ekonomska

CBA - cost benefit analiza).

Zgoraj navedeni varianti izvedbe se bo primerjalo z varianto »brez investicije« (z obstoječim

stanjem), da se bo ugotovilo potencialne prihranke na porabi in stroških energije (toplotne in

električne energije) in stroških upravljanja, vzdrževanja in intervencij.

2.3 Osnovni namen in cilj projekta

Osnovni namen investicijskega projekta je implementacija potrebnih ukrepov za celovito

energetsko sanacijo (investicijski ukrepi) ter vzpostavitev učinkovitega energetskega

upravljanja (organizacijski ukrepi) v javnih stavbah, z namenom funkcionalnega izboljšanja in

https://www.resalta.si/



16

povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja oz.

upravljanja stavb ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev.

Poleg prej navedenih ciljev investicija zasleduje tudi cilje zagotavljanja izboljšanih,

primernejših delovnih pogojev in zanesljivosti delovanja sistemov, ki se nanašajo na

investicijo. Te cilje lahko opredelimo kot konkretne operativne cilje investicijskega projekta v

naslednji obliki:

• celovita energetska prenova stavbe (zamenjava stavbnega pohištva, toplotna izolacija

zunanjih sten, toplotna izolacija podstrešja, sanacija primarnega energetskega

sistema, ureditev varčne razsvetljave),

• zmanjšanje toplotnih izgub objekta in zmanjšanje porabe primarne energije,

• nižji stroške rabe energije,

• izboljšanje zanesljivosti energetskega sistema,

• izboljšanje delovnih pogojev z vidika mikroklimatskih pogojev.

Z izpolnitvijo navedenih ciljev se pričakujejo naslednji rezultati:

• nižja potreba po koristni energiji v objektu,

• prihranek primarne energije v višini najmanj tretjine obstoječe porabe,

• celovito energetsko prenovljene površine stavb v lasti in rabi javnega sektorja,

• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

• povišanje temperaturnega ugodja v prostorih.

Specifični cilji investicijskega projekta energetske sanacije so:

• skupni prihranek končne energije v stavbah po izvedeni sanaciji v višini 152.802,24

kWh letno,

• število energetsko saniranih javnih stavb v lasti in rabi občin: 2 javni stavbi,

• skupna neto ogrevana površina energetsko saniranih javnih stavb v lasti in rabi občin:

7.867 m2 ogrevane površine,

• zmanjšanje izpustov CO2: 317.476 kg/leto.


17

3 POVZETEK OSNOV IZ VLOGE O ZAINTERESIRANOSTI ZA

IZVEDBO PROJEKTA PO MODELU JZP IN INVESTICIJSKE

DOKUMENTACIJE

V juliju 2021 je Občina Ilirska Bistrica prejela dokument »Vloga o zainteresiranosti za izvedbo

javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Celovita Energetska sanacija objektov

Občine Ilirska Bistrica (v nadaljevanju Vloga promotorja), ki jo je predložila družba Resalta

d.o.o., Šlandrova ulica 4b, Ljubljana (v nadaljevanju promotor).

Predmetna Vloga promotorja je pripravljena skladno z določili 31. člena Zakona o javno

zasebnem partnerstvu (Ur.l. RS, št. 127/06) in določili Pravilnika o vsebini upravičenosti

izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Ur.l. RS št. 32/2007).

Promotor Resalta d.o.o. je opravil preverbo in analizo obstoječega stanja stavb ter predlagal

predvidene ukrepe energetske sanacije v okviru podatkov, pridobljenih s strani Občine Ilirska

Bistrica ter izdelane dokumentacije. Na podlagi obravnave prejetih podatkov je promotor

ugotovil, da so stavbe tako z energetskega kot tudi uporabnega vidika dotrajani in nujno

potrebni prenove. Objekti so namreč energetsko potratni in z tudi vidika delovnega ugodja

lahko problematični.

Tabela 3.1 – Seznam obravnavanih stavb

Uradni naziv objekta Naslov

OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA Rozmanova ulica 25b, 6250 Ilirska Bistrica

ZDRAVSTVENI DOM Gregorčičeva cesta 8, 6250 Ilirska Bistrica

Za obravnavane stavbe je promotor pripravil predloge ukrepov energetske prenove, kjer so ti

ekonomsko upravičeni, definiral investicijske vrednosti in potencial prihrankov stroškov za

energijo in vzdrževanje iz naslova izvedbe predlaganih ukrepov, kot tudi energetskega

upravljanja.

Predlog je pripravljen za izvedbo za izvedbo celovite energetske sanacije, to je prenove

energetskih naprav (tehnološka prenova), kot tudi za izvedbo gradbenih ukrepov energetske

prenove (izolacija ovojev, stavbno pohištvo).

Pri tem je upoštevano, da bo javni partner v letu 2021 do 2023 za sofinanciranje izvedbe

energetskih sanacij objektov lahko črpal sredstva kohezijskih skladov. Skladno z Navodili za

delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega

sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, November 2020) je predvidena višina sofinanciranja v

višini največ 49 % upravičenih stroškov operacije, razliko 51 % pa bosta zagotovila zasebni

partner in javni parter po modelu javno-zasebnega partnerstva v obliki energetskega

pogodbeništva.

Cilji projekta so:

• stroške sanacije energetskih sistemov kriti iz prihrankov, ki se dosežejo z energetsko

sanacijo,


18

• izboljšati energetsko učinkovitost stavb, zmanjšati porabo energije in zmanjšati stroške

za rabo energije,

• izboljšati delovne in bivalne pogoje za uporabnike le-teh,

• zmanjšati emisije ogljikovega dioksida zaradi rabe energije in s tem zmanjšanje

negativnih vplivov na okolje v mestu in posledično blažitev podnebnih sprememb,

• zmanjšati emisije prašnih delcev in drugih onesnaževal, ki vplivajo na kvaliteto zraka v

mestu,

• izboljšati upravljanje in vzdrževanje energetskih sistemov na način, da se izboljša

energetska učinkovitost ob znižanih vloženih sredstvih,

• nadaljnja izvedba projekta energetske sanacije javnih objektov brez zadolževanja

občine.

V nadaljevanju je iz Vloge promotorja razvidna tudi razlika potenciala prihrankov:

• za primer, da javni partner izvede ukrepe energetske sanacije na objektu v lastni

režiji;

• za primer, da ukrepe energetsko sanacijo izvede zasebni partner in v obsegu

investicije na objektu vzpostavi energetsko upravljanje.

V zaključku Vloge promotorja je podana ekonomsko-finančna analiza projekta s

predstavitvijo učinkov za potencialnega javnega partnerja v primeru lastne izvedbe in v

primeru izvedbe projekta po principu javno-zasebnega partnerstva.

Vsi izračuni in pripadajoči zaključki v nadaljevanju so bili pripravljeni na osnovi podatkov, ki

so bili predloženi s strani Občine Ilirska Bistrica, uporabnikov objektov in dobaviteljev

energentov (računi za energente, energetski pregledi, energetske izkaznice) in stanja

objektov ob ogledih na lokacijah.

3.1 Referenčne vrednosti

Izhodiščni podatki za pripravo izračunov (raba energijo, stroški za energijo, stroški tekočega

in investicijskega vzdrževanja), so povzeti v nadaljevanju. Referenčni stroški energentov in

električne energije so izračunani na podlagi prejetih podatkov o porabah in stroških za zadnja

leta 2018 – 2020.


19


2018-2020 - ELKO

ELKO

2018 2019 2020 POVPREČJE

Poraba

kWh

Strošek

brez DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV

januar 120.990,24 8.780,73 € 231.880 16.757,57 € 121.091,00 9.747,31 € 157.987 11.761,87 €

februar 120.960,00 8.507,55 € 0,00 0,00 € 198.344,16 14.548,24 € 106.435 7.685,26 €

marec 120.970,08 8.566,36 € 120.970,08 9.408,46 € 0 0,00 € 80.647 5.991,61 €

april 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 €

maj 0 0,00 € 120.980,16 9.767,43 € 0 0,00 € 40.327 3.255,81 €

junij 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 €

julij 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 €

avgust 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 €

september 0 0,00 € 141.251,04 10.974,50 € 0 0,00 € 47.084 3.658,17 €

oktober 120.929,76 9.695,61 € 0 0,00 € 118.218,24 7.451,37 € 79.716 5.715,66 €

november 0 0,00 € 0 0,00 € 117.875,52 7.953,11 € 39.292 2.651,04 €

december 120.960,00 9.214,14 € 120.980,16 9.525,44 € 0 0,00 € 80.647 6.246,53 €

SKUPAJ 604.810,08 44.764,39 € 736.061,76 56.433,40 € 555.528,96 39.700,03 € 632.134 46.965,94 €


2018-2020 – ELEKTRIČNA ENERGIJA

EE

2018 2019 2020 POVPREČJE

Poraba

kWh

Strošek

brez DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV

januar 34.326,00 3.152,49 € 37.801,00 3.523,35 € 35.198,00 3.764,52 € 35.775 3.480,12 €

februar 27.091,00 2.744,29 € 29.154,00 2.878,56 € 29.469,00 3.333,11 € 28.571 2.985,32 €

marec 32.253,00 3.034,46 € 30.759,00 2.984,18 € 18.601,00 2.420,78 € 27.204 2.813,14 €

april 24.549,00 2.462,77 € 28.103,00 3.191,41 € 4.210,00 414,78 € 18.954 2.022,99 €

maj 24.342,00 2.433,74 € 28.366,00 3.149,81 € 16.095,00 1.884,21 € 22.934 2.489,25 €

junij 20.556,00 2.025,85 € 20.680,00 2.346,01 € 22.983,00 2.599,35 € 21.406 2.323,74 €

julij 15.560,00 1.462,74 € 17.499,00 1.909,90 € 16.165,00 1.762,61 € 16.408 1.711,75 €

avgust 13.926,00 1.305,51 € 14.737,00 1.608,25 € 11.618,00 1.414,88 € 13.427 1.442,88 €

september 24.183,00 2.359,70 € 21.580,00 2.469,78 € 25.869,00 2.863,70 € 23.877 2.564,39 €

oktober 27.455,00 2.910,08 € 26.675,00 3.018,06 € 27.527,00 3.135,39 € 27.219 3.021,18 €

november 32.471,00 3.395,18 € 32.363,00 3.589,20 € 18.604,00 2.029,13 € 27.813 3.004,50 €

december 31.466,00 3.340,79 € 32.873,00 3.631,77 € 20.573,00 2.249,83 € 28.304 3.074,13 €

SKUPAJ 308.178,00 30.627,60 € 320.590,00 34.300,28 € 246.912,00 27.872,29 € 291.893 30.933,39 €


20


2018-2020 - ELKO

ELKO

2018 2019 2020 POVPREČJE

Poraba

kWh

Strošek

brez DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV

januar 60.490 4.437,00 € 59.079 4.259,00 € 60.490 5.915,00 € 60.020 4.870,33 €

februar 0 0,00 € 0 0,00 € 55.289 4.923,00 € 18.430 1.641,00 €

marec 120.980 8.473,00 € 60.490 4.661,00 € 0 0,00 € 60.490 4.378,00 €

april 0 0,00 € 0 0,00 € 56.519 3.771,00 € 18.840 1.257,00 €

maj 0 0,00 € 59.422 4.748,00 € 0 0,00 € 19.807 1.582,67 €

junij 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 €

julij 55.773 4.449,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 18.591 1.483,00 €

avgust 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 €

september 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 €

oktober 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 € 0 0,00 €

november 0 0,00 € 58.897 4.582,00 € 54.200 3.370,00 € 37.699 2.650,67 €

december 0 0,00 € 0 0,00 € 57.869 3.965,00 € 19.290 1.321,67 €

SKUPAJ 237.243 17.359,00 € 237.888 18.250,00 € 284.367 21.944,00 € 253.166 19.184,33 €


2018-2020 – ELEKTRIČNA ENERGIJA

EE

2018 2019 2020 POVPREČJE

Poraba

kWh

Strošek

brez DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV Poraba

kWh

Strošek brez

DDV

januar 6.939 902 € 7.247 942 € 6.879 894 € 7.022 912,82 €

februar 6.241 811 € 6.363 827 € 6.558 853 € 6.387 830,35 €

marec 6.930 901 € 6.550 852 € 7.460 970 € 6.980 907,40 €

april 6.502 845 € 6.341 824 € 8.112 1.055 € 6.985 908,05 €

maj 6.800 884 € 6.857 891 € 8.188 1.064 € 7.282 946,62 €

junij 6.746 877 € 7.764 1.009 € 8.045 1.046 € 7.518 977,38 €

julij 6.864 892 € 8.064 1.048 € 8.636 1.123 € 7.855 1.021,11 €

avgust 7.479 972 € 7.292 948 € 8.540 1.110 € 7.770 1.010,14 €

september 6.682 869 € 7.222 939 € 8.608 1.119 € 7.504 975,52 €

oktober 7.379 959 € 7.173 932 € 8.682 1.129 € 7.745 1.006,81 €

november 7.079 920 € 6.829 888 € 9.126 1.186 € 7.678 998,14 €

december 6.985 908 € 6.871 893 € 11.543 1.501 € 8.466 1.100,62 €

SKUPAJ 82.626 10.741 € 84.573 10.994 € 100.377 13.049 € 89.192 11.594,96 €


21

3.2 Ukrepi za energetsko sanacijo stavb

Ukrepi promotorja za energetsko sanacijo stavb so predstavljeni v nadaljevanju.

Promotor je predvidel izvedbo ekonomsko upravičenih ukrepov ob upoštevanju stanja stavb.

Poleg investicijskih ukrepov so predvideli in ovrednotili tudi ukrepe uvedbe sistema

energetskega upravljanja ter organizacijske in ostale ukrepe v smislu izvajanja energetskega

upravljanja objektov.

Tabela 3.6 - Pregled predvidenih ukrepov – OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA

Ukrep Opis ukrepa

En

erg

ets

ko

up

ravlj

an

je

Energetsko upravljanje objekta zajema spremljanje rabe energije in kazalcev preko ustrezno nameščenih merilnikov. Drugi del je upravljanje z objektom na osnovi pridobljenih informacij s teh merilnikov. V ta namen so regulacijski in komunikacijski signali vseh aktuatorjev ogrevalnega sistema in interni krmilniki ogrevalnih elementov med seboj povezani v centralni krmilnik, kjer se na osnovi pred programiranih ukazov in scenarijev vrši konstantna optimizacija ogrevalnega sistema. Vgrajen krmilnik preko notranje mreže in s povezavo do internetnega omrežja komunicira z bazo energetskega upravljanja in vzdrževanja na sedežu podjetja Resalta, kjer se vrši stalna optimizacija sistema. V programski opremi za energetski management in upravljanje se uporabniku objekta omogoči omejen dostop do spremljanja bistvenih podatkov o delovanju sistema in rabi energentov. V sklopu energetskega upravljanja je predvidena tudi vgradnja merilnikov kvalitete notranjega okolja za spremljanje pogodbeno dogovorjenih parametrov toplotnega ugodja.

Izd

ela

va

fa

sa

de

Predvidena je vgradnja toplotne izolacije na površine zunanjih sten. Predvidena je vgradnja 16 cm

TI (kamena volna) na zunanje stene vseh nadzemnih etaž ter vgradnja dodatne TI, kjer le-ta že

obstaja, do debeline, ki zadošča predpisom pravilnika PURES.

Predhodno se odstranijo vsi elementi na fasadi. Ostranijo se dotrajani žlebovi in strelovodi. Površina se ustrezno očisti za vgradnjo toplotne izolacije. Na neutrjenih površinah se

izvede vkop okoli zunanjih zidov do globine 1m pod nivojem terena. Na očiščene izkopane AB zidove

se namesti sloj hidroizolacije (če je obstoječa v zadovoljivem stanju, se lokalno zakrpa na

poškodovanih mestih). Na sloj hidroizolacije se namesti 14 cm toplotne izolacije iz ekstrudiranega

polistirena. Toplotna izolacija se zaščiti s čepasto folijo in prodcem. Na vkopanih delih objekta se

izvedejo novi priključki na obstoječo infrastrukturo, novi peskolovi in podzemni deli strelovoda. Na

fasado se ponovno namestijo odstranjeni elementi, ki so bili očiščeni in protikorozijsko zaščiteni

(barvani) ali pa se vgradijo novi. Zaključni sloji v barvi, materialu po izboru arhitekta in lastnika.

Predvidena površina zunanjih sten za izolacijo: 2.900 m2

Izo

lacij

a

str

eh

/p

od

str

ešij

Toplotno izolacijo, debeline 30 cm se položi na tla neogrevanega podstrešja in ustrezno zaščiti s paropropustno folijo. Uredijo se pohodne poti - zgradijo se na leseni podkonstrukciji ali pa se vgradi pohodna toplotna izolacija. Prezračevalne odprtine se zaščitijo z mrežicami, vgradijo se novi žlebovi in strelovodi. Na mestih, kjer polaganje toplotne izolacije ni možno (ni neogrevanega podstrešja) je obstoječo strešno kritino potrebno odstraniti, dodati sloj toplotne izolacije in streho ponovno pokriti.

Predvidena površina toplotne izolacije za položitev na tla podstrešja: 1.300 m2 Predvidena površina

toplotne izolacije direktno pod strešno kritino: 4.300 m2 Predvidena površina svetlobnih kupol: 130

m2


22

Pre

no

va

sta

vb

ne

ga

po

hiš

tva

Okna na objektu so se obnavljala in menjala v različnih časovnih obdobjih. Kandidat v svoji ponudbi ponuja zamenjavo vseh obstoječih oken, svetlobnih kupol in vrat, starejših od leta 2010. Predvideva se demontaža vseh oken, zunanjih polic in zunanjih žaluzij. Vgradijo se nova okna z okvirji iz PVC in ALU, kjer je to potrebno zaradi upoštevanja predpisov o požarni varnosti. Toplotna prehodnost novih oken bo skladna s PURES, oziroma boljša. Na okna v vseh etažah, orientiranih od severovzhoda preko juga proti severozahodu, se vgradijo zunanja senčila, izjema so zasteklitve sanitarij, stopnišč in hodnikov. Zunanje police se izvedejo iz kamna z ustreznimi zaključki proti zamakanju. Notranje police predvidene iz PVC. Zamenjajo se tudi vsa tehnična vrata v objektu, vgrajena pred letom 2010, izvedejo se v PVC ali ALU izvedbi, skladno z zahtevami PURES in študijo požarne varnosti.

Predvidena površina stavbnega pohištva za zamenjavo: 800 m2 OPOMBA: kandidat v svoji ponudbi ne zajema investicij, vezanih na morebitne ukrepe statične ali požarne sanacije (ojačitve gradbenih konstrukcij, izgradnja novih požarnih stopnic,...), izjema so ukrepi statične in požarne sanacije, ki nastanejo kot posledica izvedbe ukrepov energetske sanacije. OPOMBA: kandidat si pridržuje pravico do sprememb tipov materialov, debelin materialov in rešitev, navedenih v ponudbi, skladno s PZI projektom gradbeno-obrtniških del in zahtevami inženirja požarne varnosti.

Pre

no

va

og

reva

lne

ga

sis

tem

a

Predvidena je demontaža obstoječe kotlovnice v osnovni šoli. Izvede se iznos večinskega dela

opreme. Povezovalne cevi se izpraznijo in blindirajo, obstoječi zalogovniki ELKO se izpraznijo, očistijo

in odstranijo ali blindirajo.

Kotlovnica se gradbeno obdela in pripravi za vnos nove opreme.

TEHNOLOGIJA: vgradi se sistem biomasnega kotla na sekance moči cca 650 kW, ki služi kot

primarni vir ogrevanja in priprave TSV. Zalogovnik sekancev se predvidoma zgradi na mestu dveh

parkirnih mest pred kotlovnico. Velikost vsaj 25 m2. Sekance se s pomočjo elavatorja in polža

pripelje do kotlovnice. Biomasni kotel se umesti v obstoječo kotlovnico in naveže na zalogovnik

ogrevalne vode večjih dimenzij (5.000-6.000 litrov). Zalogovnik je vezan na nov transportni

razdelivec ogrevalne vode z energetsko učinkovitimi elementi (frekvenčno vodene obtočne črpalke).

Ogrevanje tople sanitarne vode je izvedeno preko dveh zalogovnikov, pri čemer se predgretje tople

sanitarne vode do določene temperature opravi preko toplotne črpalke (letni režim) s pomočjo

potopljene kače , dodatno pa se ogreje s toploto iz biomasnega kotla.

Voda v zalogovnikih se ustrezno mehča, prav tako se preko mehčalnih naprav dopolnjuje ogrevalni

sistem. Dopolnjevanje tlaka je izvedeno preko elektromegnetnega ventila.

Varovanje sistema se izvede z zaprtim sistemom, z vgradnjo ustrezno dimenzioniranih varnostnih

posod. Vgradi se vsa ostala varovalna oprema in komunikacijska oprema.

V kotlovnici se vgradijo ustrezni merilniki, tipala in regulacija glede na zunanjo temperaturo. Glavna elektro omara z glavnim krmilnikom bo nameščena v obstoječi kotlovnici.

Sistem se ožiči in poveže na nov CNS.

OPOMBA: ponudnik si pridržuje pravico do sprememb toplotnih moči, hidravličnih vezav in velikosti elementov, navedenih v tej vlogi

Pre

no

va

pri

pra

ve

TS

V Predvidena je prenova priprave tople sanitarne vode v centralni kotlovnici. Priprava tople sanitarne

vode izven ogrevalne sezone bo po sanaciji z visokotemperaturno toplotno črpalko zrak/voda (sedaj z električnimi grelci). Izvede se sistem z dvema zalogovnikoma tople sanitarne vode - nizkotemperaturnim, vezanim na ogrevanje z nizkotemperaturnim virom (TČ) in visokotemperaturni zalogovnik, ki je vezan direktno na vršni vir /sekanci). Visokotemperaturni vir je redundančni. Cilj je ogrevati TSV v celoti s TČ. Trenutni zalogovnik tople sanitarne vode se demontira. Razvod tople sanitarne vode v kuhinji se priklopi na cirkulacijski vod iz centralne kotlovnice. Predvidi se nov cevovod TSV do telovadnice. Obstoječi zalogovnik v telovadnici se demontira. Sistem se opremi z vsemi potrebnimi tipali, ožiči in poveže na centralni nadzorni sistem.

Pre

no

va

top

lotn

ih

po

sta

j

Predvideva se celovita prenova toplotne postaje za ogrevanje in pripravo TSV v objektu telovadnica (spodnja in zgornja toplotna postaja). Predvidena je odstranitev vse opreme ter dobava in montaža nove -nova indirektna kompaktna TP za ogrevanje, nov razdelivec z energetsko učinkovitimi elementi (frekvenčno vodene obtočne črpalke,...). Nov sistem se ožiči, vzpostavi se nova avtomatika.


23

Vir: Resalta, Vloga o zainteresiranosti

Pre

no

va

pre

zra

če

va

nja

Predvidena je prenova prezračevanja telovadnice. V kletnih prostorih v prezračevalni strojnici se

odstrani prezračevalno napravo in spremljajočo opremo.

Sistem 1: prezračevanje telovadnice

V obstoječi prostor klima strojnice se vgradi nova prezračevalna naprava s pretokom zraka do

20.000 m3/h. Naprava je primarno namenjena prezračevanju telovadnice. Naprava bo omogočala

visoko stopnjo rekuperacije odpadnega zraka z vgrajenim križnim protitočnim prenosnikom toplote.

Vgrajeni bodo frekvenčno vodeni motorji ventilatorjev. Naprava bo priklopljena na obstoječi sistem

ogrevanja, možen bo priklop na prosto hlajenje.

Dovodni kanali se, kjer bo to možno, ohranijo, na novo se zgradijo odvodni kanali in povežejo na

novo napravo po obstoječih prebojih. Kanali se ustrezno izolirajo. Naprava se ožiči, priklopi se na

nov sistem za daljinsko upravljanje in nadzor.

OPOMBA: promotor si pridržuje pravice do spremembe obsega tehnične rešitve in tehnične rešitve same. Končna rešitev bo določena v fazi PZI.

Vg

rad

nja

TV

in

TG

ter

hid

ravli

čn

o

ura

vn

ote

že

nje

Predvideva se vgradnja termostatskih ventilov z možnostjo prednastavitve in termostatske glave z zaščito za javne prostore na vse obstoječe radiatorje. Vgradi se termostatske

ventile kot. npr. Danfoss RA-DV s termostatskimi glavami kot. npr. RA 2929 z zaščito za javne

prostore.

Predvidena količina ventilov in glav za vgradnjo: 194 kom

OPOMBA: ponudnik v svoji ponudbi ne upošteva zamenjave obstoječih radiatorjev in inštalacij do radiatorjev.

Pre

no

va

ra

zsve

tlja

ve

Obstoječa razsvetljava je izvedena generalno s klasičnimi sijalkami na žarilno nitko,

metalhalogenskimi sijalkami in fluorescentnimi sijalkami s klasičnimi in elektronskimi predstikalnimi

napravami. Manjši del je izveden z novimi LED svetilkami. Obstoječa razsvetljava je zastarela in

potrebna celovite obnove. Razsvetljava je večinoma brez regulacije.

V sklopu energetske sanacije se predlaga zamenjava večinskega dela razsvetljave po celotnem

objektu.

Kandidat ponuja zamenjavo celotnih svetilk s svetilkami v LED tehniki. Svetilke se razlikujejo glede

na namembnost prostora, tehnične karakteristike svetilk pa morajo slediti standardu SIST EN

12464:2011. Svetilke se menjajo skladno z izvedenim svetlobnim izračunom po navedenem

standardu. Zamenjava se bo načeloma izvedla po principu 1 za 1 (kjer je to možno in bo skladno z

izračunom), drugje se pozicije svetilk spremenijo skladno s svetlobnotehničnim izračunom.

Predvideno število obstoječih svetilk za zamenjavo: 885 kom svetilk.

OPOMBA: kandidat si pridržuje pravico do sprememb števila, tipa svetilk in tehnoloških rešitev,

navedenih v ponudbi, skladno s svetlobnotehničnim izračunom notranje razsvetljave in projektom

PZI elektro inštalacij.

OPOMBA: kandidat pri spremembi pozicije posameznih svetilk predvideva nadometno izvedbo napajalnih kablov v nadometnem PVC kanalu. Kandidat ne predvideva sprememb prižigališč. Pri spremembi lokacij svetilk kandidat ponuja lokalno beljenje okoli nove svetilke, simetrično glede na stranice nove svetilke, prav tako simetrično beljenje okoli odstranjene svetilke.


24

Tabela 3.7 - Pregled predvidenih ukrepov – ZDRAVSTVENI DOM

Ukrep Opis ukrepa E

ne

rge

tsk

o u

pra

vlj

an

je

Energetsko upravljanje objekta zajema spremljanje rabe energije in kazalcev preko ustrezno nameščenih merilnikov. Drugi del je upravljanje z objektom na osnovi pridobljenih informacij s teh merilnikov. V ta namen so regulacijski in komunikacijski signali vseh aktuatorjev ogrevalnega sistema in interni krmilniki ogrevalnih elementov med seboj povezani v centralni krmilnik, kjer se na osnovi pred programiranih ukazov in scenarijev vrši konstantna optimizacija ogrevalnega sistema. Vgrajen krmilnik preko notranje mreže in s povezavo do internetnega omrežja komunicira z bazo energetskega upravljanja in vzdrževanja na sedežu podjetja Resalta, kjer se vrši stalna optimizacija sistema. V programski opremi za energetski management in upravljanje se uporabniku objekta omogoči omejen dostop do spremljanja bistvenih podatkov o delovanju sistema in rabi energentov. V sklopu energetskega upravljanja je predvidena tudi vgradnja merilnikov kvalitete notranjega okolja

za spremljanje pogodbeno dogovorjenih parametrov toplotnega ugodja.

Izd

ela

va

fa

sa

de

Predvidena je vgradnja toplotne izolacije na površine zunanjih sten. Predvidena je vgradnja 16 cm

TI na zunanje stene vseh nadzemnih etaž ter vgradnja dodatne TI, kjer le-ta že obstaja, do

debeline, ki zadošča predpisom pravilnika PURES. Predhodno se odstranijo vsi elementi na fasadi.

Ostranijo se dotrajani žlebovi in strelovodi. Površina se ustrezno očisti za vgradnjo toplotne izolacije.

Izvede se vkop okoli zunanjih zidov do globine 1m pod nivojem terena. Na očiščene izkopane AB

zidove se namesti sloj hidroizolacije (če je obstoječa v zadovoljivem stanju, se lokalno zakrpa na

poškodovanih mestih). Na sloj hidroizolacije se namesti 14 cm toplotne izolacije iz ekstrudiranega

polistirena. Toplotna izolacija se zaščiti s čepasto folijo in prodcem. Na mestih z asfaltom se le tega

povrne v prvotno stanje. Na vkopanih delih objekta se izvedejo novi priključki na obstoječo

infrastrukturo, novi peskolovi in podzemni deli strelovoda. Na

fasado se ponovno namestijo odstranjeni elementi, ki so bili očiščeni in protikorozijsko zaščiteni

(barvani) ali pa se vgradijo novi. Zaključni sloji v barvi, materialu po izboru arhitekta in lastnika.

Predvidena površina zunanjih sten za izolacijo: 770 m2

Izo

lacij

a

str

eh

/p

od

str

ešij

Toplotno izolacijo, debeline 30 cm se položi na tla neogrevanega podstrešja in ustrezno zaščiti s paropropustno folijo. Uredijo se pohodne poti - zgradijo se na leseni podkonstrukciji ali pa se vgradi pohodna toplotna izolacija. Prezračevalne odprtine se zaščitijo z mrežicami, vgradijo se novi žlebovi in strelovodi.

