Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics
embalaža okolje logistikapackaging environment logistics
Malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalaže
Biogoriva med nasprotniki in pristaši
Alternativni viri energije v logističnih procesih
The Pharmaceutical Packaging Industry Offering Little Sustainability
Alternative Energy Sources in Logistics Processes
APRILAPRIL 2011
58
Poštnina plačana pri pošti
3320 Velenje
Slovenija in reciklaža: Preveč je nespameti, spodbud pa malo
Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: [email protected].: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: [email protected] ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje
IZKORISTITE PREDNOSTI
ZELENEGA OMREŽJA!
Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih
in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo
vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.
Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del
odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje
je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in
naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.
Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije:• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s
področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk);
• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega
podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo
jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja
okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne
in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)
• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do
1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si
(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)
Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.S članstvom v omrežju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije,
hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.
Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega
omrežja Slovenije.
Prilagamo naš zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v
okviru komunikacijskega omrežja Zelene Slovenije.
Za več informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta:
• Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: [email protected]
• Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: [email protected]
PRIJAVNICAPodjetje: Naslov:
Kontaktna oseba: Tel.:
e-mail: Davčna številka
Davčni zavezanec: da ne
Prijavljamo se v omrežje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.
Datum: Podpis odgovorne osebe in žig:
www.zelenaslovenija.si
Strokovna revija EOL
000
cializirana revija za embalažo, okoljll e in lloogistiko / Specialist magaa agg zine foff r packaaggaaaa iinngg, enviiiirroorrrr nmeennt t aand nd logoo istics
embalažaokoljelogistikapackagingpackagingenvironmentlogistics
Zeeleenna a SSlooveenijijaato
ki
Slovenia Needs a Change in its tt Waste Management Strarr tegygg
Poštnina plačana pri pošti3320 VeVV lenjnn e
55555
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics
embalažaokoljelogistika
packagingpackagingenvironmentlogistics
TeTT mična obdelava
odpadkokk v: Investitor
v nove objbbekte bo
dddržavavavaaa
Krive ali manj krive
plastične vrečke
Komunalci bodo morali
dosegati cilje, sicer
bodo ob dovoljenje
Logistika na drobno je v
Sloveniji šele v povojih
Guilty tt or Not So
Guilty tt Plastic Bags
Durarr ble, EnEE ergerer y gg Saving
and EnEE virorr nmentatt lly ll
FrFF irr endly ll LED EE Lights
FEBRUARFEBRUARFEBRUARFEBRUARY 2011FEBRUARYFEBRUARY
Poštnina plačana pri pošti
3320 VeVV lenjnn e
555566666
Okoljski portal
Promocija
Uvo
dnik
foto
: Rok
Trž
an
april a
pril 2011
58
EOL
3
Jože Volfand,glavni urednik editor in-chief
UVodnik EdItoRIAL
The Environment is a Marginal Player on the Financial Chessboard
Spring is a time when the entities that are required by law, publish their annual reports. We reviewed
some of them. Even though society’s environmental awareness in increasing, not much is said about this in the annual reports of those entities who should speak about it the most. There is not a lot of action taken, at least no more than what is required. It seems that obtaining the IPPC permit is all that many companies see as socially responsible operation. I know, you will be quick to say “It’s the crisis. We need to survive first of all.”
But is it really “ just” the crisis? How are we to view the complete lack of sustainable trends in pharma-
ceutical packaging exposed by this year’s Pharmapack? I am sure we agree that the pharmaceutical industry is not among the poorer ones. Obviously the social pressures are not strong enough for it to take a serious look in the environmental mirror. Without pressure, companies and municipalities act exclusively according to the financial chessboard. The environment is just a marginal player.
This is one of the things pointed out in a special in-terview by Aleksandra Velkovrh, Chief National
Environmental Inspector, who spoke of repeated up-coming harmonised inspections of all the landfills in Slovenia. Harmonised control also awaits other areas.
This magazine brings together different opinions on the future of biogas plants, as well as on how
Slovenia can become a recycling society. These are only a few out of the range of serious issues that we will no longer be able to put off.
However, we can put them off until after the holidays, which this year offer a refreshing op-
portunity to switch off.
Na finančni šahovnici je okolje obrobni igralecPomlad je čas, ko gospodarske družbe, ki
so k temu zavezane, objavljajo svoja letna poročila. Nekatera smo pregledali. Čeprav se okoljska zavest družbe povečuje, v letnih poro-čilih tistih, od katerih bi to najbolj pričakovali, ni o okolju veliko besed. Torej ni veliko dejanj, vsaj ne več, kot je od njih zahtevano. Zdi se, kot da je pridobitev dovoljenja IPPC tisto, kar marsikatero podjetje razume kot družbeno odgovorno poslovanje. Saj vem, hitro boste rekli: »Je pač kriza. Treba je najprej preživeti.«
Je res vzrok le v krizi? Kako pa naj razumemo popolno odsotnost trajnostnih trendov pri
farmacevtski embalaži, kar je razgalil letošnji Pharmapack? Gotovo se strinjamo, da farma-cevtska industrija ni med revnejšimi. Očitno družbeni pritisk nanjo ni tako močen, da bi se resno pogledala v okoljsko ogledalo. Brez pritiska pa se podjetja, tudi občine, obnašajo izključno po tem, kaj kaže finančna šahovnica. Okolje je na njej obrobni igralec.
Na to je v posebnem intervjuju med drugim opozorila glavna okoljska inšpektorica
Aleksandra Velkovrh, ki napoveduje v kratkem ponoven usklajen inšpekcijski nadzor vseh od-lagališč v Sloveniji. Usklajeni nadzori bodo tudi na drugih področjih.
V reviji soočamo mnenja o tem, kakšna bo prihodnost bioplinarn in kako lahko
Slovenija postane družba recikliranja. To je le nekaj iz palete resnih vprašanj, ki jih ne bo mogoče več odlagati.
Velja pa jih preložiti za čas po praznikih, ki nam letos ponujajo priložnost za osvežujoč
odklop.
Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: [email protected].: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: [email protected] ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje
IZKORISTITE PREDNOSTI
ZELENEGA OMREŽJA!
Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih
in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo
vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.
Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del
odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje
je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in
naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.
Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije:• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s
področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk);
• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega
podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo
jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja
okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne
in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)
• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do
1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si
(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)
Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.S članstvom v omrežju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije,
hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.
Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega
omrežja Slovenije.
Prilagamo naš zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v
okviru komunikacijskega omrežja Zelene Slovenije.
Za več informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta:
• Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: [email protected]
• Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: [email protected]
PRIJAVNICAPodjetje: Naslov:
Kontaktna oseba: Tel.:
e-mail: Davčna številka
Davčni zavezanec: da ne
Prijavljamo se v omrežje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.
Datum: Podpis odgovorne osebe in žig:
www.zelenaslovenija.si
Strokovna revija EOL
000
cializirana revija za embalažo, okoljll e in lloogistiko / Specialist magaa agg zine foff r packaaggaaaa iinngg, enviiiirroorrrr nmeennt t aand nd logoo istics
embalažaokoljelogistikapackagingpackagingenvironmentlogistics
Zeeleenna a SSlooveenijijaato
ki
Slovenia Needs a Change in its tt Waste Management Strarr tegygg
Poštnina plačana pri pošti3320 VeVV lenjnn e
55555
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics
embalažaokoljelogistika
packagingpackagingenvironmentlogistics
TeTT mična obdelava
odpadkokk v: Investitor
v nove objbbekte bo
dddržavavavaaa
Krive ali manj krive
plastične vrečke
Komunalci bodo morali
dosegati cilje, sicer
bodo ob dovoljenje
Logistika na drobno je v
Sloveniji šele v povojih
Guilty tt or Not So
Guilty tt Plastic Bags
Durarr ble, EnEE ergerer y gg Saving
and EnEE virorr nmentatt lly ll
FrFF irr endly ll LED EE Lights
FEBRUARFEBRUARFEBRUARFEBRUARY 2011FEBRUARYFEBRUARY
Poštnina plačana pri pošti
3320 VeVV lenjnn e
555566666
Okoljski portal
vseb
ina
vsebinaap
ril a
pril 2011
58
4EO
L 8Malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalažeThe Pharmaceutical Packaging Industry Offering Little Sustainability
12 Racionalizacija materialov ni brez meja
14 Priložnosti so v razvoju novih kombinacij materialov
16 vse bolj ekološko, a tudi več novosti
19 Usklajen nadzor odlagališč ponovno pred vrati
21 nekaj neznank je še, toda cilj je blizu
24 MOP prepušča odločitev investitorjem
26 Obdelava odpadkov problem tudi v Posavju
28 Pomagali bodo okoljski ambasadorji
30 Preveč je nespameti, spodbud pa malo
33 Potencial, ki še zdaleč ni izkoriščen
36 sprememba na vrhu, cilji pa jasni
38 Za slovenijo je majhnost lahko prednost
40 biogoriva med nasprotniki in pristaši
43 Kako graditi za prihodnost, vroče vprašanje
46 Država ima velike cilje, a daje slab zgled
49 Končno nove naložbe v podhranjene železnice
52alternativni viri energije v logističnih procesihAlternative Energy Sources in Logistics Processes
56implementacija sistemov Park & Ride (parkiraj in se odpelji)Implementation of Park & Ride Systems
58 nezelene navade
58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja
Vsebina ContentsEmbalaža - okolje - logistika, specializirana
revija za embalažo, okolje in logistiko specialized
magazine for packaging, environment and logistics •
izdala in založila published and issued by: Fit media
d.o.o., Celje • glavni urednik editor-in-chief: Jože
Volfand • odgovorna urednica editor: mag. Vanesa
Čanji • oblikovanje, prelom in grafična priprava /
layout and graphic design: Fit media • tisk / Printed
by: Eurograf • oglasno trženje / marketing: Fit
media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.:
03/42 66 700, e-mail: [email protected]) •Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik
(Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi
Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja
Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan
Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton
d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil
Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne
industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša
Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos) •
Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.
Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko),
dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna
Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo
okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška
fakulteta) • Celje, april april 2011 • Naklada 4100
izvodov • Revija je brezplačna.
PaRtneRji
pri izdajanju revije EOL:
• Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru
• Visoka šola za varstvo okolja
iMPResUM
Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.
Vsebina
april a
pril 2011
58
EOL
5
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Novosti Kratko, zanimivoKratko, zanimivo
Novi sistemi pokrovčkov za lažje izlivaNje iN pitje vsebiNedružba tetra Pak je izdelala nove inovativne sisteme za zapiranje, s čimer je konzumiranje vsebine varnejše in lažje. novi pokrovčki dreamCap, LightCap in HeliCap omogočajo lažje odpiranje, uporabo minimalne količine plastičnega materiala, zmanjšanje stroškov v proizvodnji, hkrati pa prispevajo k popolni zaščiti vsebine embalaže. ergonomsko oblikovan pokrovček dreamCap je namenjen uživanju pijače v gibanju in upošteva rezultate testa uporabnikov na ključnih trgih. dolg vrat pokrovčka in njegova konstrukcija, ki prečka rob odprtine, nudi več kontrole in lažje uživanje vsebine.LightCap je namenjen trgu pijač za potrošnjo doma, tako da zadovolji
potrebe potrošnikov in proizvajalcev. Pokrovček je posebej primeren za večje odprtine, ki omogočajo lažjo porabo in večje izlitje. HeliCap je navojni pokrovček, ki se odpira z eno samo potezo in prinaša enostavnost in varnost potrošnikov.
trajNostNe vrečke za kompostiraNjePri podjetju Cardia bioplastics Limited so na trg lansirali vrsto certificiranih vrečk, primernih za kompostiranje. direktor družbe dr. Frank Glatz je povedal, da imajo svoje izvorne surove materiale in ustvarjajo svojo smolo. »naše vrečke ustrezajo mednarodnim certifikacijskim standardom in so popolnoma razgradljive. Če bi radi zmanjšali svoj okoljski
odtis, moramo tudi z odpadki ravnati trajnostno,« so prepričani pri podjetju Cardia bioplastics Limited.
embalaža ima velik vpliv Na ogljičNi odtisPri Coca-Coli so razkrili, da uporaba embalaže pomembno vpliva na ogljični odtis. Menijo, da bodo z uporabo recikliranih materialov in s spodbujanjem k recikliranju lahko odtis zmanjšali za 60 odstotkov.Coca-Cola enterprises Velika britanija je zato združila moči s podjetjem Carbon
trust, ki je izračunalo ogljični odtis vseh njihovih brezalkoholnih pijač. Ugotovili so, da embalaža prispeva k
ogljičnemu odtisu od 33 do 72 odstotkov, odvisno od tipa embalaže, velikosti in izdelka. direktor družbe simon baldry je povedal, da takšna analiza na trgu brezalkoholnih pijač še ni bila narejena, in dodal: »nadaljevali bomo z raziskavami, saj nam pomagajo pri zmanjševanju vplivov naše dejavnosti na okolje.«
guccijeva luksuzNa embalaža v ekološki preoblekiPri Gucciju so naznanili, da je sedaj vsa njihova luksuzna embalaža narejena iz papirja s certifikatom FsC in omogoča 100-odstotno reciklažo. ovijalni papir, vrečke in darilne škatle niso več premazani sijajno, kar je za luksuzno embalažo zelo nenavadno, nosilni trakovi pa niso več iz poliestra, ampak iz bombaža. tudi lutke bodo zamenjali z okolju prijaznimi, narejenimi iz polistirena
– obstojnega surovega materiala, ki omogoča 100-odstotno reciklažo. Poleg tega Gucci stremi tudi k manjši porabi energije. Zmanjšati nameravajo plastične
odpadke za 35 ton, porabo
papirja za 1.400 ton, emisije Co
2 za
10.000 ton ter porabo
plinskega olja za 4
milijone litrov.
DePonIjA UnIčno – PRItožbA zA PRItožbo
Druge faze skupne deponije komunalnih odpad-kov Unično, v okviru Ceroza, Centra za ravnanje z odpadki Zasavje, še vedno niso začeli graditi. Državna revizijska komisija je prejela že četrto pritožbo na izbiro izvajalca, kdaj bodo lahko sklenili pogodbo z izvajalcem, ki naj bi gradil objekte v vrednosti 15 milijonov evrov, pa še ni znano. Morda v prihodnjih mesecih. V igri so bili SCT, Nivo, CGP Novo mesto in Hidrotehnika, zdaj pa izbiro izvajalca spodbija ajdovsko Primorje. To je že drugič. Ajdovci so prvič dobili pritožbo zaradi izbire Pomgrada, drugič pa so se pritožili zaradi izbire Rika. Postopek še ni kon-čan. Ajdovsko Primorje je ponudilo za izvedbo del 9,8 milijonov evrov, Riko pa 9,6 milijona. Druga faza deponije Unično obsega gradnjo kompostarne, sortirnice, širitev odlagalnega polja, centra za predelavo inertnih gradbenih odpadkov na trboveljski Neži in poldrugi kilo-meter dovozne ceste do Uničnega.
Loško je ekoLoško
Čistilnih akcij je v lokalnih skupnostih več, ne-katere s prav zanimivim pridihom. V Škofji Loki so se odločili za projekt Loško je ekološko. Ves april bodo v občini namenili številnim priredi-tvam, srečanjem, delavnicam, predavanjem in akcijam, ki naj bi prispevale k večji ozaveščeno-sti občanov o varovanju okolja, in sicer pri več okoljskih problemih – od ločevanja odpadkov do varčne rabe energije. Med drugim so se od-ločili tudi za prometno akcijo Vsi na avtobus. Tako želijo popularizirati mestno linijo, ki so jo uskladili z voznim redom vlaka. V maju pa bodo med drugim predstavili v krajevnih skupnostih male čistilne naprave. Pripravljajo se na projekt Urejanje porečja Sore, načrtujejo pa tudi gradnjo vodovoda. V občini niso enotnega mnenja o gradnji parkirišč na Nunskem vrtu pod Loškim gradom, saj civilna iniciativa nasprotuje, kot pravijo, posegu na območje varovane kulturne dediščine.
PtUjskA čIstILnA nAPRAvA z zAmUDo
Obnovo ptujske čistilne naprave v Mestnem logu bo po stečaju podjetja CPM končalo grad-beno podjetje Nizke gradnje s Ptuja. Evropska komisija je k sreči ugodila prošnji ptujske občine za podaljšanje roka za dokončanje obnove, in sicer do konca leta, sicer bi denar morali vrniti. Na Ptuju so za varovanje podtalnice Ptujskega polja in državnega proračuna že prejeli 23 mili-jonov evrov, od tega 16,5 milijona iz evropskega kohezijskega sklada. Projektu je bilo iz Bruslja dodeljenih 19,8 milijona evrov. Obnavljanje čistilne naprave pa je druga faza projekta varo-vanja podtalnice Dravskega polja. V prvi fazi so
april a
pril 2011
58
6EO
L
NovostiKratko, zanimivo
med drugim obnovili kanalizacijo v šestih obči-nah ter komunalni čistilni napravi v Kidričevem in v Gorišnici. Celotna vrednost projekta zaščite podtalnice na Dravskem polju je 35,5 milijona evrov, Cestno podjetje Maribor pa ni izpolnilo pogodbenih obveznosti, zato je občina unovčila bančno garancijo. Zamuda pri obnovi in gradnji znaša skoraj dve leti. Novi izvajalci naj bi dela dokončali do konca junija.
RAzgLAsILI eneRgIjsko UčInkovItA PoDjetjA
Na 13. srečanju energetikov v Portorožu, kjer so med drugim govorili o energetski učinko-vitosti in predstavili Nacionalni energetski program, so slovesno razglasili tudi letošnje zmagovalce na področju energijske učinkovi-tosti. Natečaj Ministrstva za gospodarstvo RS in časnika Finance je letos potekal že petnaj-stič, nanj pa se je prijavilo 17 kandidatov. Za letošnje energijsko učinkovito večje podjetje je bil razglašen Rudnik lignita Velenje, med manjšimi pa Vizualne komunikacije iz Maribora. Nagrado za zmagovalni energijsko učinkovit projekt (projekt URE) je prejelo podjetje Plan-net iz Kamnika pod Krimom, Kema Puconci pa za projekt uporabe obnovljivih virov energije (OVE). In kaj so storili nagrajenci? Plan-net je slavil s projektom Optimalna raba obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje poslov-ne stavbe in proizvodnja električne energije s sončno elektrarno. Kema Puconci je komisijo prepričala s projektom ogrevanje in hlajenje logističnega centra s pomočjo geotermalne energije – toplotne črpalke.
soRtIRnIcA nA jesenIcAh že v tem LetU
Občina Jesenice je na podlagi javnega razpisa za izgradnjo sortirnice podelila koncesijo go-spodarskim družbam Gorenje Surovina d.o.o., Publicus d.o.o. in Iskra Vzdrževanje d.d., ki so podali skupno ponudbo. Koncesionar izdeluje projektno dokumentacijo. V Pogodbi o skupni izvedbi koncesionirane dejavnosti je določeno, da je nosilec posla družba Publicus d.o.o., Ljubljana, posamezni partnerji pa izvajajo naslednje naloge: Publicus d.o.o., Ljubljana ima na skrbi izdelavo projektne dokumentacije, pridobivanje uprav-nih dovoljenj, financiranje objektov, izgradnjo objektov in izvajanje dejavnosti obdelave MKO.
Gorenje Surovina d.o.o. bo izvajala dejavnosti MKO in prevzela koristne frakcije takoj po ob-delavi MKO, Iskra Vzdrževanje d.d. pa bo vzdr-ževala tehnološko opremo. Izgradnja sortirnice se bo začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Sortirnica bo imela možnost sortiranja mešanih komunalnih odpadkov in sortiranja ločeno zbra-nih odpadkov na zbiralnicah odpadkov, na eko otokih. Zmogljivost sortirnice bo 40.000 t letno pripeljanih odpadkov.
stekleNička za vodo za poNovNo uporabo iN NajmaNjšim ogljičNim odtisom v iNdustrijiPodjetje bottlesUp je predstavilo prvo stekleničko za vodo, ki se lahko ponovno uporabi. odseva lepoto stekla in okoljsko odgovornost naravnih, recikliranih mate-rialov, saj je vsaka steklenička narejena iz recikliranega stekla. steklo je po njiho-vem prepričanju najčistejši in najbolj
zdravju primeren material za pakiranje pijače. steklenička bottlesUp ne vsebuje strupov, kot so bisfenol a, ftalati, polivinil klorid in polikarbonati. Vsaka steklenička predstavlja minimalizirano embalažo, ki je odgovorna do okolja in ima po trditvah proizvajalca najmanjši ogljični odtis. stekleničke se da kupiti prek spleta na spletni strani proizvajalca.
3d igra v Nestléjevih žitaricahnestlé je predstavil 3d igro, ki bo na voljo v njihovih žitaricah v 53 državah. embalaža uporabnike poziva k obisku
nestléjeve sple-tne strani, kjer lahko s pomočjo spletne kamere igrajo resnično-stno igro, ki jo
je razvilo francosko podjetje dassault systemes. Poleg obiska spletne strani je igra namenjena promociji prihajajočega animiranega filma Rio. V Franciji so že leta 2009 lansirali tehnologijo, ki škatle za žitarice spremeni v tridimenzionalne igričarske konzole, in prodali 4,2 milijona izdelkov.
podjetje crowN bo Na iNterpacku predstavilo revolucioNarNo zapiraloRevolucionarno – tako bodo pri podjetju Crown na interpacku predstavili zapi-ralo za lažje odpiranje. Unikatna oblika občutno zmanjša navor, ki je potreben za odstranitev pokrovčka in s tem olajša potrošnikom uporabo. Več podrobnosti bo predstavljenih na interpacku, skupaj z
drugimi zapiralnimi tehnologijami.Pri Crown speciality Packaging europe bodo razstavljali tudi nove dekoracijske tehnike, ki omogočajo potisk hologram-skih podob.
iNdikator za pokvarjeNe zamrzNjeNe izdelkePri pakiranju rib in mesa je skoraj nemo-goče ločiti med svežimi in pokvarjenimi deli, zato so raziskovalci razvili neke vrste indikator – občutljivo folijo, ki se lahko zapakira skupaj z izdelkom in nadzira njegovo kakovost. Če se hrana pokvari, se obarva. občutljivo folijo so razvili na Frauhoferjevem raziskovalnem inštitutu za tehnologije modularnih trdnih stanj eMFt v Münchnu, projekt pa je financi-
april a
pril 2011
58
EOL
7
Fotografije: arhiv proizvajalcev
NovostiNovosti Kratko, zanimivoOcena naložbe je preko 3,0 mio EUR. Število eko otokov v občini je 110. Količine odpadkov za odlaganje naraščajo v občini kljub temu, da se tudi količina ločeno zbranih odpadkov za nadaljnjo uporabo povečuje. Sortirnica naj bi začela delati že v tem letu.
mItjA bRIceLj PostAL DIRektoR InštItUtA zA voDe
Z aprilom je direktorsko funkcijo na Inštitutu za vode RS prevzel dr. Mitja Bricelj, ki je bil zadnje desetletje zaposlen na Ministrstvu za okolje in prostor. Mitja Bricelj (rojen leta 1959) si je pridobil številne izkušnje pri med-narodnih okoljskih projektih. Med drugim je bil član prve slovenske delegacije v OZN na Konferenci o okolju in razvoju v Braziliji leta 1992, na izhodiščih Agende 21 pa je vodil po-gajanja z Avstrijo o zmanjšanju čezmejnih vpli-vih zgrajene hidroelektrarne Koralpe-Golica na Slovenijo. Bil je tudi slovenski predsednik dvostranskih komisij za upravljanje z vodami, ki jih delimo s sosednjimi državami, ustanovni član Mednarodne komisije za Savski bazen in član Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (ICPDR). Lani ji je predsedoval in bil dejaven v zasnovi EU Podonavske strategije.
Na Ministrstvu za okolje in prostor je bil pobudnik za vzpostavitev partnerstev z gospodarstvom in javnostmi za ohranjanje dobrega stanja vodnega okolja s projekti obnove vodnjakov (Helios), ohranitve želve (caretta-caretta) v slovenskem morju (Petrol) ter ustanovitve Simobilovega sklada voda.si.
vAnekov ekoLoškI četRtek – več
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG vsak drugi četrtek v mesecu, razen v juliju in avgustu, organizirata v dvorani Raziskovalne postaje ZRC SAZU za Prekmurje okoljske okrogle mize in predavanje. Naslov pove vse, VEČ
– torej Vanekov ekološki četrtek v Vrtu spo-minov in tovarištva. Na prvem, marčevskem srečanju so govorili o temi Pravo varstvo okolja med utilitarizmom in ekocentrizmom. Uvodni razpravljalec je bil izredni profesor dr. Borut Holcman z Inštituta za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava na Pravni fakulteti mariborske Univerze. Na aprilski okrogli mizi pa so govorili o stanju in per-spektivah biodiverzitete ob Muri z vidika naravovarstva. Znan je namreč predlog HSE o gradnji dveh ali treh hidroelektrarn na Muri, v javnosti pa je močno nasprotovanje energetski izrabi reke.
ralo nemško ministrstvo za izobrazbo in razvoj.Folija je zapakirana skupaj z izdelkom, kjer reagira na biogene amine. to so mo-lekule, ki nastajajo pri razkrajanju mesa in so odgovorne za neprijetne vonjave. ko se sprostijo amini, se barva indikator-ja spremeni iz rumene v modro. tako lah-ko takoj ugotovimo, ali je meso pokvarje-no ali ne. Posebno prednost predstavlja novost predvsem tistim ljudem, ki so na amine zelo občutljivi.
zobNa pasta seNsodyNe v tridimeNzioNalNi preoblekioblikovalska agencija blue Marlin je skupaj s podjetjema aPi in Chesapeak oblikovala tridimenzionalno embalažo za zobno pasto sensodyne Repair and Pro-tect. nova embalaža vsebuje hologram-ske podobe in naj bi kot taka prva uporabljala tehnologijo leč Fresnel. »Ho-logramske podobe človeka popol-noma pre-vza-me-jo,« je po-vedal kre-ativni direktor pri blue Marlin, Chris Hart. »embalaže se preprosto moramo dotakniti.«
iNovativNi sodčki za pijačoPri podjetju Petainer so predstavili novo, okolju prijazno alternativo kovinskim sodčkom za pijače. narejeni so iz recikli-ranega polietilen tereftalata (Pet), njihovi nastavki pa so primerni za obstoječe izpustne sisteme. sodčke lahko kupimo že narejene, lahko pa obliko prilagodijo tudi potrebam strank. »sodčki Petainer predstavljajo pomemben napredek pri prodaji in trženju piva, vina in drugih pijač, saj odpirajo nove kanale in trge,« so prepričani pri podjetju Petainer. Upo-rabljenega je manj materiala, zato je tudi konstrukcija lahka, kar zmanjšuje vpliv
dobavne verige na okolje. tako lahko npr. z uporabo 20-litrskih sodčkov Petainer prepeljemo od 20 do 30 odstotkov več tekočine kot z uporabo kovinskih. Lahko jih popolnoma recikliramo, ustrezajo pa tudi vsem zahtevam eU po trajnosti.Uporaba novih sodčkov pa ne prinaša ko-risti le pivovarjem in polnilnicam, ampak tudi končnemu uporabniku. ena izmed večjih prednosti je ta, da ne potrebujemo več toliko prostora za shranjevanje sodč-kov, potem ko so že prazni, kot je navada pri kovinskih. ko plastični sodčki niso več pod tlakom, jih enostavno zdrobimo in odvržemo k ostalim plastičnim odpad-kom, primernim za reciklažo.
podjetju m&h več Nagrad za tubePodjetju M&H je evropsko združenje fleksografske industrije (eFia) podelilo
več nagrad za potisk dveh tub, in sicer za Miss n body Wash
proizvajalca next ter kremo za roke in nohte
podjetja nature’s best. obe tubi sta potiskani s kombi-nacijo flekso- in sitotiska. tak način potiska omogoča tisk realističnih fo-tografij direktno na tube, o kate-
rem smo že pisali v eni izmed prej-
šnjih številk, sedaj pa so svojo napredno
tehnologijo potrdili tudi s prestižnimi nagradami.
Embala
ža
in z
dravil
a foto
: arh
iv p
odje
tja
foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
EMBALA
žA8
58
malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalaže
V prvi fazi se za vsako novo zdravilno obliko izbere ustrezna embalaža, pri čemer je po-
trebno upoštevati njeno občutljivost za vplive iz okolice in procesabilnosti v proizvodnji. Opravi se študija embalažnih materialov in regulative, potrebno je pripraviti embalažno dokumentaci-jo za registracijo izdelkov, opredeliti zahteve za dobavitelje ter opraviti kontrolo, preden se le-ta uporabi v proizvodnji. V okviru razvoja embalaže je potreben tudi razvoj tehnologij pakiranja – pri-prava tehnoloških postopkov, po katerih poteka pakiranje v proizvodnji. Sledi priprava ustreznega besedila za potisk embalaže in preverjanje ustre-znosti pripravljene embalažne dokumentacije.
Embalaža se tako določi že v razvojni fazi iz-delka. V farmacevtski industriji se uporablja
široka paleta materialov. Tako so trenutno najbolj v uporabi umetne mase, kot so vsebniki iz različ-nih polimernih mas ter različne sestavljene folije, ki se uporabljajo za izdelavo blistrov, pri katerih je podlaga iz kartona ali aluminijaste folije, obdana s plastično folijo. Raziskovalci najprej skupaj z nabavno službo določijo embalažo, nato pa se posvetujejo tudi z dobavitelji. Tipični primeri embalaž so formirne folije, aluminijaste folije, steklenice, ampule, injekcijske stekleničke, tube, plastični vsebniki, večslojne vreče, kovinske doze, injektorji … Največ se uporablja folije, ki pa so glede na zahtevnost zdravilne oblike različnih sestav.
Farmacevtsko embalažo je potrebno zakonsko določeno označevati in je kot taka tudi pod
strogim nadzorom. Označevanje zdravil pri nas določa Zakon o zdravilih, Pravilnik o označeva-nju zdravil in navodilu za uporabo.
Z ekspanzijo modernih tehnologij se tudi vrste in oblike farmacevtskih embalaž hitro spre-
minjajo in nadgrajujejo. Vodilni ponudnik farma-cevtske embalaže ostaja ZDA, sledita ji Japonska in Zahodna Evropa. Raziskave trga kažejo, da se bo industrija farmacevtske embalaže v letu 2011 razširila za 5,9 odstotkov in dosegla 34 milijard dolarjev prihodkov. Tudi Kitajska bi se rada po-zicionirala kot vodilna v industriji farmacevtske embalaže, prav tako k temu stremita Indija in Brazilija.
nove rešitve
Pharmapack je strokovno izobraževalno sreča-nje raziskovalcev in proizvajalcev farmacevt-
skih učinkovin ter proizvajalcev primarne emba-laže, ki je tudi letos potekalo v Parizu. Vsakoletni dogodek je prva platforma za izmenjavo mnenj o embalaži in inovativnih sistemih za proizvodnjo zdravil v farmacevtski industriji. Vsako leto se ga udeleži več kot 250 razstavljavcev, spremlja pa ga tudi dvodnevna konferenca, na kateri predavajo vrhunski strokovnjaki o tehnoloških inovacijah
Farmacevtska embalaža
mora biti oblikovana tako,
da obvaruje farmacevtske
pripravke pred kontaminacijo
in preprečuje rast mikrobov.
Zagotavljati mora varnost
proizvoda do roka trajanja.
embalaža v farmacevtski
industriji igra pomembno
vlogo pri dobavi proizvodov,
predvsem pa mora dosledno
upoštevati strogo zakonodajo.
tako je za razvoj embalaže
potreben širok spekter znanja
iz regulative, kemijskega
inženirstva, čiste kemije,
farmacevtike in strojništva.
ker pa je pri oblikovanju
farmacevtske embalaže še
vedno v prvi vrsti varnost, je
trajnostni razvoj v veliki meri
spregledan.
Nina semolič
eMbaLaža in ZdRaViLa
Raziskave trga kažejo, da se bo industrija farmacevtske embalaže v letu 2011 razširila za 5,9 odstotkov in dosegla 34 milijard dolarjev prihodkov
V farmaciji na razvoj embalaže vpliva veliko dejavnikov – regulativni izzivi, vrste izdelkov, zahteve trga do ekonomije, demografske značilnosti bolnikov in državni zdravstveni sistem.
Velik trend v embalažni industriji danes, trajnost, na tem dogodku praktično ni bil prisoten. Le eno nemško podjetje je predstavilo najboljše prakse v izdelovanju medicinskih pripomočkov, to pa je bilo vse.
april a
pril 2011
95
8EM
BALA
žA
in trendih na področju farmacevtske embalaže. Letošnja predavanja predstavljajo štirje sklopi: pričakovanja in regulativni izzivi v globalnem smislu, inovacije v administraciji parentelarnih zdravil, embalaža in inovacije (skladnost, varnost in trajnost), tehnologije na področju pripomočk-ov za dovajanje.
Medtem ko so predavatelji na Pharmapacku predstavili svoje poglede na trende v indu-
striji farmacevtske embalaže, so podjetja in raz-stavljavci predstavili embalažne novosti. Tako so obiskovalcem predstavili nove oblike stekleničk, inteligentne blistre, ki omogočajo tudi poskuse uporabe v telemedicini, in nosne, pljučne ter oče-sne naprave naslednje generacije, ki omogočajo kontrolo kritičnih kvalitetnih atributov.
trendi
Domneve – tako je naslovil predavanje o prihajajočih trendih predavatelj Michael
Spallek, ki je opozoril poslušalce, da je tudi leta 1995 industrija predvidevala rast uporabe pri-pomočkov za dovajanje brez igel in zdravil, ki se absorbirajo skozi sluznico, kar pa se dejansko ni uresničilo. Michael Spallek, direktor Centra za razvoj embalaže pri Boehringer Ingelheim Pharma iz Nemčije, je začel svoje predavanje z razčlenitvijo trga po načinu dovajanja. Tako peroralni odmerki predstavljajo 42 odstotkov, injiciranje 34 odstotkov, lokalno zdravljenje 10 odstotkov, inhalacijsko in nosno 4 odstotke, transdermalno in ostalo 3 odstotke. Raziskave na terapevtskih področjih se osredotočajo pred-vsem na onkologijo, imunologijo, protivirusno delovanje in centralni živčni sistem.
V farmaciji na razvoj embalaže vpliva veliko de-javnikov – regulativni izzivi, vrste izdelkov,
zahteve trga do ekonomije, demografske značil-nosti bolnikov in državni zdravstveni sistem.
Prihodnost vidi predavatelj v napolnjenih injekcijskih brizgah, avtomatiziranih injek-
cijskih peresnikih ter kombiniranih napravah. Konvencionalna zdravila, namenjena osnovne-mu zdravljenju, se bodo še kar prodajala v blistrih v Evropi in v stekleničkah v ZDA.
Japonci vidijo prihodnost v »dnevnih paki-ranjih«, kjer farmacevti združijo pacientova
zdravila za ves dan v eno embalažo. Po drugi strani pa je farmacevtska embalaža na Kitajskem veliko bolj podobna ameriški in evropski. Na hitro rastočem azijskem trgu predstavlja največji problem ponarejanje.
Spallek tudi na področju načinov dovajanja ne predvideva velikih sprememb. Američani
bodo še naprej najraje kupovali zdravila za oralno uporabo v stekleničkah in jih dobivali po pošti, v Evropi pa bo še kar v ospredju uporaba blistrov.
Michael Spallek je prepričan, da kulturnih razlik ne bo lahko premagati ne glede na
napredne tehnologije in rezultate.
Pri podjetju Stora Enso so predstavili Pharma DDSi Wireless, embalaže za blistre z brezžič-
no povezavo, ki vzpostavi brezžično komunikaci-jo preko mobilnega omrežja, kar omogoča stalno sledenje in takojšnje posredovanje negovalcev.
Rexam Healthcare je predstavil nosni aspirator Advancia. Patrice Lewko, mednarodni tržni
direktor pri Rexam Healthcare France, je razkril rezultate študije, opravljene na pacientih, ki je po-kazala, da sta odmerek in konsistenca pršilnika neodvisna od hitrosti in sile vpihov. »To je edini aspirator, ki je neodvisen od uporabnikovega de-lovanja in brez konzervansov,« je še dodal Lewko.
Ponarejanje zdravil ostaja velik problem
Ponarejanje ostaja osrednja tema farmacevtske konference, saj naj bi le-to predstavljalo kar 8
do 10 odstotkov vseh izdelkov. Veliko proizvajal-
cev je ponudilo sofisticirane rešitve za avtentifi-kacijo in sledenje pošiljk (track and trace), vendar naj bi bila po mnenju večine najboljša rešitev se-rializacija. Vendar se založnik revije Healthcare Packaging, Jim Chrzan, sprašuje, kje se bodo shranjevale te enormne količine podatkov, prav tako pa je izrazil skrb, da so takšni sistemi name-njeni bolj proizvajalcem kot uporabnikom.
dizajn tudi v farmacevtski embalaži
Sue Rockhill, razvojna direktorica pri an-gleškem podjetju Burgopak, je predstavila
primer ženske, ki je imela raka na dojkah. »Vem,
da sem drugačna. Vem, da sem bolna. Zakaj se moram to spomniti vsakič, ko vzamem zdravilo?« se je spraševala. Dejansko je medicinska embala-ža dolgočasna, brez zanimivih barv in je videti na-tanko tako kot stene v bolnišnicah. Rockhillova je prepričana, da bi lahko tudi farmacevtsko embalažo ponujali v diskretni, prelepi ovojnini, kot je to v navadi v kozmetični industriji.
trajnost ni prioritetna
Velik trend v embalažni industriji danes, trajnost, na tem dogodku praktično ni bil
prisoten. Le eno nemško podjetje je predstavi-lo najboljše prakse v izdelovanju medicinskih pripomočkov, to pa je bilo vse. Tudi med razsta-vljavci ni bilo veliko bolje, z izjemo Chesapeake Pharmaceutical and Healthcare Packaging, kjer so predstavili embalažo, narejeno iz ostankov pri proizvodnji sladkornega trsa.
Še direktor Centra za razvoj embalaže pri Boehringer Ingelheim Pharma Spallek meni,
da ekološka osveščenost ne igra velike vloge pri farmacevtski embalaži, saj mora le-ta biti poceni in ščititi izdelek. Trajnost po njegovem mnenju v industriji farmacevtske embalaže ni trend.
Delničarji naj bi od farmacevtskih podjetij zah-tevali bolj premišljen nakup materialov in
večjo učinkovitost proizvodnih linij, zato ostaja uganka, zakaj ta dejavnik na konferenci ni bil bolj prisoten.
nagrade za najboljše inovacije v letu 2010
Na konferenci Pharmapack že od leta 1997 podeljujejo nagrade za najboljše inovacije v
treh različnih kategorijah: medicinski pripomoč-ki, trajnostna embalaža in enostavnost uporabe. Tako so letos nagrado za najbolj inovativen me-dicinski pripomoček podelili podjetju B. Braun za urinarni kateter, ki se uporablja pri kronič-nem zastajanju urina. Pripomoček je sterilen in pripravljen za takojšnjo uporabo, ki pa je zaradi posebne oblike tudi zelo enostavna, namenjen pa
april a
pril 2011
EMBALA
žA10
58 je ženskam. Zaradi svoje majhnosti je priročen za
nošnjo s seboj. V eni škatli je na voljo 30 katetrov, od katerih je vsak sterilno zavit, zraven pa dobimo tudi priročno embalažo za vsakodnevno uporabo.
Nagrado za najbolj trajnostno embalažo so prejeli pri podjetju Abbott Laboratories za
embalažo zdravila Kaletra (lopinavir/ritonavir). Z januarjem 2011 so težo embalaže tega zdravila zmanjšali za 40 odstotkov, kar skupno predstavlja kar 70 odstotkov manj embalažnih materialov. Embalaža je sedaj bolj kompaktna in pacientom omogoča večjo diskretnost. Vsebuje deset blistrov; v enem je 12 filmsko obloženih tablet, en blister pa
zadostuje za tri dni zdravljenja. Kaletra je na trgu dostopna od leta 2001, zdravilo pa je namenjeno odraslim in otrokom od dveh let naprej, okuženim z virusom HIV-1, v kombinaciji s protivirusnimi sredstvi.
