Download pdf - Revija Instalater 1

Transcript
Page 1: Revija Instalater 1

DECEMBER 2008 LETO I ŠTEVILKA 1

www.instalater.si

TiskovinaPoštnina plačana pri pošti 2117 Maribor

Page 2: Revija Instalater 1
Page 3: Revija Instalater 1
Page 4: Revija Instalater 1

Instalater December 20084

ZANIMIVOSTI

ENERGAP

KANALIZACIJA

SOLARNO

VODOVOD

Vsebina

Zamenjava ogrevalne naprave 6Kvaliteta vode 9Varčevanje brez zmrzovanja 10Shranjevanje toplote v zemlji 11Pravilna izbira cevi 11Instalacije in ogrevalni sistemi 12Izdelava cevnih lokov 14Kamini 15Pojem – energijski prihranki 16Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihranka 17Toplotna črpalka ATLAS TERMAL 18

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov

Ustanovitelj: Gregor Klevže

Izdajatelj: Društvo instalaterjev energetikov Maribor.

Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže,

e-pošta: [email protected]

Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant,

e-pošta: [email protected]

Nastja Klevže, e-pošta: [email protected]

Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope,

mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str

Grafična obdelava člankov:

Gregor Klevže, e-pošta: [email protected]

Naslov uredništva: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a,

2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10

e-pošta: [email protected]

Revija Instalater sodi med strokovne revije in je v celoti

brezplačna. Revija izide 6 krat letno.

Največji bazen na svetu 42

Kopalne kadi 20Materiali in vrste napeljav vodovoda 22Načrtovanje, izvedba in zaščita pitne vode 24Izpiranje vodovodne instalacije 26

Sončna energija 28

Brunarica 30Energijsko učinkovita gradnja 32Cena pasivne hiše 33

Izvedba in polaganje odtočnih cevi 34Instalater 35

Hlajenje 36

Energetska strategija za Evropo 38

OGREVANJE

GRADNJA

PREZRAČEVANJE

38

23

28

6

30

Page 5: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 5

Pred vami je nova strokovna re-vija »Instalater«. Revija nima na-ključnega imena, saj je pomemb-no, da že ime revije samo pove, o katerem strokovnem področju bo govora. Podobna imena, le z dru-gačno izgovorjavo in pisavo imajo po svetu številne druge strokovne revije, ki pišejo o strojnih instala-cijah. Ne nazadnje, je ime revije tisto, ki mora povedati, kje lahko stroka najde potrebne informaci-je, tega pa smo se pri izbiri imena najbolj zavedali.

Živimo in delamo v novi eko-nomski dobi. Z vstopom v evrop-

sko unijo smo postali sestavni del globalnega tržišča in razmere na tržišču so se bistveno spremenile.

Delamo v svetovni ekonomiji, kjer je vse podvrženo konkurenci in takšen sistem nas prisiljuje k drugačnemu razumevanju stro-kovne politike. Kvalitetno delo postaja bistveni pogoj gospodar-ske učinkovitosti in osnovno na-čelo za obstoj uspešne strokovne dejavnosti.

Biti danes podjetnik in ne pozna-ti pomoči, ki nam olajša trud in delo je nespametno, zato izkori-stite pomoč,ki vas zagotovo ne bo razočarala. Strokovna revija Instalater je prvi korak, v kateri bo stroka v prihodnosti na hiter in lahek način našla številne potreb-ne informacije.

Nobena strokovna revija ne more biti uspešna, če nima podpore pri strokovni javnosti. Zaman si je postavljati cilje, če za to ni zani-manja in navdušenja v vsakem posamezniku.

Tam, kjer so zahteve samo for-malno zastavljene, manjkajo pa

interes, navdušenje in motivacija, ki so glavni za ustvarjalno delo vsakega posameznika, ne bo po-zitivnih rezultatov. Delo v naši novi strokovni reviji bo učinkovi-to le tedaj, ko bodo ustvarjeni vsi postavljeni cilji in zahteve.

Vse, kar moramo storiti, da bomo uspeli je to, da si vzamemo čas za razumevanje nove in sodobne strokovne filozofije, ki nam jo bo v prihodnosti nudila strokovna revija Instalater. O tem želimo s strokovnimi članki in informaci-jami poučiti bralce ter vztrajati pri prepričevanju, kajti ljudi za branje si šele moramo pridobiti.

Dela v novi strokovni reviji se ne bojimo, kajti izkušenj z de-lom v stroki in strokovnih revijah imamo dovolj, na razpolago pa še imamo precej svežih idej in pobud. Z vašo pomočjo, dragi bralci, nam bo omogočeno veliko zamisli tudi izpeljati.

V ta namen si želimo:

)Ker je revija Instalater nova in še bolj strokovno naravnana, si bomo v njej prizadevali dajati vzpodbudo stroki in si zagota-vljali take informacije, ki bodo preprečevale napake v delovnih ciklusih. )V reviji želimo pisati o stroj-nih instalacijah vodovodnih in plinskih napeljav, centralnih, solarnih in alternativnih nači-nih ogrevanja, o prezračevanju, klimatizaciji, sanitarni opremi, kanalizaciji, izolacijah, sodobni gradnji objektov in o vsem, ki je kakorkoli v povezavi s to vr-sto strokovne dejavnosti. )Potrudili se bomo, da bo naša revija dobila zaupanje stroke, hkrati pa se zavedamo, da bo dobro delo plod le nas vseh in ne le posameznikov. )Preko revije želimo uveljavi-ti vpliv, da oblast v prihodnje uveljavi le tista pravila, ki bodo omogočala dobro podjetniško politiko. )Obveščali bomo obstoječe podjetnike pred nelojalno kon-

kurenco. )Stroko želimo seznanjati o izobraževanju in z obveznimi standardi, predpisi in normati-vi, ki veljajo v razvitem svetu in v Evropski zvezi. )Skrbeli bomo, da bo pisanje za stroko in številne druge bralce ne samo zanimivo, temveč tudi poučno. )Revijo želimo uveljaviti v slo-venskem prostoru in izven meja. )Sodelovati želimo tudi na sej-mih, z Društvom instalaterjev energetikov Maribor (DIEM) pa tudi v prihodnosti ustvarjati take dogodke. )Z agencijo »Energap« sode-lujemo v nastajanju projekta Energetski center v Mariboru in peljemo projekt o izrabi to-plote v zapuščenih povojnih bunkerjih, tako vas bomo o teh dogodkih sproti ekskluzivno obveščali. )Preko številnih institucij želi-mo doseči vpliv na državo za uvedbo zaščite podjetnikov ob pomanjkanju dela, ob naravnih katastrofah ali podobnih ne-zgodah, še posebej pa ob priho-du tuje konkurence. )Skrbeli bomo, da revijo brez-plačno redno prejemajo vsi re-gistrirani slovenski podjetniki in vsi, ki bodo izrazili željo na: [email protected]

Opisal sem le nekaj aktivnosti, ki jih vidim kot ključne za dobro in zanimivo branje v naši in vaši strokovni reviji. Vsega ni moč zapisati, kajti s številnimi dogod-ki se bomo srečevali sproti. Vse našteto je namenjeno izključno boljšemu izobraževanju, med-sebojnemu poznavanju in boljši produktivnosti za posamezne de-javnosti. Če želimo z njimi uspeti, morajo imeti temelje dobrih med-človeških odnosov.

Stroki bo nova revija in njeno ime zagotovo v ponos, zato v uredništvu računamo na njihovo podporo, ne nazadnje bo to - le njihova revija.

Ivo Klevže

Uvodnik

Ivo Klevže

Page 6: Revija Instalater 1

Instalater December 20086

Janez Šauperl, rojen leta 1945 v Limbušu pri Mariboru, po po-klicu strojni tehnik in mojster strojnih instalacij, je z obrtno dejavnostjo začel že davnega leta 1969. To je bilo takrat, ko časi opravljanju obrtne dejavnosti niso bili najbolj naklonjeni. »Za pridne in odgovorne obrtnike je bilo dela dovolj in najvažnejše je bilo to, da so bila plačila zagoto-vljena, če pa kdo ni hotel plačati, je za to poskrbela država, v večini primerov preko davčne uprave«, je najin pogovor pričel g. Janez. Njegovo znanje, volja do dela in strokovnost, so v tistem času bili iskani po celotni Jugoslaviji. Sam si je največ dela zagotovil v sosednji Hrvaški in Bosni in Her-cegovini. Delo v tistih časih, ki je bilo daleč od doma je pomenilo velik izziv. Slabe cestne povezave in transportna sredstva pa v ta-kšnem stanju, da danes raje o njih niti več ne razmišlja. Kljub vsemu ostaja nostalgija in se tistih časov še danes zelo rad spominja. Za tiste čase dokaj dobra strokov-na šolska izobrazba ga je zraven obrtne dejavnosti vlekla tudi na politično področje. Tako se je ob delu, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, aktivno vklju-čil v nastanek takratnega društva obrtnikov v Mariboru. Ob svoji zagnanosti, predvsem pa vztraj-nosti in spoznavanju strokovnih aktov si je vseskozi pridobival šte-vilne odgovorne funkcije.

Za naštevanje vseh teh bi bilo v tem članku premalo prostora, zato bom omenil le nekatere od pomembnejših: v številnih man-datih je bil član upravnega od-bora, predsednik statutarne ko-misije, član izvršilnega odbora v strokovnih sekcijah na Območni obrtni zbornici v Mariboru.

Seveda pa je njegovo delo zapu-stilo tudi sledi na republiškem ni-voju. Med težje naloge pripisuje sodelovanje v pogajalski skupini za novo kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo (KPOP). Stroki se je zagotovo zapisal v spomin po ustanovitvi strokovne sekcije v Mariboru in sekcije na nivoju republike. Posledica obeh strokovnih sekcij je postala hitro opazna. Stroka se je začela med-sebojno spoznavati in družiti ter na nivoju države izvajati številne odmevne projekte. Po vzgledu mariborske sekcije so se tudi na številnih območnih zbornicah Slovenije ustanavljale nove sekci-je. To je bil lep in jasen dokaz, da lahko stroka le s kupnimi močmi doseže največje uspehe. Seveda ga danes moti, da je delo v strokovni sekciji kontinuirano z vzponi in s padci. Predvsem ga moti, da stanovski kolegi ne zna-jo začeto delo v strokovni sekciji nadgraditi in ga izkoristiti kot ceha instalaterjev, saj je bila nena-zadnje s tem namenom tudi usta-novljena strokovna sekcija. Kot večina obrtnikov si je ob svojem instalaterskem delu tudi Janez Šauperl ustvaril gostinski lokal. Tako lahko sedaj ob pro-stem času, ki ga ni veliko, priskoči na pomoč ženi, ki dela v lokalu in drugače sama vodi vsa dela. Omenja pa, da tudi delo v gostin-stvu ni več to, kar je bilo še pred leti, saj je vse več gostinskih loka-lov, druženja pa vse manj, kultura prehranjevanja in konzumiranja pijače je na nizkem nivoju, pred-vsem pa se mora vsak gostinec ukvarjati s problemi po sprejeti zakonodaji, ki delo v gostinstvu še dodatno otežuje. Glavni pro-blem pa je zagotovo finančnega značaja.

Gostinsko problematiko ne spo-znava samo v svojem lokalu. Te-žave spremlja tudi preko društva Obrtnik, ki ima v lasti planinski dom na Kozjaku. Obrtniki se vse premalo zavedajo, da je dom njihova last in ne koristijo števil-nih bonitet, ki jim pripadajo, saj brezplačno prenočevanje članov društva Obrtnik koristi le malo njenih članov. Veliko zadovoljstvo pomeni, da so končno uspeli do-biti najemnika, ki je dober skrb-nik doma, in predvsem, da živi z gosti, kar je v veliko zadovoljstvo številnim obiskovalcem. Kljub dolgemu delovnemu stažu in do sedaj opravljenemu delu še Janez ne počiva. Skupaj s predse-dnikom mariborskega odbora de-lodajalcev za obrt in podjetništvo g. Markom Babškom, vztrajata pri tako imenovanih »klepetalni-cah«, ki pomenijo izobraževanje vseh tistih, ki si želijo pridobiti potrebno znanje za obrt in pod-jetništvo. Za uspešno aktivno zbornično delo si šteje predvsem ponovno uvedbo vajeniškega in mojstr-skega izobraževanja, v katerem je tudi sodeloval. Za svoj največji neuspeh si prišteva, četudi sam ni imel odločilnega vpliva, ukinitev dualnega izobraževalnega siste-ma in izničenje mojstrskega nazi-va. Tako ostaja vprašanje, le kdo bo že čez pet ali deset let sploh še obvladal obrtni poklic. Kljub velikemu trudu, ki ga je vložil v že skoraj 40-letnem delu v zbornici, in vloženemu trudu v

poznavanje in spoštovanje stro-kovnih aktov, je že velikokrat doživel tudi številna nasprotova-nja. Prepričan je, da je nadaljnje delo v Obrtni zbornici odvisno predvsem od politične volje in od obveznega ali prostovoljnega članstva v OZS. Velik problem je tudi v tem, da številni dobrohotno želijo izpostaviti svojo kariernost in si posledično zakonodajo mno-gokrat priredijo po svojih razmi-šljanjih. Vodilni in aktivni funk-cionarji v zborničnem sistemu bi se morali znati poslušati in spo-štovati mnenja tudi od drugače mislečih. Ni dobro samo tisto, kar si misli nek posameznik, to je za zbornico slabo in temu je g. Janez vedno nasprotoval. Še bolj ga zaskrbi razmišljanje in obnašanje številnih posamezni-kov, ki so na najvišjih položajih Obrtne zbornice. Nemudoma bi se morali vsaj na teh položajih umakniti vsaj tisti, ki s svojim negativnim poslovanjem v svo-jih obratovalnicah kvarijo ugled zbornice oziroma obrti. Na koncu še mnenje o strokovni reviji Instalater: »Končnega mnenja o reviji še ni-mam, saj mi je na voljo le vzorčni izvod. Ocenjujem, da je odločitev za izdajo revije pozitivna, saj se s tem v Sloveniji istočasno po-večuje tudi strokovna literatura. Vizualno mi je revija všeč, o njeni vsebini še ne bi rad dajal svojega mnenja in to prepuščam bralcem revije», je pogovor zaključil g. Ja-nez Šauperl.

Janez Šauperl – starosta med instalaterjiOdločitev o predstavitvi osebe v prvi številki strokovne revije Instalater ni bila lahka. V Sloveniji poznam veliko instalaterjev, o katerih bi se lahko razpisal, a sem se na koncu odločil, da predstavim človeka, ki je s svojo priso-tnostjo v obrti krojil tudi njeno politiko.

Page 7: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 7

Turčija je azijska dežela, ki ponuja nešteto avanturističnih priložno-sti in odlično kombinacijo razno-vrstnih aktivnosti. Na potovanju po Turčiji bomo imeli priložnost odkrivanja eksotične pokrajine, azijske idile, bregov bližnjega Ta-urusa in obmorske pokrajine. Je

dežela polna kontrastov, tako po naravi in okolju, kot po sami po-pulaciji. Na razpolago bodo po-novno hoteli najvišje kategorije (5*) in s kompletno »Al« ponud-bo (vse v ceni). Cena aranžmaja za en teden, zajema vse storitve, vključno z vsemi taksami in pre-

vozom. Izvedba družabnega sre-čanja je planirana v drugi polovici meseca aprila leta 2009. Število oseb pa je tudi tokrat omejeno na približno 100 ljudi.

Program:

Čas: 25. april 2009 Lokacija: Turčija – okolica mesta

Alanya, Antalya in Kemer: Kom-pleten program bo objavljen v naslednji številki revije Instalater, mogoče pa ga je dobiti preko tu-ristične agencije Columbus. Cena potovanja vključno z izleti po programu: za osebo 399 EUR + doplačilo za let z Dunaja 45 EUR.

Vključeno v ceno: ) čarterski polet iz / do avstrijkih letališč (Dunaj, Lienz oziroma Salzburg) ) transferji, letališke pristojbine ) nemško govoreči predstavniki in vodniki (možnost tudi slo-venskega spremljevalca) ) prevozi po programu s klimati-ziranimi avtobusi ) pijača dobrodošlice ) 7 nočitev / vse vključeno v ho-telih 5* )Več celodnevnih izletov po programu

Udeleženci: podjetniki iz strokov-nega področja Energetike, vključ-no s spremljevalko ali spremlje-valcem in drugi.

Število udeležencev: okoli 100

Leta 2009, ponovno čez prvo majske praznike v TurčijiŽelja mnogih, ki so preživeli lanske prvomajske praznike v Turčiji, je, da se v letu 2009 ponovno srečamo. Društvo instalaterjev energetikov iz Maribora pripravlja skupaj s turistično agencijo TRAVEL AGENCY COLUMBUS iz Maribora letovanje - “Sternfahrt” - v Turčijo. Vsako potovanje je lahko tudi priložnost za nov, dober posel. Pri izbiri načina potovanja in namestitve je pomembna loka-cija in časovna komponenta.

Organizator:

Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM),

Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor,

tel.: 040/661 448e-mail: [email protected]

inRenata Kokot

TRAVEL AGENCY COLUMBUS

Vita kraigherja 5,2000 Maribor

tel.: +386-2-230-11-13 +386-51-419-965fax.: +386-2-237-22-32

e-mail: [email protected] www.columbus.si

Page 8: Revija Instalater 1

Instalater December 20088

Tudi tokrat je zanimivo srečanje pripravila Mariborska razvojna agencija. Povabilu ogleda pasiv-nih hiš v Hartbergu (Avstrija) smo se odzvali v velikem številu. Na ogled sta bila dva objekta:

) vzorčna enodružinska hiša in ) poslovni večnadstropni objekt.

Ekskurzija je bila organizirana v okviru projekta PASS-NET in mednarodnih dnevov pod ime-nom Dnevi pasivnih hiš, ki so po-tekali v posameznih evropskih dr-

žavah od 5. do 7. novembra. Tako je bilo omogočeno posameznim interesentom, da so si pridobili nove koristne informacije in se na lastne oči prepričali, da pasiv-ne hiše ne pomenijo le prihranka energije, temveč tudi izboljšanje udobja bivanja. Za strokovno vodenje so poskr-beli eksperti IG Passivhaus Ste-iermark – Burgenland. Najprej smo si ogledali vzorčno enodru-žinsko pasivno hišo (slika 1).

Hiša je prva izmed devetih, ki so predvidene za gradnjo. Vsaka hiša ima svoje zemljišče in vse bodo usmerjene strogo proti južni strani. Celotno naselje Singergas-se tvori harmonično komponijo v srcu mesta Hartberg.

Osnovni princip pasivne hiše po-meni odlično izolirani ovoj zgrad-be, ki v poletju in zimskem času nudi konstantno prostorsko tem-peraturo, brez dodatnega ogreva-nja oziroma hlajenja. Vse to se doseže z visoko kvali-tetno toplotno izolacija in z iz-delavo neprepustnih sten in tal za veter, strešne konstrukcije ter nepredušnih toplotnih mostov. Vsekakor je treba omeniti, da

so za pasivno hišo pomembne še številne podrobnosti, med katerimi je potrebno še omeniti izolacijska trislojna okna in kva-litetna vhodna vrata, kakor tudi kompaktna gradbena arhitektura objekta. V primerjavi s klasično gradnjo potrebuje pasivna hiša od 80-90 % manj toplotne energije. Tesnost hiše je bila opravljena po postopku »blower-door« testom, ki jamči, da ni prekoračena vre-dnost n50=0,6 m/s. V preglednici 1 so prikazani pri-merjalni podatki toplotnih vre-dnosti gradbenih elementov in stavbnega pohištva za nizkoener-gijsko in pasivno hišo. Iz preglednice je razvidno, da po-trebuje prikazana pasivna stano-vanjska hiša za ogrevanje s tlori-sno površino 173 m2 (pritličje in nadstropje) samo 0,15 kWh/m2a, kar znese skupno 259,5 kWh, ali slabo četrtino sušilnika za lase s 1200 W moči. Predgretje svežega zraka, ki se v hišo dovaja preko zemeljskega toplotnega menjalnika se pred-hodno tudi ogreje. S komfortnim prezračevanjem in s povratno dobljeno toploto dosežemo v prvi liniji kvaliteten zrak v prostoru in drugič, prihranimo veliko ener-gije. V prikazani pasivni hiši se preko 90 % toplote iz odpadnega zraka ponovno vrne v prostor s primešanim svežim zrakom pre-ko toplotnega menjalnika. Zaradi dobre toplotne izolacije je prostor v celoti ogret enakomerno.

Sušilnik za lase ogreje 4 stanovanjske hiše

Slika 1: Pasivna hiša v Hartbergu

Da, res je kar ste prebrali. V Avstriji s pridom izkoriščajo dane možnosti, ki jo nudi sodobna gradbena tehnologija z novimi gradbenimi in izolacijski materiali na področju stanovanjske gradnje. Vse to smo si lahko ogledali s po-močjo združenja pasivnih hiš IG Passivhaus Steiermark-Burgenland.

Slika 2 – Andreas Lackner je tudi tokrat podal detaljno razlago Slika 3 – Tudi tokratnega predavanja so se udeležili številni obiskovalci

Page 9: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 9

Cena

Nekoliko višja cena, ki nastane zaradi vgradnje kvalitetnejših materialov se povrne v relativno kratkem času. K vsemu temu je potrebno dodati, da odpadejo šte-vilni servisi za ogrevalne naprave, odpadejo vse dajatve in stroški

za vzdrževanje dimne naprave ter porast vrednosti pri prodaji objekta. V preglednici 2 so prikazane primerjalne cene za izgradnjo nizkoenergijske in pasivne hiše v Avstriji.

Z dolgoletnimi izkušnjami, ne-nehnim nadaljnjim razvojem in s potrebnimi konsekvencami v prenosu znanja si je podjetje SINGER pridobilo številne certi-fikate in ateste za kvaliteto. Vse to omogoča podjetju prodajo hiš v naselju Singergasse direktno kupcu, brez posrednika, kar vpli-va na končno ceno.

Ekopark Po zanimivi in obširni predstavi-tvi stanovanjske pasivne hiše smo naš ogled nadaljevali v tako ime-novanem Ekoparku, kot simbiozi za delo, napredek in doživetje. Ekopark je inovativen trostebr-ni koncept, ki združuje mrežo

Slika 5 – Zračni filter poskrbi za čist in svež zrak v prostoru

Slika 7 – Strojnica

Slika 8 – Na tem okolju raste sodoben EkoparkSlika 6 – Prezračevanje je pri pasivni hiši ključnega pomena

Slika 4 – Dobra toplotna izolacija tudi v tleh

Preglednica 1: Primerjava nizkoenergijske in pasivne hiše.

Tehnični podatki Pasivna hiša Nizko energijska hiša

Temeljna plošča U = 0,11 W/m2K [26 cm XPS pod temeljno ploščo] U = 0,18 W/m2K [14 cm XPS pod temeljno ploščo]

Zunanji zid (srednji) U = 0,10 W/m2K [26 cm EPS-F plus] U = 0,18 W/m2K [18 cm EPS-F plus]

Zunanji zid (širok) U = 0,13 W/m2K [26 cm EPS-F] U = 0,18 W/m2K [18 cm EPS-F]

Ravna streha U = 0,10 W/m2K [35 cm EPS-W 25] U = 0,16 W/m2K [22 cm EPS-W 25]

Okna/balkonska vrata Uw = 0,79 W/m2K [trojna zasteklitev] Uw = 1,10 W/m2K [dvojna zasteklitev]

Vhodna vrata Ud = 0,79 W/m2K [Les/Alu tip po izbiri] Ud = 1,30 W/m2K [Les/Alu tip platana]

Energijska vrednost < 15 kWh/m2a < 45 kWh/m2a

Pri standardno grajeni hiši znašajo ti podatki okoli 60 – 120 kWh/m2a

Page 10: Revija Instalater 1

Instalater December 200810

neodvisnih okoljskih podjetij, v katerem bo prostor za podjetja, uporabne raziskave in pridobiva-nje izkušenj. Na ogled bodo tudi razstave o svetovnih dosežkih s tega področja. Tesno povezana kombinacija dela, raziskav in izkušenj, je v tem trenutku mogoče najti le na področju Ökopark Hartberg.

Za mnoge že uveljavljene družbe je ravno ta interakcija pomemb-na prednost in ne samo lokacija, prav tako je pomemben dejavnik oziroma imidž podobe.

Podjetniški park

Najbolj aktivno delovno okolje v Hartenbergu se beleži na okolj-skem področju. Tudi v mestu se v ozadju vzporedno s sedanjo prakso in poleg rednih aktivnosti razvija znanstveno področje (to pomeni, da Ekopark deluje v ve-liki meri popolnoma neodvisno). Obstaja posebna želja, saj obstaja enkraten ambient, ki zagotavlja smiselno in pomembno infra-strukturo na različnih področjih (na ravni komercialnih in indu-

strijskih parkov), ki so nameščeni v bližini centra za uporabne razi-skave. Vse skupaj pa se povezu-jejo z rekreacijo in dogodki, ki so kot destinacija ključnega pomena

oziroma »bolj« privlačna ponud-ba. Park se razprostira na skoraj 15 hektarjih uporabne površine z

različnimi skladiščnimi, pisarni-škimi in razstavnimi prostori, ki jih ima v najemu preko 35 podje-tij. Na sliki 8 je viden le del eko-parka, v katerem so nameščene proizvodne hale. Raziskovalni park

V sklopu skupnega dela lahko Raziskovalni park s svojimi ser-visnimi partnerji JOANNEUM RESEARCH, S-I-M in IG Pasiv-ne hiše sodeluje v številnih razi-skavah in tehnološko razvojnih

Preglednica 2: Primerjava cen med nizkoenergijsko in pasivno hišo.

Nizkoenergijska hiša Pasivna hiša

Stanovanje z 87 m2 vključno s 350 m2 zemljišča Stanovanje z 87 m2 vključno s 350 m2 zemljišča

Cena Cena

V surovem stanju 104.900 EUR V surovem stanju 108.700 EUR

Površinsko obdelana 161.500 EUR Površinsko obdelana 174.700 EUR

Na ključ 179.300 EUR Na ključ 192.400 EUR

Dvojček 121 m2 vključno s 450 m2 zemljišča Dvojček 121 m2 vključno s 450 m2 zemljišča

V surovem stanju 157.400 EUR V surovem stanju 163.600 EUR

Površinsko obdelana 239.800 EUR Površinsko obdelana 259.500 EUR

Na ključ 1265.800 EUR Na ključ 285.500 EUR

Vse cene so iz meseca oktobra 2008 in je vključen 20 % davek

Slika 9 – Prva izmed pomembnejših zgradb bo že v kratkem odprla svoja vrata

Slika 11 – V ekoparku ne gre brez vetrnice

Slika 10 – Del lepo urejene strojnice v kleti poslovne zgradbe

Page 11: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 11

projektih. Raziskovalni park je usposobljen dajati različne po-nudbe in jih tudi uspešno zaklju-čiti. Prav tako se v Raziskovalni park vključujejo podjetja iz različ-nih področij, ki lahko z različnimi inovacijami in vedenji iz tehnolo-ško transferskih procesov prido-bijo številne odgovore.

Info-zabava park

V Avstriji je prvi Info-zabava park, ki je v povezavi z ekologijo, gospodarstvom in za obiskovalce na nivoju trajne zabavne izku-šnje. Na splošno je doživetje za obiskovalce razdeljeno na več kot 30 področij z različnimi tematika-mi o naravoslovju. Usposabljanja, seminarji za znanstvene, kultur-ne in gospodarske prireditve vseh vrst in okrogle mize so prioriteta ekološkega parka. Na tokratnem obisku smo si ogle-dali zgradbo, v kateri bo deloval podjetniški park (slika 9). Zani-miva sedemnadstropna zgradba, ob kateri se nahaja 50 m visoko panoramsko dvigalo pritegne po-zornost vsakega obiskovalca. Za-nimiv je predvsem način gradnje,

saj nobena zunanja in tudi no-tranja stena ni zidana ravno. Vse stene so z nagibom, razlage zakaj tako pa žal nisem uspel dobiti. Gostitelji so nas povabili še na ogled parka z vožnjo s panoram-skim dvigalom, kjer je lep razgled na celotni Ekopark (stolp ob

poslovni zgradbi na sliki 9). Ne-posredno ob samem objektu še stojijo številni energijsko varčno naravnani objekti. Zanimiv je bil pogled na objekt v neposre-dni bližini, ki je prekrit z zeleno streho (slika št. 11). Tik ob njem stoji velika vetrnica in številni proizvodni objekti opremljeni s sprejemniki za fotovoltajiko. Pro-izvodnja v teh halah je izključno namenjena izdelavi elementov za gradnjo pasivnih hiš. Na koncu smo si še ogledali razstavni objekt Maxoom (slika št. 13). Lepo opremljen sprejemni prostor, v katerem so nameščeni številni in lepo urejeni akvariji navdihnejo slehernega obiskovalca. Na raz-polago je bilo veliko strokovnega materiala in za bolj detajlno raz-lago so nam bili na voljo številni strokovni delavci.

Slika 12 – Zelena streha

Slika 13 – Sprejemni prostor v objektu Maxoom

Društvo instalaterjev energetikov Maribornudi svojim članom

50 % popust za nabavo računalniškega program za izdelavo predračunov.

Računalniški program »Win/Norm«Prihrani čas, denar, živce in telefonske impulze.

Program opravi vso delo pri kalkulacijah na osnovi vnesenih normativov, cen materialov in urne postavke podjetja.

Kako postati član društva?

Napišite vaš naslov in nam ga pošljite po elektronski pošti na: [email protected]

ali po pošti na naslov: Društvo instalaterjev energetikov Maribor

Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor

Včlanijo se lahko tudi fizične osebe, ki jih zanima področje energetike. Vsi člani bodo brezplačno prejemali tudi strokovno revijo INSTALATER.

Članstvo v društvu je brezplačno.

Page 12: Revija Instalater 1

Instalater December 200812

Po uspešnem vstopu znamke Atlas Termal na slovenski trg toplotnih črpalk, je podjetje pri-pravilo paleto novih modelov toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje prostorov, ki izkoriščajo toplotne vire zrak, vodo ali ge-otermalno energijo ter toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode.

Sistem ZRAK / VODA

Toplotne črpalke zrak/voda so zelo razširjenje in se zahvaljujoč hitremu razvoju vedno pogoste-je uporabljajo tudi za ogrevanje objektov v hladnejših področjih.

Atlas Termal nudi toplotne črpal-ke zrak/voda v dveh izvedbah, v kompaktni izvedbi, kjer je celotna naprava postavljena na prostem, ter sistem z ločenim uparjalni-kom, kjer je glavni del postavljen v kotlovnici, zunanji izmenjeval-

nik pa je možno montirati na tla ali na zid.

Kompaktno izvedbo je potrebno povezati s sistemom ogrevanja, pri deljeni izvedbi pa je potrebno izvesti hladilniško povezavo med notranjo in zunanjo enoto.

Kombinacija sodobnega Sanyo Scroll kompresorja in velikih uparjalnikov ter hladiva R410A omogoča delovanje tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah.

Vse toplotne črpalke zrak/voda imajo možnost priklopa na boj-ler z vgrajenim kondenzatorjem. Tako se sanitarna voda ogreva na visoko temperaturo z viškom vro-čih par iz kompresorja.

Sistem ZEMLJA / VODA in VODA / VODA

Toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda omogočajo zelo velike

prihranke zaradi stabilne tempe-rature toplotnega vira (zemeljki kolektor nad 0°C in talna voda nad 10°C).

Tudi v teh napravah je uporablje-no hladivo R410A, zato je možno doseganje zelo visokih izkorist-kov.

Posebni prenosniki ETS (tube in shell) so odporni na usedline v talni vodi in omogočajo stabilno delovanje naprave skozi celotno življenjsko dobo.

Toplotna črpalka zemlja/voda ali voda/voda zahteva pri monta-ži vodoinstalaterske spretnosti, znanje hladilniške tehnike ni po-trebno.