Predvidena površina toplotne izolacije za položitev na tla podstrešja: 820 m2

Pre

no

va

sta

vb

ne

ga

po

hiš

tva

Okna na objektu so se obnavljala in menjala v različnih časovnih obdobjih. Kandidat v svoji ponudbi

ponuja zamenjavo vseh obstoječih oken in vrat, starejših od leta 2010. Predvideva se demontaža

vseh oken, zunanjih polic in zunanjih žaluzij.

Vgradijo se nova okna z okvirji iz PVC. Toplotna prehodnost novih oken bo skladna s PURES,

oziroma boljša. Na okna v vseh etažah, orientiranih od severovzhoda preko juga proti severozahodu,

se vgradijo zunanja senčila, izjema so zasteklitve sanitarij,

stopnišč in hodnikov. Zunanje police se izvedejo iz aluminija z ustreznimi zaključki proti zamakanju.

Notranje police predvidene iz PVC.

Zamenjajo se tudi vsa tehnična vrata v objektu, vgrajena pred letom 2010, skladno z zahtevami

PURES.

Predvidena površina stavbnega pohištva za zamenjavo: 450 m2

OPOMBA: kandidat v svoji ponudbi ne zajema investicij, vezanih na morebitne ukrepe statične ali

požarne sanacije (ojačitve gradbenih konstrukcij, izgradnja novih požarnih stopnic,...), izjema so

ukrepi statične in požarne sanacije, ki nastanejo kot posledica izvedbe ukrepov energetske sanacije.

OPOMBA: kandidat si pridržuje pravico do sprememb tipov materialov, debelin materialov in rešitev, navedenih v ponudbi, skladno s PZI projektom gradbeno-obrtniških del in zahtevami inženirja požarne varnosti.


25

Vir: Resalta, Vloga o zainteresiranosti

Pre

no

va

og

reva

lne

ga

sis

tem

a -

ko

tlo

vn

ica

Predvidena je demontaža obstoječe kotlovnice v zdravstvenem domu. Izvede se iznos večinskega dela opreme.

Kotlovnica se gradbeno obdela in pripravi za vnos nove opreme.

TEHNOLOGIJA: vgradi se toplotna črpalka zrak-voda toplotne moči cca 150 kW, ki služi kot primarni vir

ogrevanja in priprave TSV. Tistem toplotne črpalke se umesti v obstoječo kotlovnico in naveže na zalogovnik

ogrevalne vode večjih dimenzij (2.000-3.000 l).

Zalogovnik je vezan na nov transportni razdelivec ogrevalne vode z energetsko učinkovitimi elementi (frekvenčno

vodene obtočne črpalke). Ogrevanje tople sanitarne vode je izvedeno preko dveh zalogovnikov, pri čemer se

predgretje tople sanitarne vode do določene temperature opravi v zalogovniku ogrevalne vode preko v njem

potopljene kače iz obstoječih solarnih kolektorjev na strehi objekta, dodatno pa se ogreje s toploto iz

visokotemperaturne toplotne črpalke.

Voda v zalogovnikih se ustrezno mehča, prav tako se preko mehčalnih naprav dopolnjuje ogrevalni sistem.

Dopolnjevanje tlaka je izvedeno preko elektromagnetnega ventila.

Varovanje sistema se izvede z zaprtim sistemom, z vgradnjo ustrezno dimenzioniranih varnostnih posod. Vgradi

se vsa ostala varovalna oprema in komunikacijska oprema.

V kotlovnici se vgradijo ustrezni merilniki, tipala in regulacija glede na zunanjo

temperaturo. Glavna elektro omara z glavnim krmilnikom bo nameščena v obstoječi kotlovnici.


Vsled vgradnje novih električnih porabnikov je predvidena povečava priključne moči objekta, predviden je nov

napajalni kabel za razdelivec v kotlovnici in ustrezne predelava priključnega mesta v glavnem razdelivcu na

objektu.

Nova navezava za redundančno vejo do novega prizidka ZD je predvidena.

OPOMBA: ponudnik si pridržuje pravico do sprememb toplotnih moči, hidravličnih vezav in velikosti elementov,

navedenih v tej vlogi

V kotlovnici se vgradijo ustrezni merilniki, tipala in regulacija glede na zunanjo temperaturo. Glavna elektro omara z glavnim krmilnikom bo nameščena v obstoječi kotlovnici.


OPOMBA: ponudnik si pridržuje pravico do sprememb toplotnih moči, hidravličnih vezav in velikosti elementov, navedenih v tej vlogi

Pre

no

va

pri

pra

ve

TS

V

Predvidena je prenova priprave tople sanitarne vode v centralni kotlovnici. Priprava tople Predvidena je prenova priprave tople sanitarne vode v centralni kotlovnici. Priprava tople sanitarne vode izven ogrevalne sezone bo po sanaciji z visokotemperaturno toplotno črpalko zrak/voda (sedaj dogrevanje z ELKO kotlom). Izvede se sistem z dvema zalogovnikoma tople sanitarne vode - nizkotemperaturnim, vezanim na ogrevanje z nizkotemperaturnim virom (solarni kolektorji) in visokotemperaturni zalogovnik, ki je vezan direktno na vršni vir (toplotna črpalka zrak voda). Sistem se opremi z vsemi potrebnimi tipali, ožiči in poveže na centralni nadzorni sistem.

Pre

no

va

ra

zsve

tlja

ve

Obstoječa razsvetljava je izvedena generalno s klasičnimi sijalkami na žarilno nitko, metalhalogenskimi sijalkami

in fluorescentnimi sijalkami s klasičnimi in elektronskimi predstikalnimi napravami. Manjši del je izveden z novimi

LED svetilkami. Obstoječa razsvetljava je zastarela in potrebna celovite obnove. Razsvetljava je večinoma brez

regulacije.

V sklopu energetske sanacije se predlaga zamenjava večinskega dela razsvetljave po celotnem objektu.

Kandidat ponuja zamenjavo celotnih svetilk s svetilkami v LED tehniki. Svetilke se razlikujejo glede na

namembnost prostora, tehnične karakteristike svetilk pa morajo slediti standardu SIST EN 12464:2011. Svetilke

se menjajo skladno z izvedenim svetlobnim izračunom po navedenem standardu. Zamenjava se bo načeloma

izvedla po principu 1 za 1 (kjer je to možno in bo skladno z izračunom), drugje se pozicije svetilk spremenijo

skladno s svetlobnotehničnim izračunom.

Predvideno število obstoječih svetilk za zamenjavo: 885 kom svetilk.

OPOMBA: kandidat si pridržuje pravico do sprememb števila, tipa svetilk in tehnoloških rešitev, navedenih v

ponudbi, skladno s svetlobnotehničnim izračunom notranje razsvetljave in projektom PZI elektro inštalacij.

OPOMBA: kandidat pri spremembi pozicije posameznih svetilk predvideva nadometno izvedbo napajalnih kablov v nadometnem PVC kanalu. Kandidat ne predvideva sprememb prižigališč. Pri spremembi lokacij svetilk kandidat ponuja lokalno beljenje okoli nove svetilke, simetrično glede na stranice nove svetilke, prav tako simetrično beljenje okoli odstranjene svetilke.


26

Opis rešitve strežniškega okolja za zagotavljanje storitev energetskega knjigovodstva

Oprema se vgradi v obsegu, da je omogočeno kompletno spremljanje obratovanja in porabe

energije objekta. Sistem se poveže na SCADA sistem, ki mora omogočati daljinski nadzor ter

upravljanje z napravami. Pri obstoječih sistemih in električnih razdelilnikih, ki so že integrirani

v CNS in ki niso predmet zamenjave se v primeru neučinkovitega delovanja krmilnikov isti

posodobijo oz. zamenjajo.

Vsa močnostna, stikalna in krmilno regulacijska oprema za napajanje in upravljanje z novo

vgrajenimi sistemi zajeti z energetsko sanacija se vgrajuje v razdelilne omare ustrezne

velikosti.

Razdelilne omare bodo zgrajene in opremljene v skladu s tehnično smernico TSG-N-002:2013

''NN električne instalacije''. Dovoljuje se predelava in uporaba obstoječih razdelilnih omar, če

bodo zaključene v skladu s zahtevami iz omenjene smernice.

Za potrebe vodenja energetskega knjigovodstva se spremlja poraba vseh energentov na

lokaciji, kot so voda, plin, električna energija, toplota in vodik. Za ta namen se vgradi

ustrezna merilna oprema. Spremljanje lokalne električne porabe se izvaja pri vseh večjih

električnih porabnikih, ki jih koncesionar prevzema v upravljanje (toplotne črpalke, sončne

celice itd.).

3.3 Okvirni terminski plan izvedbe ukrepov

Promotorjev okvirni terminski plan izvedbe predlaganih investicijskih ukrepov na objektu

predstavljamo v spodnji tabeli.

Tabela 3.8 - Okvirni terminski plan izvedbe ukrepov

Zap. št.

Opis del

Termin

1 Podpis pogodbe datum podpisa pogodbe

2 Pripravljalna dela in izdelava

dokumentacije začetek takoj po podpisu pogodbe

3 Izvedba pripravljalnih storitev – gradnja 6 mesecev

5 Trajanje glavne storitve 14,5 let


27

3.4 Ocena vrednosti investicijskih ukrepov in prihrankov pri stroških

energentov

Ocena vrednosti investicijskih ukrepov je izdelana na podlagi podatkov o rabi in stroških

energije, pridobljene tehnične dokumentacije in lastne tehnične analize promotorja in je

prikazana v spodnji tabeli.

Tabela 3.9 - Ocena vrednosti vseh investicijskih ukrepov, predvidenih s strani promotorja

Vrednost vseh investicijskih ukrepov v EUR

Objekti z investicijami, brez DDV 2.251.243,03 EUR

Tabela 3.10 - Vrednost investicijskih ukrepov, možnih na način JZP

Vrednost vseh investicijskih ukrepov po

modelu JZP v EUR

Objekti z investicijami, brez DDV 1.603.000,00 EUR

Glede na trenutni potencial prihrankov energije za ogrevanje in prihrankov pri rabi električne

energije ter stroškov vzdrževanja, ocenjujemo, da je mogoče investicijo po modelu JZP

izvesti v znesku, prikazanem v tabeli 3.10. Naročniku zato promotor predlaga, da v

nadaljevanju postopka (konkurenčni dialog v postopku sklenitve javno-zasebnega

partnerstva) s potencialnimi zasebnimi partnerji izvede optimizacijo ukrepov in prihrankov

energije z namenom, da se obseg ukrepov najbolje ali pa v celoti približa obsegu iz tabele

3.9 in tako zagotovi čim bolj celostno energetsko sanacijo objektov.

V okviru črpanja nepovratnih sredstev posredniškega organa se predvideva možnost črpanja

do 49 % celotne investicije, pri čemer se ta odstotek nanaša na upravičene stroške. Glede na

pretekle izkušnje predstavlja znesek upravičenih stroškov med 95 % in 100 % (brez DDV).

Povzetki finančne strukture predvidenega javno-zasebnega partnerstva so prikazani v

spodnjih tabelah. Prikazana je tudi predvidena investicija javnega partnerja in pričakovan

delež sofinanciranja s strani vodilnega posredniškega organa - Ministrstva za infrastrukturo

(Kohezijski sklad + proračun Republike Slovenije).

V tabeli 3.11 in tabeli 3.12 so prikazani povzetki finančne strukture in razdelitev investicij

med zasebnim in javnim partnerjem ob predpostavki predhodne optimizacije projekta.

Tabela 3.11 – Povzetek finančne strukture investicije

Povzetek finančne strukture investicije

Celoten znesek JZP, brez DDV

Vložek zasebnega partnerja, brez DDV

Vložek javnega partnerja (lastna sredstva občine

Ilirska Bistrica in nepovratna sredstva MZI), brez DDV

100% 50,10% 49,90%

1.603.000,00 € 803.103,00 EUR 799.897,00 EUR


28

Tabela 3.12 – Povzetek investicije javnega partnerja

Povzetek investicije javnega partnerja - Občina Ilirska Bistrica

Vložek javnega partnerja (lastna sredstva občine Ilirska Bistrica in

nepovratna sredstva MZI), brez DDV

Pričakovana nepovratna sredstva MZI

(Kohezijski sklad + proračun RS)

Vložek javnega partnerja - Občina

Ilirska Bistrica

49,90% 95,00% 5,00%

799.897,00 € 759.902,15 EUR 39.994,85 EUR

V tabelah v nadaljevanju promotor prikazuje prihranek pri stroških za ogrevanje in električno

energijo za primer, da energetsko upravljanje objekta prevzame in izvaja pogodbeni partner

– zasebni partner ter da energetsko upravljanje objekta prevzame in izvaja javni partner.

Potrebno je poudariti, da v primeru izvedbe financiranja brez JZP, lahko pričakujemo nižje

prihranke, predvsem zaradi slabšega poznavanja tehnologij in upravljanja s sodobnimi

energetskimi sistemi. Izkušnje kažejo, da razlike v prihrankih med klasičnim in pogodbenim

sistemom energetskega upravljanja objektov dosegajo do 15 % ali več, v korist

pogodbenega sistema.


izvedbi investicijskih ukrepov (upravljanje in vzdrževanje objekta izvaja pogodbeni partner)

Vrsta stroška oz. prihranka Vrednost v EUR

Obstoječi strošek za ogrevanje - prilagojen (brez DDV)* 162.357,40 €

Obstoječi strošek za električno energijo (brez DDV) 42.528,35 €

Obstoječi strošek vzdrževanja in upravljanja en. naprav (brez DDV) 23.604,00 €

Novi strošek za ogrevanje (brez DDV) 19.810,46 €

Novi strošek za električno energijo (brez DDV) 32.273,05 €

Novi strošek vzdrževanja in upravljanja en. naprav (brez DDV) 12.112,00 €

Skupni prihranek (brez DDV) 164.294,24 €

*prilagoditev referenčne rabe je bila narejena na račun dviga udobja pri ukrepu prezračevanja (OŠ) prilagoditev referenčne cene ELKO je bila 200% za oba obravnavana objekta


izvedbi investicijskih ukrepov (upravljanje in vzdrževanje objekta izvaja javni partner)

Vrsta stroška oz. prihranka Vrednost v EUR

Obstoječi strošek za ogrevanje - prilagojen (brez DDV)* 162.357,40 €

Obstoječi strošek za električno energijo (brez DDV) 42.528,35 €

Obstoječi strošek vzdrževanja in upravljanja en. naprav (brez DDV) 23.604,00 €

Novi strošek za ogrevanje (brez DDV) 26.937,81 €

Novi strošek za električno energijo (brez DDV) 32.785,82 €

Novi strošek vzdrževanja in upravljanja en. naprav (brez DDV) 12.686,60 €

Skupni prihranek (brez DDV) 156.079,53 €

*prilagoditev referenčne rabe je bila narejena na račun dviga udobja pri ukrepu prezračevanja (OŠ) prilagoditev referenčne cene ELKO je bila 200% za oba obravnavana objekta


29

3.5 Analiza stroškov in koristi – ekonomsko-finančni del

Ekonomsko upravičenost investicije je promotor ocenil iz razmerja med predvidenimi

prihranki in stroški po letih – upošteval je amortizacijsko dobo investicije 15 let. Vse

prikazane vrednosti so brez DDV.

V izračunih ekonomičnosti je uporabil splošno diskontno stopnjo 4 % v skladu z 8. členom

Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ (Ur. l. RS št. 60/06, 54/10 in 27/16).

V spodnji tabeli je prikazana promotorjeva primerjava različnih variant financiranja. Kot

razvidno je test javno-zasebnega partnerstva uspešen. Neto sedanja vrednost je v primeru

javno- zasebnega partnerstva višja, temu botrujejo višji prihranki iz naslova centralnega

nadzornega sistema in optimalnega upravljanja objektov. V primeru izvedbe projekta z

lastnim financiranjem je zaradi nabavnih pogojev pri javnem naročilu predvideno, da je

investicija za Občino Ilirska Bistrica višja za 10 %.

Tabela 3.15 – Primerjava variant financiranja

Primerjava variant

Investicija (Občina Ilirska

Bistrica)

Povprečni letni

prihranki pri stroških

Enostavna

doba vračila (v letih)

NSV v 15 letni

dobi

Lastno financiranje

(brez DDV) 1.763.300,00 € 156.079,53 €

11,30

1.735.352,66 € Lastno financiranje (z DDV) 2.151.226,00 € 190.417,02 €

Javno zasebno

partnerstvo (brez DDV) 39.994,85 € 164.294,24 € / 1.826.687,01 €

3.6 Povzetek

Promotor je predvidel 1 % soudeležbo potencialnega javnega partnerja pri prihranku

stroškov za toploto, električno energijo in vzdrževanje. Ocenjuje, da se s tem dosega najbolj

optimalno kombinacijo števila predlaganih ukrepov in višine investicije glede na potencial

prihrankov.

V primeru javno-zasebnega partnerstva po modelu energetskega pogodbeništva in

izhodiščne udeležbe občine Ilirska Bistrica na doseženih prihrankih v višini 1 % se naložba

izkazuje kot upravičena v primeru dodatnih prilagoditev energetskih ukrepov in deleža

investicije zasebnega in javnega partnerja. Naročniku zato predlaga, da skozi konkurenčni

dialog skupaj s potencialnimi zasebnimi partnerji določi tehnično najustreznejšo in

ekonomsko najprimernejšo rešitev ter preveri možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za

tovrstne investicije.


30

4 IDENTIFIKACIJA JAVNEGA INTERESA

ZJZP v 19. točki prvega odstavka 5. člena določa, da je »javni interes« z zakonom ali na

njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi z odločitvijo o

javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena ZJZP.

V nadaljevanju analiziramo relevantno zakonodajo in programske dokumente, ki

opredeljujejo javni interes v primeru izvedbe projekta »Energetska sanacija dveh javnih

stavb v lasti Občine Ilirska Bistrica«, ter ključne dokumente, iz katerih izhaja, da je

predmetna investicija usklajena z energetsko politiko Evropske unije in Slovenije, glede

učinkovite rabe energije in znižanja emisij toplogrednih plinov.

Osrednji namen predmetnega projekta je nedvomno spodbujanje učinkovite rabe energije,

skladno z Energetskim zakonom, ki je v slovenski pravni red med drugim prenesel Direktivo o

energetski učinkovitosti.

4.1 Opredelitev javnega interesa v predpisih na Evropski ravni

Direktiva o energetski učinkovitosti

Evropska unija (v nadaljevanju: EU) se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala porabo

primarne energije za 20 %. Zmanjšanje porabe energije in odprava izgube energije sodita

med glavne cilje EU. Pri tem je poudarjeno, da bo podpora EU za izboljšanje energetske

učinkovitosti odločilnega pomena za konkurenčnost, varnost oskrbe z energijo in za

izpolnjevanje zavez glede podnebnih sprememb v sklopu Kjotskega protokola. Poseben

poudarek je namenjen zmanjšanju porabe energije v javnih stavbah.

Področje energetske učinkovitosti v EU ureja Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in

2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (v nadaljevanju: Direktiva o

energetski učinkovitosti).

Pojem »energetskega pogodbeništva« v okviru definicije pojma »pogodbeno

zagotavljanje prihranka energije« opredeljuje 27. točka 2. člena Direktive o energetski

učinkovitosti, kot: »pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa za izboljšanje

energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe in v okviru

katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ta ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo

izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim

merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki«.

V zvezi s tem 47. točka preambule Direktive o energetski učinkovitosti pravi, da kot pri

drugih oblikah financiranja s strani tretje osebe, se tudi pri pogodbi o zagotavljanju prihranka

energije koristnik energetskih storitev izogne stroškom naložbe tako, da naložbo, ki jo je v

celoti ali delno izvedla tretja oseba, poplača z delom finančne vrednosti prihranka energije.


31

Direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja več ukrepov, med katerimi je tudi

vzpostavitev vodilne vloge javnega sektorja pri energetski prenovi stavb. V preambuli

navedene Direktive je pod točko 17. zapisano, da je treba povečati stopnjo prenove stavb,

saj je obstoječ stavbni fond največji posamezni sektor, v katerem bi bilo mogoče doseči

prihranek energije, zato je primerno določiti letno stopnjo prenove stavb v lasti in rabi

osrednje vlade na ozemlju države članice, da bi se izboljšala njihova energetska učinkovitost.

V tem okviru Direktiva o energetski učinkovitosti zahteva, da se od 1. januarja 2014 naprej

vsako leto prenovi 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade ali pa

sprejme alternativne stroškovno učinkovite ukrepe, s katerimi se doseže enako izboljšanje

energetske učinkovitosti državnih stavb. Država je dolžna pripraviti in objaviti popis teh

stavb, ki mora vsebovati podatke o površini in energetski učinkovitosti teh stavb.

Nadalje Direktiva o energetski učinkovitosti v 18. in 19. členu državam članicam nalaga, da

podpirajo (celotni) javni sektor pri sprejemanju ponudb za energetske storitve, zlasti za

izvedbo prenove stavb, ter sprejemajo ukrepe za odpravo regulativnih in neregulativnih ovir

za energetsko učinkovitost, zlasti z namenom, da se posamezne javne organe ne odvrača od

naložb v izboljšanje energetske učinkovitosti in od uporabe pogodbenega zagotavljanja

prihranka energije ter drugih mehanizmov financiranja s tretje strani na dolgoročni

pogodbeni osnovi.

Med ukrepi, ki jih navaja Direktiva, je v 48. točki preambule navedeno, da je treba odkriti in

odpraviti regulativne in neregulativne ovire pri uporabi pogodbenega zagotavljanja prihranka

energije in drugem financiranju s strani tretje osebe za prihranek energije. Te ovire

vključujejo računovodska pravila in prakse, ki preprečujejo, da bi bile kapitalske naložbe in

letni finančni prihranki, ki izhajajo iz ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, v

računovodskih izkazih ustrezno izraženi za celotno življenjsko dobo naložbe. V zvezi s tem je

pomembna še 52. točka preambule, ki med ukrepi za dosego ciljev Direktive navaja

vzpodbujanje uporabe inovativnih finančnih mehanizmov (npr. jamstev za posojilo za zasebni

kapital, jamstev za posojilo za spodbujanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije,

nepovratnih sredstev, subvencioniranih posojil, posebnih kreditnih linij in sistema financiranja

s strani tretje osebe), ki zmanjšujejo tveganja pri projektih za energetsko učinkovitost ter

omogočajo stroškovno učinkovito prenovo.

Ob tem je treba omeniti, da 7. točka 5. člena Direktive določa, da države članice spodbujajo

javne organe tudi na regionalni in lokalni ravni, da za financiranje prenov in izvajanje načrtov

za dolgoročno ohranitev ali izboljšanje energetske učinkovitosti, po potrebi uporabijo

podjetja, ki opravljajo dejavnost energetskih storitev in pogodbenega zagotavljanja

prihrankov energije.

4.2 Opredelitev javnega interesa v predpisih na nacionalni ravni

Energetski zakon

Direktivo o energetski učinkovitosti je v slovenski pravni red prenesel Energetski zakon (v

nadaljevanju: EZ-1). S sprejetjem EZ-1 je bil pojem energetskega pogodbeništva kot tak

prenesen v slovenski pravni red, in sicer v 29. točko 4. člena, kjer zakon ponovi dikcijo pojma

»pogodbeno zagotavljanje prihranka energije«, kot je zapisana v Direktivi o energetski


32

učinkovitosti, vendar pa EZ-1 v nadaljevanju pojma energetskega pogodbeništva oz.

pogodbenega zagotavljanja prihranka energije podrobneje ne ureja.

EZ-1 je s tem, ko je prenesel Direktivo o energetski učinkovitosti v slovenski pravni red, na

nacionalnem nivoju opredelil tudi javni interes, ki ga zasleduje sama Direktiva o energetski

učinkovitosti - pri energetski učinkovitosti namreč zasledujemo cilje širše skupnosti, ki

presega meje zgolj posamezne občine ali države; gre za globalni javni interes, ki ne nazadnje

presega tudi meje EU ter se odraža predvsem v povečanju energetske učinkovitosti javnega

sektorja, pri čemer je kot eden od ključnih ukrepov za dosego zastavljenih ciljev predvidena

energetska sanacija javnih stavb.

V skladu z 314. členom EZ-1 je država dolžna spodbujati ukrepe energetske učinkovitosti in

rabe obnovljivih virov energije. Zakon posebej ne ureja energetske prenove javnih stavb,

temveč določa, da se mehanizmi in ukrepi za dosego naštetih ciljev podrobneje uredijo v

akcijskih načrtih in drugih dokumentih. Lokalni energetski koncept mora vključevati med

drugim tudi posebne cilje in ukrepe za prihranek energije in za povečanje energetske

učinkovitosti stavb v lasti lokalnih skupnosti ter lokalne načrte za energetsko učinkovitost, ki

upoštevajo dolgoročne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb.

Za potrebe opredelitve in ugotovitve javnega interesa v konkretnem primeru je torej dovolj,

da je v EZ-1 povzet javni interes jasno opredeljen z Direktivo o energetski učinkovitosti, ki

kot eno izmed ključnih sredstev za dosego zastavljenih ciljev Direktive o energetski

učinkovitosti izpostavlja prav energetsko pogodbeništvo.

Predvidena investicija je skladna z razvojnimi usmeritvami iz EZ-1, saj se bo z njeno izvedbo

na javnih stavbah Občine Ilirska Bistrica zagotovila učinkovitejša raba energije in povišala

okoljska sprejemljivost rabe energije.

Opredelitev javnega interesa v ostalih področnih predpisih

Pravno podlago za izvedbo projekta predstavljajo še ostali področni zakoni, podzakonski akti

in pravilniki, ki se nanašajo na izvedbo predmetne investicije oziroma projekta (gradbena

zakonodaja, zakonodaja s področja varstva okolja, varstva pri delu …) ter v nadaljevanju

predstavljene razvojne strategije in programski dokumenti.

4.3 Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi dokumenti,

usmeritvami in strategijami na ravni EU in na nacionalni ravni

Guidance on Energy Efficiency in Public Buildings

Glede na velik pomen, ki ga ima energetska učinkovitost in energetsko pogodbeništvo v

okviru EU, je podpora za promocijo tega instrumenta zagotovljena tudi s strani EPEC-a

(European PPP Expertise Centre). EPEC je bil ustanovljen s strani EIB, držav članic in

Evropske komisije z namenom okrepitve organizacijskih kapacitet javnega sektorja za

izvajanje javno-zasebnih partnerstev.

Na področju energetske učinkovitosti je EPEC kot temeljni dokument z namenom prenosa

izboljšanja informacij in dobre prakse pripravil in sprejel smernice z naslovom »Guidance on


33

Energy Efficiency in Public Buildings« kot pomoč državam članicam pri izvedbi ukrepov

energetske učinkovitosti v obliki javno-zasebnega partnerstva.

Dokument obravnava pripravo in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva po fazah –

od identifikacije, pripravljalne faze in možnosti financiranja te faze (vključno s tehnično

pomočjo ELENA), do izvedbe razpisa in implementacije projekta. Obravnavan pa je tudi

»politični« in normativni pomen izvedbe projektov energetske učinkovitosti z vidika ciljev EU.

Tudi na podlagi analize zgoraj citiranih smernic je mogoče identificirati skupne cilje EU na

nivoju energetske učinkovitosti in spodbujanju uporabe energetskega pogodbeništva, kot

enega izmed najučinkovitejših načinov za dosego zastavljenih ciljev.

Evropski kodeks ravnanja za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije –

temeljna načela delovanja energetskega pogodbeništva

Evropski kodeks ravnanja za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije opredeljuje

temeljne vrednote in načela, ki so ključnega pomena za uspešno pripravo in izvajanje

projektov pogodbenega zagotavljanja prihranka energije (energetsko pogodbeništvo).

Kodeks služi kot okvir za etično odločanje na tem področju in je namenjen ponudnikom

energetskega pogodbeništva in naročnikom ter pospeševalcem oz. strankam energetskega

pogodbeništva.

Kodeks sestavlja skupek načel, ki temeljijo na vrednotah energetskega pogodbeništva in

opredeljujejo pričakovano ravnanje predvsem ponudnikov energetskega pogodbeništva, pa

tudi naročnikov, pri pripravi in izvajanju projektov energetskega pogodbeništva s ciljem

celovitega izboljšanja energetske učinkovitosti oziroma ekonomsko upravičenega

zagotavljanja prihranka energije ter znižanja stroškov za energijo. Kodeks predstavlja tudi

temeljni mehanizem za zagotavljanje strokovnosti na področju energetskega pogodbeništva,

za nove ponudnike pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, ki vstopajo na trg

energetskega pogodbeništva, pa predstavlja smernico zahtevane kakovosti dela.

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-

2020

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v poglavju 2.4.3 vsebuje

prednostno naložbo Spodbujanja energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo

in uporabo obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in

stanovanjskim sektorjem.

Z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014– 2020

se je Republika Slovenija zavezala, da bo do zaključka črpanja kohezijskih sredstev v

ciljnem letu 2023 prenovila 1,8 milijona m2 površin v celotnem javnem sektorju (vključujoč

obveznost pri stavbah oseb ožjega javnega sektorja). Za dosego zastavljenega cilja bo treba

v obdobju črpanja kohezijskih sredstev 2016–2023 zagotoviti letni obseg investicij v višini

med 51 in 53 mio EUR letno oziroma skupaj v tem obdobju 415 mio EUR sredstev

(upoštevajoč 22 % DDV).