Nagrada za najbolj enostavno uporabo pa je pri-padla injekcijski napravi Talent BT, podjetja
Primequal, ki temelji na inovativni tehnologiji »1 klik – 1 odmerek«. Talent BT je avtomatska, neboleča injekcijska naprava z gumbkom, ki je bila razvita za varnejše, hitrejše in natančnejše od-merjanje, kot takšna tudi zmanjšuje anksioznost pacientov. Vsebuje tehnologijo SmoothJect, ki omogoča popolnoma neboleče injiciranje. Naprava je narejena tako, da se je ne da ponovno odpreti ali napolniti. Potem, ko se odmerek injicira, se zaklene in s tem onemogoči ponovno uporabo. Ta naprava tako zadošča najvišjim zahtevam po medicinski in farmacevtski varnosti. Popolnoma prilagojen na vseh področjih apliciranja je Talent BT oblikovan za končnega uporabnika, saj omo-goča enostavno, priročno in varno vsakodnevno rabo.
6 korakov k bolj trajnostni farmacevtski embalaži
Na prvi pogled trajnost in farmacevtska emba-laža ne sodita skupaj, saj ima tradicionalno
najvišjo prioriteto varnost in ne varovanje okolja. Farmacevtska embalaža se mora držati strogih pravil, ki zahtevajo sledljivost surovin, dobre proizvodne prakse (GMPs), stalno kvaliteto, obvarovanje izdelka in pogosto tudi prilagoditev izdelkov z zapirali, varnimi pred otroci. Čeprav je bila na letošnjem Pharmapacku trajnost
spregledana, pa so tudi znotraj panoge mnenja deljena. Danes se ponuja mnogo priložnosti za izdelavo bolj trajnostne farmacevtske embalaže znotraj proizvodnega procesa in proizvodnih praks, trajnostno lahko prilagodimo celotno dobavno verigo.
Trajnost zahteva pristop, ki se osredotoča pred-vsem na tri dejavnike: okoljske, ekonomske
in družbene.
Tudi farmacevtska embalaža je lahko bolj traj-nostna, kot je sedaj, zato predstavljamo nekaj
praktičnih predlogov.
1. Dizajn
Vključevanje bolj trajnostnega dizajna že na začetku razvojnega procesa nam omogoča
določitev načinov za manjšo porabo materialov. Če natančno razumemo potrošnikove potrebe, lahko razvijemo bolj učinkovito proizvodnjo in posledično tudi boljše tržimo blagovno znamko. Pomembno je, da zmanjšamo težo embalaže in povečamo učinkovitost, ne da bi s tem ogrozili varnost izdelka.
2. Učinkovitost
V procesu oblikovanja moramo ustvariti čim bolj učinkovito embalažo, ki minimalizira
vpliv na okolje in maksimalizira vsak korak v dobavni verigi. Na primer, že napolnjene medi-cinske embalaže imajo prednosti za farmacevte, uporabnike in okolje. Taka embalaža omogoča farmacevtu, da uporabnikom posveti več časa in tako zagotovi pravo zdravilo ter pravilno jemanje. Prav tako že napolnjena embalaža znižuje stro-ške distribucije, saj ni potrebno pakirati vsega posebej – primarna in sekundarna embalaža sta skupaj z zdravilom, kar znižuje stroške in porabo energije skozi celotno dobavno verigo.
3. Uporaba naprednih tehnologij
Napredne tehnologije odpirajo nove priložnosti za oblikovanje bolj učinkovite in trajnostne
embalaže. Tako lahko embalaži sledimo, nanjo posnamemo podatke ali pa preko zvoka oziro-ma svetlobe komuniciramo z uporabnikom. Te tehnologije podpirajo in spodbujajo potrošnika k zavezanosti k predpisanim načinom zdra-vljenja, kar izboljša odzive potrošnikov in tudi zdravljenje.
4. sodobna tehnološka oprema
Velikokrat lahko opremo ponovno kalibriramo in tako izboljšamo njeno učinkovitost. Prav
tako pa sodobna tehnološka oprema zmanjšuje stroške in povečuje učinkovitost.
5. Racionalizacija transportnega procesa
Učinkovit transport pripomore k manjšemu ogljičnemu odtisu. Povečano učinkovitost
lahko dosežemo z zmanjšanjem teže embalaže, z izločitvijo terciarne embalaže in z optimizacijo tako plovnih poti kot tovora.
6. vzdrževanje pozitivnih odzivov pacientov
Biti družbeno trajnosten pomeni razvoj em-balaže, ki je učinkovita, varna in poziva k
upoštevanju navodil in zavezanosti k pravilnemu jemanju. Raziskave farmacevtske industrije so pokazale, da v ZDA le polovica pacientov jemlje zdravila po zdravnikovih ali farmacevtovih navo-dilih. Bolj zavzeto pravilno jemanje se kaže v bolj-ši oskrbi, boljših odzivih in boljšem zdravju. Na primer, na trgu so že prisotni blistri, ki opozarjajo na pravočasno jemanje in tako zmanjšujejo tve-ganje za opustitev ali napačno jemanje zdravil.
Viri: • www.healthcarepackaging.com/archives/2011/02/live_from_pharma pack_paris_a_s.php
• www.canontradeshows.com/expo/pharmafr10/
• www.krka.si/sl/zaposlitev-v-krki/o-zaposlitvi-v-krki/podrocje-dela/raziska ve-in-razvoj/razvoj-embalaze
• blog.pmpnews.com/?p=1758
• www.healthcarepackaging.com/archives/2011/02/publishers_perspecti ve_pharmap.php
• www.healthcarepackaging.com/archives/2011/03/pharmapack_awards_ french_packa_1.php
• www.pharma-iq.com/logistics/articles/six-steps-to-pharmaceutical-packa ging-sustainabili/
Packaging and Medicine
The Pharmaceutical
Packaging Industry
Offering Little Sustainability
Pharmaceutical packaging must be designed so as to ensure the safety of pharmaceutical
preparations in order to keep them free from
contamination and to hinder microbial growth. It
must ensure product safety throughout the intend-
ed shelf life for the pharmaceuticals. Packaging is
a critical tool in the pharmaceutical industry for
product delivery and, above all, strict regulatory
compliance. In order to develop such packaging,
a broad spectrum of knowledge of regulatory
measures, chemical engineering, pure chemistry,
pharmaceuticals and mechanical engineering is re-
quired. As safety is still the most important factor
in designing pharmaceutical packaging, sustain-
able development is to a large degree overlooked..
Vključevanje bolj trajnostnega dizajna že na začetku razvojnega procesa nam omogoča določitev načinov za manjšo porabo materialov.
Raziskave farmacevtske industrije so pokazale, da v Zda le polovica pacientov jemlje zdravila po zdravnikovih ali farmacevtovih navodilih.
april a
pril 2011
115
8
foto
: arh
iv p
odje
tja
foto
: arh
iv p
odje
tja
foto
: arh
iv p
odje
tja
anketa
analiza LCa v sloveniji malo uporabljenaNekatere proizvajalce embalaže za farmacevtsko industrijo in farmacevtske družbe smo v anketi povprašali tudi o tem, kako sledijo globalnim trendom v razvoju embalaže za zdravila.
1. Ali je v vašem podjetju za izbor embalaže odgovorna razvojna služba? Kakšna je strategija na področju embalaže in paki-ranja in kakšne bistvene spremembe se kažejo v zadnjih letih?
2. V farmacevtski industriji so najbolj v upo-rabi predvsem formirne in aluminijaste folije, ampule, injekcijske stekleničke, tube, plastični vsebniki … Katere vrste uporabljate v vaši družbi, čemu dajete prednost?
3. Ali pri razvoju embalaže upoštevate tudi njeno trajnost? Ali morda uporabljate LCA-analizo izdelkov?
4. Kateri so glavni izzivi na trgu proizvodnje farmacevtskih embalaž? Razvijate mo-goče tudi kakšne bolj dizajnerske, očesu prijaznejše izdelke?
jurij Anžin, vodja trženja, Lajovic tuba, d. o. o.:
1. Podjetje je usmerjeno predvsem v zagotavljanje storitev našim kupcem na področju embalaže in pakiranja, še posebej v farmacevtski, koz-metični, prehrambeni in kemijski industriji. Proizvajamo aluminijaste tube in aerosolne doze, laminatne in plastične tube ter plastične lončke za farmacevtsko industrijo. Naše proi-zvode za farmacevtsko industrijo razvijamo na podlagi zahtev in tehničnih specifikacij kupcev ter razvojnih rešitev in novosti s strani naše razvojne službe. To ponujamo trgu.
Uporabniki embalaže stremijo k razvoju okolju prijazne embalaže in k proizvodnim pogojem čiste embalaže – »clean room«, sterilizacija, plastični kartoni…
2. Aluminijaste tube, aluminijaste doze ter pla-stični lončki.
3. Da, vsaka vrsta embalaže ima tudi svojo trajnost. LCA-analize izdelkov izvajamo v okviru skupine Impact International PTY Ltd., Australia.
4. Želimo povečati našo konkurenčnost na trgu in ponuditi dodatne storitve ter izdelke našim kupcem. Zato bistveno več sredstev in aktivnosti namenjamo raziskavam in ra-zvoju, kar dokazuje tudi vključenost Tube v različne raziskovalne projekte in vzpostavitev lastne raziskovalne skupine. Med drugim smo
vključeni v raziskovalni projekt Wheylayer (www.wheylayer.eu), v okviru katerega razvi-jamo nov plastični material. Osnova je uporaba sirotke, ki bo bistveno vplival na zmanjšanje okoljske problematike kot npr. zmanjšana poraba energije, vpliv na biorazgradljivost in reciklažo končnega produkta.
Peter vogel, vodja nabave za razvojne projekte, Lek farmacevtska družba, d. d.:
1. Da, v naši družbi je za izbor embalaže odgovor-na razvojna služba, in sicer razvojna služba v tistem Sandozovem razvojnem centru, v ka-terem je bil izdelek razvit. Tako so na primer razvojne službe v Sandozovem razvojnem centru Slovenija odgovorne za izbor embalaže tistih izdelkov, ki so bili razviti v Sloveniji.
Strategija na področju embalaže in pakiranja odraža spremembe, ki se kažejo v zadnjih letih. Usmerjeni smo v optimizacijo raznolikosti materialov, dimenzije in dizajnov, znižanje količine porabljenih materialov in sledenje okoljevarstvenim zahtevam. Vse več je tudi stikov s proizvajalci iz razvijajočih se držav in držav Azije.
2. V ospredju primarnih ovojnin so plastične in aluminijaste folije za izdelavo pretisnih omo-tov ter steklene viale in plastenke.
3. Vrednotenje ovojnine glede na njeno zago-tavljanje bariernih lastnosti, ki omogočajo vzdrževanje izdelka za čas roka trajanja, je za farmacevtske izdelke bistvenega pomena. Direktno analize LCA za vrednotenje embalaže ne uporabljamo, seveda pa sledimo zahtevam EU v direktivi 94/62.
4. Generična zdravila na recept, ki so prevladujo-ča, ne dopuščajo veliko manevrskega prostora za dizajniranje posebne ovojnine. Bistveni izziv je zagotoviti embalažo, ki zagotavlja ustrezno raven zaščite izdeleku, ki bo vanjo pakiran, in hkrati to narediti na čim bolj ekonomično učin-kovit način. Seveda si v okviru tega prizadeva-mo vpeljati rešitve, ki omogočajo diferenciacijo v okviru dovoljenega območja odstopanja generičnega izdelka od originatorjevega.
mag. Andrej Petkovič, vodja sekundarne em-balaže in tehnologije pakiranja v krki, tovarni zdravil, d. d., novo mesto
1. V osnovi delimo embalažo na primarno (kon-taktno) in sekundarno. Definiranje primarne embalaže, od katere so odvisne stabilnost, varnost in učinkovitost izdelka, je del razvoja izdelka. Pripravo in izbor sekundarne embala-že pa opravljamo v Oskrbi z izdelki.
V zadnjih letih je poudarek na embalaži, ki bo čim bolj prijazna uporabniku, posebej sta-rejšim, tako v smislu čim lažje uporabe kot v smislu berljivosti in uporabnosti informacij na embalaži.
2. V farmacevtski industriji kot celoti prevladu-je uporaba pretisnih omotov (sestavljenih iz dveh folij), tako je tudi v Krki. Poleg tega se za
določena tržišča, predvsem za večja pakiranja (bolnišnice, domove starejših občanov) upora-bljajo plastenke. Steklena embalaža prevladuje na področju sirupov in injekcij.
3. Pri izboru in razvoju embalaže upoštevamo vse vidike, tako s stališča uporabnika kot ekološke in trajnostne kriterije. Uporabljamo kartone iz recikliranih vlaken in se skupaj z našimi dobavitelji trudimo za zmanjševanje odpada embalažnih materialov. Analize LCA še ne uporabljamo, čeprav ocenjujemo in delamo po podobnih kriterijih.
4. Zaradi demografskih sprememb, staranja pre-bivalstva, je poudarek na uporabniku prijazni embalaži in čim večji jasnosti ter berljivosti informacij. Zaradi stroge zakonodaje smo pri oblikovanju farmacevtske embalaže zelo omejeni in se moramo držati smernic, ki veljajo za to področje.
Nekaj več možnosti za oblikovanje je na podro-čju zdravil za samozdravljenje, pri prehranskih dopolnilih ter kozmetičnih in veterinarskih izdelkih. V tej paleti izdelkov uspešno razvi-jamo tudi lastne kreativne ideje in rešitve.
Jurij
anž
inM
ag. a
ndre
j Pet
kovi
čPet
er V
ogel
EMBALA
žA
Po
loža
j em
bala
žne
Pano
ge
dr.
sim
on ž
nida
r fo
to: R
ok T
ržan
april a
pril 2011
EMBALA
žA12
58
racionalizacija materialov ni brez meja
Poslovanje v letu 2010 je bilo za podjetje zahtev-no. katere spremembe na trgu so najopaznejše in kaj se dogaja v panogi letos?
Da, leto 2010 je bilo poslovno zahtevno na splošno in za panogo. EGP je del tega poslovnega okolja. Na nabavni strani so ga zaznamovali rast cen vhodnih materialov, predvsem kartonov, podalj-ševanje dobavnih rokov, tudi težave v kakovosti pri nekaterih dobaviteljih. Podražitve materialov se že dolgo ne da več avtomatsko prenašati v naše izdelke. V poslovanju smo se osredotočili na naše nosilne programe, vlagali v kadre in znanje. Tako smo izboljševali produktivnost, povečali kako-vost, izboljšali dobavljivost. Na trgu smo bili pro-žnejši. To je bila formula za 2010 in v letu 2011 ne bo bistveno drugačna. O panogi? Trendi niso več novi. Gre za zmanjševanje povprečnih serij, kar je posledica personalizacije in diverzifikacije izdelkov predvsem v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Pri embalaži so posebne zahteve za zagotavljanje varne in zdrave hrane v EU.
Kot izdelovalec kartonske embalaže smo odgovor-ni za njeno skladnost z zakonodajo, priporočili in uredbami v vsaki državi, kjer prodajamo izdelke. Vprašali boste, kaj pa proizvajalci naših vhodnih materialov, kartonov, barve. Mi vemo o naši embalaži največ, potrošnika pa ne zanima, zakaj izdelek ni neoporečen, ali je vzrok v barvi ali ma-terialu ali nepravilnem tehnološkem postopku.
Izredno pomembno je poznavanje materialov in vloge primarne, sekundarne embalaže ter tehno-loških postopkov v proizvodnji.
za katero vašo embalažo je na trgu največ pov-praševanja – promocijsko, darilno ali prodajno? Ali pri embalaži za osebno nego in farmacijo še naprej povečujete promet glede na rast farma-cevtske industrije?
Po deležih v strukturi prodaje si sledijo potiska-na embalaža iz trdih kartonov, nato kaširanih materialov, po obsegu nekaj manjši, a vseeno pomemben, pa je program promocijske embalaže. V industrije in trge se usmerjamo tako, da sledimo po eni strani cilju določene razpršenosti, na drugi strani pa dovolj velikemu obsegu, da zagotovimo uspešno poslovanje in rast. Veseli nas uspešno po-slovanje naših kupcev in to, da lahko sodelujemo v tej rasti, kar je za nas priznanje z njihove strani.
to pomeni, da uresničujete slogan »kot iz škatli-ce«? zakaj kot iz škatlice?
Zakaj kot iz škatlice, se ve. V osnovnem pomenu gre za urejenost, kakovost, zanesljivost v izdelku, v načinu dela s kupci, v interni organiziranosti. Kot doma. Če imaš pospravljeno, hitro najdeš, kajne? Z mojim prihodom smo sloganu dodali še en pomen, in sicer: out of the box thinking. Torej ne ukalupljeno razmišljanje v škatlici, temveč od-prto, inovativno, tehnološko napredno reševanje izzivov.
na direktorskem mestu
škofjeloškega embalažno
grafičnega podjetja je po
novem dr. simon žnidar.
dopolnil je upravo, v kateri
je še mag. Mojca bizjak. eGP,
podjetje s tradicijo v embalažni
panogi, načrtuje letos rast
od 8 do 14 odstotkov pri
potiskani kartonski in kaširani
embalaži ter pri promocijskem
programu. so pričakovanja
realna glede na to, da so
opustili program transportne
embalaže? novi direktor realno
ocenjuje trende v panogi.
jože volfand
PoLožaJ eMbaLažne PanoGe
april a
pril 2011
EMBALA
žA13
58To se izkazuje v integraciji v oskrbno verigo naših
kupcev, v sodelovanju v fazah priprave novega izdelka. S pravilnim pristopom lahko dosežemo boljši učinek ob ugodnejši ceni. Mislim na pra-vilno izbiro materialov, tehnološke postopke in konstrukcije.
vaša prednost je lastna orodjarna?
Ne samo orodjarna. Naša ključna kompetenca v izvedbenem procesu je orodjarna, kjer z inova-tivnimi pristopi praktično izločamo ročno delo, vezano na izsek in razločevanje, a tudi visoka stro-kovnost v tehnologiji in konstrukciji ter vrhunski pripravi tiska.
Izredno velik poudarek dajemo proaktivnemu zagotavljanju kakovosti, kot sta izločanje kri-tičnih točk in filozofija, da v trenutku izvedbe posamezne faze najceneje zagotavlja zahtevani nivo kakovosti vsak sam.
nove naložbe?
Z naložbami zagotavljamo ustrezne zmogljivosti in tehnološko ustreznost ter sodobnost strojne-ga parka. Letos načrtujemo nakup lepilne linije in tiskarskega stroja. Smo pa sicer zelo dobro opremljeni.
kolikšen delež predstavlja v vašem programu transportna embalaža in za kakšne volumne embalaže je interes med kupci?
V proizvodnem programu je prišlo do sprememb. V celoti smo se usmerili v dva programa: potiska-na kartonska embalaža in promocijske embalaže – samostoječi in namizni ogledni kartoni. Program transportne embalaže smo opustili. Osredotočeni smo na proizvodnjo kakovostne embalaže za far-macevtsko, prehrambeno industrijo in za kozme-tične izdelke. Tu želimo biti najbolj prepoznaven dobavitelj.
materiale za proizvodnjo kupujete v sloveniji ali tujini? Ali se naročniki v zadnjem obdobju bolj odločajo za racionalizacijo materialov, za nižje gramature, za cenejše rešitve?
Oskrbujemo se v Sloveniji in tujini, tako v Evropi kot tudi na Daljnem vzhodu. Tudi pri materialih sledimo razpršenosti, kar pa zaradi visoke kon-centracije dobaviteljev ni enostavno.
Zmanjšanje stroška embalaže z racionalizacijo materialov je pravzaprav najenostavnejše. A kot pri vsaki enostavni stvari zelo hitro pridemo do mej. Kot primer ste navedli gramaturo, ki je konstrukcijski parameter in ne stvar proste izbire. Povečan poudarek vplivom embalaže na varno in zdravo hrano praktično povečuje zahteve pri izbiri materialov, ki so dražji. Z ana-lizo nekaj primerov in tudi praktično realizacijo ugotavljamo, da je več možnosti za prihranke, če upoštevamo več zornih kotov: izbiro materialov,
konstrukcijo, tehnološki postopek, napoved pora-be v oskrbni verigi in optimizacijo vseh elementov, vključno s pakirnimi linijami pri naših kupcih. večkrat govorite o vplivu embalaže na zdravo hrano. trajnostna, zelena embalaža je okoljski in ekonomski izziv. v svetu se vse bolj uveljavlja spoznanje, da je proizvajalec odgovoren za celo-tni življenjski krog izdelka. koliko to upoštevate in kaj ste storili za upoštevanje načel trajnostne proizvodnje? je egP zeleno podjetje?
EGP je zeleno podjetje. Karton je naraven material z eno najvišjih stopenj povračljivosti v reciklirni verigi. Poleg tega se ponašamo z eno večjih sonč-nih elektrarn, ki smo jo v lanskem letu skupaj s partnerjem postavili na streho naših prostorov. Skrbimo za čiste odpadne vode s čistilno napravo in seveda pri svojih izdelkih ne uporabljamo snovi, ki vsebujejo težke kovine, karcinogene snovi, genske motilce. Je pa v konceptih recikliranja papirja in kartona pred vsemi nami velik izziv, ki ga globalizacija na tem področju in različna okolj-ska zavest v posameznih delih sveta še dodatno poveča. To je vzpostaviti verigo recikliranja, ki ne povečuje vsebnosti težkih kovin, mineralnih olj in tudi ostalih snovi, kjer so postavljene mejne vrednosti. Različna merila za različne izdelke v drugem krogu kontaminirajo reciklirno verigo – izločanje je za večino stvari nemogoče.
''ZELENA EMBALAŽA'' FSC
EGP je prvi slovenski proizva-jalec embalaže, ki je FSC-COC certificiran. Že danes smo se zavezali k uporabi FSC certifi-ciranih materialov za boljši ju-tri, za prispevek k gospodar-nemu upravljanju z gozdovi. Ker nam ni vseeno, kaj bomo zapustili zanamcem, smo se vključili v verigo FSC dobavi-teljev, ki zagotavljajo poslo-vanje s FSC-COC standardi, od lastnika gozdov, proizvajal-ca kartona do embalažerja.
''VARNA EMBALAŽA'' ZA PREHRAMBENO INDUS-
TRIJO
V zadnjih letih je s pomočjo veliko večje ozaveščenosti nastalo precej sprememb, ki so vezane na zmanjševanje prisotnost nezaželenih snovi v prehrambeni embalaži. V EGP izpolnjujemo zahteve kupca embalaže ali končnega upor-abnika in skladno s pričako-vanji zagotavljamo uporabo ''najboljše proizvodnje prakse'', ki zajema uporabo ustreznih materialov, kot tudi ustrezno metodo laboratorij-skega testiranja izdelkov z namenom preprečevanja mi-gracij snovi ali vonja na izde-lek.
EMBALAŽA ZA FARMACIJO
V podjetju EGP se že vrsto let ukvarjamo s proizvodnjo kar-tonskih zloženk za farmacevt-sko industrijo. Delamo v skladu s speci-fičnimi naročnikovimi zahteva-mi in standardi. Sistem vo-denja kakovosti je procesno naravnan, zasnovan na osnovi standarda SIST EN ISO 9001:2008. Ohranjamo in iz-popolnjujemo visoko kakovost proizvodov, s tem da neneh-no izboljšujemo vse procese. Z odjemalci ustvarjamo part-nerski odnos, ki temelji na so-delovanju, zanesljivih in točnih dobavah, kratkih rokih, visoki kakovosti embalaže in ustreznih konkurenčnih cenah.
PROMOCIJSKA STOJALA
Za naše naročnike razvijamo celovite rešitve na področju prodajne in darilne embalaže ter tako odločilno pripomore-mo pri pozicioniranju njihovih izdelkov, storitev in blagovnih znamk v očeh kupcev. Naša posebnost so tudi promocij-ska stojala, različnih oblik in velikosti. Naročnikom nudimo celovite rešitve, ki zajemajo: svetovanje, razvoj in načrto-vanje oglednih stojal iz trdega in valovitega kartona, ter na-tančno izdelavo, ki na koncu pripelje do vrhunskega pro-mocijskega stojala.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/103
Pro
moci
ja
Embala
ža v
skupi
ni
žito
Jelk
a Pod
bev
šek
Roz
man
ale
ksan
dra
Lang
enfu
s
foto
: arh
iv p
odje
tja
foto
: arh
iv p
odje
tja
priložnosti so v razvoju novih kombinacij materialov
eMbaLaža V skUPini žito
»embalaža nima le funkcije varnega shranjevanja živil, ampak izraža tudi
življenjski slog potrošnika. Skušamo zado-voljiti potrebe vseh ciljnih skupin naših bla-govnih znamk. Nove dizajne embalaže zato predhodno testiramo na ciljnih skupinah kupcev, ustrezno embalažo pa izberemo na osnovi rezultatov tovrstnih testiranj,« pravi Langenfusova in dodaja, da na izbiro materi-alov poleg vrste izdelka vpliva tudi razpolo-žljivost tehnologije pakiranja. »Uporabljamo najrazličnejše plastične folije, prevladujejo pa dupleksi iz polipropilena in kartonska embalaža. Embalažo nabavljamo pri prizna-nih tiskarnah, ki materiale tudi potiskajo. Materiali so v skladu z zahtevami in standardi, ki jih v podjetju zasledujemo, to sta standarda kakovosti ISO 9001 in varnih živil IFS, sicer pa pri dobaviteljih sami izvajamo presojo dobavitelja,« pravi Podbevšek Rozmanova, ki poudarja, da imajo vsi uporabljeni materiali certifikat o ustreznosti materiala. V podjetju skrbno zasledujejo vse spremembe zakonodaje na področju pakiranja, zlasti glede morebitnih kemičnih tveganj. Embalaža mora namreč po novem vsebovati dokazila o prehajanju oziro-ma migraciji kemičnih sestavin v živilo.
eko materiali cenovno (ne)dosegljivi
Glede na dejstvo, da so največji slovenski bio proizvajalec na področju testenin,
prepečenca, kaš, mok in drugih izdelkov, sku-šajo vsaj deloma slediti še svetovnim trendom, ki gredo v smeri trajnostne in eko embalaže, še posebej pri izdelkih iz bio linije, za katero je, kot ugotavljajo, čedalje več zanimanja. »Pri vle-čenem testu uporabljamo materiale EKO PET. Pri živilih predstavlja uporaba recikliranih materialov za stik z živilom težavo, predvsem zaradi nenadzorovane vsebnosti kemičnih snovi in možnega prehajanja teh snovi v živi-la. Izjema so kartoni, ki niso v neposrednem stiku z izdelkom. Potrošnik sicer zaznava eko embalažo, ampak po naših izkušnjah oziroma raziskavah odigra pri nakupu ključno vlogo še vedno cena. Ko bodo eko materiali cenovno dosegljivi, jih bomo uporabljali v večji meri,« še dodaja Podbevšek Rozmanova.
drugačnost s posebnimi tiskarskimi učinki
Bolj kot izbiri materialov se v skupini po-svečajo tisku. »Drugačnost skušamo do-
seči s pomočjo posebnih učinkov v tisku, na primer z uporabo globokega ali slepega tiska, parcialnega nanosa UV-laka oziroma uporabo najrazličnejših kovinskih tiskov,« pojasnjuje Langenfusova in dodaja še: »Zelo veliko dela-mo na tipografiji, to je pisavi, ki jo razvijemo za vsak izdelek posebej. Stremimo namreč k temu, da izstopajo tipografski grafični
inovativnost. Priročnost.
Vpadljivost in všečnost.
Uporaba drugačnih, za kupca
in okolje prijaznih materialov.
to so ključna izhodišča pri
oblikovanju dizajna embalaže v
skupini žito, d. d., ki odločitev
o izbiri in oblikovanju embalaže
za priznane blagovne znamke,
kot so izdelki za sodobno
prehrano Zlato polje, čaji 1001
CVet, zamrznjene jedi Hokus,
testenine Grande, začimbe
Maestro, čokolade Gorenjka
in bonboni Šumi ter drugi
izdelki, ne prepuščajo naključju,
ampak predstavlja del skrbno
načrtovanih marketinških
odločitev. Pogovarjali smo
se z oblikovalko aleksandro
Langenfus in direktorico
kakovosti Jelko Podbevšek
Rozman.
barbara černe
april a
pril 2011
EMBALA
žA5
814
15
elementi, ki nosijo sporočilno vrednost. Vpliv interneta in socialnih omrežij je čutiti tudi pri povečani uporabi ikonografije. Sicer skušamo slediti trendom, kot sta eko in retro, tu še vidimo perspektivo. Glede na zasičenost trga z embalažo vidimo priložnosti tudi v razvoju novih kombinacij materialov in vlaganju v nove tehnologije, s čimer bi se lahko na primer izognili dvojnemu pakiranju izdelkov.« Tudi sicer stremijo v Skupini k optimiranju emba-laže, ki je izdelana po meri izdelka, v prihodnje pa bodo – v okviru kontinuiranega zmanjše-vanja stroškov energije – skušali vplivati še na volumensko in količinsko zmanjševanje odpadne embalaže.
Povečati prepoznavnost blagovnih znamk
Potem, ko so lani izdelali novo strategijo Skupine in trženja novih blagovnih znamk,
so na osnovi raziskave potrošniških potreb oblikovali tri glavne stebre blagovnih znamk skupine, in sicer steber kruh in pekovsko pe-civo, steber sodobna kuhinja, kamor bodo uvr-stili blagovne znamke Zlato polje in začimbe
Maestro, testenine Grande, zamrznjeno hrano Hokus, in steber konditorstvo z nosilnimi bla-govnimi znamkami Gorenjka, Šumi in Frufru, slaščicami in keksi blagovne znamke Grajske pekarne. »Strategija temelji na najboljšem zadovoljevanju domačih potreb z domačimi okusi. Sicer ima vsaka skupina izdelkov svojo zgodbo. Na osnovi raziskav potrošnikov bomo tako v glavnem nadgrajevali dve, in sicer zgod-bo, namenjeno gospodinjstvom z največ dvema članoma, in zgodbo za velike družine, od tega so namreč odvisna tudi naša pakiranja. Največ pozornosti bomo posvetili zagotavljanju pre-poznavnosti in z dodatnimi postavitvami po-skrbeli za izboljšanje vizualne konsistentnosti portfelja na prodajnih policah,« je pojasnila Aleksandra Langenfus in dodala, da naj bi bila prenova blagovnih znamk zaključena do konca tega leta.
Prodor na trge jugovzhodne in zahodne evrope
Glavni trg še vedno ostaja Slovenija, v sklo-pu nove strategije pa načrtujejo prodor
tudi na trge jugovzhodne in zahodne Evrope,
torej na Hrvaško, Kosovo in v Srbijo, pa v Nemčijo, Italijo, Španijo in Grčijo. Med glav-nimi prioritetami na področju kruha bo vseka-kor razvoj dopeke in prigrizkov, bio izdelkov in trajnih pekovskih izdelkov za potrebe tujine. V okviru stebra sodobna kuhinja bodo skušali ohraniti pozicijo, ki jo ima zamrznjena hrana na domačem trgu, prenoviti koncept teste-nin za domači in tuji trg in povečati prodajo riža v tujini. Na področju konditorstva bodo prenovili pozicioniranje in razširili portfelj čokolad na domačem trgu ter poskrbeli za rast biskvitnega peciva in bonbonov. Na področju čajev si želijo utrditi vodilno pozicijo, razviti segment razpoloženjskih čajev in poskrbeti za njihovo agresivno rast v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Na področju bio izdelkov in iz-delkov linije Natura bodo še naprej iskali tržne niše, zato se nameravajo že drugo leto ude-ležiti največjega mednarodnega strokovnega sejma ekološke pridelave, hrane in izdelkov na svetu, sejma Biofach. Delež izvoza izdelkov naj bi do leta 2015 povečali kar za 21 odstotkov, in sicer s pomočjo večjega nabora zanimivih izdelkov, povezovanjem podjetij in skupnim nastopom pri trgovcih, vključevanjem tujih distributerjev in povezovanjem z mednaro-dnimi trgovci, ki prav tako vstopajo na trge jugovzhodne Evrope.
Kromopak (GC2):
uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehram-beni industriji
Proizvodni programi
Belpak (GT2):
farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji
Grafopak Kraft (GT4):
za embalažo, ki zahteva močnejši karton, ter pralne praške
Grafopak in Koliprint (GD):
množična uporaba za vse vrste em-balaže
KK liner (GD):
za kaširano embalažo
Podjetje bo ob koncu letošnjega leta iz-vedlo obsežno prenovo večjega od obeh kartonskih strojev, kar mu bo omogočilo izdelavo premaznih kartonov, ki so izde-lani iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaknin.
Z izvedbo te investicije bo podjetje Koli-čevo Karton sposobno slediti povečane-mu povpraševanju po tovrstnih kartonih, ki se izkazuje v zadnjem obdobju, in istočasno ponuditi trgu širšo paleto GC kartonov, katera je bila do sedaj omeje-na le na odlično uveljavljeno blagovno znamko Kromopak.
Vzporedno s prenovo formerskega dela kartonskega stroja in priprave snovi bo podjetje vložilo tudi znatna sredstva v dodelavo kartona in zagotovitev vlaknin-ske avtonomnosti, kar mu bo zagotovilo primerno konkurenčnost na globalnem trgu.
Podjetje se ponaša s certifikatom ISO 9001 in ima uveljavljen HACCP sistem.
Kot vsa ostala podjetja skupine Mayr - Melnhof Karton, je tudi Količevo Karton certificiran v skladu z FSC in PEFC standardi.
KOLIČEVO KARTON d.o.o.
Papirniška cesta 1,1230 DomžaleT: (01) 7290 564, F: (01) 7290 567 E: [email protected]
april a
pril 2011
EMBALA
žA5
8
Pro
moci
ja
GRAF&
PACK fo
to: a
rhiv
pod
jetj
aLateks tehnologija je namenjena predvsem zunanjim površinam, njegova prednost pa je, da je to prvi ekološki tiskalnik, ki ne povzroča nobenih škodljivih vplivov na okolje.
foto
: Boš
tjan
Čad
ej
april a
pril 2011
EMBALA
žA16
58
vse bolj ekološko, a tudi več novosti
GRaF&PaCk
Postavili smo jim naslednja vprašanja:
1. Sejem je priložnost za predstavitev novosti in kvalitet, ki jih nudi posame-zno podjetje. S čim ste se predstavili na sejmu in kako sledite trendom v panogi?
2. Ali se je vaš potencialni krog partner-jev s predstavitvijo na sejmu razširil? Ste imeli morda organizirane tudi kakšne posebne obiske poslovnih partnerjev? Kakšno rast v poslovanju pričakujete letos?
3. Kakšna so bila vaša pričakovanja na sejmu in kako ste zadovoljni s poslov-nimi rezultati?
Andrej suhadolc, cgs plus, d. o. o.
1. Naše podjetje se na sejmu predstavlja kot partner podjetja HP za tiskalnike velike-ga formata, in sicer predvsem formatov, večjih od pol metra. Posebna novost je
tiskalnik, ki tiska z lateks črnilom. To je nova tehnologijo, ki jo je HP predstavil pred kakšnim letom. Lateks tehnologija je namenjena predvsem zunanjim površi-nam, njegova prednost pa je, da je to prvi ekološki tiskalnik, ki ne povzroča nobenih škodljivih vplivov na okolje. Tudi postopek izdelave in tisk sta okolju prijazna. Poleg tega predstavljamo še paleto foto tiskalni-kov, ki so namenjeni notranjim površinam.
2. Ta sejem je dobra priložnost, da izdelke pokažemo ljudem, ki te stvari uporabljajo.
na mednarodnem bienalnem
strokovnem sejmu v Celju,
sejemskem četverčku Forma
tool, Plagkem, Livarstvo in
GRaF&PaCk, se je predstavilo
tudi več domačih podjetij
grafične industrije, pakiranja
in označevanja. nekateri
razstavljavci so predstavili
novosti, ki so vzbudile med
partnerji precejšnje zanimanje,
zlasti med farmacevti.
tanja pangerl
april a
pril 2011
EMBALA
žA17
58
Vendar se kriza še vedno pozna. Upamo, da bo letos poslovanje boljše, smo optimisti.
3. Na sejem smo šli s kar velikimi pričako-vanji, saj želimo ljudem predstaviti, kaj lateks sploh je. Opažamo namreč, da je in-formiranost v slovenskem prostoru glede te tehnologije relativno slaba in da o njej še ni bilo dosti govora, zato se trudimo za pre-poznavnost te tehnologije. Predvsem tudi zato, ker ima posebno ekološko vrednost. Že naš slogan je »vse je zeleno« oziroma »go green«. Tudi HP je začel z recikliranjem materiala, ki se uporablja v reklamne na-mene, po reciklaži se uporablja na primer za plastične letve za zunanje površine, za balkone. Tega programa pri nas še ni, ven-dar mislimo, da se bo slej ko prej pojavil.
miha cankar, gRec, d. o. o.
1. Na sejmu se predstavljamo s tremi osnov-nimi programi: barve in materiali za sito-tisk in tampotisk, 3D nalepke ter program zaščitnih lakov za elektroniko. Na podro-čju sitotiska in tampotiska imamo vse komponente, ki omogočajo pripravo vsega potrebnega za tisk, pri nalepkah so naša novost vinske etikete, kjer lahko manjši naročniki dosežejo maksimalen učinek. Tako se lahko naredi etiketa simulacije zlatotiska, UV laka, 4-barvnega tiska – vse v enem v majhnih serijah. Na ta način delamo tudi etikete za posebne edicije embalaž za industrijo pijač, kar embala-žo naredi tudi estetsko privlačno. Vedno sledimo novim zakonodajam s področja okolja, novim tehnologijam, že od začet-ka pa osveščamo in pomagamo strankam pri ravnanju z odpadki iz naše dejavnosti (tiskarskimi barvami, redčili idr.). Z neka-terimi strankami imamo tudi dogovor, da lahko pri nas oddajo odpadno embalažo in jo nato mi predamo naprej podjetjem, ki se s tem ukvarjajo. Poleg tega pa strankam sproti tudi predstavljamo, kakšni so novi trendi, materiali, kar pomeni, da je stran-ka vedno na tekočem, če se zgodi kakšna sprememba pri zamenjavi materialov. Tudi pri lastni proizvodnji nalepk uporabljamo najboljše materiale, najbolj ekološke. To pomeni na primer, da masa za nalivanje ne vsebuje nobenih težkih kovin, uporabljamo tudi najbolj ekološka olja, ki obstajajo na trgu, idr.
2. Namen naše udeležbe na sejmu je pred-vsem v tem, da utrdimo stike z obstoječimi
strankami in se pogovorimo o sodelovanju, projektih. Na trgu smo sicer že kar dobro poznani, vendar se nam zdi prav ohranjati stike tudi na ta način. Seveda pa smo ve-seli vsakega novega partnerja. Kriza se še pozna, vendar je bilo lansko leto malo bolj-še, za letošnje pa upamo, da bo vsaj takšno kot prejšnje. Ne pričakujemo večje rasti, vendar upamo, da bo poslovanje stabilno.
3. Posebnih pričakovanj ni. Čeprav je sejem manjši kot prejšnje leto, še vedno vztrajamo.
majda kokoravec, goPAck, d. o. o.
1. Na letošnjem sejmu predstavljamo avto-matske pakirne stroje, potem naš klasičen proizvod UPA RAPID, stroje za pakiranje v termo skrčljivo folijo in stroje za vakuum-sko pakiranje. Naša novost je pakiranje kruha.
Povpraševanje po teh proizvodih se je precej povečalo, tako da smo razvili nove stroje za pakiranje kruha.
2. Na sejem smo povabili vse naše partnerje, da vidimo, če imajo morda kakšna nova povpraševanja. Je pa tudi nekaj novih strank, ki se zanimajo za naše proizvode in se kažejo kot potencialni partnerji. Lahko rečemo, da v našem podjetju v letu 2009 krize ni bilo, saj je bila rast poslovanja super. Lansko leto je bilo poslovanje nekje normalno, tudi trenutno smo polno zase-deni. Kriza se pozna predvsem v manjših investicijah.
3. Nekaj zanimanja je bilo s strani novih kup-cev in naša želja je, da ostanemo z njimi v kontaktu tudi po koncu sejma. Smo pa s poslovnimi rezultati sicer zadovoljni.
vojko Arzenšek, Adheziv, d. o. o.