Prav s tem namenom smo super-grelec – kondenzator za ogre-vanje sanitarne vode vgradili v samo napravo. Tako je potrebno

Toplotne črpalke ATLAS TERMALInovativne rešitve, široka paleta izdelkov in ugodna po-nudba. Atlas Termal predstavlja nove modele toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje

Slika 1 - Sistem ZRAK / VODA

Slika 2 - Sistem ZEMLJA / VODA in VODA / VODA

Page 13: Revija Instalater 1

Atlas Trading d.o.o., Teharska cesta 43000 Celje, T: 03 425 54 00, F: 03 425 54 15041 324 173

080 20 65 www.atlas-trading.si

[email protected]

atlastermalvrhunske toplotne črpalke

visoka kakovost hitra dobava ugodna cenapredprodajno svetovanje poprodajna podpora

SANITARNA VODA

200 ali 300 litrov

Preprosta montaža

Priklop na obstoječi vir ogrevanja

(2 izmenjevalca)

Prihranek energije 75%

Vodeni izhod zraka

Električni grelec

ZRAK / VODAprimerna za ogrevanje tudi pri zelo

nizkih temperaturahhitra in enostavna rešitev

VODA / VODAvisoka učinkovitost sistema

uporaba energije podtalne vodeposeben izmenjevalec za san.vodoizmenjevalci odporni na usedline

PRIHRANEK 75% ENERGIJESistem voda/voda in zemlja/voda pokrivata 100% energijskih potreb objekta po ogrevanju in hlajenju ter

pripravi tople sanitarne vode.Sistem zrak/voda pokriva 90%-100% potreb energijsko varčnega objekta.

Tako lahko ob investiciji v učinkovit sistem strošek ogrevanja

znižate za 60% do 80%.

ZEMLJA / VODAzanesljiva in učinkovita rešitev z

zemeljskim kolektorjem ali geosondoposeben izmenjevalec za san.vodo

Page 14: Revija Instalater 1

Instalater December 200814

priključiti le cevi, namestiti črpal-ke in izvesti regulacijo sistema.

Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode

Zelo učinkovita rešitev za ogre-vanje sanitarne vode je manjša toplotna črpalka, nameščena na 200L oz. 300L bojlerju. Za ogre-vanje sanitarne vode uporablja toploto zraka v prostoru in obe-nem nudi funkcijo ohlajevanja prostorov. Tako pridobljen ohla-jen zrak lahko tudi usmerjamo preko prezračevalnih kanalov v druge prostore v objektu. Tovr-stna toplotna črpalka prihrani približno 75% energije.

Ogrevanje sanitarne vode s super-grelcem

Ker so toplotne črpalke v večini primerov namenjene ogrevanju v nizkotemperaturnem režimu, se pri uporabniku pojavi pro-blem dogrevanja sanitarne vode na ustrezno visoko temperaturo. Kot vemo, ogrevanje v režimu talnega gretja pri 35°C ni dovolj za sanitarno vodo, prav pri tej temperaturi je največja nevarnost nastanka bakterij legionele. Zato je uporabnik prisiljen dogrevati sanitarno vodo na drug način, ali

pa mora imeti toplotna črpalka posebno funkcijo ogrevanja sani-tarne vode, kar pa ni najbolje za samo toplotno črpalko.

Toplotne črpalke »ATLAS TER-MAL« nudijo posebno funkcijo ogrevanja sanitarne vode na ve-dno visoko temperaturo, ne glede na temperaturni režim ogrevanja. Tako se sanitarna voda v bojlerju ogreva na 55°C tudi, kadar TČ de-luje v režimu talnega gretja 35°C in celo, kadar hladi. V ta namen je v TČ ali pa v bojler vgrajen po-seben prenosnik – kondenzator, ki oddaja toploto vroče pare iz kompresorja pri zelo visoki tem-peraturi.

Toplotne črpalke pokrivajo od 90 do 100% energijskih potreb objekta

Sistem ogrevanja s toplotno čr-palko je navadno zasnovan tako, da pokriva energijske potrebe objekta v celoti ali pa delno. De-lež pokritja je odvisen od toplotne izolacije objekta, načina ogreva-nja in izvora toplote za toplotno črpalko.

Sistem voda/voda ali zemlja/voda lahko pokriva do 100% to-plotne potrebe objekta tudi pri

slabši izolaciji in radiatorskem ogrevanju, saj je temperatura toplotnega vira stalna in relativ-no visoka (+10°C talna voda in +2°C zemeljski kolektor). Sistem zrak/voda pa najbolj racionalno

deluje v dobro izoliranih objektih z nizkotemperaturnim režimom ogrevanja. Tako je zagotovljeno pokrivanje toplotnih potreb tudi pri zelo nizkih temperaturah, okoli -15°C. V slabše izoliranem objektu se sistem zrak/voda dimenzionira tako, da pokriva toplotne potrebe do zunanje tem-perature -5°C. V praksi je to nad 90% ogrevalne sezone.

Široka paleta izdelkov vedno na voljo po ugodni ceni

Podjetje Atlas iz Celja, kot uvo-znik vedno drži na zalogi zado-stne količine toplotnih črpalk vseh vrst in nudi kupcem hitro dobavo, visok nivo storitve, stro-kovno svetovanje, kakovostno tehnično podporo in jamstvo za brezhibno delovanje izdelkov.

Monterjem pa dostop do znanja, rezervnih delov, inovacij ter ve-dno ugodne ponudbe ter svetova-nje pri izbiri modela, podporo pri montaži in zagonu ter podporo pri servisiranju.

Yasin JodehAtlas Trading [email protected] 20 65

Že v preteklosti si je človek zaradi večjega ugodja ogreval prostor, v katerem je bival. Začel je z od-prtim ognjiščem, ki ga je kasneje dograjeval. Tako poznamo danes

več vrst peči, s katerimi je mogoče prostor ogrevati.

Zaradi vse večjega prodora so-dobnih sistemov centralnega ogrevanja smo iz dneva v dan pri-ča, kako se stare, klasične peči vse bolj odmikajo.

Zaradi vse večje nostalgije po starem in lepem pa si vedno več ljudi vgrajuje kamine, predvsem takšne, ki se s svojim lepim vi-dezom vklapljajo v lepo urejene prostore.

Stroški za izdelavo kamina so relativno nizki, vendar pa zahte-va upravljanje s kaminom veliko dela.

Kamini

Page 15: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 15

Ogrevalno napravo večstano-vanjske ali enodružinske hiše, ki je bila vgrajena pred več leti je potrebno sanirati ali v celoti za-menjati s takšno, ki je sam svoj energetski proizvajalec, kar pa ni vedno najboljša rešitev in tudi ni okolju prijazna rešitev. Danes lahko izbiramo med številnimi ogrevalnimi sistemi, ki delujejo z različnimi energijskimi viri, z okolju prijazno energijo, ki posta-jajo tendenciozno in dolgoročno gledano v primerjavi s kurilnim oljem in zemeljskim plinom vse bolj konkurenčni. Vsekakor se izplača pred zamenjavo ogreval-nega sistema napraviti različne primerjave.

Toplotna črpalka

Toplotna črpalka deluje v povpre-čju z dvema tretjinama toplote iz okolja in z eno tretjino električne energije.

Toploto iz zraka, zemlje, vode ali odpadne vode industrijskih pro-cesov, lahko uporabimo za ogre-vanje zgradb ali za pripravo tople vode. S pomočjo toplotne črpalke povišamo temperaturo, ki je po-trebna za ogrevanje stanovanja

ali tople vode. Da to dosežemo, potrebuje električno energijo (1/3 energije).

Različni energijski izvori zagota-vljajo različne izkoristke. Tako se na primer poraba odpadne toplo-te v industriji izkaže za zelo go-spodarno. Nekaj manj učinkovito je koriščenje zemeljske toplote (s pomočjo zemeljskih sond), in to-plote dobljene iz podtalnice in po-vršinskih voda. Toplota dobljena iz zunanjega zraka ima najnižji izkoristek. V načelu velja: manjša kot je temperaturna razlika med izvorom toplote in potrebno ogre-valno temperaturo, toliko učinko-vitejše je ogrevanje.

S toplotno črpalko v nekaterih primerih zagotovimo celotno potrebno toploto za ogrevanje in pripravo tople vode, tako da ne potrebujemo niti rezervoarja za gorivo, niti dodatne peči in dimni-ka za ogrevanje.

Kateri pogoji morajo biti izpol-njeni, da lahko vgradimo toplo-tno črpalko?

)Toplotne črpalke so predvsem učinkovite, če je zgradba zelo dobro toplotno izolirana in če

ogrevalni sistem obratuje z niz-kotemperaturnim režimom. )Toplotna črpalka mora biti pri-lagojena ogrevalnemu sistemu. Zato je obvezno pred vgradnjo toplotne črpalke in ogrevalnega sistema izdelati projekt, ki je skladen z zahtevami po med-narodnih smernicah D-A-CH. )Pri vgradnji toplotne črpalke, ki koristi toploto iz vode, je potrebno predhodno pridobiti koncesijo za njeno uporabo.

Daljinsko ogrevanje

Daljinsko ogrevanje deluje kot ve-lika naprava za centralno ogreva-nje, saj preko razdelilnega omrež-ja oskrbujejo številne objekte ali stanovanjska naselja s toplo vodo za ogrevanje in sanitarno vodo. Daljinska ogrevanja so najbolj razširjena v mestih ali v strnje-nih naseljih, kjer je na relativno majhnem območju veliko število stanovanjskih zgradb. Ena izmed možnosti pridobivanja toplote, potrebne za daljinsko ogrevanje je sežiganje smeti (slika 2).

Manjši sistemi daljinskega ogre-vanja lahko delujejo s toploto iz velikih ogrevalnih naprav ali s pomočjo odpadne toplote, ki se sprošča v različnih industrijskih proizvodnjah, na primer odpadne tople vode, dimnih plinov itd.

Kateri pogoji morajo biti izpol-njeni, da se lahko priključimo na daljinsko ogrevanje?

)Osnova za dobavo toplote je predhodno sklenjena pogodba

o dobavi toplote, ki jo skleneta naročnik in dobavitelj. Pogod-ba določa pravila in pogoje o dobavi toplotne energije. V pogodbi so tudi točno določeni tehnični pogoji dobave. )Za priključek na cevni razvod, predajno postajo in za toplotni izmenjevalec mora biti zagoto-vljen dovolj velik prostor v sta-novanjskem objektu. Prostor, ki smo ga potrebovali za oljni rezervoar ali kurilnico lahko uporabimo za druge namene.

Ogrevanje z lesom

Drva spadajo med energent, ki je nevtralen na CO2. Drva lahko kot energent koristimo na številne načine.

Les je s CO2 nevtralen energent, ker je pri rasti vezan na veliko CO2, ki se pri izgorevanju ali trohnenju ponovno sprošča. Na tržišču je danes na razpolago veli-ko število ogrevalnih sistemov, ki omogočajo kurjenje z lesom, na primer kaminska peč. V velikih

ogrevalnih sistemih, na primer v povezavi z ogrevanjem, se lahko lesni sekanci uporabljajo nepo-sredno dobavljeni iz gozda.

Primerjavo cen in prihrankov energije za ogrevanje različnih energentov prikazuje slika 3.

Za eno in več družinske hiše se priporoča za ogrevanje uporaba pelet. S peleti lahko ogrevamo s popolno avtomatiko in za delo-

Zamenjava ogrevalne naprave

Slika 1: Toplotna črpalka, ki koristi toploto iz okolja

Slika 2: Sežigalnica smeti na Dunaju

Page 16: Revija Instalater 1

Instalater December 200816

vanje ne potrebujemo veliko dela. Lesni peleti so izdelani iz stisnje-nih ostankov žaganja in ne vsebu-jejo nobenih dodatkov. Ogrevanje s peleti je dobra alternativa, če moramo zamenjati ogrevanje z kurilnim oljem (v prostor za ku-rilno olje lahko vgradimo silos za shranjevanje peletov). Vsak ogrevalni sistem je mogoče kom-binirati tudi s solarno napravo. Seveda pa je ogrevanje s peleti zelo konkurenčno v primerjavi z ogrevanjem s kurilnim oljem, zemeljskim plinom ali toplotno črpalko.

Kateri pogoji morajo biti izpol-njeni, da lahko vgradimo ogreval-no napravo za kurjenje s peleti?

)Toplotni priključek za ogre-vanje s peleti je smiseln samo, kadar je zagotovljena nabava peletov. )Na razpolago mora biti dovolj prostora za ogrevalni kotel in

shrambo peletov. Prostor, ki ga potrebujemo za ogrevanje s peleti je primerljive velikosti z ogrevanjem s kurilnim oljem. ) Izvedbo projekta je potrebno naročiti pri strokovnjaku s tega področja ogrevalne tehnike.

Sončna energija

Sonce nam pošilja prijazno ener-gijo direktno v hišo. Ogrevalna naprava v stanovanjski hiši ne ogreva samo bivalnih prostorov, temveč omogoča tudi pripravo tople vode. Energijo, potrebno za toplo vodo, lahko dobimo direktno od sonca. V poletnem obdobju lahko sanitarno vodo se-grevamo s pomočjo sončnih zbi-ralnikov, v prehodnih obdobjih, predvsem za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov pa jo moramo še »samo dogreti «. V ve-likih stanovanjskih zgradbah lah-ko na ta način zagotovimo skoraj

polovico energije, ki jo potrebu-jemo za pripravo tople sanitarne vode, in s tem znatno zmanjšamo odvajanje škodljivih emisij in CO2 v okolje.

Kakšne so možnosti oziroma iz-koristki sončne energije za pripra-vo tople sanitarne vode prikazuje slika 4. Solarno energijo lahko v cilju zmanjšanja porabe energije upo-rabimo za namene talnega ogre-vanja ali kot dopolnilo ogrevanja z radiatorjem. Amortizacija solar-ne naprave za ogrevanje sanitarne tople vode se z ozirom na investi-cijski vložek, in zaradi nenehnega

draženja energije lahko relativno hitro obrestuje. V razvitejših in energetsko razgledanih državah se daje takšni vgradnji vse večja podpora in denarni prispevek.

Kateri pogoji morajo biti izpol-njeni, da lahko vgradimo solarno napravo?

)Potrebna je dovolj velika ravna streha ali streha z določenim naklonom, obrnjena na jug, ju-gozahod ali jugovzhod. )Potreben je prostor za sončne zbiralnike, približno en kva-dratni meter na osebo, velja za solarno ogrevanje v večstano-vanjskih objektih ali pa štiri do pet kvadratnih metrov na go-

spodinjstvo. )Potrebujemo prostor za name-stitev večjega sončnega toplo-tnega hranilnika in za cevno povezavo med sončnimi zbiral-niki in cevno instalacijo.

Fosilna goriva: Zemeljski plin in kurilno olje

Pri izgorevanju zemeljskega pli-na in kurilnega olja nastaja CO2, zato je varčevanje brezpogojno potrebno.

Pri izgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina nastaja CO2, ki bistveno vpliva na onesnaženje okolja oziroma klimo. Zaloga ze-

meljskega plina in nafte so ome-jene, vendar kljub povpraševanju cene posledično iz leta v leto na-raščajo.

Transport nafte se v glavnem vrši z ladjami in po železnicah, med-tem ko se transport plina v glav-nem vrši po dolgih cevnih nape-ljavah direktno do porabnika ali do plinskih rezervoarjev (slika 5). Vse to pa je lahko zaradi nesreče ali puščanja instalacije dodatna nevarnost za naše okolje. Nafta in plin sta dragoceni surovini in zato ne smeta biti prvenstveno name-njeni za ogrevanje. Zato je prav, preden se odločimo za ogrevalni sistem s kurilnim oljem ali pli-

Slika 3: Ogrevanje s peleti je prihranek energije in denarja

Slika 4: Izkoristki sončne energije v mesecih leta

Slika 5: Plinski rezervoar

Page 17: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 17

nom, da raziščemo možnost ogre-vanja z obnovljivimi viri energije. Odločitev za obnovljivi vir je za-gotovo najboljša odločitev. V koli-kor se odločimo za fosilno gorivo, ima zemeljski plin, v primerjavi s kurilnim oljem, veliko ekološko prednost. Zemeljski plin proizvaja manj CO2 kot kurilno olje.

Na osnovi kemijske sestave se sproščajo pri izgorevanju zemelj-skega plina manjše količine CO2 kot pri kurilnem olju. Najboljša rešitev je torej vgradnja konden-zacijskega kotla. V kolikor je ogrevalni sistem pravilno določen in reguliran, lahko znaša letni prihranek tudi do 10 procentov potrebne energije. Zemeljski plin je primeren tudi za kogeneracijo, kjer lahko istočasno zagotovimo proizvodnjo toplote in električne energije.

Kateri pogoji morajo biti izpol-njeni, da lahko ogrevanje pri-ključimo na omrežje zemeljskega plina?

)V hišo ali vsaj po cesti mora biti speljana plinska napeljava. )Od distributerja mora biti za-gotovljena dobava plina. )Načrt in izvedba morata biti prepuščena kvalificiranemu strokovnjaku.

Kurilno olje je še vedno najpo-gosteje uporabljen energent. Do prve energetske krize je kurilno olje veljalo kot cenovno najugo-dnejši energent in je imelo tudi številne druge prednosti, lahko shranjevanje in visoko energij-sko vrednost. Politični dogodki v državah izvoznicah in problemi s transporti imajo velik vpliv na spreminjanje cene nafte. Pri od-ločitvi za vgradnjo ogrevalnega sistema z ogrevanjem na kurilno olje se priporoča uporaba kon-

denzacijskega oljnega kotla. S pravilno vgradnjo in dobro regu-lacijo lahko letno prihranimo šest do deset odstotkov goriva. Vse bolj se tudi priporoča uporaba ekološkega kurilnega olja, ki vse-buje malo žvepla.

Na sliki 7 je vidna primerjava gibanja cen kurilnega olja v pri-merjavi z zemeljskim plinom in elektriko. Kateri pogoji morajo biti izpol-njeni, da lahko ogrevamo s kuril-nim oljem?

)Rezervoar kurilnega olja mora imeti ustrezne dimenzije in biti

vgrajen tako, da ne more priti do izliva v podtalnico. )Skladišča z nevarnimi teko-činami, ki ogrožajo podtalno vodo, morajo odgovarjati pred-pisom in biti pregledane.

Zamenjava ogrevalnega sistema

Opis postopka:Zamenjava centralnega ogre-vanja spada med težja opravila, zato je prav, da ukrepamo korak za korakom:

Prvič: Vzeti si moramo dovolj časa in razmisliti o številnih variantah za izbiro sistema. Pridobiti več

ponudnikov in narediti dobro primerjavo. Razdeliti časovno posamezne faze dela, saj lahko obnova traja tudi do več mesecev.

Drugič: Izbira toplotne izolacijaNačeloma velja, preden se odlo-čimo za zamenjavo sistema mo-ramo zagotoviti, da bo po obnovi poraba energije v zgradbi kolikor je mogoče znižana, zato je nujno potrebno izvesti dobro toplotno izolacijo fasade, kletne plošče, oziroma vseh gradbenih elemen-tov, vključno z vgradnjo oken s toplotno izolacijskimi stekli. Dobra toplotna izolacija prinese veliko, saj je z zmanjšanimi to-

plotnimi izgubami potrebna tudi manjša ogrevalna naprava, ki za-gotavlja manjšo porabo goriva in izpolnjuje zahteve za pridobitev energetske izkaznice. Energijska izkaznica zagotavlja zgradbo s termično kvalitetnim ovojem. Energijska izkaznica pove, koliko energije na kvadratni meter na leto porabimo za ogrevanje.

Tretjič: Glede izbire energenta se posvetovati s strokovnjakomNajboljša odločitev je zagotovo, da obstoječo napravo zamenja-mo z enakim ogrevalnim ener-gentom. Vsekakor pa pomeni da premislimo tudi na alternativo in morebiti preidemo na zamenjavo in se odločimo za vgradnjo siste-ma z obnovljivim virom energije, s katerim bomo istočasno tudi manj obremenjevali okolje. K na-črtovanju je potrebno pritegniti izkušenega strokovnjaka, najbo-lje je strokovnjaka za projektira-nje hišne tehnike ali energetskega svetovalca. Strokovnjaku je treba nuditi dovolj informacij, da bo lahko našel pravo rešitev.

Četrtič: Uporaba okolju prijazne tehnologijePoleg izbire energenta, se lahko srečamo še s številnimi drugimi ukrepi, da najdemo pravo rešitev:

) Izbrati je potrebno ogrevalni sistem, ki bo istočasno zagota-vljal ogrevanje in pripravo tople vode. ) Izračun potrebne moči ogre-valne naprave je naloga, ki jo moramo zaupati strokovnjaku. Pri izbiri novega sistema ne smemo dodati rezerve. Potreb-na izračunana moč naprave ima zadovoljivo moč, da lahko zadovolji potrebe po ogrevanju in pripravi tople vode. )Vgraditi je potrebno sodobno obtočno črpalko, saj le ta pri-hrani veliko električne energije, v primerjavi s črpalkami, ki so bile izdelane pred letom 1990. )K ogrevalnim telesom je po-trebno obvezno vgraditi termo-statske ventile, da lahko stano-valci regulirajo temperaturo v prostoru. Individualna regula-cija bo do leta 2010 postala ob-vezna po številnih regijah.

Petič: Ponudba za vgradnjo in pričakovana podaljšana garancija Pred izvedbo obnove ali zame-njave ogrevalnega sistema je po-trebno pridobiti več ponudb in skleniti pogodbo za izvedbo del. V ponudbi mora vsak izvajalec opisati izvedbo del z vrsto mate-rialov, ki jih bo vgradil in tehnično uporabnost del, ki jih bo izvedel na »ključ«. Od izvajalca je po-trebno skupaj s ponudbo zahte-vati tudi rok garancije. Številna podjetja, oziroma proizvajalci kvalitetnih energetskih naprav, ki s svojimi kooperanti organizirajo izobraževanje, dajejo podaljšano garancijsko dobo tudi do deset let.

Šestič: Vgradnja, nastavitev in poskusno delovanje; Preden prič-ne ogrevalna naprava obratovati, moramo predhodno opraviti tlač-ni preizkus in nastavitev. Izvajal-sko podjetje mora pred predajo opravljenih del izdelati obratoval-na navodila za delovanje. Seve-da pa mora izvajalsko podjetje v garancijskem obdobju poskrbeti za redno servisiranje in za optimi-ranje ogrevalnega sistema.Slika 7: Kurilno olje in rast cen

Slika 6: Kurilno olje in primerjava cen, plin - olje

Page 18: Revija Instalater 1

Instalater December 200818

Instalacije in ogrevalni sistemi

Pri številnih gradnjah stanovanj-skih objektov z različnimi sta-novanjskimi enotami in vedno večjimi površinami je še posebej pomembna izvedba etažnega ogrevalnega sistema. Vse po-membnejša je regulacija, ki je sicer pomembna pri centralni oskrbi toplote. Priporočljiva je tudi za individualno uporabo stanovanjske enote, saj ima velik vpliv na varčevanje energije, kajti računi za porabljeno energijo so vse višji.

V ta namen se v vsaki stano-vanjski enoti vgradi razdelilnik za predtok in povratni tok ogre-valnega sistema, na katerem so vgrajeni regulacijski ventili za regulacijo toplote v posameznih prostorih. Prostore lahko ogreva-

mo z radiatorji, konvektorji ali s talnim oziroma stenskim ogreva-njem.

Področje, ki ga lahko ime-nujemo »Moderna hišna tehnika« delimo na tri dele:

1. Hišne instalacijePrvo poglavje obravnava naprave in aparate, ki so narejeni tako, da nam omogočajo udobno življenje v hiši in so enostavno oblikovani:

) udobno prezračevanje, ) pitna voda, ) priprava tople vode, ) sanitarne instalacije, ) uporaba deževnice, ) naprava za centralno sesanje prahu, ) energijsko varčne hišne na-prave.

V preglednici 1 so prikazane in-stalacije in dimenzije cevi verti-kalnih razvodov: Na sliki 1 je prikazan vertikalni jašek, v katerega so nameščeni vsi potrebni cevni razvodi.

2. Energija v hišiDrugo poglavje obravnava reši-tve, ki zbirajo potrebno energijo za ogrevanje prostorov in proi-zvodnjo tople vode:

)Sončna energija – neizčrpen in brezplačen vir energije

)Na ekološki način dobljena električna energija za posame-zna gospodinjstva )Fotovoltaika )Toplotne črpalke )Ogrevanje z lesnimi peleti )Kaminske peči

)Lončene peči )Kotli na uplinjanje lesa )Ogrevanja z lesnimi sekanci )Daljinska ogrevanja )Zemeljski plin )Utekočinjeni naftni plin )Direktno električno ogrevanje

3. Nizko temperaturni ogrevalni sistemiV tretjem oziroma v zadnjem delu se obravnavajo učinkoviti ogre-valni sistemi, še posebej stenska in talna ogrevanja za ogrevanje prostorov v stanovanjskih hišah.

Po hišah so speljani številni insta-lacijski vodi, ki potekajo od kleti in delno do podstrešja. Zato arhi-tekti in projektanti hišnih insta-lacij predlagajo, da so prostori z vodovodno napeljavo razvrščeni eden nad drugim.

Na sliki 2 je prikazan toplovodni dvocevni ogrevalni sitem za delo-vanje z obtočno črpalko, etažna

V času sodobne tehnologije je pri gradnji eno ali dvodru-žinske hiše na voljo veliko zahtevnih ogrevalnih sistemov, ki se po potrebi lahko tudi medsebojno povezujejo.

Preglednica 1: Vrste instalacij in dimenzijeVrsta instalacije dimenzija

Za centralno sesanje prahu 1 x 44 mm

Odtočna kanalizacija 1 x 100 mm

Za prezračevanje 2 x 160 mm

Odtoki za odpadno vodo 1 x 250 mm

Razvod za pitno vodo po etaži 2 x 25 mm

Za toplo vodo 2 x 25 mm

Predtok in povratni tok za ogrevalni sistem 2 x 25 mm

Razvod za solarno ogrevanje 2 x 25 mm

Za električno instalacijo (jaki tok)

Za telekomunikacijski sistem

Slika 1: Jašek za cevne razvode

Slika 2: Cevni razvodi za različne načine ogrevanja

Legenda:

RP - Raztezna posodaPP - Polnilno praznilna pipaOV - Odzračevalni ventilZV - Zaporni ventilTO - Talno ogrevanjePR - Ploščati radiatorjiKR - Klasični radiatorji (v raz-ličnih oblikah)PV - Povratni vod ogrevanjaP - Predtok ogrevanjaOK - Ogrevalni kotel (proizva-jalec toplote)VV - Varnostni ventilVK - Vgradni konvektorOČ - Obtočna črpalkaPrV - Prelivni ventilR - RazdelilnikMT – Merilec toplote

Page 19: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 19

razdelitev za individualno stano-vanjsko ogrevanje in različni pri-meri ogrevalnih sistemov. Prednosti ogrevalnih sistemov s toplo vodo:

) enostavno rokovanje in ugo-dno počutje, ) enostavna regulacija z možno-stjo spremembe temperature

vode, ) ugodna prostorska klima zara-di nizke temperature ogreval-nega telesa, ) velika varnost delovanja ogre-valnega sistema zaradi relativ-no nizke temperature ogreval-nega medija, ) relativno majhna korozija in ) dolga življenjska doba.

Za transport ogrevalnega medija se vgrajujejo jeklene cevi in za manjše dimenzije cevi iz bakra, mehkega jekla in plastike. Za talna in stenska ogrevanja se veči-noma uporabljajo cevi iz plastič-nih mas, ki so primerne za nizko temperaturne sisteme.Na slika 3 je prikazana shema delovanja

transparentne toplotne izolacije. Preden se odločimo za vgradnjo ogrevalnega sistema, je potrebno predhodno dobro preveriti vse možnosti. Potrebno je preveriti toplotne izgube in izrabiti sevanje Sonca za pridobivanje dodatne toplotne energije. In kako pripra-viti omenjeno?

Potrebno je, da zgradbo dobro to-plotno izoliramo. Vgraditi mora-mo ogrevalno napravo z bistveno manjšo močjo, kot so se vgrajeva-le predhodno, ali kot je bila vgra-jena pred sanacijo objekta. Nekje med 5 in do maksimalno 12 kW močan ogrevalni kotel, vključno s pripravo tople vode, zadostuje za ogrevanje stanovanjske površine od 100 do 150 m2.

Prav tako je potrebno manjše po-vršine določiti tudi pri ogrevalnih telesih, pri čemer je treba upošte-vati nizko temperaturni režim, ki omogoča dodatne prihranke energije.

Slika 3: Transparentna toplotna izolacija

Page 20: Revija Instalater 1

Instalater December 200820

Cevni lok paralelne instalacije

Kadar vgrajujemo cevni razvod z več vzporedno vodenimi cevmi eno poleg druge, se skoraj vedno soočamo z istim vprašanjem, kako cevni razvod izvesti?

Skoraj vedno pa ostaja isti od-govor, četudi so cevi enakega ali različnega preseka, in sicer:

a.) Če se odločimo, da so na vseh ceveh enaki upogibni polmeri, nastane med loki relativno velik razmik, kar je lahko na videz tudi moteče (slika 1).

b.) V kolikor pa želimo, da so cevi speljane paralelno tudi v zavojih, moramo izvesti različno velike polmere (slika 2).

Izvedba cevnega loka z ena-kim upogibnim polmerom

Pri obravnavanem primeru slika 1 zarišemo mero za cevni razmik 120 mm in upogibni polmer 100 mm.

Nato nadaljujemo po sledečem primeru:

Cev I

1. Na steno ležeče cevi zarišemo želeno mero in jo označimo kot točko M.

2. Nazaj od točke M izmerimo in zarišemo potrebno dolžino ter vzamemo točko a kot začetek polmera.

3. Od začetne točke a, ki šteje za začetek upogiba loka, se zariše

skupna dolžina, ki je potrebna za upogib loka. Določi se s pomočjo enačbe 1.

Cev II

1. Pri zarisovanju naslednje daljše cevi II na želeno mero in z istim razmikom 120 mm, prenesemo točko M na cev II.

2. Od točke M merimo polmer r nazaj, tako določimo začetek upogiba. Iz točke a zarišemo dol-žino upogiba. Določi se s pomo-čjo enačbe 2.

Cev III

1. Če želimo podaljšati polmer na želeno mero in obdržati enak raz-mik, izvedemo to enako kot pri opisanem primeru za cev II.

2. Od točke M merimo polmer vedno nazaj in prenesemo znano dolžino na začetek dolžine loka za upogib.

Pri tem postopku dobimo vse cevne loke z enakim upogibnim

polmerom in enake dolžine upo-gibov. Točka M in začetna upo-gibna točka a na cevi sta skupaj s cevnim razmikom vrinjeni druga proti drugi.

Cevni loki z enakim izhodi-ščem polmera

Cevni razvod lahko izvedemo tudi z vzporednimi cevnimi loki, kot je prikazano na sliki 2.

Pri takšnih izvedbah imajo cev-ni loki isto središčno točko in odgovarjajočo ustrezno dolžino polmera.

Polmer in dolžina loka se za vsak lok izračuna drugače.

Cev I

Izračun želene mere in s tem toč-ke M:

Začetek cevi do kota stene: 180 mm

Razdalja cevi I od zidu: 120 mm

Želena mera do sredine cevi : 300 mm

Za cev I je upogibni polmer r = 100 mm. Dolžina upogiba se zari-še kot je prikazano na sliki 1.

Cev II

Želena mera je za cevni razmik daljša, in znaša:

300 + 120 = 420 mm. Upogibni polmer znaša:

100 + 120 = 220 mm.

Izdelava cevnih lokovNove cevi oziroma cevni loki iz plastike, bakra in drugih surovin vse bolj izpodrivajo cevne instalacije iz jeklenih cevi. Toda, še vedno je potrebno, in še kar nekaj časa bo tako, da bo potrebno določene cevne razvode izvajati s trdnejšimi materiali. Zato je prav, da ohranjamo znanje, ki je še ne dolgo tega veljalo za prepotrebno.