34

V zvezi s tem je kot specifični cilj postavljeno povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem

sektorju. Navedeno je, da je ocena prihrankov v javnem sektorju v Sloveniji sorazmerno

težka, vendar projektni podatki kažejo, da so prihranki energije v primeru energetskih obnov

v povprečju 50 %.

Predvidena je podpora z vlaganji za izpolnjevanje zahtev Direktive 2012/27/EU o energetski

učinkovitosti po prenovi 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade

letno.

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020 (AN URE 2020)

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020 (AN-URE 2020) je drugi

akcijski načrt, ki ga je Slovenija pripravila v okviru Direktive 2012/27/EU o energetski

učinkovitosti oziroma četrti akcijski načrt od leta 2008. Zajema bistvene ukrepe za izboljšanje

energetske učinkovitosti, vključno s pričakovanimi ter doseženimi prihranki energije, z

namenom doseganja nacionalnega cilja povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020, in

prispevka Slovenije k doseganju skupnega cilja EU - povečanju energetske učinkovitosti za

20 %.

Uspešnost izvajanja AN-URE 2020 je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev

zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje 25-odstotnega ciljnega deleža

obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020, saj je

energetska učinkovitost med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje teh ciljev.

Pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti zraka.

Za določitev ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020 so izjemno

pomembni dolgoročni cilji energetske in podnebne politike do leta 2030 oziroma 2050. Ukrepi

AN URE 2020 so zato zasnovani tako, da Slovenija tudi dolgoročno zagotovi čim večje učinke

pri doseganju podnebno-energetskih ciljev s čim nižjimi stroški. Zaradi izjemnega pomena, ki

ga ima energetska učinkovitost za zagotavljanje vseh ciljev energetske politike in tudi širših

razvojnih ciljev, zlasti zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in

zaposlitvenega potenciala, se področje uvršča med prednostne razvojne cilje Slovenije.

Smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah

javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva

Za izpolnjevanje obveznosti Direktive o energetski učinkovitosti in Nacionalnega akcijskega

načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 – 2020 je Ministrstvo za infrastrukturo v

sodelovanju z Ministrstvom za finance in strokovno javnostjo pripravilo in v decembru 2014

objavilo »Smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah

javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva«

Dokument predstavlja pojasnila, navodila in priporočila za izvajanje ukrepov izboljšanja

energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva

(angl. Energy Performance Contracting - EPC).

Smernice obravnavajo definicije in oblike energetskega pogodbeništva, aplikativnost

energetskega pogodbeništva, pogodbeno zagotavljanje energije, pogodbeno zagotavljanje


35

prihrankov, osnovne modele izvajanja ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v

javnem sektorju, proračunsko-pravne vidike energetskega pogodbeništva - proračunski vidik

pogodbe in evidentiranje pogodb v poslovnih knjigah proračunskih uporabnikov in primerjavo

z izvedbo ukrepov v lastni režiji, opredeljujejo potek projekta in postopek identifikacije

projektov in izvedbenih ukrepov z vidika primernosti objektov oz. projektov ter ekonomske

upravičenosti ukrepov. Naslovljeni so tudi nekateri pravni vidiki postopka izbire izvajalca

javnega naročila ali javno-zasebnega partnerstva za namen energetskega pogodbeništva.

Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb

Skladno z zahtevo 4. člena Direktive o energetski učinkovitosti morajo države članice

pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v energetsko prenovo nacionalnega

stavbnega fonda, tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb, zato je

Ministrstvo za infrastrukturo v oktobru 2015 sprejelo Dolgoročno strategijo za spodbujanje

naložb energetske prenove stavb (v nadaljevanju: Dolgoročna strategija).

Dolgoročna strategija izčrpno predstavlja ukrepe, s katerimi bodo doseženi operativni cilji do

leta 2020 in indikativni cilji do leta 2030, med katerimi so tudi finančne spodbude za

energetsko učinkovito prenovo stavb v javnem sektorju. Investicija prispeva k

navedenim ciljem Dolgoročne strategije, saj se bo z izvedbo ukrepov doseglo znatno

izboljšanje energetske učinkovitosti (zmanjšana raba končne energije v stavbi), zmanjšale se

bodo emisije toplogrednih plinov, s čimer se bo neposredno prispevalo h kvoti prenove 3%

javnih stavb v lasti ožjega javnega sektorja.

Vizija 2050

Namen »Vizije 2050«, ki jo je objavila Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko

kohezijsko politiko je zastaviti jasne strateške usmeritve in osredotočenost v delovanju. Vizija

Slovenije, ki predstavlja izhodišče za pripravo dolgoročne strategije razvoja Republike

Slovenije in temelji na petih osnovnih elementih: učenje za življenje, inovativna družba,

zaupanje, kakovostno življenje, identiteta. Predmetna investicija zasleduje cilj ohranitve

naravnega okolja ter skrb za ohranjanje naravnih virov, kar omogoča izboljšanje kakovosti

življenja, ki je eden od osnovnih elementov vizije.

Strategija razvoja Slovenije

V Sloveniji med razvojnimi dokumenti najvišjo raven predstavlja Strategija razvoja Slovenije,

ki je bila sprejeta 7. 12. 2017 za določitev vizije in ciljev razvoja Slovenije. Pomeni krovni

razvojni okvir, ki temelji na usmeritvah Vizije Slovenije 2050, razvojnem izhodišču in

mednarodnih zavezah Slovenije, ter trendih in izzivih na regionalni, nacionalni, evropski in

globalni ravni.

Osrednji cilj strategije je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z

uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in

zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Na ravni

posameznika se kakovostno življenje kaže v dobrih priložnostih za delo, izobraževanje in

ustvarjanje, v dostojnem, varnem in aktivnem življenju, zdravem in čistem okolju ter

vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe.


36

S sprejemom dolgoročne strategije Republike Slovenije bo vnesena v nacionalni pravni red

Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejeta v Organizaciji združenih narodov dne

27. 9. 2015, v kateri so zapisani novi svetovni cilji trajnostnega razvoja. Investicijski projekt

bo pripomogel k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, saj bo pripomogel k zdravemu

življenju in k splošnemu dobremu počutju vseh uporabnikov stavb, ki so predmet celovite

energetske sanacije. Ne nazadnje pa je skladen tudi s ciljem boja proti podnebnim

spremembam in njihovim posledicam.

Investicijski projekt je usklajen in zasleduje cilje Regionalnega razvojnega programa

Primorsko-notranjske regije. Razvojna specializacija regije je »Zeleni razvoj regije«, ki

ga bo dosegla z izvajanjem programov iz treh razvojnih prioritet: konkurenčnost

gospodarstva, trajnostni okoljski in infrastrukturni razvoj ter vključujoča družba. Iz

navedenega je razvidno, da investicijski projekt zasleduje tako vizijo in razvojno specializacijo

regije, saj je usklajen s programi in cilji razvojne prioritete 2: »Trajnostni okoljski in

infrastrukturni razvoj«, program Infrastruktura (cilj programa: spodbujanje uvajanje

učinkovite rabe energije (URE) in dvigovati delež obnovljivih virov energije (OVE)), Ukrep 3:

»Energetika«, katerega cilji so nadaljevati z energetsko sanacijo javnih stavb, uvesti sistem

energetskega knjigovodstva v javnih stavbah, spodbujati naložbe za rabo obnovljivih virov

energije, izvajati ukrepe za učinkovito rabo energije ter ozaveščati javnost o URE. Izvedba

projekta bo pripomogla k doseganju navedenih ciljev.

Investicijski projekt je usklajen tudi s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah,

ki določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na

področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije,

priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije

za delovanje sistemov v stavbi ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti stavbe. Ta

pravilnik se uporablja pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb oziroma njihovih

posameznih delov, kjer se posega v najmanj 25 odstotkov površine toplotnega ovoja, če je

to tehnično izvedljivo.

Investicijski projekt je usklajen z občinskimi razvojnimi potrebami, strategijami, politikami,

dokumenti in programi. Investicijski projekt je skladen tudi z Lokalnim energetskim

konceptom Občine Ilirska Bistrica.


37

5 OPIS PROJEKTA IN VARIANTE »Z« INVESTICIJO

Glede na izkazan interes in ugotovitve promotorja se je naročnik Občina Ilirska Bistrica

odločil za proučitev možnosti izvedbe energetske sanacije dveh javnih stavb Občine Ilirska

Bistrica po modelu JZP. V ta namen je izdelan predmetni Test JZP.

5.1 Predmet projekta

Predmet obravnavane operacije je v predvidenem obdobju celovito energetsko sanirati dve

javni stavbi v lasti Občine Ilirska Bistrica s ciljem zmanjšanja porabe energije in posledično

zmanjšanja tekočih obratovalnih stroškov. Z izvedbo energetske sanacije se bodo izboljšali

bivalni in delovni pogoji za uporabnike saniranih stavb, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti

toplogrednih plinov, kar bo pozitivno vplivalo na ohranjanje okolja. Stavbe, ki so predmet

energetske sanacije so:

• OŠ Antona Žnideršiča,

• Zdravstveni dom.

»Operacija« pomeni projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, ki jih izberejo organi

upravljanja zadevnih programov ali pa se izberejo pod njihovo pristojnostjo. Operacija

prispeva k ciljem povezane prednostne naloge ali prednostnih nalog, na katere se nanaša; v

okviru finančnih instrumentov operacijo sestavljajo finančni prispevki programa k finančnim

instrumentom in nadaljnja finančna podpora navedenih finančnih instrumentov. V primeru

uporabe postopka javno zasebnega partnerstva se v okvir operacije štejejo vse stavbe in

ukrepi, ki so predmet pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem.

»Celovita energetska prenova« je usklajena izvedba ukrepov učinkovite rabe energije na

ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje,

prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično

mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičeni potencial za energetsko prenovo.

5.2 Namen in cilji projekta

Osnovni namen investicijskega projekta je implementacija potrebnih ukrepov za celovito

energetsko sanacijo (investicijski ukrepi) ter vzpostavitev učinkovitega energetskega

upravljanja (organizacijski ukrepi) v javnih stavbah z namenom funkcionalnega izboljšanja in

povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja oz.

upravljanja objektov ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev. V okviru

projekta so za izboljšanje energetske učinkovitosti posameznih objektov predvideni tako

investicijski kot organizacijski ukrepi.

Glede na to, da izvedba investicijskega projekta prinaša prihranke, številni javni porabniki v

tujini in Sloveniji za namene energetskih sanacij uporabljajo tudi finančne mehanizme, kot je

financiranje operacije z doseženimi prihranki. Javni porabniki, v kolikor so za to izpolnjeni vsi

pravno formalni in finančni pogoji ter izvedene analize, lahko izvedejo investicijski projekt po

modelu energetskega pogodbeništva.


38

V obstoječem dokumentu se tako obravnava tudi izvedba projekta v skladu z Zakonom o

javno zasebnem partnerstvu z namenom, da se oceni možnosti izvedbe investicije po

modelu javno - zasebnega partnerstva (model JZP).

Investicija zasleduje cilje zagotavljanja izboljšanih, primernejših delovnih pogojev in

zanesljivosti delovanja sistemov, ki se nanašajo na investicijo. Te cilje lahko opredelimo kot

konkretne operativne cilje investicijskega projekta v naslednji obliki:

• celovita energetska prenova stavb,

• zmanjšanje toplotnih izgub stavb in zmanjšanje porabe primarne energije,

• nižji stroške rabe energije,

• izboljšanje zanesljivosti energetskih sistemov,

• izboljšanje delovnih pogojev z vidika mikroklimatskih pogojev.

Z izpolnitvijo navedenih ciljev se pričakujejo naslednji rezultati:

• nižja potreba po koristni energiji v stavbah,

• prihranek primarne energije v višini najmanj tretjine obstoječe porabe,

• celovito energetsko prenovljene površine stavb v lasti in rabi javnega sektorja,

• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

• povišanje temperaturnega ugodja v prostorih,

• izpolnjevanje zavez iz evropske in slovenske zakonodaje,

• uresničevanje ciljev skladno z razvojnimi dokumenti, usmeritvami in strategijami na

ravni EU in na nacionalni ravni.

Specifični cilji investicijskega projekta: • skupni prihranek končne energije v stavbah po izvedeni sanaciji v višini 152.802,24

kWh letno,

• število energetsko saniranih javnih stavb v lasti in rabi občin: 2 javni stavbi,

• skupna neto ogrevana površina energetsko saniranih javnih stavb v lasti in rabi občin:

7.867 m2 ogrevane površine,

• zmanjšanje izpustov CO2: 317.476 kg/leto.

5.3 Pregled in analiza obstoječega stanja stavb

Analiza stanja stavbe izkazuje potrebo po izvedbi projekta celovite energetske prenove, ki jo

utemeljujejo:

• visoki stroški obratovanja in vzdrževanja stavb,

• energetska potratnost stavb primarno zaradi neustrezne toplotne izolacije stavb ter

dotrajanih in neučinkovitih energetskih sistemov,

• neoptimalni delovni pogoji,

• neoptimalna zanesljivost delovanja ogrevalnih sistemov,

• preprečitev nadaljnjega propadanja stavb.

Zaradi starosti stavb in predvsem dotrajanih in potratnih energetskih sistemov se raba

energije in posledično stroški obratovanja v obravnavanih stavbah povečujejo. Poleg tega je

potrebno stanje stavb presojati tudi z vidika zagotavljanja primernih delovnih pogojev in

zanesljivosti sistemov, ki te pogoje zagotavljajo, pri čemer je energetski sistem ključen.


39

5.3.1 Osnovni podatki o stavbah

5.3.1.1 OŠ Antona Žnideršiča

Stavba Osnovne šole Antona Žnideršiča se nahaja na naslovu Rozmanova ulica 25B. Stavba

osnovne šole je sestavljena iz spodnjega dela, zgrajenega leta 1982, zgornjega dela

zgrajenega 1985, telovadnice zgrajene 1989 ter povezovalnega dela, ki je bil zgrajen leta

1995 za povezavo ostalih starejših stavb. V stavbi se poleg učilnic osnovne šole nahajajo tudi

kuhinja ter upravni prostori. Na ovoju stavbe so vgrajena dvoslojna alu okna brez plinskega

polnjenja, manjši del oken je lesenih z dvojno zasteklitvijo. Deloma so v nekaterih učilnicah

vgrajena alu okna s troslojno plinsko polnjeno zasteklitvijo, vgrajena v letih 2018 – 2021.

Strešne konstrukcije so izolirane z različnimi vrstami in debelinami toplotne izolacije. Stavba

se oskrbuje s toplotno energijo iz lastne kotlovnice na ELKO; z električno energijo iz javnega

distribucijskega omrežja in s hladno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Oprema v

kotlovnici je funkcionalno ustrezna, vendar ne koristi OVE. Električne naprave in razdelilci

nizkonapetostnih (NN) razvodov so solidno vzdrževani in omogočajo normalno delovanje.

Večina notranje razsvetljave je zastarele in je potrebna prenove. Osnovna šola je odprta od

ponedeljka do petka, ob vikendih je stavba zaprta, razen telovadnice. V stavbi se izvaja

izobraževalna dejavnost od prvega do devetega razreda. Od izgradnje je bilo na šoli že več

delnih prenov. Leta 2008 je bila sanirana streha po celotni stavbi, razen na telovadnici. Prav

tako se od leta 1995 po delih menjuje stavbno pohištvo z energetsko bolj učinkovitim. Med

večje prenove spada tudi dozidava in prenova kuhinje (2015).

Slika 1: OŠ Antona Žnideršiča (Vir: rEP GOLEA)


40

Slika 2: Tlorisni pogled na stavbo (Vir: rEP GOLEA)

Podatki o stavbi OŠ Antona Žnideršiča so razvidni iz spodnjih tabel.

Tabela 5.1 - Osnovni podatki o stavbi iz evidence GURS – OŠ Antona Žnideršiča

Katastrska občina 2.525 ILIRSKA BISTRICA

Številka stavbe 933, 936, 971, 997

Število etaž 1, 3, 2, 2

Deli stavbe 1

Površina stavbe [m2] 6.231

Številka parcele 509, 498, 512/12, 512,/4

Površina parcele [m2] /

Tabela 5.2 - Podatkovna zbirka o stavbi s ključnimi podatki – OŠ Antona Žnideršiča

Naziv stavbe Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

Lokacija Rozmanova ulica 25b

Namembnost stavbe 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo

Lastnik Upravljavec

Občina Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 14 6250 Ilirska Bistrica Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Rozmanova ulica 25b Ilirska Bistrica

Uporabnik Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Rozmanova ulica 25b Ilirska Bistrica

Uporabna površina stavbe 6.231 m2

Neto tlorisna površina stavbe 6.231 m2

Kondicionirana površina stavbe (Ak) 6.231 m2

Energenti električna energija, ekstra lahko kurilno olje

Poraba energije za ogrevanje 604,81 MWh

Poraba električne energije 291,89 MWh


41

Letnica izgradnje 1982, 1985, 1989, 1995

Leto večje prenove stavbe, ogrevalnega, hladilnega , prezračevalnega sistema in razsvetljave ter opis posega

- 2008 je bila sanirana streha po celotni stavbi, razen na telovadnici

- leta 1995 po delih menjuje stavbno pohištvo z energetsko bolj učinkovitim

- dozidava in prenova kuhinje (2015) - menjava dotrajanih oken v učilnicah na

južni strani; vgradnja troslojnih plinsko polnjenih alu oken v obdobju 2018 - 2021

Intenzivnost uporabe stavbe stavba se uporablja ob delavnikih med 7:00 in 15:00

5.3.1.2 Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

Stavba zdravstvenega doma se nahaja na naslovu Gregorčičeva cesta 8 v Ilirski Bistrici.

Stavba je sestavljena iz dveh delov: starejšega, zgrajenega leta 1969 (številka stavbe 1297),

ter novejše reševalne postaje, zgrajene 2001 (številka stavbe 1298). Skupna ogrevana

površina objekta je 1.636 m2. V sami stavbi imajo prostore naslednje dejavnosti: splošna

medicina, nujna medicinska pomoč, dispanzer za medicino dela, prometa in športa,

specialistične ambulante, patronažna služba, laboratorij, rentgen, reševalna služba ter

upravno-tehnična služba. Delovni čas zdravstvenega doma Ilirska Bistrica je med tednom od

ponedeljka do petka od 7:00 do 15:00. Med vikendi obratuje samo urgenca. Glede na

delovni čas je prilagojeno ogrevanje objekta. Stavba je sestavljena iz dveh delov: starejšega,

zgrajenega leta 1969 (številka stavbe 1297), ter novejše reševalne postaje, zgrajene 2001

(številka stavbe 1298).

Slika 3: Zdravstveni dom Ilirska Bistrica (Vir: rEP GOLEA)

Podatki o stavbi Zdravstveni dom Ilirska Bistrica so razvidni iz spodnjih tabel.


42

Tabela 5.3 - Osnovni podatki o stavbi iz evidence GURS – Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

Katastrska občina 2.524 TRNOVO

Številka stavbe 1297, 1298

Število etaž 2

Deli stavbe 3

Površina stavbe [m2] 1.716

Številka parcele 73/3, 3134

Površina parcele [m2] /

Tabela 5.4 - Podatkovna zbirka o stavbi s ključnimi podatki – Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

Naziv stavbe Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

Lokacija Gregorčičeva cesta 8

Namembnost stavbe 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo 12420 Garažne stavbe

Lastnik Upravljavec

Občina Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 14 6250 Ilirska Bistrica Zdravstveni dom Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 8 6250 Ilirska Bistrica

Uporabnik Zdravstveni dom Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 8 6250 Ilirska Bistrica

Uporabna površina stavbe 1.636 m2

Neto tlorisna površina stavbe 1.636 m2

Kondicionirana površina stavbe (Ak) 1.636 m2

Energenti električna energija, ekstra lahko kurilno olje

Poraba energije za ogrevanje 253,12 MWh

Poraba električne energije 89,19 MWh

Letnica izgradnje 1967, 2001

Leto večje prenove stavbe, ogrevalnega, hladilnega , prezračevalnega sistema in razsvetljave ter opis posega

V zadnjem času ni bilo izvedenih ukrepov, ki bi vplivali na izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe; izjema je menjava oken v kotlovnici – vgradnja dvoslojnih PVC oken v 2019.

Intenzivnost uporabe stavbe stavba se uporablja ob delavnikih med 5:30 in 22:00

5.3.2 Pregled in analiza stanja energetske učinkovitosti posameznih stavb

5.3.2.1 OŠ Antona Žnideršiča

Ovoj stavbe: Kompleks šole je sestavljen iz spodnjega objekta, zgornjega objekta,

telovadnice ter naknadno zgrajenega povezovalnega objekta. Zunanji zidovi šolskih stavb so

zgrajeni v sestavi: notranji omet, porobetonski bloki debeline 30 cm, ekspandiran polistiren

debeline 5 cm ter zaključni fasadni sloj. Ocenjena toplotna prehodnost znaša 0,28 W/m2K.

Porobetonski bloki so vgrajeni med armiranobetonske vertikalne vezi v rastru, določenem po

statičnem računu. Naknadno pozidana stena za razširitev kuhinje na južni strani spodnjega


43

objekta je izvedena v sestavi notranjega apneno – mavčnega ometa, stene debeline 40 cm iz

porobetonskih blokov ter tankoslojnega fasadnega ometa. Povezovalni hodnik med zgornjim

objektom in preostalim delom šole je zgrajen iz modularnih votlakov debeline 29 cm z

vmesnimi vertikalnimi armiranobetonskimi vezmi, ki so obojestransko ometani z grobim in

finim ometom, na zunanji strani zaključeni z ometom tipa teranova v skupni debelini 35 cm.

Toplotna prehodnost opisane konstrukcije je 1,22 W/m2K. Zunanje stene telovadnice so

zgrajene iz prefabriciranih armiranobetonskih plošč z vmesnim slojem toplotne izolacije (6 cm

AB, 6 cm T.I., 8 cm AB), na notranji strani pa je vgrajen še sloj ekspandiranega polistirena

debeline 2 cm ter zaključna lesena obloga. Vkopane stene so narejene in nosilnih betonskih

sten, ki so na zunanji strani obložene s slojem toplotne izolacije debeline 5 cm ter

hidroizolacijo. Razvidne so poškodbe in dotrajanost fasad (razpoke).

Talna konstrukcija v spodnjem objektu je izvedena kot tla na terenu, sestavljena iz linoleja,

armiranega cementnega estriha debeline 6 cm, polietilenske folije, trdega tervola debeline 5

cm, hidroizolacije ter podložnega betona. Toplotna prehodnost tega sklopa konstrukcije je

ocenjena na vrednost 0,53 W/m2K. Previsni deli talne konstrukcije učilnic v nadstropju

zgornjega objekta so izvedeni v sestavi: linolej, cementni estrih debeline 3,5 cm,

ekspandirani polistiren debeline 1 cm, AB plošča debeline 16 cm, »kombi« plošče v debelini

7,5 cm, omet. Toplotna prehodnost znaša 0,40 W/m2K. Tla na terenu povezovalnega objekta

so narejena iz linoleja, ki je položen na sloj cementnega estriha debeline 6 cm, pod katerim

je vgrajen ekspandiran polistiren z obojestransko PVC folijo, hidroizolacija ter podložni beton.

Previsni del talne plošče ob zunanjem vhodu v povezovalni del (poleg telovadnice) je izveden

v enaki sestavi kot prej opisana konstrukcija, le da so na spodnji – zunanji strani dodatno

vgrajene »kombi« plošče debeline 5 cm. Igralna površina v telovadnici je izvedena s

parketom, ki je položen na vodoodporne plošče, sloj poliuretanske pene 2 cm, parno zaporo,

trdi tervol 6 cm, hidroizolacije ter podložnega betona. Toplotna prehodnost talne konstrukcije

tal v telovadnici je 0,39 W/m2K . Tla v garderobah telovadnice so narejena v enaki sestavi z

zaključnim slojem iz talne keramike.

Del strešne konstrukcije spodnjega in zgornjega objekta je izveden kot ravna streha, del pa

je izveden po sistemu poševnih streh. Oba tipa konstrukcij sta sestavljena iz perforiranega

lesa, polietilenske folije, sloja toplotne izolacije debeline 3 cm, zračnega prostora ter

porobetonskih plošč debeline 15 cm; ravne strehe so zaključene s PVC membrano (Siko) na

»avtomat« ploščah debeline 5 cm, poševne strehe pa s profilirano pločevino, pod katero je

vgrajen sloj toplotne izolacije debeline 5 cm. Toplotna prehodnost sklopa ravne strehe je

ocenjena na 0,36 W/m2K, poševne strehe pa na 0,27 W/m2K. Stropna konstrukcija v

povezovalnem delu je izvedena kot spuščen strop tipa »armstrong«, na katerem je položen

sloj toplotne izolacije debeline 15 cm. Strešna konstrukcija povezovalnega dela je narejena iz

polmontažnih plošč iz opečnega polnila debeline 10 cm ter tlačne plošče debeline 4 cm, krite

s profilirano pločevino. Streha telovadnice je sestavljena iz betonskih plošč, položenih na

prečne armiranobetonske nosilce, na ploščah pa je privarjena bitumenska hidroizolacija,

položen sloj toplotne izolacije debeline 8 cm (tervol) ter trapezna pločevina. Toplotna

prehodnost strešne konstrukcije telovadnice znaša 0,40 W/m2K. Na severni strani strehe

telovadnice je vgrajeno večje število svetlobnih kupol. Del stropne konstrukcije jedilnice, ki je

v stiku z zunanjostjo (terasa poleg knjižnice), je narejen v sestavi: spuščen strop, zračna

plast, »kombi« plošče debeline 5 cm, armiranobetonska plošča debeline 15 cm, parna


44

zapora, sloj ekspandiranega polistirena debeline 5 cm, dvojna PVC folija, naklonski beton,

hidroizolacija, cementna malta ter keramičnih talnih ploščic, s skupno toplotno prehodnostjo

sklopa 0,31 W/m2K. Opažene so težave z zamakanjem streh (telovadnica).

V ovoj stavbe so povečini vgrajena aluminijasta okna z dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega

polnjenja, ki so bila vgrajena v obdobju med leti 1995 in 2005. V obdobju od leta 2018

naprej so v učilnicah v nadstropju na južni strani stavbe vgradili aluminijasta okna s troslojno

plinsko polnjeno zasteklitvijo. Lesena okna z dvojno zasteklitvijo so nameščena na južni

strani zgornjega objekta v pritličju. Aluminijasta okna z dvoslojno zasteklitvijo in plinskim

polnjenjem so vgrajena le v telovadnici ter v kuhinji, ki je bila leta 2015 prenovljena. Večina

vrat je prav tako kot okna izvedena v kombinaciji aluminijastega okvirja in dvoslojne

zasteklitve brez plinskega polnjenja. Energetsko neučinkovita so predvsem kovinska vrata na

južni fasadi telovadnice. Na severni fasadi telovadnice je vgrajenih 8 svetlobnikov.

Ogrevalni sistemi: Kotlovnica se nahaja v prizidku na JV delu spodnje stavbe. Za

ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode skrbita dva oljna kotla, prvi proizvajalca TVT tip

ZV (leto 1989) z nazivno toplotno močjo 580 kW ter kotel TAM tip ZV580 (leto 1981) z

nazivno toplotno močjo 581 kW. Na kotlih sta vgrajena ventilatorska gorilnika Weishaupt

Monarch L3Z-A. Regulacija kotlov se vrši preko regulacije vgrajene na kotlih (konstantna

temperatura). Za regulacijo vstopne vode po ogrevalnih vejah so v kotlovnici vgrajene tri

regulacije Seltron Promatic D10, ki delujejo v odvisnosti temperature zunanjega zraka. Na

ogrevalnih vejah so vgrajeni trije tropotni mešalni ventili z el. motornim pogonom, ki

določajo temperaturo vstopne vode v sistem. Topla voda se iz kotlov transportira do

centralnega razdelilnika, kjer se razdeli na več ogrevalnih vej. Na ogrevalnih vejah so

vgrajene stopenjsko regulirane obtočne črpalke. Vgrajeni sta tudi dve frekvenčno regulirani

črpalki. Rezervoar za skladiščenje ekstra lahkega kurilnega olja je vkopan ob prostoru

kotlovnice. Volumen rezervoarja je 20 m3. Toplotna postaja, ki se nahaja nad garderobami v

telovadnici, se napaja iz glavne kotlovnice. Za ogrevanje večjega stavbe so vgrajeni dvovrstni

ploščni radiatorji ter jekleni členasti radiatorji z vgrajenimi klasičnimi ventili. V telovadnici so

vgrajeni ventilatorski konvektorji, ki pa niso v uporabi.

Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo: Topla sanitarna voda se pripravlja centralno in

lokalno. Sistem za pripravo tople sanitarne vode se nahaja v kotlovnici ter v toplotni postaji

telovadnice. V kotlovnici je za potrebe priprave tople sanitarne vode za kuhinjo vgrajen

bojler volumna 1,5 m3. Na hranilniku toplote sta vgrajena dva električna grelca z el. močjo

vsak po 9 kW. Topla voda se zagotavlja z delovanjem kotlov na ELKO, poletnem času pa z

vgrajenimi električnimi grelci. Sistem priprave sanitarne vode ima vgrajeno stopenjsko

regulirano cirkulacijsko črpalko Grundfos (Pe = 75 W), ki se vklaplja glede na časovno uro

(med delovnim časom). Po stavbi je poleg centralne priprave TSV vgrajenih osem lokalnih

električnih akumulacijskih bojlerjev za pripravo TSV. Vsak ima električni grelec moči 2 kW. V

toplotni postaji telovadnice je vgrajen hranilnik TSV z volumnom 2 m3, ki pripravlja TSV za

potrebe porabnikov v telovadnici (tuši, sanitarije). V zimskem času se topla sanitarna voda

pripravlja s kotlom na ELKO, v poletnem času pa z vgrajenimi električnimi grelci (okvirno

3x6kW).