1. Predstavljamo se z našimi standardnimi programi, največja novost pa je sistem Print&Verify za farmacijo. Nova evropska regulativa namreč farmaciji določa, da mora izdelke označevati z 2D kodo. V ta namen smo izdelali samostojno napravo, sistem Print&Verify, ki jo je mogoče pri-peljati v podjetje, razmakniti proizvodno linijo in jo postaviti med njo. Na sebi ima napravo za markiranje kod in napravo s kontrolno kamero za verifikacijo teh kod, potem vzmet ter na koncu programsko opremo, ki vse to podpira. Pred dvema letoma, ko smo bili tu, tega še ni bilo. V tem času pa smo to raziskali in razvili ter imamo že kar nekaj referenc v Sloveniji, in sicer v podjetjih Krka, Lek, Jadran Galenski laboratorij idr. Imamo pa tudi nekaj priporočil Krke nekaterim proizva-jalcem proizvodnih linij za farmacijo. Z Medifilom smo že naredili pogodbo, ki
Promocija
tudi pri lastni proizvodnji nalepk uporabljamo najboljše materiale, najbolj ekološke.
april a
pril 2011
58
foto
: Boš
tjan
Čad
ejfo
to: B
oštj
an Č
adej
foto
: Boš
tjan
Čad
ejfo
to: B
oštj
an Č
adej
foto
: arh
iv p
odje
tja
and
rej s
uhad
olc
Mih
a C
anka
rM
ajda
kok
orav
ecVoj
ko a
rzen
šek
boj
an ž
nida
rčič
naš sistem vgrajuje v proizvodno linijo za cel svet. Prav tako vgrajuje tudi Laetus iz Nemčije, ki je proizvajalec kamera kon-trolnih sistemov. Od nas kupi sistem brez kamere in vanj vgradi svojo kamero, nato pa to proda po celem svetu. Če vzamemo kot panogo označevanje v industriji, je trend v čim večji zanesljivosti naprav za označeva-nje, da je čim manj zastojev glede tega, čim manjši strošek označevanja, iz farmacije pa prihaja tudi trend po verifikaciji napi-sov. Se pravi, da po označitvi proizvodov pakiranja ali palet proizvodov obstaja neka naprava, ki preveri, če je vse označeno jasno in čitljivo.
2. Seveda imamo organizirane tudi sestan-ke s partnerji. Povabili smo preko 1.000 podjetij, s katerimi imamo kakršnekoli kontakte, naše kupce, ki jih je čez 300, in tiste, ki sicer še niso kupci, ampak se z njimi dogovarjamo o projektih. Prihajajo iz držav celotne nekdanje Jugoslavije, iz Madžarske, Slovaške, Avstrije in drugod. Imeli smo tudi predavanje na temo fal-sifikati v farmaciji, poneverbe zdravil, označevanje z 2D kodami, verifikacija in sistem Track&Trace, ki bo začel delovati. Prisotnih je bilo kar nekaj predstavnikov farmacevtskih podjetij iz celotne nekda-nje Jugoslavije, za katere je bil organizi-ran tudi avtobusni prevoz iz Beograda. S tem predavanjem smo pritegnili veliko predstavnikov farmacevtskih podjetij, s čimer smo tudi dobili vpogled v to, kako veliko farmacevtskih podjetij je dejansko na področju nekdanje Jugoslavije. Rasti v poslovanju nikoli ne predvidevamo vnaprej, ampak investiramo v aktivnosti, kot je tudi ta sejem, na podlagi ocen trendov. Pokazalo se je namreč, da rezultat nikoli ne izostane. Je pa kriza še vedno prisotna v sektorjih industrije. Iz krize je že izšla industrija, ki je tako imenovani izvozni sektor, medtem ko so tisti, ki delajo bolj za domači trg, oziroma je vanj vmešana država, še vedno v krizi. Vprašanje je, kdaj bodo prišli iz te krize. Farmacija je globalna zadeva, kjer krize de-jansko ni zaznati. Glede na to, da so vsi naši novi projekti vezani na farmacijo, nismo čutili nobenega večjega padca.
3. Na tem sejmu se moramo pokazati vsaki dve leti, saj drugače ne sodelujemo več na no-benem drugem sejmu. S tem pokažemo, da smo še na trgu, in vzdržujemo stike. Je pa ta sejem pravi sejem, kar se tiče industrije, in se ga bomo redno udeleževali.
bojan žnidarčič, emA, d.o.o.
1. Podjetje EMA d.o.o. se je predstavilo s široko paleto izdelkov. Predstavili smo laser Telesis, namenjen za označevanje kovinskih izdelkov, nov ink-jet tiskalnik Domino, visoko resolucijski ink-jet iz se-rije G, etiketirko Arca, najnovejši izdelek Domino iz V-serije V120i ter večji model V300+, linijo tiskalnikov Toshiba, pre-nosne terminale LXE, rešitev za zaščitno pakiranje podjetja Sealed Air tim, NewAir in drugo. Podjetja so včasih zaradi kupcev primorana označevati čedalje več »izdel-kov« v sami proizvodnji oziroma izdelke, za katere doslej ni bilo potrebe po ozna-čevanju. Zaradi IT razvoja je čedalje večja potreba in želja po čim boljši povezanosti vseh naprav v razne mreže oziroma procese podjetja.
2. Vsekakor smo spoznali nekaj novih strank, za katere upamo, da bodo postali naši par-tnerji, kupci. Predstavili smo jim določene naprave, kar je na takem sejmu potenci-alno dobra priložnost. V panogi se pozna kriza kot posledica »umirjanja« določenih proizvodnih podjetij v Sloveniji oziroma selitve proizvodnje v druge države zaradi
različnih vzrokov. Izgubljena podjetja ni moč enostavno nadomestiti. Zmanjšan obseg pa je še pri nekaterih panogah, ki so podvržena raznim prodajam podjetij in so v fazi reorganizacij. Določene panoge so že na nivojih pred krizo. Upamo, da se bo optimizem razširil tudi na še preostala področja, panoge.
3. Sejem je za nas prvenstveno predstavitev novih izdelkov, rešitev za različna podro-čja. Kupci v Sloveniji nas dobro poznajo, na enem mestu dobijo veliko dodatnih in-formacij. V veliko primerih so takšna sre-čanja lahko impulz za nove posle. Poslovni rezultati, ki bi jih lahko pripisali sejmu, so lahko vidni tudi do leto dni kasneje.
V panogi se pozna kriza kot posledica »umirjanja« določenih proizvodnih podjetij v sloveniji.
Predstavljamo se z našimi standardnimi programi, največja novost pa je sistem Print&Verify za farmacijo.
EMBALA
žA18
april a
pril 2011
58
OKO
LJE
19
Inte
rvj
u z
Ale
ksAndro
ve
lko
vrh
foto
: Bob
o
ale
ksan
dra
Vel
kovr
h
usklajen nadzor odlagališč ponovno pred vrati
inteRVJU Z aLeksandRo VeLkoVRH, GLaVno inŠPektoRiCo Rs Za okoLJe in PRostoR
v zadnjem letu ste pospešeno izvajali inšpek-cijske preglede komunalnih podjetij oziroma odlagališč. v javnosti so odjeknile kazni in zapiranja. Prosim, podajte pregled, komu ste doslej izrekli denarne kazni in koliko odlagališč ste zaprli?
Lani smo začeli z usklajenim nadzorom vseh odlagališč, imamo jih okoli 30. Ugotovili smo, da ima večina odlagališč dovoljenje IPPC za odlaganje oziroma so v postopku pridobivanja dovoljenja kot obstoječi zavezanci, kar pome-ni, da lahko odlagajo. Dve odlagališči sta bili izjema. Prva je Špaja dolina v Grosupljem, kjer je bilo dovoljenje že enkrat zavrnjeno. Tam je prepovedano odlaganje že od leta 2009. Zelo podobna situacija je na odlagališču Ostri vrh v Logatcu, kjer so že presegli kapaciteto, za katero so prejeli okoljevarstveno dovoljenje, zato tudi tam prepovedujemo odlaganje. Na praktično vseh ostalih odlagališčih pa ugota-vljamo, da ni zagotovljena predhodna obdelava odpadkov, zato smo začeli izrekati finančne kazni, s katerimi želimo zavezance prisiliti, da bodo uvedli predpisane postopke.
Ko bo sprejet sveženj novih uredb s področja komunalnih odpadkov, bomo spomladi nada-ljevali s ponovnim usklajenim pregledom vseh odlagališč. V tem hipu smo že pripravljeni na vnovičen usklajen inšpekcijski nadzor vseh od-lagališč, če so že zagotovili obdelavo odpadkov.
Globe smo izrekli torej skoraj vsem in skoraj vsi, če ne že res vsi, so globo tudi plačali.
kam gre ta denar?
Denar gre v proračun, enako kot denar, ki ga za kazni pobere policija. Žal to ni namenski denar.
Poglejmo primer kocerod. maja naj bi začeli s poskusnim obratovanjem, vendar do takrat koroškim javnim komunalnim podjetjem, z izjemo dravograjskega, grozi izvršba. zakaj je smiselna izvršba, če se ve, da je zagon koceroda predviden v maju?
Predpisi za ustrezno ravnanje z odpadki so v veljavi že kar nekaj časa. Šele ko smo začeli izvajati usklajeni inšpekcijski nadzor, so se zbudila komunalna podjetja in tudi občine. Tu moram poudariti, da za stanje na odlagališčih niso zmeraj odgovorna le komunalna podjetja. To je last občine in ona mora poskrbeti za po-trebne investicije. Čeprav sedaj izrekamo kazni direktorjem komunalnih podjetij, gre tu pred-vsem za odgovornost občin, ki niso zagotovile ustrezne infrastrukture. Opažamo, da se je od prvega usklajenega inšpekcijskega nadzora naprej marsikaj zelo pospešilo: okoljsko mi-nistrstvo pripravlja potrebne uredbe, zganile pa so se tudi komunale in občine. Z župani, marsikje so po lanskih volitvah novi, imamo številne razgovore. S pretnjo inšpekcijskih nadzorov in denarnih kazni držimo komunale
inšpektorji seveda ne morejo
biti priljubljeni, s svojim
korektnim delom pa si lahko
zaslužijo spoštovanje. Za to si
prizadeva glavna inšpektorica
Rs za okolje in prostor,
aleksandra Velkovrh, ki želi
razbiti dva ukoreninjena mita:
»inšpektorat za to ni pristojen«
in »se ne da«. Z usklajenimi
inšpekcijskimi pregledi
odlagališč so lani dvignili precej
prahu. a ne bodo popustili,
zatrjuje. občine in komunale
bodo morale izpolniti predpise.
Letos bodo z usklajenimi
pregledi nadaljevali, in to v
kratkem. Čistke napovedujejo
na področju bioloških
odpadkov in črnih odlagališč.
mag. vanesa čanji
april a
pril 2011
58
20O
KO
LJE
in občine v pripravljenosti, da se bodo stvari res premikale. Stvari ne bomo izpustili iz rok, zato napovedujemo v pomladnih mesecih ponovni usklajeni inšpekcijski nadzor in ponovno izre-kanje denarnih kazni, kjer bo to potrebno.
Ali niso ti intervali usklajenega inšpekcijskega pregleda prepogosti? je realno, da lahko ob-čine oziroma javna komunalna podjetja stvari, ki so vendarle povezane z nemajhnimi investi-cijami, premikajo tako hitro?
Predpisi so znani že nekaj časa in v tem času bi se občine morale pripraviti. Ugotavljamo, da se stvari ne premaknejo, dokler ne pričnemo z inšpekcijskimi postopki in konkretnimi ukrepi oziroma denarnimi kaznimi. Res sedaj govori-mo o nekajmesečnih rokih, zavedamo se tudi tega, da so investicije velike. Ampak predpisi veljajo in ker veljajo, ni stvar inšpektorja, da ugotavlja, koliko so izvršljivi. Ko so predpisi sprejeti, se morajo stvari urediti v skladu z njimi.
torej ne bo prehodnih obdobij?
60-dnevna prehodna obdobja so bila že odobre-na. Naši prvi pregledi so bili že lani sredi poletja. Sedaj se zopet bližamo poletju, tako da so imele občine realno skoraj leto dni časa. Že takrat smo napovedali, da bomo imeli letos spomladi znova usklajen inšpekcijski nadzor, ki ga bomo začeli izvajati v kratkem.
kdaj boste začeli nadzorovati ravnanje z bio-loškimi odpadki?
Pri predpisanem ravnanju z biološkimi odpadki gre za specifično področje, kjer je potrebno lo-čiti odpadke živalskega izvora od t. i. bioloških odpadkov. Tu smo že izrekli kazen določenemu subjektu zaradi neločevanja odpadkov žival-skega izvora od kuhinjskih odpadkov. Če gre za odpadke živalskega izvora, je tu pristojen veteri-narski inšpektor, saj gre za nevarnost nalezljivih bolezni. Pripravljamo se tudi na tovrstni nadzor.
boste ta del inšpektorskega nadzora opravljali hkrati s pregledom odlagališč?
Nimamo še natančnega načrta, kako bomo to opravili. Bomo pa tudi ta nadzor izvajali uskla-jeno. Inšpektorji se zavedamo, da je izvajanje te določbe izredno težavno. Naj ilustriram: če doma pripravim piščanca in njegove dele odvr-žem med zeleni odrez, sem kontaminirala cel zabojnik. Vedno poudarjam: inšpekcija predpi-sov ne sprejema. Ko so predpisani, jih preprosto moramo izvajati. Pomagamo pa iskati rešitve, kako jih izvajati v praksi. Naša naloga ni, da oce-njujemo, kako življenjski so predpisi. Za to skrbi zakonodajalec, zadaj pa so evropske direktive. En tak primer je uredba o prahu na gradbiščih. Ta predpis smo sprejeli, zato moramo njegovo izvajanje nadzirati na okoljskem inšpektoratu, in sicer brez dodatnih kadrovskih ojačitev. To pomeni, da bomo morali okoljski inšpektorji nadzirati vsako malo večje gradbišče, kar se tiče prahu. Tega je precej, zlasti poleti. Kako bomo to izvajali, še ne vem. Se pa zavzemam,
da izvajamo usklajene nadzore po vsej državi. S tem omogočimo usklajeno povratno informacijo zavezancev ministrstvu, ki tako dobi celovitejšo sliko stanja na terenu, kot če bi prihajali samo-stojni odzivi, ki se lahko izgubijo. Na ta način se lahko stvari premikajo na dobro.
Ko zavezanci vidijo, da inšpekcija celovito nad-zira, potem posamezniki ne iščejo več svojih izgovorov, ampak se začnejo zavedati, da je zares
potrebno zadostiti inšpekcijskim določbam. Velikokrat imam občutek, da naši zavezanci porabljajo svoje resurse – čas, denar, energijo in znanje proti inšpekcijskemu postopku, na-mesto da bi vso to energijo preusmerili k iskanju rešitev za izpolnitev predpisov.
v javnosti je odmeval odvzem nekaterih oko-ljevarstvenih dovoljenj, zlasti Lafargu. kmalu po odvzemu dovoljenja se je v podjetju ne-napovedano oglasila inšpektorica. kljub tej reakciji vašega inšpektorata ste se zapletli v javno polemiko s tamkajšnjo civilno iniciativo in z nekaterimi mediji. kakšen odnos imate do javnosti?
S civilnimi iniciativami, na primer z Eko krogom, smo sogovorniki. Delo inšpektorata za okolje mora biti transparentno, saj gre za področje, ki se neposredno dotika vseh nas. Komuniciramo odprto, samo danes se srečam s tremi novinarji. Javnost ima pravico do in-formacij, kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo, kaj se izteka v podtalnico … To so stvari vseh nas. Javno se ne ukvarjamo več le s t. i. medsosedskimi spori. Inšpekcijski postopki morajo biti javni in odprti, saj tudi niso tako hitro zaključeni. V najkrajšem času so odločitve inšpektorja za zahtevnejši nadzor zaključene v enem ali dveh mesecih.
Lafarge je vreden temeljite presoje. Inšpektorica, ki je vodila ta primer, ga je pripravila zelo kako-vostno, postopek je vodila zgledno. Tudi sama sem enkrat opravila ogled podjetja. Eko krogu ves čas pošiljamo vse informacije javnega zna-čaja, povezane s tem podjetjem. To doslej ni bila praksa, sama pa sem s soglasjem informacijske pooblaščenke to spremenila. Naš dialog je odprt. Eko krog je ves čas, tudi še pred kakšnim me-secem, zahteval samo, da se prenehajo sežigati odpadki. Ko je prišlo do odločitve upravnega sodišča, da se jim dovoljenje IPPC odvzame, smo hitro reagirali in naša inšpektorica je izvedla ustni izrek v javnem interesu, in sicer prepo-ved sežiga odpadkov zaradi varovanja zdravja
in okolja. Če bi imeli še kakšne druge možnosti ukrepanja, bi ukrepali. Ko bodo dobili novo do-voljenje, bomo podjetje nadzirali po dovoljenju.
Kadar problemi zadevajo večje število ljudi, in-špekcijske postopke obravnavamo prioritetno. Zakonito delujemo ne glede na pritiske.
se na vas pogosto obračajo okoljske civilne iniciative?
Okoljskim civilnim iniciativam smo sogo-vornik. Še pred kratkim smo imeli sestanek s Proteusom, na katerem je sodeloval tudi kme-tijski inšpektorat. Obravnavali smo bioplinarno iz Črnomlja. Za sestanek smo se pripravili in pridobili vse potrebne podatke od Agencije RS za okolje. Tudi na podlagi tega mnenja smo praktič-no naslednji dan prepovedali vnašanje plinske gnojevke v tla. Odreagirali smo zelo hitro. Na civilne iniciative gledamo kot na sogovornike, ki nam dajejo informacije s terena. Predstavljajo segment javnosti, ki je strokoven in nas lahko na kaj opozori. Največ teh iniciativ je lociranih krajevno, kar je tudi prav, saj se problemi rešu-jejo tam, kjer nastajajo.
Bi pa omenila pomembno civilno iniciativo Ekologi brez meja in njihovo akcijo Očistimo Slovenijo, v kateri smo vsi skupaj zavihali roka-ve. Z njihovim delom smo pridobili popis divjih odlagališč, ki jih tudi z inšpekcijskimi postopki čistimo. Tako naj bi letos očistili približno 250 črnih odlagališč.
boste tudi v prihodnje nadaljevali s sistematič-nim nadzorom črnih odlagališč?
Žal smo kadrovsko in finančno zelo omejeni. Za področje okolja imamo samo 55 inšpektorjev za celo Slovenijo. Nadziramo vse zavezance IPPC, načeloma so vsa okoljevarstvena dovoljenja v naši ingerenci. Če se pošalim, skoraj vsak dan slišim za kak nov predpis, ki smo ga pristojni nadzorovati. Leta 2000 smo nadzorovali pri-bližno 200 predpisov, danes z istim številom inšpektorjev nadzorujemo izvajanje dvakrat večjega število predpisov. Nadziranje prahu na gradbiščih smo dobili čez noč, kadrovskih okre-pitev pa ni. Pristojnosti nam buhtijo, kadrovsko pa smo izredno omejeni.
Trudimo se dvigovati storilnost, tako da primer-jamo rezultate med posameznimi inšpektorji in območnimi enotami, če so še kje notranje rezer-ve. Kadrovska podhranjenost je resen problem, na katerega opozarjajo številni organi: varuh človekovih pravic, protikorupcijska komisija, odbor za okolje pri državnem zboru in drugi. Nadziramo na primer tudi ustreznost bivalnih površin žiraf v živalskem vrtu. V naši pristoj-nosti nadzora je tako širok spekter, da moramo nujno selekcionirati in postavljati prioritete.
Polovico dela inšpektorji izvajajo po določenih prioritetah, polovico pa reagirajo na prijave izrednih okoljskih dogodkov.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/104
stvari ne bomo izpustili iz rok, zato napovedujemo v pomladnih mesecih ponovni usklajeni inšpekcijski nadzor in ponovno izrekanje denarnih kazni, kjer bo to potrebno
april a
pril 2011
58
OKO
LJE
21
Kocer
od
foto
: arh
iv p
odje
tja
Mag
. iva
n Ple
vnik
koliko od načrtovanih centrov operativnega programa pa že imamo zgrajenih z obratovalnim dovoljenjem in koliko časa bomo še potrebovali, da pridemo do njih, ob dejstvu, da je potrebnih nekaj let od načrta do izvedbe.
Nekaj neznank je še, toda cilj je blizu
koCeRod
kocerod je pred zagonom. kaj je še potrebno storiti in kateri datum je najbližji resnici, da bo center začel obratovati?
Kljub napovedim, da bo Kocerod pričel z obrato-vanjem sredi meseca maja 2011, v tem trenutku ne morem z gotovostjo tega potrditi, saj izvajalec, Primorje, d. d., zaostaja za načrtovano dinami-ko del. Izvajalec zaostaja pri končni finalizaciji. Večina opreme je že dobavljena in zmontirana, veliko pa je treba še postoriti na področju zuna-nje ureditve centra predelave (elektropriključek, trafopostaja, asfaltiranje platojev in dovoznih poti …). Prav tako še niso opravljene kontrolne meritve in testiranje opreme pred zagonom, kar tudi lahko ogrozi izdajo uporabnega dovoljenja za pričetek poskusnega obratovanja v predvidenem času. Izvajalec še vedno obljublja, da bodo vsa potrebna dela opravljena pravočasno, vendar menim, da je predvideni datum pričetka obrato-vanja mogoč samo, če v fazi kontrolnih pregledov in testiranj ne bo ugotovljenih večjih odstopanj.
Ali to pomeni, da se koroška komunalna podjetja ne bodo uspela izogniti kazni, če ne bodo zago-tovila predhodne obdelave odpadkov oziroma če center ne bo začel poskusno delovati do konca aprila?
Tudi na to vprašanje je nemogoče odgovoriti pri-trdilno. Res je, da poskušamo vse za dokončanje del v predvidenem času, vendar je potrebno raz-rešiti še vrsto vprašanj, na katera pa izvajalec ne
odgovarja z zadostno prepričljivostjo. Lahko da se v postopkih izdaje potrebnih dovoljenj kaj zalomi in bo center začel obratovati z nekajdnevno zamu-do. Vendar pa menim, da bi bilo prav ironično, če bi bila javna komunalna podjetja kaznovana, ker do predvidenega roka, 30. 4. 2011, še ne bi mogla odlagati nepredelanih odpadkov. Izvršitev odločb inšpektorja bi v konkretnem primeru pomenila kaznovanje tistih, ki si že nekaj let prizadevajo za celovito rešitev ravnanja z odpadki, pa zaradi nespoštovanja roka izvajalca do zahtevanega roka pri tem niso uspeli. Kaj pomeni to tistim, ki na tem področju končnih rešitev še sploh nimajo in bodo s potrebnimi investicijami objekte predela-ve šele pričeli v naslednjih letih? V tej zvezi je na mestu vprašanje, koliko od načrtovanih centrov operativnega programa pa že imamo zgrajenih z obratovalnim dovoljenjem in koliko časa bomo še potrebovali, da pridemo do njih, ob dejstvu, da je potrebnih nekaj let od načrta do izvedbe.
Zagon koroškega regijskega centra za ravnanje z odpadki
zamuja po krivdi izvajalca gradbenih del, vendar se o
marsičem v regiji še niso dogovorile tudi občine, ki so sofinancirale naložbo. toda
mag. ivan Plevnik, vodja projektnega načrtovanja
Regionalne razvojne agencije za koroško, upa, da bodo
nekatere zagate pravočasno rešili, morda vsaj do konca
maja. Z določenimi postopki so križi in težave in ne ve se tudi,
kaj bo z izvedbo zadnjih del regijskega centra za ravnanje z odpadki. Znano pa je, da bi
naj bil kocerod podjetje za obdelavo komunalnih odpadkov in odlaganje preostankov, javna
komunalna podjetja pa naj bi skrbela za zbiranje in prevoz
odpadkov. novost v slovenskem prostoru. kakorkoli, koroška
je pred začetkom obratovanja regionalnega centra za
ravnanje z odpadki.
jože volfand
Projekt je vse do danes tekel po predvideni dinamiki, razen sedaj, tik pred koncem fizične izvedbe, ko izvajalec tudi zaradi vsesplošnih težav v gradbeništvu ne spoštuje pogodbeno dogovorjenih rokov za izvedbo posameznih faz.
april a
pril 2011
58
22O
KO
LJE
kocerod je pred zagonom. kaj je še potrebno storiti in kateri datum je najbližji resnici, da bo center začel obratovati?
Kljub napovedim, da bo Kocerod pričel z obrato-vanjem sredi meseca maja 2011, v tem trenutku ne morem z gotovostjo tega potrditi, saj izvajalec, Primorje, d. d., zaostaja za načrtovano dinami-ko del. Izvajalec zaostaja pri končni finalizaciji. Večina opreme je že dobavljena in zmontirana, veliko pa je treba še postoriti na področju zuna-nje ureditve centra predelave (elektropriključek, trafopostaja, asfaltiranje platojev in dovoznih poti …). Prav tako še niso opravljene kontrolne meritve in testiranje opreme pred zagonom, kar tudi lahko ogrozi izdajo uporabnega dovoljenja za pričetek poskusnega obratovanja v predvidenem času. Izvajalec še vedno obljublja, da bodo vsa potrebna dela opravljena pravočasno, vendar menim, da je predvideni datum pričetka obrato-vanja mogoč samo, če v fazi kontrolnih pregledov in testiranj ne bo ugotovljenih večjih odstopanj.
Ali to pomeni, da se koroška komunalna podjetja ne bodo uspela izogniti kazni, če ne bodo zago-tovila predhodne obdelave odpadkov oziroma če center ne bo začel poskusno delovati do konca aprila?
Tudi na to vprašanje je nemogoče odgovoriti pri-trdilno. Res je, da poskušamo vse za dokončanje del v predvidenem času, vendar je potrebno raz-rešiti še vrsto vprašanj, na katera pa izvajalec ne odgovarja z zadostno prepričljivostjo. Lahko da se v postopkih izdaje potrebnih dovoljenj kaj zalomi in bo center začel obratovati z nekajdnevno zamu-do. Vendar pa menim, da bi bilo prav ironično, če bi bila javna komunalna podjetja kaznovana, ker do predvidenega roka, 30. 4. 2011, še ne bi mogla odlagati nepredelanih odpadkov. Izvršitev odločb inšpektorja bi v konkretnem primeru pomenila kaznovanje tistih, ki si že nekaj let prizadevajo za celovito rešitev ravnanja z odpadki, pa zaradi nespoštovanja roka izvajalca do zahtevanega roka pri tem niso uspeli. Kaj pomeni to tistim, ki na tem področju končnih rešitev še sploh nimajo in bodo s potrebnimi investicijami objekte predela-ve šele pričeli v naslednjih letih? V tej zvezi je na mestu vprašanje, koliko od načrtovanih centrov operativnega programa pa že imamo zgrajenih z obratovalnim dovoljenjem in koliko časa bomo še potrebovali, da pridemo do njih, ob dejstvu, da je potrebnih nekaj let od načrta do izvedbe.
kaj pa ministrstvo za okolje in prostor?
Seveda. Tudi pristojni na ministrstvu se bodo morali vprašati, ali so od leta 2003 naredili do-volj, da bi bila v okviru javne službe ravnanja z odpadki vzpostavljena potrebna infrastruktura za predelavo, ki bi omogočala implementacijo pre-vzete evropske zakonodaje v praksi. Skratka, ne podpiram tovrstne kaznovalne politike, ki igno-rira predhodne pogoje in ne glede na objektivne in subjektivne težave kaznuje izvajalce javnih služb, ki za to stanje praviloma sploh ne morejo biti krivi, saj niso neposredni investitorji objektov (investitorji so občine oziroma več občin skupaj
zaradi obsega investicije, ki pa dostikrat potre-bujejo veliko časa za skupne dogovore). Rešitev vidim v dodatnih pogajanjih z »Brusljem« za novo prehodno obdobju 3 do 4 let in v aktivnem pristo-pu pristojnih služb ministrstva, ki bodo sposobne ne samo potrditi dogovorjeno, ampak se bodo aktivno vključile v pripravo dogovorov med občinami in v pripravo ustrezne dokumentacije za črpanje predvidenih sredstev iz Kohezijskega sklada EU.
celotni projekt kocerod je vodila Regionalna razvojna agencija za koroško. zakaj? kje ste naleteli na največ težav? je bil to izbor ustreznih tehnologij, birokratski postopki ali nesodelova-nje med glavnimi akterji pri izgradnji okoljske infrastrukture v sloveniji? Dobre izkušnje?
Morda se sliši nenavadno, da je projekt (od priprave dogovora med občinami, priprave projektne dokumentacije, priprave vloge, do razpisov in vodenja izvedbe investicije) voden v okviru regionalne razvojne agencije, saj to ni praksa drugih agencij. Pa vendar mislim, da je bilo v konkretnem primeru dobro in učinkovito glede na naše poslanstvo, saj pokrivamo vseh 12 občin v njihovih skupnih razvojnih usmeritvah. Pred zaposlitvijo na tej agenciji sem dolga leta delal v občinski upravi pri načrtovanju skupnih projektov, zato mi je bilo lažje. Ne bi mogel trditi, da je bilo dosedanje delo na projektu Kocerod brez težav. Projekt je vse do danes tekel po predvideni dinamiki, razen sedaj, tik pred koncem fizične izvedbe, ko izvajalec tudi zaradi vsesplošnih težav v gradbeništvu ne spoštuje pogodbeno dogovorjenih rokov za izvedbo posameznih faz.
Če se ozrem na začetek, v leto 2003, je bilo potreb-no vložiti veliko naporov v dogovor med občinami in v pridobitev ter potrditev ustreznih lokacij za odlagališče končnih odpadkov v Občini Prevalje in objektov predelave v MO Slovenj Gradec. Obe lokaciji sta bili v celoti nov poseg v prostor, temu primerno so bili zahtevnejši postopki pri ume-ščanju v prostor in pri pridobivanju ustreznih soglasij. Pa tudi pozneje smo predolgo, skoraj 18 mesecev, čakali na potrditev vloge za pridobitev sredstev EU v okviru MOP in SVLR. Vloga je so-vpadla z novo finančno perspektivo 2007–2013 in dolgo ni bilo ustreznih protokolov za obravnavo po novem. Pri pripravi smo se srečevali s pomanj-kanjem ustreznih usmeritev s strani pristojnih služb MOP. A da ne bom samo kritičen, zelo sem zadovoljen s sodelovanjem pristojnih služb MOP
v fazi izvedbe projekta, vse nastale probleme in težave v okviru izvedbe, ni jih malo, rešujemo skupaj ažurno in na partnerskem nivoju.
več težav je bilo pri usklajevanju v regiji. občinski sveti so zamujali z obravnavo odloka o načinu opravljanja javne službe ravnanja s komu-nalnimi odpadki. kaj ste se končno dogovorili?
Res je, dogovarjanje med občinami traja predolgo in ni mu videti konca. Čeprav smo jih že preteklo leto v mesecu marca opozorili na to, kaj je po-trebno storiti, so se resno začeli pogovarjati šele v mesecu decembru po volitvah. Pogledi na to, kako naj bo organizirana javna služba ravnanja z odpadki, so različni. Danes se v regiji z rav-nanjem s komunalnimi odpadki ukvarjajo štiri komunalna podjetja. Seveda bi bilo najbolje, da bi se zaradi obsega dejavnosti in ekonomičnosti združila v eno ali vsaj bolj trdno povezala med sabo. Iz političnih razlogov pa še to ni mogoče, zato smo predlagali ustanovitev novega javnega podjetja, Kocerod, družbe za ravnanje z odpadki, d. o. o., katere ustanovitelj je vseh 12 občin, za del javne službe – obdelavo komunalnih odpadkov in odlaganje preostanka. Obstoječa javna pod-jetja naj bi izvajala naloge zbiranja in prevoza. Naloge naj bi opravljala v okviru dogovorjenih skupnih standardov in normativov, tako da bodo vsi prebivalci koroških občin enako obravnavani in bodo plačevali enotno ceno za prevoz ne glede na oddaljenost. Sliši se nekoliko komplicirano, pa vendar mislim, da ne bo nič narobe, če bomo za to porabili nekoliko več časa, saj tudi na tem področju orjemo ledino v slovenskem prostoru. Odlok je v predlagani obliki prestal prvo obravna-vo. Upamo, da bodo občine obravnavo končale do začetka maja. Seveda smo v časovni stiski, vendar upam, da bosta odlok in akt o ustanovitvi družbe Kocerod stopila v veljavo še pravočasno. Družba Kocerod bo prevzela v upravljanje vso novozgra-jeno infrastrukturo na obeh lokacijah in se bo pri izvajanju javne službe smiselno povezala z obstoječimi podjetji.
Financiranje naložbe je dogovorjeno. kako ste se uspeli dogovoriti v regiji in kateri objekti bodo v centru?
Celotna vrednost naložbe Kocerod znaša 21.274.513,08 evra (bruto vrednost brez stro-škov nakupa zemljišč in priprave dokumentacije, ki so jih dodatno in v celoti zagotovile občine v višini cca. 1,4 mio. evrov). Sredstva za naložbo predstavljajo trije viri: Kohezijski sklad EU
Začetek obratovanja centra pomeni celovit pristop k ravnanju s komunalnimi odpadki v koroški, če še danes skoraj 90 odstotkov vseh odpadkov od 28.000 ton konča na odlagališču.
april a
pril 2011
58
23O
KO
LJE
Koroški center za ravnanje z odpadki (KOCEROD) je namenjen učinkovitejšemu ravnanju z odpadki dvanajstih občin Koro-ške regije z okoli 74.077 prebivalci.
KOCEROD deluje na dveh lokacijah:- Mislinjska Dobrava (občina Slovenj Gra-
dec): objekti za predelavo odpadkov- Zmes (občina Prevalje): objekt za od-
stranjevanje odpadkov
RRA Koroška d.o.o. Koroška cesta 47, 2370 Dravograd T: 02 872 00 15 E: [email protected] www.rra-koroska.si
V Kocerodu bodo:- kompostarna za ločeno zbrane biološko
razgradljive odpadke in mehansko bio-loško obdelavo za preostanek odpad-kov;
- sortirnica za ločeno zbrane frakcije papirja, kartona, kovin in plastike ter demontaža za kosovne odpadke;
- spremljajoča infrastruktura (elektron-ska mostna tehtnica, upravni objekt, ba-zen za izcedne vode, bazen za požarno vodo idr.).
Skupne zmogljivosti koroškega centra za ravnanje z odpadki so predvidene za prede-lavo od 28.000 ton odpadkov v prvi fazi, do največ 33.000 ton.
KOCEROD v celoti izpolnjuje zahteve okolj-ske zakonodaje. Vrednost celotne naložbe znaša 21.274.513,08 evrov, od tega bo 65 odstotkov upravičenih stroškov prispeval Kohezijski sklad EU, 12 odstotkov država, preostalo občine Koroške regije. Izgradnja sodobnega centra za ravnanje z odpadki bo pripomogla k reševanju problematike odlaganja in predelave odpadkov v Koroški regiji v skladu s standardi Evropske unije.
KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki, bo del javne službe za obdelavo komunalnih odpadkov in odlaganje preostanka, javna komunalna podjetja pa bodo izvajala naloge zbiranja in prevoza.
11.587.518,12 evra v višini 65 odstotkov upra-vičenih stroškov, RS 2.127.451,31 evra v višini 12,34 odstotkov upravičenih stroškov in preosta-lo 12 občin Koroške razvojne regije 7.559.543,65 evra. Občine svojo obveznost delijo po ključu: odstotek števila prebivalcev glede na število celotne populacije Koroške.
V zaključni fazi je gradnja vseh potrebnih in-frastrukturnih objektov, vključno z novim od-lagališčem, ki bodo omogočili celovito ravnanje v skladu s predpisi. Projekt Kocerod vključuje iz-gradnjo Koroškega centra za ravnanje z odpadki, pokriva ravnanje z odpadki 12 občin koroške re-gije s 74.077 prebivalci, to so Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica.
Infrastruktura se gradi na dveh lokacijah, v Kocerodu pa bodo kompostarna, sortirnica, spremljajoča infrastruktura in odlagališče.
kaj pomeni začetek poskusnega obratovanja koceroda pri ravnanju s komunalnimi odpadki za koroško? katere okoljske cilje boste dosegli?
Začetek obratovanja centra pomeni celovit pristop k ravnanju s komunalnimi odpadki v Koroški, če še danes skoraj 90 odstot-kov vseh odpadkov od 28.000 ton konča na odlagališču, bo v prihodnje drugače.
Več kot 40 odstotkov naj bi jih bilo izločenih v tako imenovane koristne frakcije za snovno izra-bo, iz preostankov pridobljena gorljiva frakcija in kompost pa bosta predelana tako, da bo na odla-gališču odložena količina predstavljala manj kot 30 odstotkov celotne količine odpadkov v okviru dovoljene vsebnosti ogljika v preostanku. Gre za zahtevne cilje, ki jih bo glede na sedanje stanje mogoče doseči le, če se bomo vsi povzročitelji na izvoru obnašali odgovorno in dosledno ločevali komunalne odpadke v skupine predpisanih frakcij ter jih odlagali na za to vnaprej določena mesta. Na prvi pogled ni potrebno veliko, vendar praksa kaže, da sta za premike v naših glavah potrebna čas in potrpljenje.
kako daleč je koroška pri ločenem zbiranju odpadkov? v katerih občinah so najboljši rezul-tati in kakšni so bili trendi pri količini odloženih odpadkov v zadnjih treh letih?
Gledano na splošno so občine v zadnjih letih povečale vlaganja v infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov. Zgrajeni so zbirni centri, v veliki meri so v naseljih vzpostavljene zbiralnice nenevarnih odpadkov – ekološki otoki, zadnje leto pa je bilo v posameznih občinah uvedeno poskusno ločeno zbiranje odpadkov v gospodinj-stvih v dveh posodah, za suho in mokro frakcijo posebej. Rezultati so spodbudni, kar potrjuje ugotovitve, da bomo do želenih ciljev prišli samo
ob doslednem ločevanju na izvoru.
Seveda opremljenost po vseh občinah ni enaka, zato bodo morali v posameznih oko-ljih še veliko storiti, če bodo hoteli zadostiti novim usmeritvam na tem področju. Ne glede na povedano pa lahko rečem, da smo na po-dročju osveščanja prebivalstva o potrebnosti ločevanja na izvoru še na samem začetku. Uspeh v ločevanju je v prvi vrsti odvisen od nas samih. Lahko imamo še tako dobro infrastruk-turo za ločevanje in predelavo, če v tej zvezi ne bomo pripravljeni storiti nekaj več tudi sami kot posamezniki, bodo rezultati slabi. Najbrž danes nismo nič slabši od povprečja v Sloveniji, upam pa, da bomo v prihodnje boljši, saj priročnih iz-govorov ob zgraditvi Koceroda, da ni ustreznih pogojev, ne bo več.
kako so komunalna podjetja uspela organizirati sistem ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov?
Predviden sistem ločenega zbiranja biolo-ško razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev sovpada z vzpostavitvijo delovanja centra Kocerod in kompostarne, tako bo v priho-dnje omogočena predelava teh odpadkov.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/105
Pro
moci
ja
CER
O
PRagER
skO
foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
58
24O
KO
LJE mop prepušča
odločitev investitorjem
Ministrstvo za okolje in prostor je sicer potrdilo začetek projekta in njegovo
izvedbo, vendar kljub izpolnitvi vseh ob-veznosti s strani občin še vedno ni prišlo do podpisa pogodbe. Zaradi tega občine ne morejo zagotoviti terminskega plana izvedbe v skladu z odločbo Službe Vlade RS za lokal-no samoupravo in regionalno politiko, ki je sicer dodelila sredstva za projekt. Odločba je iz leta 2008.
Kaj pravijo dejstva? Obstoječe odlagališče nenevarnih odpadkov na Pragerskem se
nahaja v opuščenih glinokopih 1 km južno od naselja Pragersko. Znotraj območja so že nekateri objekti in infrastruktura, ki bodo vključeni v sklop CERO II. reda. Za vse objekte in posege v prostor so bila s strani MOP in Upravne enote Slovenske Bistrice pravnomočno izdana gradbena in uporabna dovoljenja. Investicije so bile financirane iz okoljske dajatve, poraba pa je bila potrjena s strani Ministrstva za okolje in prostor vse od leta 2002.