Slika 1: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in enakem polmeru cevnega loka

Enačba 1

Enačba 2

Enačba 3

Enačba 4

Page 21: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 21

Dolžino upogiba loka lahko izra-čunamo z enačbo 3.

Cev III

Mera cevnega razmika znaša: 420 + 120 = 540 mm

upogibnega polmera pa:220 + 120 = 340 mm.

Dolžina upogiba polmera

Kot je videti na sliki 2, je pri vseh ceveh začetek upogiba a na enaki višini. Pri zarisovanju loka za cev I ugotovimo, da se lok začne v točki a in da se dolžina upogiba za naslednjo cev prenese od tu, ne da bi se najprej določila točka M.

V praksi ima zaradi enostavnejše izvedbe prednost prvi primer.

Cevni loki iz drugega primera so na oko videti lepši, vendar jih je veliko težje izdelati in se izvajajo le do premera cevi Ø32.

Večje dimenzije se izvajajo z varil-nimi loki. Pri izdelavi lokov z po-daljšanim polmerom je najbolje opraviti s pomočjo pločevinaste šablone, ki jo položimo v notranji del loka.

Pri izdelavi velikih radiusov je najbolje, da se lok zariše s pomo-čjo vrvice in krede na tla.

Ivo Klevže Slika 2: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in pri enaki upogibni točki

Enačba 5

Društvo instalaterjev energetikov MariborAhacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: +386 2 320 13 10; [email protected]

PRISTOPNA IZJAVA

Podpisani/a __________________________________________________________________želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: ___________________________________________________________________________________________________________

Izobrazba: _______________________________________________________________________________________________________________

Delovno področje: ________________________________________________________________________________________________________

Organizacija: _____________________________________________________________________________________________________________

Telefon: __________________________________________________________________________________________________________________

Naslov: __________________________________________________________________________________________________________________

Elektronski naslov: ________________________________________________________________________________________________________

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medse-bojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.

____________________________ ____________________________ Datum: Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.

Page 22: Revija Instalater 1

Instalater December 200822

Letne toplotne potrebe

Pojem letna potreba pomeni količino toplote, potrebna med ogrevalno sezono, da ogrejemo bivalne prostore na želeno tem-peraturo. Merimo jo z letno toplotno potre-bo v kilovatnih urah na kvadratni meter (kWh/m2a).

Pri ugotavljanju potreb ne smemo upoštevati samo toplotnih izgub, ki se izgubljajo skozi zunanje zi-dove in s prezračevanjem prosto-rov, temveč moramo upoštevati

tudi vse dobitke, ki so seštevek sončnega sevanja skozi okna in oddaje toplote ljudi, ki bivajo v prostorih. Primer toplotnih do-bitkov oziroma prehoda toplote skozi toplotno izolacijsko steklo prikazuje slika 1.

Potrebe primarne energije

Pri določanju primarne energije za ogrevanje hiš, za pripravo to-ple vode in električne energije, moramo upoštevati tudi izgube, ki nastanejo pri izgorevanju, vse do transporta goriva do objekta.

Pri določanju energijskih potreb za stanovanjske zgradbe množi-mo s faktorjem primarne energije, ki znaša pri kurjenju z lesom 0,2, pri kurilnem olju in plinu 1,1 in pri električni energiji 3.

To pomeni, da ima z lesom ogre-vana hiša veliko manjšo potrebo po primarni energiji kot če je ogrevana s kurilnim oljem ali z električno energijo.

Nizkoenergijska hiša

Že pri uvajanju zahtev za ener-gijsko varčevanje je postala nizko energijska hiša zakoniti standard v novogradnjah. Letne toplotne potrebe smejo znašati do 70 kWh/m2a in se ne smejo prekoračiti.

To dosežemo z dobro toplotno izolacijo zgradbe, zračno te-snostjo, dobrimi toplotno izo-lacijskimi okni, s kontroliranim prezračevanjem in zmanjšanjem oziroma preprečitvijo nastanka toplotnih mostov.

Delež vseh dejavnikov, ki pri-spevajo k energijskim potrebam nizkoenergijske hiše prikazuje slika 2.

Pasivna hiša

Pri pasivni hiši se soočimo z dobro prostorsko klimo brez aktivnega ogrevanja in klimatske naprave. Maksimalna toplotna potreba znaša 15 kWh/m2a in predstavlja 80 odstotkov vseh letnih energij-skih potreb dosegljivih znotraj nizkoenergijske hiše, in celo več kot 90 procentov znotraj konven-cionalno grajene hiše.

Seveda pa vse to ne sme vplivati na povečanje porabe električne energije, kamor spada tudi pripra-va tople vode in hišna električna energija, ki sme letno znašati za m2 stanovanjske površine največ do 120 kWh.

Vse navedene vrednosti lahko dosežemo le, če dosledno upo-števamo dva osnovna pogoja: da

Pojem – energijski prihrankiEnergijski prihranek je za graditelje hiš že dolgo časa ena izmed najaktualnejših tem, in vse bolj uvaja energijsko primerljive dodatne aktivnosti za prihranke na tem po-dročju. Vendar pa moramo omeniti, da je graditeljem hiš pogosto zelo težko razumeti številne pojme, ki so vezani na gradnjo hiš. Vprašamo se lahko, le koliko jih natančno ve, kaj je nizkoenergijska hiša, kdaj je individualna hiša nizkoenergijska ali pasivna, in kaj pomeni pojem U-vre-dnost.

Slika 1: Toplotno izolacijsko steklo

Slika 2: Nizko energijska hiša: energijske potrebe za prezračevanje

Page 23: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 23

zmanjšamo toplotne izgube in optimiramo toplotne dobitke.

Zračna tesnost

V uredbah o energijskih prihran-kih zasledimo tudi pojem zračna tesnost v stanovanjskih hišah.

Zračno tesnost ugotavljamo s tako imenovanim Blower-Door-Testom, tako da s pomočjo ven-tilatorja ustvarimo v notranjosti zgradbe podtlak in s pomočjo po-sebnega instrumenta preverimo pretok zraka.

Izmenjava zraka v hišah brez prezračevalne naprave sme imeti z maksimalno vrednostjo 3, pri hišah s prezračevalno napravo pa vrednost ne sme prekoračiti vrednost števila 1,5. To pomeni, da se pri slabšem pretoku zraka, kot je bil simuliran na testu, sme

skupna količina zraka v eni uri iz-menjati od 1,5 do trikrat.

U-vrednost

U-vrednost pove, koliko toplotne energije uhaja skozi gradbeni ele-ment velikosti 1 m2, če znaša tem-peraturna razlika 1°.

Čim nižja je U-vrednost, tem bolj-ša je toplotna izolacija in posle-dično tudi večji prihranek energi-je. U-vrednost označujemo z Wati na kvadratni meter Kelvina (W/m2K).

Dobra U-vrednost za streho znaša okoli 0,2 W/m2K, zunanje stene in stene proti neogrevanem prostoru 0,35 W/ m2K, za kvali-tetno toplotno zaščitno okno od 0,8 : 1,1 W/m2K in na primer za klasični opečni zidak debeline 37 cm 0,52 W/m2K. Slika 3 - U-vrednost

Pri uporabi plinske ogrevalne na-prave starejše izvedbe lahko zna-ša strošek na leto samo za vzdr-ževanje vžigalnega plamena tudi do 60 EUR in več. K dodatnim stroškom pa prispevajo še slabo

tesnjena okna, vrata, slabo izoli-rani cevni razvodi in nestrokovno vgrajena grelna telesa, ki zaradi neprimerne namestitve, najpogo-steje pred zavesami, predstavlja-jo velik dodaten strošek porabe

energije, ki znašajo tudi do 10 % in več na sezono.

Veliko stroškov za ogrevanje lahko zmanjšamo tako da:

)Zastarele plinske ogrevalne naprave z vzdrževalnim plame-nom, ki porabijo na leto tudi do 100 kubičnih metrov več plina, nadomestimo z zame-njavo z modernimi plinskimi napravami brez vzdrževalnega plamena.

Neprimerno ogrevanje, ki pred-stavlja velik strošek, na primer ogrevanje s kamnito ploščo ali oljnim radiatorjem, ki potrebuje-jo dolgi čas za segrevanje prosto-ra, zamenjamo z učinkovitejšimi ogrevalnimi sistemi. V praksi se pogosto uporabljajo le cenovno ugodne ogrevalne naprave, ki pa potrebujejo za ogretje prostora na želeno temperaturo veliko časa, zato številni strokovnjaki priporo-čajo vgradnjo časovno nastavljive regulacije z vgrajeno programsko uro, da se doseže optimalni čas vklopa, ki odgovarja potrebam za ogretje prostorov.

)Cevne razvode za ogrevanje, ki

potekajo skozi hladne prostore dobro toplotno izoliramo. Velik prihranek dosežemo tudi z do-datno zatesnitvijo slabo tesnje-nih oken in vrat. )Odstranimo neprimerne oblo-ge radiatorjev in zavese name-ščene pred radiatorji, da omo-gočimo večje gibanje zraka in prihranek energije. )Odzračimo cevni ogrevalni sis-tem in preprečimo zmanjšanje toplotne moči. ) Izvajamo redni servis in pre-gled naprav, ki jih mora obve-zno opraviti za to primeren strokovnjak.

Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihranka

Slika 1: Sodobna plinska ogrevalna naprava brez vzdrževalnega plamena v prerezu

Slika 2: Sodobna plinska ogrevalna

Page 24: Revija Instalater 1

Instalater December 200824

Toplotne črpalke pa so neke vrste drugačen sistem saj imajo dolo-čene specifične zakonitosti, ki jih moramo brezpogojno upoštevati, da bo tovrsten ogrevalni sistem deloval brezhibno.

Ker pa so danes skoraj vsi mon-terji preobremenjeni z delom, tako ostaja zelo malo časa za spoznavanje s temi sistemi. Zato bodo v nadaljevanju postopoma predstavljene osnove tovrstnih ogrevalnih sistemov.

1) Kakšno moč toplotne črpalke izbrati ?

To je eno prvih vprašanj, ko želi-mo stranki ponuditi nadomestilo za obstoječ ogrevalni sistem. Pa tudi, ko želimo toplotno črpalko vgraditi v nov objekt. V zadnjem primeru smo v večini primerov zelo blizu rešitve, saj morajo biti v sedanjih projektih toplotne po-trebe objektov dokaj natančno in realno izračunane.

Če je temu tako, potem je izra-čun toplotnih potreb objekta tudi osnova za določitev potrebne grelne moči toplotne črpalke.

Precej več težav na povzročajo obstoječi objekti, ko takšni izra-čuni niso na voljo, ali pa niso real-

ni glede na dejansko stanje objek-ta. Seveda lahko tudi tu (sami ali pa projektant) izračunamo de-janske toplotne potrebe objekta, vendar je to v praksi redko.

Zato pa so nam na voljo 2 izku-stveni metodi, ki dokaj natančno definirata potrebno moč toplotne črpalke. In sicer je:

1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sa-nitarne vode.

Primer :

Če za ogrevanje objekta in sani-

tarne vode potrebujemo 2500 l olja na leto, potem so toplotne potrebe tega objekta približno: 2500 / 250 = 10 kW.

2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objek-tov v določenem časovnem obdo-bju in sicer velja:

Iz navedenega lahko zaključimo, da novogradnja (z normalnimi okenskimi površinami) ne sme imeti več kot 60 W/m2 specifičnih toplotnih potreb. To pomeni da za 200 m2 ogrevalne površine objek-ta ne potrebujemo več kot:

200 x 0,060 = 12 kW ogrevalne moči TČ.

Velikokrat v praksi tudi primerja-mo obe metodi. Iz te primerjave lahko zaključimo ali se v praksi dejansko ogreva celoten objekt ali samo določeni prostori. Slednje je velikokrat primer pri starejših družinah z 2 ali 3-mi člani v veliki hiši. Tu moramo ugotoviti ali se bo tak nači ogrevanja nadaljeval tudi v bodoče, sicer moramo di-menzionirati moč TČ za celotne potrebe objekta.

Pogoste napake:

a) Moč toplotne črpalke se izbere na osnovi vgrajenega ali projekti-ranega oljnega kotla. Glede na to, da so danes na voljo samo kotli v razmaku moči po nekaj kW, vča-

sih pa je bilo zelo težko dobiti ko-tel izpod 20 kW, so praviloma vsi kotli predimenzionirani vsaj za 1. stopnjo in vsled tega niso merilo za določitev moči TČ.

1. Pravilo: Nikoli ne izbirajmo moči toplotne črpalke na osnovi

moči vgrajenih kotlov !

b) Moč TČ naj bo za eno ali 2 sto-pnji močnejša od izračunane. Ta navada nam je ostala še iz določi-tve moči konvencionalnih kotlov, ki pa je v tem primeru zelo na-pačna in zmanjšuje učinkovitost ogrevalnega sistema, povečuje investicijo, v določenih primerih pa privede celo do nedelovanja

sistema. Večja moč TČ pomeni, da moramo imeti na voljo tudi močnejši toplotni vir (slednji je vedno bolj omejen – npr. pre-majhna površina za horizontalni zemeljski kolektor ali pa premajh-na količina podtalne vode), večji zalogovnik in večji bojler z večjo površino cevnega toplotnega iz-menjevalca.

Vse to pa pomeni tudi precej višjo investicijo, večji potreben prostor za ogrevalni sistem. Vse skupaj pa pomeni tudi daljšo vračilno dobo celega ogrevalnega sistema, kar lahko v določenih primerih tudi izniči ekonomsko prednost tovrstnih ogrevalnih sistemov pred konvencionalnimi.

Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke?

Toplotne Ogrevalna Specifične potrebe = površina x toplotne = [kW] objekta objekta [ m2] potrebe - q, [ kW/m2 ] q, = 0,030 W / m2 - nizkoenergijski objekti z več kot 14 cm izolacije sten in rekuperacijoq, = 0,050 W / m2 - gradnja po današnjih standardih z min. 12 cm izolacije stenq, = 0,060 W / m2 - gradnja iz zadnjih 5 let z min. 10 cm izolacije stenq, = 0,080 W / m2 - starejši objekti z 5-6 cm izolacije stenq, = 0,100 – 0,120 W/ m2 - starejši objekti brez izolacije sten

V prvih treh primerih je jasno, da mora biti poleg izolacije sten tudi ustrezna izolacija tal in stropov, ter ustrezna kvaliteta vrat ter oken skladno z veljavnimi standardi.

Letna poraba olja [l/leto]

Toplotne potrebe objekta = ------------------------------------ = [kW]

250 [l / leto kW]

Letna poraba zemeljskega plina [m3/leto]

Toplotne potrebe objekta = ----------------------------------------------------------- = [kW]

50 [m3 / leto kW]

Danes je veliko monterjev centralnih kurjav, ki v veliki večini še vedno ponujajo kupcem samo konvencionalne ogrevalne sisteme (olje, plin, biomasa,…) pred toplotnimi črpalkami pa imajo nek strah in nezaupanje. To dejstvo je po svoje dokaj naravno, saj nekdo, ki je vgradil že na desetine določenih sistemov le-te pozna do potankosti in ga skoraj ničesar več ne more presenetiti.

Diagram 1: 1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

Diagram 2: 2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju

Page 25: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 25

2. Pravilo: Nikoli ne povečujmo potrebne moči toplotne črpalke

brez realne osnove !

Primer napake iz prakse: V novejši stanovanjski hiši (z

8 cm izolacije in novimi okni) z ogrevalno površino 170 m2 + 30 m2 garaže je bil instaliran 28 kW oljni kotel, ki se je želel nadome-stiti z sodobno TČ. Letna poraba olja za ogrevanje in pripravo sani-

tarne vode je 2400 l. Izdelana je bila vrtina za podtalno vodo, ki je imela izdatnost 1,8 m3/h. Instali-rana je bila TČ voda/voda z grel-no močjo 22 kW (ker pač ni bilo na voljo močnejše TČ).

Posledica:

TČ se je ustavila že po dobrih 20-tih minutah.

Razlog:

pretok – premalo vode. Pri dani izdatnosti vrtine smo že z 10 kW TČ na meji. Če pa pogledamo le-tno porabo olja in izolacijo hiše nam je povsem jasno, da več kot 10 kW ogrevalne moči niti ne po-trebujemo.

Tudi, če bi podtalna voda bila na voljo, taka investicija nebi bila dovolj ekonomična.Nadaljevanje predstavitve osnov toplotnih čr-palk bo v naslednji reviji.

Lahko pa se prijavite tudi na redna letna izobraževanja monterjev in sicer na: www.termotehnika.com

Zapisal: mag. Franc Pesjak

Termo-tehnika d.o.o.Orla vas 27/a, 3314 Braslovče

Tel: 03 713 1635, Fax: 03 703 1623

www.termotehnika.com

- KER SO SLOVENSKI PROIZVOD, PLOD DOMAČEGA ZNANJA IN RAZVOJA

- ZARADI KVALITETNIH KOMPONENT NAJBOLJ PRIZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV,

- KER SO VSE NAPRAVE IZDELANE V SKLADU Z EVROPSKIMI STANDARDI,

- ZARADI STROKOVNE PODPORE STRANKAM IN LASTNEGA SERVISA

toplotni viri: podtalna voda, zemlja, zrak,

toplotne moči 6 do 100 kW,

grelna števila do 5,

znatni prihranki pri ogrevanju, do 70%,

primerno za talno, stensko, konvektorskoali radiatorsko gretje,

za individualne hišole, poslovne stavbe...),

tiho delovanje (scroll kompresor),dolga življenska doba (25 let),

državna subvencija

še kot tudi za večjeobjekte (

toplotne moči 2 do 7 kW,

volumni od 200 do 1000l,

primerne tako za individualne hičje turistične in gostinske objekte z veliko

porabo sanitarne tople vode,

grelna števila do 3,3 (posebna izvedba 3,9),

možnost priključitve na kotel in sončnekolektorje,

aktivna antilegionelna zaščita,

znatni prihranki do 65%,

enostavna montaža in uporaba

še kot tudi zave

TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODAZA OGREVANJE SANITARNE VODE

TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJEOBJEKTOV IN SANITARNE VODE

ZAKAJ IZBRATI TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA ?DOBRA

ODLOČITEV!

TERMO-TEHNIKA d.o.o.Orla vas 27/a, 3314 BraslovčeTel.: 03/ 703 16 20Fax: 03/ 703 16 33www.termotehnika.com

Inovativnost venergiji narave

Primer ogrevalnega sistema s TČ zemlja/voda

Page 26: Revija Instalater 1

Instalater December 200826

Peleti predstavljajo novo alterna-tivo kurilnemu olju in zemeljske-mu plinu. Vse bolj se uveljavljajo kot gorivo v modernih avtomat-skih kotlih. Udobno posluževanje tega goriva se lahko postavi ob bok ogrevanju s kurilnim oljem ali plinom. Umazanija in neči-stost zraka sodita v preteklost. To je domač energent, ki ni od-daljen tisoče kilometrov in zato ni odvisen od dragih transportnih stroškov. Z ugodnejšo ceno in enakim udobjem pa je to okolju prijazen energent.

Da so peleti moderno alternativ-no gorivo z ekološko in ekonom-sko prednostjo za uporabo fosil-nih gorivo, prikazuje slika 1.

Kaj so peleti?

Peleti so narejeni iz cilindrič-no stisnjene žagovine in lesnih oblancev. Za izdelavo se porablja suh odpadni les iglavcev brez do-danih kemičnih primesi, ki se ga stisne pod močnim pritiskom.

Kurilna vrednost peletov znaša okoli 4,9 kWh/kg. Količina 2,1 kg peletov odgovarja vrednosti oko-li 1 litra kurilnega olja. Od tega znaša količina pepela 0,5 % in ga lahko uporabimo kot dragoceno vrtno gnojilo. Pepel je potrebno izprazniti 2 do 3 krat na sezono.

Povprečna primerjava cen s kuril-nim oljem, volumna 3 tisoč litrov, z enako količino energijske vre-dnosti zemeljskega plina (33.500 kWh) in enako količino lesnih pe-letov je prikazana na grafu 1.

Enostavno in čisto ogrevanje

Ogrevanje s peleti je udobno in enostavno, stroški vzdrževanja pa relativno majhni. Dobava se vrši s posebej za to pripravljenim silos-tovornjakom, ki vam pelete direktno napolnijo v zalogovnik ali v rezervoar za pelete. Silos-to-vornjak za pelete je opremljen z do 40 m dolgo polnilno cevjo. Na

zalogovniku ali rezervoarju mora biti za polnjenje nameščen stan-dardni vpihovalni »A« nastavek, izdelan po DIN 14309 in premera 10 cm.

Pelete se lahko nabavi tudi v vrečah vsebine do 15 kg. Te so predvsem primerne pri kurjenju s kaminskimi pečmi. Kot alternati-va pa je dostava tudi v oktabinah. To so 8 kotne kartonske škatle premera 114 cm, višine 150 cm in vsebine za 1 tono peletov.

Silos tovornjak lahko prepelje od 4 do 8 tisoč kg lesnih peletov.

Pri ogrevanju s peleti: ) ni potrebno nalaganje goriva in ročno vžiganje, regulacija kotla se vrši s pritiskom na gumb, praznjenje pepela do

maksimalno 3 krat na kurilno sezono, polnjenje zalogovnika 1 krat letno.

Peleti so vedno na razpolago

Žagovina je ostanek pri obde-lavi lesa. Danes obstaja že veli-ko obratovalnic za proizvodnjo peletov. Teh je največ v sosednji Avstriji. Z vedno večjim številom

Ogrevanje prihodnosti – se imenujejo peleti

Tehnični podatki:

Premer: 6 mm

Dolžina: 10 do 30 mm

Kurilna vrednost: 4,9 kWh/kg

Količina pepela: < 0,5 %

Teža: 650 kg/m3

Preglednica 2: Poraba peletov v tonah

Država Leto 2006

Švedska 1.400.000

Italija 550.000

Nemčija 450.000

Avstrija 400.000

Danska* 400.000

Finska* 50.000

*Individualne hiše leta 2005

Slika 3 - Silos tovarnjak za pelete s cevjo za polnjenje

Slika 1 – Nastanek peletov v naravi

S čim se bom ogreval v prihodnosti? To vprašanje je aktu-alno predvsem za ljudi, ki razmišljajo o gradnji nove hiše ali o zamenjavi stare ogrevalne naprave. Vgradnja nove ogrevalne naprave je na koncu koncev velika investicija, ki mora v naslednjih 15-20 letih delovati gospodarno, za-nesljivo in nuditi veliko ugodja za dobro počutje.

Slika 2 - Cilindrična oblika peletov

Preglednica 1 – Na preglednici so prikazane primerjave cen energentov

Page 27: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 27

obratovalnic, ki pelete izdelujejo, se vse bolj tudi zmanjšujejo tran-sportni stroški za nabavo tega energenta. Po letu 2007 se je šte-vilo podjetij za izdelavo peletov močno povečalo, celo podvojilo.Preglednica 2 prikazuje porabo peletov v tonah leta 2006 v neka-terih državah Evrope.

S peleti postanemo energet-sko neodvisni Večini so poznane svetovne poli-tične razmere, ki imajo velik vpliv na ceno nafte in plina.

Cene teh energentov bodo v pri-hodnje še hitreje naraščale. Razen

tega so tudi količine omenjenih energentov omejene. Regionalno raščen les nam je na razpolago v zadostnih količinah.

Vsako leto je prirastek lesa večji, kot ga uporabimo. Za proizvo-dnjo peletov se uporablja izključ-no odpadni les, ki ostane pri ob-delavi lesa (žagovina in oblanci).

Zato je potrebno v prihodnje na-meniti še več pozornosti uporabi peletov, saj je domač energent in z njim lahko postanemo energet-sko neodvisni.

Investicijski stroški

Moderni ogrevalni kotli za kurje-nje s peleti lahko z odlično tehni-ko izgorevanja dajejo veliko več toplote kot kotli za ogrevanje s kurilnim oljem ali plinom. Tako prihranimo dvojno in sicer z ugo-dnejšo ceno in z boljšim načinom

izgorevanja. Kotli na pelete so v primerjavi s kotli za kurilno olje in plin zaradi vgrajene vrhunske tehnologije relativno dragi.

Cene kotlov se gibljejo od 10 tisoč EUR-ov naprej. Z velikimi sub-vencijami, ki jih dajejo številne države v Evropi se ta investicijski

strošek lahko relativno hitro iz-ravna.

Popolno avtomatsko ogrevalnega kotla na pelete prikazuje slika 5.

Cenovno ugodnejšo možnost uporabe peletov vsekakor nudi ogrevanje s kaminsko pečjo, ki jo je mogoče nabaviti že od 2 ti-soč EUR-ov naprej. S kaminsko pečjo, ki jo namestimo v dnevni prostor se peleti izkažejo kot čisto in prijetno ogrevanje. Z njo ogre-vamo večinoma skozi prehodno obdobje. Tako v tem času ni po-

trebna uporaba centralnega ogre-vanja, kar bistveno zniža visok strošek ogrevanja.Tehnični razvoj v ogrevalni tehniki bliskovito na-

rašča. Kako je z novimi ogrevalni-mi napravami postavljena opcija za letni prihranek v prihodnosti prikazuje preglednica 3.

Minimalne emisije

Pri zamenjavi stare ogrevalne na-prave pride do bistvenega zmanj-šanja okolju škodljivih emisij.

Emisije škodljivih snovi pri mo-dernih kotlih za kurjenje s peleti so veliko manjše kot pri starih ko-

tlih za ogrevanje z drvmi in sega-jo daleč pod predpisane omejitve. Peleti spadajo za okolju prijazen energent, s katerimi lahko popol-

noma samostojno ali v kombi-naciji z drugimi regenerativnimi energenti ogrevamo zgradbo.

Kako lahko z najsodobnejšo so-dobno tehnologijo in s kvalite-tnim gorivom odvajamo v ozračje minimalne količine škodljivih snovi nam prikazuje preglednica 4. Na osnovi z CO2 nevtralnim iz-gorevanjem lahko pelete štejemo za pomemben delež, ki bo prispe-val k znižanju globalnega efekta nastajanja tople grede.

Slika 4 – kotel za ogrevanje s peleti

Slika 5 – Dovod peletov, izgorevanje in odvod pepela

Preglednica št. 4 - Odvodi emisij sodobnih ogrevalnih naprav

Preglednica 3 - Graf prikazuje razliko med starim in novim kotlom

Page 28: Revija Instalater 1

Instalater December 200828

Na sliki 1 so prikazane rezerve za zemeljski plin, kurilno olje in premog.

Za priprave in obsežne raziska-ve na energetski prehod je časa še vedno dovolj. Prehod se ne bo zgodil kar čez noč. Vsekakor pa to človeštva ne bi smelo ujeti nepripravljenega, saj se strokov-njaki že pripravljajo ter izumljajo marsikaj novega, kar ne bo odvi-sno od zalog surove nafte.

Svetovnih rezerv nafte je še ve-dno veliko. Največ je vsekakor premorejo arabski šejki. Samo države, ki so organizirane v zdru-ženje OPEC premorejo več kot tri četrtine vseh svetovnih zalog naf-te. Tudi Rusi premorejo desetino svetovnih rezerv. Razen črnega zlata pa premorejo še gromo-zanske zaloge zemeljskega plina.Številni strokovnjaki se že dolgo zavedajo problema z gorivom in se vse bolj resno ozirajo k alter-nativnim virom, kjer prevladujeta veter in sonce.

To sta tudi brezmejna energenta, ki pa ju je tudi najtežje ujeti in njuno energijo shraniti za obdo-bje, ko ni na razpolago sonca in ne vetra. Še težje pa je njuno ener-

gijo spraviti na ekonomsko raven. Zato se vse bolj uveljavljajo razna hibridna goriva, vodik, gorivne ce-

lice itd. V direktivi EU se zahteva, da se v vseh državah članicah do konca leta 2010 zamenja skoraj 6 % vseh fosilnih goriv za transport z biogorivi. Vsekakor pa bodo še kar nekaj let ključnega pomena za pogon vozil ogljikovodiki (su-

rova nafta, zemeljski plin in njuni derivati). Vse večja poraba plina je vse pomembnejša tudi zato, ker

so njegove znane svetovne zaloge (zlasti v Rusiji, Iranu in Katarju) zadovoljive še za najmanj 64 let.Fosilna goriva bodo čedalje draž-ja predvsem zaradi omejenih za-log, z nepredvidljivimi posledica-mi sprememb klimatskih razmer pa bodo obremenjene prihodnje generacije.

Bioplin

Razpadanje biomase proizvaja plin (metan), ki se lahko upora-blja za proizvodnjo pare pri proi-zvodnji električne energije ali v in-dustrijskih procesih. V ta namen je zelo uporaben hlevski gnoj, pa tudi ostali organski odpadki iz go-spodinjstev in industrije (mesni ostanki, koruzna silaža…).

Na sliki 2 je prikazana proizvo-dnja biomase in krogotok vodika, ki predstavljata alternativni vir energije. Zemeljski plin, kurilno olje in premog so se v več milijo-

Goriva in ogrevalna tehnika

Slika 1: Rezerve fosilnih goriv

Slika 2: Biomasa - alternativni vir energije

V diagramu 1 in 2 so prikazani viri in zaloge fosilnih goriv ter poreklo in izdelava nekaterih obnovljivih goriv (origi-nal - fossile fuel resources, origin and fabrication of some renewable fuels). Svetovnih zalog nafte je vsaj še za 40 let, mnogo več je zemeljskega plina, a kot kaže, bo vendarle treba še bolj resno razvijati alternativne energetske vire.

Page 29: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 29

nih let razvijali iz biomase. Pri nji-hovem izgorevanju se je v ozračje sproščal CO2, kateri je v glavnem največji krivec za nastajanje tople grede.

Biomasa

To je skupno ime za odmrli or-ganski material rastlinskega izvo-ra. Razen nafte in premoga lahko človek uporablja biomaso za pri-dobivanje energije. Les je najbolj razširjen vir za pridobivanje ener-gije. Hitro rastoče kulturne rastli-ne, na primer slama, sladkorni trs in oljna repica itd. pridobivajo vse večji pomen.

Ugotovitve kažejo, da s fotosinte-zo letno nastane preko tisoč ton organskih snovi. Biomaso lahko uporabljamo neposredno za kur-jenje, s čemer nastaja toplotna energija, ali pa jo z različnimi tehnološkimi procesi pretvorimo v tekoče in plinaste ogljikovodike, ki so uporabni kot gorivo ( bio-plin in biodizel).

Zemeljski plin

Zemeljski plin je energent se-danjosti in prihodnosti. Zaradi svoje široke uporabnosti, izjemne ekonomičnosti in udobja, ki ga prinaša uporabnikom, sodi med najbolj zanimive in perspektivne vire ogrevanja. Je zmes različnih plinastih ogljikovodikov in spada med fosilna goriva.

Glavna sestavina je v vseh prime-rih metan. Prisotne so tudi večje količine višjih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Nahaja se pod zemljo, običajno skupaj z nafto, saj tudi nastaja na podoben način kot nafta.

Kurilno olje

To je proizvod, ki ga pridobivajo iz surove nafte in je namenjen kurjenju v napravah za pridobi-vanje toplote za ogrevanje. Ku-rilno olje, bencin in motorno olje pridobivajo s predelavo surove nafte. Kurilno olje je zmes oglji-kovodikov, kjer je približno 86% ogljika in 14% vodika.

V sestavi v glavnem prevladujejo ogljikovodiki od 95-98 % in nasi-čeni ogljikovodiki, alkani, parafini in cikloalkani, cikloparafini, naf-teini in nenasičeni ogljikovodiki, alkeni - olefini in areni ter aromat-ski ogljikovodiki.

Vetrna energija

Energija vetra spada med ob-novljive vire in nima nikakršnih posledic za zdravje ljudi in naše okolje. Z vetrno energijo tudi ne obremenjujemo prihodnjih generacij. Bolj ali manj s posta-vljanjem vetrnic posegamo v prostor le z estetskim videzom. S pomočjo vetrne turbine vršimo pretvorbo kinetične energijo vetra v električno energijo.

Vetrne turbine neposredno ne onesnažujejo okolja, vendar pa s svojo velikostjo zelo izstopajo. Predvsem so vetrnice moteče za-radi hrupa, motijo živali ter radij-ske in TV signale. Nevarna pa so tudi olja v turbini.