45

Prezračevanje in klimatizacija: Učilnice in pomožni šolski prostori se po večini

prezračujejo naravno, torej z odpiranjem oken. V strojnici ob kotlovnici je vgrajena klimatska

naprava (Hidria) za dovod zraka z možnostjo hlajenja za dovod zraka v kuhinjsko napo.

Maksimalni pretok, ki ga naprava omogoča je 8.100 m3/h z vgrajenim ventilatorjem el. moči

3,5 kW. Naprava je vezana za ogrevanje na centralni ogrevalni sistem (kotli na ELKO) ter na

toplotno črpalko AERMEC ANL202HA (ogrevanje/hlajenje) s toplotno močjo 46,9 kW in

hladilno močjo 41,4 kW (Pe = 12,7 – 14,7 kW). Naprava je nameščena na vzhodni fasadi nad

kotlovnico. Nad termičnim blokom je vgrajena varčna napa Media z rekuperacijo odpadne

toplote (vgrajen grelec zraka z grelno močjo 41 kW) ter strešnim odvodnim ventilatorjem

(6.700 m3/h, 2,2 kW). Dodatno se vpihuje ogreti zrak v oddaljene točke kuhinje s

pomočjo dveh ventilatorjev (1.200 m3/h, 209W in 1.800 m3/h, 271W). Odvod zraka je preko

manjše nape izveden tudi nad konvektomati. Iz prostora pomivanja jedilne posode je vgrajen

odvodni ventilator z maksimalnim pretokom 1.000 m3/h ter el. močjo 260W. Prav tako je

izveden odvod zraka iz dela kuhinje (pomivalnica kuhinjske posode) z odvodnim

ventilatorjem z maksimalnim pretokom 700 m3/h in el. močjo 180W. Iz prostorov hladilnice,

shrambe gomoljnic ter shrambe suhih živil je izveden odvod zraka (550 m3/h, 180 W in

50m3/h, 40W). Sistem prezračevanja je vgrajen v učilnicah fizike in kemije (odvod zraka).

Sistem zaradi hrupa ni v uporabi. Pod talno konstrukcijo telovadnice je v strojnici telovadnice

vgrajena klimatska naprava z možnostjo ogrevanja zraka. Klimatska naprava ima možnost

primešavanja zunanjega zraka oz. samo dogrevanje notranjega. Na trenutnih nastavitvah se

samo meša in dogreva notranji zrak. Za prenos zraka je vgrajen ventilator z el. močjo 7,5

kW, maksimalni pretok zraka je 20.550 m3/h. V prostoru telovadnice je vgrajen termostat

preko katerega se klimatska naprava regulira. V telovadnici je vgrajenih še pet odvodnih

ventilatorjev, ki se vklapljajo po potrebi (ob večji zasedenosti).

Električne naprave in aparati: Večji porabniki električne energije v stavbi so razsvetljava,

naprave v kuhinji in multimedijska oprema.

Razsvetljava: Sistem razsvetljave je med večjimi porabniki energije. Po objektu so vgrajeni

različni tipi svetil. V učilnicah spodnjega in zgornjega objekta prevladujejo nadgradna svetila

z magnetno predstikalno napravo in cevastimi fluorescentnimi sijalkami moči 2x36W, s

plastičnim motnim pokrovom, nekaj pa je tudi svetil moči 2x58 W in moči 18 W. V učilnicah

spodnjega objekta ob vhodu v šolo (nadgradna svetila) in v prostorih povezovalnega objekta

(vgradna svetila v spuščenem stropu) so vgrajena svetila z zrcalnim rastrom in

fluorescentnimi sijalkami moči 2x36 W z magnetno predstikalno napravo. V garderobah v

telovadnici so prav tako vgrajena svetila z magnetno predstikalno napravo in plastičnim

pokrovom, s svetilih pa so nameščene fluorescentne sijalke moči 2x36 W in 2x58 W. Nekateri

sanitarni in pomožni prostori se osvetljujejo s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami moči 11

W, del prostorov pa s svetili z žarilno nitko z močjo 60 W. Igralna površina in tribune v

telovadnici se dodatno osvetljujejo z reflektorji moči 1000 W in 500 W.

5.3.2.2 Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

Ovoj stavbe: Zunanji zidovi zdravstvenega doma so zgrajeni iz armiranobetonske skeletne

konstrukcije z opečnimi polnili, ki so obojestransko ometani. Skupna debelina sklopa zunanjih

zidov v zdravstvenem domu znaša 38 cm. Ocenjena toplotna prehodnost opečnatih delov


46

zunanjih sten je ocenjena na U = 1,04 W/m2K, prehodnost betonskih vertikalnih vezi pa na U

= 1,80 W/m2K. Kletni zidovi južne, zahodne in severne strani stavbe so vkopani, brez

vgrajene toplotne izolacije. Zid v pritličju na zahodnih fasadah zdravstvenega doma je

izveden iz kamnita zidu. Ocenjena toplotna prehodnost tega zidu je 1,94 W/m2K. Večina

površine talne konstrukcije je zaključena z linolejem, manjši del površine pa s talno keramiko

na cementnem estrihu. Talna konstrukcija ni toplotno izolirana, prav tako tudi ne medetažna

konstrukcija med kotlovnico in prostori v pritličju. Tudi stropna konstrukcija proti

neogrevanemu podstrešju je izvedena brez toplotne izolacije in sicer iz polmontažne plošče z

dvojnim opečnim polnilom in tlačne betonske plošče v skupni debelini 35 cm.

Na ovoju stavbe je vgrajeno različno stavbno pohištvo. Večji del oken je s PVC okvirji z

dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja, ki so bila vgrajena v letu 1998. Nekaj z PVC

okvirji in dvoslojno zasteklitvijo s plinskim polnjenem. Manjši del oken predstavljajo starejša

okna z aluminijastim okvirjem in dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega polnila. Energetsko

neučinkovita so tudi okna oziroma zasteklitve, s katerimi je izveden zastekljen prehod med

zdravstvenim domom in reševalno postajo na severni strani stavbe.

Zunanji zidovi reševalne postaje so zgrajeni iz armiranobetonskih sten, ki so na zunanji strani

ometani s slojem termoizolacijskega ometa debeline 4 cm. Toplotna prehodnost zunanjih

sten reševalne postaje je ocenjena na vrednost U = 1,72 W/m2K. Del vkopanih sten je

zaščiten s slojem trde toplotne izolacije debeline 4 cm ter hidroizolacijo. Stropna konstrukcija

proti neogrevanemu podstrešju je izvedena z armiranobetonsko ploščo, ki je na spodnji

strani obložena s ploščami ekspandiranega polistirena debeline 4 cm. V ovoj stavbe

reševalne postaje so vgrajena PVC okna z dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja, ki

so bila vgrajena v času gradnje reševalne postaje. V kletni etaži so locirane garaže, ki so

dostopne skozi garažna vrata.

Ogrevalni sistemi: Kotlovnica se nahaja v kletnih prostorih stavbe zdravstvenega doma.

Namenjena je ogrevanju stavbe zdravstvenega doma ter reševalne postaje ter pripravi tople

sanitarne vode. V prostoru kotlovnice je vgrajen kotel na ekstra lahko kurilno olje

proizvajalca Buderus tip GE515 z nazivno močjo 201- 240 kW. Na kotlu je vgrajen

ventilatorski gorilnik Weishaupt WL30 Z-C (72-330 kW). Kotel se regulira z regulacijo

Buderus Logamatic. Regulacija vstopnih temperatur v posamezne veje in delovanje obtočnih

črpalk se regulira z regulacijo Weishaupt modul hydraulic v odvisnosti od zunanje

temperature. Voda se transportira do centralnega razdelilnika in se nato razdeli v ogrevalne

veje. Za transport vode so na ogrevalnih vejah vgrajene frekvenčno regulirane obtočne

črpalke proizvajalca Wilo. Za transport medija med sprejemniki sončne energije in

hranilnikom toplote TSV skrbi stopenjsko regulirana črpalke Grundfos Solar 15-80 130 (Pel =

115W). Na ogrevalnih vejah so vgrajeni tropotni mešalni ventili z el. motornim pogonom.

Objekt se ogreva z različnimi tipi ogreval. Po stavbi so vgrajeni aluminijasti, jekleni členasti in

ploščni radiatorji z vgrajenimi ventili s termostatskimi glavami.

Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo: Topla sanitarna voda se pripravlja centralno

delno s sprejemniki sončne energije in delno s kotlom na elko. V kotlovnici je vgrajen 900L

solarni hranilnik toplote. Voda v hranilniku toplote se ogreva preko sprejemnikov sončne

energije vgrajenih na strehi stavbe (5xSSE). Hladna voda iz vodovodnega omrežja je


47

priključena na drugo spiralo hranilnika toplote in se preko nje transportira do manjšega

hranilnika TSV z volumnom 282 L. Topla sanitarna voda predgreta s sprejemniki sončne

energije se v manjšem hranilniku toplote dogreva s kotlom na ekstra lahko kurilno olje.

Sistem priprave TSV ima vgrajeno cirkulacijsko črpalko Wilo Star Z25/6 (Pel_max= 99 W)., ki

obratuje v delovnem času v intervalih (6x3min na uro). Po stavbi je vgrajenih še 5 lokalnih

električnih akumulacijskih bojlerjev (10L).

Prezračevanje in klimatizacija: Večina stavbe se prezračuje naravno, torej z odpiranjem

oken. Sanitarije se prezračujejo preko vgrajenih odvodnih ventilatorjev. V stavbi je vgrajenih

16 klimatskih naprav »split« izvedbe, ki se uporabljajo za klimatizacijo prostorov.

Električne naprave in aparati: Glavni porabniki električne energije so zdravstveni aparati

in ostale naprave, pralnica in likalnica, multimedijska oprema in razsvetljava.

Razsvetljava: Sistem razsvetljave je med večjimi porabniki energije. Po objektu so vgrajeni

različni tipi svetil. Prevladujejo nadgradna svetila z zrcalnim rastrom, magnetno dušilko in

cevastimi fluorescentnimi sijalkami moči 2x36 W. Del svetil z enako močjo ima nameščen

plastični motni pokrov. Poleg svetil z močjo sijalk 2x36 W so v nekaterih prostorih vgrajena

tudi svetila s sijalkami moči 2x58 W s plastičnim pokrovom. Manjši del svetil predstavljajo

svetila z zrcalnim rastrom, magnetno dušilko ter cevastimi fluorescentnimi sijalkami 4x18 W.

Po hodnikih in v čakalnicah so nameščena nadgradna svetila s kompaktnimi fluorescentnimi

sijalkami moči 11 W, 15 W in 18 W. V pomožnih prostorih so vgrajena svetila s sijalkami z

žarilno nitko z močjo 60 W. V garaži reševalne postaje so vgrajena svetila s IP zaščito in

polikarbonatnim ohišjem s fluorescentnima sijalkama 2x58W z magnetno dušilko. Ocenjuje

se, da razsvetljava letno porabi 32,9 MWh električne energije. V Prilogi 3 je celoten popis

notranje razsvetljave.

5.3.3 Obstoječa poraba električne in toplotne energije

V naslednji tabeli so predstavljeni referenčne porabe in stroški energije po posameznih

stavbah in skupno za vse štiri stavbe. Referenčna izhodišča predstavljajo podatki iz

izdelanih razširjenih energetskih pregledov za posamezno stavbo.

Tabela 5.5 - Povprečna letna raba in povprečni letni stroški električne in toplotne energije za

zadnja tri leta (2018-2020) po posameznih stavbah v EUR z DDV

TOPLOTNA ENERGIJA ELEKTRIČNA ENERGIJA SKUPAJ

Stavba PORABA

ENERGENTOV

STROŠEK

ENERGENTOV

PORABA

ENERGENTOV

STROŠEK

ENERGENTOV

PORABA

ENERGENTOV

STROŠEK

ENERGENTOV

kWh/leto EUR/leto kWh/leto EUR/a kWh/leto EUR/a

OŠ Antona

Žnideršiča 632.133,00 57.298,00 291.893,00 37.739,00 924.026,00 95.037,00

Zdravstveni

dom I. B. 253.166,00 23.405,00 89.192,00 14.145,00 342.358,00 37.550,00

SKUPAJ 885.299,00 80.703,00 381.085,00 51.884,00 1.266.384,00 132.587,00

Vir: REP novelacija, GOLEA, september 2021


48

Zaradi predvidenega novega stanja delovanja centralnega prezračevanja telovadnice in

kuhinje v OŠ Antona Žnidaršiča je referenčna raba prilagojena. Prav tako je bilo zaradi

trenutne nizke cene ELKO ter dviga cen v prihodnje, predvideno zvišanje cene toplote. Nove

prilagojene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli

Tabela 5.6 - Prilagojena raba električne in toplotne energije v EUR brez DDV

TOPLOTNA ENERGIJA ELEKTRIČNA ENERGIJA SKUPAJ

Stavba PORABA

ENERGENTOV

STROŠEK

ENERGENTOV

PORABA

ENERGENTOV

STROŠEK

ENERGENTOV

PORABA

ENERGENTOV

STROŠEK

ENERGENTOV

kWh/leto EUR/leto kWh/leto EUR/a kWh/leto EUR/a

OŠ Antona

Žnideršiča 837.525,65 124.035,87 291.893,33 30.933,40 1.129.418,98 154.969,27

Zdravstveni

dom I. B. 253.165,92 38.321,73 89.192,00 11.594,96 342.357,92 49.916,69

SKUPAJ 1.090.691,57 162.357,60 381.085,33 42.528,36 1.471.776,90 204.885,96

Vir: REP, novelacija, GOLEA, september 2021


49

6 TEST UPRAVIČENOSTI IZVEDBE PO MODELU JZP

Predmet tega Testa ni ocena ali verifikacija podatkov in ugotovitev iz že pripravljene

dokumentacije, temveč na podlagi teh dokumentov identificirati, ali so izpolnjeni pravni

pogoji za izvedbo postopka in identificirati primeren model za izvedbo energetske obnove

stavbe, za katero je bilo v tehnični (projektni) dokumentaciji ugotovljeno, da je potrebna

energetske prenove.

V nadaljevanju podajamo podrobnejši opis investicije in karakteristike predvidene investicije.

Predvideni ukrepi energetske sanacije stavbe so podrobno opisani v razširjenih energetskih

pregledih (REP).

V skladu z novimi smernicami za pridobitev finančnih sredstev za energetske sanacije, je

stavbe potrebno sanirati celostno, z usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije. S

tem namenom so v tem poglavju zbrani vsi ukrepi ter skupni vpliv vseh izvedenih ukrepov

na stavbi. V nadaljevanju so predstavljeni investicijski in organizacijski ukrepi, predvideni

za to investicijo. Organizacijski ukrepi so ukrepi, ki imajo za posledico spremenjeno

obnašanje uporabnikov in ne zahtevajo finančnih sredstev. Organizacijski ukrepi so takoj

izvedljivi, potrebna je minimalna investicija, prihranki pa so vidni takoj. Mednje so uvrščeni

predvsem osveščanje, izobraževanje na področju racionalne rabe energije in uvajanje

energetskega pogodbeništva, v kolikor je izbran ta model za izvedbo investicije.

6.1 Predvideni ukrepi energetske sanacije po posameznih objektih

Na podlagi izdelanih razširjenih energetskih pregledov obravnavanih stavb so bili določeni in

ovrednoteni ustrezni investicijski in organizacijski ukrepi energetske sanacije ter podani

predlogi izbora najugodnejšega scenarija energetske prenove stavb, ki so predstavljeni v

tabelah v nadaljevanju. Iz tabel so razvidni tudi možni letni prihranki.

Vsi posegi bodo morali biti izvedeni na način, da bodo ustrezali zahtevam PURES. V tem

pravilniku so določene tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije

v stavbah na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove

kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, zagotavljanja lastnih obnovljivih

virov energije za delovanje sistemov v stavbi ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti

stavbe v skladu z Direktivo 31/2010/EU o energetski učinkovitosti stavb.


50

6.1.1 OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA

Tabela 6.1 – Izbrani scenarij – OŠ Antona Žnideršiča

št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija EUR z DDV

Enostavna vračilna doba

MWhe MWht € enota €/enota € let

ORGANIZACIJSKI UKREPI:

1.

Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo (energetsko upravljanje): kpl. 29.890,00

-energetsko knjigovodstvo

-osveščanje zaposlenih

-ciljno spremljanje rabe energije

SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 29.890,00

INVESTICIJSKI UKREPI:

2. Ukrepi na ovoju objekta:

-toplotna izolacija fasade 393.777,50

-toplotna izolacija strehe 616.982,32

-zamenjava stavbnega pohištva 400.002,77

3. Ukrepi strojnih instalacijah:

-prenova ogrevalnega sistema 248.565,72

-prenova priprave TSV 28.891,93

-prenova toplotnih postaj 32.330,00

-prenova prezračevanja telovadnice 88.389,00

-vgradnja ventilov s termostatskimi glavami in hidravlično uravnoteženje 17.901,06

SKUPAJ 2+3:

4. Ukrepi na elektro instalacijah:

-zamenjava svetilk z LED svetili 140.180

SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: 79,2 375,6 144.789 1.967.020 14

SKUPAJ SCENARIJ: 79,2 375,6 144.789 1.996.910 14

Vir: Razširjeni energetski pregled OŠ A:ŽNIDERŠIČA, novelacija, GOLEA, september 2021


51

6.1.2 ZDRAVSTVENI DOM IIRSKA BISTRICA

Tabela 6.2 – Izbrani scenarij – Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija EUR z DDV

Enostavna vračilna doba

MWhe MWht € enota €/enota € let

ORGANIZACIJSKI UKREPI:

1.

Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo (energetsko upravljanje): kpl. 24.400,00

-energetsko knjigovodstvo

-osveščanje zaposlenih

-ciljno spremljanje rabe energije

SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 24.400,00

INVESTICIJSKI UKREPI:

2. Ukrepi na ovoju objekta:

-toplotna izolacija fasade 131.152,00

-toplotna izolacija strešne konstrukcije 79.673,97

-zamenjava stavbnega pohištva 231.573,58

3. Ukrepi strojnih instalacijah:

-prenova ogrevalnega sistema 224.011,52

-prenova priprave TSV 17.757,73

SKUPAJ 2+3:

4. Ukrepi na elektro instalacijah:

-zamenjava svetilk z LED svetili 41.037

SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: 725.206

SKUPAJ SCENARIJ: 14,3 206,6 41.630 749.606 18

Vir: Razširjeni energetski pregled ZDRAVSTVENI DOM, novelacija, GOLEA, september 2021


52

6.2 Analiza možnih načinov realizacije projekta

Projektov energetske sanacije javnih stavb in izvedbe s tem povezanih ukrepov se

lahko lotimo na enega od naslednjih načinov:

a) po tradicionalnem modelu kot klasično javno naročilo, v celoti financirano iz

proračuna naročnika, kjer večino tveganj izvedbe projekta prevzema Občina Ilirska

Bistrica kot investitor ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti javnih stavb;

b) po alternativnem modelu, v obliki energetskega pogodbeništva, kot ene izmed oblik

javno-zasebnega partnerstva, kjer se naložba v izvedbo ukrepov izboljšanja

energetske učinkovitosti javnih stavb poplačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja

energetske učinkovitosti, pri čemer so plačila vezana na dejansko dosežene

dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije.

Obe obliki sta predstavljeni, primerjani in analizirani v nadaljevanju.

Klasično javno naročilo

O »klasičnem javnem naročilu« govorimo v primerih, ko naročnik sam v celoti zagotovi

potrebna finančna sredstva za izvedbo potrebnih ukrepov energetske sanacije javne stavbe.

V teh primerih se projekt vodi kot druge klasične javne investicije, pri katerih je naročnikova

obveza, da pripravi projektno in investicijsko dokumentacijo, vključno s podrobnimi

tehničnimi specifikacijami in projektno dokumentacijo izvedbe potrebnih ukrepov za

izboljšanje energetske učinkovitosti javne stavbe. Ponudniki nato oddajo svoje ponudbe za

izvedbo ukrepov, glede na določila razpisne dokumentacije in pripravljeno projektno

dokumentacijo (popise del), kot jih je vnaprej opredelil naročnik. Ponudniki ne prevzemajo

tveganja zagotavljanja prihranka energije, ampak izključno tveganja, povezana z izvedbo

prevzetega ukrepa, kot je opredeljen s tehničnimi specifikacijami in projektno dokumentacijo.

Odgovornost in posledice za napake ali pomanjkljivosti v tehničnih specifikacijah in projektni

dokumentaciji prevzema naročnik. Doseženi prihranek energije v celoti pripade naročniku.

Ponudnik praviloma ne jamči prihranka energije, lahko pa je način plačila oblikovan tako, da

delno upošteva dosežene dejanske prihranke energije.

Pogoj za začetek postopka oddaje javnega naročila je priprava sklepa o začetku postopka, ki

vsebuje tudi navedbo obsega sredstev in vira financiranja predmeta javnega naročila. V tem

primeru ne gre za energetsko pogodbeništvo.

Predmetni model je najbolj primeren za izvedbo energetske obnove javnih stavb v primerih,

ko je stanje objektov oz. infrastrukture v izjemno slabem stanju in so potrebne investicije v

višjem znesku, kot bi ga bilo mogoče povrniti s prihrankom energije v določenem obdobju.

Namreč, v praksi so številni objekti zaradi odsotnosti investicijskega vzdrževanja skozi daljše

obdobje v izjemno slabem stanju in zahtevajo zelo visoke investicijske vložke za energetsko

obnovo, zasebni partner le-teh ne more povrniti v obdobju 15 let iz naslova prihranka

energije, zato je njihova obnova izvedljiva zgolj z javnimi sredstvi.


53

Kot najdaljše obdobje, v katerem se izvajajo projekti energetskega pogodbeništva, se v

Sloveniji skozi prakso in strateške usmeritve države uveljavlja obdobje 15 let. Slednje izhaja

npr. iz Smernic, ki določajo, da je to obdobje nekako najbolj sprejemljivo, daljše obdobje pa

možno zgolj izjemoma. Posledično so daljša pogodbena obdobja nezanimiva tudi za

koncesionarje, saj je prevladal trend 15 letnih koncesijskih obdobij. Ustrezna dolžina

koncesijskega obdobja se določi v ekonomski (investicijski) dokumentaciji.

Koncesijsko javno-zasebno partnerstvo oz. energetsko pogodbeništvo

V Sloveniji se energetsko pogodbeništvo opredeljuje kot pogodbeno znižanje stroškov za

energijo, ki pa ni samo način financiranja, ampak je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja

in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja,

servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj, ter tudi motiviranje porabnikov za učinkovito

rabo energije.

Energetsko pogodbeništvo je način pogodbenega znižanja stroškov za energijo, pri katerem

koncesionar zagotovi vrsto potrebnih ukrepov za učinkovito rabo energije na koncedentovih

objektih, koncedent pa se zaveže koncesionarju za te storitve plačati dogovorjeni znesek, pri

čemer se morajo upoštevati morebitni penali za nedoseganje dogovorjenih rezultatov

oziroma prihrankov. Osnova je koncesijska pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med

lastnikom (ali upravljavcem) stavbe – koncedentom in koncesionarjem, t. j. podjetjem za

energetske storitve (poznano tudi kot ESCO – Energy Service Company).

Naveden model omogoča relativno enostavno uvedbo načina plačila po načelu »no-service,

no-payment«, kar pomeni, da se v primeru, ko dogovorjeni ciljni prihranek ni dosežen, šteje,

da storitev energetskega pogodbeništva ni opravljena in koncesionar ni upravičen do plačila.

S tem se na najbolj učinkovit način doseže implementacija temeljnega cilja energetskega

pogodbeništva, da so plačila vezana na dejansko dosežene prihranke energije, ki so

posledice izvedenih ukrepov energetske sanacije javnih objektov. Tako koncesionar tudi v

celoti prevzame tveganje uspešne izvedbe dogovorjenih ukrepov energetske sanacije javnih

objektov in tveganje dejanskega doseganja dogovorjenih prihrankov

Določbe v zvezi s pojmom energetskega pogodbeništva je treba razumeti na način, da

koncesionar prevzame večino tveganj projekta, torej tveganje projektiranja, izvedbe in

upravljanja, vključno s tveganjem financiranja potrebnih ukrepov za izvedbo energetske

sanacije javnega objekta, kot tudi tveganje zagotavljanja minimalnega dogovorjenega

prihranka energije, pri čemer so plačila koncesionarju vezana in odvisna od dejansko

doseženih prihrankov energije. Ena ključnih značilnosti energetskega pogodbeništva je

namreč ravno v tem, da se investicija v izvedbo potrebnih ukrepov povrne skozi bodoče

prihranke porabe energije, ki so posledice izvedenih ukrepov, kar pomeni da je koncesionar

upravičen do plačila za opravljene storitve zmanjšane porabe energije le v primeru, ko so

dejanski prihranki doseženi, sicer se storitev ne šteje za opravljeno oz. za kvalitetno

opravljeno. V zvezi s tem je priporočljivo, da se s pogodbo opredelijo plačilni mehanizmi

bonusov in malusov, ki finančno nagradijo koncesionarja, ki dosega višje prihranke od

dogovorjenih in finančno kaznuje koncesionarja, ki ne dosega minimalno dogovorjenih

prihrankov. Tako se spodbuja koncesionarje, da so motivirani ustvarjati čim višje prihranke

energije, saj to zvišuje plačilo, ki ga prejmejo. Ob tem je ključno, da se v fazi izvedbe


54

javnega razpisa jasno in transparentno določi metodologija izračuna in opredelitve

prihrankov, ki omogoča v fazi izvajanja pogodbeništva tudi nadzor nad doseženimi rezultati

in izvajanje (potrjevanje) plačil do katerih je koncesionar upravičen. Opredeljena

metodologija mora na eni strani opredeljevati in meriti prihranke ter na drugi strani

omogočati tudi njihovo transparentno verifikacijo in potrjevanje.

Za izvedbo projekta v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, je treba pred

izvedbo javnega razpisa za izbiro izvajalca potrebno sprejeti odločitev oz. akt o javno-

zasebnem partnerstvu v obliki Uredbe.

Uredba bo predstavljala pravno podlago za izvedbo javnega razpisa za izbor koncesionarja, ki

bo prevzel izvedbo gradbene, tehnološke in energetske sanacije objektov in obveznost

pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije za objekte, ki so predmet tega testa

JZP.

Uredba bo predvidevala razdelitev tveganj na način, da bo koncesionar prevzemal obveznost

izvedbe vseh s koncesijsko pogodbo dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za

doseganje zagotovljenega prihranka energije in obveznost energetskega upravljanja

objektov, vključno s tveganjem rentabilnosti izvedenih ukrepov.

6.3 SWOT analiza

V nadaljevanju je podana analiza SWOT obeh načinov za izvedbo projektov energetske

sanacije javnih objektov in izvedbe s tem povezanih ukrepov – tj. klasičnega javnega naročila

v primerjavi z energetskim pogodbeništvom oz. koncesijskim javno-zasebnim partnerstvom.


55

Tabela 6.3 – SWOT analiza – javno naročilo

Izvedba ukrepov energetske sanacije javnih objektov s klasičnim javnim naročilom

Prednosti:

- Občina Ilirska Bistrica je upravičena do

vseh ustvarjenih prihrankov energije, ki

so posledica izvedenih ukrepov;

- Večja konkurenca na trgu ponudnikov,

kot pa na trgu potencialnih zasebnih

partnerjev in morebiti posledično višja

gospodarnost izvedenih investicijskih

ukrepov;

- projekt je enovit, ni potrebno

usklajevanje med javnim in izbranim

zasebnim partnerjem;

- ne glede na naravo in vrsto izvedenih

konkretnih ukrepov energetske

sanacije, so le-ti vedno in takoj po

zaključeni investiciji lastnina Občine

Ilirska Bistrica.

Slabosti:

- celotne stroške izvedenih ukrepov

energetske sanacije se pokrije iz

sredstev Občine Ilirska Bistrica;

- ni prenosa znanja in izkušenj glede

izvedbe ukrepov in potenciala za

njihovo izkoriščenost s strani

zasebnega sektorja;

- manjša centralizacija in nadzor nad

izvedenimi ukrepi zaradi razpršitve

investicije na več objektov, na

več ukrepov, ipd.;

- vsa tveganja, razen tveganja izvedbe

ukrepov, prevzame Občina Ilirska

Bistrica, predvsem tveganje, da bodo

načrtovani ukrepi dosegli ciljne

prihranke;

- ne pride do spodbujanja

energetskega pogodbeništva.

Priložnosti:

- projekt brez udeležbe zasebnega

partnerja je manj komercialno naravnan

in omogoča lažjo implementacijo

javnega interesa, prav tako tudi ni

potrebno usklajevanje javnega interesa

z interesom zasebnega partnerja, da

maksimira dobiček;

- možnost razdelitve izvedbe ukrepov na

majhne sklope (po objektih, po ukrepih),

kar omogoča oddajo ponudb tudi

majhnim in srednjim podjetjem, kar še

povečuje konkurenco na trgu

ponudnikov in posledično višjo

gospodarnost izvedenih ukrepov.