Predvideni objekti CERO II. reda Slovenska Bistrica naj bi bili izgrajeni znotraj ob-
močja dela odlagališča nenevarnih odpadkov na Pragerskem na delu parcele št. 994 k. o. Gaj. Projekt pomeni nadaljevanje urejanja odlagališča, v katerega se je s pomočjo držav-nih sredstev vlagalo že preteklih deset let. V sklopu CERO II. reda Slovenska Bistrica pa je predvidena postavitev objektov za mehansko
biološko obdelavo (MBO) odpadkov in pripadajočih objektov. Zgrajena naj bi bila sortirnica s kapaciteto 20.000 ton na leto, kjer je predvideno sortiranje odpadkov iz gospodinjstev in iz gospodarstva. Sortirnica bi omogočala tudi izločanje lahke frakcije za gorivo. Zgradili bi še kompostarno s kapa-citeto 3.000 ton na leto za biostabilizacijo.
Prostorske možnosti dopuščajo skupno širitev odlagališča kapacitete 1.020.000
m3, prva faza, ki je predmet projekta, pa ima kapaciteto 200.000 m3 odlagalnega prostora. Izvedba ostalih faz bo odvisna od potrebe po odlagalnem prostoru. Zaenkrat ta potreba še ne obstaja, saj zadošča odlagalni prostor za dvajset let. Zemljišče, na katerem se bo izvajal projekt, je v celoti zagotovljeno. Parcela je velikosti 12 ha in je opredeljena kot področje za odlaganje odpadkov ter je v lasti Občine Slovenska Bistrica. Lokacija odlagališča je ugodna zaradi naravnih raz-mer, saj se nahaja na območju nepropustne gline in je primerno oddaljena od naselja. Za vse občine ta lokacija predstavlja najkrajšo cestno povezavo od izvora odpadkov, naha-ja se tudi v neposredni bližini železnice, s čimer bodo stroški prevoza takšni, da bodo ugodno vplivali na reguliranje cene ravnanja z odpadki.
Ministrstvo za okolje in prostor je pri projektu aktivno sodelovalo in vse-
skozi podajalo pozitivna mnenja in soglasja
občina slovenska bistrica je
koordinator projekta »Regijski
center za ravnanje z odpadki
Štajerske regije – izgradnja
centra za ravnanje z odpadki
ii. reda slovenska bistrica«
na lokaciji Pragersko. Gre za
projekt osmih občin, to so:
slovenska bistrica, Makole,
Poljčane, oplotnica, Rače
- Fram, slovenske konjice,
Vitanje in Zreče. Projekt je del
celovitega urejanja porečja
dravinje. občine ga izvajajo
v sodelovanju z Ministrstvom
za okolje in prostor, vendar
menijo da MoP neupravičeno
zavira izvajanje projekta. Zaradi
zavlačevanja s podpisom
sofinancerke pogodbe s
strani Ministrstva za okolje in
prostor je ogroženo koriščenje
kohezijskih sredstev. MoP pa
vztraja, da lokacija ni primerna.
CeRo PRaGeRsko
april a
pril 2011
58
OKO
LJE
25
Kosovni odpadki na odpoklic preko dopisnic
Simbio, d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje Tel.: +386 3 425 64 00 Fax: +386 3 425 64 12www.simbio.si
Potem ko so se količine ločeno zbra-nih odpadkov v letu 2010 povečale skoraj za polovico, v Simbiu nadalju-jejo z dodatnimi aktivnostmi, katerih cilj je povečati količine ločeno zbranih odpadkov in s tem ohranjanje drago-cenih naravnih surovin. Marca so za-čeli z zbiranjem kosovnih odpadkov na odpoklic preko dopisnic. Tak način omogoča boljši nadzor nad kosovnimi odpadki in s tem njihovo lažje razvr-ščanje ter ponovno predelavo. V roku enega meseca so prejeli 160 naročil in odpeljali malo manj kot 13.000 kg kosovnih odpadkov (občani lahko na-ročijo odvoz do največ 1 m3 kosovnih odpadkov).
Velik del odpadkov predstavljajo tudi nevarne snovi, ki pomenijo tveganje za okolje in ljudi. Zato so se na Simbiu odločili, da akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s premičnim zabojnikov organizirajo tudi spomladi in ne samo v jesenskem času.
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov bo potekala v 12 občinah, kjer opravljajo javno službo zbiranja in odvoz odpadkov, med 18. majem in 7. junijem 2011.
k tehnični dokumentaciji, podalo je tudi vlogo za izdajo odločbe o dodelitvi sredstev za projekt, kar je upoštevala SVLR. A nato se je zgodil preobrat. Ministrstvo za okolje in prostor je 23. 11. 2009 z dopisom pod-vomilo o korektnosti projekta. Toda SVLR je zavrnila vse domnevne nepravilnosti pri projektu, ki jih je navajalo Ministrstvo za okolje in prostor, in zelo jasno navedla, da ni zadržkov za realizacijo projekta. Ministrstvo za okolje in prostor kljub ugotovitvam SVLR ni pripravilo sofinancerske pogodbe. Zato so se pri ministru dr. Roku Žarniću sestali predstavniki Podravja. Zahteva je bila jasna. Študija o poplavni varnosti lokacije za re-gijski center naj ovrže dvome o poplavni ogroženosti lokacije, nakar bo sofinancer-ska pogodba za projekt podpisana. Študija »Izdelava hidrološko-hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območjih Polskave na območju iz-vedbe CERO Slovenska Bistrica (Pragersko)« je bila izdelana in predložena ministru lani. Izdelana študija in recenzija študije sta po-kazali, da lokacija CERO II. ni na poplav-nem območju, to pa posledično pomeni, da navedbe ministrstva za okolje in prostor o domnevni tehnični nepravilnosti niso bile upravičene. S tem so občine izpolnile vse
zahteve ministrstva, sofinancerska pogod-ba pa še vedno ni podpisana. Vendar MOP vztraja pri odklonilnem mnenju za CERO Pragersko.
bojan Dejak z Direktorata za evropske za-deve in investicije na ministrstvu za okolje in prostor je nedvoumen:
Menim, da smo stališče do CERO Pragersko že večkrat pojasnili, med
drugim tudi v reviji EOL. Zaplet je še zmeraj in bo ostal enak: predvideno odlagališče leži na območju, ki za gradnjo okoljsko tako ri-zičnega objekta iz več razlogov ni optimalno.
Dejstvo je, da ne gre za pomemben pro-jekt, ki bi bil nacionalnega ali regional-
nega pomena. Po svoji kapaciteti in tehno-loški zasnovi gre za lokalni projekt, ki ne bo reševal problematike ravnanja z odpadki v Podravju na ekonomičen in okolju prijazen način ter ni skladen z novim operativnim programom ravnanja s komunalnimi odpad-ki, ki je v javni razpravi. V to, kdaj in kako je bil odobren, se ne želim spuščati. Vprašanje ni, kaj bo MOP storil: ravnal bo v skladu z veljavno zakonodajo. Vprašanje je, kaj bodo storili investitorji – ali želijo nadaljevati po začrtani poti in prevzeti vsa tveganja, pove-zana s tako zastavljenim projektom?
oddelek za okolje in prostor občine slovenska bistrica:
Projekt je vključen v vse državne strateške dokumente, tudi v veljavni Operativni
program odstranjevanja odpadkov, s čimer bi se zmanjšale količine odloženih bioraz-gradljivih odpadkov (OP BIOO, sprejet 27. 3. 2008), kar izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju ravnanja z odpad-ki (Ur. l. št. 02/06).
Prav tako je odlagališče Pragersko, Slovenska Bistrica določeno kot regijski
center za ravnanje s komunalnimi odpad-ki v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagali-ščih (Uradni list RS, št. 53/2009), ki je bila objavljena 10. 7. 2009. Je zelo pomemben projekt, saj rešuje problematiko ravnanja z odpadki za 64.000 prebivalcev, za katere ni alternativne rešitve in je praktično edini v regiji, ki ga je možno takoj realizirati. Ministrstvo za okolje in prostor je v prete-klosti navedlo občine k realizaciji tega pro-jekta, saj v regiji ni bilo druge alternativne rešitve, zato sedaj upravičeno pričakujemo, da bo Ministrstvo izpolnilo svoje zakonske obveznosti, tako da bo možno projekt v čim krajšem času zaključiti.
Pro
moci
ja
Med
ko
Munaln
iMi
po
dje
tji
ime
Priim
ek
foto
: Vla
do P
odgo
ršek
Milj
enko
Muh
a
april a
pril 2011
58
26O
KO
LJE obdelava odpadkov
problem tudi v posavju
Med koMUnaLniMi PodJetJi
Kot je ob koncu preteklega leta pisalo v delniški knjigi, so imeli 30 delničarjev, a izstopata dva velika lastnika: občina Krško s triinštirideset in avstrijska firma Brantner Walter z desetimi odstotki. Skupino KOSTAK poleg matičnega podjetja sestavljajo še Hortikultura, planta-že, gradnje Brežice, d. o. o., ANSAT Montaža in vzdrževanje elektronskih naprav, d. o. o., Krško, ter ELITE ARHITEKTI projektiranje, urbanizem, inženiring, gradnje, d. o. o., Krško. KOSTAK izvaja gospodarske javne službe v občini Krško in po koncesijski pogodbi tudi v novi občini Kostanjevica na Krki. Občinska sredstva zagotavljajo v okviru gospodarske javne službe izvajanje tudi drugih dejavnosti kolektivne rabe, pomemben delež pa ustvarijo s prihodki na trgu. Pri tem gre zlasti za dejavno-sti gradbeništva, tržnih komunalnih storitev, vzdrževalnih in čistilnih del ter trgovino. Podobno strukturo dejavnosti napoveduje novi predsednik uprave delniške družbe KOSTAK Miljenko Muha tudi v prihodnje.
Pripravljate novo organizacijsko shemo. kaj želite doseči?
Pravzaprav smo se že vključili v rahlo reorga-nizacijo trenutnega načina delovanja v skladu s predstavljenim programom v nadzornem svetu. Pripravljena je nova organizacijska shema, ki bo, upam, sprejeta na naslednji skupščini delničarjev. S spremembo statuta
naj bi gospodarsko družbo vodila enočlanska uprava. Ob predsedniku uprave bodo še trije direktorji sektorjev, in sicer tehnično-razvoj-nega, komunalnega in finančno-računovod-skega z informatiko ter pet vodij sektorjev. Pričakujem, da bomo tako bolj operativni in da bomo s tem poenostavili poti pri odločitvah ter njihovem nadzoru. Enkrat tedensko se bomo o vseh bistvenih zadevah dogovarjali na opera-tivnih sestankih skupaj z direktorji hčerinskih družb. Menim, da bomo na ta način poenotili delovanje skupine KOSTAK in tako odpravili pomisleke o razdelitvi družbe Kostak, d. d. Moje prepričanje je namreč, da ta ne bi bila niti pametna niti produktivna in ne bi prinašala nič boljšega kot doslej.
če se najprej zadrživa pri komunalnem sek-torju. kostak je med prvimi v državi razvil ločeno zbiranje odpadkov. moP pripravlja spremembe.
Da, pri zbiranju in odvozu odpadkov smo bili posebej uspešni. Dejansko smo v enem segmen-tu uspeli zbrati do 45 odstotkov ločeno zbranih
V krškem kostaku je nadzorni
svet za novega predsednika
uprave delniške družbe
imenoval Miljenka Muho, ki
je doslej v podjetju skrbel
predvsem za gradbeniški
sektor, dejavnost, ki kostaku
zagotavlja finančno stabilnost
in razvoj. kostak je več kot
komunalno podjetje. Z več kot
30 milijoni celotnega prihodka
in več kot 300 zaposlenimi se
komunalno stavbno podjetje
kostak, d. d., krško, uvršča
med večja slovenska podjetja,
med komunalnimi seveda
še posebej. novi predsednik
napoveduje določene
spremembe v upravljanju
podjetja.
vlado podgoršek
Mehansko-biološko obdelavo odpadkov bi lahko organizirali doma ali pa odpadke začasno neposredno vozili v Lenart.
april a
pril 2011
58
OKO
LJE
27
obdelava odpadkov problem tudi v posavju
odpadkov iz gospodinjstev. Ravno v tem času se na ravni Posavja in tudi Dolenjske pogovarja-mo o reševanju obdelave odpadkov. V minulih letih, žal, v Cerodu pri Novem mestu prav na tem področju ni bilo veliko storjenega, zato se zdaj vsi naši zbrani odpadki odvažajo na obde-lavo v Lenart. Natančneje, odpadke odpeljemo na Cerod, od tam pa potujejo v Lenart, kar se-veda ni poceni! V Posavju zato že razmišljamo o drugačnih rešitvah. Mehansko-biološko obde-lavo odpadkov bi lahko organizirali doma ali pa odpadke začasno neposredno vozili v Lenart.
Najbolj prav bi seveda bilo, da bi Cerod s po-rabo evropskih sredstev vendarle poskrbel za obdelavo odpadkov pri sebi. Z naložbo, vre-dno 25 milijonov evrov, bi posamezna občina prispevala sprejemljivih 400.000 do 500.000 evrov. Če pa je ta rešitev že zamujena, bodo občine morale zagotoviti tudi do 2 milijona evrov! Tudi zato bi se kazalo znotraj Posavja dogovoriti o potrebni obdelavi odpadkov, s tem pa bi lahko površine pri Novem mestu dlje časa služile svojemu namenu.
vendar so odpadki le eno izmed okoljskih področij, ki ga lahko uvrščate med dosežke. skrbite tudi za energetsko varčne naložbe, za kar ste decembra lani kot prvi v državi pridobi-li certifikat za učinkovito upravljanje z energijo po novem evropskem standardu.
Za marsikoga to ne bo nič posebnega, za nas pa je pomembno. Lani smo uspeli zamenjati okrog 7.500 metrov azbestnih vodovodnih cevi. Predvidevam, da v treh letih na našem območju ne bo več ekološko spornih cevi. Soudeleženi smo pri državnem projektu za za-ščito pitne vode na območjih, ki jih je prizadelo intenzivno izkoriščanje tal v kmetijstvu. Pod nenehnim nadzorom imamo staro krško depo-nijo v Spodnjem Starem gradu. Sanirana je, a jo bomo uredili tako, da bo kar najmanj moteča. Po vaseh na Krškem polju smo v preteklem letu speljali nove kanalizacijske vode, po občini pa, tudi z evropskim denarjem, napeljali 200 kilo-metrov optičnega kabla v odprtem širokopa-sovnem omrežju elektronskih komunikacij. Na obeh omrežjih zdaj priključujemo uporabnike. Posodabljamo sedanji zbirni center odpadkov in končujemo posodobitev platoja za ravnanje
in reciklažo gradbenih odpadkov, saniramo opuščene kamnolome in preurejamo črpanje gramoza.
Angažirani ste tudi pri krški nuklearki.
Da. V krški nuklearki kar 90 naših delavcev skrbi za čiščenje in dekontaminacijo. To delamo kot najemniki in pod nadzorom njihovega stro-kovnega osebja, prav zdaj pa se pripravljamo, da bi za celotno zahtevno opravilo vzpostavili potreben sistem kakovosti ter postali ponu-dnik oziroma samostojni izvajalec teh storitev. Za področje dekontaminacije v zaprtem krogu NEK bo seveda potrebno izobraževati naše de-lavce in strokovnjake, zato načrtujemo, da bi pridobili ustrezen certifikat v dveh letih. Naj omenim, da smo pred štirimi leti dogradili novo upravno zgradbo, ki smo jo projektirali tako, da je kar najmanj energetsko potratna. Njena posebnost je, da smo za štiri petine zmanjšali porabo energenta za ogrevanje in hlajenje, pri čemer se poslužujemo devetih vrtin z geoson-dami, prav zdaj pa smo zagnali še štiri nove vrtine za naše preostale objekte. Omeniti kaže še naš uspešen razvojni projekt za ravnanje z naplavinami, ki se zbirajo za jezovi vodnih elektrarn. Ko se bo tam zbralo dovolj mulja, bomo pripravljeni tudi na njegovo zajemanje.
Kostak komunalno stavbno podjetje d.d.Leskovška cesta 2 a | 8270 Krško | T: 07/ 48 17 200 | F: 07/48 17 250 | [email protected] | www.kostak.si
V sožitju z okoljem
Upamo, da bo končno prišlo do gradnje odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, pripravljamo pa že ponudbo za projektiranje zbiranja odpadkov v enajstih vojvodinskih občinah.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/106
Pro
moci
ja
OkrO
gla
miz
a
OkO
lje
in m
i
ime
Priim
ek
foto
: arh
iv p
odje
tja
Ren
ata
koš
ir
april a
pril 2011
58
28O
KO
LJE pomagali bodo
okoljski ambasadorji
okRoGLa MiZa okoLJe in Mi: sta to dVa bReGoVa aLi VendaRLe en saM?
zakaj se je družba sava tires odločila za okoljsko kampanjo Pozor(!)ni za okolje in kaj ste dosegli?
Sava Tires je zavezana k ohranjanju okolja, var-stvu in zdravju sodelavcev, kupcev in skupnosti že vse od začetka svojega poslovanja. Strateško sledimo politiki, ki združuje vsa omenjena po-dročja – politiko kakovosti, varstva okolja ter poklicnega zdravja in varnosti pri delu. Skrb za okolje in zmanjševanje vplivov na okolje enako-pravno vključujemo v poslovno strategijo družbe in v celoten cikel naših izdelkov – od razvoja pnevmatik do njihove trajne in okolju prijazne odstranitve. V skladu z našimi prizadevanji in uspehi na področju varovanja okolja ter varstva in zdravja pri delu smo na pobudo zaposlenih v preteklem letu začeli s kampanjo Pozor(!)ni za okolje. S to kampanjo zaposlene v Savi Tires in širšo lokalno skupnost spodbujamo, da so pozor-ni, kako ravnajo z okoljem, tako z naravnim kot tudi z delovnim okoljem.
Predvsem pa ste usmerjeni k mladim?
Da. Prve aktivnosti na področju ravnanja z na-ravnim okoljem v okviru kampanje Pozor(!)ni za okolje so bile usmerjene v mlade – med sre-dnješolce na Gorenjskem. S partnerji (Mestna občina Kranj, Dinos, Društvo Ekologi brez meja, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Komunala Kranj, Loška komunala, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gimnazija Kranj, Gimnazija in Ekonomsko-trgovska šola ESIC Kranj, Gimnazija Škofja Loka, Šolski center
Škofja Loka in Tehniški šolski center Kranj) smo izvedli kar nekaj aktivnosti ozaveščanja mladih na področju Gorenjske. Pripravili smo promo-cijska gradiva, skupaj s partnerji zanje izvedli predavanja, izvedli smo tekmovanje v ločevanju odpadkov med vsemi partnerskimi šolami (in najboljšo, Srednjo šolo za lesarstvo iz Šolskega
centra Škofja Loka, nagradili z ekskluzivnim koncertom skupine Zmelkow), Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru pa je izvedla tudi raziskavo o okoljski ozaveščenosti med dijaki srednjih šol.
Kampanja je sicer zastavljena dolgoročno, s čimer želimo doseči dolgotrajno spremembo vedenja di-jakov, seveda v pozitivni smeri. V letošnjem letu jo zato še razširjamo, vsebinsko in geografsko. Pozabiti pa ne smemo, da dobro prakso skrbi za okolje delimo tudi z zaposlenimi, ki v vedno večji meri skrbno ločujejo odpadke tako na delovnem mestu kot tudi doma.
kaj je pokazala raziskava, ki ste jo izvedli med dijaki nekaterih gorenjskih srednjih šol o tem,
V sloveniji ni veliko primerov, da bi gospodarske družbe v
partnerstvu s šolami, zbiralci odpadnih surovin, občinami,
zavodi, komunalnimi podjetji in drugimi pripravile okroglo mizo
z aktualno okoljsko tematiko. sava tires jo je, in sicer z zelo
izzivalnim naslovom »okolje in mi: sta to dva bregova ali
vendarle en sam?«. takšni pogovori z lokalnim okoljem
in zlasti z mladimi, še posebej če pobuda izhaja iz notranje
okoljske prakse industrijskega podjetja, si zaslužijo posebno
pozornost. sava tires je začela primere dobre prakse ravnanja
z okoljem deliti z lokalno skupnostjo, z letošnjim letom pa tudi s celotno Gorenjsko.
na vprašanja zakaj in kako odgovarja Renata košir,
pooblaščenka za varstvo okolja v savi tires, podjetju koncerna
Goodyear v sloveniji.
jože volfand
Glede na raziskavo namreč več kot 45 odstotkov dijakov meni, da so odpadki le »nekaj, česar se želijo znebiti« in ne npr. koristen vir sekundarnih surovin
Kratko, zanimivoKratko, zanimivo
april a
pril 2011
58
OKO
LJE
29
kakšen je odnos dijakov do ločenega zbiranja odpadkov? kako si razlagate, da skoraj polovica anketiranih v odpadkih ne vidi njihove koristnosti oziroma da ne razmišljajo o življenjskem ciklusu izdelka?
Če poudarimo nekatere najbolj zanimive rezultate raziskave, ti kažejo, da v povprečju 60 odstotkov dijakov ločeno zbira odpadke. Več kot polovica pa jih meni, da je ločevanje odpadkov nujno potreb-no. Večina dijakov meni, da je ravnanje z odpadki na šolah dobro. Na splošno so rezultati raziskave spodbudni, saj se večina dijakov zaveda po-membnosti ločevanja odpadkov in to tudi počne. Obenem se zavedamo izziva pred nami. Kot ste omenili, glede na raziskavo namreč več kot 45 odstotkov dijakov meni, da so odpadki le »nekaj, česar se želijo znebiti« in ne npr. koristen vir se-kundarnih surovin. Na to percepcijo gledamo kot izziv, ki ga bomo poskušali v nadaljevanju kam-panje s premišljenimi in predvsem dolgoročnimi aktivnostmi premagati, torej spremeniti odnos.
zakaj ste letos okoljsko kampanjo razširili vse-binsko in geografsko? v čem so novosti? med drugim uvajate okoljske ambasadorje, ekofrende. zakaj, kaj bo njihovo poslanstvo?
K razširitvi projekta nas je spodbudil dober odziv na kampanjo v lanskem letu s strani sodelujočih šol in ostalih partnerjev. Videli smo, da med sre-dnjimi šolami vsekakor obstaja potreba po tovr-stnih iniciativah, hkrati pa je raziskava pokazala, da nas čaka še veliko dela in da bo za dolgoročne spremembe potrebno vložiti še veliko truda. Zato bomo letos k večji pozornosti na okolje povabili vse srednje šole na Gorenjskem. Kampanja je v letu 2010 potekala v Kranju in Škofji Loki. Uvajamo pa tudi še več različnih akcij. Predvsem se želimo še bolj osredotočiti na dijake, zato zanje med dru-gim pripravljamo izbor okoljskih ambasadorjev, tako imenovanih ekofrendov. Poleg strokovnih predavanj bomo zanje v sodelovanju s partnerji organizirali tudi strokovne ekskurzije in delav-nice. Tekmovanje v ločevanju odpadkov pa bomo podaljšali z dveh mesecev na skoraj celotno šolsko leto 2011/2012.
kaj je okrogla miza okolje in mi: sta to dva bre-gova ali vendarle en sam? posebej poudarila?
Namen dogodka je bil predvsem spodbuditi razpravo o ločevanju in gospodarjenju z odpadki med različnimi deležniki, to je odločevalci, šolami, komunalnimi podjetji, strokovno javnostjo, civil-no družbo, občino in dijaki. Poglavitno sporočilo okrogle mize in enotno stališče vseh sodelujočih je zagotovo, da ključ do večje okoljske ozaveščenosti leži v vključevanju mladine v »okoljsko vzgojo«. Pri tovrstnih projektih osveščanja je nujno ak-tivno vključevanje vseh deležnikov in odločevalci morajo opraviti svoj del naloge pri zagotavljanju enotnega sistema ločevanja odpadkov.
Družba sava tires je varovanje okolja umestila med ključne stebre poslovne strategije družbe. zakaj in kako se to kaže v podjetju, posebej med zaposlenimi?
Sava Tires kot podjetje koncerna Goodyear v Sloveniji ni zavezana le slovenski zakonodaji, ampak v mnogih pogledih še strožjim pravilom korporacije Goodyear. Skrb za okolje je zato ena temeljnih strategij naše družbe že vse od pričetka poslovanja v letu 1998. Naša prizadevanja za va-rovanje okolja se kažejo v konkretnih rezultatih na področju ravnanja z odpadki, topili, vodo, energijo, hrupom in zrakom. Kot naše največje dosežke na področju varovanja okolja v zadnjih letih lahko na primer izpostavimo ravnanje z odpadki. Od leta 2007 odpadkov ne odlagamo več na deponijo. Zmanjšujemo porabo pitne vode (za 81 odstotkov v primerjavi z letom 1998) in iz-jemno zmanjšujemo uporabo topil v proizvodnji. Naš cilj je neuporaba topil.
zelo uspešni ste pri ravnanju z odpadki.
Res se lahko malo pohvalimo. V zadnjih letih posvečamo veliko pozornosti ločenemu zbiranju odpadkov za predelavo, zato so v podjetju povsod nameščeni koši za ločeno zbiranje papirja, pla-stenk in folije. Ob tem ugotavljamo, da se pomena predelave odpadkov sodelavci vedno bolj zavedajo, saj se medsebojno spodbujajo in opozarjajo. K varovanju okolja spodbujamo tudi dobavitelje in tako že več kot 60 odstotkov surovin dobivamo v vračljivi embalaži. V Savi Tires že od novembra 2007 odpadkov ne odlagamo na deponiji. Vse odpadke, tudi komunalne, oddajamo v predelavo ali sežig kot energent. Ker pa je odvoz odpadkov v sežig velik strošek, nam je količino odpadkov z načrtnim ločevanjem v 10 letih uspelo zmanjšati za 85 odstotkov.
tega ne bi zmogli brez sodelovanja zaposlenih.
Tako je. Zavedamo se, da je skrb za okolje nikoli končana naloga, zato veliko aktivnosti usmerja-mo v osveščanje in izobraževanje naših zaposle-nih. Okoljske teme so stalno prisotne v vseh naših internih medijih, saj nikoli ne zmanjka idej, kako lahko posameznik prispeva k čistejšemu okolju v službi in doma. Tudi na internih dogodkih, kot je družinski dan, za otroke zaposlenih vsako leto organiziramo delavnico na temo varovanja oko-lja in varnosti, saj je pomembno, da to miselnost prenesemo tudi na prihodnje rodove.
od leta 2007 odpadkov ne odlagamo več na deponijo. Zmanjšujemo porabo pitne vode (za 81 odstotkov v primerjavi z letom 1998) in izjemno zmanjšujemo uporabo topil v proizvodnji. naš cilj je neuporaba topil.
očIstImo sLovenIjo, svet In bALkAn
Društvo Ekologi brez meja načrtuje po uspe-šni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu že novo, takšno, s katero se bo Slovenija pri-družila vsemu svetu. Prihodnje leto 24. marca bodo milijoni sodelovali v akciji Očistimo svet v enem dnevu. Akcija je že prerasla v gibanje. Društvo koordinira zahtevno nalogo tudi za Balkan. Zato je nedavno v hotelu Rimske terme v Rimskih Toplicah potekala regionalna konfe-renca Očistimo Balkan v enem dnevu. Na kon-ferenci so želeli v delavnicah in ob strokovnem sodelovanju poznavalcev zbiranja finančnih sredstev, komunikacije, promocije, čiščenja in kartiranja divjih odlagališč ter drugih znanj usposobiti predstavnike posameznih držav za največjo zeleno akcijo v letu 2012.
DvAjsetLetnIcA moLLIeRA
Celjsko podjetje Mollier, ki je specializirano za okoljske projekte in je med drugim sodelo-valo v konzorciju za izgradnjo Toplarne Celje, je praznovalo dvajsetletnico. Mollier ima vsa potrebna dovoljenja za posrednika, zbiralca, prevoznika in odstranjevalca odpadkov za določene klasifikacijske številke nevarnih in nenevarnih odpadkov. Na slovenskem trgu pa so najbolj prepoznavni kot zbiralci odpadkov iz zdravstvene in veterinarske dejavnosti ter od-stranjevalci infektivnih odpadkov. Koncesijo za odstranjevanje infektivnih odpadkov je Mollier pridobil leta 1995, kot prvi v Sloveniji pa so se strokovno usposobili tudi za čezmejno poši-ljanje amalgamskih odpadkov. Mollier je med drugim na trgu uspešen tudi pri kakovostnih in učinkovitih rešitvah za sanacijo odpadnih vod. Močno je poslovno angažiran na hrvaškem trgu.
sURovInA že s šestImI DesetLetjI
Mariborsko podjetje Gorenje Surovina je pra-znovalo šestdesetletnico. Delovno organizaci-jo Surovina je ustanovil Mestni ljudski odbor mesta Maribor, zdaj pa je podjetje del Gorenjeve divizije Ekologija, energetika, storitve. V razvoj-ni strategiji Gorenja okoljski projekti oziroma družbe, ki se ukvarjajo z okoljem, ustvarijo že zdaj 24 % realizacije celotne skupine. V zadnjih letih je Gorenje načrtno prevzemalo podjetja, ki se na trgu ukvarjajo z okoljem in so uspešna. Surovina, ki se je najprej ukvarjala predvsem z zbiranjem odpadkov, se vse bolj usmerja v predelavo in v ohranjanje naravnih virov. Na jubilejni prireditvi, na kateri je o razvoju podje-tja in o strokovni sposobnosti kolektiva govoril direktor Jure Fišer, so zelo poudarili, da so v šestih desetletjih dela z zbranim in predelanim odpadnim papirjem ohranili za celo Pohorje zelenih gozdov.
Slo
venij
a i
n
rec
ikla
ža
foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
58
30o
ko
lje
30o
ko
lje
Barbara Černe
Slovenija in reciklaža
Predvsem je ob vzpostavljanju novega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki v ospredju vprašanje, ali z njim Slovenija lahko postane družba recikliranja. Bo kdaj sposobna sama reciklirati, predelati, termično obdelati odpad-ke? Kje smo danes in kje bi lahko z nekaterimi konkretnimi rešitvami bili jutri? S kakšnimi težavami se danes soočajo podjetja in katere so tiste rešitve, s pomočjo katerih bi lahko težave odpravili? Kaj pesti komunalna podjetja, pa tudi tista, ki odpadke zbirajo in predelujejo?
Slavko Dvoršak, Gorenje Surovina, d. o. o.:
Ocena stanja: Podjetja, ki se ukvarjamo z zbiranjem in predelavo odpadkov, se večkrat
srečujemo s problemom, da se v Sloveniji prepo-časno implementira evropska zakonodaja in se podjetjem omejuje delovanje na trgu. Eden od primerov omejevanja delovanja so tudi določila
v osnutku Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je v pripravi in predvideva, da lahko ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov prevzemajo samo izvajalci javne službe. Ti v večini primerov sploh nimajo tehnoloških možnosti za zbiranje, sortiranje in predelavo ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. S tem določilom pa je podjetjem, ki se ukvar-jamo z zbiranjem in predelavo industrijskih odpadkov in smo že prisotni na ekoloških otokih proizvodnih podjetij, kjer prevzemamo ločeno zbrane frakcije industrijskih odpadkov, odpadno embalažo ter druge vrste odpadkov, prepovedan prevzem komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, navkljub vsem tehnič-nim in tehnološkim možnostim, znanju in večdesetletnim izkušnjam na tem področju. Tudi proizvodna podjetja, pri katerih zaradi proizvodnje nastanejo industrijski odpadki, odpadna embalaža ter komunalni in drugi od-padki, ne bodo mogla izbirati med različnimi prevzemniki odpadkov in jim bo onemogočeno, da se odločijo za najboljšega ponudnika glede kakovosti storitev in stroškov. S tem jim bo odvzeta pravica, da se lahko svobodno odloči-jo v skladu s tržnim gospodarstvom in prosto konkurenco za najugodnejšega prevzemnika komunalnih in njim podobnih odpadkov. Tudi akcije ločenega zbiranja odpadnega papirja, ki ga izvajajo osnovne šole in s katerim v prvi vrsti osveščajo otroke o pomembnosti ločenega
Med prvimi odmevi na
osnutek Uredbe o ravnanju
s komunalnimi odpadki so
nekatera podjetja kritično
sprejela predlog, da bi frakcije
komunalnih odpadkov lahko
prevzemali samo izvajalci javnih
služb. kaj bo to pomenilo za
tiste, ki se zavzemajo za tržna
načela, in kaj za komunalna
podjetja?
Preveč je nespameti, spodbud pa malo
eden od primerov omejevanja delovanja so tudi določila v osnutku Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je v pripravi in predvideva, da lahko ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov prevzemajo samo izvajalci javne službe.
foto
: ose
bni a
rhiv
foto
: ose
bni a
rhiv
foto
: ose
bni a
rhiv
foto
: ose
bni a
rhiv
Mag
. Mar
ko Z
idan
šek
Mar
ko o
mah
enval
ter
nem
ecD
r. M
arin
ka v
ovk
april a
pril 2011
58
oko
lje
31o
ko
lje
31
zbiranja odpadkov, hkrati pa s prihodkom od prodaje odpadnega papirja pokrivajo del stroškov izleta, ne bodo več tako uspešne. S predlogom uredbe bodo morali zbrani odpadni papir prepustiti izvajalcu javne službe, ne pa ga prodati najboljšemu ponudniku, ki ima do-voljenje, tehnologijo in znanje za predelavo. S tako neučinkovitim ukrepom vlade v Sloveniji gospodarskih družb ne spodbujajo k ločevanju odpadkov, prav tako pa dražijo njihovo poslo-vanje in posledično delujejo negativno na rast celotnega gospodarstva.
Rešitev: Rešitev je določena že v 1. členu Zakona o javnih gospodarskih službah (ZGJS). Dejstvo je, da je celovito ravnanje z odpadki mogoče izvajati povsem tržno, kar vključuje tudi prevzem komunalnih odpadkov od gospo-darskih družb. Tako je empirično dokazano, da se navedena storitev lahko zagotavlja na trgu. To pa pomeni, da je pričujoči osnutek uredbe v neskladju z ZGJS, saj določa, da morajo vse gospodarske družbe prepuščati odpadke izva-jalcem javnih služb. Prevzemanje in predelava komunalnih in njim podobnih odpadkov iz industrije bi moralo biti podvrženo prostemu trgu, saj se lahko le na ta način izboljšuje ka-kovost storitve in s tem tudi negativni vpliv odpadkov na okolje.
Milica Maslo, strokovna svetovalka uprave za področje varstva okolja, Okolje Piran, d. o. o.:
Ocena stanja: Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je MOP dal v javno razpravo marca letos, je dobra osnova, da bo Slovenija postala družba recikliranja. Vsekakor pa je za trajnostno ravnanje z odpad-ki nujno potreben medresorski pristop. Ko bo v gospodarstvu obveljal princip »od zibelke do zibelke«, to je ponovne uporabe in reciklaže odpadkov, in ne od »zibelke do groba«, to je odlagališča; ko bo proizvajalcem in vsem, ki se ukvarjajo z embalažo, postalo pomembno, da mora biti izdelek v embalaži za ponovno rojstvo bodisi izdelka bodisi embalaže v nov izdelek ali embalažo; ko bodo potrošniki razmislili tudi o tem, preden izberejo izdelek – takrat bo Slovenija na dobri poti v družbo recikliranja. Absurdno je tudi, da domači proizvajalec PET embalaže uvaža odpadno PET embalažo iz Italije po višji ceni, kot jo slovenski trgovci z odpadno embalažo izvažajo v Italijo. To isto embalažo potrošniki plačajo pri nakupu iz-delka, komunalna podjetja brezplačno predajo DROE, potrošnik pa še enkrat plača ravnanje z njo komunalnemu podjetju, ki komaj pokrije, ali pa sploh ne, stroške zbiranja in prevoza KOE. Nihče se ne hvali z dobički iz tega naslo-va, le komunalnim podjetjem ravnanje s KOE prinaša izgube. Trgovci, embalerji in DROE verjetno poslujejo mnogo bolje. V teh razme-rah se številnim prebivalcem upira ločevanje odpadkov, kar je poleg ustrezne infrastrukture ena temeljnih predpostavk izgradnje družbe recikliranja.
Rešitev: Stroški in dobički iz naslova recikli-ranja bi morali biti pravičneje porazdeljeni. Trenutno sta v tej verigi šibka člena potrošnik in zbiralec KOE, saj večinoma nosita stroške ravnanja s KOE. To je zadeva, ki mora biti sistemsko bolje urejena, sicer bo potovanje v družbo recikliranja dolgotrajnejše. Ker pa je Slovenija majhna tudi po količini odpadkov za reciklažo in predelavo, bi bilo verjetno smotr-no, da država spodbuja reciklažo in predelavo doma, tudi s subvencijami v vseh primerih, ko je to ekonomsko in okoljsko upravičeno.
Mag. Marko Zidanšek, direktor, SIMBIO, d. o. o., Celje:
Ocena stanja: Kot predstavnik izvajalca javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpad-kov opažam, da je ravnanje s komunalnimi odpadki gotovo eno najbolj zapletenih oziro-ma težjih področij ravnanja z odpadki. Da bi postali družba recikliranja, se pravi družba, kjer bi se izogibali nastajanju odpadkov in upo-rabljali odpadke kot vir, se nam na določenih segmentih še precej zatika, na primer pri ceni
komunalnih storitev. Zaradi težnje po dosega-nju ciljev, kot je »postati družba recikliranja«, se namreč pojavljajo nove storitve, na primer zbiranje kosovnih odpadkov na odpoklic, rjavi zabojniki in odvoz bioloških odpadkov, rumeni zabojniki za embalažo, ročno in strojno sortiranje ter kompostiranje, ki vplivajo na po-dražitev izvajanja javne službe. Zaradi vladnih ukrepov o zamrznitvi cen komunalnih storitev pa je sicer upravičeno višanje cen največkrat onemogočeno. Po drugi strani pa višja cena za občane, ki ločujejo odpadke, ni stimulativna. Primeri tujih praks kažejo, da se tudi tehtanje odpadkov – kot ena od metod spodbujanja loče-vanja odpadkov – v praksi ni obneslo. Rezultat je bil namreč takšen, da je na tistih območjih poraslo število divjih odlagališč oziroma so nastale precejšnje težave s kanalizacijo, zato so ljudi raje še naprej osveščali o odgovornem ravnanju z odpadki.
Rešitev: V osveščanju tudi sam vidim pri-ložnost, da postanemo družba recikliranja. Slovenija že ima rešitve, da lahko sama reci-klira, predela in termično obdela odpadke ter jih snovno in energetsko ponovno uporabi. V Savinjski regiji to na primer omogoča RCERO Celje. Delež ločeno zbranih odpadkov pri nas
relativno hitro narašča in upada delež odlože-nih odpadkov, kar nam je uspelo z vzpostavitvi-jo infrastrukture, ki skuša biti čim bolj prijazna občanom (npr. zbiranje odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat), in sočasnim neneh-nim vlaganjem v osveščanje in izobraževanje javnosti o deležu, ki ga lahko prispevajo sami k varovanju okolja. Rezultati ločenega zbiranja in posledično recikliranja bodo vidni na dolgi rok, v prihodnosti, zato občani sami po sebi nimajo posebne motivacije za ločevanje, razen lastne ekološke osveščenosti.
Da bi postali družba recikliranja, se pravi družba, kjer bi se izogibali nastajanju odpadkov in uporabljali odpadke kot vir, se nam na določenih segmentih še precej zatika, na primer pri ceni komunalnih storitev.
april a
pril 2011
58
32o
ko
lje
32o
ko
lje
Dr. Marinka Vovk, direktorica, EKO-TCE, d. o. o., Celje:
Ocena stanja: Ključni problem ni v pomanj-kanju infrastrukture za predelavo odpadkov, ampak v ekonomiji obsega ter pomanjkanju povezav med strokovnjaki, univerzami, in-štituti in podjetniki, ki bi skupaj pripravili strokovne rešitve za uporabo določenih odpad-kov kot virov. Na primer za mulje iz čistilnih naprav, za odpadni tekstil, čevlje, gradbene in druge odpadke. Družbe za ravnanje z od-padno embalažo imajo težave z usmerjanjem komunalne odpadne embalaže v snovni tok predelave ali termične izrabe. Nekomunalna embalaža je še vedno kratkoročno najcenejša možnost odlaganja. Posledično smo priča, da je pri sistemih ločenega zbiranja z zbiralnicami, med mešanimi komunalnimi odpadki več kot polovica volumna odpadkov prav odpadna komunalna embalaža. Težave z recikliranjem pa so nastale pred več kot desetimi leti, ko so nekateri zaradi različnih interesov izsilili iz-redno nizke cene embalažnine za komunalno odpadno embalažo.