Cena za gradnjo vetrnice je zelo visoka, vendar se zaradi velikega dnevnega višanja cen za energi-jo, velikih državnih subvencij in brezplačnega pogonskega sred-stva povrnejo stroški gradnje v relativno kratkem času.

Page 30: Revija Instalater 1

Instalater December 200830

Obratovalni stroški se pojavljajo skupaj:

) s porabo električne energije za delovanje ogrevalne naprave ) z ogrevalnimi stroški ) s stroški za servisiranje ogre-valnega sistema ) s stroški za čiščenje in vzdrže-vanje dimne naprave.

Po zlatem pravilu velja, da obratovalni stroški pri starejših zgradbah ne smejo presegati 20 odstotkov od skupne cene vseh ogrevalnih stroškov. Pomembno je še, da ne primerjamo samo stroškov ogrevanja, vključno z obratovalnimi stroški, temveč je potrebno še prišteti tudi porabo energije.

Slika 1 prikazuje dva primera sevanja sonca, s katerim lahko v zimskem času poskrbimo za do-datno ogrevanje prostora in sicer: na levi sliki je prikazan dodatni

vpliv sevanja sonca skozi oken-sko špaleto in na desni sliki je prikazan vpliv sončnega sevanja glede na položaj in velikost okna v prostoru, ki je obrnjen na južno stran.

In kaj lahko storimo?

V kolikor poraba energije prese-ga predvidene ogrevalne stroške, mora najemnik stanovanja vzpo-staviti kontakt z lastnikom stano-vanja in opraviti razgovor.

Iz izkušenj je razvidno, da je formalno mnenje za utemelje-no in stvarno informacijo velika prednost oziroma priložnost na-jemnika, da doseže dogovor kaj in kako narediti, da se zmanjša velika poraba energije. Seveda imajo na strošek ogrevanja in pre-zračevanja stanovanja bistveni vpliv tudi osebne navade in pred-vsem lega stanovanja. Že samo znižanje temperature v prostoru

za 1 stopinjo zmanjša strošek porabe energije za 6 odstotkov. Porabo energije in njena cena se lahko predhodno določita po na-slednjem postopku: Deliti je po-trebno porabo energijo s površino ogrevanja zgradbe. Tako dobimo porabo energije za zgradbo na kvadratni meter (m2) na leto.

Formula:Poraba energije (kWh) / Površina stanovanja (m2) = Poraba energi-je za ogrevanje (kWh/m2,leto)

Pozor!Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode je potrebno pri izračunani vrednosti odbiti 2600 kilovatnih ur.

Sedaj je potrebno deliti ceno ogrevanja z ogrevano površino zgradbe. Tako dobimo ceno ogre-vanja zgradbe v Evru na kvadra-tni meter (m2) na leto.

Formula:Strošek ogrevanja v EUR / Povr-šina stanovanja (m2) = Strošek ogrevanja (EUR/m2, leto)

Pozor! Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode se odbije pri izračunu še 1,30 EUR.

Izračunane vrednosti je potrebno primerjati s podatki v pregledni-cah od 1 do 6. Pri tem je potrebno paziti na naslove v preglednicah. Preglednice so razdeljene po energentih in sicer: na kurilno olje, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje.

Pozor!Kot pomoč pri odločitvi energet-skega vira pri novogradnji oziro-ma pri adaptaciji ogrevalnega sis-tema ni dovolj samo primerjava, kajti ogrevalni strošek za kurilno olje, zemeljski plin ali daljinsko ogrevanje so lahko samo za po-gojno primerjavo. Zato je v ta namen potrebno razmišljati tudi o dodatnih stroških ogrevanja, na primer cena raznih priključkov, upoštevati pa moramo tudi stro-ške za kletne prostore.

Iz prikazanih preglednic je razvi-dno, da je ogrevanje s kurilnim oljem ugodnejše od ogrevanja s plinom. Razlika znaša približno od 20 do 30 odstotkov, vendar se je v zadnjem obdobju vidno zmanjšalo. Pred porastom cen je bil utekočinjeni naftni plin dražji od zemeljskega plina in daljinske-ga ogrevanja. Električna energija je veliko dražja od kurilnega olja, plina ali daljinskega ogrevanja. Toda cene se stalno gibljejo. Pri-merjava je zato težka, ker cen za gorivo ni mogoče posamezno ocenjevati.

Zamenjavo starega ogrevalnega sistema za nov sodoben sistem je vsekakor smiselno preračuna-ti. Pred odločitvijo za zamenjavo je potreben dober razmislek. Že samo z dobro nastavitvijo lah-ko prihranimo nekje med 10 do 20 odstotkov energije. K temu strošku je potrebno prišteti vgra-dnjo sodobne obročne črpalke in s pravilno regulacijo ter vgra-dnjo termostatskih ventilov na ogrevalih.V nekaterih državah Evropske unije je bil že pred do-brim desetletjem sprejet zakon, ki je določal obnovo vseh ogrevalnih sistemov, zgrajenih pred letom 1979. Ta odredba ne vključuje

Poraba in prihranek energije v hiši?S primerjavo vrednosti, kot so prikazane v preglednicah od 1 do 6 ugotovimo, da sta poraba energije in njena cena občasno v isti kategoriji. Vsekakor ni nujno, da je vedno tako. To je lahko na primer zaradi višje cene energije ali celo zaradi ekstremno visokega stroška ogrevanja, četudi je poraba energije pričakovana. Cena ogrevanja je odvisna od treh faktorjev: od porabe, cene in obratovalnih stro-škov.

Slika 1 – Vpliv Sonca na dodatno ogrevanje v zimskem času

Page 31: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 31

stanovanj, ki so v zasebni lasti.Največji prihranek dosežemo, če izvedemo na zgradbi dobro to-plotno izolacijo. Vloženi denar za toplotno izolacijo se ob vse bolj hitrem naraščanju cen energije povrne v relativno hitrem času. Z vložkom v dobro toplotno izolira-no zgradbo je zagotovo najboljša rešitev. Vsekakor pa je to veliko

cenejša rešitev kot investicija v drage sodobne ogrevalne naprave v slabo toplotno izolirane objekte. Dokaz, da je temu je viden pri pa-sivni hiši, kjer lahko prostor ogre-jemo že z navadno žarnico.

da je temu je viden pri pasivni hiši, kjer lahko prostor ogrejemo že z navadno žarnico.

Preglednica 1: Primerjava iz leta 2006 za zgradbo ogrevano s kuril-nim oljem; Poraba energije v kWh na m2 na leto.

Ogrevana stanovanjska površina

100 – 250 < 129 129 – 129 199 – 281 > 281

250 – 500 < 118 118 – 183 183 – 261 > 261

500 – 1000 < 101 101 – 169 169 – 243 > 243

> 1000 < 102 102 - 161 161 - 233 > 233

Preglednica 2: Primerjalna vrednost iz leta 2006 za zgradbe ogreva-ne s kurilnim oljem; Cena energije v Evru po m2 na leto.

100 – 250 < 6,70 6,70 – 9,30 9,30 – 12,30 > 12,30

250 – 500 < 6,20 6,20 – 8,60 8,60 – 11,50 > 11,50

500 – 1000 < 5,80 5,80 – 8,00 8,00 – 10,70 > 10,70

> 1000 < 5,30 5,50 – 7,60 7,60 – 10,20 > 10,20

Preglednica 3: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 z zemeljskim pli-nom ogrevna zgradba; Poraba energije v kWh po m2 na leto.

100 – 250 < 120 120 – 200 200 – 271 > 271

250 – 500 < 111 111 – 180 180 – 254 > 254

500 – 1000 < 104 104 – 169 169 – 240 > 240

> 1000 < 99 99- 162 162 - 231 > 231

Preglednica 4: Primerjalne vrednosti za leto 2006 z zemeljskim pli-nom ogrevana zgradba; Cena energije v Evru po m2 na leto

100 – 250 < 7,00 7,00 – 10,20 10,20 – 13,50 > 13,50

250 – 500 < 6,50 6,50 – 9,50 9,50 – 12,50 > 12,50

500 – 1000 < 6,00 6,00 – 8,20 8,20 – 11,80 > 11,80

> 1000 < 5,70 5,70 – 7,50 7,50 – 11,20 > 11,20

Preglednica 5: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 za daljinsko ogre-vanje zgradbe; Poraba energije v kWh po m2 na leto

100 – 250 < 95 95 – 150 150 – 218 > 218

250 – 500 < 90 90 – 140 141 – 206 > 206

500 – 1000 < 84 84 – 134 134 – 195 > 195

> 1000 < 81 81 - 130 130 - 189 > 189

Preglednica 6: Primerjalne vrednosti za leto 2006 za daljinsko ogre-vano zgradbo; Cena energije v Evru po m2 na leto.

100 – 250 < 8,00 8,00 – 10,70 10,70 – 13,10 > 13,10

250 – 500 < 7,40 7,40 – 9,80 9,80 – 12,90 > 12,90

500 – 1000 < 6,80 6,80 – 9,20 9,20 – 12,20 > 212,20

> 1000 < 6,50 6,50 - 8,70 8,70 – 13,70 > 11,70

* Podane vrednosti označujejo odstotke vrednosti skupnih površin stanovanjske zgradbe.

Preglednica 7: Izračun v kilovatnih urah (kWh)

1 liter kurilnega olja odgovarja 10 kWh

1 m3 zemeljskega plina odgovarja 10 kWh

1 MWh odgovarja 1000 kWh

1 m3 kondenzata odgovarja 704 kWh

Page 32: Revija Instalater 1

Instalater December 200832

Toplotno upogibanje

Pri upogibanju cevi s peskom mo-ramo bakreno cev nabito napolni-ti. Za trkanje po cevi uporabimo leseno deščico iz mehkega lesa. Površina cevi je relativno mehka in jo lahko hitro poškodujemo, zato je dobro, da uporabimo okrogel les.

Nato enakomerno segrejemo celotno zarisano površino loka, do rdečega žara, slika 1. Pri tem moramo opazovati celotno cev: njena površina bo najprej lisasta in nato razbeljena.

Z gorilnikom vselej nihamo sem ter tja z enakim odmikom, sicer lahko hitro poškodujemo cev in

jo prežgemo. Pri jeklenih ceveh lahko v tem trenutku gorilnik odmaknemo in s potegom ter s proti potegom pričnemo z obliko-vanjem cevnega loka. Pri bakreni cevi teče toplota hitreje proti kon-cu zarisane dolžine cevnega loka vstran, sredina pa ostane ogreta dalj časa. Zaradi tega bo cevni lok zelo ozek in radij loka je potrebno držati dalj časa na želeni meri.Zaradi tega je dobro, da v nadalj-

nji delovni fazi ogrevano podro-čje, slika 2, enakomerno še ogre-jemo. Sredina cevnega loka bo zato ostala med upogibanjem še vedno topla in jo pri tem občasno segrevamo na tistem mestu, kjer se lok ne upogiba enakomerno.

Radij pri toplotnem ogrevanju je odvisen od debeline stene s cevi:

Pri s = 1 mm velja r ≥ 4 da

Pri s = 1,5 mm zadošča r = 3 da

Preko 18 mm zunanjega premera mora debelina stene znašati mini-malno 1,5 mm. Bakreno cev moramo pred po-stopkom upogibanja od konca navzven, preko dolžine upogiba,

enakomerno segreti. Nato obli-kujemo cevni lok, kot prikazuje slika 2.

Hladno upogibanje

Srednje trde in trde bakrene cevi lahko preprosto upogibamo z na-pravo ali s strojem za upogibanje cevi. Pri napravi za upogibanje srednje trdih cevi potrebujemo bočno vodilo in vzvod za poteg.

Na sliki 3 lahko vidimo potek upogibanja trde bakrene cevi, s pomočjo upogibnega stroja do premera 22 mm. Pri večjih di-menzijah moramo cev na podro-čju upogiba predhodno ogreti, da se cev omehča, drugače je upor prevelik.

Mehke bakrene cevi se večinoma dobavljajo v kolutih, tako jih lah-ko upogibamo na hladno. Pri tem mora radij ustrezati premeru cevi: r = minimalno 6 da.

Pri cevi dimenzije 18x14,57 se pokaže, da znaša mera za upo-gib loka okroglih 28,2 mm. Pri

večkratnem upogibu sem ter tja postane mehka bakrena cev trda in jo moramo, če je to potrebno, ponovno ogreti, da se cev ponov-no omehča. Na sliki 4 je prika-zano zarisovanje cevi za izvedbo upogiba cevnega loka s pomočjo stroja za upogibanje. Radij je pre-ko matrice v naprej določen.

Postopek upogibanja s strojem za upogibanje:

Pri vsaki vrsti oziroma tipu stroja je potrebno pred začetkom upogi-banja najprej preveriti nastavitve. Upoštevati je potrebno naslednje zaporedje:

Upogibanje bakrenih cevi

Slika 2 – Upogibanje cevnega loka

Slika 3 – Strojno upogibanje trdih bakrenih cevi

Slika 1 – Bakrena cev mora na področju upogiba biti enakomerno ogreta

Slika 4 – Zarisovanje cevnega loka pri strojnem upogibanju

Preglednica 1: Bakrene cevi za plinske in vodovodne instalacije, iz-delane po DIN 1786. Vse mere so podane v mm.

Trda cev v palicah Mehka cev v kolutu

6x1 28x1,5 64x2 133x3 8x1 15x1

8x1 18x1 76,1x2 159x3 10x1 18x1

10x1 22x1 88,9x2 219x3 12x1 22x1

12x1 22x1,5 108x2,5 267x3

V preglednici 1 so prikazane dimenzije trdih cevi v palicah.

Pri zarisovanju loka s predpisanim radijem postopamo na enak način kot pri loku iz črnih jeklenih cevi.

Vrstni red zarisovanja:1. Na cev zarišemo želeno mero.2. Na upogibni matrici označimo dolžino radia. 3. Želeno mero radija merimo nazaj.4. Zarišemo dolžino radia.5. Dolžino upogiba nato razpolovimo (M1).

Page 33: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 33

1. Zarisovanje.2. Cev je potrebno najprej zarisati na želeno mero (M). Od vsote r = D/2 (polovica upogibne ma-trice) se meri nazaj (A). Z veli-kostjo matrice se določi upogibni radij (slika 4).3. Pred začetkom upogiba se cev položi točno na os matrice in jo nato pritrdimo, da se dobro prile-ga. Os je označena na okroglini matrice. 4. Vodilo (za različne premere cevi) mora segati preko točke A

in segati na nosilec za bakreno cev.5. Vzvod potegnemo v smeri pu-ščice. Matrica z vrtenjem potiska cev skozi vodilo. Cev se pri tem ne sme na straneh izmikati.

Razen predhodno omenjenih bakrenih cevi še poznamo cevi s plastično izolacijo v kolutih in pa-licah. Pri spajkanju in upogibanju moramo najprej odstraniti zašči-tni plašč. Na razpolago je tudi za-jeten program predizoliranih cevi.

V Nemčiji ugotavljajo, da je za pomembnejšo podporo po obnovljivih virih energije (EEG) vsekakor pomemben Zakon za subvencije s strani države. Ta zakon med drugim regulira tudi cene za uporabnike naprav, ki se napajajo z elektriko iz obnovljivih virov energije.

Zakon OVE je v letu 2007 pri solarnih napravah v Nemčiji znašal:

)Naprave z močjo < 30 kW/p: ) 49,21 ct/kWh

)Naprava z močjo med 30 in 100 kWp:

) 46,82 ct/kWh

)Naprave z močjo < 1.000 kWp:

) 46,30 ct/kWh

V preglednici je prikazan delež električne energije pridobljene iz bio-mase:

Naprave za biomasoDo 150

kWDo 500

kWDo 5 MW

5 do 20 MW

Osnovno plačilo 11,5ct 9,9, ct 8,9 ct 8,4 ct

Biomasa bonus 6,0 ct 6,0 ct 4,0 ct -

Energijska učinkovitost 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct

Tehnologija bonusa 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct -

Električna energija pridobljena iz toplote zemlje:

Naprave z močjo od 5 do 20 MW: 8,95 ct/kWh

Naprave z močjo od 20 MW: 7,16 ct/kWh

Za podrobnejše informacije je Zvezno ministrstvo za okolje izdalo bro-šuro o energetski učinkovitosti, ki je brezplačna. V brošuri so predsta-vljeni različni posamezni programi in naslovi različnih predstavnikov.

Zakon o obnovljivih virih

Page 34: Revija Instalater 1

Instalater December 200834

Kopalna kad spada v vsako ko-palnico, in jo dopolnjuje z vgraje-no opremo za tuširanje. Po DIN 18 022 je zahtevana minimalna mera kadi 170 x 75 cm. Pripo-ročeno pa je, da je kopalnica do-

datno opremljena tudi s tušem z minimalno mero 80 x 80 cm, še posebej kadar biva v stanovanju več kot 5 oseb.

Poleg predpisanih velikosti ko-palnih kadi je danes na razpolago veliko število različno oblikova-

nih kadi, za različne namene vse od velikih kadi in whirlpoolov, do specialnih kadi za terapevtske namene v bolnicah, kopališčih in raznih sanatorijih. – slika 1 V kopalnici, kjer ni mogoče na-

mestiti kopalne kadi normalne velikosti, se lahko vgradi kopalna kad manjše dimenzije oziroma sedeča kad, ki je primerna pred-

vsem za starejše ljudi.

Kopalne kadi delimo na prosto

stoječe kadi ali kadi za vgradnjo z zidnim priključkom. Pri prosto stoječih kopalnih kadeh razlikuje-mo kadi z oblogo ali brez.

Kopalne kadi se razlikujejo tudi po vrsti materiala, zato ločimo:

Litoželezne kadi: Kopalna kad izdelana iz litega železa je v no-tranjosti emajlirana in z zunanje strani pobarvana.

Uporaba litoželezne kopalne kadi je zaradi velike teže, ki lahko zna-

ša tudi do 110 kg vedno manjša.

Pločevinaste kadi: Kopalna kad izdelana iz jeklene pločevine je z notranje strani emajlirana s por-celan emajlom in na zunanji stra-ni z osnovnim emajlom.

Pločevinaste kadi so cenovno zelo ugodne in imajo relativno majhno težo, okoli 60 kg. Primeren pod-stavek za vgradnjo kopalne kadi prikazuje slika 2.

Kopalne kadi iz Acryla: Kopalne kadi izdelane iz plastičnega mate-

Kopalne kadiKopanje v kadi velikokrat za človeka pomeni poleg čišče-nja telesa tudi sprostitev.

Slika 2: Podstavek za vgradnjo kopalne kadi

Slika 3: Prosto stoječa kopalna kad

Slika 4: Zatesnitev kopalne kadi

Slika 1: Vrste kopalnih kadi

Page 35: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 35

riala Plexiglas, v različnih barvah, imajo debelino stene okoli 4 mm in zelo majhno težo, okoli 25 kg. Zaradi majhne toplotne prevo-dnosti materiala iz katerega je kad izdelana, delujejo na otip zelo prijetno. Njihova slabost je velika

občutljivost na praske, vročino (cigaretni ogorki) in na mehan-ske poškodbe.

Montaža kopalne kadi

Prosto stoječa kopalna kad: Ko-

palna kad mora biti postavljena z odmikom od stene, da se lahko svitek kadi uporabi za oprijem in ga lahko tudi lažje čistimo (slika 3).

Dovoljuje se 30 do 40 mm odmi-ka od svitka kadi pri prosto sto-ječih kadeh od končne površine zidu.

Odmik med kadjo in zidom za-polnimo z dvema trakovoma iz gume premera 40 mm, ki ju v višini svitka kadi pritrdimo z medeninastima vijakoma na zid. Gumijasta trakova morata biti za

kopalno kad normalne velikosti, dolga okoli 1700 mm in 1000 mm (slika 4).

Vgradna kopalna kad: Vgradnji kopalne kadi je potrebno name-niti veliko pozornost. Tla morajo biti vodo neprepustna. Predho-dno je potrebno izvesti zatesnitev tal in zidu z izolacijo.

Izolacijo na zidu je potrebno izve-sti približno 80 do 100 mm nad zgornji rob kadi, pri kadi z opre-mo za tuširanje pa približno 200 mm. Zvočna izolacija se izvede skupaj s plavajočim estrihom.

Slika 5: Prelivno odlivna garnitura

Slika 6: Vgradna višina kopalne kadi

Preglednica 2: Ergonomski podatki za potrebno velikost (v cm)

Mere Moški Ženska

a Od glave do pete 160 - 190 150 - 180

b Šolarji 130 - 155 120 - 150

c Z upognjenimi koleni 50 - 60 45 - 55

d Kolena pod vodno gladino 110 105

e Dolžina hrbta 55 - 65 50 - 60

f Notranja mera običajne kadi 160 - 170 (150 - 160)

g Višina vode pri prelivu 37 37

h Prostor pri glavi (pod kotom) 50° 50°

i Prostor pri nogah (pod ko-tom)

45° 45°

Preglednica 1: Mere običajnih kopalnih kadi v cm (posebne oblike in druge velikosti so odvisne od posameznega proizva-jalca)

Vrsta kopalne kadiDolžina

[l]Širina

[š]Višina [h]1)

Uporabna količina2)

Standardna oblika vgradne kopalne kadi

160 75 56 160 l

170 75 56 160 l

175 75 56 190 l

180 80 56 200 l

185 85 56 210 l

190 90 56 240 l

Kopalna kad z oblogo

169 76 50 140 l

180 80 58 180 l

183 78 49 150 l

187 78 49 160 l

Velika kopalna kad 180 100 56odvisno od

oblike200 88 56

210 105 56

Kratka kopalna kad 140 64 57 120 l

150 70 61 145 l

Kotna kopalna kad Alternativa: šestero-kotna kopalna kad

130 130 54 160do

240 l140 140 56

150 150 60

Sedeča kopalna kad105 65 75 36 l

118 73 74 66 l1) Standardna višina kopalne kadi vključno z nogicami, spremenljiv. Vmesni prostor med podom in dnom kadi mora

znašati okoli 10 do 15 cm, da se lahko izvede odtočni priključek. h - brez nogic 42 – 45 cm.

2) Uporabna količina = je količina vode v l, ki jo potrebuje odrasel človek za kopanje velikosti 175 cm (izpodriv vode

približno 70 l).

Page 36: Revija Instalater 1

Instalater December 200836

Višino montaže vgradne kopalne kadi moramo prilagoditi z vodo-ravno fugo in talno oblogo plo-ščic, tako da potekajo fuge para-lelno z robom kopalne kadi.

Mere za vgradnjo

Velikost kopalne kadi izbiramo glede na velikosti prostora in po ergonomski obliki. Mere za izbiro velikosti kopalne kadi so podane v preglednici 1.

Za vgradnjo kopalne kadi mora-mo upoštevati naslednje višine:

) 490 do 640 mm za kadi v sta-novanjih, hotelih, kopališčih in podobno, ) 525 do 595 mm za kadi z oblo-go, ) 360 do 450 mm za kopalne kadi v otroških okrevališčih, domovih za invalide, v domo-vih za ostarele in v porodnišni-cah,

) 750 mm za sedeče kopalne kadi, ) 750 do 950 mm za kopalne kadi, ki se uporabljajo za medi-cinske namene. Pri kadeh kjer osebje opravlja zdravljenje stoje zunaj ob kadi (podvodna masaža, kopanje s ščetkanjem, kopanje z razgibavanjem in po-dobno).

Vgradne višine so razvidne iz sli-ke 6, ergonomski podatki glede na velikost in položaj človeka pa iz preglednice 2 in slike 7.

Kopalne kadi, ki jih vzidamo so lahko opremljene z jeklenimi nogicami, jeklenim podnožjem ali z nosilcem izdelanim iz stiro-pora, akrilnega stekla ali podob-no. Izdelano jekleno podnožje z nastavljivimi nogicami za nasta-vljanje potrebne višine, bistveno olajša montažo kopalne kadi. Za vgradnjo jeklene kopalne kadi je priporočljiv nosilec izdelan iz sti-

ropora. Z vgradnjo takšnega no-silca prihranimo strošek obzidave

in ometa ter stroške za zvočno in toplotno izolacijo.

Slika 7: Potrebna velikost kadi je odvisna tudi od mer človeka

Za izdajo vodovodnega dovolje-nja je pristojen upravni organ.

Potrditev hišnega priključka pred vgradnjo vodnega števca se na-naša na izpolnjevanje predpisov po DVGW-stran 291, in dokazilo o mikrobiološki neoporečnosti kvalitete vode, ki se opravi s pre-izkusom neposredno iz vodnega števca.

Mejne vrednosti materialov za pitno vodo

Mejne vrednosti za kemijske in mikrobiološke parametre veljajo na pipah za točenje vode. Vsaka sprememba hišne vodovodne in-stalacije spada v okvir odgovorno-sti upravljavca oziroma uporabni-ka. Vgradnja materialov za vodne instalacije je odvisna predvsem

od vrste vode in je opredeljena po DIN 50930 del 6 (preglednica 1).O spremembi kvalitete vode na odvzemnem mestu je vsak upra-vljavec dolžan po § 21 o pitni vodi obvestiti vse uporabnike s podatki o materialih, ki niso več primerni

za vgradnjo. Uporabnika oziroma investitorja je potrebno v času in-staliranja in kasneje pri odvzemu sproti seznanjati in obveščati o vseh spremembah. Izbira vrste in ugotavljanje kvalitete materialov, kakor tudi delovni tlak, morajo

Materiali in vrste napeljav vodovoda

Preglednica 1: Mejne vrednosti materialov po DIN 50930 del 6

Področje uporabe za

baker

pH ≥ 7,4 ali7,0 ≤ pH 7,4 in TOC ≤ 1,5 g/

m3

Skupna določitev pocinkane prevleke

Antimon 0,01 %

Arsen 0,02 %

Svinec 0,25 %

Kadmij 0,01 %

Bizmut 0,01 %

Področje uporabe KB8,2 ≤ 0,5 mol/m3

Pocinkane cevi KS4,3 ≥ 1,0 mol/m3

Za projektiranje vodovodne instalacije za pitno vodo se pred pričetkom projektiranja postavljajo številna vpraša-nja. Med važnejša dejstva vsekakor spada velikost objek-ta in instalacije ter padec vodnega tlaka. Nadaljnji in po-memben pogoj je tudi priključitev vodovodne instalacije na javno omrežje.

Slika 1: Vodovodna instalacija priključena na vertikalni vod

Page 37: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 37

biti pogodbeno opravljeni pred pričetkom del.V preglednici 2 so podani minimalni delovni tlaki in dimenzije cevnih presekov.

Preglednica 2: Minimalni de-lovni tlak na koncu priključne instalacije za dimenzioniranje cevnih presekov po DIN 1988-3 in DVGW - delovna stran W55.

Cevna instalacija pod higienski-mi pogoji:

Vertikalni vod

Pri vertikalnem vodu je mogoče z uporabo dvojnega prehodne-ga priključka po etapah eden za drugim izvesti cevno instalacijo. Na koncu priključimo armaturo, ki jo najpogosteje uporabljamo. Pri tem sistemu lahko kadarkoli posebej, v vsaki etaži, zamenja-mo celotno vodovodno instalaci-jo (slika 1).

Krožni vod

Pri krožni instalaciji je mogoče zamenjati vsa odvzemna mesta po etapah in to tako, da z deli pričnemo pri razdelilniku v dolo-čeni etaži.

Količina vode v etažnem razdelil-niku mora znašati za nemoteno delovanje vsaj 3 litre (slika 2).

Končni priključek za večino uporabnih armatur

Na najbolj skrajnih točkah sme-mo armature priključiti tako, da je funkcija delovanja pogojena znotraj pravilne uporabe (slika 3).

Sistem cirkulacije s sredinsko ležečo cevjo

Področje uporabe in pravilna uporaba dvižnega voda s sredin-sko ležečo cevjo (slika 4).

Zagotavlja sledeče prednosti: )Občutno manjše toplotne iz-gube z zmanjšanjem površine cevi. )Nižje zvišanje temperature in-stalacije hladne vode v jašku. )manjša dolžina instalacije cir-kulacijskega voda.

)manjša poraba pritrdilnega materiala. )manjša poraba toplotne izola-cije. )Zvočni in protipožarni ukrepi za zaščito cirkulacijske insta-lacije so manjši zaradi manjše površine cevi.

Preglednica 2: Cilj napeljave in dimenzioniranje cevne insta-lacijeHigiena Kratka cevna napeljava

Kratek čas zadrževanja vodeMajhna količina vode pomeni: hitra vodna zame-njava in preprečevanje stagnacije

Prihranek energije

Majhna površina cevi za pitno vodo in cirkulacijo Majhne toplotne izgube pomenijo: prihranek ener-gije in zaščito okolja

Gospodarnost Majhna in efektivna dimenzija cevi pomeni: prihranek denarja

Varnost Preprečevanje korozijeZmanjšanje obloge na ceveh in nastanek bioplastiUpoštevanje zahtev za zvočno zaščitoNobenih tlačnih udarov

Slika 2: Krožni vod

Slika 3: Končni priključek za večino uporabnih armatur

Slika 4: Princip delovanja znotraj ležeče cevi za cirkulacijo

Kogeneracijski proizvodni objekti niso vezani na velika toplotna omrežja in ker se nahajajo v bližini porabnikov so izgube transporta energije bistveno manjše kot pri centralnih proizvajalcih. Proizvedena električna energija se v glavnem uporablja za pokrivanje potreb objektov, kjer so naprave nameščene in/ali najbližje okolice, presežki pa se odprodajo v javna omrežja.

Sočasna proizvodnja elektrike in toplotne energije v bližini uporabnikov je iz vidika skupnega izkoristka nedvomno najboljša oblika tovrstne proizvodnje.

Kogeneracijski proizvodni objekti

Page 38: Revija Instalater 1

Instalater December 200838

Za pravilno in zdravju varno de-lovanje toplovodne instalacije, sta za manjše in večje sisteme po-membna tako regulacija kot cirku-lacija tople vode. Vklopna razlika na regulaciji sme znašati do 5 °C. Zahtevana temperatura znotraj regulacijske zanke je pogojena za delovanje s temperaturo nad 60 °C. Kratkotrajna oziroma nekaj minutna znižanja temperature vode na izstopu iz toplovodnega grelnika se lahko tolerirajo in so podana v smernicah DIN 4708. Sistematična nedoseganja tem-perature vode okoli 60 °C niso sprejemljiva.

Na sliki 1 so podane maksimalne dolžine, dimenzije cevi in količine pretoka na 1 meter cevi.

Oskrbniki z vodo so dolžni poda-jati podatke po § 21 o pitni vodi:Oskrbniki z vodo so dolžni ob-veščati uporabnike pitne vode z

ustreznimi in aktualnimi infor-macijami o kvaliteti vgrajenih materialov in o opravljenih anali-zah. K temu sodijo tudi tehnične smernice in navedbe, ki so nujno potrebne za izbiro ustreznih ma-terialov za hišno instalacijo. S temi informacijami lahko projek-tanti in strokovni izvajalci izbe-rejo materiale, ki so primerni za izvedbo vodovodne instalacije za pitno vodo.

Informacije, o katerih mora vo-dni oskrbnik obveščati uporabni-ke s pitno vodo so:

) vrsta vgrajenih materialov. ) s podatki o opravljenih anali-zah po DIN 50930-6 (pregle-dnica 1), ) s podatki, če je voda spreje-mljive kvalitete, kot je določena po DVGW smernicah, ) s podatkom o vračunanem oziroma predvidenem roku o spremembi kvalitete vode, ) s podatki o uporabi pred pri-pravljenih materialov, ) z izkušnjami o materialih, ki se ne priporočajo za uporabo.

S katerimi informacijami morajo oskrbniki za pitno vodo obveščati uporabnike so podane v pregle-dnici 1.

Udobnost igra poleg higiene ravno tako pomembno vlogo

Nenevaren čas točenja v sekun-dah za vodo z nizko temperaturo odvzema za tuširanje ali kopanje v kopalni kadi (izračunani pretok na odvzemnem mestu po DIN 1988 VR = 0,15 l/s) podaja pre-glednica 2.