Nevarnosti:

- odmik realizacije projekta za čas do

zagotovitve sredstev;

- povečanje končne pogodbene

vrednosti investicije zaradi dodatnih

ali nepredvidenih del, ki se krijejo iz

sredstev Občine Ilirska Bistrica;

- zamuda z realizacijo projekta zaradi

dodatnih ali nepredvidenih del;

- zamuda z realizacijo/ne-izvedbo

projekta zaradi nezadostnih finančnih

sredstev v proračunu Občine Ilirska

Bistrica;

- nastanek večje škode na objektih

zaradi zamude z realizacijo oz. ne-

izvedbo projekta;

- ne-doseganje globalnih usmeritev na

področju energetskega

pogodbeništva.


56

Tabela 6.4 – SWOT analiza – koncesijsko javno-zasebno partnerstvo

Izvedba ukrepov energetske sanacije javnih objektov v koncesijski obliki javno-zasebnega

partnerstva

Prednosti:

- izvedba projekta z minimalnim vložkom

sredstev iz proračuna Občine Ilirska

Bistrica, saj financiranje prevzame

koncesionar, pri čemer se investicija v

izvedene ukrepe povrne iz postavke

materialnih stroškov;

- zmanjšanje stroškov za porabo

energije za delež prihranka, ki takoj

pripade Občine Ilirska Bistrica

(takojšen pozitiven vpliv na proračun

Občine Ilirska Bistrica);

- promocija mednarodno

preverjenega, uveljavljenega in tržno

naravnanega poslovnega modela

izvedbe energetskih ukrepov;

- zmanjša se faktor odpravljanja

številnih težav za koncedenta, saj se

izvedba projekta in tveganja prenesejo

na koncesionarja;

- s hitro realizacijo projekta in izvedbo

ukrepov energetske sanacije se v

objektih lahko posredno prepreči

nastanek škode;

- dejanski vložek Občine Ilirska Bistrica,

ob izvedbi celotnega postopka izbora

koncesionarja, je zgolj zagotovitev

objektov v trenutnem stanju;

- večino tveganja (glej matrico tveganj)

nosi koncesionar (obvezen pogoj) ali

pa ga Občina Ilirska Bistrica z njim vsaj

deli;

- v okviru pogodbe o javno-zasebnem

partnerstvu Občina Ilirska Bistrica

obdrži vzvode, s katerimi lahko

učinkovito zavaruje javni interes;

- tveganje vzdrževanja in upravljanja z

izvedenimi ukrepi je obveza

koncesionarja;

- model omogoča, da postane koncedent

po končani gradnji lastnik izvedenih

ukrepov (bodisi takoj po zaključeni

Slabosti:

- glede na nerazvitost slovenskega trga

majhno število potencialnih zasebnih

ESCO podjetij, kar zmanjšuje

konkurenco med potencialnimi

koncesionarji;

- relativno dolga povračilna

(pogodbena) doba;

- za dosego optimalnih učinkov

projekta je potrebno zagotoviti večje

število objektov z večjim naborom

ukrepov, kar povečuje kompleksnost

razmerja;

- glede na razvitost domačega

finančnega trga, slabe možnosti

financiranja;

- Občina Ilirska Bistrica prevzema

tveganje izbora finančno nestabilnega

investitorja v primeru predčasnega

prenehanja pogodbe o javno-

zasebnem partnerstvu in morebitnih

zahtevkov zasebnega partnerja za

povrnitev vložka v povečano vrednost

predanih nepremičnin, ki so predmet

projekta;

- v primeru sofinanciranja projekta iz

javnih virov, težavna razmejitev med

vložki in prihranki obeh partnerjev.


57

investiciji, bodisi po preteku s pogodbo

določenega koncesijskega obdobja);

- vzpostavi se dolgoročen in stabilen

sistem energetskega upravljanja

objektov in celovit nadzor nad porabo

energije.

Priložnosti:

- plačila, ki temeljijo na kakovosti

izvedenih ukrepov in opravljenih

storitev, zagotavljajo maksimizacijo

učinkovitosti projekta (tako z vidika

časovnice kot z vidika kvalitete);

- zaradi kombinacije zasebnih in

javnih virov za izvedbo ukrepov se

lahko izvede bolj celostna

energetska sanacija večjega števila

javnih objektov;

- na podlagi izvedenega večjega

števila projektov se lahko pričakuje

rast domačega števila ESCO podjetij

in izboljša se privlačnost tržišča za

tuja ESCO podjetja;

- izboljšanje zavedanja o pozitivnih

učinkih energetskega

pogodbeništva pri uporabnikih,

lastniku, upravljavcu in širše;

- izboljša se konkurenčnost med

ESCO

podjetji;

- izboljšanje zavedanja in navad o

učinkoviti rabi energije med

uporabniki objektov;

- dolgoročna in centralizirana

organizacija energetskega

upravljanja javnih objektov v lasti

Občine Ilirska Bistrica v okviru

enotnega projekta;

- uvedba enotnega energetskega

knjigovodstva, ki omogoča nadzor

nad izvajanjem projekta;

- zaradi enovitega vodenja projekta

(združevanje projektnih faz, učinka

ekonomije obsega) je mogoče

ustvariti dodatne prihranke in

Nevarnosti:

- vzpostavljeno razmerje je relativno

kompleksno in dolgotrajno, kar

lahko povzroča zaplete v fazi

izvajanja pogodbe;

- težavna vzpostavitev učinkovitih

mehanizmov za predčasno

prenehanje koncesijske pogodbe v

primeru kršitve koncesijske

pogodbe s strani koncesionarja;

- vpliv slabih navad (razvad)

uporabnikov objektov glede

porabe energije in vpliv na

dosežene prihranke;

- zahtevno vprašanje oblikovanja

razmerij med koncedentom,

uporabniki in koncesionarjem

(ESCO podjetjem);

- potrebno je dobro sodelovanje

med koncedentom, uporabniki in

koncesionarjem tj. ESCO

podjetjem, pri odpravljanju težav;

- nedorečene normativne podlage in

nevarnost spremembe normativnih

podlag ter smernic (predvsem

glede računovodske obravnave

projekta);

- pogoji soglasodajalcev lahko v

določenih primerih privedejo do

občutnega povečanja stroškov

obnove posameznih objektov;

- Občina Ilirska Bistrica mora

zagotoviti učinkovit nadzor nad

izvajanjem projekta, saj v

nasprotnem primeru obstaja

nevarnost, da se pogodbene

obveznosti ne realizirajo na način,

kot bo opredeljen s koncesijsko


58

povečati gospodarnost izvedbe

projekta;

- večja uresničitev ciljev Občine

Ilirska Bistrica.

pogodbo;

- morebitno predčasno prenehanje

koncesijske pogodbe ima lahko

negativne javnofinančne

posledice;

- slaba izvedba obnove ali slabo

energetsko upravljanje objektov

lahko ogrozi izvedbo projekta.


59

7 FINANČNA ANALIZA JAVNO NAROČNIŠKEGA MODELA

IZVEDBE INVESTICIJE

V finančni analizi so predstavljeni finančni denarni tok investicije ter finančni kazalniki z

vidika javnega naročila, ki prikazujejo oceno koristi projekta in na podlagi katerih se presoja

finančna upravičenost investicije.

Dinamika investiranja, kot jo predvideva Občina, je predstavljena v naslednji tabeli:

Tabela 7.1 – Predvidena dinamika izvedbe obravnavanih stavb

PREDVIDENA AKTIVNOST TRAJANJE

• Izdelava novelacije REP-ov za obe stavbi Avgust 2021 September 2021

• Izdelava DIIP Avgust 2021 September 2021

• Izdelava Ocene možnosti JZP Avgust 2021 September 2021

• Priprava Koncesijskega akta JZP September 2021 September 2021

• Potrditev DIIP in koncesijskega akta JZP September 2021 September 2021

• Izdelava predinvesticijske zasnove September 2021 Oktober 2021

• Izdelava investicijskega programa September 2021 Oktober 2021

• Potrditev IP in PIZ Oktober 2021 Oktober 2021

• Priprava vloge na JR MzI Oktober 2021 November 2021

• Priprava JR za izbor zasebnega partnerja Oktober 2021 November 2021

• Prijava na pričakovani razpis MzI November 2021 November 2021

• Objava JR za izbor zasebnega partnerja November 2021 December 2021

• Konkurenčni dialog in sklenitev pogodbe December 2021 Maj 2022

• Sklenitev pogodbe z izbranim koncesionarjem Maj 2022 Maj 2022

• Izvajanje del Junij 2022 December 2022

• Končni obračun December 2022 Januar 2023

• Zaključek investicijskega projekta Januar 2023 Februar 2023

Analizirani so bili naslednji kazalniki učinkovitosti:

• Doba vračanja investicijskih sredstev. Doba vračanja investicijskih sredstev pomeni

število let, ki so potrebna, da se z neto denarnimi tokovi pokrije vse stroške

investicije.

• Neto sedanja vrednost (NSV ali NPV). Neto sedanja vrednost je razlika med

diskontiranim tokom vseh prilivov oziroma koristi in diskontiranim tokom vseh

stroškov projekta oziroma vsota vseh koristi, izračunana za čas življenjske dobe

investicije, ki je v konkretnem primeru ocenjena na 15 let. Neto sedanjo vrednost se

izračuna tako, da se vse bodoče donose z uporabo izbrane obrestne mere oz.

diskontne stopnje reducira na začetni trenutek in od tako dobljene vrednosti se

odšteje investicijski vložek.

• Interna stopnja donosa (ISD ali IRR). Interna stopnja donosa pomeni tisto diskontno

stopnjo, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka nič oziroma pri kateri se sedanja

vrednost prilivov in sedanja vrednost odlivov izenačita. ISD se uporablja kot

investicijski kriterij, tako da se jo primerja z individualno diskontno stopnjo.


60

• Relativna neto sedanja vrednost. Relativna neto sedanja vrednost je razmerje med

neto sedanjo vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov in

pomeni primerjavo med vsoto vseh diskontiranih neto prilivov (NSV) in vsoto

diskontiranih investicijskih stroškov.

• Količnik relativne koristnosti (KRK). KRK predstavlja razmerje med sedanjo vrednostjo

vseh koristi projekta in sedanjo vrednostjo vseh stroškov projekta.

Vsi finančni izračuni temeljijo na »metodi prirasta«, kar pomeni, da smo pri oceni finančnih in

ekonomskih posledic projekta upoštevali le tiste prihodke in odhodke, ki so posledica

projekta.

Ekonomska doba projekta znaša 15 let. Denarni tok projekta sestoji iz stroška investicije,

operativnega denarnega toka ter preostanka vrednosti, kakor so predstavljeni v

nadaljevanju.

Pri analizi finančnih učinkov javnega naročila smo upoštevali 4 % diskontno stopnjo v skladu

z Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb

javnega sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, februar 2020).

Ocena vrednosti predmetne investicije temelji na sledeči dokumentaciji:

• Razširjen energetski pregled - novelacija za OŠ Antona Žnidaršiča, ki ga je pripravila

GOLEA, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, september 2021,

• Razširjen energetski pregled - novelacija za stavbo Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, ki

ga je pripravila GOLEA, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, september 2021,

• Vloga o zainteresiranosti za izvedbo JZP za izvedbo projekta »Celovita energetska

sanacija objektov Občine Ilirska Bistrica«, ki jo je pripravila Resalta d.o.o., Šlandrova

ulica 4b, 1231 Ljubljana, julij 2021,

• DIIP Energetska sanacija dveh stavb v lasti občine Ilirska Bistrica, ki ga je pripravila

GOLEA, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, september 2021.

Ocena investicije obsega izvedbo vseh ukrepov energetske sanacije stavb, kot so bili

opredeljeni v predhodno izdelanih Razširjenih energetskih pregledih za posamezno stavbo:

• dodatno je bilo na podlagi izkušenj pri primerljivih projektih določeno, da se lahko pri

izvedbi GOI del pričakuje dodatnih 3 % nepredvidenih/neupravičenih investicijskih

stroškov.

• stroški storitev zunanjih izvajalcev:

o stroški strokovnega gradbenega nadzora so ocenjeni v višini 2 % upravičenih

stroškov gradbeno-obrtniških del,

o stroški drugih storitev zunanjih izvajalcev (novelacija REP-a, odlok JZP,

priprava vloge za prijavo na razpis, javni razpis in ostali stroški svetovalnega

inženiringa) so ocenjeni na podlagi prejetih pogodb oz. na podlagi ocene

izdelovalca investicijske dokumentacije pri podobnih projektih,

o stroški izdelave investicijske dokumentacije so povzeti iz prejetih ponudb.

• v izračunu je upoštevan in prikazan 22 % DDV za vsa dela, ki so predmet obdavčitve

v skladu z veljavnim ZDDV-1 za oba modela oz. varianti izvedbe operacije,


61

• upravičeni stroški so prikazani skladno s Priročnikom upravičenih stroškov pri ukrepu

energetske prenove stavb javnega sektorja Ministrstva za infrastrukturo,

• dinamika investicijskih vlaganj oziroma nastajanja investicijskih stroškov je

oblikovana na osnovi časovnega načrta izvedbe investicijskega projekta,

• predračunske cene so na ravni september 2021,

• preračun vrednosti investicijskega projekta iz stalnih cen v tekoče cene je izveden na

podlagi predvidene povprečne letne inflacije, ki je podana s strani UMAR v

Spomladanski napovedi gospodarskih gibanj, marec 2021.

7.1 Investicijska vlaganja

Na podlagi izdelanih razširjenih energetskih pregledov so bili določeni in ovrednoteni ustrezni

investicijski in organizacijski ukrepi energetske sanacije posameznih stavb. Ocenjene

vrednosti investicije v stalnih cenah po posameznih stavbah za oba modela izvedbe

investicije ( V1: JN model in V2 model JZP) predstavljamo v tabeli št. 7.2.


62

Tabela 7.2– Vrednost investicijskega projekta po posameznih stavbah in skupaj: V1 i n V2;

stalne cene

VRSTA DEL/OBJEKT OŠ

A.ŽNIDERŠIČA ZDRAVSTVENI

DOM SKUPAJ

ENERGETSKA SANACIJA - UPRAVIČENI STROŠKI

Toplotna izolacija fasade 322.768,44 € 107.501,64 € 430.270,08 €

Toplotna izolacija streh / podstrešij 505.723,21 € 65.306,53 € 571.029,74 €

Prenova stavbnega pohištva 327.871,12 € 189.814,41 € 517.685,53 €

Prenova ogrevalnega sistema 203.742,39 € 183.616,00 € 387.358,39 €

Prenova priprave TSV 23.681,91 € 14.555,52 € 38.237,43 €

Prenova toplotnih postaj 26.500,00 € 26.500,00 €

Prenova prezračevanja 72.450,00 € 72.450,00 €

Vgradnja TV in TG ter hidravlično uravnoteženje 14.673,00 € 14.673,00 €

Prenova razsvetljave 114.901,80 € 33.637,07 € 148.538,87 €

Energetsko upravljanje 24.500,00 € 20.000,00 € 44.500,00 €

NEUPRAVIČENI STROŠKI

Nepredvidena dela 3 % 49.104,36 € 18.432,94 € 67.537,29 €

SKUPAJ GOI DELA 1.685.916,23 € 632.864,11 € 2.318.780,33 €

STROŠKI STORITEV ZUNANJIH IZVAJALCEV

Investicijska dokumentacija 4.600,00 € 4.600,00 € 9.200,00 €

Stroški strokovnega gradbenega nadzora 2 % US 32.736,24 € 12.288,62 € 45.024,86 €

ostale storitve - nov. REP, odlok JZP, vloga MZI, javni razpis, sv. inženiring 38.136,24 € 17.538,62 € 55.674,86 €

SKUPAJ STROŠKI ZUNANJIH STORITEV 75.472,47 € 34.427,25 € 109.899,72 €

VSE SKUPAJ BREZ DDV LASTNA IZVEDBA 1.761.388,70 € 667.291,35 € 2.428.680,05 €

DDV - nepovračljivi del - LASTNA IZVEDBA V1 387.505,51 € 146.804,10 € 534.309,61 €

DDV - nepovračljivi del - JZP V2 16.603,94 € 7.573,99 € 14.272,47 €

SKUPAJ Z DDV - LASTNA IZVEDBA 2.148.894,22 € 814.095,45 € 2.962.989,66 €

SKUPAJ Z DDV - JZP 1.777.992,65 € 674.865,35 € 2.442.952,52 €

Skupaj upravičeni stroški V 1 1.712.284,34 € 648.858,42 € 2.361.142,76 €

Skupaj neupravičeni stroški z DDV - lastna izvedba: V1 436.609,87 € 165.237,03 € 601.846,90 €

Skupaj upravičeni stroški V2 1.712.284,34 € 648.858,42 € 2.361.142,76 €

Skupaj neupravičeni stroški z DDV - JZP: V2 58.506,33 € 23.303,43 € 81.809,76 €

VSE SKUPAJ V2: 1.770.790,67 € 672.161,85 € 2.442.952,52 €

V tabelah v nadaljevanju poglavja so obravnavane vrednosti operacije za vse stavbe skupaj,

tabele z izračuni po posameznih stavbah so predstavljene v prilogi dokumenta.

V spodnjih tabelah je investicija predstavljena v stalnih in tekočih cenah. V primeru tekočih

cen smo upoštevali napoved povprečne inflacije za leto 2022 v višini 1,2 % in za naslednja

leta v višini 1,7 % kakor jo je objavil UMAR v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj

(marec 2021).


63

V izračunu finančne analize smo v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in

obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/06,

54/10 in 27/16) upoštevali vrednost investicije v stalnih cenah in z vključenim 22 % DDV, ki

znaša skupaj 3.491.762,70 EUR, stalne cene maj 2021, kot je razvidno iz spodnje tabele.


stalne cene

Z.št. Investicijski stroški 2021 2022 SKUPAJ

1 Gradbeno obrtniška dela-US 0,00 € 2.251.243,04 € 2.251.243,04 €

2 Gradbeno obrtniška dela-NUS 0,00 € 67.537,29 € 67.537,29 €

3 Stroški storitev zunanjih izvajalcev 19.850,00 € 90.049,72 € 109.899,72 €

Investicijska dokumentacija 9.200,00 € 0,00 € 9.200,00 €

Strokovni nadzor 0,00 € 45.024,86 € 45.024,86 €

Ostale storitve 10.650,00 € 45.024,86 € 55.674,86 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 19.850,00 € 2.408.830,05 € 2.428.680,05 €

5 DDV 4.367,00 € 529.942,61 € 534.309,61 €

6 SKUPAJ Z DDV 24.217,00 € 2.938.772,66 € 2.962.989,66 €


tekoče cene



2 Gradbeno obrtniška dela-NUS 0,00 € 68.347,74 € 68.347,74 €




Ostale storitve 10.650,00 € 45.565,16 € 56.215,16 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 19.850,00 € 2.437.736,01 € 2.457.586,01 €

5 DDV 4.367,00 € 536.301,92 € 540.668,92 €

6 SKUPAJ Z DDV 24.217,00 € 2.974.037,94 € 2.998.254,94 €

V finančni analizi smo upoštevali strošek investicije z vključenim DDV, pri tem se DDV z

vidika kohezije obravnava kot neupravičen strošek investicije in ga mora v celoti financirati

Občina Ilirska Bistrica.

Preostali znesek investicije predstavlja upravičene stroške in je deležen sofinanciranja s

strani kohezije v višini 49 %, razen;

• nepredvidena dela – ocena 3 % vrednosti gradbeno-obrtniških del,

• stroški izdelave investicijske dokumentacije.


64


strukturi investicijskih vlaganj JN model – stalne cene

Z.št. Investicijski stroški UPRAVIČENI

STROŠKI NEUPRAVIČENI STROŠKI- ES VSE SKUPAJ

1 Gradbeno obrtniška dela-US 2.251.243,04 € 495.273,47 € 2.746.516,51 €

2 Gradbeno obrtniška dela-NS 0,00 € 82.395,50 € 82.395,50 €



Strokovni nadzor 45.024,86 € 9.905,47 € 54.930,33 €

Ostale storitve 55.674,86 € 12.248,47 € 67.923,33 €

4 SKUPAJ 2.361.142,76 € 601.846,90 € 2.962.989,66 €


strukturi investicijskih vlaganj JN model – tekoče cene

Z.št. Investicijski stroški

UPRAVIČENI

STROŠKI

NEUPRAVIČENI

STROŠKI- ES VSE SKUPAJ

1 Gradbeno obrtniška dela-US 2.278.257,96 € 501.216,75 € 2.779.474,71 €




Strokovni nadzor 45.565,16 € 10.024,34 € 55.589,49 €

Ostale storitve 56.215,16 € 12.367,34 € 68.582,49 €

4 SKUPAJ 2.389.238,27 € 609.016,66 € 2.998.254,94 €

Delež Občine Ilirska Bistrica na ravni celotne investicije znaša 60,95 %, kot je razvidno iz

spodnje tabele virov financiranja naložbe.

Tabela 7.7 – Prikaz virov financiranja v tekočih cenah JN model v EUR

Vir financiranja Vrednost 2021 2022 Delež

Ministrstvo za infrastrukturo 1.170.726,75 9.726,50 1.161.000,25 39,05%

Nepovratna sredstva – upravičeni stroški – slo

udeležba kohezijske politike 175.609,01 1.458,98 174.150,04 5,86%

Nepovratna sredstva – upravičeni stroški – kohezijski

sklad 995.117,74 8.267,53 986.850,22 33,19%

Sredstva Občine Ilirska Bistrica 1.827.528,18 14.490,50 1.813.037,68 60,95%

Občina Ilirska Bistrica - upravičeni stroški 1.218.511,52 10.123,50 1.208.388,02 40,64%

Občina Ilirska Bistrica - neupravičeni stroški 609.016,66 4.367,00 604.649,66 20,31%

Sredstva zasebnih virov financiranja (zasebni

partner – ESCO) 0,00 0,00 0,00 0,00%

Zasebni partner - upravičeni stroški 0,00 0,00 0,00 0,00%

Zasebni partner- neupravičeni stroški 0,00 0,00 0,00 0,00%

SKUPAJ 2.998.254,94 24.217,00 2.974.037,94 100,00%


65

7.2 Analiza stroškov in koristi JN model

Upravičenost investicije ocenimo iz razmerja med predvidenimi prihranki in stroški po letih.

Upoštevamo amortizacijsko dobo investicije (15 let). Predpostavke, ki smo jih upoštevali pri

vrednotenju investicije in pri kriterijih za določitev izbire posameznih variant so naslednje:

• Skupni ocenjeni prihranki pri obratovalnih stroških brez DDV za primer JN so ocenjeni

na 164.294,24 EUR.

• Finančna diskontna stopnja pri izračunu upravičenosti za javnega partnerja: 4 %,

• Sredstva evropske kohezijske politike v višini 49% upravičenih stroškov operacije (od

tega 85% EU sredstev in 15% slovenske soudeležbe kohezijske politike).

Prihodki – prihranki: V »finančni analizi projekta po metodi prirasta« je bila izdelana

primerjava scenarija »brez investicije« z izbranim, optimalnim scenarijem izbrane variante »z

investicijo« oziroma so bili kot prihodki projekta upoštevani absolutni, neto prihranki na

stroških toplotne in električne energije ter stroških tekočega in investicijskega vzdrževanja.

Ostanek vrednosti: Ostanek vrednosti je prikazan kot razlika neamortizirane opreme oz.

prenovljenih stavb.

Operativni stroški: Operativne stroške v ekonomski dobi predstavljajo stroški energije in

stroški vzdrževanja, ki so po izvedeni investiciji nižji kot pred izvedbo investicije. Skupni

strošek za toplotno in električno energijo po sanaciji znaša 52.083,72 € brez DDV letno.

Stroške vzdrževanja po izvedeni investiciji smo ocenili v skupni letni višini 12.112,00 € brez

DDV. Stroški energetskega menedžmenta in ostali stroški pa so ocenjeni na 16.000,00 €

brez DDV letno.

Amortizacija: Amortizacija je odvisna od metode amortiziranja, letnih amortizacijskih

stopenj in amortizacijske osnove. Za potrebe izračuna stroškov amortizacije je bil upoštevan

Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in

100/15).

Podroben prikaz podatkov, ki so bili uporabljeni za finančno in ekonomsko analizo

investicijskega projekta je prikazan v naslednji tabeli.


66

Tabela 7.8 – Vhodni podatki analize

Neto tlorisna površina m2 7.867,00

Kondicionirana površina m2 7.867,00

Raba toplotne energije pred sanacijo kWh/leto 1.090.691,57

Strošek za ogrevanje pred sanacijo €/leto 162.357,60

Raba električne energije pred sanacijo kWh/leto 381.085,33

Strošek za električno energijo pred sanacijo €/leto 42.528,36

Skupna raba toplotne in električne energije pred sanacijo kWh/leto 1.471.776,90

Skupni strošek - ogrevanje+ elektrika - pred sanacijo €/leto 204.885,96

Potreba po toplotni energiji po sanaciji kWh/leto 508.521,57

Potreba po električni energiji po sanaciji kWh/leto 287.565,33

Skupna raba toplotne in električne energije po sanaciji kWh/leto 796.086,90

Strošek za toplotno in električno energijo po sanaciji €/leto 52.083,72

Povečanje proizvodnje OVE po prenovi kWh/leto 513.442,83

Delež energije iz OVE po sanaciji % 64,50%

Prihranek toplotne energije kWh/leto 582.170,00

Delež prihranka potrebe po toplotni energije % 53,38%

Prihranek električne energije kWh/leto 93.520,00

Delež prihranka potrebe po električni energiji % 24,54%

Skupni prihranek - toplotna in električna energija kWh/leto 675.690,00

Delež skupnega prihranka energije % 45,91%

Skupni prihranek stroškov energije - ogrevanje in elektrika €/leto 152.802,24

Stroški vzdrževanja brez investicije ocena €/leto 23.604,00

Stroški vzdrževanja po investiciji €/leto 12.112,00

Prihranki pri stroških vzdrževanja €/leto 11.492,00

En. število pred rekonstrukcijo kWh/m2 187,08

En. število po rekonstrukciji kWh/m2 101,19

Energetski management, zavarovanje in drugi administrativni stroški € 16.000,00

Ugotovitev finančne analize za javno naročniški model je, da se za identificirani projekt

ugotavlja negativna finančna neto sedanja vrednost investicije v višini -940.409,21 €, kar

pomeni, da diskontirani prihodki (prihranki) projekta v ekonomski dobi ne pokrijejo

diskontiranih stroškov projekta. Negativna je tudi finančna interna stopnja donosnosti. Ob

pričakovanih prilivih iz finančnega toka izračun pokaže, da se investicija v ekonomski dobi

projekta ne bo povrnila.

Tabela 7.9 – Prikaz finančnih kazalnikov investicije JN model

Kazalnik JN model brez subvencije EU

JN model s subvencijo EU

Enostavna doba vračanja -v letih se ne povrne se ne povrne

Neto sedanja vrednost (NSV) - EUR -940.409,21 172.426,38

Interna stopnja donosa (IRR) - % -0,47% 5,17%

Finančna relativna NSV -0,33 0,10

Količnik relativne koristnosti 0,69 1,09

Tabele z izračuni po posameznih stavbah so podane v prilogi dokumenta.


67

8 FINANČNA ANALIZA IZVEDBE INVESTICIJE PO MODELU

JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

Finančna analiza za model JZP je izdelana na podlagi predpostavke, da zasebni partner

investicijski projekt financira v deležu 51 % vseh GOI del, sredstva kohezije predstavljajo 49

% upravičenih stroškov. Zasebnikov delež znaša 99% celotnih prihrankov. Diskontna stopnja

za zasebnega partnerja je v skladu z Navodili za delo posredniških organov in upravičencev

pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja določena na 5 %.

V finančni analizi je predstavljen finančni denarni tok investicije ter finančni kazalniki z vidika

javno-zasebnega partnerstva, ki prikazujejo oceno koristi projekta in na podlagi katerih se

presoja finančna upravičenost investicije. Upoštevani finančni kazalniki so isti kot v primeru

javnega naročila. Vsi finančni izračuni temeljijo na »metodi prirasta«, kar pomeni, da smo pri

oceni finančnih in ekonomskih posledic projekta upoštevali le tiste prihodke in odhodke, ki so

posledica projekta.

Ekonomska doba projekta znaša 15 let, pri čemer je predvidena izvedba operacije v obdobju

od leta 2021 do leta 2022, v nadaljnjih 15 letih pa bi Občina Ilirska Bistrica upravljala s

koncesijo. Denarni tok projekta sestoji iz stroška investicije, operativnega denarnega toka ter

preostanka vrednosti, kakor so predstavljeni v nadaljevanju.

Pri analizi finančnih učinkov smo za model JZP upoštevali 5 % diskontno stopnjo v skladu z

Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb

javnega sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, februar 2020).

8.1 Investicijska vlaganja

Ocenjena vrednost investicije v stalnih cenah po modelu JZP znaša 2.428.680,05 € brez

DDV, DDV znaša 14.272,47 €, ocenjena vrednost investicije skupaj z DDV pa znaša

2.442.952,52 €.

DDV na GOI delih ni obračunan (obračunan zgolj na storitve zunanjih izvajalcev), saj si ga

zasebni partner lahko poračuna, zato je skupna vrednost investicije nižja kot po javno

naročniškem modelu.

Vrednost investicijskega projekta po posameznih stavbah in skupaj za model JZP – stalne

cene je razviden iz tabele 7.2. iz predhodnega poglavja. V tabelah v nadaljevanju poglavja so

obravnavane skupne vrednosti operacije za vse stavbe, tabele z izračuni po posameznih

stavbah so predstavljene v prilogi dokumenta.

V spodnjih tabelah je investicija predstavljena v stalnih in tekočih cenah. V primeru tekočih

cen smo upoštevali napoved povprečne inflacije za leto 2022 v višini 1,2 % in za naslednja

leta v višini 1,7 % kakor jo je objavil UMAR v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj

(marec 2021).