Rešitev: Rešitve, ki so ključne za prehod v družbo recikliranja, so v prvi vrsti vezane na razvoj okoljsko odgovorne družbe, ki ji ne bo vseeno, kdo sežiga odpadke za vsakim vogalom, kdo iz leta v leto povzroča divja odla-gališča, ki jih čistijo okoljsko odgovorni posa-mezniki in tudi otroci, kar ni vzgojno. To kaže bilanca čiščenja že zadnjih dvajset let. Prehod v družbo recikliranja zahteva družbo, v kateri je zdravo in čisto okolje vrednota, odgovor-nost posameznika pa ena izmed pomembnih motivacij in ne breme, kot smo priča v naši družbi, ki kasni z okoljskim ozaveščanjem in etiko ob hkratnem izrazitem sindromu NIMBY. Spirala uspeha samozadostnosti in oskrbe z lastnimi viri je tudi v kreiranju novih delovnih mest na tem področju. Vendar bo potrebno preusmeriti tudi socialne transfere na skupni imenovalec razvoja družbe, ki reci-klira in vidi v tem prihodnost. Pri odlaganju odpadkov niso potrebna nova znanja, razvoj novih zelenih tehnologij, prav tako ne inže-nirji in menedžerji, ki bi znali iz odpadnih materialov načrtovati po sistemu C2C oziro-ma Cradle to Cradle vrhunsko kakovostne in
cenejše materiale od naravnih. Širitev kori-stne uporabe sega tudi v industrijske stranske proizvode, ki lahko predstavljajo nove izzive za trajnostne tehnologije.
Valter Nemec, namestnik direktorja, Snaga, d. o. o.:
Ocena stanja: Dolžnost in zaveza Slovenije kot članice Evropske unije je, da poskrbi za svoje odpadke in se ne zanaša na izvoz le-teh. Izvoz odpadkov je lahko le skrajna rešitev v specifičnih razmerah, na primer, ko je to edina možna ekonomsko in splošno sprejemljiva rešitev. Potem ko je Evropska unija sprejela petstopenjsko strategijo ravnanja z odpad-ki, kamor sodijo preprečevanje nastajanja, ponovna uporaba, recikliranje in predelava, energetska izraba in odstranjevanje odpad-kov, moramo v prvi vrsti preprečiti nastajanje odpadkov.
Rešitev: Nastajanje odpadkov lahko pre-prečimo tako, da na industrijo in trgovino vplivamo tako, da bosta preprečevanje nastajanja odpadkov uvrstili med poslovne cilje, predvsem pa embalažo zasnovali tako, da bo po koncu uporabne vrednosti izdelka odpadka čim manj oziroma bo ta enostaven za reciklažo. Tak vpliv na industrijo in trgo-vino si lahko privoščijo le veliki trgi, Slovenija bo nato lahko samo sledila ukrepom velikih držav. Čim prej se moramo odločiti tudi, da bomo odlagali samo inertne odpadke in njiho-vo količino zmanjšali na minimum. Pozornost moramo usmeriti v naslednje ukrepe:
1. Postaviti moramo mrežo za ponovno upo-rabo odpadkov, predvsem tistih izdelkov, ki še zmorejo opravljati svojo funkcijo, pa so v gospodinjstvu postali zastareli, staromo-dni ali pa smo jih enostavno prerasli. Taka dejavnost morda ni komercialno zanimiva, jo pa lahko družba, ki mora zagotavljati tudi socialno funkcijo in ima na razpolago vrsto socialnih instrumentov, zanesljivo vzdržuje z razpoložljivimi sredstvi.
2. Potrebno je reciklirati odpadke, za katere imamo v bližini zagotovljene objekte prede-lave (papirnice, steklarska industrija, jeklar-ne, predelava aluminija, predelava PET) in kompostirati ali predelovati biorazgradljive odpadke. Ti objekti so lahko racionalni že pri manjših količinah odpadkov.
3. Ostala nam bo vrsta odpadkov, ki jih ni mo-goče racionalno reciklirati. Vsi ti odpadki imajo običajno visoko energetsko vrednost in jih bomo zato namenili za soproizvodnjo električne in toplotne energije. Slovenije si ne znam predstavljati brez takih objektov. Na opisani poti so seveda ovire, vendar verjamem, da jih je s strpnim dialogom in pozitivno energijo mogoče prestopiti.
Sheme izvažajo odpadne surovine, reciklažna pa jih uvažajo
ključni problem ni v pomanjkanju infrastrukture za predelavo odpadkov, ampak v ekonomiji obsega ter pomanjkanju povezav med strokovnjaki, univerzami, inštituti in podjetniki, ki bi skupaj pripravili strokovne rešitve za uporabo določenih odpadkov kot virov.
Težava je v tem, da nimamo niti enega modernega avtomatiziranega obrata za sortiranje odpadkov. Zbirni in sortirni centri, ki jih gradimo, niso osnovani na najsodobnejših tehnologijah.
Marko Omahen, direktor, Omaplast d.o.o.:
Trenutno stanje: Ne ali je lahko, Slovenija bo morala postati družba recikliranja. Težava je v tem, da smo prepozno začeli z vlaganjem v okoljske projekte in da se premalo zaveda-mo tovrstne problematike. Ko govorimo o reciklaži, je pomembno, da ločimo zbiranje in sortiranje ter dejansko reciklažo oziroma predelavo. Osnova je ustrezno zbiranje in sor-tiranje. Stanje na tem področju je v Sloveniji slabo, saj niso izvedene nikakršne konkretne investicije. Vsa podjetja, ki zbirajo in sortirajo odpadke, so osredotočena na industrijska dvo-rišča, kjer je logistika enostavna in vrednost surovin visoka. Nasprotno je pri komunalnih frakcijah, saj se jih vsi izogibajo. Težava je v tem, da nimamo niti enega modernega avto-matiziranega obrata za sortiranje odpadkov. Zbirni in sortirni centri, ki jih gradimo, niso osnovani na najsodobnejših tehnologijah. Včasih imamo občutek, kot da se gradi takšne centre samo zato, da se porabi sredstva in zadosti zahtevam EU. Večinoma takšni centri tudi delujejo z zelo nizko produktivnostjo, saj niso tržno motivirani. Takrat, ko bo na tej prvi fazi reciklaže postavljen učinkovit, tehnološko dovršen sistem za ločevanje odpadkov, bomo lahko rekli, da smo na pravi poti. Kar pa se tiče dejanske reciklaže, lahko rečemo, da nikoli ne bomo predelali vsega, saj zaradi ekonomije obsega to ni smiselno. Obratov za reciklažo je v Sloveniji dovolj, vendar imajo težave s premajhnimi količinami sortiranih frakcij, ki jih lahko dobijo na trgu. Slovenija je edina država v Evropi, ki ima sheme, ki ne podpirajo domačih predelovalcev. Zanimivo je, da imajo vsa slovenska reciklažna podjetja boljši ugled, položaj in pogoje za nakup pri tujih družbah za ravnanje z embalažo. Slovenske sheme izvažajo odpadne surovine, reciklažna podjetja pa iste vrste surovin uvažajo iz tujine, ker jih doma ne moremo dobiti. Pri takšnih pogojih je jasno, da nobeno privatno podjetje ne želi investirati v reciklažo. Delovna mesta tako prepuščamo Kitajcem.
Rešitev: Pot k uspehu je v investicijah. Izza pisarniških miz, brez infrastrukture in tehno-loško dovršene opreme ne bomo nikoli uspeli obvladovati odpadkov.
Ravn
anje
z
bio
Razg
Radlj
ivim
i o
dpadki
foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
58
oko
lje
33o
ko
lje
33
doc. dr. Gregor D. Zupančič1 prof. dr. Viktor Grilc2
ravnanje Z bioraZgraDljiviMi oDpaDki
1 Uvod
Današnja stopnja družbenega razvoja ter tehnološke razvitosti civilizacije povzroča
s svojim načinom življenja vse več odpadkov različnih vrst, kjer so biorazgradljivi organski odpadki prevladujoči po količini. Želja in potre-ba po čistem okolju za življenje in posledično težnja k vse večji sonaravnosti so nam v zadnjih desetletjih dale zakonodajo, ki prepoveduje običajno odlaganje biorazgradljivih odpadkov na deponije ter zapoveduje bolj skrbno in so-
naravno ravnanje s temi odpadki. Tako se je v tem času razvila vrsta postopkov, ki lahko s prilagoditvijo v naravi obstoječih procesov primerno predela biorazgradljive odpadke v uporabne sekundarne surovine in energente.
V zadnjih desetletjih se je za predelavo organ-skih odpadkov močno uveljavil anaerobni
proces biološke stabilizacije, ki počasi izrinja kompostiranje. Z anaerobnim procesom se da stabilizirati, higienizirati in mineralizirati or-ganske snovi hkrati s pridobivanjem bioplina, ki je zelo dober energent iz obnovljivih virov (kurilna vrednost okoli 30 MJ/Nm3).
2 anaerobna predelava
organski material naravnega izvora se razgradi s pomočjo mikroorganizmov v
odsotnosti kisika oz. zraka, torej v anaerobnih razmerah. Poglavitna prednost tega postopka je pridobivanje energetsko bogatega bioplina in odsotnost emisij smradu v zrak, omejitev pa je zelo slaba biorazgradnja celuloze in lignina (komponent lesne biomase).
Anaerobna biorazgradnja (oz. anaerobno vrenje, digestija) se uporablja za obdelavo
organsko bogatih biorazgradljivih odpad-kov z visoko koncentracijo organskih snovi. Največkrat gre za anaerobno obdelavo odpa-dnega aktivnega blata komunalnih ali indu-strijskih bioloških čistilnih naprav, organskih odpadkov iz kmetijstva, živalskih stranskih proizvodov (gnojnica), namensko gojenih rastlinskih kultur (koruzna, travna silaža)
Potencial, ki še zdaleč ni izkoriščen
1 Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, Beloruska 7, 2000 Maribor, [email protected] 2 Kemijski inštitut Ljubljana, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
povzetek
ločeno zbrane biorazgradljive
komunalne odpadke, kuhinjske
odpadke in tudi surova blata
komunalnih čistilnih naprav je
mogoče brez težav predelati v
bioplin, ki je dober energent. ker
so komunalni odpadki praviloma
toksikološko neoporečni, tudi
ostanki anaerobne obdelave
niso oporečni in se brez težav
lahko uporabijo kot biognojilo. Z
modernejšimi postopki lahko iz
tone organske snovi v odpadku
dobimo do 450 m3 biometana,
ki ga je mogoče uporabiti
za proizvodnjo električne
energije, toplote, za transport
ali pa ga posredovati v omrežje
zemeljskega plina.
prav pridobivanje bioplina je ena izmed velikih prednosti postopka kontrolirane anaerobne predelave odpadkov.
Slika 1: Shema predelave odpadkov v bioplin
CO2 nevtralni
transport:Javni in zasebni
TransportnogorivoTrdno
gnojivo
Tekočegnojivo
Gospodinjskiorganskiodpadki
Biološki odpadki
Predobdelavain sortiranje
Zelena elektrika
Zemeljski plin
V omrežjezemeljskegaplina
Bioplin
Neprimerni odpadki,kovine, plastika
Zalogovnik
Motor
Dehidracija
Toplota
Generator
Čiščenjebioplina
april a
pril 2011
58
34o
ko
lje
34o
ko
lje
in komunalnih odpadkov (ločeno zbranih biorazgradljivih komunalnih odpadkov) in drugih ostankov iz gospodinjstev, živilske in farmacevtske industrije, klavnic ter košnje in obrezovanja rastlin. Razkroj poteka s pomočjo naravnih razkrojnih mikroorganizmov, kot so bakterije, glive in plesni. V tehničnem merilu proces poteka v zaprtih napravah, ki se imenu-jejo digestorji oz. fermentorji.
Prav pridobivanje bioplina je ena izmed velikih prednosti postopka kontrolirane
anaerobne predelave odpadkov. Postopek hkrati rešuje problem stabilizacije razgradljivih organskih odpadkov in proizvaja metan, ki je dober energent. Na ta način lahko na državnem nivoju doprinesemo k zmanjševanju toplogre-dnih plinov in doseganju ciljev 20-odstotnega deleža obnovljive energije do leta 2020. Ena tona organske snovi v komunalnih odpadkih lahko v anaerobnem postopku sprosti do 450 m3 metana, kar da 4.500 kWh energije.
3 Tehnologija anaerobne predelave
V konvencionalnih postopkih digestije se vhodne surovine pripravljajo v tekočem
stanju, zaradi lažjega manipuliranja. Ker so komunalni organski odpadki v trdnem stanju, se zdrobijo in pomešajo z različnimi surovinami v tekočem stanju, npr. odpadno vodo, nedehidriranim odpadnim blatom ali gnojevko. Reciklaža procesne vode po ana-erobni predelavi ni zmeraj mogoča zaradi možnih učinkov koncentriranja določenih hranil (tipično dušika), kar lahko ima po-sledično tudi zaviralne učinke na anaerobni proces. Še posebej je to prisotno pri živinskih gnojevkah, medtem ko komunalna blata in organski odpadki v tem pogledu običajno ne predstavljajo problemov. V tem primeru je potrebno pri vsakem posameznem objektu preučiti surovine in natančno določiti raz-merja recikliranih tekočin.
V anaerobno predelavo odpadkov so običajno vključene naslednje stopnje:
1. Mehanska predobdelava. Za boljše delovanje procesa se pred obdelavo odpadkov z mikro-organizmi v procesu separacije iz odpadkov odstranijo tujki (plastika, steklo, kovine in trdni delci nad 5 cm). V nadaljevanju se od-padki zmeljejo na velikost 1–4 mm, s čimer se doseže večja homogenost, ki pripomore k boljšemu procesu anaerobne predelave. Z mletjem in mehčanjem povečamo površino za delovanje bakterij in na ta način skrajša-mo čas obdelave. Mletje je lahko v tekočem stanju (z dodano vodo ali blatom), če name-ravamo digestijo izvajati v tekoči fazi.
2. Anaerobna obdelava – digestija. V praksi obstaja več tehnik, ki omogočajo anaerobno predelavo organskih odpadkov. Med sabo se lahko razlikujejo glede na:
• temperaturno območje, v katerem potekajo procesi:
– mezofilne naprave delujejo na temperaturi 25–40 °C,
– termofilne naprave delujejo na tempera-turi 50–65 °C;
• vsebnost suhe snovi v substratu: – substrat tekočih sistemov vsebuje do 10
% suhe snovi, – substrat trdnih sistemov vsebuje 10–40
% suhe snovi;
• število procesnih stopenj: – enostopenjski (vse faze procesa se izvedejo
v enem reaktorju), – dvostopenjski (hidrolizno-kislinska in
metanogena faza procesa sta ločeni).
3. Ravnanje z digestorskim ostankom. Po anae-robni obdelavi se lahko trdna faza od tekoče loči z dehidracijo in centrifugiranjem. V pra-ksi se lahko uporabljata oba ostanka, trdni in tekoči. Trdni ostanki digestije se (lahko direktno ali po dodatnem kompostiranju) uporabijo za gnojenje obdelovalnih površin. Ker je tako gnojenje mogoče le kratek čas v letu, je potrebno imeti skladišče za digestijski ostanek, ki pa je manjše, če je ostanek trden oz. dehidriran. Voda iz dehidracije običajno vsebuje še precej organskih snovi in amonija, zato je uporaba za recikliranje (redčenje vho-dnih surovin) omejena. Pred izpustom je po-trebno tako vodo še dodatno obdelati, lahko v komunalni ČN, rastlinski ČN ali laguni.
4. Obdelava in uporaba bioplina. Bioplin kot glavni produkt pri anaerobni predelavi se le v redkih primerih lahko uporablja direk-tno brez postopkov obdelave. Bioplin poleg metana, ki ga je običajno med 55 in 75 %,
vsebuje še CO2 (45–25 %), najbolj moteč H2S (0,1–2,0 %) in pa ostale pline v sledovih, kot sta H2 in amonijak. Če želimo uporabiti bio-plin za kogeneracijo elektrike in toplote (30 % elektrike in 60 % toplote, ostalo izgube), kar je danes najpogosteje, je potrebno od-straniti H2S na vsebnost pod 0,1 %, za kar uporabljamo razne razžveplevalne postopke. Najobičajnejši postopek je pranje bioplina z raztopino NaOH. Če želimo uporabljati bi-oplin za distribucijo v omrežje zemeljskega plina, je potrebno odstraniti tudi CO2, in sicer pod mejo 5 %. To se lahko opravlja po običajnih postopkih z NaOH, novejši sistemi za to uporabljajo membrane, ostanek plina (CO2 in H2S) pa se odstrani v biofiltru, da ni emisij v atmosfero. Zadnja leta se precej razmišlja o uporabi bioplina kot materialni sekundarni surovini (sintezni plin). Za te na-mene je potrebno odstraniti le H2S, CO2 pa se ohrani v plinski mešanici. Cenen postopek, ki bi to omogočal, se mora šele razviti.
Najpomembnejši obratovalni parameter pri osnovanju procesa je organska obreme-
nitev. Velikokrat se obremenitev povezuje s hidravličnim zadrževalnim časom mešanice v bioreaktorju, kar ni vedno pravilno. Manjši za-drževalni čas resda pomeni višjo obremenitev, vendar igra tu koncentracija organskih snovi večjo vlogo. Mezofilni enostopenjski proces običajno zmore maksimalno obremenitev 3,5 kg organske snovi na m3 reaktorja na dan. To pa lahko zahteva zadrževalni čas od 15 do 40 dni, odvisno od koncentracije in razgradljivosti surovine. Pri konstruiranju procesa moramo upoštevati najprej organsko obremenitev in naknadno določiti ustrezen zadrževalni čas. V praksi se običajne obremenitve mezofilnega procesa gibljejo vedno med 2 in 3 kg/m3dan organske snovi. Za termofilni proces pa med 5 in 8 kg/m3dan, čeprav je za določene surovine možna obremenitev tudi 16 kg/m3dan.
Reaktor 1
Reaktor 2
Celjenje stara-nova šarža Samorecirkulacija
Nova šaržaFaza 1
SamoreciklulacijaFaza 2
SamoreciklulacijaFaza 4
Stara šaržaFaza 3
Stara šaržaFaza 3
SamoreciklulacijaFaza 1
SamoreciklulacijaFaza 2
Nova šaržaFaza 1
Cepljenje Cepljenje Praznjenje
Praznjenje Polnjenje
Slika 3: Primer digestorja za komunalno blato Slika 2: Shema anaerobnega procesa v
trdni fazi april a
pril 2011
58
oko
lje
35o
ko
lje
35
anaerobna digestija v trdnem stanju
kot smo že omenili, običajna anaerobna di-gestija poteka s tekočimi surovinami zaradi
lažjega transporta in mešanja surovin. Šele za-dnja leta so se pojavili procesi in tehnologije, ki digestijo izvajajo v trdnem stanju. V bistvu je tak proces nek hibrid med kompostiranjem in anaerobno digestijo. Naprave so lahko po-dobne kot pri valjastih kompostnikih, vendar morajo biti valji plinotesni, hkrati pa omogo-čati mešanje, kar zahteva precej inovativnosti. Surovine za tako digestijo so običajno v svojem prvotnem stanju in imajo med 10 in 40 % suhe snovi, potrebno je le mletje na manjše kose (približno 5 cm), kot pri kompostiranju. Pri vlažnosti, nižji od 60 %, pa je potrebno dodajati vodo, da anaerobni proces nemoteno poteka. Prednost teh procesov se kaže ravno v tem, da ni potrebna velika količina vode. Potrebna sta najmanj dva reaktorja, kjer se uporablja izcedna voda za cepitev in prenos mikroorga-nizmov med posameznimi šaržami. Ti procesi so bistveno bolj odporni na toksične snovi in običajne zaviralce anaerobnega procesa. Obdelava prenese bistveno višje koncentracije slanosti in dušikovih spojin kot običajni tekoči anaerobni procesi. Razlog je v tem, da je zaradi trdne snovi v primerjavi s suspenzijo kontakt med mikroorganizmi in odpadki bistveno manj intenziven (bolj počasen) in tako lahko mikroorganizmi razvijejo določeno odpornost. Ta slabši kontakt pa pripomore k temu, da so organske obremenitve manjše, zadrževalni časi pa bistveno daljši (tudi do 100 dni). Ker pa tran-sportiramo nekajkrat manj vode, so reaktorji lahko celo manjši, kot bi bili digestorji za tekoče surovine. Trdna digestija povzroči precej manj tekočih ostankov, večinoma so to izcedki, ki se uporabijo za recikliranje tekočine ali gnojenje in nadaljnje čiščenje vode ni potrebno.
4 Zaključki in trendi
Vsi odpadki, ki vsebujejo biorazgradljive organske snovi (organski komunalni od-
padki, kuhinjski odpadki, odpadki prehrambne industrije, nekateri odpadki iz živinoreje in kmetijstva ...), so primernejši za pridobivanje bioplina. V primerjavi s kompostiranjem dobi-mo znatne količine bioplina kot energenta in tudi biognojiva enake kvalitete. Take bioplinar-ne so tudi energetski objekti, s katerimi lahko pripomoremo k doseganju cilja zagotovitve 20 % obnovljive energije do 2020. Vsako področje z najmanj 250.000 prebivalci bi lahko imelo bioplinarno, ki bi predelovala le biorazgradljive komunalne odpadke in odvečno komunalno blato in goščo, velikosti 1 MW inštalirane elek-trične moči ali pa bi z biometanom nadomestila 2 mio litrov dizelskega goriva letno. S tem pa bi bilo mogoče npr. večinsko oskrbovati vozni park javnega prometa. V vsakem primeru ima tako ravnanje s komunalnimi odpadki pozitiv-ne okoljske in ekonomske učinke.
V Sloveniji bioplinarn, ki bi se ukvarjale izključno s predelavo biorazgradljivih
komunalnih odpadkov, še ni. Biorazgradljivi komunalni odpadki se zadnje leto šele uva-jajo na nekaterih bioplinarnah kot dodatni substrat. Imamo pa vsaj pet naprav, kjer se v bioplin predeluje odpadno komunalno blato in bi jih s primerno nadgradnjo lahko tako predelali, da bi sprejemale tudi biorazgradljive komunalne odpadke. Večinoma se ti odpadki skušajo kompostirati, kar pa le troši energijo (za prezračevanje). Tako je po najinem mnenju v odpadkih velik potencial obnovljive energije, ki ga v Sloveniji še ne izkoriščamo, zato bi s tem prispevkom predvsem rada spodbudila energij-sko učinkovitejše ravnanje z biorazgradljivimi komunalnimi odpadki povsod po Sloveniji.
vsi odpadki, ki vsebujejo biorazgradljive organske snovi (organski komunalni odpadki, kuhinjski odpadki, odpadki prehrambne industrije, nekateri odpadki iz živinoreje in kmetijstva ...), so primernejši za pridobivanje bioplina.
Slo
pak
Mat
ej S
traž
išča
r
Natečaj Sola Eko stand up
Nagradni natečaj, ki ga organizirata Slopak in nacionalna koordinacija Ekošol ob podpori Sole iz Pivovarne Union, poteka od 15. marca 2011 do 10. junija 2011. Učenci bodo morali napisati ali zaigrati ali posneti stand up nastop o ločenem zbiranju odpadkov in predelavi plastenk.
Slopak, vodilna nepro�na družba na področju recikliranja in ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, in nacionalna koordinacija Ekošol ob podpori Sole iz Pivovarne Union letos že sedmič organizirata natečaj Embalaža je vsepovsod okrog nas. Natečaj z naslovom Sola Eko stand up se je začel 15. marca in bo trajal vse do 10. junija 2011. K sodelovanju so vabljene vse osnovne šole v Sloveniji, njihova naloga pa je, da napišejo, zaigrajo, zrežirajo ali posnamejo stand up nastop o ločenem zbiranju in predelavi plastenk.
S tem želijo otroke spodbuditi k razmišljanju o pomenu ločenega zbiranja odpadne embalaže in pomenu recikliranja za varstvo okolja, saj bodo k temu problemu pristopili na kreativen način s svojimi idejami. Sodelujoči se bodo potegovali za privlačno nagrado – pustolovščino v pustolovskem parku Bled. Pripravlja pa se tudi veliki �nale, ki pa je zaenkrat še ovit v tančico skrivnosti.
Preko natečaja se bodo seznanili z reciklažno potjo Sola plastenke in s tem dobili vpogled v to, kaj lahko nastane iz ločeno zbranih odpadnih plastenk.
Več o natečaju si lahko preberete in pogledate na spletni strani www.slopak.si in Facebooku »SOLA EKO STAND UP«.
Natečaj Embalaža je vsepovsod okrog nas
Natečaj družbe Slopak, Embalaža je vsepovsod okrog nas v letošnjem šolskem letu 2010/2011 poteka že šestič in se ga je v preteklih letih udeležilo že preko 120.000 šolarjev.
Z ločevanjem in predelavo odpadkov poskrbimo za čistejše okolje, obenem pa omogočamo proizvodnjo, za katero rabimo manj surovin in veliko manj energije. Tako je več kot 50 % papirja in preko 43 % stekla, ki se trenutno proizvaja v Evropski uniji, iz recikliranih materialov; s predelavo kartonske embalaže, kakršna je na primer kartonska embalaža za tekoča živila, denimo mleka, pa lahko dobimo vrsto uporabnih proizvodov, kot so pisarniški material, lepenka in ovojni papir.
Na sortirnih linijah v več krajih v Slovenji zbrano odpadno embalažo strojno in ročno ločujejo na različne embalažne materiale: karton, papir, polietilen, polipropilen…. Storitve sortiranja plačuje družba Slopak.
Odpadna embalaža je sekundarna surovina
Odpadna embalaža se s snovno predelavo, reciklažnim postopkom, ki praviloma poteka pri zelo visokih temperaturah, lahko ponovno uporabi na enak način kot osnovni material. Še več, v Sloveniji je celo nekaj izstopajočih in svetovno priznanih raziskovalcev, ki z dodatki ob osnovni predelavi, na primer odpadne plastike, njene lastnosti lahko celo izboljša-jo. Tako ta plastika postane za izbran namen celo bolj primerna od osnovne ali primarne plastike.
Plastična embalaža
Plastika je zelo uporaben material. Kar 42 % vse proizvedene plastike v svetu se porabi za izdelavo plastične embalaže. V družbi Slopak smo v letu 2010 ločeno zbrali in predelali več kot 13.000 ton odpadne plastične embalaže. V letu 2010 je družba Slopak prevzela okoli 100.000 ton odpadne embalaže iz vseh materialov, količine ločeno zbrane odpadne embala-že pa naraščajo tudi v letu 2011.
foto
: And
raž
Purg
april a
pril 2011
58
36o
ko
lje
36o
ko
lje
Slopak
Nadzorni svet Slopaka se je odločil za zame-njavo v vrhu družbe. Kaj je pokazala ocena dela za minulo poslovno leto in kaj kažejo bilančni podatki?
O bolj natančnih podatkih bomo lahko govorili predvidoma konec junija. Sam sem naklonjen čim bolj natančnim analizam, saj lahko le tako sprejemamo ukrepe na vseh nivojih.
Slopak se je odločil za več segmentov ločene-ga zbiranja odpadkov, odstopili ste edino od sveč. Kje vidite največje poslovne priložnosti in kje ste vzpostavili najučinkovitejši sistem?
V Slopaku se odločamo za tiste segmente, kjer lahko zagotovimo stoodstotno učinkovitost v celotni verigi. To pomeni tako prevzem na vseh točkah (zavezanci, vsi izvajalci javnih služb itd.), zagotovitev učinkovitih prevozov s hitro odzivnostjo (v sodelovanju s podizva-jalci) ter ne nazadnje predelavo (v sodelovanju s podjetji, ki s svojimi procesi potrjujejo uspe-šnost). Slopak je zagotovo vzpostavil učinko-vitost na področju vseh tistih vrst odpadkov, za katere ponuja storitve na trgu. Izpostavil pa bi odpadno embalažo in gume. Pri ločeno zbrani embalaži smo po naših podatkih edini, ki zagotavljamo prevzem pri vseh komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji, ki so pripravljena oddati ločeno zbran odpadek (edino dve sta zavrnili sodelovanje). Pri gumah smo vzposta-vili on-line poročanje v realnem času ter tako zagotovili popoln medsebojni nadzor vseh v sistemu. Za sveče bomo storitve ponudili, ko bomo lahko zagotovili predelavo – trenutno namreč še nimamo zagotovil o možnostih učinkovite predelave odpadnih sveč.
Kako ste ali boste uredili odnose s podizvajalci glede na to, da so se v zadnjem obdobju slišale kritične ocene o delu vaše sheme pri nekaterih podizvajalcih?
Analiza ne bo namenjena samo finančnim po-datkom, ampak tudi vsebinskemu pogledu na sodelovanje z vsemi v sistemu. Podizvajalci so eden izmed pomembnih členov, pomembni so tudi izvajalci javnih služb, izredno pomembno je zagotavljanje dobrih storitev za zavezance in hkrati izpolnjevanje zakonodaje. Dobro so-delovanje z vsemi je ključno za izpolnjevanje obveznosti slovenskega sistema.
Za kakšno politiko višine embalažnine ste se odločili?
Embalažnino določamo vsako leto v začetku decembra, tako bo tudi tokrat. Pomemben je
predvsem fokus na izpolnjevanje obveznosti in izboljševanje odnosov v sistemu. Na koncu leta bomo vsi skupaj morali pokazati rezultat Slovenije za preteklo leto.
Še vedno so ocene, da sheme na trgu niso v enakopravnem položaju. Kaj pričakujete od Ministrstva za okolje in prostor? Ali je možen tudi dogovor o korektnem poslovnem sode-lovanju med shemami?
Že kot nadzornik družbe Slopak in okoljski menedžer v Pivovarni Union sem bil vključen v procese na področju ravnanja z odpadno embalažo. Tudi precej odkriti pogovori so pri-spevali k temu, da smo vsi seznanjeni s tem, kje so rezerve v sistemu in kakšne ureditve so potrebne. Glede na aktivnosti MOP v zadnjih mesecih pri predpisih, javnih razpravah in
obravnavah na komisijah sem prepričan, da je pred nami krepitev sistema. Dejstvo je, da smo na koncu odgovorni za rezultat Slovenije vsi, ki smo v sistem vključeni. In MOP ima tu ključno povezovalno in nadzorno vlogo.
Za katere ključne cilje se boste letos zavze-mali? Ali nove usmeritve MOP pri ravnanju s komunalnimi odpadki pomenijo spremembo v delovanju Slopaka?
Gospodarstvo ves čas aktivno sodeluje v proce-sih, ki so pomembni za sistem. Sistem je skupek številnih akterjev in taki procesi vodijo tudi v usklajevanje, izboljševanje. Mislim, da to voljo vsi ključni predstavniki sistema imamo. Naš temeljni cilj seveda ostaja povečevanje pre-vzema ločeno zbranih odpadkov, zagotavljanje predelave in pri tem stroškovna učinkovitost za zavezance.
v Slopaku, prvi slovenski
shemi za odpadno embalažo,
je prišlo do spremembe v
vodstvu. že po nekaj mesecih
se je nadzorni svet odločil
za spremembo in namesto
roberta Tomazina imenoval za
direktorja Mateja Stražiščarja,
sicer člana nadzornega
sveta Slopaka, ki je bil doslej
zaposlen kot okoljski menedžer
v pivovarni Union. Slopak
potrebuje nov veter, saj tudi
Matej Stražiščar ugotavlja, da
so v sistemu precejšnje rezerve.
Sprememba na vrhu, cilji pa jasni
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/107
Natečaj Sola Eko stand up
Nagradni natečaj, ki ga organizirata Slopak in nacionalna koordinacija Ekošol ob podpori Sole iz Pivovarne Union, poteka od 15. marca 2011 do 10. junija 2011. Učenci bodo morali napisati ali zaigrati ali posneti stand up nastop o ločenem zbiranju odpadkov in predelavi plastenk.
Slopak, vodilna nepro�na družba na področju recikliranja in ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, in nacionalna koordinacija Ekošol ob podpori Sole iz Pivovarne Union letos že sedmič organizirata natečaj Embalaža je vsepovsod okrog nas. Natečaj z naslovom Sola Eko stand up se je začel 15. marca in bo trajal vse do 10. junija 2011. K sodelovanju so vabljene vse osnovne šole v Sloveniji, njihova naloga pa je, da napišejo, zaigrajo, zrežirajo ali posnamejo stand up nastop o ločenem zbiranju in predelavi plastenk.
S tem želijo otroke spodbuditi k razmišljanju o pomenu ločenega zbiranja odpadne embalaže in pomenu recikliranja za varstvo okolja, saj bodo k temu problemu pristopili na kreativen način s svojimi idejami. Sodelujoči se bodo potegovali za privlačno nagrado – pustolovščino v pustolovskem parku Bled. Pripravlja pa se tudi veliki �nale, ki pa je zaenkrat še ovit v tančico skrivnosti.
Preko natečaja se bodo seznanili z reciklažno potjo Sola plastenke in s tem dobili vpogled v to, kaj lahko nastane iz ločeno zbranih odpadnih plastenk.
Več o natečaju si lahko preberete in pogledate na spletni strani www.slopak.si in Facebooku »SOLA EKO STAND UP«.
Natečaj Embalaža je vsepovsod okrog nas
Natečaj družbe Slopak, Embalaža je vsepovsod okrog nas v letošnjem šolskem letu 2010/2011 poteka že šestič in se ga je v preteklih letih udeležilo že preko 120.000 šolarjev.
Z ločevanjem in predelavo odpadkov poskrbimo za čistejše okolje, obenem pa omogočamo proizvodnjo, za katero rabimo manj surovin in veliko manj energije. Tako je več kot 50 % papirja in preko 43 % stekla, ki se trenutno proizvaja v Evropski uniji, iz recikliranih materialov; s predelavo kartonske embalaže, kakršna je na primer kartonska embalaža za tekoča živila, denimo mleka, pa lahko dobimo vrsto uporabnih proizvodov, kot so pisarniški material, lepenka in ovojni papir.
Na sortirnih linijah v več krajih v Slovenji zbrano odpadno embalažo strojno in ročno ločujejo na različne embalažne materiale: karton, papir, polietilen, polipropilen…. Storitve sortiranja plačuje družba Slopak.
Odpadna embalaža je sekundarna surovina
Odpadna embalaža se s snovno predelavo, reciklažnim postopkom, ki praviloma poteka pri zelo visokih temperaturah, lahko ponovno uporabi na enak način kot osnovni material. Še več, v Sloveniji je celo nekaj izstopajočih in svetovno priznanih raziskovalcev, ki z dodatki ob osnovni predelavi, na primer odpadne plastike, njene lastnosti lahko celo izboljša-jo. Tako ta plastika postane za izbran namen celo bolj primerna od osnovne ali primarne plastike.
Plastična embalaža
Plastika je zelo uporaben material. Kar 42 % vse proizvedene plastike v svetu se porabi za izdelavo plastične embalaže. V družbi Slopak smo v letu 2010 ločeno zbrali in predelali več kot 13.000 ton odpadne plastične embalaže. V letu 2010 je družba Slopak prevzela okoli 100.000 ton odpadne embalaže iz vseh materialov, količine ločeno zbrane odpadne embala-že pa naraščajo tudi v letu 2011.
Pro
moci
ja
Upo
raba
bio
loških
o
dpadko
v
foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
58
38o
ko
lje
38o
ko
lje
Jože Volfand
Uporaba bioloških odpadkov
Nove usmeritve pri ravnanju z odpadki opre-deljujejo tudi naloge pri ravnanju z biorazgra-dljivimi odpadki. Za kakšne rešitve se zavzema družba KOTO in zakaj dajete prednost anae-robni obdelavi pred kompostiranjem?
Nove usmeritve pri ravnanju z biorazgradlji-vimi odpadki so usmerjene predvsem v kom-postiranje. Izključna uporaba kompostiranja bi povzročila poplavo nastalega komposta, ki bo zaradi omejenih možnosti uporabe težje uporabljiv. Poleg tega se pri uporabi bioloških odpadkov v bioplinski napravi organsko raz-gradljiva snov pretvarja v metan, ki ga koristno uporabimo za proizvodnjo električne energije. Pri kompostiranju se nasprotno tvori CO2, ki izhaja v ozračje. KOTO se tako zavzema za raz-lične načine obdelave bioloških odpadkov, od anaerobnih (proizvodnja bioplina) do aerobnih (kompostiranje), saj govorimo o obnovljivih virih energije.
Toda nova Uredba o ravnanju s komunalni-mi odpadki naj bi vsebovala tudi nacionalna pravila za obdelavo kuhinjskih odpadkov iz go-spodinjstev. Kako bi morali urediti to področje v okviru občinskih javnih gospodarskih služb?
Po osnutku operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki se bo pospeševalo ločeno zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Ideja je dobra, saj čim bolj na mestu nastanka prevzeti biorazgradljivi odpadek pomeni večjo kakovost odpadka. Žal pa ne smemo pozabiti finančne komponente, saj manjše količine in večkratna pobiranja povzročajo višje stroške. V tem duhu je smiselno razmišljanje o zbiranju
v okviru občinskih javnih služb, ko govorimo o gospodinjstvih. Ne smemo pozabiti dejstva, da ločeno zbrani odpadki, kar biološki odpadki, izvzeti iz mešanih komunalnih odpadkov, so, pomenijo višjo stopnjo obdelave odpadkov in s tem višje stroške. A ti stroški bi morali biti preneseni na odpadke, ki niso zbrani ločeno, torej mešane komunalne odpadke.
KOTO že več let iz organskih odpadkov in odpadnih vod proizvaja bioplin in z njim električno energijo. Ali ga uporabljate samo za lastne potrebe? S kakšnimi tehnološkimi zahtevami ste se srečali?
Bioplin, ki ga proizvedemo na bioplinski na-pravi, uporabljamo za proizvodnjo električne energije. Proizvedeno električno energijo pora-bimo predvsem za pokrivanje lastnih potreb, v omrežje jo oddajamo le preko vikenda, in sicer približno 15 odstotkov proizvedenih količin.
Sezonsko spreminjajoča se sestava bioloških odpadkov zahteva ustrezno predpripravo homogene mešanice surovine z odstranitvijo tujkov.
kaj bo dala trgu z biološko
razgradljivimi odpadki nova
uredba, ki jo pripravljajo na
Ministrstvu za okolje, se ne
ve. a prvi odmevi kažejo, da
niti stroka niti praksa nista
zadovoljni z usmeritvijo, ki pri
biološko razgradljivih odpadkih
favorizira kompostiranje.
kaj pa biološki odpadki kot
energent? vprašanje je toliko
bolj aktualno, ker bo od sredine
tega leta obvezno ločeno
zbiranje biološko razgradljivih
odpadkov. Nekatera podjetja v
Sloveniji, koTo je med njimi, že
nekaj časa namenjajo biološke
odpadke tudi za proizvodnjo
električne energije. Janja anžič,
direktorica družbe koTo,
podpira novosti v operativnem
programu ravnanja s
komunalnimi odpadki, opozarja
pa na stroške.
Za Slovenijo je majhnost lahko prednost
Ne smemo pozabiti dejstva, da ločeno zbrani odpadki, kar biološki odpadki, izvzeti iz mešanih komunalnih odpadkov, so, pomenijo višjo stopnjo obdelave odpadkov in s tem višje stroške.
Pro
moci
ja
april a
pril 2011
58
oko
lje
39o
ko
lje
39
Vendar Slovenija nima dovolj zmogljivosti za ustrezno obdelavo bioloških odpadkov, izgradnja regijskih centrov za ravnanje z od-padki pa poteka počasi. Kaj bi morali storiti v Sloveniji?