Temperaturna ugodnost predpi-sana po DIN EN 806-2 za načr-tovanje:

Po 30 sekundah popolnoma od-prtega odvzemnega mesta se ne sme temperatura vode znižati pod 60 °C kot je predpisano za odvze-mno mesto tople vode, in seveda, v kolikor ni drugače predpisano v nacionalnih predpisih.

Načrtovanje, izvedba in zaščita pitne vodeNačrtovanje in izvedba vodovodne instalacije za manjše sisteme je prav tako pomembna kot za velike sisteme. Vsekakor pa je pri obeh sistemih pomembno, da delujeta s temperaturo vode, ki je višja od 50 °C, da preprečimo legionelo in posledice o katerih so ljudje vse bolj sezna-njeni.

Preglednica 1: Navedbe za vodno analizo, izvleček iz DIN 50930-6Datum preskusa:

Mesto jemanja vzorcev:

Datum jemanja vzorcev:

Parameter Enota Postopek po

Temperatura vode °C DIN 38404-4a

pH vrednost o vsebnosti Kalcija DIN 38404-10

Specifična električna prevodnost μS/cm DIN EN 27888a

Kapaciteta kislosti do pH = 4,3 (KS4,3) mol/m3 DIN 38409-7

Bazična vsota do pH = 8,2 (KB8,2) mol/m3 DIN 38409-7a

Vsota zemeljskega kalija mol/m3 DIN 38509-6

Kalcij - Ioni mol/m3 DIN 38406-3, DIN EN ISO 11885

Magnezij - Ioni mol/m3 DIN 38406-3, DIN EN ISO 11885

Natrij - Ioni mol/m3 DIN 38406-14

Kalij – Ioni mol/m3 DIN 38406-13

Klorid – Ioni mol/m3 DIN 38405-1

Natrij – Ioni mol/m3 DIN 38405-9

Sulfat - Ioni mol/m3 DIN 38405-5

Vezava Fosforja b,c mol/m3 DIN EN 1189, DIN EN ISO 11885

Vezava Silicija b,d g/m3 DIN 38405-21, DIN EN ISO 11885

Organski ogljik (TOC) g/m3 DIN EN 1484

Aluminij g/m3 DIN 38406-9, DIN 38406-25, DIN EN ISO 11885

Kisik g/m3 DIN EN 25813a, DIN EN 25814a

a – Meritve morajo potekati na mestu jemanja vzorcevb - Pri centralnem doziranju fosforja in vezave silicija je diferencirani podatek spojine obvezen.c - Podatek kot je P, d se navaja kot Si

Slika 1: Posamezni priključni vodi

Page 39: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 39

Priporočena temperatura in za-ščita pred oparinami:

Smernice za delavnice

Temperatura vode ne sme preko 45 °C. Zakoni o delovni zaščiti ne smejo biti napisani enostavno na

osnovah privatnih predpisov in preneseni na dejansko stanje.

DIN EN 806-2,9.3.2 zaščita pred oparinami

Naprave za ogrevanje pitne vode so izdelane tako, da je riziko pred

oparinami minimalen. Na od-vzemnem mestu je potrebno s posebno pozornostjo upoštevati temperaturo na iztočnem mestu, še posebej velja to za bolnice,

šole, v domovih za upokojence in tako naprej. V kolikor želimo pre-prečiti oparine je najbolje opremi-ti iztočna mesta s termostatskimi mešalnimi ventili ali z armatura-

mi, ki imajo vgrajen omejevalnik temperature. Najvišja priporo-čena temperatura vode je okoli 43 °C. V napravah za tuširanje, v otroških vrtcih, na specialnih področjih in v domih za bolnike, temperatura vode ne sme preko-račiti 38 °C.

Napotki: )Priporočena delovna tempera-tura vode v javnih sistemih je od 60 °C - 55 °C. )Priporočena delovna tempe-ratura za manjše sisteme mora znašati pod 50 °C. )Stopnja predgretja - voda v predgrelnikih ≥ 400 litrov se naj v javnih sistemih 1 x dnev-no segreje na 60 °C. )Stopnja predgretja - voda v predgrelnikih ≤ 400 litrov pri majhnih sistemih lahko upo-rabnik pusti delovati z nižjo de-lovno temperaturo, če vsaj 1 x na dan vodo segreje na 60 °C.

Pregledi in smernice vodovo-dne instalacije

pregled opravi v razmiku 1 leta in je vsebnost legionele nižja od 100 ml, se lahko nadaljnji kontrolni pregledi podaljšajo na maksimal-no 3 leta.

Preglednica 2: Pretok na odvzemnem mestu

Tlak preto-ka pred

odvzemnim mestom

Od-vzem -

vo-lumski pretok

Nizko temperaturni volumen vode v smeri pretoka

pRL [bar] v [l/min]

0,5 l 1,0 l 1,5 l 2,0 l 2,5 l 3,0 l

Čas točenja v sekundah

1,0 6,6 4,5 9,1 13,6 18,2 22,7 27,3

1,5 8,1 3,7 7,4 11,1 14,8 18,6 22,3

2,0 9,3 3,2 6,4 9,6 12,9 16,1 19,3

2,5 10,4 2,9 5,7 8,6 11,5 14,4 17,2

3,0 11,4 2,6 5,2 7,9 10,5 13,1 15,7

3,5 12,3 2,4 4,9 7,3 9,7 12,1 14,6

4,0 13,2 2,3 4,5 6,8 9,1 11,4 13,6

4,5 14,0 2,0 4,5 6,8 9,1 11,4 13,6

5,0 14,8 1,9 4,1 6,1 8,1 10,2 12,2

5,5 15,5 1,9 3,9 5,8 7,8 9,7 11,6

6,0 16,2 1,9 3,7 5,6 7,4 9,3 11,1

Preglednica 3: Ugotovitve pri pregleduLegionela (KBE/100

ml)1)

Ovrednotenje Ukrepi Nadaljnje preiskave

Kontrolni pregled

> 10000 Ekstremno visoka kontaminacija

Potrebna direktna zaščita,(dezinfekcija in uporabna omejitev, na primer prepoved tušira-nja) potrebna sanacija

Nemudoma 1 teden po dezinfek-ciji oziroma sanaciji

> 1000 Visoka kontami-nacija

Potrebna sanacija je odvisna od rezultatov nadaljnjih raziskav

Nemudoma, takoj

-

≥ 100 Srednja kontami-nacija

nobena Najkasneje v 4 tednih

-

< 100 Nobena/majhna kontaminacija

nobena nobena Po 1 letu (po 3 letih)2)

1.) KBE = Enota za kolonijo2.) V kolikor se izkaže vrednost po dveh pregledih v roku 1 leta nižja od 100 legionele v 100 ml, se lahko interval podaljša na maksimalno 3 leta.3.) V kolikor se izvede pregled takoj ob poskusnem zagonu, se lahko nadaljnje raziskave ustrezno uskladijo in veljajo navedene smernice v preglednici 4.

Slika 2: Priprava tople vode na javnih mestih, z večjim številom odvzemnih mest

Preglednica 4: Vrednosti ugotovitev svetovnih raziskavLegionela (KBE/100

ml)1)

Ovrednotenje Ukrepi Nadaljnje preiskave

Kontrolni pregled

> 10000 Ekstremno visoka kontaminacija

Potrebna direktna zaščita,(dezinfekcija in uporabna omejitev, na primer prepoved tušira-nja) potrebna sanacija

Nemudoma 1 teden po dezinfek-ciji oziroma sanaciji

> 1000 Visoka kontami-nacija

Potrebna hitra sanacija Najkasneje v roku 3 mesecev

1 teden po dezinfek-ciji oziroma sanaciji

≥ 100 Srednja kontami-nacija

Srednjeročna sanacija Maksimalno v roku 1 leta

1 teden po dezinfek-ciji oziroma sanaciji

< 100 Nobena/majhna kontaminacija

nobena - Po 1 letu (po 3 letih)2)

1.) KBE = Enota za kolonijo

2.) V kolikor se izkaže vrednost po dveh pregledih v roku 1 leta nižja od 100 legionele v 100 ml, se lahko interval podaljša na maksimalno 3 leta.

3.) V kolikor se izvede pregled takoj ob poskusnem zagonu, se lahko nadaljnje raziskave ustrezno uskladijo in veljajo navedene smernice v preglednici 4.

Page 40: Revija Instalater 1

Instalater December 200840

Normativne določbe izpiranja in-stalacije vodovoda za pitno vodo so določene po DIN 1988-2 del 1. Vodovodno instalacijo je potreb-no čim prej, kolikor je mogoče hitro po vgradnji oprati in izvesti tlačni preizkus.

Zahteve za izpiranje: )Zagotavljanje dobre in kvalite-tne pitne vode. )Preprečevanje poškodb zaradi korozije. )Čiščenje notranjih cevnih po-vršin. )Preprečevanje motenj zaradi nečistoč na vodovodnih arma-turah in napravah. )Zaradi higienskih pogojev.

Te zahteve lahko izpolnimo z dvema načinoma izpiranja cevne instalacije:

)Mokro izpiranje z vodo. )Mokro izpiranje z mešanjem zraka in vode.

Pri izpiranju instalacije z vodo moramo preventivno ukrepati in paziti na vgrajene armature. Spiranje z mešanico zrak/voda izvedemo samo, če obstaja ovira ali če pričakujemo v instalaciji veliko umazanije oziroma mikro-biološke obremenitve. Spiranje z mešanico zrak/voda je na osnovi zaščite pred korozijo pri jeklenih ceveh, fitingih in raznih gradbe-nih delih zaradi nadaljnjega teh-ničnega razvoja nepotrebno. Na osnovi izjave proizvajalca je za posamezne materiale izpiranje z vodo zadostno. Tako so leta 1993 na Centralnem združenju za sani-tarno in ogrevalno tehniko spreje-

li dogovore in izdelali navodila o spiranju pitne sanitarne vode.

Postopki izpiranja:Vodno izpiranje

Izpiranje z vodo izvedemo v vsa-ki etaži in nadstropju posebej, eno za drugim na minimalno to-likih združenih mestih, kot je za orientacijska vrednost prikazano v tabeli. Izpiranje mora trajati najmanj 5 minut pri popolnoma odprtem pretoku vode.

Izpiranje z mešanico zrak/voda po predpisanih določilih DIN 1988-2

Izpiranje lahko izvršimo, če je: ) sigurno, da je podjetje za oskr-bo z vodo opravilo izpiranje na priključku do hiše ali gradbišča in odobrilo zagon, ) za polnjenje sistema zagoto-vljena higiensko čista in neopo-rečna voda, ) pri dolgem časovnem obdobju med tlačnim preizkusom in za-četkom delovanja sledilo redno izpiranje ali je bila opravljena dezinfekcija, na primer z Klo-rovim dioksidom.

Izvedba dezinfekcije po termič-nem postopku:

)Ko dobimo na iztočnem mestu zahtevano temperaturo in po predpisanem času vodo ponov-no zapremo. )Med predpisanimi ukrepi se mora v rednih časovnih raz-mikih kontrolirati temperaturo pitne vode. Nezadostno ogreto vodo moramo preprečevati, saj

Izpiranje vodovodne instalacije

Tabela 1: Zagotoviti moramo minimalni pretok vode in hitrost ca. 0,5 m/s, da lahko izperemo umazanijo v ceveh.

Dimenzija delilne cevi DN v aktualnem delu izpiranja

Minimalno število odprtih odvzemnih mest DN 15

25 2

32 4

40 6

50 8

65 12

80 18

100 28

Tabela 2: Določanje vrste in kategorije tekočine za potrebno zaščito vode po tabeli B.1

1 Voda za uporabo človeka Kategorija

1.1 Pitna voda 1

1.2 Voda z visokim tlakom 1

1.3 Stoječa voda a 2

1.4 Hladna voda 2

1.5 Vroča voda v sanitarnem področju 2

1.6Para (v stiku z živili, brez aditivov)

2

1.7 Zdravilna voda b 2

2 Voda z aditivi ali v kontaktu s tekočimi ali s trdnimi materiali, drugače kot v kategoriji 1 Kategorija

2.1 Mehčana voda ni primerna za uporabo ljudi 3/4 c

2.2Voda + sredstvo za zaščito proti koroziji ni za uporabo ljudi

3/4 c

2.3 Voda + zaščita proti zmrzali 3/4 c

2.4 Voda + Algecidi 3/4 c

2.5Pitna voda + tekoča živila (sokovi, kava, brezalkoholne pijače, juhe)

2

2.6 Pitna voda + močna živila 2

2.7 Pitna voda + alkoholne pijače 2

2.8 Voda + pralna sredstva 3/4 c

2.9 Voda + površinsko aktivna sredstva 3/4 c

2.10Voda + sredstva za razkuževanje niso za uporabo ljudi

3/4 c

2.11 Voda + detergenti 3/4 c

2.12 Voda + hladilna sredstva 3/4 c

3 Pitna voda za drugo uporabo Kategorija

3.1 Za kuhanje živil 2

3.2Pranje sadja in zelenjave (živila-dejavnost)

3/5 d

3.3Predpranje in pranje posode in gospodinjskih naprav

5

3.4 Pomivanje posode in gospodinjskih naprav 3

3.5 Ogrevanje vode brez dodatkov 3

3.6 Odpadna voda 5

3.7 Voda za nego telesa 5

3.8 Voda za izpiranje 3

3.9 Voda za WC 5

3.10 Pitna voda za živali 5

3.11 Voda za plavalne bazene 5

3.12 Voda za pralni stroj 5

3.13 Sterilna voda 2

3.14 Mineralizirana voda 2a) Veliko sredstev lahko poveča riziko (temperatura, materiali, ...).

b) Priprava pitne vode znotraj zgradb (z izjemo naprav).

c) Razmejitev med kategorijo 3 in 4 je načeloma LD50 = 200 mg/kg telesne teže merjeno po EU-smerni-

cah 93/21 EEC z dne 27. april 1993.

d) Kategorija 5 za predpranje in voda za umivanje, kategorija 3 za pomivanje posode.

Page 41: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 41

s tem zmanjšamo rekontamina-cijo. Posamezne dele celotnega sistema je potrebno neposre-dno enega za drugim obdelati s termično dezinfekcijo. )Vse naprave je potrebno zopet povrniti v delovno stanje. )Opraviti ponovni protokol vseh zahtevanih ukrepov. )Po opravljenem pregledu je potrebno opraviti najkasneje v roku 1 tedna dezinfekcijo celo-tnega sistema.

Izvajanje ukrepov, ki se priporoča tudi izven normalnega roka obra-tovanja:

)Osebni vložek v načrtovanju, pred pričetkom izvajanja ukre-pov. )Preventivni ukrepi proti ope-klinam, na primer za osebo, ki ukrepe izvaja. )Pitno toplo vodo ogrevamo na minimalno temperaturo 70 °C. )Vsa odvzemna mesta za toplo vodo med segrevanjem po mo-žnosti pustimo zaprta. )Grelniku za toplo vodo damo pri ogrevanju prednost. )Črpalko za cirkulacijo tople vode nastavimo na delovanje brez prekinitve. )Kontrolo temperature tople vode v cirkulacijskega dovo-da v hranilnik tople sanitarne vode izvedemo, če je mogoče s priležnim tipalom ali preko vgrajenega termometra. )Šele, ko je dosežena zahtevana temperatura v sistemu, odpre-mo odvzemno mesto. )Ko začnemo z odvajanjem tople vode iz toplotnega hra-nilnika, sledi odvzem tako, da odpiramo odvzemna mesta od naslednjega najbližjega voda do najbolj oddaljenega dvižne-

ga voda. )Odvzemno mesto držimo od-prto tako dolgo, da teče sko-zenj voda s temperaturo 70 °C, minimalno 3 minute. )Temperaturo ves čas merimo in opravimo zapisnik. )

Izvedba dezinfekcije po kemij-skem postopku:

)Določiti, če je potrebna kon-centracija na vseh odvzemnih mestih in pred vstopom cirku-lacijske vode pred hranilnikom

za toplo pitno vodo. )Za kontrolo koncentracije vode znotraj sistema, se vodo spusti preko zaporne armature na odvzemnem mestu. )Takoj potem ko je v celotnem sistemu na vseh odvzemnih mestih dosežena potrebna koncentracija vode, se začne čas delovanja od 1 ure.

)V času delovanja zaporne ar-mature odpremo in s tem raz-kužimo tudi armature. )Po končanem razkuževanju je potrebno celoten sistem na vseh odvzemnih mestih izpirati tako dolgo, da dosežemo dovo-ljene vrednosti, ki so predpisa-ne za uporabo pitne vode: za Klor: 0,3 mg/l in za Vodikov prekis: 0,1 mg/l. ) Po meritvah napraviti zapisnik o vsebovanih koncentracijah med izvajanjem razkuževanja

in po opravljenem izpiranju na vseh odvzemnih mestih. )Naprave pripraviti na ponovni zagon. )Napraviti zapisnik o vseh opra-vljenih ukrepih. )En teden po opravljenem pre-gledu je potrebno ustrezno po tabeli B.1 poskrbeti za razku-ževanje.

) Priporočljivo je, da se takšen ukrep izvede tudi izven nor-malnega predvidenega roka. )Dolžnost in plan osebja pred pričetkom izvedbe ukrepov. ) Informiranje in dogovor z upravljavcem javne kanaliza-cije o odvajanju razkuževalnih sredstev po izvedbi dezinfekci-je. )Pri manjših sistemih je po-trebno vgraditi na dovod pitne vode dozirno črpalko pred grel-nik za pitno vodo in istočasno opraviti dezinfekcijo na hranil-niku za toplo vodo. Zaporne armature je potrebno povezati z varnostnim sistemom na do-vodu za hladno vodo. Pred tem je vsekakor potrebno opraviti temeljito čiščenje hranilnika za toplo pitno vodo. )Če je na razpolago večje število grelnikov za toplo pitno vodo, moramo vse po vrsti separatno razkužiti.

Razkuževanje

Obvezna določila: ) Izpiranje po DIN 1988 je »posebno učinkovito« VOB/C DIN 18381, 4.2.2.2.. ) Izpiranje z vodo je »stranskega pomena«. )Razkuževanje je »posebno učinkovito«.

Začetek obratovanja: )Enkratno uvajanje je »stran-skega pomena«, )Podlaga za uvajanje, na primer vklopna shema električnih na-prav, opis preizkusa izvajalca, pogoji in servisna navodila, izjava o tesnosti in navodilo za upravljanje so stranskega pomena.

Tabela 3: Vrste kemikalij za razkuževanje raznih naprav

Oznaka V prodaji kot Skladiščeno Varnostni napotek Uporabna koncentracija

Cevna instalacija Posoda in naprave, kot na primer grelnik tople vode

Vodikov peroxid H2O2 Vodna raztopina 5 % in 30 %

Svetlobno zaščite-no, hladno in čisto

Pri raztopini > 5 % po-trebna zaščitna oprema

150 mg/l H2O2 Maksimalno 15 g/l H2O2

Klorovo lužilo e Natrijev hypoclorit NaOCI

Vodna raztopina z max. 150 g/l Klor

Svetlobno zaščite-no in hladno

Alkaličen, jedek, potreb-na zaščitna oprema

50 mg/l Klor 5 mg/l Klor

Klordioksid CIO2 Svetlobno zaščite-no in zaklenjeno

Aktiven oksidacijski; Klor dioksidni plin, ki ni za vdihavanje, obvezna zaščitna oprema

2 mg/l CIO2 Pri dodatku z polnilno vodo

0,5 mg/l CIO2

Slika 1: Naprava GENO Tip 1988 K, ki jo lahko uporabljamo za izpiranje z zrakom in vodo

Page 42: Revija Instalater 1

Instalater December 200842

To se najbolje opazi pri kategori-jah hotelov, saj so luksuzni hoteli dosti večji porabniki kot hoteli nižjih kategorij. Količina porablje-ne vode ni odvisna le od velikosti stanovanja in števila oseb, temveč tudi od starosti ljudi, vgrajenih merilnikov porabe vode, struktu-re stanovalcev, letnega obdobja itd. Na diagramu 1 je prikazana po-trošnja tople vode v stanovanjih

in hotelih v odvisnosti od števila kopanj

Tudi vremenski pogoji vplivajo na porabo vode. Vsekakor pa je opazna največja poraba ob sobo-tah in eventualno tudi ob petkih, ko se navadno več uporablja ko-palnica, takrat poraba doseže kar 30% skupne tedenske porabe. Tudi v tovarnah, športnih halah in povsod, kjer potekajo delovni

procesi, se poraba vode drastično dvigne po končanem delu, ko se v relativno kratkem času, ki traja 10 do 30 minut, isto-časno umiva in tušira veliko število ljudi, ki so končali s svojim delom.

Za tako veliko sočasno porabo vode je potrebno zagotoviti za-

dostno količino vode s pomočjo hranilnikov tople vode. V diagramu 2 je prikazana potro-šnja tople vode v umivalnicah in v prostorih s tuši.

V industriji ni dovolj, da je po-skrbljeno le za higienske potrebe,

Poraba tople vodeVoda je osnovni pogoj za vzdrževanje osebne higiene lju-di. Tako je poraba tople vode zelo spremenljiva in odvisna tudi od življenjskega standarda ljudi. Nedvomno je najviš-ja prav tam, kjer je življenjski standard najvišji.

Diagram 1 – Potrošnja tople vode v raznih objektih

Diagram 2 – Potrošnja tople vode v umivalnicah

Preglednica 1: v preglednici so prikazane potrebne količine in tempe-rature vode v različnih zgradbah

Zgradba Poraba Temperatura

Bolnisnica 100..300 l/dan na poste-ljo

60° C

Trgovske hiše 10..40 l/dan na osebo 45° C

Ustanove 10..40 l/dan na osebo 45° C

Šole (za 250 dni na leto) – brez tušev

5.. 15 l/dan na učenca 45° C

Šole (za 250 dni na leto) – s tuši

50..70 l/dan na športnika 45° C

Športni tereni s tuši 50..70 l/dan na športnika 45° C

Frizerji (vključno s stran-kami)

150..200 l/dan na osebo 45° C

Preglednica 2: S preglednice 2 je razvidna potrebna količina tople vode v stanovanjih.

Potrošno mesto Količina pri enem odvzemu

Tempera-tura v ° C

Trajanje pora-be v minutah

Iztočni ventil

DN 10, polodprt 5 40 1

Odprt 10 40 1

DN 15, polodprt 10 40 1

Odprt 18 40 1

DN 20, polodprt 25 40 1

odprt 45 40 1

Pomivalno korito

Enodelno 30 55 5

Dvodelno 50 55 5

Umivalniki

Samo za umivanje rok

5 35 1,5

Umivalnik 10 35 2

Umivalnik enojni 15 40 3

Kopalna kad

Večja 100 40 15

Manjša 250 40 20

Tuširanje 50 40 6

Bide 25 40 8

Skupna poraba (60 ° C)

Za manjše zahteve 10……20 l/dan na osebo

Za večje zahteve 40……80 l/dan na osebo

Page 43: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 43

vodo je potrebno zagotoviti tudi za tehnološke namene, pralnice, barvarne itd. Poraba vode v enem dnevu je porazdeljena zelo nee-nakomerno v različnih časovnih obdobjih. Prikazana krivulja v diagramu 2 kaže različne dnevne porabe v stanovanjskem bloku v času vikenda in v zaprtem plaval-nem bazenu.

Naklon zbirnih krivulj v diagra-mu 3 prikazuje porabo v toku ene ure (ali 10 min.), diagonala pa prikazuje srednjo porabo na časovno enoto. Da bi se različna poraba izenačila, so potrebni hra-nilniki za vodo. Njihova velikost se lahko določi po diagramu.

V diagramu 3 je prikazana dolo-čitev največje porabe potrošne vode v teku 1 ure v stanovanj-

skem bloku in vrednosti K, ki določa velikost akumulacije (v tem primeru K=3000 litrov). Pri izračunih jemljemo temperaturo hladne vode povprečno 10° C, čeravno se v nekaterih primerih giblje v mejah od 5° do 15° C.Temperatura potrošne vode je na-vadno določena:

) za umivalnike, tuše in kopalni-ce od 35° do 45° C, ) za kuhinje od 55° do 60° C ) za industrijske namene do 100° C.

Temperature pri porabi (iztočna mesta) so vedno za nekaj stopinj višje od temperature uporabne vode, ker se voda ohladi v umival-nikih in kadeh. Pri segrevanju po-trošne vode ni dobro prekoračiti temperature 60° C zaradi manjše korozije in toplotnih izgub.

Diagram 3 – Določanje največje porabe potrošne vode

Želite biti prisotni in videni iz prve roke?

PRILOŽNOST!PROMOCIJA VAŠEGA PODJETJA NA INTERNETU -

SKOZI CELO LETA, ZA SAMO 100 EUR

Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), vam ponuja preko strokovne revije Instalater najcenejšo promocijo vašega

podjetja.

Pojavite se na spletnih straneh:

)www.instalater.si - ki je namenjena stroki in široki potrošnji )www.erevija.com - ki je namenjena široki potrošnji, )www.photovillage.org -

Z vašo prisotnostjo bo vaš oglas imelo priložnost videti tudi več kot 10.000 obiskovalcev na dan doma in v tujini.

Promocijski oglas vašega podjetja lahko vsebuje: )Naslov )Vrsto dejavnosti )Promocijo izdelkov in storitev )Vrste dogodkov oziroma sporočil, ki jih lahko sproti objavljate itd.

Nudimo vam tudi brezplačno oblikovanje vaše promocije.Promocijski material pošljite v pisni ali elektronski obliki v nasle-

dnjih formatih: JPG; PDF…

Cena letnega oglasa znaša: 100 EUR + DDV.

Informacije:031/326 750, 041/980 016, 040/661 448, 02/320 13 10

e-mail:[email protected]

Društvo instalaterjev energetikov MariborAhacljeva ul. 12a

2000 Maribor

Matična številka: 1435850000 DŠ: SI 55398430

TR: IBAN SI56 0417 3000 1386 906

Page 44: Revija Instalater 1

Instalater December 200844

Tudi pri lastni oskrbi s pitno vodo moramo upoštevati tako kot je predpisano z zakonskimi dolo-čili. Zato se lahko lastna oskrba s pitno vodo uporablja le na ob-močjih poselitve kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in spada vo-dovod v zasebno last, vodni vir pa zagotavlja manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

Uporaba

Teza za uporabo pitne vode, na-črtovanje, izgradnja in pogon za lastno oziroma posamezno oskr-bo s pitno vodo so predpisane po DIN 2001 in v tehničnih predpi-sih po DVGW.

Izvedba

Pridobivanje vode na lokalnem območju lahko zagotovimo z meteornimi, mineralnimi in pod-zemnimi vodami ali s pomočjo izvedenih izkopov oziroma opra-vljenih vrtin.

Za dosego minimalnega tlaka v vodovodnem omrežju moramo zagotoviti določeni nadtlak. To lahko storimo na dva načina in sicer:

Vodni stolp: Ponavadi namesti-mo vodni stolp na najvišji točki objekta, to je na strehi ali v pod-strešju. Tako s pomočjo vodne črpalke napolnimo rezervoar v vodnem stolpu, ki nam kasneje

omogoča iztok vode na vseh od-vzemnih mestih oziroma v celo-tnem vodnem omrežju.

Slaba stran takšnega sistema je, nižji tlak v nadstropju in velika nevarnost zmrzali v zimskem obdobju ter segrevanje vode v poletnih mesecih zaradi slabe toplotne zaščite. Zaradi naštete-ga se omenjeni sistem še komaj uporablja.

Vodna zajetja, ki so višje od sa-mega objekta, so veliko bolj pri-merna, saj zagotavljajo z lastnim padcem enakomeren tlak v vodo-vodnem omrežju in so veliko bolj zaščitena pred zmrzaljo ali segre-vanjem, saj se večina takšnih za-jetij nahaja v zemlji. Žal je vičino takšnih zajetij mogoče uporablja-ti le v planinskem območju.

Oskrba vode s pomočjo stisnje-nega zraka: Pri tej popolnoma avtomatizirani napravi se voda s pomočjo črpalke prečrpava iz vodnega zajetja v tlačni zbiralnik

kjer se s pomočjo zraka v razte-zni posodi, z nadtlakom odvaja na posamezna odvzemna mesta. To pomeni, da črpalka črpa vodo v posodo v kateri se nahaja zrak. Zaradi vstopa vode v rezervoar ima zrak vedno manj prostora in tlak počasi narašča.

Ko tlak naraste dovolj visoko, tlačno stikalo izklopi črpalko. Tlak je prisoten tako dolgo, do-kler ne odpremo vodo na odvze-mnem mestu. Ko tlak po določe-nem času pade, stikalo ponovno vklopi črpalko in vse skupaj se še samo ponavlja. Večja kot je razte-zna posoda oziroma, redkeje se bo črpalka vključevala (slika1).

Za rabo vode iz vodnega izvira za oskrbo s pitno vodo namenjenega lastni oskrbi iz zasebnega vodo-

voda, morajo pridobiti vodno do-voljenje. Če je lastnikov posame-zne stanovanjske, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na

lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vo-dnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.

Neposredna povezava lastne oskrbe s pitno vodo z javnim omrežjem za oskrbo s pitno vodo ni dovoljena. Možna je le nepo-sredna povezava s sistemom, pri katerem je centralna oskrba z vodo preko odprte posode in brez tlaka.

Načrtovanje lastnega vodnega zajetja je naloga za to področje posebej usposobljenih projektan-tov in ki morajo upoštevati vsa z zakonom predpisana pravila.

Lastna oskrba s pitno vodoZa lastno oskrbo s pitno vodo štejemo zasebni vodovod, katerega objekt in oprema je v zasebni lasti in je name-njen izključno lastni oskrbi s pitno vodo.

Slika 1 – Oskrba z vodo s pomočjo tlačne posode

Preglednica 1 – prikazuje hišno oskrbo z vodo in nenevarne orientacijske vrednosti

Skupina potrošnikov Potreba (količina) v l/h Tlačna posoda po DIN 4810

Vsebina v l Ø v cm H skupaj cm

Vikend 1300 150 45 110

Enodružinska hiša 1800 300 55 145

Manjša večdružinska hiša 2500 300 55 145

Manjša kmetija 2500 500 65 170

Večja večdružinska hiša 5000 500 65 170

Večja kmetija 5000 700 80 170

Page 45: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 45

Prvo generacijo predstavljajo klasični – ravni SSE, ki se za iz-koriščanje sončne energije upo-rabljajo že zelo dolgo in so med obstoječimi instalacijami najšte-vilčnejši. Ker se pri ravnih SSE z zniževanjem zunanje tempera-ture povečujejo toplotne izgube, je razvoj tehnologije kot izolator prinesel vakuum, ki zmanjša iz-gube pridobljene toplote v okoli-co na minimum in tako omogoča visoko učinkovitost SSE. Prav bi bilo, da bi ločili tudi med različni-mi tipi vakuumskih SSE.

SSE druge in tretje generacije, to so vsestekleni kolektorji sistema »cev v cevi« in U-cevni SSE, ima-jo vitalne dele v normalnem zrač-nem tlaku, ki so zato še vedno podvrženi oksidaciji, kondenzu in s tem staranju. Vakuum je le med stenama dvostenske stekle-ne cevi.

Zaradi visoke toplotne vztraj-nosti se ti SSE počasi, v kratkih intervalih osončenja pa neučin-kovito odzivajo. Četrta generacija ali pravi vakuumski SSE pa so tisti, pri katerih se tudi absorber in toplotna cev (Heat Pipe) naha-jata v vakuumu. Razlika je pred-vsem v zmogljivosti in odzivnem času. Zmogljivost SSE, ki imajo aktivne dele v vakuumu, se z leti ne zmanjšuje, odzivni čas pa je krajši.

Predstavniki četrte generacije, do-stopni tudi na slovenskem trgu, so sprejemniki sončne energije GreenLand Systems®. To so va-

kuumski cevni »Heat Pipe« SSE s suhim toplotnim spojem. Gre za zadnji dosežek tehnologije na tem področju, ki energijo Sonca izkorišča v največji možni meri.