68

V izračunu finančne analize smo v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in

obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/06,

54/10 in 27/16) upoštevali vrednost investicije v stalnih cenah in z vključenim 22 % DDV, ki

znaša skupaj 2.442.952,52 EUR, stalne cene september 2021, kot je razvidno iz spodnje

tabele.

Tabela 8.1 – Vrednost investicijskega projekta po strukturi investicijskih vlaganj model JZP –

stalne cene

Z.št. Investicijski stroški 2021 2022 2023 SKUPAJ

1 Gradbeno obrtniška dela-US 0,00 € 2.251.243,04 € 0,00 € 2.251.243,04 €

2 Gradbeno obrtniška dela-NUS 0,00 € 67.537,29 € 0,00 € 67.537,29 €

3 Stroški storitev zunanjih izvajalcev 19.850,00 € 90.049,72 € 0,00 € 109.899,72 €

Investicijska dokumentacija 9.200,00 € 0,00 € 0,00 € 9.200,00 €

Strokovni nadzor 0,00 € 45.024,86 € 0,00 € 45.024,86 €

Ostale storitve 10.650,00 € 45.024,86 € 0,00 € 55.674,86 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 19.850,00 € 2.408.830,05 € 0,00 € 2.428.680,05 €

5 DDV 4.367,00 € 9.905,47 € 0,00 € 14.272,47 €

6 SKUPAJ Z DDV 24.217,00 € 2.418.735,52 € 0,00 € 2.442.952,52 €

Tabela 8.2 – Vrednost investicijskega projekta po strukturi investicijskih vlaganj model JZP –

tekoče cene

Z.št. Investicijski stroški 2021 2022 2023 SKUPAJ

1 Gradbeno obrtniška dela-US 0,00 € 2.278.257,96 € 0,00 € 2.278.257,96 €

2 Gradbeno obrtniška dela-NUS 0,00 € 68.347,74 € 0,00 € 68.347,74 €

3 Stroški storitev zunanjih izvajalcev 19.850,00 € 91.130,32 € 0,00 € 110.980,32 €

Investicijska dokumentacija 9.200,00 € 0,00 € 0,00 € 9.200,00 €

Strokovni nadzor 0,00 € 45.565,16 € 0,00 € 45.565,16 €

Ostale storitve 10.650,00 € 45.565,16 € 0,00 € 56.215,16 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 19.850,00 € 2.437.736,01 € 0,00 € 2.457.586,01 €

5 DDV 4.367,00 € 10.024,34 € 0,00 € 14.391,34 €

6 SKUPAJ Z DDV 24.217,00 € 2.447.760,35 € 0,00 € 2.471.977,35 €

V finančni analizi smo upoštevali strošek investicije z vključenim DDV. Pri tem se DDV z

vidika kohezije obravnava kot neupravičen strošek investicije in ga mora v celoti financirati

Občina Ilirska Bistrica.

Preostali znesek investicije predstavlja upravičene stroške in je deležen sofinanciranja s

strani kohezije v višini 49 %, razen;

• Nepredvidena dela – ocena 3 % vrednosti gradbeno-obrtniških del,

• stroški izdelave investicijske dokumentacije.

Delež Občine Ilirska Bistrica na ravni celotne investicije znaša 3,29 % oziroma 81.243,46 €,

kot je razvidno iz spodnje tabele.


69

Tabela 8.3 – Prikaz virov financiranja v tekočih cenah model JZP v EUR

Vir financiranja Vrednost 2021 2022 2023 Delež

Ministrstvo za infrastrukturo 1.170.726,75 9.726,50 1.161.000,25 0,00 47,36%

Nepovratna sredstva – upravičeni stroški – slo udeležba kohezijske politike 175.609,01 1.458,98 174.150,04 0,00 7,10%

Nepovratna sredstva – upravičeni stroški – kohezijski sklad 995.117,74 8.267,53 986.850,22 0,00 40,26%

Sredstva Občine Ilirska Bistrica 81.243,46 14.490,50 66.752,96 0,00 3,29%

Občina Ilirska Bistrica - upravičeni stroški 33.361,73 10.123,50 23.238,23 0,00 1,35%

Občina Ilirska Bistrica - neupravičeni stroški 47.881,73 4.367,00 43.514,73 0,00 1,94%

Sredstva zasebnih virov financiranja (zasebni partner – ESCO)

1.220.007,14 0,00 1.220.007,14 0,00 49,35%

Zasebni partner - upravičeni stroški 1.185.149,79 0,00 1.185.149,79 0,00 47,94%

Zasebni partner- neupravičeni stroški 34.857,35 0,00 34.857,35 0,00 1,41%

SKUPAJ 2.471.977,35 24.217,00 2.447.760,35 0,00 100,00%

8.1 Analiza stroškov in koristi model JZP

Predpostavke, ki smo jih upoštevali pri vrednotenju investicije po modelu JZP in pri kriterijih

za določitev izbire posameznih variant so naslednje:

• Skupni ocenjeni prihranki pri obratovalnih stroških brez DDV za primer JZP so

ocenjeni na 164.294,24 €.

• V primeru izvedbe investicijskega projekta po modelu JZP je javni partner udeležen

na prihrankih pri obratovalnih stroških v višini 1 %.

• Finančna diskontna stopnja pri izračunu upravičenosti za javnega partnerja: 4 %,

• Finančna diskontna stopnja pri izračunu upravičenosti investicij za privatnega

partnerja: 5 %,

• Pogodbeno obdobje projektov javno-zasebnega partnerstva upoštevano v izračunih je

prepoznano kot najdaljše za partnerje še sprejemljivo obdobje za pristop k projektu

javno-zasebnega partnerstva: 15 let,

• Minimalna udeležba zasebnega partnerja v finančni konstrukciji: 51 %,

• Sredstva evropske kohezijske politike v višini 49% upravičenih stroškov operacije (od

tega 85% EU sredstev in 15% slovenske soudeležbe kohezijske politike).

Poleg tega se pri izvedbi projekta oz. operacije predpostavlja:

• da zasebni partner, ob ustrezni ureditvi medsebojnih razmerij v okviru JZP, davek na

dodano vrednost (DDV) na izvedene ukrepe energetske sanacije poračuna,

• možnost ureditve tveganj v JZP na način, da večino tveganj nosi zasebni partner,

• EUROSTAT pravilo glede kriterija najmanj 50% vložka zasebnega partnerja je

relevanten zgolj za namen statistike in poročanja.

Prihodki – prihranki: V »finančni analizi projekta po metodi prirasta« je bila izdelana

primerjava scenarija »brez investicije« z izbranim, optimalnim scenarijem izbrane variante »z

investicijo« oziroma so bili kot prihodki projekta upoštevani absolutni, neto prihranki na

stroških toplotne in električne energije ter stroških tekočega in investicijskega vzdrževanja.


70

Skupni ocenjeni prihranki pri obratovalnih stroških v prvem letu so ocenjeni na 164.294,24

€ brez DDV.

Ostanek vrednosti: Ostanek vrednosti je prikazan kot razlika neamortizirane opreme oz.

prenovljenih stavb Občine Ilirska Bistrica.

Operativni stroški: Operativne stroške v ekonomski dobi predstavljajo stroški energije in

stroški vzdrževanja, ki so po izvedeni investiciji nižji kot pred izvedbo investicije. Skupni

strošek za toplotno in električno energijo po sanaciji znaša 52.083,72 € brez DDV letno.

Stroške vzdrževanja po izvedeni investiciji smo ocenili v skupni letni višini 12.112,00 € brez

DDV. Stroški energetskega menedžmenta in ostali stroški pa so ocenjeni na 16.000,00 €

brez DDV letno.

Amortizacija: Amortizacija je odvisna od metode amortiziranja, letnih amortizacijskih

stopenj in amortizacijske osnove. Za potrebe izračuna stroškov amortizacije je bil upoštevan

Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in

100/15).

Podroben prikaz podatkov, ki so bili uporabljeni za finančno in ekonomsko analizo

investicijskega projekta je prikazan v prilogi.

Izračun pokaže, da se investicija v 15 letni ekonomski dobi ob 5 % diskontni stopnji

zasebnemu partnerju povrne. Neto sedanja vrednost je pozitivna in znaša 301.571,12 €,

pozitivna je tudi interna stopnja donosa, ki znaša 8,67 %. Na podlagi tega lahko zaključimo,

da vlaganja zasebnega partnerja v ocenjeni višini 1.205.540,65 € dosegajo zahtevano

donosnost vloženih sredstev in so zato zanj zanimiva in smiselna.

Tabela 8.4 – Prikaz finančnih kazalnikov investicije za zasebnega partnerja

Enostavna doba vračanja -v letih 8,2

Neto sedanja vrednost (NSV) – EUR 301.571,12

Interna stopnja donosa (IRR) - % 8,67%

Finančna relativna NSV 0,26

Količnik relativne koristnosti 1,23

Brez upoštevanja subvencije so vsi kazalniki za javnega partnerja negativni. Neto sedanja

vrednost je ob 4% diskontni stopnji negativna in znaša -849.013,20 €, interna stopnja

donosa je negativna in znaša -4,44 %, investicija se javnemu partnerju v opazovanem

obdobju ne povrne.

V kolikor v izračunih finančnih kazalcev upoštevamo tudi subvencijo MzI, pa so vsi kazalniki

za javnega partnerja pozitivni. Neto sedanja vrednost je pozitivna in znaša 260.784,40 €,

interna stopnja donosa je pozitivna in znaša 14,88 %, investicija se javnemu partnerju

povrne v 15 letu.


71

Tabela 8.5 – Prikaz finančnih kazalnikov investicije javnega partnerja po modelu JZP

Kazalnik JN model brez subvencije EU

JN model s subvencijo EU

Enostavna doba vračanja -v letih se ne povrne 14,8

Neto sedanja vrednost (NSV) - EUR -849.013,20 260.784,40





72

9 EKONOMSKA ANALIZA

Izračunani kazalniki upravičenosti projekta so pokazali, da je obravnavani projekt po obeh

modelih na podlagi finančne analize projekta za javnega partnerja finančno nerentabilen in s

tem tudi neupravičen za izvedbo, zato ga posledično upravičujemo na podlagi širših

družbeno-ekonomskih koristi oziroma z izvedbo ekonomske analize (CBA/ASK-Analize

stroškov in koristi), saj le-ta predstavlja vlaganja v javno infrastrukturo (javne stavbe

namenjene izvajanju vzgojno varstvenih, izobraževalnih, družbenih, in ostalih javnih

dejavnosti) in ga zato ne moremo primerjati s tržnimi kazalniki upravičenosti izvedbe

projektov.

Analiza stroškov in koristi je temeljno orodje za ocenjevanje ekonomskih koristi projektov.

Potrebno je oceniti vse vplive, tj. finančne, ekonomske in družbene, vpliv na okolje, itd. Cilj

Analize stroškov in koristi je opredeliti in ovrednotiti (tj. pripisati vrednosti v denarnih

enotah) vse morebitne vplive, saj so na ta način določeni stroški in koristi projekta. Rezultat

analize stroškov in koristi je izračunana celota (neto koristi), po finančnem delu pa je

ugotovitve potrebno okrepiti s sklepi, ali je projekt zaželen in se ga splača izvesti.

Evropska Komisija, v skladu s sprejeto Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 17.12.2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj,

Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj

podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem

skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem

skladu za pomorstvo in ribištvo, priporoča uporabo 5 % družbene diskontne stopnje za velike

projekte iz Kohezijskih držav članic ter 3 % družbeno diskontno stopnjo za ostale članice

Unije, torej v našem primeru kot merilo za presojo upravičenosti investicijskih projektov,

velja 5 % družbena diskontna stopnja.

Ekonomska ocena se izdeluje iz širšega družbenega vidika in poleg finančnih kazalcev zajema

tudi ostale parametre, kot so vplivi na okolje, varnost, zdravje in podobno, pri čemer se

ocenjuje posredne učinke ne samo na investitorja, ampak tudi na širšo družbo. Vsi ti kazalci

imajo skupno to, da jih je težko denarno ovrednotiti.

Družbeno-ekonomske koristi v okviru scenarijev »z investicijo«, ki jih denarno ni

bilo mogoče ovrednotiti

Investicijski projekt v okviru scenarijev »z investicijo« prinaša še veliko družbeno-

ekonomskih koristi, ki jih ne moremo denarno ovrednotiti. V nadaljevanju so te koristi

prikazane za vse štiri kvalitativne vidike (ekološki, družbeni, razvojno-gospodarski in socialni

vidik):

• boljše razvojne možnosti z vidika trajnostnega in okoljskega razvoja;

• izboljšanje delovnih, varstvenih, zdravstvenih in bivanjskih pogojev vseh uporabnikov

javnih stavb;

• osveščanje, vzgoja in izobraževanje uporabnikov javnih stavb in širše javnosti v

skladu z načeli trajnostnega razvoja in energetske učinkovitosti;

• izboljšanje poslovanja z znižanjem stroškov toplotne in električne energije, saj

predstavljajo stroški ogrevanja (toplotne energije) v obravnavanih stavbah znaten del


73

odhodkov (boljša energetska učinkovitost stavb, manjša poraba energije in nižji

stroški za rabo energije);

• smotrno ravnanje z energijo v javnem sektorju;

• zagotovitev sanacije energetskih sistemov v javnih stavbah in/ali celovito energetsko

sanirane javne stavbe;

• povečanje oziroma dvig poznavanja energetske opreme in naprav ter povečanje

zanesljivosti energetske oskrbe;

• zmanjšanje emisije ogljikovega dioksida zaradi zmanjšanja rabe energije in s tem

zmanjšanje negativnih vplivov na okolje v kraju in blažitev podnebnih sprememb;

• zmanjšanje emisije prašnih delcev in drugih onesnaževal, ki vplivajo na kvaliteto

zraka;

• izboljšanje upravljanja in vzdrževanja energetskih sistemov na način, da se izboljša

izvajanje ob znižanih vloženih sredstvih;

• postopna izenačitev delovnih, vzgojno izobraževalnih, družbenih, zdravstvenih in

ekonomskih pogojev vseh prebivalcev;

• zagotavljanje zdravstvenega varstva in storitev (skrb za zdravje uporabnikov javnih

stavb);

• zagotovitev dviga življenjskega standarda in bivanjskih pogojev vseh prebivalcev;

• ohranitev oziroma rast prebivalstva in ohranitev oziroma izboljšanje starostne

strukture prebivalstva;

• skrb za trajnostni okoljski razvoj, predvsem skrb za trajnostno rabo energije;

• boljše varovanje okolja;

• uresničitev razvojnih vizij države.

Izhodišče ekonomske analize predstavljajo denarni tokovi iz finančne analize.

Predpostavke ekonomske analize:

• ekonomska doba projekta je od leta 2023 do leta 2037,

• ekonomska diskontna stopnja je 5 %.

Stroški investicije:

• Ekonomski stroški kapitala brez DDV in popravkom tržnih cen.

Koristi investicije:

Ekonomske koristi, ki smo jih ovrednotili v ekonomski analizi so:

• Pozitivni vplivi na okolje

Pozitivni vpliv na okolje je eden izmed pomembnih dejavnikov energetsko učinkovite sanacije

objekta, saj bo po investiciji zmanjšano onesnaževanje zraka, kar je izjemnega pomena ne

samo za zaposlene in uporabnike, ampak tudi za okoliške prebivalce. Posredno zaradi nižje

porabe energije za ogrevanje pa bo manjša tudi obremenitev okolja z emisijami. Prihranek

pri izpustih CO2 znaša 317,48 ton letno. Vrednost te koristi je ocenjena na 10.794,32 €/leto.

• Pozitivni vplivi na zdravje

Manjša potreba po energiji za ogrevanje ter novo vgrajeni materiali bodo zagotavljali

pozitiven vpliv na zdravje zaposlenih, ter okoliških prebivalcev, tako zaradi nižjih emisij v

okolje kot tudi zaradi večje varnosti stavb in s tem zmanjšanja tveganja nastanka nezgod ter

požarne varnosti. Posledično pozitiven vpliv na zdravje pomeni zmanjšanje izgube


74

produktivnih dni (manj bolniških odsotnosti) ter zmanjšanje pri stroških zdravljenja. Ta

korist je ocenjena na skupno 15.000,00 €letno.

• Multiplikatorski učinek

Ocenili smo, da bo na področju gospodarskih učinkov nastal multiplikatorski učinek kot

posledica investicijskih vlaganj. Predpostavili smo, da multiplikatorski učinek znaša 6 % od

vrednosti investicijskega projekta.

Določitev konverzijskih faktorjev:

• investicijski stroški

Za preračun investicijskih stroškov smo uporabili konverzijski faktor 0,7397. Ocenjujemo, da

struktura investicije vključuje 80 % stroškov materiala in 20 % stroškov delovne sile. V

stroških delovne sile je ocenjenih 40 % davkov in prispevkov. Investicijski stroški v finančni

analizi vsebujejo 22 % DDV, tako da konverzijski faktor znaša 0,7397.

• ostanek vrednosti

Za ostanek vrednosti smo uporabili konverzijski faktor 0,90. Predvideva se, da ima ponudnik

približno 10 % dobička upoštevanega v sami ponudbeni ceni.

• prihranek energije

V okviru finančne analize se je izračunal prihranek na stroških energije, ki je v okviru

ekonomske analize upoštevan brez DDV.

Tabela 9.1 – Prikaz ekonomskih kazalnikov investicije

Kazalnik vrednost

Enostavna doba vračanja -v letih 6,85

Neto sedanja vrednost (NSV) - EUR 1.323.567,57

Interna stopnja donosa (IRR) - % 12,67

Finančna relativna NSV 0,63


ENSV (ekonomska neto sedanja vrednost) za izbrano varianto pri 5 % diskontni stopnji je

pozitivna in znaša 1.323.568 €, kar pomeni, da je družba v boljšem položaju, če se investicija

izvede, ker ob danih predpostavkah koristi presegajo stroške. Ekonomska interna stopnja

donosa (IRR) je 12,67 %, kar pomeni, da je vlaganje v takšno investicijo smiselno, saj bi

takšne učinke kapitala dosegli pri enaki obrestni meri. Enostavna doba vračanja naložbe

znaša 7 let.

Predmetni investicijski projekt je po ekonomski analizi projekta rentabilen in upravičen za

izvedbo, kar potrjujejo vsi izračunani ekonomski kazalniki, saj vsi dosegajo vrednosti, ki

potrjujejo upravičeno izvedbo investicijskega projekta.

Na podlagi rezultatov izvedene ekonomske analize smo prišli do sklepa, da je izvedba

investicijskega projekta ekonomsko upravičena oziroma upravičena na podlagi CBA (ASK-

Analize stroškov in koristi), saj je njegova izvedba družbeno ekonomsko koristna. Če pa

upoštevamo še vse koristi, ki se jih ne da denarno ovrednotiti in bi jih prinesla izvedba

investicijskega projekta ter vse stroške v primeru njegove ne-izvedbe ugotavljamo, da je na

podlagi ekonomske analize smiselno in ekonomsko upravičeno izvesti predmetni investicijski

projekt.


75

10 OCENA UPRAVIČENOSTI IZVEDBE PROJEKTA

10.1 Upravičenost izvedbe projekta z vidika smotrnosti poslovanja

Upravičenost izvedbe projekta z vidika smotrnosti poslovanja (gospodarnosti, učinkovitosti in

uspešnosti) ter doseganja rezultatov in ciljev projekta je izvedeno po javno naročniškem

modelu ali po modelu javno - zasebnega partnerstva.

Revizija smotrnosti poslovanja je revizija gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

revidiranega uporabnika javnih proračunskih sredstev pri porabi virov za izvedbo nalog. Ta

zajema preverjanje projekta glede gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter skuša najti

odgovore na izzive, s katerimi se sicer srečujejo vse sodobne organizacije. Upravičenost

izvedbe projekta z vidika smotrnosti poslovanja tako odgovarja na vprašanje »ali

davkoplačevalci dobijo dovolj kvalitetne storitve za svoj denar oziroma ali bi bilo mogoče

doseči enake rezultate z manjšimi finančnimi vložki?« Pri analiziranju smotrnosti iščemo

odgovore na naslednja vprašanja:

− Ali lahko povečamo kakovost naših storitev?

− Ali je mogoče stroškovno učinkoviteje dosegati določene ciljev?

− Ali je mogoče doseči finančne prihranke?

− Ali je mogoče vpeljati boljše načine dela?

− Ali se je mogoče izogniti izgubam v procesih?

Projekt, za katerega menimo, da je gospodaren glede na vložene vire, da je učinkovit pri

njihovi uporabi ter pri upravljanju teh virov in da uspešno ustvarja načrtovane rezultate,

lahko štejemo kot smotrnega/upravičenega ali tudi, da pri njem dobimo »dobro vrednost za

porabljen denar«. Z drugimi besedami, davkoplačevalec dobi precej za porabljena javna

sredstva.


76

Slika 4 – Vhodno izhodni model učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti poslovanja

UČINKOVITOST

Ocenjevanje učinkovitosti se nanaša na tri

področja

GOSPODARNOST

Ocenjevanje gospodarnosti je usmerjena

na preiskavo vložkov v proces.

USPEŠNOST

Ocenjevanje uspešnosti raziskuje, kako

realizirani izidi ustrezajo zadanim ciljem.


77

10.2 Merila testa uspešnosti JZP

Tabela 10.1 - Preglednica meril testa uspešnosti JZP projekta

CILJI (nameni, cilji)

Namen: Osnovni namen investicijskega projekta je implementacija potrebnih ukrepov za celovito energetsko sanacijo (gradbeni ukrepi + tehnološki ukrepi + razsvetljava) ter vzpostavitev učinkovitega energetskega upravljanja (organizacijski ukrepi) v štirih stavbah, ki so v lasti Občine Ilirska Bistrica, z namenom funkcionalnega izboljšanja in povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja oz. upravljanja objektov ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev. Glavni, specifični cilj: V predvidenem obdobju in s predvidenimi finančnimi sredstvi celovito energetsko sanirati dve stavbi Občine Ilirska Bistrica s ciljem zmanjšanja porabe energije ter posledično zmanjšanja tekočih obratovalnih stroškov v obravnavanih stavbah. S tem se bodo izboljšali tudi sami delovni pogoji za zaposlene in druge uporabnike objektov. Specifični cilji investicijskega projekta so: - skupni prihranek v objektih po sanaciji: 675.690,00 kWh; - število saniranih javnih stavb: 2 javni stavbi; - skupna neto ogrevana površina javnih stavb v lasti občine: 7.867 m2; - zmanjšanje izpustov CO2: 317,48 ton letno

VLOŽKI (viri za doseganje ciljev)

- lastna sredstva Občine Ilirska Bistrica; - zasebna sredstva; - EU sredstva; - politična volja realizirati projekt; - vloženo delo javnega parterja; - vloženo delo zunanjih svetovalcev; - zakonska pravna podlaga, predpisi in uredbe.

PROCESI (potrebni procesi, postopki, aktivnosti)

- izdelava investicijske dokumentacije s strani javnega partnerja; - ugotoviti in prikazati javni interes na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo projekta po modelu JZP; - izdelava in potrditev testa upravičenosti (smotrnosti) izvedbe projekta po modelu JZP- l. Faza s strani javnega partnerja (primerjava ID in promotorske vloge); - izvedba javnega razpisa za podelitev koncesije storitev s strani javnega partnerja; - izdelava in potrditev/ne potrditev testa upravičenosti (smotrnosti) izvedbe projekta po modelu JZP - II. Faza s strani javnega partnerja (primerjava ID in najugodnejše prejete ponudbe); - novelacija IP; - sklenitev/ne sklenitev pogodbe s koncesionarjem; Novelacija IP - sklenitev/ne sklenitev pogodbe s koncesionarjem; - v primeru sklenitve pogodbe s koncesionarjem prijava na javni razpis in v primeru uspešne kandidature, izvedba celovite energetske sanacije stavb s strani zasebnega partnerja (izvedba z zasebnimi sredstvi); - v primeru ne sklenitve pogodbe s koncesionarjem ponovni javni razpis po javno naročniškem razmerju, prijava na javni razpis in v primeru uspešne kandidature, izvedba celovite energetske sanacije


78

stavb s strani javnega partnerja (izvedba z lastnimi sredstvi); - izvajanje upravljanja in vzdrževanja energetskih sistemov objektov in ostalih koncesijskih storitev s strani zasebnega partnerja; - v primeru sklenitve pogodbe po modelu JZP nadzirati izvajalca pogodbe (zasebnega partnerja).

UČINKI (storitve, proizvodi, izdelki ali pogoji, ki so posledica procesa)

- izdelana in potrjena investicijska dokumentacija (javni partner; - pridobljena vloga o zainteresiranosti za izvedbo projekta po modelu JZP; - izdelan test upravičenosti (smotrnosti) izvedbe projekta po modelu JZP -1. Faza; - izveden javni razpis za podelitev koncesije storitev; - izdelan in potrjen test upravičenosti (smotrnosti) izvedbe projekta po modelu JZP II. Faza; sklenjena pogodba s koncesionarjem; - v primeru sklenjene pogodbe: celovita energetska sanacija stavb z zasebnimi sredstvi; - upravljanje in vzdrževanje energetskih sistemov objektov in ostalih koncesijskih storitev s strani zasebnega partnerja; - v primeru sklenitve pogodbe po modelu JZP izvajanje nadzora nad izvajalcem pogodbe (zasebnega partnerja);

SPREMENLJIVKE (zunanji dejavniki, ki lahko vplivajo na izide/rezultate)

- odmiki od predvidenih prihrankov, večja porabe energije, kot je predvideno; - odmiki pri izvajanju dejavnosti po modelu JZP (odmiki od predviden ih prihrankov ipd.) od določenih v koncesijski pogodbi; - sprememba cene električne energije; - spremembe zakonodaje, standardov, temperaturnega primanjkljaja, dobavnih cen energentov ipd.

IZID (učinke subjekta ali programa na družbo, vključno z nenamenskimi učinki)

Odločitev o sklenitvi pogodbe po modelu JZP (koncesijske pogodbe): - energetska učinkovitost brez finančnih posledic tveganja količin porabe energentov za Občino Ilirska Bistrica; - izvedba celovite energetske sanacije stavb brez tveganja gradnje (neučinkovite izvedbe); - tekoče vzdrževanje in upravljanje energetsko saniranih objektov brez finančnih posledic za Občino Ilirska Bistrica, ki bi izvirale iz tveganja nekvalitetne izvedbe del; Odločitev o izvedbi projekta z lastnimi sredstvi: - izvedba celovite energetske sanacije stavb brez večjih tveganj neučinkovite izvedbe; - energetska učinkovitost (doseganje predvidenih prihrankov) brez plačila zajamčenega zneska prihrankov zasebnemu partnerju; - večje tveganje doseganja predvidenih prihrankov na stroških energije in stroških upravljanja in vzdrževanja; - tekoče vzdrževanje in upravljanje energetskih sistemov saniranih v okviru celovite energetske sanacije stavb ima lahko finančne posledice, ki bi izvirale iz tveganja nekvalitetne izvedbe del in slabega energetskega managementa.


79

10.3 Test gospodarnosti

Načelo gospodarnosti zahteva, da naj bodo viri, ki jih uporablja javni partner za opravljanje

konkretne dejavnosti, na voljo ob pravem času, v ustrezni količini in kakovosti ter po najboljši

ceni. Ocenjevanje gospodarnosti je usmerjeno na ocenjevanje vložkov v procesu.

Tabela 10.2 – Test gospodarnosti

VLOŽKI NA VOLJO OB PRAVEM

ČASU

NA VOLJO V USTREZNI

KOLIČINI

NA VOLJO PO

NAJBOLJŠI CENI

LASTNA SREDSTVA

NE NE

Po tržnih pogojih ;

Trenutno ugodne

obrestne mere

OSTALA JAVNA SREDSTVA

(sofinanciranje s

strani javnega partnerja)

DA (javni razpis)

DA (Javni partner bo v

primeru uspešne kandidature moral dodatno

financirati projekt saj je

projekt upravičen do 49% celotnih upravičenih

stroškov)

V skladu z Dokumentom

4 se je naredil izračun do koliko sredstev je

upravičen projekt

ZASEBNA

SREDSTVA

DA

(promotorska vloga)

DA

(promotorska vloga)

DA Zasebnik išče donos na

vložen kapital v skladu s politiko podjetja. Z

vidika zasebnika bi moral znašati IRR nad

7%.

POLITIČNA

VOLJA

REALIZACIJE PROJEKTA

DA (Občina Ilirska Bistrica

izvaja postopke v skladu s

politiko izbire optimalnega izbora modela izvedbe

investicije)

- -

VLOŽENO DELO

JAVNEGA

PARTNERJA

DA

(Javni partner je skupaj z

zunanjimi strokovnimi sodelavci opravil vse

potrebne dosedanje aktivnosti)

DA

(Javni partner pripravlja vse dokumente v zadanih

časovnih okvirjih)

DA

(v skladu s predpisanimi

postopki)

ZAKONSKA,

PRAVNA PODLAGA,

PREDPISI IN

UREDBE

DA

(Pravna podlaga je Zakon

o javno - zasebnem partnerstvu)

DA

(Pravna podlaga je Zakon o

javno - zasebnem partnerstvu)

-


80

10.4 Test učinkovitosti

Načelo učinkovitosti zahteva od javnega partnerja najboljše razmerje med uporabljenimi

vložki in doseženimi učinki. Pri načelu učinkovitosti gre za to, ali so bili glede na raven

razpoložljivih virov doseženi najboljša količina, kakovost in pravičnost rezultatov oz. učinkov.