V Sloveniji bi morali razmisliti o najbolj ra-cionalnem pristopu k problemu: kako rešiti obdelavo bioloških odpadkov do zgraditve regijskih centrov ali pa se odločiti za manj regijskih centrov z večjo kapaciteto in pospe-šiti njihovo postavitev. V Sloveniji ne moremo mimo dejstva, da smo majhni. To prednost bi morali izkoristiti. Zakaj veliko število centrov z majhnimi kapacitetami in manjšo ekonomi-ko? Zakaj ne manj centrov z večjo ekonomiko obdelave in s tem na koncu za vse nas cenejši strošek obdelave odpadkov?
S kakšnimi težavami se srečujete pri dejavno-sti predelave tveganih in netveganih živalskih stranskih proizvodov. Je problem samo maj-hen slovenski trg?
Pri predelavi živalskih stranskih proizvodov govorimo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja z določenimi rizičnimi živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Ti se dnevno prevzemajo v celotni Sloveniji in predelajo s sterilizacijo pod pritiskom v dva proizvoda, ki sta v svojem bistvu energenta
z večjo kurilno vrednostjo kot nekatere vrste premoga. Pri ravnanju z nerizičnimi živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 3 je predelava po podobnem postopku v dva proizvoda, ki pa
se uporabita pretežno za gnojila in v industriji hrane za hišne ljubljenčke. V obeh predelavah je ključni namen zagotavljanje okolju in zdravju ljudi ter živali stalno in varno celovito storitev po evropskih in slovenskih predpisih.
Gre za tehnološko zahtevna procesa, pri ka-terem igra pomembno vlogo velikost sloven-skega trga. Naš odgovor temu je širok nabor dejavnosti, ki služijo osnovnemu namenu, pridobivanju energije iz obnovljivih virov.
Ali ste zato v družbi KOTO zgradili linijo za su-
šenje muljev iz bioloških čistilnih naprav, po-
sušen mulj pa je koristen energent? Kaj kažejo
izkušnje? Boste dejavnost širili in razvijali?
Sušenje muljev izvajamo kratek čas, tako da so izkušnje z njihovo obdelavo sicer sveže, a ker smo vajeni predelav bioloških odpadkov, tovrstna obdelava za nas ni čisto nova. Glede na dosedanje izkušnje lahko rečemo, da je su-šenje tehnološko zelo zahtevno, prav tako pa se je pokazalo, da v Sloveniji ni veliko naprav, kjer bi tovrstne materiale sploh lahko uporabili kot gorivo. V prihodnosti nameravamo spremeniti način sušenja muljev, da bi popolneje izkori-ščali odpadno toploto, ki nastaja pri ostalih tehnoloških procesih v podjetju.
Razmišljate o novih naložbah?
Seveda. Ne moremo mimo tega, da imamo lo-kacijo v osrednjeslovenski regiji, imamo dovo-ljenje IPPC in imamo znanje. Razmišljamo tako o naložbah, ki nam bodo omogočile uporabo stranskih proizvodov predelav in izboljšanje ekonomike predelave, kot o naložbah v doda-tne kapacitete za anaerobno predelavo biološko razgradljivih odpadkov.
v Sloveniji bi morali razmisliti o najbolj racionalnem pristopu k problemu: kako rešiti obdelavo bioloških odpadkov do zgraditve regijskih centrov ali pa se odločiti za manj regijskih centrov z večjo kapaciteto in pospešiti njihovo postavitev.
Anket
A
foto
: arh
iv p
odje
tja
foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
58
40
oko
lje
40
oko
lje
Majdi Kosi
Tanja Pangerl
ankeTa
Dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za filozofijo:
Akcijski načrt za obnovljive vire je prišel pre-hitro in še pred sprejemom Nacionalnega
energetskega programa. Zdrava pamet in že stari Grki so nam povedali, da potrebujemo najprej premislek, potem dejanja, najprej stra-teške dokumente, šele potem akcijske. Zakaj se je zadnje čase hitelo z graditvijo bioplinarn? Če potrebujemo jasno vizijo o prehodu v niz-koogljično družbo, katere del bo nesporno tudi uporaba zelenih virov energije, si o uporabi biogoriv ni treba delati utvar. Potrebujemo jih. Vprašanje je le, katere, v kakšni meri in na kak način – v Sloveniji so gospodarske, kmetijske in druge razmere drugačne kot drugod. Žal pa na tem področju vlada anar-hija, ki jo zlahka in s pridom izkoriščajo tisti, ki jih vodi osebni zaslužek in prav nič javni interes uravnoteženega trajnostnega razvoja. Slovenska gospodarska, kmetijska in ekološka politika ima pred sabo še veliko dela in še več
odgovornosti. Prav v tem je bil namen našega javnega poziva, ki smo ga napisali – opozoriti na škodljive posledice, ki jih ima uvajanje bioplinarn na sisteme samooskrbe s hrano ter na okoljske standarde v trenutku, ko teh vplivov in učinkov nismo premislili. Sklicevati se na ekološko tehnologijo in z njo povzročati
neposredne ekološke težave je nekaj najbolj absurdnega, kar se nam lahko dogaja.
Do odločitve o biogorivih s pomočjo raziskavDr. Borut Bohanec, prodekan za področje agronomije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani:
V odmevnem BBC-jevem članku so biogo-riva poimenovali zločin proti človečnosti
(Ferrett, 2007). Logično, saj če kmetijske površine namenimo proizvodnji biogoriv, s tem ogrožamo pridelavo hrane. Problematika je nedvomno zelo kompleksna. Prvo in v tem trenutku ključno je seveda, ali so biogoriva sploh potrebna v času, ko je na voljo še več kot dovolj zalog fosilnih goriv. Potreba po biogori-vih dejansko ni racionalna odločitev in se ji daje prednost le v nekaterih območjih sveta, ostala področja teh dodatnih ekonomskih bremen ne čutijo. Politika potrebo po biogorivih opraviču-je z domnevnim vplivom človeka na segrevanje ozračja, kar je teza, ki ji mnogi oporekajo. Ne glede na to pa seveda dolgoročno velja, da bo človeštvo slej ko prej potrebovalo tudi alter-nativne oblike tekočih goriv, če ne drugega, vsaj za pridelavo hrane. Spodbujanje tovrstnih raziskav torej ni brez pomena.
Zlasti obetavne so tiste raziskave, ki omogo-čajo pretvorbo celuloze in drugih vlaknin
podpisniki javnega pisma,
znani okoljski strokovnjaki, ki so
gradnjo bioplinarn označili kot
zlorabljen energetski projekt,
so v javnosti vzbudili velik
odmev. je resnica nekje vmes?
kakšna je torej prihodnost
biogoriv in kakšen je njihov
realni prispevek k boju proti
podnebnim spremembam
in zmanjšanju emisij co2?
številni trdijo, da gre tako za
del rešitve kot za del problema.
že leta 2007 so voditelji eU
na srečanju v bruslju potrdili
načrte, ki naj bi zagotovili,
da bodo biogoriva do leta
2020 v 27 državah članicah
nadomestila 10 odstotkov
celotne porabe bencina in
dizelskega goriva.
Biogoriva med nasprotniki in pristaši
proizvodnja biodizla je smiselna, v kolikor so izpolnjeni ustrezni pogoji.
foto
: ose
bni a
rhiv
foto
: ose
bni a
rhiv
foto
: ose
bni a
rhiv
foto
: ose
bni a
rhiv
foto
: ose
bni a
rhiv
Dr.
bor
is v
ezja
kD
r. b
orut
boh
anec
Mag
. Fra
nc D
over
Dr.
Mar
ta S
voljš
aka
leš
Zver
april a
pril 2011
58
oko
lje
41
oko
lje
41
v biogoriva. Na ta način bi lahko izrabili tiste dele rastlin, ki jih sicer ne uporabljamo za prehrano. Podobno potekajo tudi raziskave številnih vrst rastlin, ki bi jih lahko uporablja-li v energetske namene. Tovrstne raziskave vsekakor pozdravljam, povsem nesmiselno pa se mi zdi uvajanje neučinkovite tehnologije, kakršna je proizvodnja elektrike v bioplinar-nah ob obstoječih proizvodnih pogojih. Gre za masovno uvajanje tehnologije, ki lahko preživi le ob izdatni pomoči proračunskih virov, ki ob tem v praksi še povečuje pridelavo v monokulturi in je neposredna konkurenca pridelavi hrane. Prav je povedati, da hrana, ki jo zato uvozimo še več kot sicer, tudi nekje raste in da tudi naša potrošnja neposredno prispeva k izsekavanju tropskih gozdov ali izčrpavanju najbolj nerazvitih dežel. Bojim se, da navidezno okolju prijazna tehnologija povzroča ravno nasprotni učinek, seveda, če jo preverimo v celoti.
To ni edina politična odločitev za takojšnjo uporabo nerazvite tehnologije, ki prav
zato ne more biti stroškovno konkurenčna. Mnogo bolj primerno bi bilo počakati na de-janski tehnološki napredek in šele potem uvesti tehnologijo v dovršeni obliki ter s tem doseči proizvodnjo na ekonomsko vzdržnih temeljih.
Slovenija mora uveljaviti proizvodnjo biodizlaMag. Franc Dover, direktor podjetja Bio go-riva, d. o. o.:
Pri uporabi biogoriv kot alternativnega in zelenega vira energije se bomo omejili
na proizvodnjo in uporabo biodizla, ki je v Sloveniji trenutno edina možna alternativa fosilnim gorivom v obliki primešavanja (do 20 odstotkov) ali v čisti, 100-odstotni obliki. V akcijskem načrtu AN OVE 2010 predstavlja biodizel povprečno 85 odstotkov vseh pričako-vanih OVE v prometu do leta 2020. Električna energija iz OVE v prometu predstavlja povpreč-no 6 odstotkov in bioetanol 9 odstotkov vseh pričakovanih OVE v prometu do leta 2020. To pomeni, da bi morali v letu 2011 primešati ali prodati čistega biodizla 48,5 mio litrov in v letu 2020 kar 216,7 mio litrov, v kolikor bi poraba dizla ostala na nivoju iz leta 2010. Zaradi vpliva zmanjšanja izpustov CO2, ki ga ima primešan ali čisti biodizel, je glede na trenutne razmere edino alternativno gorivo v prometu, gledano z ekološkega in ekonomskega vidika. Zaradi tega in tudi zakonodajne ureditve v Sloveniji je bila zgrajena naša tovarna in ustanovljeno podjetje Bio goriva, d. o. o., ki je v lastništvu Petrola in Pinusa TKI. Zato menimo, da je potrebno v Sloveniji uveljaviti proizvodnjo biodizla z
možnostjo lastne oskrbe od proizvodnje oljne ogrščice in stiskanja olj v Sloveniji glede na dane zmogljivosti. Treba je ustrezno osveščati vse državljane Slovenije glede zbiranja in oddajanja rabljenega jedilnega olja zbiralcem tega olja in skupaj zbrano količino proizvedenih in zbranih olj predelati v biodizel po konkurenčnih cenah. To bi lahko pomenilo del lastne samooskrbe z olji in biodizlom, ki bi bilo namenjeno za kme-tijsko mehanizacijo (za proizvodnjo hrane) in za potrebe delovanja državnih institucij (javne
ustanove, kot so prevozi za prvo pomoč, vojsko, policijo in javni transport). Za preostali del pa bi se ustrezna olja uvozila po konkurenčnih cenah. Dogaja se namreč, da se rabljeno jedilno olje izvaža v sosednjo Avstrijo, kjer ga prede-lajo in nam ga v obliki primešanega biodizla k fosilnemu dizlu vračajo v Slovenijo. Smetano od dodane vrednosti imajo sosedje.
Proizvodnja biodizla je smiselna, v kolikor so izpolnjeni ustrezni pogoji. Tukaj ne
moremo mimo urejene trošarinske politike in zakonodaje, ki jo je potrebno dopolniti, urejenega modela oblikovanja maloprodajne cene za biogoriva (v Sloveniji še ni sprejet), stimulacij za proizvajalce biodizla, pridelo-valce olj, zbiralce odpadnih jedilnih olj, nakup vozil na OVE, medijske promocije itd. Na teh področjih bo potrebno še letos nujno narediti premike v pravi smeri, da bomo lahko dosegli zadane cilje do leta 2020. V kolikor ciljev ne bomo dosegli, bomo vsi državljani plačali pe-nale v raznih oblikah nakupov dobrin, ki jih potrebujemo v gospodinjstvu ali podjetja pri svojem poslovanju. To pomeni dvig stroškov in s tem tudi zmanjšano konkurenčnost v primerjavi z bolj razvitim in nekoliko manj razvitim svetom od nas.
Strinjamo se in podpiramo usmeritve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano ter okoljskih strokovnjakov, da je pridelava hrane na prvem mestu. V Sloveniji bi predvsem morali določiti prave usmeritve in zaporedje izpolnjevanja. Naj navedemo samo to, da je bil v Sloveniji sprejet Akcijski načrt (AN OVE 2010). Težava je v tem, da bi morali po prepričanju strokovnjakov, ki se s temi posli ukvarjajo, in tudi našem mnenju
akcijski načrt za obnovljive vire je prišel prehitro in še pred sprejemom nacionalnega energetskega programa. Zdrava pamet in že stari grki so nam povedali, da potrebujemo najprej premislek, potem dejanja, najprej strateške dokumente, šele potem akcijske.
april a
pril 2011
58
42
oko
lje
42
oko
lje
imeti prej nacionalni energetski program in energetski zakon, kjer se odloča o konceptu in strategijah energetske oskrbe, šele potem naj bi se pripravil ustrezni akcijski načrt.
Uporaba biogoriv je velika priložnostiAleš Zver, Keter Organica:
Uporaba biogoriv je poleg doseganja cilja ak-cijskega načrta nujna še iz drugih razlogov.
Zelena energija je namreč dober regulator zmanj-ševanja emisij CO2 in drugih še bolj škodljivih to-plogrednih plinov. Z vključevanjem vseh zelenih tehnologij in proizvodnjo zelene energije se lahko dolgoročno pridela dovolj energije za domače po-trebe. Slovenija je na področju virov zelene ener-gije pestra dežela. Imamo prav vse potenciale, kot so hidroenergija, sončna energija, energija vetra, geotermalna energija in energija iz biomase ter kombinacije različnih. Od biomase imamo velik potencial v gozdovih in omembe vreden poten-cial iz bioplina. Investiranje v zeleno energijo je zato dobro tudi z vidika decentralizacije, saj na ta način določene regije postajajo energetsko manj ali celo neodvisne. Zaradi decentralizirane proizvodnje energije se tudi potrebe in izgube pri transportu energije znatno znižajo, kar ima pozitivne vplive.
Z vidika gospodarnosti je proizvodnja in upo-raba biogoriv velika priložnost, saj poleg
zelene energije odpira nova delovna mesta. Kot smo že omenili, pa zelena energija decentralizira proizvodnjo energije, s čimer se zmanjšajo izgube oziroma stroški pri transportu energije. Z ekolo-škega vidika vseh virov zelene energije ne more-mo dati v isti koš. Različni načini izkoriščanja imajo namreč različne vplive na okolje, vsem pa je skupno, da celostno pozitivno vplivajo na okolje, saj jih sicer ne bi izkoriščali in jim rekli zelena energija. Odločitev za ta način pridobivanja ener-gije je vsekakor smiselna, če okolje to dopušča. Na kmetijah je tako smiselno postaviti bioplinarne, ki zaključujejo krog pridelave hrane in omogočajo kmetu dodaten zaslužek, hkrati pa so regulator cen, saj kmet ni odvisen od prodaje svojih pridel-kov na trg. Fotonapetostne elektrarne na strehah
objektov so vsekakor smiselne, v kolikor je dovolj sončnih ur, saj prav tako ugodno vplivajo na vsa tri področja: gospodarstvo, ekologijo in energe-tiko. Potem imamo možnost postavitve vetrnic, če le imamo dovolj vetra. Podobno je še z ostalimi obnovljivimi viri.
Vprašanje glede uporabe biogoriv z vidika potreb pri proizvodnji hrane je najverjetne-
je namenjeno izkoriščanju gojene biomase za namen proizvodnje bioplina. Na to vprašanje bom dal kar malo oster odgovor – o čevlju sodi naj kopitar, kot je povedal že Prešeren. Če si danes strokovnjak za področje X, ne moreš čez noč po-stati strokovnjak za področje Y, saj je za to, da zamenjaš neko znanstveno področje, potrebnega precej dela. Sam se s to tematiko ukvarjam od leta 2000 in spremljam dogajanje po svetu, še najbolj v razvitejših državah EU. Slovenija, tudi prej v bivši Jugoslaviji, nikoli ni bila prehransko preskrblje-na. Bila so leta, ko smo imeli dovolj določenega mesa. Trenutno nismo energetsko neodvisni in še marsikje nimamo neodvisnosti.
kvalitetno pridelana domača hrana zapusti našo državo kot surovina brez dodane vre-
dnosti, posledično pa uvozimo velike količine tuje hrane, za kar z največjim veseljem poskrbijo trgovci. Potem se zgodi gradnja bioplinarn in velik rompompom glede pomanjkanja hrane. Po drugi strani pa izgubimo okrog 9.000 ha kmetijske ob-delovalne zemlje in s kmetijstvom preneha cel kup kmetij. Tako se nam zaraste okrog 26.000 parcel. Nekateri pa vseeno kričijo hrana, hrana, hrana …, do katere imamo zelo mačehovski odnos že na samem začetku proizvodne verige, ko prvovrstna koruza in pšenica romata k sosedom. Poskrbeti bi morali za odkup poljščin, odkup mesa, seveda po konkurenčnih cenah, ki bodo kmetijskim druži-nam omogočale več kot le preživetje, kar pomeni, da bodo lahko šolale otroke, ki se bodo radi vrnili nazaj na kmetijo in nadaljevali delo kmeta.
Izkoriščanje zelene energije je najbolj vezano na kmetijsko dejavnost, saj reke tečejo po kmetovi
zemlji, veter piha čez kmetovo zemljo, na kmetovi zemlji raste biomasa, tudi pod kmetovo zemljo je topla geotermalna energija in v kmetovem hlevu nastaja gnoj, kateremu lahko dodamo vrednost, ko iz njega najprej naredimo bioplin, zemlji pa vrnemo visokokakovostno organsko gnojilo.
Nekoč je moral vsak kmet rediti vprežno ži-vino; da je ta preživela, je morala nekaj jesti
– »biogorivo«. V takratnih pogojih pridelovanja (agrotehnika) je bilo temu namenjenih veliko več površin kot sedaj. Takrat je 1 kmet prehranil 4 ljudi, sedaj jih 137. Z biogorivi lahko brez težav pokrijemo potrebe za obdelavo vseh površin in še nekaj energije nam ostane. Znano je, da na enoto površine pridelamo različno količino energenta. Tako na določeni površini pridelamo najmanj energije s pridobivanjem biodizla in največ z bioplinom.
Nastopa čas, ko bo kmet spet cenjen poklic, za katerega bo potrebno veliko znanja in po-
znavanja še mnogih novih panog. Na globalno
kmetijstvo zelo vpliva politika, kar je prav, ni pa prav, da se politika vmešava v tehnologijo in na področje, ki ga v svetu usmerja in regulira kapital. Ko se pojavi nov porabnik surovine, kot je gojena biomasa, se ustvari konkurenčnost, ki je dober regulator za krizo, predvsem z vidika preživetja kmeta.
Dr. Marta Svoljšak, direktorica področja TRKV v Petrol, d. d.
Poznano je, da sta Evropski parlament in Svet Evropske unije 23. aprila 2009 spre-
jela Direktivo 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije in obnovljivih virov (RED Direktiva) spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES in Direktivo 2009/30/ES o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogre-dnih plinov.
Posledično se še vedno pojavlja potreba za poseg v veljavno ureditev tega področja v
Sloveniji, saj s predvidenimi količinami dajanja biogoriv na trg znatno zaostajamo. Sprejet je bil tudi akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020, v katerem so obdelani tudi nekateri predlogi za pospeševanje rabe obno-vljivih virov energije v transportnem sektorju oziroma rabe biogoriv. Izvajanje teh ukrepov je predvideno šele v letu 2012, kar seveda še ne ustvarja okolja za pospeševanje rabe biogoriv v transportu. Ne glede na številne slabosti, ki jih biogoriva imajo (v ekonomskem in tehničnem smislu), so glede na ekonomijo obsega edina možnost, da EU doseže zastavljene cilje do leta 2020. EU bo kvantitativne cilje revidirala v letu 2013/2014, a bistveno v konceptu ne namerava odstopati. Dileme »hrana nasproti gorivom« so številne, do neke mere povsem razumne, a ne-malokrat predmet zlorabe in špekulacij.
Širša analiza izvedljivosti Nacionalnega akcij-skega načrta, ki ga je 8. julija 2010 sprejela
Vlada RS, za področje prometa terja skrben pri-stop in pripravo korigiranih obstoječih meha-nizmov podpore za spodbujanje rabe biogoriv ali morebitno vpeljavo novih, kot je npr. nujna vključitev končnega potrošnika v izvajanje ured-be. Distributer namreč s svojim poslovnim delo-vanjem po dosedanjem sistemu ne more vključiti oziroma spodbuditi končnega uporabnika in ne more odgovarjati za njegove odločitve o izbiri goriv, ki jih bo uporabljal v transportne namene.
Dileme »hrana nasproti gorivom« so številne, do neke mere povsem razumne, a nemalokrat predmet zlorabe in špekulacij.
Uporaba biogoriv je poleg doseganja cilja akcijskega načrta nujna še iz drugih razlogov. Zelena energija je namreč dober regulator zmanjševanja emisij co
2
in drugih še bolj škodljivih toplogrednih plinov.
Trajn
osTn
o
gradben
išTv
o foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
58
oko
lje
43
oko
lje
43
mag. Sabina Jordan1
Friderik Knez2
TrajnoSTno graDbenišTvo
ob vprašanju, kako graditi
za bodočnost, se moramo
zavedati pomena trajnostnega
gradbeništva. Trajnostno
gradbeništvo je dinamičen
odnos, v katerem naj bi vsi,
ki so v ta proces vpleteni,
ob upoštevanju okoljskih,
družbenoekonomskih in
kulturoloških vprašanj, delovali
s ciljem dosegati trajnostni
razvoj. Trajnostni razvoj
je bistvenega pomena za
sedanjost in bodočnost, saj z
njim ne ogrožamo možnosti
prihodnjih generacij, da tudi
te zadovoljijo svoje potrebe.
Strategija trajnostnega razvoja
tako obsega gospodarski in
družbeni razvoj ter varovanje
okolja.
Kako graditi za prihodnost, vroče vprašanje
Stanje v gradbenem sektorju
Večina stavb, v katerih bivamo in delujemo danes, je velik potrošnik energije. Kar 40
odstotkov končne energije se v stavbah namreč porabi za ogrevanje in hlajenje. Tovrstna potro-šnja in način rabe energije proizvede skoraj 40
odstotkov emisij CO2. V Sloveniji je zabeležen le približno 1 odstotek novogradenj letno, pri čemer je kvaliteta tega prirastka vprašljiva. Podobno je pri prenovah, kjer je kvaliteta pre-novljenih objektov z energetskega vidika goto-vo slabša, poleg tega jih je manj kot 2 odstotka.
Do nedavnega smo se pri obravnavah stavb omejevali zgolj na rabo energije v stavbah.
Ta koncept običajno opisujemo z energetskim trikotnikom, ki podaja logično sosledje glede rabe energije: zmanjšanje potreb po energiji v stavbah, zagotavljanje potrebne energije za delovanje z obnovljivimi viri in le v najmanjši meri dopolnjevanje s fosilnimi viri. Vemo, da se življenjska doba vsakega proizvoda, tudi stavbe, začne mnogo pred pričetkom uporabe, s fazo proizvodnje, in konča po uporabi, s fazo razgradnje. Dejstvo je, da vplivi nastopajo v vseh omenjenih fazah in da le z obravna-vo potrošene energije ne zajamemo vseh. Potrebujemo torej nov pristop pri načrtova-nju, odločanju in operativnem delovanju. To so lahko vseživljenjske analize.
Trajnostno gradbeništvo
V trajnostnem gradbeništvu stavbo obrav-navamo tako, da so pri tem uravnoteženi
in nadzorovani vsi vplivi, tako okoljski, eko-nomski kot družbeni. Obravnava obsega vse elemente: snovne, energetske, prostorske in druge, ki vstopajo v sistem stavbe skozi njeno
1 mag. Sabina Jordan, univ. dipl. inž. arh., Zavod za gradbeništvo Slovenije2 Friderik Knez, univ. dipl. fiz., Zavod za gradbeništvo Slovenije
v trajnostnem gradbeništvu stavbo obravnavamo tako, da so pri tem uravnoteženi in nadzorovani vsi vplivi, tako okoljski, ekonomski kot družbeni.
namen in obseganalize
analiza inventarja
določevanje vlivov
interpretacija
debelina izolacije (mm)150
1.200
900
600
300
0
400
300
200
100
0180 210 240 270 300
kWh/
m2
kg C
O2 e
kv.
50 let
40 let
30 let
20 let
10 let
400
350
300
250
200
150
100
50
0
debelina izolacije (mm)150 180 210 240 270 300
kg C
O2 e
kv.
50 let
10 let
Slika 1: Medsebojno soodvisni deli ana-lize LCA, ki poteka po standardizirani
metodologiji
Graf 1: Energija in emisije CO2-ekv. za
različne debeline toplotne izolacije za fazo rabe proizvoda
Graf 2: Emisije CO2-ekv. za različne debeli-
ne toplotne izolacije za fazo rabe proizvo-da ter za fazo rabe in proizvodnjeap
ril a
pril 2011
58
44
oko
lje
44
oko
lje
življenjsko dobo. Proces zahteva celovito, enakovredno, vseživljenjsko analizo in ovre-dnotenje. Pri tem ne smemo pozabiti osnovne funkcije stavbe, ki naj bo narejena po meri sodobnega človeka, za njegovo zdravo delo-vanje in bivanje. Zadovoljuje naj vse njegove potrebe in zahteve po udobju, hkrati pa mora biti v skladu s potrebami globalizirane infor-macijskotehnološke družbe.
okoljski vidik trajnostne gradnje
okoljski vidik trajnostne gradnje ocenjuje-mo z vseživljenjskimi analizami, v katerih
analiziramo vpliv stavbe na okolje po meto-dologiji LCA (Life Cycle Assessment). Namen take analize je zajeti vse okoljske vplive stavbe v celotni življenjski dobi stavbe. Vplivi običajno nastopajo v vseh življenjskih fazah stavbe, v različnih stopnjah intenzitete, na različnih ni-vojih – delujejo bolj ali manj globalno oziroma lokalno. Rezultati analiz so ocene obremenitev na okolje, ki se odražajo kot potencialni vplivi na okolje, kot direktne obremenitve okolja in kot izkoriščanja okolja. Analiza poteka po stan-dardizirani metodologiji in v grobem obsega štiri dele, ki so med seboj soodvisni: definiranje namena in obsega študije, izdelavo analize inventarja LCA, določanje vplivov na okolje in interpretacijo rezultatov. Pri najpomemb-nejšem, interpretaciji rezultatov, se pregledajo prednosti in slabosti sistema, vplivi v celotnem sistemu, občutljivost in negotovost sistema, ovrednotijo se rezultati, vse izbire ter pred-postavke in podajo splošni zaključki analize in priporočila.
V splošnem se analize LCA na nivoju pro-izvoda uporabljajo za določanje njegove
okoljske učinkovitosti, za iskanje izvorov problema, za izboljšave in tudi za načrtovanje novega proizvoda. Uporabljajo se tudi kot orod-je pri izbiri sorodnih proizvodov. Širše gledano pa so analize LCA uporabne za informiranje v industriji, v nevladnih organizacijah, pri pla-niranju strategij, prioritet, pri izbiri kazalcev
okoljske učinkovitosti, na področju marketinga – za sheme označevanja proizvodov, podajanje okoljskih zahtev, za okoljske izjave za proizvod.
primer analize lca – ravna streha
V nadaljevanju je predstavljen primer tovr-stne analize LCA strehe, izdelan na Zavodu
za gradbeništvo Slovenije. Za izhodišče smo si postavili enostavno modeliranje 1 m2 ravne strehe, na kateri smo opazovali vpliv različnih debelin toplotne izolacije (od 150 do 300 mm) na okolje. V analizo smo vključili vplive proi-zvodnje, transporta, rabe energije za toplotno izolacijo v obdobju 10 do 50 let. Za fazo rabe je bila upoštevana stacionarna analiza z računom transmisijskih toplotnih izgub skozi obravna-van primer 1 m2 ravne strehe.
Prvi del analize se nanaša le na fazo rabe 1 m2 ravne strehe pri različnih debelinah
toplotne izolacije in za različna časovna obdo-bja življenjske dobe proizvoda. Raba energije in posledično emisije CO2-ekv. za fazo rabe je za različne debeline toplotne izolacije močno v odvisnosti od opazovanega obdobja. Vpliv debeline toplotne izolacije se najmanj odraža pri desetletni opazovani dobi, medtem ko pri petdesetletni opazovalni življenjski dobi de-belina toplotne izolacije odločujoče vpliva na rabo energije in emisije CO2-ekv.
V drugem delu smo poleg rabe proizvoda v analizo vključili še proizvodnjo 1 m2
toplotne izolacije v ustrezni debelini. Graf
tako prikazuje emisije CO2-ekv. za fazo rabe proizvoda in fazo proizvodnje za dve opazovani obdobji: desetletno in petdesetletno obdobje (rdeči črti). Pri petdesetletnem obdobju pro-izvodnja toplotne izolacije debeline 300 mm predstavlja preko 20 odstotkov celotne vre-dnosti emisij, nastalih s proizvodnjo in rabo. Pri desetletnem opazovanem obdobju pa pro-izvodnja za isto izolacijo predstavlja skoraj 60 odstotkov celotne vrednosti emisij, nastalih s proizvodnjo in rabo. Pri ocenjevanju sta torej ključni življenjska doba proizvoda in debelina toplotne izolacije. Vsekakor so velike debeline, 30 cm (in smiselno več), ekološko upravičene.
ekonomski vidik trajnostne gradnje
Z ekonomskega vidika trajnostne gradnje so pomembni vsi stroški, ki so povezani s
stavbo in njenimi deli ter delovanjem v njeni celotni življenjski dobi. Ocenjevanje stavbe z ekonomskega vidika poteka po metodologiji LCC (Life Cycle Costing). V analizi so upo-števani izbrani proizvodi, materiali, rešitve, procesi, tip gradnje, način gradnje, stroški za ogrevanje, hlajenje, mehansko prezračevanje, priprava tople sanitarne vode, umetna osvetli-tev, delovanje strojnih naprav in sistemov, pa tudi vzdrževanje, menjava dotrajanih delov, čiščenje/nega površin in razgradnja stavbe. Metodologija LCC je sorodna metodologiji LCA, zato postopek poteka na podoben način, le da gre za drugo vrsto podatkov.
Družbeni vidik trajnostne gradnje
Najtežje je ocenjevati družbeni vidik trajno-stne gradnje. Pri tem procesu se ocenjuje
vplive na zdravje in navade uporabnika ter vplive na stopnjo zadovoljstva uporabnikov. Ocene temeljijo na subjektivnem doživljanju
okoljski vidik trajnostne gradnje ocenjujemo z vseživljenjskimi analizami, v katerih analiziramo vpliv stavbe na okolje po metodologiji lca (life cycle assessment).
Za tehnično kulturo v gradbeništvu Zavod za gradbeništvo Slovenije / Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 280 42 50, F: 01 280 44 84, [email protected], www.zag.si
ZAG je javni raziskovalni zavod, ki z vrhunsko ekipo strokovnjakov deluje na področju raziskav in preskušanja gradbenih materialov ter potrjevanja skladnosti gradbenih in drugih proizvodov ter siste-mov kontrole proizvodnje.Zagotavljamo celostne visokokakovostne storitve ter tehnično, tehnološko in raziskovalno-znan-stveno podporo v gradbeništvu. Soustvarjamo evropski gradbeni prostor ter uspešno prenašamo znanje v domačo industrijo.Izvajamo:- temeljne in uporabne raziskave ter predkonku-
renčni razvoj na področju gradbenih materialov in konstrukcij,
- razvoj novih materialov, metod preskušanja in meritev,
- preskušanje gradbenih materialov in proizvodov ter vseh vrst konstrukcij,
- izdajanje certifikatov o skladnosti (certificira-nje) in podeljevanje slovenskih in evropskih tehničnih soglasij skladno z določbami Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro),
- tehnične preskuse in analize, študije, preiska-ve, meritve, preglede, opazovanja, ekspertno svetovanje in sodelovanje pri revizijah ter analize stanja na področjih gradbenih objektov, transportnih naprav, prometnic ter naravnega in bivalnega okolja,
- kalibriranje in overjanje meril, etalonov in referenčnih materialov.
Raziskovalci ZAG vseskozi aktivno sodelujemo na domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih.Vsi laboratoriji so akreditirani po EN ISO/IEC 17025. ZAG je priglašeni in akreditirani certifika-cijski organ za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov po EN 45011 in kontrolni organ za overjanje meril po EN ISO/IEC 17020. ZAG je lastnik certifikata sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2008.
Pro
moci
ja
april a
pril 2011
58
oko
lje
45
oko
lje
45
uporabnikov. Ocenjuje se lahko: toplotno, zvočno, svetlobno in vizuelno udobje, varnost pri uporabi, zaščita pred sevanjem, prostorsko--funkcionalna umestitev v okolje, funkcional-na dostopnost, integracija z okoljem, oblikovna sprejemljivost, sprejemljivost visokotehnolo-ških materialov in tehnologij ipd. Dejansko gre za nemerljive podatke in v veliki meri za subjektiven odnos do okolja.
Trajnostno vrednotenje
Trajnostno vrednotenje nepremičnin zajema celotno življenjsko dobo in vse vstopajoče
elemente (materiale, proizvode, energijo). V pomoč nam je lahko pri odločitvah na vseh nivojih – od načrtovanja, proizvodnje, naro-čanja in naprej do končnega akterja v procesu graditve. Trajnostno vrednotenje nepremičnin s pomočjo razčlenitvenih, celovitih analiz ocenjuje začetni vložek (faza proizvodnje, gra-dnje), vse dodatne vložke (faza rabe – energija, vzdrževanje, menjava elementov, interakcija z okoljem) in končni vložek (razgradnja, po-novna raba, reciklaža, uničenje). Dejavnik, ki lahko pomembno prispeva k vrednosti stavbe
in se z zgodnjo analizo razkrije, je kvaliteta na-črtovanja: premišljen osnovni koncept, izbira ustreznih materialov, proizvodov in tehnologij ter načina gradnje, uporaba novih tehnologij itd. Dodatna dejavnika sta prav gotovo še dobra izvedba (kvaliteta gradnje, sistematičnost, izo-gibanje napakam) in način rabe (režim bivanja, vzdrževanje, nega).
Zaenkrat se vrednost stavbe pri nas omejuje na energetsko oceno iz faze rabe stavbe, torej
rabo energije v času njene uporabe, ki naj bi se v praksi izkazovala v obliki energetske izkaznice. Da bi lahko govorili o trajnostni oceni, bi bilo treba oceno razširiti na celotno življenjsko dobo stavbe in vključiti poleg še ostale dejavnike. Za kaj takega bo nedvomno potrebno najprej vzpostaviti metodologijo in potem še sistem trajnostnega certificiranja stavb.
Sklep
Vseživljenjske analize bodo dejansko pripo-mogle k zmanjševanju vplivov na okolje in
rezultirale v konkurenčno prednost proizvodov, tudi stavb. Njihovo uveljavljanje in uporaba bosta zanesljivo doprinesla tudi k spreminjanje družbe in višanju kakovosti življenja.
najtežje je ocenjevati družbeni vidik trajnostne gradnje. pri tem procesu se ocenjuje vplive na zdravje in navade uporabnika ter vplive na stopnjo zadovoljstva uporabnikov.
Obraz
foto
: arh
iv p
odje
tja
april a
pril 2011
58
46
oko
lje
46
oko
lje
Obraz
»Seveda bodo višje cene nafte in plina spodbudile posamezne porabnike, da
se bodo v svojih stanovanjskih hišah pričeli ogrevati z lesno biomaso. Vendar pa njihove odločitve, četudi bodo množične, ne bodo imele večjega pomena na nacionalni ravni, kjer je država sama svojim državljanom najslabši vzornik, saj večino svojih objektov, razen nekaj šol, vrtcev in pred kratkim Gozdarskega inšti-tuta, še vedno ogreva s fosilnimi gorivi. Celoten javni sektor porabi preveč toplotne energije iz fosilnih goriv in ne pripravlja ustreznih projek-tov za zamenjavo zdajšnjih sistemov z novimi, ki bi temeljili na rabi lesne biomase.«
Občine izrazito sledijo interesom
David Špeh tudi občin ne vidi kot odločil-nih dejavnikov pri večji izrabi obnovljivih
virov energije v Sloveniji. Ne vseh, seveda, saj ima hitro rastoče podjetje Biomasa, ki velja za vodilnega pri gradnji sistemov za izrabo lesne biomase v energetske namene pri nas in v katerem je kot tehnični direktor zaposlen, z nekaterimi zelo dobre izkušnje. V občinah Luče, Mozirje, Solčava in Postojna je namreč prav njihovo podjetje pridobilo občinske kon-cesije za zagotavljanje daljinskega ogrevanja javnih in zasebnih stavb z lesno biomaso, s svojim znanjem in tehnološkimi rešitvami pa je na različnih delih Slovenije v zadnjih dese-tih letih postavilo skupaj že 1.300 različnih
individualnih in daljinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso za različne naročnike.
»občine se – ne glede na lepe primere dobre prakse – vseeno v premajhnem
številu ukvarjajo z vprašanjem učinkovitejše rabe obnovljivih virov energije in s prostorski-mi načrti, ki so potrebni pri gradnji daljinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso,« ugotavlja David Špeh. Besed ne izreka na pamet, temveč jih utemeljuje z izkušnjami, ki si jih je kot mlad
diplomiranec pridobil na občini Luče, kjer je štiri leta, preden se je zaposlil v Biomasi, opra-vljal delo direktorja občinske uprave.
Takrat je do obisti spoznal upravne postop-ke, vključno s problemi, ki jih podaljšujejo,
ovirajo in jih delajo neproduktivne, težave, ki izhajajo iz nesprejetih prostorskih planov, in prišel do spoznanja, da je gonilna sila razvoja občin predvsem in izključno – interes. Če ga občine na kateremkoli področju imajo in se pri njegovi uresničitvi povežejo z gospodar-stvom, potem ga zagotovo tudi uresničijo. Če
Slovenija si v dolgoročni
energetski politiki zastavlja
pomemben cilj: do leta 2020
namerava več kot podvojiti
zdajšnji delež obnovljivih
virov energije in ga povečati
kar na 25 odstotkov v končni
porabi vse energije v državi.
Načrtovana je tudi bistveno
večja izraba lesne biomase v
energetske namene, ki znotraj
celotnega deleža trdne biomase
– ta s 60 odstotki tvori
najpomembnejši obnovljiv vir
energije v Sloveniji – zagotavlja
največji del. David Špeh, 33-
letni diplomirani organizator
menedžer in tehnični direktor
zasebnega podjetja biomasa iz
Luč, ki pozna težave pri uporabi
lesne biomase v energetske
namene, je do dolgoročnega
energetskega cilja Slovenije
in zvišanja deleža obnovljivih
virov energije na 25 odstotkov
zelo zadržan. Pravzaprav je
kar prepričan, da ga zaradi
številnih težav tudi na dolgi rok
ne bomo mogli doseči.
Država ima velike cilje, a daje slab zgled
Celoten javni sektor porabi preveč toplotne energije iz fosilnih goriv in ne pripravlja ustreznih projektov za zamenjavo zdajšnjih sistemov z novimi, ki bi temeljili na rabi lesne biomase.
Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si
OEodpadna embalaža
OEEOodpadna električna in elektronska oprema
OBAodpadne baterije in
akumulatorji
ONSodpadne nagrobne
sveče
OZodpadna zdravila
april a
pril 2011
58
oko
lje
47
oko
lje
47
torej občine izkažejo interes za to, da želijo postati okolju prijaznejše in zato zagotoviti daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso, ki je dolgoročno cenovno smotrnejši in zaradi rabe obnovljivega vira okolju prijaznejši, potem ga bodo tudi uresničile. Jasno izkazan interes pa bo občine vodil tudi v pripravo prostorskih aktov za gradnjo manjših sistemov ogrevanja na lesno biomaso, ki jih imajo zdaj le redke.