»Heat Pipe« je visoko učinkovit cevni prenosnik toplote, ki toplo-to na osnovi uparjalno konden-zacijskega kroga prenaša od ab-sorberja na kondenzator in preko njega na solarno tekočino.

Absorber je izdelan iz aluminija visoke čistosti in je tesno spojen s toplotno cevjo. Spoj je v visoko prosojni stekleni cevi, ki je izde-lana iz 2,5 mm debelega, visoko odpornega borosilikatnega stekla s prepustnostjo IR svetlobe preko 94%. Steklo je testirano na od-pornost na točo – brez poškodbe zdrži udarce toče premera do 3,5 cm, celo če ta pada pravokotno na vodoravno ležečo stekleno cev. Solarne vakuumske cevi Green-Land Systems® so odporne tudi proti zmrzovanju.

Celotna notranjost cevi je v viso-kem vakuumu, absolutni tlak v ceveh je 0,001 Pa. Visoki vakuum

ščiti vse aktivne dele pred oksida-cijo in skoraj popolnoma prepre-čuje izgube pridobljene toplote v okolico. Dolgotrajna stabilnost vakuuma je zagotovljena z bari-jevimi lovilci, naparjenimi v no-tranjosti cevi, ki absorbirajo mo-lekule v slučaju, da se sprostijo s površine materialov v vakuumu.

V primeru poškodbe posamezne vakuumske cevi sistem zaradi suhega toplotnega spoja nemo-teno deluje tudi med popravilom, brez izgubljanja solarne tekočine.Steklena cev je neposredno nata-

ljena na kovinsko prirobnico, kar zagotavlja dolgotrajno zaneslji-vost spoja. Ker SSE GreenLand Systems® ne uporabljajo tesnil, ne izgubljajo vakuuma.

Veliko prednost predstavlja tudi izkoriščanje difuzne svetlobe,

kar pomeni, da ti SSE delujejo tudi v slabših svetlobnih pogojih, npr. v oblačnem vremenu. Nizka toplotna inercija jim omogoča izkoristiti energijo tudi v kratkih intervalih osončenja.

V primeru neugodne postavitve objekta lahko posamezne va-kuumske cevi neodvisno zasuče-mo za kot do 30° proti jugu, da dosežemo najboljši vpadni kot sončne svetlobe. Večina drugih tipov SSE ne ponuja te možno-sti. To je zelo estetska alternativa namestitvam SSE na konzole nad slemenom strehe.

Polkrožno oblikovani absorberji (tip PT) pasivno spremljajo vpa-dni kot sonca in na letnem nivoju pridobijo več energije kot enako veliki vakuumski cevni SSE z ravnimi absorberji.

Majhen padec tlaka omogoča ve-zavo SSE GreenLand Systems® v večje sisteme – tako izgradnjo sistemov dogrevanja stanovanj-skih stavb kot tudi industrijske solarne aplikacije.

Zaradi velike zmogljivosti, nizke cene na kWh pridobljene energije na letni ravni in drugih številnih prednosti so SSE GreenLand Sy-stems® zelo konkurenčni drugim tipom SSE. Ker delujejo vse leto, celo pozimi, so primerni tudi za dogrevanje objektov.

www.bioplanet.si

Štiri generacije sprejemnikov sončne energijeNa trgu dobimo mnogo različnih tipov sprejemnikov sončne energije (SSE), ki jih glede na razvoj tehnologije lahko razvrstimo v štiri generacije. Vsi pretvarjajo sončno energijo v toploto, ki se lahko uporabi za pripravo tople vode ali kot podpora ogrevalnemu sistemu, razlikujejo se pa glede na učinkovitost izrabe sončne energije, življenj-sko dobo in način montaže. Ločimo dve osnovni izvedbi, in sicer ravne in vakuumske SSE.

Page 46: Revija Instalater 1

Instalater December 200846

Solarni krogotok

Že dolgo je znano, da je za ogre-vanje sanitarne vode najprimer-

nejša uporaba vakuum sončnih zbiralnikov, nameščenih na južni strani strehe pod kotom 45°, s

ploščino 8 m2. Absorpcijska plo-čevina, ki je prevlečena s črno barvo in visoko selektivnostjo, je nameščena za zaščitnim steklom

ter prevzema toploto sončnega sevanja, ki jo preko bakrenega cevnega razvoda prenaša dalje do

toplotnega hranilnika. V sistemu Tichelmann se za prenos toplote uporablja medij Sole (ki varuje sistem pred zmrzovanjem in vro-čino). Prednost vakuum sončnih zbiralnikov je, da za delovanje potrebujejo cevno instalacijo z minimalnimi preseki. Dobitke in porabo sončne energije za pri-pravo tople vode z vakuumskimi zbiralniki, ter delež porabe plina in električne energije tekom leta s sistemom Tichelman podaja pre-glednica 2.

Regulacija

Za regulacijo črpalke, tlaka in naprav za merjenje temperature v solarnem krogotoku: pri dolo-čeni temperaturni diferenci med ogrevalnim medijem Sole (F1) v zbiralniku, in temperaturo vode v hranilniku za toplo vodo (F2 na

Sončna energija

Preglednica 1: podatki naprave

Smer Jug (7° jugovzhod)

Streha Nagib 40 °

Sončni zbiralniki Ploščati vakuumski 4 kosi

Toplotni hranilnik 300 l z dvema izmenjevalnikoma

Dogrevanje Plinski pretočni grelnik

Porabnikov 3 do 5 oseb

Podatki skupne porabe

Hladna voda 10,1867 m3

Topla voda 56,6901 m3

Tekoči naftni plin 35,8210 m3

Električna energija 128,70 kW/h

Dobitek solarne energije 2498,80 kWh

Sončna energija je neusahljiv vir energije, ki ga je potreb-no čimbolj izrabiti. Ena izmed možnosti je s toplotnimi zbiralniki sončne energije. Če se omejimo na primer (preglednica 1), lahko na osnovi meritev ugotovimo, da z zbiralniki sončne energije, ki so obrnjeni na jug in jih uporabljamo za pripravo tople sanitarne vode, lahko po-krivamo okoli 75 % skupnih toplotnih potreb, v poletnih mesecih pa celo do 100 %. Tako je 4 % strošek električne energije, ki ga porabi za obratovanje obtočna črpalka, re-lativno nizek.

Slika 1: Ogrevalni sistem enodružinske hiše s solarno napravo

Legenda k sliki 1:

1. Vakuum – ploščati sončni zbiralnik2. Absorpcijski razplinjevalnik3. Elektronska regulacija za merje-nje temperature in tlaka v sistemu4. Obtočna črpalka5. Vakuumska črpalka za proizvaja-nje vakuuma v Sončnih zbiralnikih z vakuum napeljavo in krmiljenjem6. Varnostni ventil za Sole7. Raztezna posoda8. Magnetni ventil za vklop ogreva-nja v toplotnem hranilniku9. Zgornji toplotni izmenjevalnik

10. Spodnji toplotni izmenjevalnik 11. Termostatski mešalni ventil za potrošno toplo vodo (dodajanje hladne vode)12. Magnetni ventil s preklopnim stikalom za pretočno gretje, ki se zapre, takoj ko je dosežena po-trebna temperatura v zgornji plasti toplotnega hranilnika (F4).13. Varnostni ventil za toplo potro-šno vodo14. Črpalka za cirkulacijo tople vode15. Nepovratni zaporni ventil za preprečitev kroženja tople vode TW-instalacija.

Preglednica 2: Dobitki in poraba Sončne energije za pripravo tople vode z vakuumskimi zbiralniki

Page 47: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 47

primer F3), je obtočna črpalka izklopljena.

Toplotni hranilnik

Optimalno toplotno zaščiteni in iz nerjavnega jekla izdelani stoječi hranilnik za toplo sanitarno vodo ima običajno vgrajena dva toplo-tna izmenjevalnika. Akumulirana toplota v zgornjem delu toplotne-ga hranilnika (F2) je nastavljena na določeno temperaturo tako, da se odpre magnetni ventil le takrat, ko pade temperatura v spodnjem delu (F3) toplotnega hranilnika. Na ta način je v primeru pomanj-kanja sončne energije najprej ogreta zgornja plast vode toplo-tnega hranilnika. Večinoma imajo toplotni hranilniki vgrajen samo en toplotni izmenjevalnik za so-larni krog ogrevanja, medtem ko služi zgornji toplotni izmenjeval-nik za ogrevanje vode preko to-plovodnega kotla.

Dodatno ogrevanje

Za dodatno ogrevanje (slika 1), se priporoča uporaba plinskega grelnika, ki se vključi in ogreje

vodo le takrat ko je potrebno. V preglednici 3 so navedeni rezul-

tati meritev dobitkov in porabe energije v ogrevalnem hišnem sis-

temu enodružinske hiše s solarno napravo tekom leta 2007.

Preglednica 3: Rezultati meritev dobitkov in porabe energije solarnega sistema

MesecTopla voda [m3]

Sončna energija [kWh]

Poraba plina [m3]

Poraba el. energije [kWh]

Temp. v hranilniku [°C]3)

Sole Va-kuum

Cirk. v me-secu.

Število dni s temperaturo

° C < 37° ≥ 37° ≥ 50° ≥ 60°

Januar 5,0305 72 7,711 3,68 0,04 0,01 23 °C 27 4 0 0

Februar 5,0175 171 5,182 7,68 0,31 0,04 33 °C 17 11 5 0

Marec 5,4304 229 3990 11,19 0,15 0,03 40 °C 14 17 6 2

April 5,3117 299 2,802 11,99 0,14 0,03 50 °C 6 24 13 11

Maj 4,0142 362 0,000 13,32 0,14 0,06 67 °C 1 30 25 22

Junij 4,5112 341 0,000 13,55 0,15 0,04 68 °C 0 30 27 22

Julij 4,1745 425 0,000 15,71 0,16 0,01 83 °C 0 31 31 31

Avgust 3,3821 343 0,000 13,28 1,13 0,02 76 °C 0 31 31 29

September 4,2019 208 0,076 13,37 0,15 0,04 58 °C 1 29 20 13

Oktober 4,7216 163 2,158 11,87 0,14 0,06 49 °C 5 26 17 8

November 4,3164 34 5,449 7,23 0,09 0,03 29 °C 25 5 3 2

December 5,7781 73 8,053 5,92 0,08 0,01 25 °C 25 6 0 0

Leto 2007: 55,6901 2720 35,421 128,79 1,68 0,38 50 °C 121 244 178 140

X Faktor 2) 0,943 20,978 0,060 0,150 0,020

V kWh 2564,9 743,06 130,85

Dobitki sončne energije:2564,96 kWh = 74,59 %

Dodatna energija:873,91 kWh = 25,41 %

1) Sole = Sole – obtočna črpalka, Vak. = vakuumska črpalka, Cir. = črpalka za kroženje tople vode.

2) Faktor za preračunavanje kWh Sole (odčitamo na toplotnem števcu) za kWh tople vode vrednost HU in vrednost η za pripravo tople vode.

3) Izmerjena temperatura v zgornji tretjini toplotnega hranilnika vode

Page 48: Revija Instalater 1

Instalater December 200848

Hiša, izdelana iz lesenih brun nudi stanovalcem zagotovo pri-jetno počutje in najvišjo kvaliteto bivanja. Pri tem deluje notranjost

brunarice kot toplotno akumula-cijska masa in kot parna ovira, ki istočasno odgovarja tudi potre-bam požarne zaščite.

Toplotna izolacija je nameščena na zunanji strani zgradbe in tako skupaj z zunanjo oblogo ščiti vdor zraka v notranjost. Vmesna izolacija se večinoma izvede z mi-

neralno volno. Pri bruni debeline 2, 4 ali 7 cm, je običajno debelina toplotne izolacije med 11 do 20 cm, odvisno predvsem od name-

na uporabe in višine zgradbe.

Brunarica je energijsko varčnej-ša od klasično grajene zidane in dobro toplotno izolirane hiše ter je kar trikrat varčnejša, saj je les sam po sebi toplejši, klasična hiša pa je v notranjosti betonska, mrzla, kljub zunanji izolaciji. Po-vršinska temperatura klasičnega

zidu je zaradi boljše prevodnosti nižja, zato se zniža tudi udobje v prostoru. Za dolgo življenjsko dobo je obvezno potrebna dobra zaščita zgradbe.

Zaradi prijetnega udobja je biva-nje v brunarici zelo prijetno. Slika 2 prikazuje urejeno notranjost brunarice.

Za zaščito se priporoča:

)Vlago (v tekoči obliki) je po-trebno vedno sproti s prezrače-vanjem izsušiti. )Zaradi vplivov pospešenega staranja lesa je potrebno zgra-

diti streho z večjim napuščem tako, da sega zaščita pod kotom 70° od napušča do temeljev. )Temelji morajo biti v višini, da jih ne doseže škropljenje de-ževnice. )Uporabiti odporen les, na pri-mer macesen brez razcepov. )Vgraditi le suhi les, saj tako zmanjšamo nastajanje razpok.

Slika 3 prikazuje klado v prerezu.

Pomembne točke pri gradnji brunarice

Za gradnjo brunarice skoraj brez izjeme uporabljamo les iglavcev,

Brunarica

Slika 1: Hiša iz lesenih brun

Slika 2: Notranjost brunarice

Slika 4: Križni del

Slika 3: Prerez klade

Gradnja brunarice ima zelo dolgo tradicijo. V planinah lahko še danes najdemo številne brunarice, tudi takšne, katerih starost presega 400 let in več. Prvotne brunarice so se v celoti gradile z lesom. Danes je gradnja izvedena iz večplastnih slojev in je zaradi gradbeno fizikalnih osnov z zunanje strani dobro toplotno zaščitena.

Page 49: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 49

predvsem smreke, bora in mace-sna. Les mora odgovarjati vsem določenim gradbenim zahtevam.

Po določenem obdobju vgradnje, ne sme povprečna vlažnost lesa prekoračiti 18 % glede na skupno maso vgrajenega lesa.

Na sliki 4 je prikazan križni del s posnetim robom za sestavljanje brunarice.

Skrbno izbran suh les je za sta-bilno konstrukcijo predpogoj. Krčenje lesa brunarice lahko zmanjšamo tako, da v sušilni ko-mori dosežemo vlažnost lesa, ki bo nižja od 15 %.

Montaža brunarice

Brunarica se ne šteje med mon-tažne hiše, saj jo je potrebno na gradbišču sestaviti po posame-znih delih. Večina brunaric je izdelana po naročilu in po idejni predlogi naročnika.

Načeloma se šteje brunarica za enostaven objekt, ki ni trdno zidan, v kolikor ne gre za stalni objekt z namembnostjo stano-vanjske hiše.

Za postavitev potrebujemo le so-glasje občine na osnovi lokacijske informacije, v kolikor je primernih dimenzij in so odmiki od soseda v

skladu z veljavnim pravilnikom.

Sestavo elementov brunarice pri-kazuje slika 6.

Montaža brunarice se lahko izve-de tudi kot samogradnja. Izvedba je enostavna, če proizvajalec ošte-vilči vsak posamezni sestavni del stavbe.

Večina proizvajalcev že v delav-nici sestavi posamezne stene z okni in vgrajenimi inštalacijami v ognjevarnih ceveh (voda, ele-ktrika), nakar jih s tovornjakom z dvigalom pripeljejo na parcelo, kjer brunarico tudi sestavijo.

Izgradnja strehe mora prav tako

biti izdelana kot parno difuzijska ovira in z dobro toplotno izolacij-sko zaščito. Po zahtevanih stan-dardih mora streha zdržati obre-menitev okoli 180 kg/m2.

Kritino in obliko strehe prikazuje slika 7.

Tudi pri izbiri leg za bruno so na izbiro številne možnosti. Za zu-nanje stene ima kupec možnost izbire različnih debelin in sicer med 10, 14, 24, 27 ali celo 30 cm.

S takimi debelinami izvajalec ga-rantira najvišjo udobnost in do-bro toplotno izolacijo.

Zunanjost leg se po videzu komaj razlikuje od starih tradicionalnih oblik.

Slika 5: sestavljanje lesnih klad

Slika 6: Sestava brunarice

Slika 7: Oblika streha in vrsta kritine sta za brunarico zelo pomembna

Page 50: Revija Instalater 1

Instalater December 200850

Energijsko učinkovita gradnja

V kolikor želimo znižati strošek porabe energije in se odločimo za energijsko učinkovito gradnjo, ni potrebno misliti, da bomo za-radi tega morali v zimskem času zmrzovati, se pokrivati z odejo ali celo izklapljati centralno ogreva-nje. Prav tako se lahko v poletju izognemo neprijetnostim zaradi pregrevanja stanovanja in velikih stroškov za energijo klimatske naprave.

Za dobro izolirane hiše štejemo tiste, katerih zunanji ovoj je ob-dan s toplotno izolacijo debeline od 40 do 60 cm, okna pa so za-stekljena s troslojnim toplotno zaščitnim steklom, saj le tako zagotovimo, da toplota ostane v hiši. Svež zrak pa zagotovimo s prezračevalnim sistemom in z rekuperacijo odpadne toplote. Več kot 80 % toplote moramo z odpadnim zrakom speljati skozi toplotni menjalnik in ga ponovno dovesti v prostor, skupaj s svežim zrakom. Tako se na primer, dova-jani hladen sveži zrak s tempera-turo 0 °C, s pomočjo odpadnega zraka, ki ima okoli 20 °C segreje do 16 °C.

Kakšna je razlika med nizko-energijsko hišo, 3 litrsko in pasivno hišo?

Nizko energijska hiša se odlikuje z zelo dobro toplotno izolacijo. Po pravilu znaša poraba kurilnega olja okoli 4 litre na kvadratni me-ter stanovanjske površine. Razen izvedene dobre toplotne izolacije, pa lahko boljšo toplotno vrednost dosežemo tudi z vgradnjo oken s kvalitetnimi toplotno izolacijski-mi okni.

Kot alternativa se nam ponuja za ogrevanje uporaba obnovljivih vi-rov energije, kot je sonce in upo-

raba biomase. Seveda pa ob upo-števanju predpisanih standardov, ki veljajo za nizko energijsko hišo, lahko enak učinek dosežemo tudi pri obnovi stanovanjskega objek-ta.

3 litrska hiša

Hiša, s porabo samo 3 litrov in manj na kvadratni meter stano-vanjske površine je v bistvu nizko energijska hiša. V primerjavi z običajno hišo, je za trilitrsko hišo potrebno za ogrevanje prostorov, samo tretjina energije. Da zagoto-vimo vse to, je potrebno izvesti:

) optimalno toplotno izolacijo, ) vgradnjo kvalitetno zasteklje-nih oken z aktivno in pasivno uporabo sončne energije, ) poskrbeti, da je v poletnem ob-dobju dobra sončna zaščita, ) avtomatsko regulacijo prezra-čevanja z rekuperacijo toplote, ) enostavno in minimalno ogre-vanje v najhladnejših zimskih dnevih.

Slika 2 prikazuje, kakšni so deleži porabe energije v posameznih ob-dobjih (različne gradnje).

Energijski ciklus v 3-litrski hiši

V poletnih dnevih seva sonce v hišo direktno skozi okna in ogre-

va prostore. Ker se nahaja sonce visoko nad hišo je vpad sončnih žarkov manjši kot v zimskem obdobju. Proti pregrevanju lahko vgradimo na zunanji strani doda-tno zaščito.

Pridobljeno toploto v notranjosti hiše lahko s kvalitetnim prezra-čevalnim sistemom porazdelimo enakomerno na vse prostore.

S pomočjo solarne naprave lahko v sončnih dnevih ogrevamo pro-store tudi pri zunanji temperaturi

-15° C, višek toplote pa odvajamo v hranilnik tople vode, od koder koristimo toploto v hladnejših in oblačnih dneh.

S toplo vodo iz hranilnika lahko

ogrevamo prostore z radiatorji, ter talnim in stenskim ogrevanjem, istočasno pa ogrevamo tudi po-trošno toplo vodo. Takšno ogre-vanje, imenujemo ga tudi ogre-vanje iz rezerve, ni primerljivo s

konvencionalnim ogrevanjem. Avtomatsko prezračevanje mora delovati neprekinjeno. Pri tem se topli zrak iz prostora z visoko stopnjo onesnaženja (dnevni pro-stor, kuhinja, kopalnica), preko toplotnega menjalnika primeša-va z zunanjim svežim zrakom

Pred gradnjo stanovanjske hiše je prav, da se odločimo za način gradnje. Pred našo odločitvijo obstaja samo vpra-šanje: » Ali bomo gradili energijsko učinkovito hišo?« V kolikor se odločimo za, imamo na izbiro nizkoenergijsko 3 litrsko ali pa pasivno hišo.

Slika 1: Južna stran pasivne hiše

Slika 2: Energijska poraba v kWh

Page 51: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 51

in ponovno prihaja v prostore. Avtomatsko prezračevanje je po pravilu nastavljeno tako, da se lahko celotna količina zraka v hiši obnovi v roku dveh ur. V nasprotju z konvencionalnim prezračevanjem, ki ga izvedemo s pomočjo odpiranja oken, se v opisanem primeru zagotovi mir v prostoru, odpade ropot, prašenje, pelodi itd.

Za nizkoenergijske hiše so po-trebni specialni ogrevalni kotli. Ti kotli odvzamejo dimnim plinom

in direktno iz obtočnega zraka to-ploto, ki jo nato oddajo direktno v solarni toplotni hranilnik, od koder toploto uporabimo za ogre-vanje prostorov po celotni hiši.

Pasivna hiša

Pasivna hiša varčuje z energijo in prihrani denar! Udobje v pasivni hiši skrbi za zadovoljstvo prebi-valcev.

V primerjavi z nizkoenergijsko hišo znaša poraba kurilnega olja

pri pasivni hiši maksimalno do 1,5 litra na kvadratni meter na leto, ali 1,5 m3 zemeljskega plina (15 kWh) na kvadratni meter na leto. To pomeni, da znaša prihra-nek energije tudi do 90 %.

Za pasivno hišo je značilno, da dosežemo v poletju kot tudi v zimskem obdobju ugodne klimat-ske razmere.

Pri pasivni hiši v zimskem obdo-bju ne potrebujemo aktivnega ogrevalnega sistema in v poletnih

mesecih klimatske naprave. Do-datno potrebno ogrevanje je tako majhno, da pasivno hišo lahko ogrejemo tudi z žarnicami za raz-svetljavo. V najhladnejših zimskih dnevih zadošča, da prostor do 20 m2 ogrejemo samo z dvema 100 vatnima žarnicama.

V principu izrabljamo v pasivni hiši obstoječo pasivno toploto ki jo shranjujemo. Kot izvor toplote rabi sonce, razne hišne naprave, zrak v prostoru in toploto, ki jo oddaja človek.

Na osnovi ocen projektov za gradnjo pasivne hiše ugotovimo, da je danes gradnja pasivne hiše v povprečju za osem odstotkov dražja kot gradnja konvencional-ne hiše, vendar vse kaže, da bo v relativno kratkem času postala cena pasivne hiše primerljiva s konvencionalno gradnjo, poseb-no če v oceno vključimo prihran-ke energije, ki postaja iz dneva v dan dražja.

Pri izvedbi nizkoenergijske hiše je eden glavnih dejavnikov pove-čanja stroškov toplotna izolacija. – slika 1

Dodatni stroški pri gradnji pasiv-ne hiše:

) visok strošek za toplotno izo-lacijo, ) centralna ali decentralna teh-nika prezračevanja, ) rekuperacija toplote, ) zelo kvalitetna in dobra toplo-tno zaščitna zasteklitev, ) obvezen strošek za detajlne re-šitve zatesnitve (dobra zračna tesnost ovoja hiše je obvezna), ) v manj primerih uporaba po-sebnih in dodatnih rešitev.

Življenjski stroški

V idealnih primerih odpade pri pasivni hiši izvedba dragega ogre-valnega sistema in strošek goriva. Vsekakor pa smo lahko prepriča-ni, da bo maksimalni strošek za

ogrevanje nižji od 150 EUR za stanovanjsko hišo, ker se zaradi

visokih cen za gorivo povrne v relativno kratkem času.

Cena pasivne hiše

Slika 1: Nizkoenergijska hiša, masivna izgradnja z dodatno toplotno izolacijo

Montažne predelne

steneMontažne predelne stene so namenjene za enostavno, čisto in hitro izvedbo pregrajevanja prostorov.

Odlična zvočna, toplotna in ognjeodporna lastnost omo-goča široko uporabo v vseh vr-stah stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektih.

Majhna teža 20-50 kg/m2 v veliki meri zmanjšuje obre-menitev objekta, votli prostor v steni pa služi za enostavno polaganje vseh vrst instalacij.

Montažne predelne stene so lahko izvedene z enojno ali dvojno podkonstrukcijo na vsaki strani.

Prednosti:

)Visoka zvočna izolacija do 69 dB )Ognjeodpornost do F(EI) 180 minut )Enostavna, čista in hitra izvedba )Majhna teža od cca 20-50 kg )Enostavno vgrajevanje instalacij v medprostoru.

Page 52: Revija Instalater 1

Instalater December 200852

Zidajte z Unipor Coriso zidaki

Povsem nova inovativna opeka nam omogoča gradnjo eno ozi-roma večstanovanjskega objekta. Živeti v domu zgrajenim z ope-ko Unipor Coriso, pomeni živeti zdravo z aktivnim varovanjem klime.

Ekološka gradnja hiše in varova-nje klime so danes najzahtevnej-še potrebe, ki jih vključujemo v gradnjo lastnega doma. V bistvu gre za to, da varujemo naravo z varčevanjem energije in istoča-sno povečamo zdravo bivanje. Gradnja z opeko Unipor Coriso pomeni zidanje za prihodnost. Napolnjena z naravnim in okolju prijaznim izolacijskim granula-tom je rezultat dolgoletnih razi-skovalnih del pri Uniporju.

Mineralni granulat Basalt je pri-dobljen iz ognja in vode, in ga je moč povsem reciklirati. Prido-bljen je brez kemijskih dodatkov in ne vsebuje nobenih škodljivih snovi. Odlične lastnosti granulata so izredna toplotna, zvočna in po-žarna izolacija. Zaradi nove integrirane izolacije ima opeka Unipor Coriso enkra-tno toplotno prevodno vrednost, le 0,08 W/mK, s tem pa nudi ope-ka novo dimenzijo v toplotni izo-

laciji in idealne pogoje za gradnjo pasivne in nizkoenergijske hiše. Sodoben, 100 % masiven način gradnje zagotavlja dobro statič-no trdnost objekta in kvalitetno toplotno izolacijo. Tudi razrezom Unipor opeke so zagotovljene vi-soke statične vrednosti. Tako je v objektu zagotovljena varnost, ki omogoča kasnejše fleksibilno na-črtovanje, na primer za nadgra-dnjo objekta.

Varčevanje z energijo in vse bolj ekološko usmerjeno bivanje, po-meni gradnjo za prihodnost. Ta je dosegljiva le z vgradnjo narav-nih gradbenih materialov, s po-udarkom na prihranku energije in zmanjšanju odvajanja emisij CO2. V preglednici 1 je prikazana porazdelitev porabe energije za enodružinsko hišo.

Opeka Unipor Coriso omogoča, da je poleti v stanovanju hladno in pozimi toplo. Tako deluje zgradba kot naravna klimatska naprava. Opeka izravnava temperaturna nihanja in se izkaže za idealno pri izravnavi vlage v zraku.

Tako je bivalna klima v vsakem času idealna. Zaradi velike mase vgrajene opeke, so prostori po-leti varovani pred pregrevanjem, pozimi pa opeka s svojo idealno toplotno izolacijo zadržuje mraz zunaj.

V hišah grajenih z Unipor Coriso opeko se energija izrablja opti-malno in stroški za ogrevanje se enormno zmanjšajo (preglednica 3).

Opeka nudi tudi izboljšano zvoč-no izolacijo, tako je prostor zašči-ten pred vsakodnevnim zunanjim hrupom in zagotavlja mir med šti-rimi stenami. Zvočna izolacija do 49 dB presega vsa pričakovanja in skrbi za prijetno bivalno poču-

tje v prostoru. Opeka izpolnjuje vse predpisane zahteve po DIN 4102 za požarni razred A1, kar pomeni, da je negorljiva. Opeko še vedno uvrščamo med povsem naravni ekološki proizvod, tako pa je tudi uvrščena med najljubši gradbeni material za zidanje.

Razmere na trgu kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti, ravno iz razloga, ker je opeka povsem ekološki in razgradljiv proizvod. Izboljšava zvočne izolacije s Co-riso tehnologijo je prikazana v preglednici 2.

Zidanje z zidaki Unipor Coriso je hitro in povsem enostavno. Zamiki se izvedejo s pomočjo narejenih spojev na opeki. Stena je gladka in homogena, omet pa s tankim nanosom malte povsem gladek. Razrez opeke Unipor Co-

riso na zahtevano mero je lahek in enostaven. Možen je tudi raz-rez na suho. Opeko je mogoče po dolgem ča-sovnem obdobju oziroma uporabi povsem naravno razgraditi in ma-terial ponovno uporabiti. To velja tudi za njeno mineralno polnilo. Proizvajalec opeke Unipor Coriso je za proizvod prejel certifikat in priporočilo inštituta za gradbeno biologijo v Rosenheimu.

Torej, opeka Unipor Coriso zago-tavlja vzdržljivost in ekologijo, z njo je gradnja hitra in enostavna, bivanje v prostoru pa prijetno. Ekskluzivni zastopnik in proda-jalec za Slovenijo in Hrvaško je Kuma d.o.o, več informacij najde-te na www.kuma.si, za vprašanja pa smo dosegljivi tudi na elek-tronskem naslovu [email protected]

Preglednica 3 – Prikaz porabe kurilnega olja na m2 pri različnih gradnjah

Preglednica 1 – Razdelitev porabe energije v enodružinski hiši

Preglednica 2 – Izboljšava zvočne izolacije s Coriso tehnologijo

Z novo vrsto opeke Unipor Coriso je gradnja hitra in eno-stavna. Ekološka gradnja in varovanje klime v bivalnem prostoru so danes najpomembnejše zahteve, ki jih vklju-čujemo pri gradnji lastnega doma.

Page 53: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 53

Ko konča z deli na ostrešju tesar, prične s svojimi deli krovec kle-par. Za zaščito pred vremenskimi vplivi, mora opraviti naslednja dela:

Zaščita kapnice, čelnega napu-šča, dimnika, strešnih prehodov, strešnega okna, svetlobne ku-pole, mansardnega okna, zidnih vencev oziroma napuščev, zidov (Atika) itd.

Prav tako je pomembno stropno prezračevanje z vetrno zaščito, strešni žlebovi s cevnimi odvodi za odvod deževnice, strelovod, snegobrani, stopnišče kakor tudi kompletna zaščita s pločevino strešnih zračnikov, ki jo vgradijo krovci kleparji.

Na sliki 1 je prikazan primer za dimenzioniranje velikosti žlebov Vse bolj so v uporabi nerjaveči materiali, predvsem pa obloge iz

aluminija, bakra in pokositrane nerjaveč pločevine, ki kasneje niso potrebne nobenega dodatne-ga vzdrževanja. Tudi pločevina z raznimi prašnimi prevlekami po-staja pri prekrivanju streh vse bolj uporabna.

Strešne odtočne cevi

Cevi za odvod deževnice pome-nijo ozko grlo pri odvajanju stre-šne vode v času padavin. Zato je prvi pogoj, da so pred vgradnjo določene pravilne mere oziroma dimenzije.

S pravilno določenimi velikostmi, ki so odvisne predvsem od povr-šine in nagiba strehe, krajevnih padavin in odtokov, se lahko za-gotovi pravilni odvod deževnice.

Vrste žlebov

Na izbiro so različne vrste žle-bov, od polkrožnih, štirikotnih za

manjše strešne površine, pa tja do ovalnih dvojnih žlebov s priporo-čeno maksimalno dolžino do 8 m.

Način pritrjevanja polkrožnega strešnega žleba in nosilne kovin-ske objemke je prikazan na sliki 2.