(JN model)

VLOŽKI PREDVIDENI UČINKI IZVEDBE PROJEKTA PO JAVNO

NAROČNIŠKEM RAZMERJU

LASTNA SREDSTVA

- izvedba projekta odvisna od sredstev javnega partnerja;

- izvedba projekta je neposredno povezana z uspešnostjo na

pridobivanju EU sredstev;

- javni partner prevzame vse tveganje z vidika izvedbe projekta;

- doseženi prihranki ostanejo v celoti Občini Ilirska Bistrica;

- količina in poraba energentov predstavlja tveganje za Občino

Ilirska Bistrica;

- tekoče vzdrževanje objektov nosi Občina Ilirska Bistrica

- upravljanje in vodenje energetskega knjigovodstva nosi Občina

Ilirska Bistrica.

OSTALA JAVNA SREDSTVA

(sofinanciranje s strani

resornega ministrstva)

ZASEBNA SREDSTVA Ni učinka.

POLITIČNA VOLJA REALIZACIJE

PROJEKTA

- potrebno bo okrepiti nadzor nad izvedbo projekta;

- dodatno zagotoviti energetskega managerja za upravljanje

objektov;

- vsa tveganja nedoseganja prihrankov in neučinkovitega

upravljanja nosi javni partner.

VLOŽENO DELO JAVNEGA

PARTNERJA


(JZP model)

VLOŽKI PREDVIDENI UČINKI IZVEDBE PROJEKTA PO MODELU JAVNO - ZASEBNEGA PARTNERSTVA

LASTNA SREDSTVA - izvedba projekta odvisna od zasebnika; - izvedba projekta je neposredno povezana z uspešnostjo na

pridobivanju EU sredstev;

- zasebnik prevzame vsa tveganja z vidika izvedbe projekta; - doseženi prihranki v minimalnem obsegu 1% ostanejo javnemu

partnerju; - količina in poraba energentov predstavlja tveganje za zasebnika;

- tekoče vzdrževanje objektov nosi zasebnik;

- upravljanje in vodenje energetskega knjigovodstva nosi zasebnik; - Občina Ilirska Bistrica zagotovi nadzor nad izvedbo projekta;

- zasebnik zagotovi energetskega managerja za upravljanje objektov;

- vsa tveganja doseganja prihrankov in neučinkovitega upravljanja

nosi zasebnik.

OSTALA JAVNA SREDSTVA (sofinanciranje s strani javnega

partnerja)

ZASEBNA SREDSTVA

POLITIČNA VOLJA REALIZACIJE

PROJEKTA

VLOŽENO DELO JAVNEGA

PARTNERJA


81

Pri presojanju najboljšega razmerja med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki kot sodila

učinkovitosti smo ponovno preverili ocenjene razlike med financiranjem investicijskega

projekta z lastnimi sredstvi javnega partnerja po javno naročniškem razmerju (varianta »z

investicijo« 1) in po modelu javno - zasebnega partnerstva (varianta »z investicijo« 2).

Predpostavke, izračuni oz. finančna in ekonomska analiza povzetkov za obe varianti »z

investicijo« so prikazane v nadaljevanju tega dokumenta. Podrobnejši izračuni in

predpostavke izdelave analiz so opredeljene v DIIP (GOLEA, september 2021).

10.4.1 Test uspešnosti

Tabela 10.5 – Test uspešnosti izvedbe projekta varianta z investicijo 1 (JN model)

POSTAVLJENI CILJI

Predvideni izidi izvedbe projekta po javno

naročniškem modelu

Doseganje ciljev z izbranim načinom izvedbe

projekta

Doseganje predvidenih izidov

(učinkov) z izbranim načinom izvedbe

projekta

Splošni namen in cilji projekta:

Energetska sanacija

stavb Občine Ilirska Bistrica

Dobri izidi: - znižanje stroškov energije

in celotni prihranki gredo v

prid javnemu partnerju.

Tvegani izidi: - dodatno zadolževanje

javnega partnerja;

- za uspešno izvedbo projekta je odgovoren javni

partner; - za večjo porabo

energentov je odgovoren javni partner;

- tekoče vzdrževanje

objektov nosi v celoti javni partner;

- energetsko upravljanje objektov nosi v celoti javni

partner.

Zastavljeni cilji so lahko doseženi ob dodatnem

zadolževanju javnega

partnerja in uspešni pridobitvi EU sredstev.

Uspešnost učinkov je bolj tvegana, kot pri

modelu JZP.

Specifični glavni cilj

projekta: - zmanjšati rabo

energije - zmanjšati stroške

energije

- zmanjšati stroške tekočega vzdrževanja

in upravljanja objektov

- zmanjšati emisije CO2

Zastavljeni cilji so lahko

doseženi ob dobrem upravljanju stavbe,

dobrem energetskem managerju in uspešnem

tekočem vzdrževanju.

Uspešnost učinkov je

bolj tvegana, kot pri modelu JZP.


82

Tabela 10.6 – Test uspešnosti izvedbe projekta varianta z investicijo - JZP model

POSTAVLJENI CILJI

Predvideni izidi izvedbe

projekta modelu JZP

Doseganje ciljev z izbranim načinom

izvedbe projekta

Doseganje predvidenih

izidov (učinkov) z izbranim načinom izvedbe

projekta

Splošni namen in

cilji projekta:

Energetska sanacija stavb Občine Ilirska

Bistrica

Dobri izidi:

- znižanje stroškov

energije in prihranki v minimalnem obsegu 1%

gredo v prid javnemu partnerju;

- celotna izvedba

projekta je brez tveganj za javnega partnerja;

- dodatna poraba energentov je brez

tveganj za javnega

partnerja; - tekoče vzdrževanje

objektov je brez tveganj za javnega partnerja;

- energetsko upravljanje objektov je brez tveganj

za javnega partnerja;

- višek in dodatni prihranki se delijo med

javnega in zasebnega partnerja.

Tvegani izidi: - plačilo lastnega deleža

iz proračuna ali dodatno zadolževanje javnega

partnerja za do 9% vrednosti celotnega

projekta;


doseženi brez dodatnega

zadolževanja javnega partnerja in so odvisni

od uspešne pridobitvi EU sredstev.

Uspešnost učinkov

prevzame v celoti zasebni

partner.

Specifični glavni cilj

projekta: - zmanjšati rabo

energije

- zmanjšati stroške energije

- zmanjšati stroške tekočega

vzdrževanja in upravljanja

objektov

- zmanjšati emisije CO2


doseženi ob dobrem upravljanju stavb,

dobrem energetskem

managerju in uspešnem tekočem vzdrževanju.

Uspešnost učinkov

prevzame v celoti zasebni partner.

10.5 Porazdelitev in ugotavljanje tveganj projekta za gospodarnost,

učinkovitost in uspešnost

10.5.1 Porazdelite tveganj projekta

Tveganja in porazdelitev tveganj javno - zasebnega partnerstva med javnega in zasebnega

partnerja bistveno vpliva na učinkovitost kot razmerje med uporabljenimi vložki in

doseženimi učinki. Bistvena razlika v učinkovitosti med financiranjem investicijskih vlaganj z

lastnimi proračunskimi sredstvi javnega partnerja po javno naročniškem modelu in

financiranjem investicijskih vlaganj po modelu javno zasebnega partnerstva nastopi v

trenutku, ko preverimo oba modela glede tveganj projekta.

Porazdelitev tveganj je eden izmed ključnih elementov javno - zasebnega partnerstva. Z

vidika uspešnosti projekta je smiselno, da prevzame pretežni del tveganj tisti partner, ki jih

lažje obvladuje. To pomeni, da ima boljši dostop do tistih faktorjev, ki lahko vplivajo na

obvladovanje ali zmanjševanje posameznega tveganja. Medtem, ko pri izvedbi projekta z


83

lastnimi sredstvi javnega partnerja po javno naročniškem modelu, nosi javni partner večinski

delež tveganj projekta, je porazdelitev tveganj v primeru javno zasebnega partnerstva

drugačna, kar je predstavljeno v spodnji tabeli. Iz tabele vidimo, da v tem primeru večinski

delež tveganj nosi zasebni partner.

Tabela 10.7 – Prikaz porazdelitve pretežnega dela tveganj glede na vrsto tveganj po modelu

JZP (varianta »z investicijo« 2)

VRSTA TVEGANJA NAROČNIK IZVAJALEC OPREDELITEV TVEGANJA

tveganje načrtovanja in projektiranja

✓ ✓

Naročnik opredeli izhodišča projekta, izdela idejno zasnovo in DIIP na podlagi katerega se odloči za

nadaljnje aktivnosti projekta skozi fazo dialoga (ali tudi predlogov kandidatov) lahko oblikuje rešitev,

v kateri natančno opredeli zahteve in cilje. Na tej

podlagi se nato izvede podrobno načrtovanje in projektiranje.

Ker ima izvajalec vsa potrebna in specifična znanja in kompetence, ima pri optimizaciji in izdelavi

nadaljnjih faz projektne dokumentacije proste roke. Tveganja in stroške projektiranja izvedbe

(PZI) v celoti prevzema izvajalec.

tveganje pridobitve zahtevanih soglasij,

smernic, dovoljenj in drugih aktov

✓ ✓

Priprava strokovnih podlag in zasnov je obveznost naročnika, vodenje formalnih postopkov za

pridobitev upravnih dovoljenj pa obveznost

naročnika ali izvajalca.

tveganje realizacije projekta

✓

Tveganje realizacije in celovite uresničitve

prevzema izvajalec, razen v tistih delih, ki so posledica posebnih (ali dodatnih) zahtev naročnika

in nastanejo po sklenitvi pogodbe.

tveganje dodatnih del ✓

Ker so tehnične in tehnološke značilnosti projekta

bistveni del projekta, zanje izvajalec v celoti

prevzema tveganje.

tveganje zamude ✓

Izvajalec prevzema tveganje za pravočasno

izvedena dela in začetek oskrbe/zagotavljanj

prihrankov v celoti. S pogodbo se lahko dogovorijo tudi odstopanja glede na funkcionalnosti in

karakteristike projekta.

tveganje za kvalitetno izvedbo

✓

Tveganje v celoti prevzema izvajalec. Zajeto je tudi v garancijskih rokih in danih finančnih

zavarovanjih.

tveganje financiranja ✓

Praviloma tveganje prevzema izvajalec. Možne so

variacije glede na modaliteto pogodbe (soudeležba

naročnika pri financiranju, financiranje s strani tretjega, ipd.).

tveganje glede

vzdrževanja in upravljanja

✓

Tveganje v celoti prevzema izvajalec. Zajeto je

tudi v garancijskih rokih in danih finančnih zavarovanjih.

tveganje glede

brezhibnega delovanja

in zagotovljene oskrbe oziroma zanesljivosti

oskrbe

✓

Tveganje v celoti prevzema izvajalec. Zajeto je tudi v garancijskih rokih in danih finančnih

zavarovanjih.


84

tveganje nadgradenj ✓ ✓

V kolikor naročnik oceni, da bi bilo potrebno projekt oziroma sistem nadgraditi, zaradi dodatnih

zahtev standardov ali potreb po funkcionalnosti, potem se stranki o teh, naknadno ugotovljenih

zahtevah, v okviru pogajanj dogovorita tudi o

stroških oziroma potrebnih spremembah dobe ali deleža pri udeležbi pri prihrankih.

tveganje lastništva ✓ ✓ Prenos lastništva glede na primernost/namen in značilnosti objekta.

tveganje zavarovanja naprav in sistema

✓ ✓ Tveganje zavarovanja sistema, naprav in postrojev

je na lastniku.

tveganje uporabe

sistema ✓ ✓

Pri pogodbenem zagotavljanju energije je tveganje

uporabe sistema na izvajalcu, saj ga ta upravlja in

po dogovorjenih standardih tudi oskrbuje naročnika oziroma uporabnike objektov ali

prostorov. Pri pogodbenem zagotavljanju prihrankov pa

izvajalec prevzame tudi naloge in storitve motiviranja uporabnikov naročnika, da s pravilno

in ustrezno rabo sistema (prezračevanje, hlajenje,

ogrevanje, razsvetljava ipd.) pripomore k doseganju prihrankov.

Javni partner v primeru JZP ne prevzema tveganja izvajanja storitev (t.j. tveganja

poslovanja), ker so v pogodbeno razmerje javno - zasebnega partnerstva vgrajeni elementi

kazni za zasebnega partnerja za primere neizpolnjevanja obsega ali kakovosti storitev

(pogodbene denarne kazni, kar vse vpliva na višino donosa na sredstva, ki jih namerava

zasebni partner vložiti v projekt). Poleg tveganja realizacije projekta in tveganja izvajanja

storitev pa je v koncesijsko razmerje vgrajeno še tveganje nedoseganja predvidenih

prihrankov, okoljska tveganja, komercialna tveganja, ki bodo v celoti na strani zasebnega

partnerja, kar še povečuje učinkovitost financiranja investicijskega projekta po modelu JZP v

primerjavi z izvedbo projekta z lastnimi proračunskimi sredstvi javnega partnerja po javno


V primeru izvedbe investicijskega projekta po JN modelu (varianta »z investicijo« 1) vsa

tveganja prevzame javni partner, ki je tudi udeležen na celotnih prihrankih investicijskega

projekta.

10.5.2 Ugotavljanje tveganj za gospodarnost, učinkovitost in uspešnost projekta

Pri analizi in ugotavljanju tveganj za smotrnost projekta smo opredelili elemente, ki bi lahko

ogrožali gospodarnost, učinkovitost in uspešnost projekta za vsako fazo vhodno izhodnega

modela. Za vsako fazo vhodno izhodnega modela smo za posamezne elemente modela

projekta ocenili, kakšna tveganja bi se lahko pojavila, ki bi lahko preprečila dober izid

posamezne faze modela. V naslednji tabeli so tveganja predstavljena tako za izvedbo

projekta z lastnimi sredstvi javnega partnerja po javno naročniškem modelu kot tudi za

izvedbo projekta po modelu javno - zasebnega partnerstva.


85

Tabela 10.8 – Ugotavljanje morebitnih tveganj in načini njihove omejitve za obe varianti »z

investicijo«

PRIKAZ TVEGANJ

UKREPI ZA OMEJITEV TVEGANJ

IZVEDBA PROJEKTA PO JAVNO NAROČNIŠKEM MODELU

IZVEDBA PROJEKTA PO MODELU JAVNO ZASEBNEGA PARTNERSTVA

Interes zasebnikov je

majhen.

Ni tveganj. V primeru JN bo interes zasebnikov za prijavo dovolj velik, saj

ne garantirajo prihrankov.

Zasebnik je predložil promotorsko vlogo. S kvalitetnimi izračuni v IP in izvedenim

REP-om se želi pritegniti čim več zasebnih partnerjev na razpis.

Zagotovitev

potrebnih denarnih sredstev

Tveganja zadolževanja javnega

partnerja, dobre obrestne mere, primanjkljaj proračunskega denarja za

javne projekte, kjer ni možno dobiti zasebnega partnerja.

Večji del tveganj prevzame zasebni

partner. Javni partner do 9 % in mu ostane še preostanek sredstev za ostale

projekte.

Pridobitev EU sredstev.

V primeru neuspešne prijave na MzI ni pridobitve nepovratnih sredstev in

projekt ni izvedljiv. Ukrep je ponovna kandidatura na drugem roku.

V primeru nepridobitve nepovratnih sredstev kohezije projekt ni izvedljiv.

Ukrep je ponovna kandidatura na drugem roku.

Doseganje

izvedbe celovite sanacije javnih

objektov do

zadanih rokov.

Tveganje prevzame v celoti javni

partner. Potreben dober nadzor. Potrebno je izvesti kvalitetne projekte

PZI. Dobra pogodba z izvajalci.

Kvalitetna izvedba JN.

Tveganje prevzame v celoti zasebni

partner. Potrebna dobra koordinacija zasebnega partnerja.

Potrebno je hitro izbrati zasebnega

partnerja, pravočasna prijava, dobro pripravljena vloga. Kvalitetna pogodba.

Energetsko

upravljanje in

zagotavlja nje prihrankov.

Zaposliti kvalitetnega energetskega

managerja - dodaten strošek javnega

partnerja. Nižji prihranki. Tveganja ostajajo, saj obstoječi

upravljalec nima izkušenj s tovrstnim upravljanjem. Dodatno izobraževanje

in zaposlitev energetskega managerja.

Kvalitetni energetski managerji so že

zaposleni na podjetjih, ki se ukvarjajo z

energetskim pogodbeništvom, že imajo dovolj velike reference in so izkušeni.

Programska oprema že obstaja.

Sklenitev/ne-

sklenitev pogodbe z izvajalcem

oziroma zasebnim

partnerjem.

Začrtati dobra merila (cena, terminski

rok), zahtevati obstoječe reference izvajalca.

Tveganje obstaja, da bo izbrani ponudnik

lahko odstopil od podpisa pogodbe, pri čemer bo javni partner lahko unovčil

bančno garancijo za resnost ponudbe

(zavarovanje naročnika). S takšnim zavarovanjem se bodo tveganja

zmanjšala.

Odmik od

predvidenih

prihrankov.

Ocenjujemo, da je to tveganje za

javnega parterja veliko, saj nosi

celotno tveganje doseganja prihrankov. Javni partner bo na

podlagi ustrezne investicijske dokumentacije definiral, kolikšna

tveganja odmika od predvidenih prihrankov lahko prenese, da bo

projekt še vedno upravičen za

izvedbo.

Ocenjujemo, da je to tveganje majhno,

saj bo zasebni partner motiviran za

doseganje predvidenih zajamčenih prihrankov. Zasebni partner nosi celotno

tveganje doseganja prihrankov, kar pomeni, da če jih ne bi dosegal, se bo

njemu nižal donos na vložena sredstva. Tveganja za javnega parterja so

minimalna.

Sprememba

dobavnih cen

energije.

V primeru spremembe cen energentov

nosi celoten riziko povečanja javni

partner.

V primeru večjih sprememb cen

energentov bo potreben dogovor v

konkurenčnem dialogu koliko teh stroškov povečanja nosi javni in koliko

zasebni partner.


86

10.6 Vrednotenje koristi (ekonomska analiza oz. analiza stroškov in

koristi projekta)

10.6.1 Kvalitativno vrednotenje koristi za porabljeni denar

V analizi učinkov za porabljeni denar ocenjujemo posamezne elemente s kvalitativnimi

vrednostmi. V spodnjih tabelah smo predstavili, kolikšno dodano vrednost nam prinaša

posamezna izvedba projekta in sicer:

• ali izvedemo projekt z lastnimi proračunskimi sredstvi po javno naročniškem modelu

• ali izvedemo projekt po modelu javno - zasebnega partnerstva.

Pri vsaki izmed primerjanih variant izvedbe ocenjujemo naslednje elemente:

• zagotavljanje kvalitete,

• izpolnjevanje ciljev,

• stroški vzdrževanja in obratovanja,

• družbene koristi,

• tveganja,

• garancije,

• ustvarjanje strateškega partnerstva,

• vplivi na okolje,

• preostanek vrednosti naložbe,

• energetska učinkovitost,

• usposobljenost ponudnika,

• lokalni nakupi

• izračunani ekonomski kazalniki investicije.


87


po JN modelu – varianta 1

zš Element analize

Nizka dodana vrednost Srednja dodana

vrednost Visoka dodana

vrednost

1 zagotavljanje

kvalitete

Osnovni elementi kvalitete so zagotovljeni v skladu s kvaliteto projektnih rešitev. Ni pa zagotovljena visoka korelacija med kvaliteto gradnje in stroški vzdrževanja ter energetskim upravljanjem.

2 izpolnjevanje

ciljev

Cilji stroškovne učinkovitosti tekočega vzdrževanja objektov in energetske učinkovitosti so zagotovljeni s srednjo stopnjo verjetnosti in niso vezani na doseganje

pozitivnega prihodkovno-odhodkovnega razmerja.

Cilji izvedbe ukrepov v predvidenem obsegu in površini, rokih in skladno s projektno dokumentacijo so zagotovljeni z veliko

stopnjo verjetnosti.

3 stroški

vzdrževanja in obratovanja

Ni zagotovljena visoka korelacija med kvaliteto gradnje in stroški vzdrževanja. Ni zagotovila za doseganje pozitivnega prihodkovno – odhodkovnega razmerja.

4 družbene

koristi

Velike družbene koristi na področju gospodarnosti in zagotavljanja strateških ciljev občine in širše.

5 Tveganja Sorazmerno nizka na področju same prenove.

6 Garancije

investitorja Niso potrebne.

7 ustvarjanje strateškega partnerstva

Ustvarjanja strateških partnerstev ni.

8 vplivi na

okolje-gradnja Majhni.

9 preostanek vrednosti naložbe

Tržna vrednost naložbe je po preteku življenjske (ne ekonomske) dobe projekta v višini neamortizirane vrednosti opreme.

10 energetska učinkovitost

Obvladovanje nazivne energetske učinkovitosti v dejanskosti ni zagotovljena brez dodatnih ukrepov.

11 usposobljenost

ponudnika

Tveganja povezana z

usposobljenostjo ponudnika so srednja in vplivajo na bodoče obratovanje objekta.

12 lokalni nakupi

So zagotovljeni v manjši meri, pod pogoji konkurenčnih cen domačih podizvajalcev in prepuščeni svobodni volji ponudnika.

13

Izračunani ekonomski kazalniki investicije

Izračunani kazalniki so pozitivni; eISD je višja od uporabljene diskontne stopnje.


88


po modelu JZP

zš Element analize

Nizka dodana vrednost

Srednja dodana

vrednost

Visoka dodana vrednost

1 zagotavljanje

kvalitete

Osnovni elementi kvalitete so zagotovljeni v skladu s kvaliteto projektnih rešitev. Ker večino investicijskega tveganja nosi zasebni partner, obstaja nizko tveganje zagotavljanja kvalitete - torej med kvaliteto gradnje in stroški vzdrževanja ter energetskim

upravljanjem.

2 izpolnjevanje

ciljev

Cilji izvedbe prenove v predvideni površini, rokih in skladno s projektno dokumentacijo so zaradi vključenosti ustreznih strokovnjakov z referencami zagotovljeni z veliko stopnjo verjetnosti. Na drugi strani pa so cilji doseganja prihrankov na strani ZP, ki z objektom v koncesijski dobi upravlja. Delitev odgovornosti pomeni tveganje prelaganja odgovornosti

3 stroški

vzdrževanja in obratovanja

Zagotovljena je visoka korelacija med kvaliteto gradnje in stroški vzdrževanja. ZP nima zagotovila za doseganje pozitivnega prihodkovno – odhodkovnega

razmerja in posledično donosa. Tveganje na strani zasebnega partnerja.

4 družbene

koristi

Velike družbene koristi na področju gospodarnosti in zagotavljanja strateških ciljev občine in širše


89

5 Tveganja

Zaradi dejstva, da je nosilec tveganja ZP, je tveganje JP nizko.

6 Garancije

investitorja

Garancijo za samo izvedbo investicije (v celoti sprejema investicijsko tveganje) daje JP.


Z izvedbo projekta v obliki javno-zasebnega partnerstva je mogoče ustvariti strateško partnerstvo

in t.i. win-win situacijo.

8 vplivi na

okolje-gradnja Majhni.


Tržna vrednost naložbe je po preteku življenjske (ne ekonomske) dobe projekta v višini vrednosti komunalno opremljenega zemljišča.


Visoka energetska učinkovitost. Obvladovanje nazivne energetske učinkovitosti v dejanskosti je v korelaciji s principom

''korenčka in palice'' preko vračila vloženih sredstev ZP.

11 usposobljenost

ponudnika

Tveganja povezana z usposobljenostjo ponudnika so srednja in odvisna od bodočega obratovanja objektov. Tveganja nosi izključno ZP.

12 lokalni nakupi

So zagotovljeni v manjši meri, pod pogoji konkurenčnih cen domačih

podizvajalcev in prepuščeni svobodni volji ponudnika.

13

Izračunani ekonomski kazalniki investicije

Izračunani kazalniki so pozitivni; eISD višja od uporabljene diskontne stopnje.

Kazalniki so višji v primerjavi z izvedbo investicije na tradicionalen način.


90

Tabela 10.11 – Kvalitativno vrednotenje koristi za porabljen denar v primeru »brez

investicije«

zš Element analize Nizka dodana vrednost Srednja dodana

vrednost

Visoka dodana

vrednost

1 zagotavljanje kvalitete Ni zagotovljena.

2 izpolnjevanje ciljev Cilji niso izpolnjeni.

3 stroški vzdrževanja in obratovanja

V naslednjih obdobjih naraščajo.

4 družbene koristi Velika družbena škoda na področju zagotavljanja pogojev za opravljanje dejavnosti v stavbah.

5 Tveganja Jih ni.

6 Garancije Niso potrebne.


Ustvarjanja strateških partnerstev ni.

8 vplivi na okolje Jih ni.


Je ni.


Je ni.

11 usposobljenost ponudnika

Ni relevantno.

12 lokalni nakupi Niso zagotovljeni.

13 Izračunani ekonomski kazalniki investicije

Niso izračunljivi.

Tabela 10.12 – Rezultati kvalitativnega vrednotenja vseh treh variant

Z. št. Element analize

Varianta 1- JN model

Varianta 2 – JZP model

Varianta brez

investicije

1. zagotavljanje kvalitete 2 3 1

2. izpolnjevanje ciljev 2,5 2,5 1

3. stroški vzdrževanja in obratovanja 2 3 1

4. družbene koristi 2,5 2,5 1

5. Tveganja 2 3 1

6. Garancije 2 3 1

7. ustvarjanje strateškega partnerstva 1,5 3 1,5

8. vplivi na okolje 2,5 2,5 1

9. Preostanek vrednosti naložbe 2 3 1

10. Energetska učinkovitost 2 3 1

11. usposobljenost ponudnika 2,5 2,5 1

12. lokalni nakupi 2 2 2

13. izračunani ekonomski kazalniki investicije 2,5 2,5 1

Skupaj 28 35,5 14,5

Kriteriji točkovanja so bili naslednji: nizka vrednost je ovrednotena z 1 točko, srednja

vrednost je ovrednotena z 2 točkama, visoka vrednost je ovrednotena s 3 točkami, kadar je

kvalitativna ocena umeščena v dva kriterija je za točkovanje uporabljeno njuno aritmetično

povprečje.


91

Ugotovitve kvalitativnega dela analize učinkov za porabljeni denar:

• da je opustitev izvedbe projekta daleč najslabša možnost med vsemi tremi,

• da sta izvedbi projekta na tradicionalni način ali v obliki javno-zasebnega partnerstva

sprejemljivi,

• da ima izvedba projekta v obliki izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega

partnerstva več koristi za porabljen denar kot varianta izvedbe projekta po javno-


10.6.2 Kvantitativno vrednotenje koristi za porabljeni denar

V nadaljevanju predstavljamo povzetek vseh kazalnikov upravičenosti izvedbe projekta

izračunane na podlagi finančnih in ekonomskih denarnih tokov javnega partnerja, ki slednje

upoštevajo tudi ocenjene nefinančne družbene, ekonomske, okoljske, razvojne itd. koristi

oziroma kvantitativno ovrednotene koristi projekta za porabljeni denar. Namen ekonomske

analize je ocena vplivov izvedbe projekta na širše družbeno ekonomsko okolje. V okviru

ekonomske analize je potrebno ugotoviti, ali je družba v boljšem položaju, če se projekt kljub

njegovi finančni nerentabilnosti izvede, ker njegove koristi presegajo stroške.

Osnova za izračun ekonomski kazalnikov učinkovitosti investicijskega projekta predstavljajo

parametri, upoštevani v finančni analizi realnih (dejanskih) denarnih tokov javnega partnerja,

ki so nadgrajeni še s parametri proučevanja vpliva projekta na širše okolje in jih je mogoče

ovrednotiti v denarju.

Tabela 10.13 – Finančni in ekonomski kazalniki upravičenosti ekonomskega projekta za

varianti »z investicijo« za javnega partnerja

KRITERIJ JAVNO NAROČNIŠKI MODEL

MODEL JZP

Prihranki pri obratovalnih stroških brez DDV

164.294,24 EUR 164.294,24 EUR

Vrednost projekta, ki bremeni javnega partnerja z DDV

1.827.528,18 EUR 81.243,46 EUR

Finančna upravičenost projekta

Enostavna doba vračanja -v letih se ne povrne 14,8 let

Neto sedanja vrednost (NSV) - EUR -940.409,21 EUR 260.784,40 EUR




Ekonomska upravičenost projekta

Enostavna doba vračanja -v letih 6,85 6,85

Neto sedanja vrednost (NSV) - EUR 1.323.567,57 EUR 1.323.567,57 EUR

Interna stopnja donosa (IRR) - % 12,67% 12,67%


92

Finančna relativna NSV 0,63 0,63


Možnost pridobitve nepovratnih sredstev

Kohezijski sklad 49 % upravičenih stroškov naložbe.

Kohezijski sklad 49 % upravičenih stroškov naložbe, dodatne točke pri točkovanju projektov, ker se projekt izvaja po modelu JZP.

Tveganost projekta

Javni partner prevzema finančna tveganja, izvedbena tveganja, tveganje vzdrževanja, upravljanja.

Zasebni partner prevzame večino tveganj.

Glede na zgornje ugotovitve in izračunane ekonomske kazalnike upravičenosti

investicijskega projekta ugotavljamo, da je izvedba operacije po modelu JZP

primerna, saj v primeru, da sledimo predvideni zahtevani 7-odstotni donosnosti

sredstev za zasebnega partnerja, potrebna vložena sredstva javnega partnerja

presegajo prag 50 % vrednosti investicije pri čemer pa javni partner prevzema

večino investicijskih tveganj in izvedeno razmerje skladno z dokumentom

»Podrobnejše usmeritve javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb

javnega sektorja« zapade pod javno-naročniško in ne javno-zasebno.