»Delo v javni upravi je bilo zame neprecen-ljiva izkušnja, a sem kmalu ugotovil,
da nisem pravi človek zanj. Zato sem po štirih letih direktorovanja občinske uprave v Lučah sprejel vabilo prijatelja in lastnika Ekoena in Biomase, Roka Suhadolnika, ter se zaposlil v njegovem podjetju,« je svojo karierno odloči-tev pojasnil David Špeh. Delo v gospodarstvu mu prinaša nove izzive, terja nenehno iskanje novih rešitev, poglabljanje znanja in oblikova-nje odločitev, pomembnih za razvoj podjetja.
bodo filtri oklestili naložbe?
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in sre-dnjih kurilnih naprav, ki jo je pred kratkim
sprejela država in bo že čez nekaj mesecev pri
malih kurilnih napravah na lesno biomaso, moči od 4 do 1.000 kilovatov, omejila vsebnost praha v dimnih plinih z zdajšnjih 100 miligra-mov na kubični meter na samo 20 miligramov, kar je trenutno med najstrožjimi omejitvami v Evropi, pa zna po mnenju Davida Špeha še dodatno oddaljiti dolgoročni cilj Slovenije po bistvenem povečanju deleža obnovljivih virov v njeni energetski bilanci. Ukrep bo namreč od graditeljev sistemov ogrevanja na lesno bi-
omaso zahteval vgrajevanje dragih filtrov, kar bo naložbo seveda podražilo. Že zdaj pa velja, da je naložba v izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja z lesno biomaso v startu dražja od tiste na plin ali kurilno olje in se zaradi nižjih cen energenta obrestuje šele čez tri do osem let.
»Nova zahteva po manjši vsebnosti praha v dimnih plinih bo tako zmanjšala
konkurenčnost naprav in sistemov ogreva-nja z lesno biomaso v primerjavi z drugimi, ki kot energent uporabljajo fosilna goriva. Zato izvajalci sklepamo, da nas nova uredba do pomembnega energetskega, ekološkega in gospodarskega cilja države ne bo približevala, temveč od njega le oddaljevala.«
Čeprav je David Špeh pri ocenah državnih ukrepov in ciljev zelo zadržan, pa je to-
liko bolj prepričan, da je podjetje Biomasa, ki zaposluje petnajst ljudi, na pravi razvojni poti. To dejstvo ga toliko bolj radosti, ker gre za podjetje, ki je zraslo v lokalnem okolju, je tesno povezano z domačimi ljudmi in je na-vezano na največje naravno bogastvo Zgornje Savinjske doline in Luč, na gozd in les. Mu je kot mlademu strokovnjaku izziv delati in živeti v domačem kraju?
»Če hočeš na začetku svoje karierne poti nekaj pokazati in ustvariti, se moraš
po šolanju vrniti v domači kraj, saj v njem zaradi družine in znanstev lažje začneš,« pravi David Špeh. In dodaja, da si pravzaprav nikoli ni zares želel kam drugam kot domov. V Zgornjo Savinjsko dolino, v občino Luče in v Podvolovljek, kjer ima družino in kjer je zrastel na ugledni turistični kmetiji Pogorevc.
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav zna še dodatno oddaljiti dolgoročni cilj Slovenije po bistvenem povečanju deleža obnovljivih virov v njeni energetski bilanci.
Pro
moci
ja
Gorenje Surovina ponuja celovito rešitev za vse vrste odpadkov Gorenje Surovina ponuja celovito rešitev za vse vrste odpadkov
nekovinski materiali vrnejo nazaj v pro-izvodnjo, s čimer prispevajo k ohranitvi dragocenih naravnih virov.
Iz odpadkov tudi gorivo
V družbi so razvili tudi program prido-bivanja alternativnega trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov, katerih snovna izraba ni več mogoča. Gorivo pridobi-vajo po sistemu SRF, kar pomeni kon-troliran vhod odpadnih materialov in proizvodnjo s predpisanimi recepturami mešanja za zagotavljanje kakovostnega goriva z določeno kurilno vrednostjo ter drugimi kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi, kot to zahtevajo prevzemni-ki, katerim gorivo služi kot pomemben vir energije. Kot osnovni material za proizvodnjo trdnega goriva uporabljajo industrijske odpadke, kosovne odpadke, ostanke embalaže, odpadno embala-žo, ostanke ločenih frakcij komunalnih odpadkov po razvrščanju in druge ne-nevarne odpadke, ki jih zaradi nečistoč ni mogoče presortirati in pripraviti kot sekundarno surovino. Neoporečno ka-
kovost tako kovinskega in nekovinskega dela vhodnih odpadnih materialov kot končnega produkta zagotavljajo s stalni-mi laboratorijskimi analizami. Surovinina linija za proizvodnjo trdnega goriva iz odpadkov je sicer prva tovrstna zasebna investicija v Sloveniji.
Širitev poslovanja v JV Evropi
Gorenje Surovina je od leta 2007 del Skupine Gorenje in njene divizije Ekologija, energetika in storitve. Jure Fišer, direktor podjetja, je o prihodnjih načrtih družbe povedal: »Okoljevarstvene zahteve v Evropski uniji se zvišujejo in v konceptu ravnanja z odpadki moramo obvladovati vse vrste odpadkov in za njih najti tudi ustrezne rešitve. Z vstopom v Skupino Gorenje smo nadgradili naše poslovne dejavnosti in načrte usmerili v
Gorenje Surovina praznuje letos 60 let znanja in izkušenj na področju ravna-nja z odpadki. 3. aprila 1951 je namreč Mestni ljudski odbor mesta Maribor ustanovil delovno organizacijo Surovina. Podjetje je takrat še delovalo na lokalni ravni z nalogo zbiranja, sortiranja in prodaje koristnih odpadkov, vendar je že v naslednjih letih razširilo svoje aktivno-sti na širše območje Slovenije, pa tudi Jugoslavije.
Danes je Gorenje Surovina vodilno podjetje v svoji panogi na slovenskem trgu. Poslovnim partnerjem iz industrije, trgovine, obrti in javnega sektorja ponu-ja celovito rešitev za vse vrste odpadkov (jekleni odpad, odpadne barvne kovine, odpadne nekovine, odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo). Vsa podjetja, ki so v skladu s Predpisom o embalaži in odpadni embalaži zavezana k ustreznemu ravna-nju in poročanju, lahko to obveznost s pogodbo prenesejo na njeno embalažno shemo. Odpadke pa prevzemajo tudi od fizičnih oseb.
S pomočjo moderne infrastrukture in visoko tehnoloških strojev prevzete od-padke najprej ustrezno sortirajo, nato pa stisnejo, razrežejo, zmeljejo in pripravijo v končno obliko, sprejemljivo za konč-ne uporabnike. Na letni ravni obdelajo okrog 260.000 ton odpadkov in pri tem poskrbijo, da se koristni kovinski in
širitev na celotno območje Jugovzhodne Evrope. Kot del Skupine Gorenje, ki je dobro uveljavljeno ime na teh trgih, imamo namreč možnost prodreti tudi v države bivše Jugoslavije, ki se na področju okoljevarstvene zakonodaje približujejo standardom Evropske unije. Cilj, ki smo si ga zastavili, pa je postati največja družba za celovite storitve ravnanja z odpadki na področju Jugovzhodne Evrope.«
Pro
moci
ja
Pro
met
na
infr
astr
uktu
ra fo
to: S
hutt
erst
ock
Gorenje Surovina ponuja celovito rešitev za vse vrste odpadkov Gorenje Surovina ponuja celovito rešitev za vse vrste odpadkov
nekovinski materiali vrnejo nazaj v pro-izvodnjo, s čimer prispevajo k ohranitvi dragocenih naravnih virov.
Iz odpadkov tudi gorivo
V družbi so razvili tudi program prido-bivanja alternativnega trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov, katerih snovna izraba ni več mogoča. Gorivo pridobi-vajo po sistemu SRF, kar pomeni kon-troliran vhod odpadnih materialov in proizvodnjo s predpisanimi recepturami mešanja za zagotavljanje kakovostnega goriva z določeno kurilno vrednostjo ter drugimi kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi, kot to zahtevajo prevzemni-ki, katerim gorivo služi kot pomemben vir energije. Kot osnovni material za proizvodnjo trdnega goriva uporabljajo industrijske odpadke, kosovne odpadke, ostanke embalaže, odpadno embala-žo, ostanke ločenih frakcij komunalnih odpadkov po razvrščanju in druge ne-nevarne odpadke, ki jih zaradi nečistoč ni mogoče presortirati in pripraviti kot sekundarno surovino. Neoporečno ka-
kovost tako kovinskega in nekovinskega dela vhodnih odpadnih materialov kot končnega produkta zagotavljajo s stalni-mi laboratorijskimi analizami. Surovinina linija za proizvodnjo trdnega goriva iz odpadkov je sicer prva tovrstna zasebna investicija v Sloveniji.
Širitev poslovanja v JV Evropi
Gorenje Surovina je od leta 2007 del Skupine Gorenje in njene divizije Ekologija, energetika in storitve. Jure Fišer, direktor podjetja, je o prihodnjih načrtih družbe povedal: »Okoljevarstvene zahteve v Evropski uniji se zvišujejo in v konceptu ravnanja z odpadki moramo obvladovati vse vrste odpadkov in za njih najti tudi ustrezne rešitve. Z vstopom v Skupino Gorenje smo nadgradili naše poslovne dejavnosti in načrte usmerili v
Gorenje Surovina praznuje letos 60 let znanja in izkušenj na področju ravna-nja z odpadki. 3. aprila 1951 je namreč Mestni ljudski odbor mesta Maribor ustanovil delovno organizacijo Surovina. Podjetje je takrat še delovalo na lokalni ravni z nalogo zbiranja, sortiranja in prodaje koristnih odpadkov, vendar je že v naslednjih letih razširilo svoje aktivno-sti na širše območje Slovenije, pa tudi Jugoslavije.
Danes je Gorenje Surovina vodilno podjetje v svoji panogi na slovenskem trgu. Poslovnim partnerjem iz industrije, trgovine, obrti in javnega sektorja ponu-ja celovito rešitev za vse vrste odpadkov (jekleni odpad, odpadne barvne kovine, odpadne nekovine, odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo). Vsa podjetja, ki so v skladu s Predpisom o embalaži in odpadni embalaži zavezana k ustreznemu ravna-nju in poročanju, lahko to obveznost s pogodbo prenesejo na njeno embalažno shemo. Odpadke pa prevzemajo tudi od fizičnih oseb.
S pomočjo moderne infrastrukture in visoko tehnoloških strojev prevzete od-padke najprej ustrezno sortirajo, nato pa stisnejo, razrežejo, zmeljejo in pripravijo v končno obliko, sprejemljivo za konč-ne uporabnike. Na letni ravni obdelajo okrog 260.000 ton odpadkov in pri tem poskrbijo, da se koristni kovinski in
širitev na celotno območje Jugovzhodne Evrope. Kot del Skupine Gorenje, ki je dobro uveljavljeno ime na teh trgih, imamo namreč možnost prodreti tudi v države bivše Jugoslavije, ki se na področju okoljevarstvene zakonodaje približujejo standardom Evropske unije. Cilj, ki smo si ga zastavili, pa je postati največja družba za celovite storitve ravnanja z odpadki na področju Jugovzhodne Evrope.«
april a
pril 2011
58
49
log
ISTI
kA
49
log
ISTI
kA
proMeTna inFraSTrUkTUra
Končno nove naložbe v podhranjene železnice
Boro De Corti
ali se v Sloveniji končno
začenja naložbeni ciklus v
železniško infrastrukturo?
Direkcija za vodenje investicij v
javno železniško infrastrukturo,
ki jo vodi dr. andrej godec,
pripravlja, organizira in vodi
več projektov, kjer je denarno
največja nova enotirna proga
Divača–koper, za katero so
pripravljalna dela že stekla. kaj
pa druge, že dolgo napovedane
naložbe?
»Ponosen in vesel sem, da smo izpolnili vse pogoje, premagali večino admini-
strativnih ovir in projekte zagnali v investi-cijski ciklus. Pri največjem, nanaša se na novo železniško progo Divača–Koper, vrednem 900 milijonov evrov, smo z razpisom za oddajo pri-pravljalnih del začeli že konec lanskega leta. V današnjem gospodarskem in političnem času je pomembno, da se začnejo fizična dela, in to je bil tudi naš cilj,« razmišlja dr. Andrej Godec, direktor Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Ministrstva za promet.
Direkcija na »prepihu«
Direkcija je že nekaj časa na prepihu, najbolj po sprejemu dopolnitev zakona o železni-
škem prometu decembra lani, ki z novo organi-zacijo tega področja ukinja direkcijo s sedežem v Mariboru. To celovito področje naložb v javno železniško infrastrukturo v okviru direkcije bodo razdelili na novogradnje in ustanovili novo družbo, drugi del bodo nadgradnje v železniško infrastrukturo, ki pomeni zdaj in v prihodnje največji sklop investicij.
Ministrstvo za promet bo z razpisom iskalo družbo, ki naj bi vodila te naložbe, nanj
pa se lahko prijavijo tudi Slovenske železnice, vendar ob pogoju, da se preoblikujejo v holding. Vlada še ni sprejela sklepa o ukinitvi direkci-je, ker so med ministri različni pogledi, ali je takšna delitev sploh dobra. Direkcija, ki se je leta 2003 preimenovala v agencijo, leta 2007 pa ponovno postala direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, lahko samo čaka, kaj se bo v prihodnje zgodilo, negotovost pa slabo vpliva na 28 zaposlenih, večinoma s fakultetno izobrazbo. Vsa dogajanja, ki pote-kajo v zvezi z nadaljnjim obstojem direkcije, so zavita v dobršno mero skrivnosti.
nova proga Divača–koper
Nova železniška proga Divača–Koper je največji naložbeni zalogaj v železniško
infrastrukturo, saj je ta izgradnja ocenjena po cenah iz preteklega leta na 899,3 milijona evrov. Za izgradnjo nove enotirne proge, ki ne bo ob sedanjem tiru, ampak na novi trasi, je odkupljeno že preko 80 odstotkov zemljišč. Dr. Andrej Godec računa, da bodo do jeseni
foto
: Mat
ej M
odri
jak
and
rej g
odec
Pro
moci
ja
april a
pril 2011
58
log
ISTI
kA
50
log
ISTI
kA
50
odkupljena vsa potrebna zemljišča za izgradnjo 27 kilometrov dolge nove proge med Koprom in Divačo z osmimi tuneli, dvema viaduktoma, naklonom 17 promilov in z možnostjo vožnje vlakov 160 kilometrov na uro. Direktor di-rekcije poudarja, da se brez nove proge Luka Koper ne more razvijati. Polovico denarja za izgradnjo nove proge bo zagotovila Evropska unija, drugi del bodo morali sami. »Pred letom dni bi rekel, da z zagotavljanjem denarja z naše strani ni problemov, zdajšnje denarne težave pa nam povzročajo precej sivih las,« dodaja Andrej Godec.
Začetek aktivnosti za izgradnjo drugega tira ali nove proge Koper–Divača sega v
devetdeseta leta, ko so v Evropi postavljali usklajene tehnične norme za izgradnjo pro-metnih koridorjev. Leta 1996 so bile izdelane smernice in oblikovanih 30 prednostnih pro-jektov, med katerimi je bil tudi peti koridor po našem ozemlju. Pobuda za državni lokacijski načrt je bila dana leta 1999, leta 2005 pa je bila izdana uredba o državnem lokacijskem načrtu za enotirno progo, ki naj bi bila po takratnih načrtih zgrajena do leta 2015.
Ustrezna meddržavna italijansko-slovenska komisija je leta 2007 sklenila, da se bo v
Črnem Kalu na enotirno progo priključila že-leznica med Trstom in Divačo. Naslednje leto so sprejeli sklep, da se bo enotirna proga spre-menila v dvotirno, medtem ko je lani sosednja Italija sporočila, da odstopa od železniškega priključka Trst–Divača. Potem so stekle aktiv-nosti za novo enotirno progo Divača–Koper. Pri spodnjem delu proge (Koper–Črni Kal) je prišlo do zapleta, ki ga bodo po prepričanju direktorja direkcije razrešili, tako da bi zanjo dobili grad-beno dovoljenje oktobra letos. Do septembra letos pa naj bi bil izdelan celoten investicijski program in bi lahko Evropski komisiji poslali vse, kar želijo, s tem pa bi dobili tudi zadnji žig, odločbo in predvsem denar, ki ga bo Evropska unija namenila za to novo progo.
v vlakih bodo dobre zveze
Vendar se v direkciji za vodenje investicij v javno infrastrukturo ne ukvarjajo samo z
novo železniško progo, ampak tudi drugimi številnimi projekti, ki sicer v denarnem po-gledu niso tako zajetni kot nova železniška povezava, vendar bo treba tudi zanje odšteti veliko denarja. Rekonstrukcija železniške po-vezave Pragersko–Hodoš (povečanje hitrosti do 160 kilometrov in elektrifikacija) bo stala blizu 180 milijonov evrov, z deli pa naj bi sklenili konec leta 2015. Druga etapa nadgradnje proge Pragersko–Murska Sobota bo stala okrog 65
nova železniška proga Divača–koper je največji naložbeni zalogaj v železniško infrastrukturo, saj je ta izgradnja ocenjena po cenah iz preteklega leta na 899,3 milijona evrov.
april a
pril 2011
58
51
log
ISTI
kA
51
log
ISTI
kA
milijonov evrov, rok za dokončanje pa so zadnji dnevi leta 2013. Pred nedavnim so že odprli ponudbe za izbor izvajalcev.
Na tej progi bodo modernizirali nivojske prehode, v kar bo treba vložiti okrog 100
milijonov evrov. Rok za dokončanje del je dolo-čen ob koncu leta 2015, vendar so bile pritožbe na izbor izvajalca za projektiranje, zato je ves postopek pred državno revizijsko komisijo. Modernizirati bo treba tudi obstoječo žele-zniško progo Divača–Koper, kjer dela potekajo brez zastojev, ocenjena vrednost del znaša 130 milijonov evrov.
Marsikdo se je srečal s komunikacijskimi težavami, ko je bil na vlakih slovenskih
železnic. Dr. Andrej Godec je glede tega po-vedal, da bodo težave odpravljene z uvedbo sistema GSM-R, digitalnega omrežja, ki ne bo pomembno samo za potnike, temveč predvsem za upravljanje prevozov in železnice. Sprva so načrtovali, da bodo ta sistem uvedli leta 2014. Čeprav že poteka projektiranje teh zadev, so prosili za podaljšanje roka izvedbe, in sicer za leto dni, tako da po zdajšnjih načrtih s telekomunikacijami na železnicah ne bi bilo problemov v letu 2015.
proga tudi do brniškega letališča
Med zelo pomembne projekte, kjer je začel teči postopek za umeščanje v prostor, je
železniška povezava z Letališčem dr. Jožeta Pučnika. Izdelana je bila študija o upraviče-nosti naložbe za novo progo Ljubljana–Kranj–Jesenice s povezavo z letališčem. Za izgradnjo ljubljanskega železniškega vozlišča so bile izdelane štiri različice. V postopek umeščanja v prostor so vzeli prvo in četrto različico, ki se med seboj razlikujeta tudi po tem, da ena predvideva železniške proge pod in nad zemljo, druga pa načrtuje vse proge v ljubljanskem žele-zniškem vozlišču pod zemljo. Gre za naložbo, ki bo po ocenjeni vrednosti stala okrog 3 milijarde evrov, medtem ko bi bilo treba za različico, ki predvideva vso izgradnjo pod zemljo, odšteti vsaj milijardo evrov več in morda še kaj zraven. Če ne bo zamud in če bo zagotovljen denar, se bo lahko začela ureditev ljubljanskega vozlišča leta 2017.
Sosednja Avstrija bo z dvotirno železniško progo na naši meji leta 2016, opozarja di-
rektor direkcije Andrej Godec. Nastaja kritično obdobje, kajti če se pri nas nič ne bo naredilo s to železniško povezavo, bo zato več vzrokov, da gredo mimo nas, in nas bodo obšli. Za gradnjo drugega tira Maribor–Šentilj je vlada aprila lani sprejela sklep o začetku priprave držav-nega prostorskega načrta. Zdaj teče razpis za izdelovalca idejnih zasnov in predinvesticijske
zasnove. Sočasno potekajo dejavnosti za pri-pravo državnega prostorskega načrta, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor. Če pri tem ne bo zamud in bo zagotovljen denar, se bo lahko gradnja drugega tira Maribor–Šentilj začela leta 2016.
Vzdrževalna dela na progah: Košana–Gornje Ležeče,Grosuplje–Kočevje, Dolga gora–
Poljčane in domači projekti bodo stali 160 milijonov evrov, denar zanje je zagotovljen, od tega bo 44 milijonov evropskega denarja.
Direkcija za vodenje investicij v javno žele-zniško infrastrukturo je telo ministrstva
za promet. Direkcija skrbi za kakovostno, varno in učinkovito javno železniško infrastrukturo, ki v skladu s standardi Evropske unije vzpo-stavlja tudi sodobno in enovito infrastruk-turo. Direkcija pripravlja, organizira in vodi investicije v javno železniško infrastrukturo v vseh fazah investicijskega procesa. Nadzira izvajanje pogodb o opravljanju gospodarskih javnih služb s področja železniškega prometa, gospodarjenju z javno železniško infrastruk-turo in železniškimi postajnimi poslopji. Za uresničevanje vseh teh nalog je potrebno veliko denarja, ki jih direkcija dobiva iz državnega proračuna in Evropske unije. Direkcija pa je tudi odgovorna za pripravo vlog za sofinan-ciranje projektov s sredstvi Evropske unije.
Med zelo pomembne projekte, kjer je začel teči postopek za umeščanje v prostor, je železniška povezava z letališčem dr. jožeta pučnika. izdelana je bila študija o upravičenosti naložbe za novo progo ljubljana–kranj–jesenice s povezavo z letališčem.
Za gradnjo drugega tira Maribor–šentilj je vlada aprila lani sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta. Zdaj teče razpis za izdelovalca idejnih zasnov in predinvesticijske zasnove.
okoljski priročniki
in učbeniki
Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si
Založnik in izdajatelj:
• OKOlJEVARSTVENA ZAKONODAJA (2010) avtorica: mag. Adrijana Viler kovačič
• VARSTVO OKOlJA (2010) avtorica: dr. jana Sterže
• GOSPODARJENJE Z ODPADNIMI VODAMI (2011) avtorja: dr. Milenko Roš, dr. jože Panjan
• OKOlJEVARSTVENE TEHNOlOGIJE (2011), avtorja: dr. Darko Drev, janja Čuvan
• MATERIAlI IN OKOlJE (2011), avtorica: mag. Mojca knez
odlična zbirka za vse, ki se ukvarjajo z okoljem
v občinah, podjetjih in v izobraževalnih ustanovah.
Vabimo k partnerstvu!
Fit media d.o.o., kidričeva 25, celjee-pošta: [email protected]
tel.: 03/ 42 66 700
novo!
Pro
moci
ja
foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
58
log
isti
ka
52
log
isti
ka
52
OVE in lOgistika
Alternativni viri energije v logističnih procesih
pred. mag. Matjaž Knez doc. dr. Bojan Rosi
1 Uvod
gospodarski razvoj družbe in standard njenih posameznikov sta neposredno
povezana z obsegom energetske porabe (Harden - Donahaue, Michaud, 2009). Žal je slednja v večini primerov okolju neprijazna in le v izjemnih primerih čista – tako po izvoru pridobivanja kot tudi po porabi goriv (biodi-zel, biogoriva, sončna in vetrna energija ipd.). Zavedati se moramo, da se bodo ob ohranitvi sedanjih (okoljevarstveno zanemarljivih in predvsem podcenjujočih) navad pri ravnanju z (vse bolj omejenimi) energijskimi viri potrebe sveta po rasti (po)rabe energije še naprej vsako leto povečevale (Owen, 2005). Skrajni čas je, da spremenimo modele obnašanja in s tem zmanj-šamo onesnaževanje okolja in učinkovitejšo (po)rabo energije (Ainsworth, 2008).
soočamo se namreč z negativnimi, po večini težko obvladljivimi ali celo neobvladljivimi
klimatskimi spremembami, ki jih povzroča človeštvo s svojim nepremišljenim sodobnim načinom življenja (Rose et al., 2005). Globalne ekološke sledi človeštva za več kot dvajset od-stotkov presegajo zmogljivosti planeta, vsako leto se prepad poveča za najmanj en odstotek (Brown, 2006). Statistična povezanost med
rastjo bruto družbenega proizvoda (BDP) na prebivalca in ekološkim odtisom držav sveta kaže visoko pozitivno korelacijo (Vintar Mally 2006). Nadaljevanje dosedanjega načina rasti BDP in modela gospodarskega razvoja na račun sedanjega in še večjega1 preseganja nosilnih zmogljivosti planeta bo ogrozilo eksistenco prihodnjih generacij in pospešilo podnebne spremembe ter izumiranje živalskih in rastlin-skih vrst. Po mnenju britanskega ekonomista Sterna (2006) globalnost podnebnih sprememb zahteva takojšen globalni odgovor ter medna-rodno sodelovanje vseh držav. Svet je sedaj glede boja proti podnebnim spremembam2, ki se nam vse bolj kažejo v različnih oblikah, v ključnem trenutku (Harden - Donahaue, Michaud, 2009). Znanstvena dognanja kažejo povečevanje resnih, nepovratnih posledic v primeru vztrajanja na obstoječem razvojno--tehnološko energetskem vzorcu, ki lahko ogrozi tudi svetovno gospodarstvo.
1 Število vozil, ki znatno prispeva h količini CO2 v ozračje, se iz leta v leto zelo povečuje. Leta 1950 je bilo na svetu okoli 50 milijonov vozil, leta 1994 že skoraj 600 mili-jonov. Če se bo takšen trend nadaljeval, se predvideva, da bo število vozil do leta 2050 naraslo na 3 bilijone (Sperling, 1995; Garling, Thogersen, 2001).2 George W. Bush je leta 2006 izjavil, da so Združene države Amerike odvisne od nafte, in s tem podal jasno izjavo, da problem resno vpliva na onesnaženost in s tem uničevanje okolja (Silverman, 2007).
Povzetek
Podjetja, ki so proaktivna in že
danes investirajo v »zelene, okolju
prijazne procese«, lažje in bolj
fleksibilno dosegajo konkurenčno
prednost, uspešneje kandidirajo
za evropska »eko« sredstva,
sledijo okoljski zakonodaji
itd. Vedno več se govori o
trajnostnem razvoju, alternativnih
virih energije, novih tehnologijah
z nižjim ogljičnim odtisom itd.
V prispevku smo pokazali
pomen uporabe električnih vozil
in obnovljivih virov energije
v logističnih procesih ter
njihovo integracijo v energetski
menedžment skladišča.
Ključne besede: obnovljivi viri
energije, energetski menedžment,
električna vozila, vehicle to grid
(V2g).
lokalnoomrežje
individualnapostaja
V2G
nadzornicenter
skladišče
proizvodnja
V2G
V2G
V2G
Slika 1: Koncept integracije električnih vozil v električno omrežje z V2G
april a
pril 2011
58
53
log
ISTI
kA
53
log
ISTI
kA
2 alternativni viri energije v logističnih procesih
Številne študije so pokazale vpliv energet-skega sektorja na količine izpusta CO2 v
ozračje (Köhler et al., 2006) in tudi, kako se z uporabo različnih tehnologij skozi zgodovino njihovega razvoja spreminja povpraševanje po energiji. Tehnologija je z vidika preučevanja vpliva le-teh na klimatske spremembe po-membna iz dveh razlogov (Barker et al., 2006): (!) uporaba tehnologije je pripeljala do današnje okoljske situacije in (!!) z uporabo moderne, okolju bolj prijazne tehnologije, lahko vplivamo na nižjo stopnjo onesnaževanja okolja in hkra-ti (po)rabo energije. Glede na prevladovanje deleža3 fosilnih goriv pri naraščanju (po)rabe energije lahko gibanje rasti ustavimo le z učin-kovitejšo (po)rabo energije, delež fosilnih goriv pa zmanjšamo le z bistveno večjim razvojem obnovljivih virov energije.
Prednosti uporabe obnovljivih virov energije se kažejo v pozitivnem učinku na podnebje,
stabilnosti v dobavi energije ter dolgoročni gospodarski koristi. Evropska komisija oce-njuje, da bo doseganje zastavljenih ciljev v podnebno-energetskem svežnju do leta 2020 pomenilo: zmanjšanje emisij CO2 v višini 600 do 900 milijonov ton letno, zmanjšanje pora-be fosilnih goriv za 200 do 300 milijonov ton letno, zmanjšanje odvisnosti EU od uvoženih fosilnih goriv ter s tem povečanje stabilnosti dobave energije v EU in večje spodbude za razvoj visokotehnoloških industrij z novimi gospodarskimi priložnostmi in delovnimi mesti (Evropa, 2008).
Po mnenju Patricka Truckerja (2006) je zato na strani odgovornih posameznikov
in skupin, vlad, podjetij ter drugih, da začnejo delovati proaktivno v smeri trajnostnega de-lovanja (npr. uporaba novih, okolju prijaznih tehnologij, investicije v gradnjo modernejših in energetsko učinkovitejših tovarn, integracija obnovljivih virov energije, optimizacija tran-sporta itd.).
kako pa je z integracijo okolju prijaznih ob-novljivih virov energije4 in novih tehnologij
3 Skupna raba energije se je leta 2007 povečala za občutno manj kot v obdobju 1992–2007. Največji delež so imela tekoča goriva, sledijo trdna goriva, jedrska energija, plinasta goriva in obnovljivi viri energije. V letu 2007 je bil delež obnovljivih virov energije drugi najnižji po letu 2000, glede na leto 2006 pa nižji za 6 odstotnih točk. Delež fosilnih goriv je bil enak kot leta 2006, kar je največji delež po letu 2000. Glede na EU-15 je v Sloveniji nižji delež tekočih in plinastih goriv, višji pa delež jedrske energije, trdnih goriv in obnovljivih virov, kjer pa nas EU-15 hitro dohiteva. Rast skupne rabe energije je v Sloveniji višja kot v EU-25 (ARSO, 2008).4 Evropski svet je 9. marca 2007 sprejel zavezujoč cilj povečanja stopnje obnovljive energije v skupni mešanici en-ergetskih virov EU od manj kot 7 odstotkov, kot je trenutna stopnja, na najmanj 20 odstotkov do leta 2020 (Gen, 2010).
v logistične procese? Ekonomski, okoljski in so-cialni cilji trajnostne razvojne politike so lahko doseženi samo z zanesljivo energetsko oskrbo (Owen, 2005). Slabost konvencionalnih energet-skih virov je med drugim tudi ta, da energija ni proizvedena na mestu potrošnje in jo je treba tja distribuirati, kar se odraža v velikih stroških ter izgubah energije. V času distribucije lahko pride do številnih škodljivih in nepredvidljivih, zato težko obvladljivih vplivov (teroristični napadi, naravne in elementarne nesreče itd.) iz okolja, ki lahko resno ogrozijo oskrbo industrije z ele-ktrično energijo.
Vse bolj se zato odraža pozitivna lastnost alternativnih, okolju prijaznih obnovljivih
virov energije, ki so lahko proizvedeni na mestu potrošnje, kjer ni potrebe po distribuciji, hkrati pa izločimo tudi možnosti negativnih vplivov iz okolja. S tem pripomoremo k stabilnosti porabe energije. S svojimi viri lahko namreč v času po-večanega povpraševanja, t. i. energetskih konic, dopolnjujemo energetske vire v javnem omrežju ter s tem vplivamo na prilagodljivost in enako-mernost porabe (Nemček, 2009). Edini problem obnovljivih, okolju prijaznih virov energije (npr. sonca in vetra) je sledeči: stroški proizvodnje električne energije so zelo visoki, izkoristki so majhni, nujna je potreba po shranjevanju energije. Prav tako je proizvodnja odvisna od
intenzitete svetlobe in vetra, ki ni napovedljiva in koencidenčna s povpraševanjem oz. porabo (Bernal - Agustín, Dufo - López, 2008).
Z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo je moč ugotoviti, da je energija iz obnovljivih virov,
ki se porabi v EU, večinoma pridobljena v EU. To pomeni manjšo nevarnost za prekinitev oskr-be z energijo in ublažitev povečanja cen goriv, zato je smiselno, da se v EU poveča proizvodnja energije, in sicer iz čim bolj raznolikega nabora energetskih virov. Če se energija dobavlja iz ra-znolikih energetskih virov, je oskrba z energijo zanesljivejša (MEMO, 2008).
Dopolnjevanje virov električne energije in s tem izravnavanje energetskih konic je
nemogoče izvajati brez integracije pametnih električnih omrežij, t. i. SmartGrids5, ki pome-nijo uporabo visoke tehnologije za nadzorovanje vodenja in upravljanja energetskih virov, odje-ma, možnih izpadov in vzdrževanja čim višje stopnje neodvisnosti oskrbe z energijo. Gre za enotno povezavo že znanih in novih elementov ter naprav s skupno točko, s katere se jih lahko krmili in s tem vpliva na njihovo delovanje ter tudi na skupne stroške poslovanja.
Boljša tehnologija je ključ do obvladovanja podnebnih sprememb, zato moramo poiska-
ti takšne nove postopke proizvodnje in uporabe energije, zadovoljevanja svojih potreb po hrani, prevoza in ogrevanja ter hlajenja svojih domov, da bomo z njimi lahko zmanjšali (po)rabo nafte, plina, premoga, dušikovih gnojil in drugih virov toplogrednih plinov, ki negativno vplivajo na okolje (Sachs, 2009).
5 Pametna omrežja (SmartGrids) zagotavljajo zanesljivo, varno, do okolja prijazno in ekonomično dobavo električne energije. Nova omrežja bodo precej povečala izkoriščanje ob-novljivih virov električne energije, uporabo novih tehnologij shranjevanja električne energije in izboljšanje ekonomičnosti ter zanesljivosti oskrbe z elektriko (Bakič, 2009).
raziskave v zadnjem času kažejo, da podjetja, ki so vodilna na področju energetskega menedžmenta, dosegajo boljše finančne rezultate.
april a
pril 2011
58
log
ISTI
kA
54
log
ISTI
kA
54
ekonomski, okoljski in socialni cilji trajnostne razvojne politike so lahko doseženi samo z zanesljivo energetsko oskrbo.
Vse več se govori o električnih vozilih (EV) nove generacije, ki bodo v veliki meri reše-
vala težave, ki smo jih opisovali v povezavi s problemi okolja, prav tako pa bodo, s svojo in-tegracijo v logistične procese, vplivala tudi na energetski menedžment podjetij. Z razvojem tehnologij, novih baterij ter z razvojem lažjih in močnejših elektromotorjev z direktnim po-gonom bodo električna vozila tehnično in tržno konkurenčna vozilom na konvencionalne pogo-ne. To bo pomenilo še lažjo in hitrejšo integracijo v poslovne logistične procese.
Prednosti EV so poleg okoljskih še: realistična (danes dostopna) in učinkovita tehnologija,
nova ali ohranjena delovna mesta, večinoma že pripravljena infrastruktura, relativno majhen vpliv na elek¬troenergetski sistem (če bi celoten vozni park EU-27 zamenjali z EV, bi povečali porabo električne energije za največ 22,6 od-stotka), komplementarnost z vetrno in fotovol-taično energijo, možnost zaželenega nočnega odjema električne energije, ponudba sistemskih storitev prek V2G ali V2H (Ve¬hicle to Grid – vračanje energije v električni energetski sistem, V2H – Vehicle to House) itd. (Levstek, 2009).
Svetovna logistična industrija predstavlja približno 5,4 bilijona evrov ali 13,8 odstotka
svetovnega BDP. To pomeni, da letni logistični stroški v Evropi in Severni Ameriki znašajo pri-bližno 1 bilijon evrov in v povprečju predstavlja-jo 10–15 odstotkov končnega stroška končnega izdelka, kar vključuje stroške, kot sta prevoz in skladiščenje (EU, 2006). Zato je problematika logističnega sektorja vedno bolj kompleksna in zadeva ne le porabe fosilnih goriv, pač pa posega predvsem v globalna vprašanja trajnostnega ra-zvoja6, racionalne rabe neobnovljivih naravnih virov in iskanje novih – alternativnih virov, onesnaževanja okolja, klimatskih sprememb, upadanja biološke raznovrstnosti, ogrožanja zdravja ljudi, povezana pa je seveda tudi z bo-dočim razvojem svetovne ekonomije.
Da bi zmanjšali izpuste CO2 v logistični indu-striji, so se vlade nekaterih držav že odločile
in sprejele zakonodajo, ki z dajatvami obreme-njuje vozila z veliko porabo goriva in posledično velikim izpustom CO2. Zato in zaradi vse višjih cen nafte proizvajalci avtomobilov vlagajo vedno več v raziskave, ki so namenjene iskanju tehničnih rešitev za večjo učinkovitost oziroma
6 Govorimo o trajnostnem razvoju, kjer težimo k temu, da je le-ta sinergijsko trajnosten z družbenoekonomskega, socialnega in okoljskega vidika.
nižjo porabo goriva. Cilj prizadevanj neodvisne svetovalne komisije za podnebne spremembe (CCC – Committiee on Climate Change) je letno zmanjšanje emisij CO2 za posameznika na 2,1 oziroma 2,6 tone, kar večina zdaj pridela že zgolj z zadovoljevanjem svojih potreb po mobilnosti. To pa je seveda dosegljivo z uvajanjem naprednih alternativnih oblik v logističnem transportu (hibridna in električna vozila ter vozila s pogo-nom na gorivne celice) (Evergo, 2009).
3 vehicle To grid (v2g) – za boljši energetski menedžment skladišča
kot prava rešitev ali kot naslednji korak v evoluciji razvoja alternativnih pogonov, ki
bodo poganjali logistično industrijo, se vedno bolj pojavlja elektrika. Vedno bolj se v logistične procese vpeljujejo električna vozila7, npr. za pro-cese distribucije blaga, nakladanja, razkladanja itd.
električno vozilo – »viličar«, ki je po mnenju Marka Cedilnika »lopata logistike«, se kot
osnovno delovno sredstvo že uporablja v večini skladišč. Zaradi tehnoloških inovacij in novih konceptov integracije električnih vozil v logi-stične procese pa lahko z veliko zanesljivostjo zatrdimo, da bomo viličarje oziroma baterije viličarjev skupaj z obnovljivimi viri energije kmalu lahko izkoriščali za izboljšanje energet-skega menedžmenta8 skladišč.
Raziskave v zadnjem času kažejo, da podjetja, ki so vodilna na področju energetskega me-
nedžmenta, dosegajo boljše finančne rezultate. Ne glede na to, ali gre za trgovsko ali industrij-sko podjetje, je energija člen v verigi dodane vrednosti in energetski menedžment izboljšuje končne poslovne izide (Lead, 2008).
7 Del TNT Express v Aziji v sodelovanju z velikim kitajskim avtomobilskim proizvajalcem in izdelovalcem električnih vozil poskusno opravlja dostavo z električnimi dostavnimi vozili v mestu Wuhan na Kitajskem. Sistem okoljskega ravnanja in sorodne cilje družba TNT podpira skozi lasten program Planet Me, ki ga je družba lansirala v letu 2007. Kljub ekonomski krizi je TNT odločen, da nad-aljuje z minimiziranjem svojih vplivov na okolje, s spreje-manjem nizkokarbonskih tehnologij in še učinkovitejšo porabo energije (TNT, 2009).8 Energetski menedžment je strukturirana skupina orga-nizacijskih, tehničnih in vedenjskih aktivnosti v podjetju. Namen energetskega menedžmenta je namreč gospodarno upravljanje z energijo, ekonomsko upravičeno zniževanje rabe in stroškov za energijo ter ohranjanje doseženega napredka. Upravljanje z energijo v podjetju obsega vse vidike nadzora nad energijo, saj izkušnje kažejo, da morajo podjetja za doseganje najboljših rezultatov uporabiti struk-turiran pristop v obliki določenih zaporednih aktivnosti oziroma dogodkov. Podjetja morajo pri tem seveda slediti tudi uporabi okoljskega standarda ISO 14001 in novega energetskega standarda EN 16001, ki je v Sloveniji začel veljati 1. oktobra 2009 (Moj Mikro, 2009).
energijo, proizvedeno iz sonca oziroma vetra, bomo čez dan prodajali direktno v javno
omrežje oziroma proizvedeno energijo uporabili za lokalne, lastne potrebe znotraj podjetja ter viške shranili v baterije električnih vozil (npr. viličarjev, električnih tovornjakov oziroma drugih shranjevalnih sistemov).
ena izmed takšnih novih tehnologij (oziroma tehnološki koncept) je tehnologija V2G (vehi-
cle to grid), ki omogoča, da se shranjena energija iz baterij električnih vozil v času energetskih konic lahko vrača (prodaja) v omrežje (Slika 1).