S pomočjo prikazanih preglednic lahko določimo pravilne velikosti odtočnih strešnih cevi:

Strešni žleb

Namen strešnega žleba je pred-vsem za odvajanje deževnice, ki se zliva preko strešne kritine. Zato morajo biti odtočne padne cevi točno prilagojene z veliko-stjo strešnega zbirnega žleba. Da v žlebovih ne bo listja, in raznih odpadkov, se vgradijo košare za

listje ali še bolje rešetke po celo-tnem žlebu.

Polkrožni strešni žleb

V preglednici 2 so prikazane mere polkrožnih strešnih žlebov za zbi-ranje in odvod deževnice.

Najprej izračun, nato izbira

Pri določanju potrebnih žlebov je dobro vedeti naslednje: Za lažji

izračun, nam kot osnova služi tlorisna površi-na podstrešja. Na primer, za odvajanje de-ževnice na hiši z dvokapno stre-ho je pomemben tloris površine

podstrešja, ki na primer znaša 15 x 10 m, torej znaša skupna povr-šina okoli 150 m2 . Vsaka stran strehe ima vgrajen odtočni žleb, zato se površina za odvod dežev-nice zmanjša na 75 m2 .

S tako dobljenimi podatki lahko s pomočjo preglednice št. 3 izbe-remo potrebno dimenzijo žlebov.Pri zamenjavi starih dotrajanih žlebov, morajo biti novi žlebovi vsaj tako veliki kot stari.

Za manjše strešne površine se vse bolj priporočajo namesto starih konvencionalnih žlebov izdela-nih iz jeklene pločevine ali bakra žlebovi iz plastike. Prednost pla-stičnih žlebov je predvsem zaradi lažjega vzdrževanja, saj ne koro-dirajo in ne potrebujejo nobene dodatne površinske zaščite.

Vgradnja strešnih žlebovČe ste se odločili, da boste živeli v podstrešnem stano-vanju, je dobro, da zaradi boljše zvočne zaščite prekrijete streho s težko strešno kritino, ki ščiti ostrešje tudi pri ve-likem neurju.

Slika 1: Hiša z dvokapno streho

Preglednica 1: Dimenzija strešnih padnih cevi za deževnico:

Streha Odtok Ø mm cm2 Žleb

35 m2 1,1 l/s 60 mm 28 cm2 NV 200

80 m2 2,5 l/s 80 mm 50 cm2 NV 250

150 m2 4,5 l/s 100 mm 79 cm2 NV 333

240 m2 7,3 l/s 120 mm 113 cm2 NV 400

440 m2 13,2 l/s 150 mm 177 cm2 NV 500

NV = Nazivna velikost t

Slika 2: Način pritrjevanja nosilne objemke za polkrožni strešni žleb

Page 54: Revija Instalater 1

Instalater December 200854

Odvodno instalacijo lahko izvedemo:

)V stanovanjih in bivalnih pro-storih: prekrito v navpičnih zidnih utorih, lahko tudi v stro-pnih utorih in v horizontalni liniji. )V kleteh in sosednjih prosto-rih: cevi so lahko nameščene v

utorih ali prosto pod strop ozi-roma zidove z določenim odmi-kom približno 6 cm zaradi lažje montaže in lažjega dostopa za čiščenje. Za čiščenje se upošte-va d plus 1,5 cm vključno 2,5 do 3 cm za keramične ploščice. )V nedostopnih mestih v zemlji: znotraj kletnih temeljev oziro-

ma izven zgradbe kot zemeljski vod in priključni kanal do pri-ključka na javno kanalizacijo.

Pritrjevanje navpičnih ali vodo-ravnih instalacij na stene se izvede s pomočjo cevnih pritrdil oziroma cevnih objemk. Za instalacije pod stropi uporabimo viseča cevna obešala, podložena z elastičnim materialom. Pri instalacijah, ki so izvedene s cevmi iz plastičnih

materialov je potrebno poseb-no pozornost nameniti velikim raztezkom in upoštevati izvedbo montaže kot prikazuje slika 1. Padec talne instalacije

Talne instalacije moramo insta-lirati z enakomernim padcem, preglednica 1. Normalni padec znaša po pravilu 2 % (2 cm/m) in vse do 5 % (5 cm/m). Pri velikih

višinskih razlikah se uporabljajo pravokotne zapore v povezavi z revizijskimi jaški. Priključne instalacije (PI)

Med priključne instalacije štejemo instalacijo s proti smradno zapo-ro, in vse instalacije za odvajanje odplak in odpadne vode. Razliku-jemo instalacije s posameznimi priključki (posamezni priključni vod PPV) in z zbirnimi priključ-ki (ZPV), ki omogočajo priklju-čitev več odtočnih instalacij. Za priključne instalacije (z izjemo WC-ja in pisoarja) se lahko upo-rabljajo materiali, ki so primerni za vročo vodo. Na zgornjem kon-cu zbirnih priključnih instalacij in vrstni namestitvi elementov se mora vgraditi čistilni element. Za priključitev priključnih instalacij se vgradi 88o odcep. Hidravlično ugodnejši in najbolj primerni so odcepi z notranjim radiem v na-sprotju z notranjim ostrim robom v odcepu.

Izvedba in polaganje odtočnih cevi

Preglednica 1: Minimalni padci talnih odtočnih instalacij po DIN EN 12 056 in DIN 1986-100

Vrsta instalacije Minimalni padec Napotki in normativi

Neprezračene priključne instalacije 1,0 % (1:100) 1 cm/m DIN EN 12 056-2

Prezračene priključne instalacije 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN EN 12 056-2

Zemeljske in zbirne instalacije znotraj zgradbe

odpadna voda (stopnja polnjenja 0,5)

0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN 1986-100, del 8.3.4 in 5

deževnica (stopnja polnjenja 0,7) 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN 1986-100, del 9.3.5.2

Zemeljska instalacija za umazano vodo – na primer mešane vode in deževnico

zunaj zgradbe (stopnja polnjenja 0,7)

1 DN - DIN 1986-100, del 9.3.5.2, Ko-rekcija 1

Predpisi za montažo odtočnih cevi so določeni po DIN EN 12 056, DIN EN 752 in DIN 1986-100. Pri ločenih sistemih sta na razpolago dva instalacijska sistema. Pri mešanem sistemu moramo popolnoma ločiti deževnico in odpadno vodo že znotraj zgradbe in jo lahko združimo šele tik pred priključkom v kanalizacijo.

Slika 2: Razporeditev odcepov v padnih vodih pri priključkih za straniščno školjko

Slika 3: Priključek sosednjih priključnih instalacij

Slika 1: Pritrjevanje odtočnih cevi iz plastičnih materialov

Page 55: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 55

Pri montaži je potrebno upošte-vati:

)Priključne instalacije padnih vod stranišč, kopalnih kadi in tušev so speljane tako, da je višinska razlika -h med vodno gladino v smradni zapori in med dnom priključne insta-lacije, v odcepu padne cevi ≥ imenske vrednosti (DN).- sli-ka 2 )Sosednje priključne cevi mo-rajo biti položene tako, da se

izognemo splakovanju drugih priključkov. Pri vgradnji pri-ključnih instalacij moramo ve-dno upoštevati, da lahko pride do spiranja sosednjih priključk-ov iz straniščne školjke (sl. 3). )Načeloma je ugodneje, da stra-niščno školjko v spodnji etaži postavimo na drugo odtočno mesto.

Pri uporabi odcepov z notranjim radiem je lahko padna instalacija

bistveno močneje obremenjena, čeprav ima manjše dimenzije. Odcepi z notranjim radiem se kljub veliko manjšemu hidravlič-

nem uporu, ne vgrajujejo v toli-kšni meri kot bi se morali. Primer izvedbe priključka odpadne vode na padni vod prikazuje slika 4.

Preglednica 2: Odmiki in razširjeni kotiPri odcepih dopustno oziroma potrebno

Vodoravni odmik a Z dvojnim odcepom c

Pod 200 mm ≤ 90o

≥ 200 mm ≤ 180o

Z nasproti nameščeno straniščno školjko 180o

Slika 4: Priključek odpadne vode na padni vod

InstalaterVelikokrat se postavlja vprašanje, kaj sploh pomeni beseda instala-ter. Beseda je tujka in v prevodu dobesedno pomeni graditelj. Na strokovnem področju se ta bese-da uporablja za vodovodni in ele-ktro instalater.

V nekaterih krajih Nemčije in Avstrije se ta naziv uporablja tudi za poklic kleparja, kar pa seveda ni pravilno. Instalater je prvotno vgrajeval le določene naprave in sestavne dele komponent z njegovega delovnega področja, s tem pa je bilo njegovo delovno področje veliko ožje usmerjeno kot danes.

Zaradi racionalnosti in številnih sistemskih rešitev se je razlika med instalaterjem za vodovod in ogrevanja v sedanjem času precej zmanjšala. Novo ime za ta poklic se v Nemčiji glasi: mehanik za vodovodne in plinske instalacije, ogrevanje in klimatizacijo. Ven-dar po zaključku triletnega uspo-sabljanja (pol leta pred pomočni-škim izpitom), je podano težišče s

poudarkom na okolje in sodobne toplotne tehnologije, plin in klima naprave. Tudi v Sloveniji se učen-ci izobražujejo za poklic - Instala-ter vodovodnih instalacij.

Instalater vodovodnih naprav montira ali vgrajuje vodovodne instalacije, polaga cevovode, montira sanitarno opremo in iz-točne armature, montira sisteme za pripravo tople vode, solarne sisteme, zamenja ali popravi dele vodovodne napeljave in dotrajane ali pokvarjene sanitarne opreme, ugotavlja in odpravlja napake na sistemu in napravah.

Za opravljanje dela je torej treba pridobiti strokovno kvalifikacijo instalaterja vodovodnih naprav. Med šolanjem si kandidat pridobi praktična in teoretična znanja, ki so potrebna za opravljanje pokli-ca.

Ta znanja segajo od poznavanja osnov kovinarstva, do poznavanja osnov priprave in obdelave delov vodovodnih napeljav, zarisovanja

in izmere teh napeljav, izbire in priprave materialov, do instalira-nja vodovodnega omrežja in pola-ganja cevi za vodovodno napelja-vo, varjenja, spajkanja, tesnjenja, zaščite in izolacije cevovodov, vgrajevanja zapornih ventilov in armatur, montaže in demontaže vodovodnih naprav in sanitarnih elementov, vzdrževanja, pregledo-vanja in popravljanja vodovodnih naprav in opreme. Poleg tega se nauči tudi poznavanja tehnične dokumentacije, osnov tehničnega risanja, osnov tehnologije materi-alov, merjenja fizikalnih količin, regulacije sistemov ipd.

Preden se loti instalacije vodo-vodnega omrežja ali sanitarnih naprav, pregleda načrte (kje po-teka ali bo potekalo vodovodno omrežje, kje bo postavljena posa-mezna sanitarna oprema) in pri-pravi posamezne dele inštalacij.

Če opravlja dela vzdrževalca vo-dovodnih naprav, mora ravno tako poznati celoten sistem in-stalacij vodovodnega omrežja in

način priključitve posameznih vodovodnih elementov, saj le tako lahko nadzoruje vodovodne sisteme, ugotavlja napake in jih odpravlja.

Instalater vodovodnih naprav svoje delo pogosto opravlja v ne-dograjenih objektih, izpostavljen temperaturnim spremembam, vlagi in prepihu.

Dela pa lahko tudi v zaprtih pro-storih, kjer se mora sprijazniti z neprijetnimi vonji (kanalizacija) in umazanijo.

Page 56: Revija Instalater 1

Instalater December 200856

Naravno prezračevanje prostorov skozi okna in vrata prostorov že dolgo več ne zadovoljujeta po-trebam. Priporočljivo je, da se pri novogradnji hiše predvidi prezra-čevalni sistem oziroma prezrače-vanje projektira preudarno glede na zahteve in potrebe naročnika.

Dejstvo je, da centralni prezra-čevalni sistemi niso poceni, ven-dar s pravilnim projektiranjem zmanjšamo stroške za energijo v prihodnosti.

Vse pogosteje uporabljamo za dovod svežega zraka, kot tudi za odvod posebne kanale iz pločevi-ne ali drugih materialov, skozi ka-tere s pomočjo ventilatorja prisil-no dovajamo v prostor svež zrak.

Vse bolj pa se tudi pri individual-ni gradnji odločamo za klimatizi-ranje prostorov. Ponavadi se upo-rabljajo lokalne, tako imenovane »split« izvedbe. Uporabljajo se pa tudi sistemi, ki poleti prostore hladijo in pozimi z njimi ogreva-

mo. Zato je pametno, da v prime-ru že instaliranega cevnega siste-ma ogrevanja v hiši isto napeljavo poleti uporabimo tudi za hlajenje. Hlajenje prostorov lahko izvede-mo s površinskim hlajenjem ali s konvektorji.

V grobem razdelimo sisteme za prezračevanje in sisteme za klimatizacijo. Glede na različne načine vpihovanega zraka, pa se prezračevanje in klimatizacija de-lita na mešalno, izpodrivno in la-minarno (laboratoriji, operacijske sobe). Na sliki 1 in 2 so prikazani različni načini vpihovanega zraka in naprave s katerimi prezračuje-mo oziroma prostore klimatizira-mo.

Pri prisilnem prezračevanju do-vajamo zrak v prostor lokalno ali centralno, glede na potrebe v hiši. Zrak za prezračevanje, ki ga do-vajamo v bivalne prostore mora imeti primerno temperaturo in biti ustrezno čist.

Vlažnost se naj giblje v mejah od 40 do 60 % relativne vlage. Glede na dovoljeno maksimalno kon-centracijo CO2 v prostoru znaša

minimalna količina svežega zraka 18 m3/h na osebo.

Na sliki 3 so prikazani načini se-vanja zraka za prezračevanje in ogrevanje.

Za lokalno prezračevanje se od-ločimo le v določenih prostorih kot so kopalnica in podobno. Pri centralnem prezračevanju je značilno, da hkrati prezračujemo več prostorov, ki so preko pre-zračevalnih kanalov povezani s centralno napravo. Pri obeh nači-nih lahko uporabimo prenosnike toplote oziroma rekuperatorje, s katerimi znatno znižamo toplo-tne izgube.

Na sliki 4 je prikazana rešetka za prezračevanje z vertikalnimi in vodoravnimi rešetkami in z raz-ličnimi nastavitvami.

Širokokotna šoba za vpihavanje, prezračevalni ventil (PV), lamelni in univerzalni difuzor za vpiho-vanje zraka v prostor za stropno montažo, so prikazani na sliki 2.

Pri izpodrivnem prezračevanju prihaja pogosto do problema z

Dovod zraka v prostorDanašnja gradnja hiš temelji na načelu nižanja toplo-tnih izgub iz prostorov. Vsemu temu postajata dovod in odvajanje zraka v prostor vse pomembnejša dejavnika za ugodno počutje v prostoru. Če prostorov ne zračimo, koncentracija kisika v zraku s časom pada. Istočasno na-rašča tudi količina prahu, relativna vlažnost prostora ter koncentracija vonjav v zraku. Zaradi teh razlogov je treba zrak v prostorih izmenjavati v določenem časovnem ob-dobju.

Slika 1 – Različni načini kroženja vpihovanega zraka

Slika 2 – Načini kroženja zraka

Preglednica 1: Potrebna količina in izbira dovajanega zraka pri prezračevanju

Potrebna količina zraka

Kvaliteta zraka v prostoru:

na primer geometrijsko (dolžina, širina, višina), tesnost, okolje, odlagalna površina

Vrsta prostora in zahteve:

na primer: pisarne, prostori za sestanke, za obr-tne dejavnosti itn.

Temperatura: Na primer: pod temperatura in nad temperatu-ra, statična ogrevala, hladilne površina in druge obrobne površine

Termična obre-menitev:

Ogrevalna in hladilna obremenitev (znotraj/zunaj), vlaženje in sušenje; potreben volumski pretok

Vrsta naprave Centralni in decentralizirani sistem, način pogo-na, gradbeni element, regulacija, prezračevanje itn.

Prehod dovajane-ga zraka

Na primer: nastavitev, kvaliteta, zorni kot

Page 57: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 57

vlekom vzdolž tal, kar je posle-dica nepravilne izbire difuzorjev. Zato je potrebno izbrati primeren

difuzor, predvsem je pomembna mejna cona pred difuzorjem. Pri-merni so difuzorji, ki imajo mo-žnost nastavljanje smeri vpihane-ga zraka, če so obešeni na steni ali nad bivalno cono.

Razen difuzorjev za izpodrivno prezračevanje uporabljamo tudi talne rešetke in talne ventile za vpihovanje zraka. Ker s siste-mom izpodrivnega prezračeva-nja ne moremo ogrevati stavb,

je potrebno ogrevanje urediti na drugi način. Možne kombinacije so uporaba grelnikov in konvek-

torjev. Grelniki se vgradijo pod najhladnejše elemente v prostoru. Ogrevanje in hlajenje prostorov

vse bolj opravljamo s stropnimi sevali. Prednost stropnega sevala je, da ogrevamo le tisti del prosto-ra, kjer toploto potrebujemo, to je pri tleh. Pri ohlajanju s sevali pa se izognemo neprijetnemu piha-nju.

Pomembnejšo vlogo elementov vsake prezračevalne in klimatiza-cijske naprave predstavljajo filtri za zrak, ki morajo biti ustrezne kvalitete. Poleg grobih filtrov mo-rama vgraditi še fine filtre, s ka-terimi zmanjšamo vdor prašnih delcev iz okolice.

Slika 3 – Načini sevanja zraka v prostoru

Slika 4 – Zidna rešetka z navpičnimi in vodoravnimi rešetkami

Slika 5 – Stropna šoba, ventil in difuzor za dovod zraka

Page 58: Revija Instalater 1

Instalater December 200858

Hlajenje

Pri hlajenju odvedemo odvečno toploto, ki jo proizvajajo različni viri, in s tem zagotovimo ugodno

klimo v prostoru. Nastanek pre-sežka najpogosteje nastane zaradi zunanje klime in izvora notranje

toplote (slika 1). Cilj hlajenja je, da dosežemo in ohranimo v pro-storu primerno temperaturo zra-ka, ki naj bo čist in dovolj vlažen.Za maksimalno hlajenje je najva-žnejši parameter hladilna moč.

Ogrevanje in hlajenje vlažnega zraka pri konstantni vlažnosti dosežemo tako, da odvzamemo iz zraka delež vode in zmanjšamo specifično entalpijo, odvesti mo-ramo torej toploto. Razlika spe-cifičnih entalpij je sestavljena iz dveh vrednosti, to je senzibilnega in latentnega dela.

Hlajenje se ne opravlja samo v posameznih prostorih, temveč v posameznih vrstah prostorov ali pa v celotni zgradbi. V takih primerih je potrebno predhodno opraviti točne izračune za različ-ne dneve, najpogosteje pa tudi za celoletno obdobje.

Postopki za izračunavanje po-trebne moči hlajenja so podani v smernicah VDI 2078.

Preglenica 1: Celotne potrebe za hlajenje

Notranje hlajenje:

Toplotno oddajanje ljudi QP

Toplotno oddajanje svetil QB

Stroji in toplota naprav QM

Odvzem toplote pri prehodu skozi razne materiale QG

Razni dovodi in odvodi toplote QC

Zunanje hlajenje:

Prehod toplote skozi zunanje zidove in streho QW

Prehod toplote skozi okna QF

Oddaja toplote iz prostora zaradi prezračevanja in dovoda zunanjega svežega zraka

QL

Dovajanje toplote skozi infiltracijo QL(F)

Preglednica 2: Hladilna obremenitev običajnega pisarniškega prostora (približne vrednosti)

Prostornina prostora v m3 Hladilna obremenitev v W/m2

100 100 ...70

500 70 ... 55

1000 65 ... 50

10.000 50 ... 45

100.000 ≈ 45

Slika 2: Klimatizirana pisarna (prikaz za primer izračuna je prikazan v preglednici 3)

Slika 1: Skupna obremenitev hlajenja

Ogrevanje in hlajenje prostorov sta dejavnika, katerima v zadnjem času posvečamo posebno pozornost, da zagoto-vimo ustrezno kakovost zraka in toplotno ugodje človeka. Toplotno ugodje je namreč pogojeno z mnogimi parame-tri kot so: temperatura okolja v katerem se nahajamo, obleka, zdravje, telesna konstitucija, starost, letni čas, ak-tivnost ter seveda psihično stanje človeka.

Page 59: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 59

Preglenica 3: Primer približnega izračuna za hlajenjeIzvor toplote Vrednost W/m2 o.a. Hladilna obremenitev (W/m2 ) Hlajenje (W)

A. Transmisijska toplota skozi enostavna okna 2 okna (2,0 • 1,4) + 1 steklena vrata (0,9 • 2,1)

7,5 m2 50 380

Dvojno okno m2 25

lahek masivni

Zunanji zid na severu t.m. 30 20

Zunanji zid na nasprotni strani 8,5 + 6,0 + 3,8 18,3 t.m. 60 30* 550

Notranji zid 3,5 + 2,2 + 5,0 10,7 m2 30* 30 320

Streha brez toplotne zaščite m2 60

Streha z minimalno toplotno zaščito 25 mm m2 30

Streha brez toplotne zaščite z mansardo m2 20

Streha s toplotno zaščito in z mansardo m2 15

Streha brez topl. zaščite in brez mansarde m2 35

Tla m2 10

Skupna toplotna transmisija 1250

B. Sevanje sonca skozi stekla m2 Žaluzije

m2 zunaj znotraj brez

Sever m2 0 0 0

Severovzhod m2 370 160 110

Vzhod m2 190 80 65

Jugovzhod (2,0 • 1,4) + (0,9 • 2,1) m2 230 110*) 65

Jug 4,7 m2 350 140 95

Jugozahod m2 230 90 60

Zahod m2 250 130 80

Severozahod (2,0 * 1,4) 2,8 m2 465 200* 140 5601)

Najvišja toplota sončnega ogrevanja 560

C. Oddaja toplote človeka (vključno z deležem zunanjega zraka) 6 Št. oseb 175 1050

D. Toplota dobljena od el. naprav in toplota dobljena od svetil 280 0,9 250

E. Pribitek za vrata, ki se nenehno odpirajo ali so pogosto odprta Št. vrat 230

F. Končni rezultat celotne potrebe za hlajenje 3110

*) S temi vrednostmi se lahko računa.1) Ker lahko sonce sije samo na eno stran, se upošteva najnižja vrednost (520 W), zato se namesto te v izračunu upošteva višja vrednost (560 W).

Posebnega pomena je dejstvo, da sta energija in masa medsebojno

proporcionalni lastnosti materije, kar se izraža v znani Einsteinovi enačbi: E = mc2.

Hitrost svetlobe je izredmo velika (v vkuumu okoli 300.000 kilo-metrov v sekundi). Enačba doka-zuje, da celo majhna masa neke substance potencionalno pred-stavlja ogromno količino energije. Prej kot je človeku uspelo doseči transformacijo mase v energijo, je angleški astronom Edigton leta

1920 opozoril na dejstvo, da Ein-steinovo odkritje pojasnjuje, kako Sonce ustvarja vlogo tako močne-ga izvora energije.

Štiri jedra atoma vodika se vežejo v eno jedro atoma helija z manj-šo skupno maso. Energija, ki ustvarja ekvivalent razlike v masi predstavlja osnovno energijo, ne-obhodno za življenje, ki jo človek dobiva skozi toploto in svetlobo Sonca.

Einsteinova enačba

Albert EinsteinNajbolj poznani Einsteinov dosežek

je fomula: E=mc2

Page 60: Revija Instalater 1

Instalater December 200860

V nadaljevanju so navedeni tudi področni cilji s predlaganimi ukrepi, ki bodo vodili k uresniče-vanju teh ciljev so:

Cilj 1: Zmanjšanje rabe energije v občinskih javnih stavbah: pov-prečno energijsko število (toplo-tna energija) v OŠ ne sme prese-gati 130 kWh/m2 in povprečno energijsko število VVZ ne sme presegati 160 kWh/m2.

Projekti: ) Izdelava energetskih pregledov osnovnih šol in vrtcev. )Vpeljava energetskega knjigo-vodstva v javnih stavbah. ) Izdelava energetskih izkaznic za stavbe, ki so v lasti MOM. ) Izdelava operativnega načr-ta zmanjšanja rabe energije v javnih stavbah, iz katerega bo razviden prioritetni seznam sanacij. ) Izdelava potrebne investicijske dokumentacije za energetsko

sanacijo javnih stavb. ) Izvajanje investicijskih ukre-pov za zmanjšanje rabe energi-je v javnih stavbah.

Cilj 2: Nadomeščanje fosilnih goriv z OVE v občinskih javnih stavbah.

Projekti:Namestitev sistemov za izkori-ščanje OVE v petih OŠ ali VVZ (vgradnja demonstracijskih ko-tlov na lesno biomaso, vgradnja sistemov za uporabo solarne energije, itd.).

Cilj 3: Ureditev področja energe-tike v občini.

Projekti: ) Izvedba analize drugih sis-temov daljinskega ogrevanja (kotlovnice) v Mariboru in iz-delava strategij za posamezna območja, ki jih kotlovnice po-krivajo.

) Izdelava strategije izrabe OVE v občini in umestitev OVE v občinske akte, ki določajo na-čine oskrbe z energijo v občini. )Novelacija obstoječe energet-ske karte in umestitev OVE v prostor MO Maribor. )Spodbujanje porabnikov ener-gije v vseh sektorjih za priklop na toplovodno oz. plinovodno omrežje. ) Izvedba projekta energetske izrabe ostankov (odpadkov) v toplarni. )Vključitev kriterijev energet-ske učinkovitosti in rabe OVE v občinski sistem javnih naročil

Cilj 4: Povečanje energetske učinkovitosti v sektorju stano-vanj.

Projekti: )Ustanovitev sklada za sofinan-ciranje projektov učinkovite rabe energije (URE) v gospo-dinjstvih (za namene vgradnje delilnikov stroškov za ogreva-nje, obnove fasad, zamenjave oken, izolacije objektov itd.). )Spodbujanje gospodinjstev k vgradnji delilnikov stroškov toplotne energije in s tem mer-jenje in obračun porabljene toplote v večstanovanjskih

stavbah po dejanski porabi (za objekte, ki se ogrevajo preko daljinskega sistema ogrevanja ali večjih skupnih kotlovnic).

Cilj 5: Povečanje izrabe obno-vljivih virov energije v sektorju stanovanj.

Projekti: )Sofinanciranje sistemov izrabe OVE na individualnih objektih.

Cilj 6: URE in OVE v podjetjih.

Projekti: )Spodbujanje največjih podjetij z vidika rabe energije za pristop k ukrepom učinkovite rabe energije (promocijske akcije, izobraževanje, spodbujanje k izdelavi energetskih pregledov, navezovanje kontaktov).

Cilj 7: Povečanje osveščenosti na področjih URE in možnosti izra-be OVE vseh porabnikov energi-je v občini.

Projekti: )Program osveščanja, informi-ranja, izobraževanja za različ-ne skupine ljudi, ki so na kakr-šenkoli način povezani z rabo energije v občini: uslužbenci v

Energetska strategija mestne občine MariborDELAVNICA 23.10.2008

Mestna občina Maribor pripravlja lokalni energetski kon-cept, ki bo opredelil strategijo delovanja občine v smeri trajnostne rabe energije. V prvi fazi so strokovne institu-cije zbrale podatke o stanju na področju rabe in proizvo-dnje energije. Na podlagi zbranih podatkov in strateških usmeritev Evropske unije in Slovenije na področju varne in konkurenčne rabe in proizvodnje energije ter varova-nja okolja sta bili postavljena dva ključna cilja: povečanje energetske učinkovitosti za 1% letno in povečanje upora-be obnovljivih virov energije prav tako za 1% letno.

Page 61: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 61

občini, podjetniki, gospodinj-stva, otroci v vrtcih in šolah, ravnatelji šol in vrtcev, hišniki, upravitelji javnih stavb itd..

Cilj 8: Zmanjšanje rabe električ-ne energije v občini.

Projekti: )Spodbujanje prehoda iz ogre-vanja z električno energijo na ogrevanje z drugim energen-tom (zemeljski plin, toplota, lesna biomasa). ) Izdelava strategije razvoja jav-ne razsvetljave. ) Izvedba ukrepov URE na javni razsvetljavi (nameščanje varč-nih svetil, ureditev izklapljanja svetil ob določeni uri). ) Izvedba regulacije svetlobnega toka javne razsvetljave.

Cilj 9: Proizvodnja zelene elek-trične energije.

Projekti: ) Iskanje potencialnih lokacij za postavitev sončnih elektrarn v sodelovanju z elektro podje-tjem (potencialne kogeneraci-je, nove instalacije fotovoltaič-nih naprav itd.). )Priprava strokovnih podlag za projekt »Fotovoltaični sistem na vsako streho«.

Cilj 10: Ureditev področja pro-meta z vidika energetike in oko-lja.

Projekti: ) Izdelava prometne strategije in akcijskega načrta za projekte s področja prometa v MO Mari-

bor. )Priprava študije postopnega uvajanja OVE v javni mestni potniški promet MOM.

Energetska agencija za Podravje je v četrtek 23.10.2008 m organi-zirala predstavitev oz. delavnico na temo Energetska strategija Mestne občine Maribor, s katero

smo želeli o postavljenih ciljih in ukrepih razpravljati s širšo strokovno javnostjo Začetno predstavitev je vodila dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje. Strokovni del strategije pa so predstavili predstavniki Eco Consultinga d.o.o. iz Ljubljane. Po zaključku obeh predstavitev je delo poteka-lo v skupinah, ki jih je moderirala ga. Karin Jurše.

Vsi udeleženci so bili vljudno vabljeni, da s svojim znanjem in izkušnjami sooblikujejo ukre-pe, ki bodo realno uresničljivi in koristni tako mestu kot posame-

zniku. Udeleženci so se z oddajo svojih glasov najprej opredelili do naslednjih globalnih ciljev:

) povečanje energetske učinko-vitosti za 1% letno v prihodnjih devetih letih, ) povečanje deleža obnovljivih virov energije na 25% v primer-ni porabi, ) zmanjšanje emisij CO2 za 20% do 2020, ) povečanje učinkovitosti rabe energije in deleža obnovljivih virov energije v prometu.

Rezultat odgovorov udeležencev je bil v večini, da so vsi ti cilji absolutno potrebni, vendar pa je bila razlaga sposobnosti, da te cilje dosežemo zelo različna. Pri prvih dveh ciljih so se udeleženci strinjali, da imamo vse sposobno-sti, da ta dva cilja tudi dosežemo. Med tem, ko so bila pri drugih dveh ciljih mnenja udeležencev različna. Približno polovica ude-ležencev je zapisala, da imamo sposobnost, da se ta dva cilja

dosežeta, druga polovica pa je prepričana, da te sposobnosti ni-mamo.

Udeleženci so imeli tudi na voljo nekaj minut, da so samostojno razmišljali o temi: Kaj iz sedanjo-sti lahko pomaga/koristi, otežuje/onemogoča dosego ciljev? Svoja razmišljanja so prenesli na liste papirja in jih oddali. Razmišljanja med udeleženci so si bila precej podobna.

Po končanem razmišljanju pa so se udeleženci razdelili v pet sku-pin po različnih barvah: rdeči, oranžni, zeleni, rumeni in modri.

Delo v skupinah je potekalo z uporabo metode aktivnega raz-mišljanja imenovano »brainstor-ming«, grupiranja, točkovanja idej in iskanja rešitev za samostoj-no, skupno in v okviru manjših podskupin.

Najprej so v vsaki skupini člani razmišljali kot pesimisti – Če re-snično ne bi želeli, da dosežemo zastavljene cilje, bi naredili …, bi postavili oviro …, bi preprečili …? Nato so posamične ideje gru-pirali in z glasovanjem opredelili vpliv določene ovire ter iskali reši-tve za zmanjšanje verjetnosti oz. minimiziranje vpliva ovire. Ob koncu pa so člani skupin obrav-navali še vsakega izmed desetih ciljev posebej.