93

11 KLJUČNE UGOTOVITVE I. FAZE TESTA UPRAVIČENOSTI

IZVEDBE PROJEKTA PO MODELU JZP

Ključne ugotovitve prve faze testa upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP so:

• varianta »brez investicije« (t.j. varianta, da Občina Ilirska Bistrica ne izvede projekta)

ni sprejemljiva, saj njena izvedba ne glede na izbrani model izvedbe (ali z lastnimi

sredstvi po javno naročniškem modelu ali po modelu javno - zasebnega partnerstva)

ni sprejemljiva tako s finančnega kot tudi z družbenega, razvojnega in okoljskega

vidika;

• sprejemljivi sta obe varianti »z investicijo« ne glede na izbrani način izvedbe projekta

ali z lastnimi sredstvi ali po modelu javno - zasebnega partnerstva;

• Občina Ilirska Bistrica se ne more izogniti veliki družbeno ekonomski škodi (družbeno

ekonomskim, oportunitetnim stroškom predstavljenim na podlagi CBA analize), če ne

izvede projekta;

• Občina Ilirska Bistrica ne more zagotoviti zadostnih finančnih sredstev v kombinaciji z

nepovratnimi sredstvi Kohezijskega sklada za izvedbo projekta po JN modelu;

• v primeru izvedbe po JN modelu, javni partner prevzame nase vsa tveganja za

izvedbo investicijskega projekta, vendar obstaja cela vrsta instrumentov, ki

omogočajo, da se tveganjem izognemo v največji možni meri z obvladovanjem le teh

v vseh fazah investicijskega projekta.

Na podlagi izvedene l. Faze testa upravičenosti izvedbe projekta po modelu

javno-zasebnega partnerstva (oz. po modelu energetskega pogodbeništva) v

skladu s Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno -

zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/2007), ugotavljamo, da je izvedba

investicijskega projekta po modelu JZP smiselna in upravičena, saj vključitev

zasebnega partnerja v investicijski projekt dosega ustrezne donosnosti vloženih

sredstev v višini najmanj 7% oz. je ob ustrezni donosnosti vložek zasebnega

partnerja višji od 51 % in s tem je izpolnjen pogoj za izvedbo investicijskega

projekta po modelu JZP. Javnemu partnerju Občini Ilirska Bistrica zato

predlagamo, da izvede investicijski projekt po modelu JZP.

S projektom se bo kandidiralo na Javni razpis za sofinanciranje energetske

prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2021, 2022 in 2023 (oznaka JOB_2021),

v okviru OP EKP 2014-2020, kjer se pričakuje pridobitev do 49 % subvencije

celotnih upravičenih stroškov. Občina Ilirska Bistrica lahko zagotovi manjkajoča

finančna sredstva v kombinaciji lastnih sredstev in kredita.

Glede na navedene razloge in utemeljitve ter na podlagi dejstva, da gre za

premišljen investicijski projekt z znanim terminskim planom in finančno

konstrukcijo menimo, da je investicijska naložba v operacijo energetske sanacije

dveh javnih stavb Občine Ilirska Bistrica po modelu javno-smiselna in upravičena.


94

12 PRILOGE

1.1 Podatki za stavbo OŠ Antona Žnideršiča za izbrano varianto

(Varianta 2)

Tabela 12.1 – Ocena skupnih stroškov za stavbo OŠ Antona Žnidaršiča – stalne cene v EUR

VRSTA DEL/OBJEKT VREDNOSTI


Toplotna izolacija fasade 322.768,44 €

Toplotna izolacija streh / podstrešij 505.723,21 €

Prenova stavbnega pohištva 327.871,12 €

Prenova ogrevalnega sistema 203.742,39 €

Prenova priprave TSV 23.681,91 €

Prenova toplotnih postaj 26.500,00 €

Prenova prezračevanja 72.450,00 €

Vgradnja TV in TG ter hidravlično uravnoteženje 14.673,00 €

Prenova razsvetljave 114.901,80 €

Energetsko upravljanje 24.500,00 €


Nepredvidena dela 3 % 49.104,36 €

SKUPAJ GOI DELA 1.685.916,23 €


Investicijska dokumentacija 4.600,00 €

Stroški strokovnega gradbenega nadzora 2 % US 32.736,24 €

ostale storitve - nov. REP, odlok JZP, vloga MZI, javni razpis,

sv.inženiring 38.136,24 €

SKUPAJ STROŠKI ZUNANJIH STORITEV 75.472,47 €

VSE SKUPAJ BREZ DDV LASTNA IZVEDBA 1.761.388,70 €

DDV - nepovračljivi del - LASTNA IZVEDBA V1 387.505,51 €

DDV - nepovračljivi del - JZP V2 9.401,97 €

SKUPAJ Z DDV - LASTNA IZVEDBA 2.148.894,22 €

SKUPAJ Z DDV - JZP 1.770.790,67 €

Skupaj upravičeni stroški V 1 1.712.284,34 €

Skupaj neupravičeni stroški z DDV - lastna izvedba: V1 436.609,87 €

Skupaj upravičeni stroški V2 1.712.284,34 €

Skupaj neupravičeni stroški z DDV - JZP: V2 58.506,33 €

VSE SKUPAJ V1: 2.148.894,22 €

VSE SKUPAJ V2: 1.770.790,67 €


95

Tabela 12.2 : Dinamika investiranja po strukturi investicijskih vlaganj stavba OŠ Antona

Žnidaršiča v stalnih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 5.400,00 € 32.736,24 € 38.136,24 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 10.000,00 € 1.751.388,70 € 1.761.388,70 €

5 DDV 2.200,00 € 7.201,97 € 9.401,97 €

6 SKUPAJ Z DDV 12.200,00 € 1.758.590,67 € 1.770.790,67 €

Tabela 12.3: Dinamika investiranja po strukturi investicijskih vlaganj stavba OŠ Antona

Žnidaršiča v tekočih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 5.400,00 € 33.129,07 € 38.529,07 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 10.000,00 € 1.772.405,37 € 1.782.405,37 €

5 DDV 2.200,00 € 7.288,40 € 9.488,40 €

6 SKUPAJ Z DDV 12.200,00 € 1.779.693,76 € 1.791.893,76 €


vlaganj stavba OŠ Antona Žnideršiča v stalnih cenah v € - Varianta 2



2 Gradbeno obrtniška dela-NS 0,00 € 0,00 € 0,00 €




Ostale storitve 5.400,00 € 32.736,24 € 38.136,24 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 10.000,00 € 1.702.284,34 € 1.712.284,34 €

5 DDV 0,00 € 0,00 € 0,00 €

6 SKUPAJ Z DDV 10.000,00 € 1.702.284,34 € 1.712.284,34 €


96


vlaganj stavba OŠ Antona Žnideršiča v tekočih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 5.400,00 € 33.129,07 € 38.529,07 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 10.000,00 € 1.722.711,76 € 1.732.711,76 €

5 DDV 0,00 € 0,00 € 0,00 €

6 SKUPAJ Z DDV 10.000,00 € 1.722.711,76 € 1.732.711,76 €


vlaganj stavba OŠ Antona Žnideršiča v stalnih cenah v € - Varianta 2


1 Gradbeno obrtniška dela-US 0,00 € 0,00 € 0,00 €


3 Stroški storitev zunanjih izvajalcev 0,00 € 0,00 € 0,00 €

Investicijska dokumentacija 0,00 € 0,00 € 0,00 €

Strokovni nadzor 0,00 € 0,00 € 0,00 €

Ostale storitve 0,00 € 0,00 € 0,00 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 0,00 € 49.104,36 € 49.104,36 €

5 DDV 2.200,00 € 7.201,97 € 9.401,97 €

6 SKUPAJ Z DDV 2.200,00 € 56.306,33 € 58.506,33 €


vlaganj stavba OŠ Antona Žnideršiča v tekočih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 0,00 € 0,00 € 0,00 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 0,00 € 49.693,61 € 49.693,61 €

5 DDV 2.200,00 € 7.288,40 € 9.488,40 €

6 SKUPAJ Z DDV 2.200,00 € 56.982,00 € 59.182,00 €


97

Tabela 12.8: Viri financiranja stavba OŠ Antona Žnideršiča v tekočih cenah v € - Varianta 2

Vir financiranja Vrednost 2021 2022 2023 Delež

Ministrstvo za infrastrukturo 849.028,76 4.900,00 844.128,76 0,00 47,38%

Nepovratna sredstva – upravičeni stroški – slo

udeležba kohezijske politike 127.354,31 735,00 126.619,31 0,00 7,11%

Nepovratna sredstva – upravičeni stroški –

kohezijski sklad 721.674,45 4.165,00 717.509,45 0,00 40,27%

Sredstva Občine Ilirska Bistrica 55.834,09 7.300,00 48.534,09 0,00 3,12%

Občina Ilirska Bistrica - upravičeni stroški 21.995,83 5.100,00 16.895,83 0,00 1,23%

Občina Ilirska Bistrica - neupravičeni stroški 33.838,26 2.200,00 31.638,26 0,00 1,89%

Sredstva zasebnih virov financiranja

(zasebni partner – ESCO) 887.030,91 0,00 887.030,91 0,00 49,50%

Zasebni partner - upravičeni stroški 861.687,17 0,00 861.687,17 0,00 48,09%

Zasebni partner- neupravičeni stroški 25.343,74 0,00 25.343,74 0,00 1,41%

SKUPAJ 1.791.893,76 12.200,00 1.779.693,76 0,00 100,00%

Tabela 12.9: Vhodni podatki finančne analize OŠ Antona Žnideršiča

Letni nivo enota Vrednosti

Višina subvencije (tekoče cene) Z DDV € 849.028,76


Skupna uporabna površina m2 6.231,00


Raba toplotne energije pred sanacijo (prilagojena) kWh/leto 837.525,65

Strošek za ogrevanje pred sanacijo (prilagojen) €/leto 124.035,87

Raba električne energije pred sanacijo (prilagojena) kWh/leto 291.893,33

Strošek za električno energijo pred sanacijo (prilagojen) €/leto 30.933,40

Skupna raba toplotne in električne energije pred sanacijo kWh/leto 1.129.418,98






















98

Tabela 12.10: Finančni denarni tok stavba OŠ Antona Žnideršiča za Varianto 2 – zasebni

partner

Leta Investicija Operativni

stroški Prihodek

Ostanek

vrednosti

Neto

prihodek

Diskontirani

tokovi

0 2021 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 €

1 2022 876.512,76 € 0,00 € 0,00 € -876.512,76 € -834.774,05 €

2 2023 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 105.436,34 €

3 2024 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 100.415,56 €

4 2025 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 95.633,87 €

5 2026 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 91.079,87 €

6 2027 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 86.742,74 €

7 2028 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 82.612,13 €

8 2029 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 78.678,22 €

9 2030 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 74.931,64 €

10 2031 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 71.363,46 €

11 2032 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 67.965,20 €

12 2033 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 64.728,77 €

13 2034 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 61.646,44 €

14 2035 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 58.710,90 €

15 2036 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 55.915,14 €

16 2037 9.500,00 € 125.743,56 € 116.243,56 € 53.252,52 €

SKUPAJ 876.512,76 € 142.500,00 € 1.886.153,45 € 0,00 € 867.140,69 € 314.338,74 €


2 – zasebni partner

Doba vračanja v letih 7,5 let

Neto sedanja vrednost (NSV) 314.338,74 €

Interna stopnja donosa (IRR) 10,15 %

Relativna neto sedanja vrednost 0,38 €



99


brez subvencije

Leta Strošek

storitve

Operativni

strošek

Dejanski

prihranki

glede na

obstoječe

stanje

Ostanek

vrednosti

projekta

Neto

prihodek

Diskontirani

tokovi

0 2021 12.200,00 € 0,00 € 0,00 € -12.200,00 € -12.200,00 €

1 2022 882.077,92 € 0,00 € 0,00 € -882.077,92 € -848.151,84 €

2 2023 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.174,31 €

3 2024 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.129,15 €

4 2025 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.085,72 €

5 2026 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.043,96 €

6 2027 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.003,81 €

7 2028 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 965,20 €

8 2029 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 928,08 €

9 2030 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 892,38 €

10 2031 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 858,06 €

11 2032 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 825,06 €

12 2033 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 793,32 €

13 2034 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 762,81 €

14 2035 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 733,47 €

15 2036 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 705,26 €

16 2037 1.270,14 € 440.347,18 € 441.617,31 € 235.783,09 €

SKUPAJ 894.277,92 € 0,00 € 17.781,92 € 0,00 € -876.496,00 € -611.668,16 €


2 – javni partner brez subvencije

Doba vračanja v letih se ne povrne let

Neto sedanja vrednost (NSV) -611.668,16 €

Interna stopnja donosa (IRR) -4,41 %

Relativna neto sedanja vrednost -0,71 €



100


z upoštevanjem subvencije

Leta

Investicija

(stroški

JAVNEGA

PARTNERJA

)

Strošek

storitve

Dejanski

prihranki

glede na

obstoječe

stanje

Ostanek

vrednosti

projekta

Neto

prihodek

Diskontirani

tokovi

0 2021 7.300,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -7.300,00 € -7.300,00 €

1 2022 47.958,59 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -47.958,59 € -46.114,03 €

2 2023 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € -1.270,14 € -1.174,31 €

3 2024 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.129,15 €

4 2025 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.085,72 €

5 2026 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.043,96 €

6 2027 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 1.003,81 €

7 2028 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 965,20 €

8 2029 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 928,08 €

9 2030 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 892,38 €

10 2031 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 858,06 €

11 2032 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 825,06 €

12 2033 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 793,32 €

13 2034 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 762,81 €

14 2035 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 733,47 €

15 2036 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 0,00 € 1.270,14 € 705,26 €

16 2037 0,00 € 0,00 € 1.270,14 € 440.347,18 € 441.617,31 € 235.783,09 €

SKUPAJ 55.258,59 € 0,00 € 19.052,06 € 440.347,18 € 401.600,37 € 192.921,03 €


2 – javni partner z upoštevanjem subvencije







101

Tabela 12.16: Finančni denarni tok stavba OŠ Antona Žnideršiča za Varianto 2 – konsolidacija

Leta Prilivi Odlivi

Skupaj denarni

tok vezan na

obratovanje

Ostanek

vrednosti

projekta

Investicijska

vlaganja

Neto denarni

tok

Diskontiran

neto denarni

tok

0 2021 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € 12.200,00 € -12.200,00 € -12.200,00 €

1 2022 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € 1.758.590,67 € -1.758.590,67 € -1.690.952,57 €

2 2023 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 108.648,02 €

3 2024 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 104.469,25 €

4 2025 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 100.451,20 €

5 2026 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 96.587,70 €

6 2027 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 92.872,78 €

7 2028 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 89.300,75 €

8 2029 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 85.866,11 €

9 2030 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 82.563,57 €

10 2031 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 79.388,05 €

11 2032 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 76.334,66 €

12 2033 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 73.398,71 €

13 2034 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 70.575,68 €

14 2035 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 67.861,23 €

15 2036 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 0,00 € 0,00 € 117.513,70 € 65.251,19 €

16 2037 127.013,70 € 9.500,00 € 117.513,70 € 440.347,18 € 0,00 € 557.860,88 € 297.846,48 €

SKUPAJ 1.905.205,50 € 142.500,00 € 1.762.705,50 € 440.347,18 € 1.770.790,67 € 432.262,00 € -211.737,19 €


2 – konsolidacija







102

Tabela 12.18: Ekonomska analiza stroškov in koristi stavba OŠ Antona Žnideršiča-Varianta 2

Leta Investicijski

stroški

Operativni

stroški SKUPAJ ODLIVI PRILIVI

Zunanje

eksternalije

Ostanek

vrednosti

projekta

SKUPNE

KORISTI

Neto

denarni tok

Diskont. neto den.

tok

0 2021 9.024,34 € 0,00 € 9.024,34 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -9.024,34 € -9.024,34 €

1 2022 1.580.512,71 € 0,00 € 1.580.512,71 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -1.580.512,71 € -1.505.250,20 €

2 2023 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 224.222,51 €

3 2024 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 213.545,25 €

4 2025 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 203.376,43 €

5 2026 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 193.691,84 €

6 2027 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 184.468,42 €

7 2028 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 175.684,21 €

8 2029 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 167.318,29 €

9 2030 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 159.350,75 €

10 2031 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 151.762,62 €

11 2032 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 144.535,83 €

12 2033 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 137.653,17 €

13 2034 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 131.098,26 €

14 2035 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 124.855,49 €

15 2036 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 0,00 € 256.705,32 € 247.205,32 € 118.909,99 €

16 2037 0,00 € 9.500,00 € 9.500,00 € 127.013,70 € 129.691,62 € 396.312,46 € 653.017,78 € 643.517,78 € 294.802,91 €

SKUPAJ 1.589.537,05 € 142.500,00 € 1.732.037,05 € 1.905.205,50 € 1.945.374,33 € 396.312,46 € 4.246.892,29 € 2.514.855,24 € 1.111.001,44 €

Tabela 12.19: Prikaz vrednosti ekonomskih kazalnikov stavba OŠ Antona Žnideršiča za

Varianto 2


Neto sedanja vrednost (NSV) 1.111.001,44 €





103

1.2 Podatki za stavbo Zdravstveni dom Ilirska Bistrica za izbrano

varianto (Varianta 2)

Tabela 12.20: Ocena skupnih stroškov za stavbo Zdravstveni dom Ilirska Bistrica – stalne

cene v EUR

VRSTA DEL/OBJEKT VREDNOSTI


Toplotna izolacija fasade 107.501,64 €

Toplotna izolacija streh / podstrešij 65.306,53 €

Prenova stavbnega pohištva 189.814,41 €

Prenova ogrevalnega sistema - kotlovnica 183.616,00 €

Prenova priprave TSV 14.555,52 €

Prenova razsvetljave 33.637,07 €

Energetsko upravljanje 20.000,00 €


Nepredvidena dela 3 % 18.432,94 €

SKUPAJ GOI DELA 632.864,11 €


Investicijska dokumentacija 4.600,00 €

Stroški strokovnega gradbenega nadzora 2 % US 12.288,62 €

ostale storitve - nov. REP, odlok JZP, vloga MZI, javni razpis, sv.inženiring 17.538,62 €

SKUPAJ STROŠKI ZUNANJIH STORITEV 34.427,25 €

VSE SKUPAJ BREZ DDV LASTNA IZVEDBA 667.291,35 €

DDV - nepovračljivi del - LASTNA IZVEDBA V1 146.804,10 €

DDV - nepovračljivi del - JZP V2 4.870,50 €

SKUPAJ Z DDV - LASTNA IZVEDBA 814.095,45 €

SKUPAJ Z DDV - JZP 672.161,85 €

Skupaj upravičeni stroški V 1 648.858,42 €

Skupaj neupravičeni stroški z DDV - lastna izvedba: V1 165.237,03 €

Skupaj upravičeni stroški V2 648.858,42 €

Skupaj neupravičeni stroški z DDV - JZP: V2 23.303,43 €

VSE SKUPAJ V1: 814.095,45 €

VSE SKUPAJ V2: 672.161,85 €


104


dom Ilirska Bistrica v stalnih cenah v € - Varianta 2


1 Gradbeno obrtniška dela-US 0,00 € 614.431,17 € 614.431,17 €





Ostale storitve 5.250,00 € 12.288,62 € 17.538,62 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 9.850,00 € 657.441,35 € 667.291,35 €

5 DDV 2.167,00 € 2.703,50 € 4.870,50 €

6 SKUPAJ Z DDV 12.017,00 € 660.144,85 € 672.161,85 €


dom Ilirska Bistrica v tekočih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 5.250,00 € 12.436,09 € 17.686,09 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 9.850,00 € 665.330,65 € 675.180,65 €

5 DDV 2.167,00 € 2.735,94 € 4.902,94 €

6 SKUPAJ Z DDV 12.017,00 € 668.066,59 € 680.083,59 €


vlaganj stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v stalnih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 5.250,00 € 12.288,62 € 17.538,62 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 9.850,00 € 639.008,42 € 648.858,42 €

5 DDV 0,00 € 0,00 € 0,00 €

6 SKUPAJ Z DDV 9.850,00 € 639.008,42 € 648.858,42 €


105


vlaganj stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v tekočih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 5.250,00 € 12.436,09 € 17.686,09 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 9.850,00 € 646.676,52 € 656.526,52 €

5 DDV 0,00 € 0,00 € 0,00 €

6 SKUPAJ Z DDV 9.850,00 € 646.676,52 € 656.526,52 €


investicijskih vlaganj stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v stalnih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 0,00 € 0,00 € 0,00 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 0,00 € 18.432,94 € 18.432,94 €

5 DDV 2.167,00 € 2.703,50 € 4.870,50 €

6 SKUPAJ Z DDV 2.167,00 € 21.136,43 € 23.303,43 €


investicijskih vlaganj stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v tekočih cenah v € - Varianta 2







Ostale storitve 0,00 € 0,00 € 0,00 €

4 SKUPAJ BREZ DDV 0,00 € 18.654,13 € 18.654,13 €

5 DDV 2.167,00 € 2.735,94 € 4.902,94 €

6 SKUPAJ Z DDV 2.167,00 € 21.390,07 € 23.557,07 €


106

Tabela 12.27: Viri financiranja stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v tekočih cenah v € -

Varianta 2

Vir financiranja Vrednost 2021 2022 Delež

Ministrstvo za infrastrukturo 321.697,99 4.826,50 316.871,49 47,30%

Nepovratna sredstva – upravičeni stroški – slo udeležba

kohezijske politike 48.254,70 723,98 47.530,72 7,10%

Nepovratna sredstva – upravičeni stroški – kohezijski sklad 273.443,29 4.102,53 269.340,77 40,21%

Sredstva Občine Ilirska Bistrica 25.409,37 7.190,50 18.218,87 3,74%

Občina Ilirska Bistrica - upravičeni stroški 11.365,90 5.023,50 6.342,40 1,67%

Občina Ilirska Bistrica - neupravičeni stroški 14.043,46 2.167,00 11.876,46 2,06%

Sredstva zasebnih virov financiranja (zasebni

partner – ESCO) 332.976,23 0,00 332.976,23 48,96%

Zasebni partner - upravičeni stroški 323.462,62 0,00 323.462,62 47,56%

Zasebni partner- neupravičeni stroški 9.513,61 0,00 9.513,61 1,40%

SKUPAJ 680.083,59 12.017,00 668.066,59 100,00%

Tabela 12.28: Vhodni podatki finančne analize Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

Letni nivo enota Vrednosti

Višina subvencije (tekoče cene) Z DDV € 321.697,99


Skupna uporabna površina m2 1.636,00


Raba toplotne energije pred sanacijo (prilagojena) kWh/leto 253.165,92

Strošek za ogrevanje pred sanacijo (prilagojen) €/leto 38.321,73

Raba električne energije pred sanacijo (prilagojena) kWh/leto 89.192,00

Strošek za električno energijo pred sanacijo (prilagojen) €/leto 11.594,96

Skupna raba toplotne in električne energije pred sanacijo kWh/leto 342.357,92






















107

Tabela 12.29:Finančni denarni tok stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica za Varianto 2 –

zasebni partner

Leta Investicija Operativni

stroški Prihodek

Ostanek

vrednosti

Neto

prihodek

Diskontirani

tokovi

0 2021 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 €

1 2022 329.027,89 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -329.027,89 € -313.359,90 €

2 2023 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 27.580,71 €

3 2024 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 26.267,34 €

4 2025 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 25.016,52 €

5 2026 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 23.825,26 €

6 2027 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 22.690,72 €

7 2028 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 21.610,21 €

8 2029 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 20.581,15 €

9 2030 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 19.601,10 €

10 2031 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 18.667,71 €

11 2032 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 17.778,77 €

12 2033 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 16.932,16 €

13 2034 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 16.125,87 €

14 2035 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 15.357,97 €

15 2036 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 14.626,64 €

16 2037 6.500,00 € 36.907,73 € 0,00 € 30.407,73 € 13.930,13 €

SKUPAJ 329.027,89 € 97.500,00 € 553.616,02 € 0,00 € 127.088,13 € -12.767,62 €


Varianto 2 – zasebni partner







108


javni partner brez subvencije

Leta

Investicija

(stroški

JAVNEGA

PARTNERJA)

Operativni

strošek

Dejanski

prihranki glede

na obstoječe

stanje

Ostanek

vrednosti

projekta

Neto

prihodek

Diskontirani

tokovi

0 2021 12.017,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -12.017,00 € -12.017,00 €

1 2022 331.116,96 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -331.116,96 € -318.381,69 €

2 2023 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 344,68 €

3 2024 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 331,42 €

4 2025 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 318,68 €

5 2026 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 306,42 €

6 2027 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 294,63 €

7 2028 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 283,30 €

8 2029 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 272,41 €

9 2030 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 261,93 €

10 2031 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 251,85 €

11 2032 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 242,17 €

12 2033 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 232,85 €

13 2034 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 223,90 €

14 2035 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 215,29 €

15 2036 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 207,01 €

16 2037 0,00 € 372,81 € 166.822,84 € 167.195,64 € 89.267,12 €

SKUPAJ 343.133,96 € 0,00 € 5.219,28 € 0,00 € -337.914,68 € -237.345,04 €


Varianto 2 – javni partner brez subvencije







109


javni partner z upoštevanjem subvencije

Leta

Investicija

(stroški

JAVNEGA

PARTNERJA)

Strošek

storitve

Dejanski

prihranki

glede na

obstoječe

stanje

Ostanek

vrednosti

projekta

Neto

prihodek

Diskontirani

tokovi

0 2021 7.190,50 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -7.190,50 € -7.190,50 €

1 2022 18.002,83 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -18.002,83 € -17.310,42 €

2 2023 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € -372,81 € -344,68 €

3 2024 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 331,42 €

4 2025 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 318,68 €

5 2026 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 306,42 €

6 2027 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 294,63 €

7 2028 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 283,30 €

8 2029 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 272,41 €

9 2030 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 261,93 €

10 2031 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 251,85 €

11 2032 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 242,17 €

12 2033 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 232,85 €

13 2034 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 223,90 €

14 2035 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 215,29 €

15 2036 0,00 € 0,00 € 372,81 € 0,00 € 372,81 € 207,01 €

16 2037 0,00 € 0,00 € 372,81 € 166.822,84 € 167.195,64 € 89.267,12 €

SKUPAJ 25.193,33 € 0,00 € 5.592,08 € 166.822,84 € 146.475,97 € 67.863,37 €


Varianto 2 – javni partner z upoštevanjem subvencije







110


konsolidacija

Leta Prilivi Odlivi

Skupaj

denarni tok

vezan na

obratovanje

Ostanek

vrednosti

projekta

Investicijska

vlaganja

Neto denarni

tok

Diskontiran

neto denarni

tok

0 2021 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € 12.017,00 € -12.017,00 € -12.017,00 €

1 2022 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € 660.144,85 € -660.144,85 € -634.754,66 €

2 2023 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 28.458,34 €

3 2024 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 27.363,79 €

4 2025 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 26.311,33 €

5 2026 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 25.299,36 €

6 2027 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 24.326,31 €

7 2028 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 23.390,68 €

8 2029 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 22.491,04 €

9 2030 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 21.626,00 €

10 2031 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 20.794,23 €

11 2032 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 19.994,45 €

12 2033 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 19.225,43 €

13 2034 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 18.485,99 €

14 2035 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 17.774,99 €

15 2036 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 0,00 € 0,00 € 30.780,54 € 17.091,34 €

16 2037 37.280,54 € 6.500,00 € 30.780,54 € 166.822,84 € 0,00 € 197.603,38 € 105.502,06 €

SKUPAJ 559.208,10 € 97.500,00 € 461.708,10 € 166.822,84 € 672.161,85 € -43.630,91 € -228.636,31 €


Varianto 2 – konsolidacija







111

Tabela 12.37: Ekonomska analiza stroškov in koristi stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica

za Varianto 2

Leta Investicijski

stroški

Operativni

stroški

SKUPAJ

ODLIVI PRILIVI

Zunanje

eksternalije

Ostanek

vrednosti

projekta

SKUPNE

KORISTI

Neto

denarni tok

Diskont. neto

den. tok

0 2021 8.888,97 € 0,00 € 8.888,97 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -8.888,97 € -8.888,97 €

1 2022 593.297,43 € 0,00 € 593.297,43 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € -593.297,43 € -565.045,17 €

2 2023 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 70.389,15 €

3 2024 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 67.037,29 €

4 2025 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 63.845,04 €

5 2026 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 60.804,80 €

6 2027 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 57.909,33 €

7 2028 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 55.151,74 €

8 2029 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 52.525,47 €

9 2030 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 50.024,26 €

10 2031 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 47.642,15 €

11 2032 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 45.373,48 €

12 2033 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 43.212,83 €

13 2034 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 41.155,08 €

14 2035 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 39.195,31 €

15 2036 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 0,00 € 84.104,04 € 77.604,04 € 37.328,87 €

16 2037 0,00 € 6.500,00 € 6.500,00 € 37.280,54 € 46.823,50 € 150.140,55 € 234.244,60 € 227.744,60 € 104.332,42 €

SKUPAJ 602.186,40 € 97.500,00 € 699.686,40 € 559.208,10 € 702.352,52 € 150.140,55 € 1.411.701,17 € 712.014,77 € 261.993,08 €

Tabela 12.38: Prikaz vrednosti ekonomskih kazalnikov za stavbo Zdravstveni dom Ilirska

Bistrica za Varianto 2