V2G v slovenskem prevodu pomeni vozilo na omrežje, ki električnim vozilom omogoča,
da električno energijo, shranjeno v bateriji vozi-la, po potrebi ponovno »pošiljamo« nazaj v javno električno omrežje. Dokazano je, da manjše ko-ličine energije, ki bi jih preko V2G potrebovali za stabilizacijo energetskega sistema, zanemarljivo vplivajo na življenjsko dobo baterij (Letendre, Kempton, 2002; Boulos et al., 2007). Hkrati sistem močno poveča zanesljivost delovanja električnega omrežja (Tomić, Kempton, 2007) in omogoča razporeditev obremenitve omrežja skozi obdobje celotnih 24 ur, kar vsem skupaj lahko prinese ogromne prihranke.
Raziskave v ZDA so namreč pokazale, da so osebna vozila v uporabi na cesti od 4 do 5
odstotkov svojega časa, 90 odstotkov pa nekje parkirana (Rydzewski, 2009). Izračun je poka-zal, da če bi 230 milijonov vozil predelali ali nadgradili v hibridna oziroma električna in jih s tehnologijo V2G integrirali v javno energetsko omrežje (npr. kot prikazuje slika 2), bi s kapaci-teto shranjene energije v EV za dvajsetkrat pre-segli proizvodnjo vse električne energije v ZDA.
»oče« tehnologije V2G je profesor in razi-skovalec dr. Willet Kempton z Univerze
v Delawareu (ZDA), s katerim smo se imeli priložnost pogovarjati na lanskem seminarju z naslovom Electric vehicle Integration into Modern Power Networks na Danskem, kjer je med drugim povedal tudi, da je tehnologija v zadnji fazi testiranj in tik pred komercializacijo v ZDA.
Na Fakulteti za logistiko smo pričeli tudi z raziskavo, kako električna vozila (viličar-
je) z V2G integrirati v energetski menedžment skladišča enega izmed slovenskih trgovcev. V skladišču se namreč nahaja preko sto električ-nih viličarjev, ki bi lahko predstavljali »ogromen prostor« za shranjevanje energije in bi lahko hkrati v času mirovanja, ko so priključeni na
na Fakulteti za logistiko smo pričeli tudi z raziskavo, kako električna vozila (viličarje) z v2g integrirati v energetski menedžment skladišča enega izmed slovenskih trgovcev.
V2G
Slika 2: Električna vozila, priključena na električno omrežje za polnjenje baterij in oddajanje energije
april a
pril 2011
58
55
log
ISTI
kA
55
log
ISTI
kA
električno omrežje, predstavljali zajetno ka-paciteto električne energije, ki bi lahko bila po potrebi na voljo za podporo lokalnemu elektro-energetskemu sistemu za izravnavo energetskih konic. V raziskavi smo se osredotočili na dva teoretična scenarija.
V prvem bi se lahko energija, proizvedena s pomočjo sonca ali vetra na strehi skladišča,
uporabila za interne (lastne) energetske potre-be, višek pa bi se shranjeval v baterijah viličar-jev oziroma drugih shranjevalnikov energije. Shranjena energija bi se lahko ob signalih distri-buterja zaradi energetskih konic pošiljala tudi v lokalno omrežje in s tem pomagala pri izravnavi energetskih konic. To bi imelo za posledico pozi-tivno energetsko bilanco skladišča in bi hkrati pomenilo tudi nižji ogljični odtis zaradi manjših količin nakupa električne energije.
V drugem scenariju pa bi se energija, proizve-dena s pomočjo sonca ali vetra na strehi
skladišča, prodajala direktno v omrežje, kar bi lahko pozitivno vplivalo na energetsko bilanco. Baterije viličarjev bi večji del polnili ponoči, ko je cena električne energije nižja in ko skladišče ne obratuje. Shranjeno energijo bi lahko tako čez dan, ko je cena električne energije višja in ko so viličarji v fazi mirovanja ter priključeni na električno omrežje, ob signalih distributerja pošiljali v lokalno omrežje in s tem pomagali pri izravnavi energetskih konic ter prav tako pozitivno vplivali na energetski menedžment skladišča.
Možnosti teoretičnih implementacij je seveda več, kateri (kakšen) scenarij bo upošteva-
joč zakonodajo in ostale tehnične podrobnosti najbolj verjeten, bo pokazala naša raziskava.
4 Zaključek
Dosedanje raziskave integracije alternativ-nih, okolju prijaznih, obnovljivih virov
energije in novih tehnologij so bile osnovane na osnovi pregledovanja le-teh. Zelo veliko je raziskav, ki opredeljujejo uporabo alternativ-nih virov in tehnologij z različnimi sistemi shranjevanja energije (Bernal - Agustín, Dufo - López, 2008). Prav tako je zelo veliko raziskav in člankov na temo integracije V2G sistemov v električno omrežje (Kempton et al., 2001; Kempton, Tomić, 2005; Andersen et al., 2009) in s tem vplivanje na izboljšanje energetskega menedžmenta in obremenjevanja okolja z iz-pusti CO2. Nikjer pa ni zaslediti raziskav, ki bi
raziskovale integracijo novih tehnologij oziroma tehnoloških konceptov (kot npr. V2G) v logi-stične procese skladišč, npr., kako električne baterije viličarjev in tovornih električnih vozil uporabiti za shranjevanje energije, pridobljene s pomočjo sonca ali vetra oziroma kako ener-gijo iz baterij viličarja v času obremenjenosti električnega omrežja oziroma t. i. energetskih konic vračati v javno omrežje in s tem vplivati na razbremenjenost lokalnega javnega omrežja in znižanje stroškov, namenjenih za električno energijo v podjetju, ter biti hkrati še prijazen do okolja.
Raziskava, ki jo izvajamo na Fakulteti za lo-gistiko, je v teku in bo vsekakor pokazala
pozitivne učinke na energetski menedžment skladišča, vendar pa je potrebno že sedaj ome-niti, da so se pokazale nekatere ovire oziroma omejitve, predvsem tehničnega izvora, kot na primer to, da baterije viličarjev danes niso gra-jene za takšen način uporabe z V2G, tudi število ciklov polnjenja in praznjenja baterij je za takšen način delovanja prenizko, prav tako še ni splo-šno veljavnih standardov za tehnologijo V2G itd.
V naslednjem desetletju bomo na področju logistike najverjetneje še naprej priča ra-
zvoju poslovnih procesov, razvoju in integraciji nizkoogljičnih tehnologij itd. Z različnimi ino-vacijskimi koncepti bomo poskušali odgovarjati na vedno aktualno racionalizacijo poslovanja. V tem kontekstu bo izrednega pomena najti prave, to je obnovljive »zelene« vire energije in »zelene« tehnologije, kar bo ponudnikom logi-stičnih storitev omogočalo konkurenčnost na globalnem trgu.
literatura in viri:[1.] Ainsworth P. (2008) Clean energy supplies vital for a sustainable future, Birmingham Post, Birmingham (UK), Sep 29, p. 8.[2.] Andersen P. H., Mathews, Rask M. (2009) Integrating private transport into renewable energy policy: The strategy of creating intelligent recharging grids for electric vehicles, Energy Policy 37, p. 2481–2486.[3.] ARSO (2008) Skupna raba energije po gorivih. Najdeno 28. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=173&Kaz_naziv=Skupna%20raba%20energije%20po%20gorivih&Sku_id=7&Sku_naziv=ENERGIJA&tip_kaz=1.[4.] Bakič K. (2009) Z modernizacijo omrežij do prihrankov, Finance, št. 68.[5.] Barker T., Pan H., Köhler J., Warren R., Winne S. (2006) The Energy Journal, p. 241.[6.] Bernal - Agustín J. L., Dufo - López R. (2008) Hourly energy manage-ment for grid-connected wind–hydrogen systems. International journal of hydrogen energy 33, 6401–6413.[7.] Boulos A., M., Pickering S., R., Gerke T., Burnham K., J. (2007) Development of Power Net simolation tool using Saber. Proc. ImechE Vol. 22, Part D: J. Automobile Engineering.[8.] Brown, L. (2006) Plan B 2.0: Rescuing a Planet under Stress and a Civilization in Trouble, Earth Policy Institute, New York.[9.] EVERGO (2009) Električna vozila / ekološki odgovor globalnemu onesnaževanju. Ljubljana, 23. 10. 2009.[10.] Evropa (2008) Obnovljivi viri energije. Najdeno 28. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.evropa.gov.si/si/energetika/obnovljivi-viri-energije/.[11.] Garling A., Thogersen J. (2001) Marketing of electric vehicles, Business Strategy and the Environment; Jan/Feb, 10, p. 53.
[12.] GEN (2010) Gen energija, Dolgoročni cilji na področju energije iz obnovljivih virov, Najdeno 28. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.gen-energija.si/strani.php?page_id=154.[13.] Harden - Donahue A., Michaud J. (2009) Telegraph-journal. Saint john, n. b., oct 21, p. A.9.[14.] Kempton W., Tomic J., Letendre S., Brooks A., Lipman T. (2001) Vehicle to grid power: battery, Hybrid, and fuel cell vehicles as resources for distribu-ted electric power in California, Paper UCD, ITS, RR, 2001 (03), California Air Resources Board and the California Environmental Protection Agency and Los Angelas Department of Water Power, Electric Transportation Program.[15.] Kempton W., Tomić J. (2005) Vehicle-to-grid power implementation: From stabilizing the grid to supporting large-scale renewable energy. Journal of Pover Sources 144, p. 280–294.[16.] Köhler J., Barker T., Anderson D., Pan H. (2006) Combining Energy Technology Dynamics and Macroeconometrics: The E3MG Model, The Energy Journal, p. 113, Cleveland.[17.] Lead (2008) Energetski menedžment. Najdeno 26. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.lea-d.si/index.php?page_id=22.[18.] Letendre S. E., Kempton W. (2002) The V2G concept: A new model for Power, Public Utilities fortnightly, February 12, p. 16–26.[19.] Levstek M. (2009) Obnovljivi viri energije v Sloveniji, Fit media, d. o. o., Celje.[20.] MEMO (2008) Sporočilo o zakonodajnem svežnju glede energije iz obnovljivih virov in podnebnih sprememb, Bruselj, 23. 1. 2008.[21.] MojMikro (2009) Energetski management. Najdeno 26. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.mojmikro.si/news/energetski_management.[22.] Nemček P. (2009) Izravnavanje konic porabe električne energije se splača, Finance, 20. 11., št. 226.[23.] Owen, D. A. (2005) Burning up, Energy Usage and Environment, Harvard International Review, Cambridge, Winter, Vol. 26, Iss. 4; p. 62.[24.] Rose A., Neff R., Yarnal B., Greenberg H. (2005) A greenhouse gas mis-sions Inventory for pennsylvania, Journal of the Air & Waste Management Association, Pittsburgh, Aug, Vol. 55, Iss. 8; p. 1122.[25.] Rydzewski J. (2009) Foreword for »Energy Transfer System for Electric Vehicles« 2009, United States. Najdeno 20. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.v2g-101.com/images/2009-01-13_Foreword.pdf.[26.] Sachs D. J. (2009) Električni avtomobili in trajnostni razvoj, Finance, 1. 10.[27.] Seitz J. (2008). Global Issues: An Introduction. Blackwell, Malden.[28.] Silverman W. Z. (2007) Hybrid Vehicles: A practical and Effective Short Term Solution to Petroleum Dependence, Georgetown International Environmental Law Review, Spring, 19: pg. 543.[29.] Sperling D. (1995) Future Drive: EVs and Sustainable Transportation. Island, Covelo, CA.[30.] Stern, N. (2006) The Economics of Climate Change-Stern Review, The British Government, London.[31.] TNT (2009) TNT prejel nagrado »Cargo Climate Care Award«. Najdeno 25. 3. 2011 na spletnem naslovu: http://www.tnt.com/express/sl_si/data/news/tnt_prejel_nagrado.html.[32.] Tomić J., Kempton W. (2007) Using fleets of electric-drive vehicles for grid support, Journal of Power Sources 168, 459–468.[33.] Tucker P. (2006) Environment, Thinking globally, Acting Locally on Energy Use, The Futurist, Washington, Jul/Aug, Vol. 40, Iss. 4; p. 8.[34.] Vintar Mally, K. (2006) Okoljevarstvena in socialnoekonomska protislovja držav v razvoju (doktorska disertacija), Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Renewable eneRgy SouRceS and logiSticS
Alternative Energy Sources in Logistics ProcessesAbstract: It is easier and much more flexible for proactive companies, which are already investing in green and environmentally friendly processes, to achieve a competitive advantage, to succeed in obtaining European “Eco” funds, to comply with the environmental legislation, etc. There is increas-ingly more talk about sustainable development, alternative energy sources, new technologies with a lower carbon footprint, etc.
This article shows the importance of using elec-trical vehicles and renewable energy sources in logistics and their integration into energy-efficient warehouse management.
Keywords: renewable energy sources, energy man-agement, electrical vehicles, vehicle to grid (V2G).
foto
: Shu
tter
stoc
k
april a
pril 2011
58
log
ISTI
kA
56
log
ISTI
kA
56 logiSTika in
proMeTni SiSTeMi
Implementacija sistemov Park&Ride (parkiraj in se odpelji)
Tina Cvahte
doc. dr. Bojan Rosi1
1 izhodišča o sistemih p&r v mestih
Sodobnega razvoja in z njim povezanega na-čina življenja si ne znamo več predstavljati
brez uporabe prometnih sistemov. Dandanes se vsako večje mesto, tako v Evropi kot tudi širše globalno, srečuje s porastom avtomobilskega prometa in z vsemi njegovimi, zlasti negativni-mi posledicami. Ravno zato je uporaba sistema Park&Ride v takšnih mestih nadvse dobrodošla, saj gre za sinergijsko kombinacijo dveh načinov prevoza. Uporabnik (ali v idealnem primeru več uporabnikov naenkrat) se z lastnim prevozom, tj. v večini primerov z osebnim avtomobilom, pripelje s svoje izvorne točke, največkrat je to njegov dom, ki je od njegovega cilja precej odda-ljen. Vendar pa se uporabnik z lastnim prevozom ne pelje vso pot do cilja, ampak na neki točki na poti svoje vozilo parkira in se presede na javni potniški prevoz. S tem dosežemo dva poglavitna cilja [1]:
• pride do modalnega premika proti javnemu transportu, s čimer se doseže tudi zmanjša-nje onesnaževanja okolja v mestih in poveča število potnikov, ki center mesta dosežejo z javnim transportom;
• zmanjšajo se potrebe po parkiranju in tudi po kapaciteti cest v mestnih središčih.
Dejstvo je, da redkokateri uporabnik ta sistem uporablja brez dodatnih spodbud,
zato je potrebno urediti olajšave za uporabnike, zagotoviti urejena in primerna parkirišča in pre-stopne postaje, oglaševati sistem in podobno. Večjo uporabo sistema Park&Ride zagotovimo tudi z negativnimi oziroma omejevalnimi ukre-pi, kot so recimo večji stroški parkiranja v centru mesta, omejitev vožnje po centrih in podobno.
2 praksa v okviru evrope
V Evropi je sistem Park&Ride dobro poznan in implementiran v veliko mestih. Najdemo
lahko tako primere zelo dobre prakse kot tudi primere premalo premišljene oziroma ne dovolj celostne implementacije sheme Park&Ride.
ena izmed najvažnejših točk analize sistemov Park&Ride je cenovna ugodnost in priročnost
z vidika uporabnika. Idealno je, če vključitev v shemo Park&Ride od uporabnika zahteva samo eno transakcijo, torej nakup karte za javni potniški prevoz ali pa plačilo parkirnine. Kot primer dobre prakse v okviru Evrope lahko s tega vidika navedemo Amsterdam, kjer je cena dnevnega parkiranja na vseh parkiriščih Park&Ride 6 evrov [2], kar je samo malo dražje kot ura parkiranja avtomobila v strogem cen-tru mesta. V ceno parkiranja je vključena tudi povratna karta za uporabo javnega potniškega prometa, in to za do pet oseb, kar je še dodaten razlog za postavitev Amsterdama kot vzorčnega primera. Večinoma mesta namreč poskrbijo za znižanje voznine za javni potniški promet ali za karte, vključene v parkirnino, samo za voznika, torej za eno osebo na vozilo, kljub temu da bi ide-alno morali spodbujati večjo zasedenost osebnih avtomobilov. Kot podoben primer dobre prakse lahko navedemo tudi cenovni sistem, uveden v Ljubljani. Cena dnevnega parkiranja na parki-rišču Park&Ride je 1 evro na Dolgem mostu in 2 evra pri Stožicah [3], kar je ekvivalentno uri ali dvema parkiranja v strogem centru mesta. Ob plačilu parkirnine uporabnik dobi na enotno kartico Urbana še dobropis za dve karti za upo-rabo javnega potniškega prometa. Za razliko od Amsterdama tukaj brezplačno karto dobi samo en uporabnik.
kot primer nezadostno urejene cenovne politike sheme Park&Ride lahko navedemo
Pariz. Cena parkiranja variira od parkirišča do 1 Tina Cvahte, doc. dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru
ena izmed najvažnejših točk analize sistemov park&ride je cenovna ugodnost in priročnost z vidika uporabnika.
poleg omejitev prometa v centru mesta je pri načrtovanju sheme park&ride v nekem mestu potrebno upoštevati tudi velikost potencialnega zaledja ter količino dnevnih migracij v mesto.
april a
pril 2011
58
57
log
ISTI
kA
57
log
ISTI
kA
parkirišča, saj ni poenotenega sistema plačila, hkrati tudi ni jasne kategorizacije parkirišč kot izključno parkirišča Park&Ride. Uporabnik ob plačilu parkirnine na nekem parkirišču Park&Ride ne dobi nobenih dodatnih ugodnosti za nakup kart za javni potniški prevoz, mora jih kupiti po redni ceni ter posebej. Neenotnost v cenah ter neurejenost spodbud za uporabo sheme Park&Ride v Parizu lahko označimo kot primer slabe prakse, ki je ob uvedbi sistemov Park&Ride drugod ne priporočamo.
Shemo Park&Ride v nekem mestu lahko ocenimo tudi na podlagi števila parkirnih
mest, vključenih v shemo. V mestih, kjer se pričakujejo velike dnevne migracije ter veliko zanimanje, je potrebno poskrbeti za zadostno število parkirnih mest. Kot primer dobre pra-kse lahko navedemo mesto Rim. Že nekaj let je v Rimu implementirana varnostna cona, ki podnevi zajema center mesta, ponoči pa strogi center [4]. V tem območju je promet zelo omejen, glavni namen je zmanjšanje onesnaženja, pro-metnih tokov ter zaščita kulturnih in zgodovin-skih znamenitosti. Zaradi omejenega prometa v mestu ima Rim na obrobju veliko parkirišč Park&Ride, ki omogočajo uporabnikom dostop v center mesta preko uporabe te sheme, ne da bi v center dejansko vstopali z osebnim avtomobi-lom. Izračunano okvirno razmerje med številom prebivalcev mesta in številom parkirnih mest v shemi Park&Ride kaže, da je na tisoč prebivalcev mesta Rim zagotovljenih 4,6 parkirnega mesta Park&Ride. Še pred kratkim smo lahko trdili, da je Ljubljana primer slabe prakse na področju kapacitet parkirišč Park&Ride, saj je bilo na 1.000 prebivalcev samo 0,78 parkirnega mesta. Pred kratkim je prišlo v shemi Park&Ride do otvoritve novega parkirišča s kar 1.220 parkir-nimi mesti, in sicer pri športnem centru Stožice. Posledično se sedaj Ljubljana uvršča med evrop-ska mesta z največ parkirišči Park&Ride na 1.000 prebivalcev, in to kar 5,13.
Poleg omejitev prometa v centru mesta je pri načrtovanju sheme Park&Ride v nekem
mestu potrebno upoštevati tudi velikost poten-cialnega zaledja ter količino dnevnih migracij v mesto. Kot primer dobre prakse lahko izpo-stavimo Helsinke, kjer je mesto izrazit center regije, vanj pa vsakodnevno na delo hodi ogro-mno prebivalcev iz predmestij in primestnega območja. Skladno s tem je sistem Park&Ride v Helsinkih ekstenzivno urejen, okvirno je na tisoč prebivalcev mesta zagotovljenih kar 5,43 parkirnega mesta Park&Ride.
3 Smernice za optimalno implementacijo sistema park&ride
Na podlagi raziskav tako teoretičnih kot praktičnih vidikov sistemov Park&Ride
lahko identificiramo smernice, ki morajo
spremljati uvedbo sistemov Park&Ride v nekem mestu, če želimo, da bo uspešna. Te so [5]:• parkirišča morajo biti locirana na robu ob-
močja, kjer želimo rešiti težavo zmanjšanja prometa, imeti morajo lahek dostop z bolj prometnih obvoznih cest;
• znotraj območja, kjer zmanjšujemo promet, moramo zagotoviti čim manj parkirišč, še posebej v samem centru mesta;
• na avtobusnih linijah, ki povezujejo parkirišča Park&Ride s centrom mesta, morajo veljati ukrepi, ki dajo avtobusu prednost, na primer poseben pas za avtobuse;
• zagotovljeni morata biti rednost in stalnost vožnje avtobusov (oziroma druge modalitete javnega potniškega prevoza);
• parkirišče Park&Ride mora biti varovano in zaščiteno, v idealnem primeru je nudena mo-žnost spremljanja parkirišča preko spletnih kamer;
• cena celotne storitve (parkiranje in prevoz do mesta) v primerjavi s parkiranjem v centru mesta mora biti občutno nižja;
• nakup kart za javni prevoz oziroma plačilo parkirnine je možen na več lahko dostopnih prodajnih mestih;
• Park&Ride je nadgrajen z uvedbo Bike&Ride, torej kombinacije kolesarjenja in uporabe jav-nega prevoza, kjer so kolesa na parkirišču varo-vana, uporabnik pa za varovanje plača depozit, ki ga ob prevzemu kolesa dobi povrnjenega;
• ob nakupu dnevne parkirne karte tudi potniki, seveda, kjer je v avtomobilu več oseb kot samo voznik, dobijo povratne karte za uporabo jav-nega prevoza (do 5 oseb);
• v primeru, da karta za javni prevoz ni bila upo-rabljena, mora uporabnik ob koncu parkiranja plačati polno ceno parkiranja;
• zagotovljena mora biti primerna označitev teh parkirišč – uvozov, izvozov in smeri prome-ta na njih, še posebej pa ustrezna prometna signalizacija, ki kaže na tovrstno parkirišče na vpadnicah, s katerih naj se uporabniki pri-peljejo na parkirišče;
• parkirišče mora biti locirano dovolj blizu po-stajališča javnega potniškega prometa, da to uporabnikom ne predstavlja težave;
• na postajališču morajo biti jasno označeni in dostopni vozni redi vseh modalitet javnega prevoza, ki so uporabniku na voljo;
• uvedba sistema Park&Ride mora biti podprta z restriktivni ukrepi, kot so lahko na primer zmanjšanje parkirnih mest v centru, povečanje cene parkirnine v centru, omejevanje prometa ali popolno zaprtje centra mesta za promet;
• uporabniki se bodo za to možnost odločili le, če bodo z njo seznanjeni in jim bodo predstavljene prednosti uporabe sheme, torej je potrebna intenzivna promocija, še posebej na začetku delovanja;
• dodatna ponudba še bolj ekoloških možnosti prevoza – možnost izposoje električnih koles in avtomobilov in hkrati polnjenje takšnih vozil.
4 Zaključek
Na splošno lahko rečemo, da so v Evropi sis-temi Park&Ride dobro poznani, vendar žal
ne dovolj uporabljani. Zaradi splošnih tendenc Evropske unije po učinkovitem zmanjševanju onesnaževanja in z njim povezanega nujnega omejevanja prometa v mestnih središčih so ta-kšni sistemi smiselni in skoraj nujno potrebni. Če temu dodamo še osveščanje uporabnikov in zadostne iniciative za uporabo shem Park&Ride, lahko dosežemo veliko izboljšanje kakovosti življenja in dela v mestnih središčih.
glede na zapisano lahko trdimo, da so sistemi Park&Ride precej enostavna rešitev za raz-
bremenitev centra mesta, zmanjšanje prometa ter onesnaževanja. V primeru, da je sistem pra-vilno in uspešno implementiran, lahko mestu predstavlja odlično rešitev težav, ki se pojavljajo z razmahom uporabe osebnih avtomobilov. Pri implementaciji je treba posebno pozornost na-meniti dodatnim iniciativam, ki bodo uporab-nike spodbudile k uporabi tega sistema. Najbolj učinkovite so omejevanje prometa v mestih, zmanjšanje parkirnih mest v centru ter takšna cenovna politika, da je za uporabnike uporaba sheme Park&Ride ugodnejša od individualne vožnje v center in tamkajšnjega parkiranja. V prihodnosti pričakujemo razmah teh sistemov tudi v Sloveniji, priporočamo pa kombiniranje z modernimi in naprednimi tehnologijami, kot so na primer okolju prijazna električna vozila, konstruirana za urbana naselja.
literatura[1.] Simpson, B. J. (1994). Urban public transport today. London, GBR: E&FN Spon.[2.] Parking in Amsterdam [City of Amsterdam]. (2010). Najdeno 2. 9. 2010 na spletnem naslovu http://www.toamsterdam.nl/live/main.asp?display_framework=startpagina&item_id=101.[3.] Parkirišča za osebna vozila (2011). Najdeno 23. 3. 2011 na spletnem naslovu http://www.lpt.si/parkirisca/parkirisca_osebna_vozila/.[4.] The LTZ of Rome [Mobilita]. (2010). Najdeno 7. 9. 2010 na spletnem naslovu http://www.agenziamobilita.roma.it/en/ztl/ztl.html.[5.] CVAHTE, Tina. (2010). Park&Ride sistemi in študija primerov v okviru Evrope: diplomsko delo univerzitetnega študija. Celje: [T. Cvahte]. VII, 64 f., graf. prikazi. http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=16895. [COBISS.SI-ID 512257597].
logiSticS and tRanSpoRt SyStemS
Implementation of Park & Ride Systems1 Starting Points of P&R Systems In Cities
It is impossible to imagine modern development and the related lifestyle without the use of trans-port systems. Today, every bigger city, both in Europe and on the global scale, is facing increased car traffic and all of its negative impacts. That is why the use of the Park & Ride system in such cit-ies is more than welcome, as it presents a synergic combination of two modes of transport.
Napovedujemo izid strokovne publikacije
Vode v Sloveniji
Knjižna zbirka Zelena Slovenija
V uredniškem odboru sodelujejo: dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode RS, dr. Mitja Bricelj, MOP, dr. Uroš Krajnc, Inštitut za ekološki inženiring, mag. Marko Cvikl, Vodovod kanalizacija Celje, dr. Milenko Roš, dr. Aleksandra Lobnik, UM, Fakulteta za strojništvo, mag. Iztok Hrastel, Esotech, dr. Ana Vovk Korže, Mednarodni center za ekoremediacije Univerze v Mariboru, Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije, dr. Irena Rejec Brancelj, MOP, Sektor za vode, Jošt Sodnik, VGP Kranj, Borut Roškar, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Jože Papež, Podjetje za urejanje hudournikov, Marjeta Jerič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Martin Kavka, Ministrstvo za zdravje, dr. Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in prostor in Martin Plut, Hidrotehnik.
Strokovno publikacijo Vode v Sloveniji bo Fit media izdala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Obseg: 250 strani Predviden izid: julij 2011
Podjetja, inštitucije in stroko vabimo, da se v publikaciji predstavite s primeri dobre prakse. Kontakti: Jože Volfand, 03/42 66 700, joze.volfand@� tmedia.si Tanja Pangerl, 03/42 66 716, tanja.pangerl@� tmedia.si
Knjiga Vode v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že tri temeljne slovenske
okoljske publikacije, in sicer: IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji.
Naročilo je možno pri založniku Fit medii.
NOVO
Iz vsebine:• Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije• Analitični pogled na izvajanje vodne politike v Sloveniji, primerjave z razmerami v EU in odgovornost resornih politik pri ravnanju z vodami• Bistvene značilnosti Nacionalnega načrta upravljanja voda 2009 – 2015 in izvajanje Vodne direktive, pregled obveznosti Slovenije do EU – Acqui in možnosti izpolnitve• Zdravje prebivalstva in dobra kakovost voda v Sloveniji • Spremljanje, ugotavljanje in preprečevanje negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje in oblikovanje vodovarstvenih politik (Fakulteta za kmetijstvo) • Pojavi izjemnih hidroloških razmer in integrirana preventivna politika pri zmanjševanju posledic klimatskih sprememb• Upravljanje vod - razvojni izziv Sloveniji in temelji za dolgoročno strategijo vodne politike
• Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju vod v Sloveniji (izbrane teme: Kakovost voda, Trendi rabe in porabe vode, Onesnaževanje voda, Čiščenje odpadnih vod, Vode kot obnovljiv vir energije)
• Trajnostna raba vode in prostor – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državi
• Primeri dobre prakse
Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si
Založnik in izdajatelj:
Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah
in v podjetjih.
Učbenik za module okoljevarstveni in
naravovarstveni tehnik.Priročnik za ekošole ter
srednje, višje in visoke šole.
Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celjee-pošta: [email protected]
tel.: 03/ 42 66 700
ŽE V PRODAJI!
Priročnik Varstvo okolja je po Okolje-varstveni zakonodaji že drugi v zbirki
Zelena Slovenija.
V letu 2011 bodo izšli še trije: Gospodarjenje z odpadnimi vodami,
Okoljevarstvene tehnologije in Materiali in okolje.
Vabimo k partnerstvu!
Naročilo je možno pri založniku Fit medii.
Zbirka Zelena Slovenija
Zbirka Zelena Slovenija
Zbirka Zelena Slovenija
UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK
Varstvo okolja
Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukić Soršak, Anica Zupan
Urednik: Jože Volfand
Avtorica: dr. Jana Sterže
april a
pril 2011
58
58
eol
Pro
moci
ja
Vprašujejo dijaki 1. letnika Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti pod vodstvom mentorice Anite Uran.
Na šoli imamo garderobne omarice, v katerih naj bi v času pouka shranjevali tudi naše
mobilnike, saj je njihova uporaba med poukom prepovedana. Ker pa se nikakor ne želimo ločiti od njih niti v času pouka, jih spretno skrivamo pred profesorji. Le-ti nam govorijo, da so aparati škodljivi za naše telo, saj jih nosimo v žepih hlač in srajc. Mi jim tega sicer ne verjamemo, vendar nam vseeno tudi ni, zato sprašujemo, ali je neprestano nošenje mobilnih telefonov v bližini življenjsko pomembnih organov res škodljivo in kako to vpliva na naše telo in razvoj. Ali imajo mobilni telefoni negativne vplive na okolje, v katerem se nahajamo v času pouka, in tudi nasploh?
Odgovarja prof. dr. Damijan Miklavčič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektroteh-niko, predsednik strokovnega sveta Foruma EMS:
odgovor, ali imajo mobilni telefoni negativen vpliv na zdravje in okolje, v katerem se nahajajo,
se skriva v vprašanju, kaj se z mobilnimi telefoni do-gaja v času njihove uporabe. V stanju pripravljenosti, ko ne govorimo, pošiljamo SMS-se ali MMS-se idr., ne oddajajo močnejših in dolgotrajnejših signalov. Takrat oddajajo le zelo kratek signal, dolžine nekaj se-kund, s katerim se »javijo« bazni postaji. Že v primeru, da nas nekdo le pokliče in na klic ne odgovorimo, pa mobilni telefon oddaja močneje in zato predstavlja vir EMS (elektromagnetnega sevanja). Z največjo močjo oddaja na začetku klicanja ali ob prejemu klica. Največje oddajne moči mobilnega telefona znašajo do 2 W za GSM 900, 1 W za GSM 1800 ter 0,25 W za UMTS frekvenčno območje. Večina raziskav o vpli-vih sevanj mobilnih telefonov je usmerjena v iskanje povezave med visokofrekvenčnim EMS in rakom. Trenutni izsledki epidemioloških raziskav kažejo, da uporaba mobilnega telefona manj kot deset let ne predstavlja povečanega tveganja za pojav raka. Pri
daljši uporabi je težko oceniti, saj le malo ljudi upo-rablja mobilni telefon več kot deset let. Je pa največja študija o povezavi možganskih tumorjev in uporabi mobilnih telefonov Interphone pokazala, da med in-tenzivnimi uporabniki obstaja povečano tveganje za nastanek dveh vrst možganskih tumorjev, glioma in meningioma. Danes je uporaba mobilnih telefonov še posebej razširjena med mladimi, je pa res, da so SAR vrednosti (količina energije, ki jo telo absorbira med uporabo mobilnega telefona) 2- do 5-krat nižje od mobilnih telefonov izpred deset do petnajst let. Epide- mioloških študij, ki bi v podobnem obsegu preučevale izpostavljenost zaradi nošnje mobilnega telefona v hlačnem žepu, trenutno še ni. Tudi posebni negativni učinki na okolje, v katerem živimo, do sedaj še niso bili odkriti. So pa ekološki problem odpadni telefoni in njihove baterije, ki se v vedno večji meri odlagajo v okolje. Zaradi mogočega tveganja, predvsem pa velikih neznank o izpostavljenosti, velja upoštevati načelo previdnosti. Smiselno je zmanjšati vse nepo-trebne izpostavljenosti, še posebej vas mladih, saj ste bolj intenzivni uporabniki novih tehnologij in jih boste uporabljali daljše časovno obdobje, hkrati pa ste v obdobju naglega razvoja. Zato je dobro, da upoštevate navodila šole in puščate mobilne tele-fone v omarici ali pa mobilni telefon ugasnete, saj ugasnjen ne seva. Še nekaj nasvetov Foruma EMS: pogovore omejite na najnujnejše, med vzposta-vljanjem povezave držite telefon čim dlje od glave in telesa, izberite telefon z nizko stopnjo sevanja (SAR manj kot 0,6 W/kg), izogibajte se območij, kjer je slab signal, saj takrat mobilni telefoni delujejo z večjo močjo, uporabljajte SMS-se namesto klicanja. V Forumu EMS vsako leto organiziramo posebne aktivnosti, ki dajejo dijakom in šolarjem možnost, da si izposodijo merilne instrumente in v svojem okolju izmerijo jakost elektromagnetnih sevanj ter se o sevalnih obremenitvah pogovorijo s strokovnjaki. Vabljeni, da se aktivno vključite v ta projekt.
Več o tem lahko preberete na http://www.forum-ems.si/seminarji_konference_2009_1.html.
OHRANJANJE GOZDOV
Letos je mednarodno leto gozdov. Večkrat se vprašajmo, kaj nam gozd pomeni in kako ga lahko ohranjamo. Z odmetavanjem odpadkov zagotovo ne. Čeprav je Slovenija ena izmed naj-bolj gozdnatih držav v Evropi – gozd pokriva skoraj 60 odstotkov slovenskega ozemlja – to ne pomeni, da je njegovo bogastvo neizčrpno. Danes je v slovenskem gozdu poškodovano vsako tretje drevo, kar kaže povečanje občutlji-vosti na zunanje vplive urbanega razvoja. Ker imajo gozdovi pomembno ekološko, prideloval-no in socialno vlogo, je pomembno, da jih ohra-njamo. Zato ob sprehodu po gozdu pazimo na nova drevesa, ne vozimo se z motornimi kolesi ali avtomobili izven gozdnih cest, še posebej pa ne odmetavajmo odpadkov v gozd, saj lahko to kmalu preraste v skrivno divje odlagališče, ki ima zelo škodljive vplive na naravno okolje in bivališča gozdnih živali.
EKOŠOlA SPRAŠUJE, STROKA ODGOVARJA
foto
: arh
iv šo
le
(Ne)zelene navade
Napovedujemo izid strokovne publikacije
Vode v Sloveniji
Knjižna zbirka Zelena Slovenija
V uredniškem odboru sodelujejo: dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode RS, dr. Mitja Bricelj, MOP, dr. Uroš Krajnc, Inštitut za ekološki inženiring, mag. Marko Cvikl, Vodovod kanalizacija Celje, dr. Milenko Roš, dr. Aleksandra Lobnik, UM, Fakulteta za strojništvo, mag. Iztok Hrastel, Esotech, dr. Ana Vovk Korže, Mednarodni center za ekoremediacije Univerze v Mariboru, Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije, dr. Irena Rejec Brancelj, MOP, Sektor za vode, Jošt Sodnik, VGP Kranj, Borut Roškar, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Jože Papež, Podjetje za urejanje hudournikov, Marjeta Jerič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Martin Kavka, Ministrstvo za zdravje, dr. Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in prostor in Martin Plut, Hidrotehnik.
Strokovno publikacijo Vode v Sloveniji bo Fit media izdala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Obseg: 250 strani Predviden izid: julij 2011
Podjetja, inštitucije in stroko vabimo, da se v publikaciji predstavite s primeri dobre prakse. Kontakti: Jože Volfand, 03/42 66 700, joze.volfand@� tmedia.si Tanja Pangerl, 03/42 66 716, tanja.pangerl@� tmedia.si
Knjiga Vode v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že tri temeljne slovenske
okoljske publikacije, in sicer: IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji.
Naročilo je možno pri založniku Fit medii.
NOVO
Iz vsebine:• Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije• Analitični pogled na izvajanje vodne politike v Sloveniji, primerjave z razmerami v EU in odgovornost resornih politik pri ravnanju z vodami• Bistvene značilnosti Nacionalnega načrta upravljanja voda 2009 – 2015 in izvajanje Vodne direktive, pregled obveznosti Slovenije do EU – Acqui in možnosti izpolnitve• Zdravje prebivalstva in dobra kakovost voda v Sloveniji • Spremljanje, ugotavljanje in preprečevanje negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje in oblikovanje vodovarstvenih politik (Fakulteta za kmetijstvo) • Pojavi izjemnih hidroloških razmer in integrirana preventivna politika pri zmanjševanju posledic klimatskih sprememb• Upravljanje vod - razvojni izziv Sloveniji in temelji za dolgoročno strategijo vodne politike
• Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju vod v Sloveniji (izbrane teme: Kakovost voda, Trendi rabe in porabe vode, Onesnaževanje voda, Čiščenje odpadnih vod, Vode kot obnovljiv vir energije)
• Trajnostna raba vode in prostor – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državi
• Primeri dobre prakse
Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si
Založnik in izdajatelj:
Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah
in v podjetjih.
Učbenik za module okoljevarstveni in
naravovarstveni tehnik.Priročnik za ekošole ter
srednje, višje in visoke šole.
Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celjee-pošta: [email protected]
tel.: 03/ 42 66 700
ŽE V PRODAJI!
Priročnik Varstvo okolja je po Okolje-varstveni zakonodaji že drugi v zbirki
Zelena Slovenija.
V letu 2011 bodo izšli še trije: Gospodarjenje z odpadnimi vodami,
Okoljevarstvene tehnologije in Materiali in okolje.
Vabimo k partnerstvu!
Naročilo je možno pri založniku Fit medii.
Zbirka Zelena Slovenija
Zbirka Zelena Slovenija
Zbirka Zelena Slovenija
UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK
Varstvo okolja
Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukić Soršak, Anica Zupan
Urednik: Jože Volfand
Avtorica: dr. Jana Sterže
Pro
moci
ja
Več informacij: www.zelenaslovenija.si
Specialisti za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje
Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., kidričeva 25, Si-3000 celje | e-pošta: [email protected] | tel.: 03/ 42 66 700
www.zelenaslovenija.si
Akademija Zelena Slovenija
okoljski inženiring
okoljski simpoziji
Zeleni projekti za mlade
Zeleni projekti
za otroke
okoljski portal
okoljske izobraževalne oddaje
okoljske TV oddajeekoutrinki
Natečaj Najbolj zelena
občina Strokovna revija eol
knjižna zbirka Zelena Slovenija
okoljski učbeniki
Pro
moci
ja
Recommended