Rezultati delavnice so pokazali, da so se povabljeni strinjali s pre-dlaganimi ukrepi. Hkrati so poda-li številne ideje, kako pristopiti k uresničevanju teh ukrepov in tudi možne nevarnosti, ki bi lahko otežile ali preprečile izvedbo pre-dlaganih ukrepov in dosego ciljev. Ukrepi navedeni v energetskem konceptu so bili pripravljeni in časovno ter finančno ovrednoteni skupaj z Mestno upravo Mestne občine Maribor.

Energetska agencija za Podrav-je je zadolžena za koordinacijo spremljanje izvajanja lokalnega energetskega koncepta v občini Maribor in dobljeni rezultati nam bodo pri delu v veliko pomoč. O izvajanju koncepta bomo re-dno letno poročali Mestnemu svetu in Ministrstvu za okolje in prostor. Prav tako bomo cilje in ukrepe prilagajali novim razme-ram. Redno letno bomo pripra-vljali tudi širše javne razprave o doseženih rezultatih in o more-bitnih spremembah. Zavedamo se, da je energetska strategija živ dokument, ki se prilagaja gospo-darskim, socialnim in okoljskim sprememba. S tem je aktualen in uporaben.

Page 62: Revija Instalater 1

Instalater December 200862

Evropa je vstopila v novo energet-sko obdobje. Nujno so potrebna vlaganja. V naslednjih 20 letih bo treba samo v Evropi nameniti okoli tisoč milijard EUR sredstev za pokritje pričakovanega pov-praševanja po energiji in zame-njavo zastarele infrastrukture. Naša odvisnost od uvoza nara-šča. Unija danes 50 % potreb po

energiji pokrije z uvozom. Če ne bomo povečali konkurenčnosti domačih virov energije, bo ta delež v naslednjih 20 do 30 letih narasel na 70 % in del tega bo uvožen iz politično nestabilnih regij. Zaloge so zgoščene v nekaj državah. Danes približno polovi-ca plina, porabljenega v EU, pri-haja iz samo treh držav (Rusije, Norveške in Alžirije). Glede na sedanje trende bi se odvisnost od uvoza plina v naslednjih 25 letih povečala na 80 %. Svetovno pov-praševanje po energiji se poveču-je. Pričakuje se, da se bo do leta 2030 svetovno povpraševanje po

energiji in emisije CO2 povečali za približno 60 %.

Svetovna poraba nafte se je od leta 1994 povečala za 20 %, sve-tovno povpraševanje po nafti pa bo predvidoma naraščalo po sto-pnji 1,6 % letno. Cene nafte in plina naraščajo. V EU so se v za-dnjih dveh letih skoraj podvojile

in sledijo jim tudi cene električne energije.

To predstavlja težavo za porab-nike. Glede na naraščajoče sve-tovno povpraševanje po fosilnih gorivih, preobremenjene dobavne verige in naraščajočo odvisnost od uvoza se visoke cene nafte in plina po vsej verjetnosti ne bodo znižale. Podnebje se vse bolj se-greva. Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremem-bah (IPCC) se je zaradi emisij toplogrednih plinov Zemlja že segrela za 0,6 stopinj.

Če ne bomo ukrepali, se bo tem-peratura do konca tega stoletja povečala od 1,4 do 5,8 stopinj. Vse svetovne regije, vključno z EU, se bodo soočile z resnimi po-sledicami za svoja gospodarstva in ekosisteme.

To je nova energetska podoba 21. stoletja. Zanjo je značilno, da so svetovne gospodarske regije pri zagotavljanju varnosti oskrbe z energijo in stabilnih gospodarskih razmer ter pri zagotavljanju učin-kovitih ukrepov proti podnebnim spremembam odvisne druga od druge. Učinke te podobe nepo-sredno občutimo vsi. Dostop do energije je temeljnega pomena v vsakodnevnem življenju vsakega Evropejca. Višje cene, grožnje

varnosti oskrbe z energijo in sprememb evropskega podnebja vplivajo na naše državljane. Traj-nostna, konkurenčna in varna energije je eden od temeljev naše-ga vsakdanjega življenja.

Ta nova podoba zahteva skupen evropski odziv. Pot naprej je kombinacija:

) zmanjšanja porabe energije za 20 % glede na napovedi za leto 2020; ) povečanja deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije na 20 % do leta 2020;

) povečanja deleža biogoriv na vsaj 10 % celotne porabe ben-cina in dizelskega goriva do leta 2020, pod pogojem, da bodo na voljo trajnostna biogoriva „druge generacije“ iz poljščin, ki niso namenjene prehrani; ) zmanjšanja izpustov toplogre-dnih plinov za vsaj 20 % do leta 2020; ) boljšega povezovanja ener-getske politike EU z drugimi politikami, kot sta kmetijska in trgovinska politika; ) boljšega mednarodnega sode-lovanja.

Uvoz je neizogiben

Dolgoročna zanesljivost oskr-be pomeni, da EU glede dobave ni preveč odvisna od manjšega števila držav ali da izravnava to odvisnost s tesnim sodelovanjem na področju naložb in prenosa tehnologije z državami, kot so Rusija (glavni vir fosilnih goriv in potencialni vir elektrike) in z državami proizvajalkami nafte in plina vzhodne Evrope, severne Afrike in držav Zalivske regije.

EU in sedem držav jugovzhodne Evrope je vzpostavilo enotno sku-pnost za energijo v 34 državah, tako da bodo pravila energetskega trga kmalu enaka za vse območje. EU bo pridobila zlasti zaradi večje gotovosti glede zanesljive oskrbe s plinom in električno energijo, ki poteka preko teh držav. Energet-ski trgi držav, ki niso članice EU, bodo učinkovitejši, če bodo upo-rabljali pravila EU.

Njihovi potrošniki bodo imeli koristi od konkurenčnejših trgov, kjer bodo subvencije veljale samo za tiste, ki jih najbolj potrebuje-jo. Sprejet je že časovni načrt za vzpostavitev podobne skupnosti med EU in desetimi državami ob Črnem in Kaspijskem morju.

Toda vse to bo premalo. Če hočemo zaustaviti podnebne spremembe, mora EU sprejeti odgovornost skupaj z ostalimi dr-žavami in regijami.

Energetska strategija za EvropoEnergija je bistvenega pomena za delovanje Evrope. Zdi pa se, da so dnevi poceni energije za Evropo minili. Vse države članice EU se soočajo z izzivi zaradi podnebnih sprememb, s povečano odvisnostjo od uvoza in z višjimi cenami energije. Poleg tega se povečuje energetska sood-visnost držav članic EU, kakor tudi na številnih drugih področjih, in izpad energije v eni državi ima takojšnje po-sledice tudi v drugih.

Page 63: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 63

EU namerava do leta 2050 prido-bivati več kot 50% energije, ki jo uporablja pri proizvodnji električ-ne energije, v industriji, prometu in v gospodinjstvih, iz goriv brez ogljika, torej ne iz fosilnih goriv.

To pomeni še bolj ambiciozen prehod na energijo vetra (pred-vsem energija vetra iz naprav na morju), biomase, vode in sonca ter biogoriva iz organskih snovi.

Varčevanje energije z učinko-vitejšo rabo

Za evropske državljane je ener-getska učinkovitost najbistvenejši element v evropski energetski po-litiki. Izboljšana energetska učin-kovitost ima potencial, da doda odločilni prispevek k doseganju trajnosti, konkurenčnosti in za-nesljivosti dobave.

Oktobra 2006 je Komisija spre-jela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ki vsebuje ukrepe, ki bi EU omogočili doseči ključni cilj, tj. zmanjšanje celotne porabe primarne energije za 20 % do leta 2020. Če bo načrt uspešen, bi to pomenilo, da bi do leta 2020 EU porabila približno 13 % manj energije kot danes in bi s tem prihranila 100 milijard evrov in približno 780 milijonov ton CO2 na leto.

Toda to bo zahtevalo precejšnji napor v smislu vedenjskih spre-memb in dodatnih naložb.

Ključni ukrepi vključujejo:

) pospešitev uporabe energetsko učinkovitih prevoznih sredstev v prometu, večji izkoristek jav-nega prevoza; in da dejanske stroške prevoza krijejo porab-niki; ) strožje standarde in boljše označevanje naprav; ) hitro izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb EU in priprava načrtov za hiše z majhno porabo energije kot standard za nove stavbe; ) dosledno uporabo obdavčeva-nja za doseganje učinkovitejše izrabe energije; ) izboljšanje učinkovitosti pro-izvodnje toplote in električne

energije, prenosa in distribuci-je;

EU potrebuje korenite spremem-be, da bi zagotovila dolgoročno vizijo prihodnosti obnovljive energije v EU, pri čemer bi gradila na obstoječih instrumentih, zlasti direktivi o obnovljivih virih elek-trične energije.

To je bistveno za uresničenje sedanjih ciljev in spodbujanje nadaljnjih naložb, inovacij in de-lovnih mest. Izziv politike obno-

vljivih virov je najti pravo ravno-vesje med vzpostavitvijo velikega obsega obnovljive energije danes in čakanjem na jutri, ko bodo raz-iskave znižale njene stroške.

Iskanje pravega ravnovesja po-meni upoštevanje naslednjih de-javnikov:

) uporaba obnovljive energije danes je na splošno dražja od uporabe ogljikovodikov, toda razlika med njima se manjša – zlasti kadar se vračuna cena podnebnih sprememb; ) ekonomije obsega lahko zmanjšajo stroške obnovljivih virov, toda za to so danes po-trebne večje naložbe; ) obnovljiva energija pomaga iz-

boljšati zanesljivost energetske dobave v EU in sicer s poveča-njem deleža doma proizvedene energije, razvejanostjo mešani-ce goriv in virov uvoza energije ter povečanjem deleža energije iz politično stabilnih regij ter z oblikovanjem novih delovnih mest v Evropi; ) zaradi obnovljive energije na-staja zelo malo ali nič emisij toplogrednih plinov, njena upo-raba ima zato večinoma zelo pozitiven učinek na kakovost zraka.

Kako bomo to dosegli?

Doseganje 20 % cilja bo zahteva-lo veliko rast v vseh treh sektorjih obnovljive energije: električne energije, biogoriv ter ogrevanja in hlajenja. Toda v vseh sektorjih so politični okviri, sestavljeni v določenih državah članicah, dali rezultate, ki dokazujejo, kako je to mogoče.

Obnovljivi viri imajo možnost, da zagotovijo približno eno tre-tjino vse električne energije v EU do leta 2020. Vetrna energija pokriva približno 20 % potreb po električni energiji na Danskem, 8 % v Španiji in 6 % v Nemčiji. Za stroške ostalih novih tehnologij, ki so precej visoki – fotovoltaične,

sončne energije, energije plimo-vanja in valov – se napoveduje, da se bodo znižali.

V sektorju ogrevanja in hlajenja se bo napredek pričakoval na področju več tehnologij. Švedska ima npr. več kot 185 000 geoter-malnih toplotnih črpalk. Nemčija in Avstrija vodita na področju sončne energije. Če bi ostale države članice sledile tem števil-kam, bi delež obnovljive energije v ogrevanju in hlajenju poskočil za 50 %.

Kar zadeva biogoriva, je Švedska že dosegla 4-odstotni tržni delež za bioetanol na trgu z bencinom, Nemčija pa je vodilna v svetu po biodizlu, saj ima 6-odstotni delež na trgu z dizlom. Do leta 2020 bi se lahko delež biogoriva v prome-tu povzpel na 14%.

Ta 20-odstotni delež je res veliko-potezen cilj, za njegovo uresniči-tev pa bodo potrebna velika priza-devanja vseh držav članic.

Pri prispevku vsake države čla-nice k doseganju cilja Unije se bodo morale upoštevati različne nacionalne razmere in izhodiščne točke, vključno z značilnostmi energetske mešanice posamezne države.

Page 64: Revija Instalater 1

Instalater December 200864

Državam članicam bi se moralo dopustiti, da spodbujajo obnovlji-ve energije, ki najbolje ustrezajo njihovemu specifičnemu poten-cialu in prednostnim nalogam. Način, po katerem bodo države članice dosegle svoje cilje, mora biti določen v nacionalnih akcij-skih načrtih, o katerih obvestijo Komisijo. Ti načrti morajo vse-bovati sektorske cilje in ukrepe, ki so usklajeni z doseganjem do-govorjenih skupnih nacionalnih ciljev.

V praksi bodo morale države čla-nice v zvezi z izvajanjem svojih akcijskih načrtov določiti lastne specifične cilje za električno ener-gijo, biogoriva, ogrevanje in hlaje-nje, katere bi preverila Komisija, s

čimer bi se zagotovilo, da se dose-že splošni cilj.

Z izboljšano učinkovito rabo končne energije bo mogoče na gospodarsko učinkovit način iz-koriščati morebitne gospodarne prihranke energije.

Poleg tega bi prehod na energet-sko učinkovitejše tehnologije še dodatno spodbudil inovativnost in konkurenčnost Skupnosti, kakor je poudarjeno v Lizbonski strategiji. V Direktivi o učinko-vitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah je postavljen cilj 9% zmanjšanje rabe energije v

devetih letih, kar pomeni 1% pri-hranka na leto. Izboljšanje ener-getske učinkovitosti bo koristilo prednosti izmenjave informacij, izkušenj in najboljših praks na vseh ravneh, vključno, in zlasti, javnega sektorja.

Kadar so prizadevanja za večjo energetsko učinkovitost osnova-na na spremembah v tehnologi-ji, obnašanju porabnikov in/ali gospodarskih spremembah, bi se bilo treba izogibati občutnega negativnega vpliva na okolje, spo-štovati pa bi bilo treba prednostne družbene naloge.

Pri opredelitvi ukrepov za izbolj-šanje energetske učinkovitosti bi bilo treba upoštevati večjo učin-

kovitost, doseženo zaradi raz-širjenosti uporabe gospodarnih tehnoloških inovacij, na primer elektronskih meritev. V tej direk-tivi med individualne števce po konkurenčnih cenah spadajo tudi natančni kalorimetri. Da bi lahko končni porabniki sprejemali bolj informirane odločitve v zvezi z njihovo porabo energije, bi jim bilo treba zagotoviti primerno ko-ličino informacij o tem in druge ustrezne informacije, kakršne so informacije o dostopnih ukrepih za izboljšanje energetske učinko-vitosti, o primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov ali nepristranskih tehničnih specifi-

kacijah za opremo, ki rabi ener-gijo, ki lahko vključuje opremo „Faktor štiri“ (podvojitev učinko-vitosti in prepolovitev rabe ener-gije), ali podobno opremo. Poleg tega bi bilo treba potrošnike na dejaven način spodbujati k redne-mu odčitavanju svojih števcev.

Za merjenje napredka pri varče-vanju se bodo izdajali tako ime-novani „beli certifikati“. To so certifikati, ki jih izdajo neodvisni certifikacijski organi in potrjujejo zahtevke o varčevanju z energijo udeležencev na trgu, ki so posle-dica ukrepov za izboljšanje ener-getske učinkovitosti.

Prihranki energije se določijo z merjenjem in/ali oceno porabe

pred in po izvedbi ukrepa, ob zagotavljanju normalizacije za zunanje pogoje, ki ponavadi vpli-vajo na porabo energije. Pogoji, ki ponavadi vplivajo na rabo energi-je, se lahko sčasoma spremenijo. Taki pogoji so lahko posledica enega ali več verjetnih dejavni-kov, kot so:

(a) vremenski pogoji, kot je tem-peraturni primanjkljaj;(b) stopnje zasedenosti;(c) odpiralni čas za nestanovanj-ske stavbe;(d) instalirana moč opreme (zmogljivost opreme); proizvodni program;

(e) tovarniška zmogljivost, sto-pnja proizvodnje, količina ali dodana vrednost, vključno s spre-membami na ravni BDP;(f) urnik za montažo in vozila;(g) razmerje glede na druge eno-te.Obstaja več metod zbiranja po-datkov za meritev in/ali oceno energetskih prihrankov. V času ocenjevanja energetske storitve ali ukrepa za izboljšanje energet-ske učinkovitosti pogosto ne bo mogoče, da bi se zanašali samo na meritve.

Zato obstaja razlikovanje med metodami za merjenje prihran-kov energije in metodami za oce-njevanje prihrankov, pri čemer se pogosteje uporabljajo slednje.

V okviru direktive so navedeni nekateri primeri ustreznih ukre-pov za izboljšanje energetske učinkovitosti:

v stanovanjskem in terciarnem sektorju:

(a) ogrevanje in hlajenje (npr. toplotne črpalke, novi učinkoviti kotli, namestitev/učinkovita po-sodobitev sistemov za daljinsko ogrevanje/hlajenje.);(b) izolacija in prezračevanje (npr. izolacija votlih sten in stropa, dvojna/trojna zasteklitev oken, pasivno ogrevanje in hlajenje);(c) topla voda (npr. namestitev novih naprav, neposredna in učinkovita raba pri ogrevanju prostorov, pralni stroji.);(d) razsvetljava (npr. nove učin-kovite sijalke in predstikalne na-prave, digitalni nadzorni sistemi, uporaba detektorjev gibanja za sisteme razsvetljave v poslovnih zgradbah);(e) kuhanje in hlajenje (npr. nove učinkovite naprave, sistemi vra-čanja toplote);(f) druga oprema in naprave (npr. naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije, nove učin-kovite naprave, časovni nadzor za optimiranje rabe energije, zmanj-šanje izgub v stanju pripravljeno-sti, montaža kondenzatorjev za zmanjšanje jalove moči, transfor-matorji z nizkimi izgubami);(g) izraba obnovljivih virov ener-gije v gospodinjstvih, pri čemer

Page 65: Revija Instalater 1

December 2008 Instalater 65

se zmanjša nakup energije (npr. sistemi s sončnimi kolektorji za pripravo tople sanitarne vode, ogrevanje in hlajenje prostorov s pomočjo sončne energije);V industrijskem sektorju(h) proizvodni procesi (npr. učin-kovitejša uporaba stisnjenega zraka, kondenzata, stikal in ven-tilov, uporaba samodejnih in inte-griranih sistemov, učinkovitost v stanju pripravljenosti);(i) motorji in pogonski sistemi (npr. povečana uporaba elek-tronskih krmil, pogonski sistemi s spremenljivo hitrostjo, celostno programiranje aplikacij, frekvenč-na pretvorba, električni motorji z visokim izkoristkom);(j) ventilatorji, pogonski sistemi s spremenljivo hitrostjo in pre-zračevanje (npr. nove naprave/sistemi, uporaba naravnega pre-zračevanja);(k) upravljanje povpraševanja (npr. uravnavanje obremenitev, nadzorni sistemi za zmanjšanje konic);(l) soproizvodnja z visokim iz-koristkom (npr. naprave za so-proizvodnjo toplote in električne energije).

Eden izmed ukrepov energetske učinkovitosti je tudi standardiza-cija izdelkov, ki rabijo energijo. V okviru tako imenovane »Eco design« direktive se želi znižati potencialne okoljske vplive iz-delkov, ki rabijo energijo (IRE) in doseči visoko raven varstva okolja, kar bo na koncu koristilo potrošnikom in drugim končnim uporabnikom.

Trajnostni razvoj zahteva tudi pri-merno upoštevanje zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vplivov predvidenih ukrepov. Izboljšanje energetske učinkovitosti izdelkov prispeva k zanesljivosti oskrbe z energijo, ki je predpogoj za pre-udarno gospodarjenje in torej za trajnostni razvoj.

Ta direktiva predvideva določitev zahtev, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, ki rabijo energijo, za kate-re veljajo izvedbeni ukrepi, da so dani v promet in/ali v uporabo.

Kot splošno načelo velja, da je treba porabo energije IRE v sta-

nju pripravljenosti ali kadar niso v fazi delovanja, zmanjšati na naj-nižjo vrednost, ki je potrebna za ustrezno delovanje.

Merilo sicer predstavljajo izdelki ali tehnologije, ki so dostopni na trgu, tudi mednarodnem, in pri-našajo najboljše rezultate, vendar naj bi bila raven zahtev za okolj-sko primerno zasnovo določena na temelju tehnične, ekonomske in okoljske analize.

Prožnost metode za ugotavljanje ravni zahtev lahko olajša hitro iz-boljšanje okoljske učinkovitosti. Prednost bi morale imeti alter-nativne rešitve, kot je na primer samoreguliranje v industriji, če bi cilje politike s takimi ukrepi lahko dosegli hitreje ali ceneje kot z obveznimi ukrepi. Zakono-dajne ukrepe bi potrebovali tam, kjer se tržne sile ne bi razvijale v pravo smer ali s sprejemljivo hitrostjo.Zelo pomembno je tudi označevanje pisarniške opreme z oznako »Energy Star« (energijska zvezda), ki pomeni, da oprema z to oznako rabi zelo malo energije in pomaga varovati okolje.

Pisarniška oprema kot so raču-nalniki, monitorji, printerji, kopir-ni stroji in podobno povzročajo znatno povečanje rabe električne energije v Evropski unij.

V letošnjem letu je bila sprejeta tudi zakonodaja, ki nalaga in-stitucijam Evropske komisije in javnim upravam, da upoštevajo pri svojih javnih naročilih zahte-ve glede energetske učinkovitosti izdelkov, ki jih uporabljajo v pi-sarnah.

Kot zaključek lahko dodamo, da je spremljanje razvoja in nasta-janja zakonodaje na področju energije velikokrat suhoparno in zahteva veliko časa.

Vendar pa je dejstvo, da se le tako lahko na prihajajoče vse ostrejše zahteve pravočasno pripravimo. Hkrati lahko v njej najdemo tr-žno priložnost ali izziv.

Viri:Direktiva 2006/32/es Evropske-ga parlamenta in Sveta z dne 5.

aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah 93/76/egsDirektiva Evropskega parlamen-ta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi

Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in SvetaUredba (es) št. 106/2008 Evrop-skega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu skupnosti za označevanje ener-getske učinkovitosti pisarniške opreme

Projekt so omogočili:

• Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,

Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj• Evropska komisija • Ministrstvo za okolje in prostor• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor• Elektro Maribor, d.d.

CENTER PROJEKTOV,

ZNANJA IN IDEJ

ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Energetska agencija za PodravjeSmetanova 31, 2000 Maribor, T 02 23 423 63 F 02 23 423 61www.energap.si

Projekt je sofinanciran s strani:

Page 66: Revija Instalater 1

Instalater December 200866

Najboljše sredstvo proti na-padu morskega psa. Ali ste talasophobiker(strah pred morjem)? Ali ste ihtiophobiker(strah pred ribami)? Če ste, potem je dobro, da vaš dopust planirate v Čilu, kjer najdete ta trenutek največji bazen na svetu.

V državi Čile najdemo številne možnosti s katerimi lahko svet doživimo v celoti. To pomeni, da lahko najdemo naravne lepote, kot so puščave, ledeniki, vulkani, ledene gore, hribovje in morje.

Država Čile sega najgloblje na južni pol od vseh držav Latinske Amerike. Čile so tudi vrata za vstop na Antarktiko.

Prikazane slike povedo največ

V kraju Algarrobo v Čilu najdete največji bazen na svetu. Idejo za izgradnjo bazena je podal poslov-než Fernando Fischmann. Ba-zen je tako rekoč položil na belo peščeno plažo Pacifika. Bazen, gigantskih mer ima prijetno tem-peraturo vode, ki znaša od okoli 24 °C do 26 °C . Doživetja, ki nam jih ponuja bazen, si lahko resnič-no samo zamišljamo.

Kdor želi v tem bazenu vsak dan samo krožno plavati, bo sigurno veliko časa zaposlen, saj znaša celotna dolžina bazena preko en

kilometer. Potemtakem ni nič ne-navadnega, da je osem hektarjev velika in umetno zgrajena laguna

napolnjena z vodo, katere koli-čina znaša preko 250 milijonov kubičnih metrov.

Dopustniki se lahko kopajo v bazenu, ki je tako velik kot osem nogometnih igrišč oziroma toli-ko kot skupaj 6 tisoč normalnih luksuzno zgrajenih bazenov. S tem počitniško naselje San Alonso del Mar, zagotovo nudi

priložnost izrazite in fascinantne kopalne atrakcije. Vsem, ki želijo preplavati celotno dolžino bazena

se priporoča, da seboj vzamejo tudi dovolj živeža. Jasno je, da kdor veliko plava, dobi hitro ape-tit.

Razen plavanja se lahko v mega bazenu oziroma po laguni vozite tudi s čolni in drugimi rekviziti. Ob bazenu se nahaja tudi hotel San Alfonso del Mar, ki je dolg cel kilometer.

Največji bazen na svetu

Tehnični podatki bazena:

Lega: Direktno pred Pacifiško obalo

Površina: 8 ha

Količina vode: 250 milijonov/m³ kristalno čiste morske vode

Temperatura vode: 24 °C

Dolžina: 1136 m

Globina: do 35 m

Brezmejni užitek tuširanja Novi proizvodi avstrijskega podjetja HL - od elegantnega tuš žleba iz krtačenega nerjavečega jekla, do hitro montažnega tuš elementa z dizajnirano rešetko, predstavljajo sinonim sodobnemu oblikovanju in tehničnemu know-howu.

Za luksuzne kopalnice: tuš žlebovi serije HL50 in|line„Izpuščanje“ postaja umetnost. Postaja nekaj, kar funkcionira, a je očem prikrito. In prav ne-opaznost teh karakterističnih odtokov nove serije tuš žlebov HL50 in|line, predstavlja obliko-valcem svojevrsten izziv. Krovna plošča je izdelana v enem kosu. Voda odtaka skozi žleb okoli žlahtnega vidnega dela. Običajne mrežaste rešetke ni več. To naredi poseben vtis. HL50 in|line je na razpolago v dveh izvedbah: za montažo na steno ali na površino. Serijo dopolnjujejo trije različni vidni deli: pokrov iz nerjavečega jekla, iz krtačenega nerjavečega jekla ali pred pripravljen za polaganje talne obloge, kot npr. mozaičnih ploščic. Z dobavo vsebovan odtok, kapacitete 0,8 l/sek., je zahvaljujoč priključnemu krogelnemu zglobu izrecno primeren za lah-ko in enostavno vgradnjo, s snemljivim vložkom smradne zapore pa tudi posebej ugoden za vzdrževanje. Žlebovi za tuše so dobavljivi v dolžinah od 60 – 130 cm.

Za hitro montažo: tuš element HL523NTuš element HL523 je dobavljiv v kompletu s sifonom in ploščo. Odtok je prirejen za vertikalno in horizontalno vgradnjo. V naprej izveden naklon plošče omogoča polaga-nje ploščic brez večjih stroškov.

Kdor želi povsem v korak s časom, bo tuš element dopolnil z elegantno oblikovano rešetko, npr. HL3120 Quadra. Nov je tudi podložni element HL523U. Plošča je name-njena spodnjemu ustroju, namesto npr. lahkega betona. Montaža je tako še hitrejša in enostavnejša.

Smradna zapora z ali brez zaporne vodeKadar ni v uporabi, se običajni sifon bodisi hitro izsuši, ali zaporno vodo izsesa podtlak v odtočnem sistemu. Napotki proizvajalcev odtokov, da je v takšnih primerih potrebno redno ročno dolivanje vode, se zdijo v praksi zastareli in za uporabnika težko sprejemljivi. Kar se je v naravi dogajalo z evolucijo, je HL dosegel z inovacijo. Tako je v zadnjih letih pri HL nastala družina talnih odtokov PRIMUS, razvitih in opremljenih za raznovrstna področja uporabe ter dobavljivih za skoraj vsako željeno varianto. Ta, širom Evrope patentiran sistem, preprečuje izhajanje smradnih kanalizacijskih plinov tudi brez zaporne vode. Časi nadležnega dolivanja vode so mimo. Konec je smradu v počitniških hišah in vseh, sezonsko rabljenih napravah. Povprašajte po družini PRIMUS®, novi inovaciji iz HL hiše.

Kontakt: Miran Gmajner, dipl.ing.str., e-mail: [email protected]

®

odtočni sistem z žlebovi HL50 INLINE

Tuš element HL523N

MAVI Maribor, d.o.o.Novakova ul. 82000 Maribor

Tel. (02) 532 03 00

MARTIN, d.o.o.Hmeljarska 13310 Žalec

Tel. (03) 713 26 00

PIPELIFE Slovenija, d.o.o.Ljubljanska 52A

1236 TrzinTel. (01) 530 22 20

TAPRO trgovina, d.o.o.Celovška 280

1117 Ljubljana-DravljeTel. (01) 583 77 00

Veleprodaja:

Page 67: Revija Instalater 1

Brezmejni užitek tuširanja Novi proizvodi avstrijskega podjetja HL - od elegantnega tuš žleba iz krtačenega nerjavečega jekla, do hitro montažnega tuš elementa z dizajnirano rešetko, predstavljajo sinonim sodobnemu oblikovanju in tehničnemu know-howu.

Za luksuzne kopalnice: tuš žlebovi serije HL50 in|line„Izpuščanje“ postaja umetnost. Postaja nekaj, kar funkcionira, a je očem prikrito. In prav ne-opaznost teh karakterističnih odtokov nove serije tuš žlebov HL50 in|line, predstavlja obliko-valcem svojevrsten izziv. Krovna plošča je izdelana v enem kosu. Voda odtaka skozi žleb okoli žlahtnega vidnega dela. Običajne mrežaste rešetke ni več. To naredi poseben vtis. HL50 in|line je na razpolago v dveh izvedbah: za montažo na steno ali na površino. Serijo dopolnjujejo trije različni vidni deli: pokrov iz nerjavečega jekla, iz krtačenega nerjavečega jekla ali pred pripravljen za polaganje talne obloge, kot npr. mozaičnih ploščic. Z dobavo vsebovan odtok, kapacitete 0,8 l/sek., je zahvaljujoč priključnemu krogelnemu zglobu izrecno primeren za lah-ko in enostavno vgradnjo, s snemljivim vložkom smradne zapore pa tudi posebej ugoden za vzdrževanje. Žlebovi za tuše so dobavljivi v dolžinah od 60 – 130 cm.

Za hitro montažo: tuš element HL523NTuš element HL523 je dobavljiv v kompletu s sifonom in ploščo. Odtok je prirejen za vertikalno in horizontalno vgradnjo. V naprej izveden naklon plošče omogoča polaga-nje ploščic brez večjih stroškov.

Kdor želi povsem v korak s časom, bo tuš element dopolnil z elegantno oblikovano rešetko, npr. HL3120 Quadra. Nov je tudi podložni element HL523U. Plošča je name-njena spodnjemu ustroju, namesto npr. lahkega betona. Montaža je tako še hitrejša in enostavnejša.

Smradna zapora z ali brez zaporne vodeKadar ni v uporabi, se običajni sifon bodisi hitro izsuši, ali zaporno vodo izsesa podtlak v odtočnem sistemu. Napotki proizvajalcev odtokov, da je v takšnih primerih potrebno redno ročno dolivanje vode, se zdijo v praksi zastareli in za uporabnika težko sprejemljivi. Kar se je v naravi dogajalo z evolucijo, je HL dosegel z inovacijo. Tako je v zadnjih letih pri HL nastala družina talnih odtokov PRIMUS, razvitih in opremljenih za raznovrstna področja uporabe ter dobavljivih za skoraj vsako željeno varianto. Ta, širom Evrope patentiran sistem, preprečuje izhajanje smradnih kanalizacijskih plinov tudi brez zaporne vode. Časi nadležnega dolivanja vode so mimo. Konec je smradu v počitniških hišah in vseh, sezonsko rabljenih napravah. Povprašajte po družini PRIMUS®, novi inovaciji iz HL hiše.

Kontakt: Miran Gmajner, dipl.ing.str., e-mail: [email protected]

®

odtočni sistem z žlebovi HL50 INLINE

Tuš element HL523N

MAVI Maribor, d.o.o.Novakova ul. 82000 Maribor

Tel. (02) 532 03 00

MARTIN, d.o.o.Hmeljarska 13310 Žalec

Tel. (03) 713 26 00

PIPELIFE Slovenija, d.o.o.Ljubljanska 52A

1236 TrzinTel. (01) 530 22 20

TAPRO trgovina, d.o.o.Celovška 280

1117 Ljubljana-DravljeTel. (01) 583 77 00

Veleprodaja:

Page 68: Revija Instalater 1