Download pdf - Revija Instalater 6 - September 2009

Instalater September 20091

Ogrevanje na biomaso

KWB ogrevanje na biomaso Specialist za ogrevanje na sekance, pelete in polena 10-300 kW

www.kwb.si

Obiščite nas na sejmu MOS v Celju, 9. - 16. septembra hala L

SEPTEMBER 2009 LETO II ŠTEVILKA 6

www.instalater.si

Tiskovina / ISSN 1855-6108Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

Umweltzeichen

weil hoher Wirkungsgra

d

MAGO d.o.o.Partizanska cesta 1376210 SežanaTel: 05/70 70 220Fax:05/73 44 382www.mago.si

Zastopa:

d

Solarni sistemi

Msolar za ogrevanje sanitarne

vode

Akcija traja do 31 avgusta 2009

germanquality

aluminij StarK

DELTALL Alumplast0.4 mm

Alumplast0.3 mm

Alumplast0.2 mm

0

5

10

15

20

25

PROŽNOST AL (bar)

DELTALL Alumplast0.4 mm

Alumplast0.3 mm

Alumplast0.2 mm

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

PORUŠITVENI TLAK (bar)

StarK je skrivnost cevi DeltAll: plast aluminija, ki je bila skrbno razvita tako v SESTAVI kot v DIMENZIJSKI ZGRADBI, specifično za vsako dimenzijo cevi DeltAll posebej. Samo tako lahko izdelek zagotavlja najboljše rezultate vzdržljivosti in obdelovalnosti pri vseh pogojih.

Plast aluminija StarK je izdelana iz ZLITINE s kmalu DVOJNO VZDRŽLJIVOSTJO v primerjavi z običajnim aluminijem, uporabljenim v klasičnemu alumplastu.

Visoka TRDNOST aluminija StarK zagotavlja izdelano obliko v času polaganja cevi.

Graf prikazuje tlak, pri katerem se cev prične ravnati.

StarK: plast aluminija

PREDNOSTI izbire cevi DeltAll

Ko se je spomladi leta 2006 podjetje Unidelta svojemu proizvodnemu programu odločilo dodati alumplast cev, je imelo že tridesetletne izkušnje v proizvodnji OMREŽENEGA POLIETILENA, zavedali pa so se da bodo morali veliko vložiti v opremo in razvoj najprimernejšega aluminija.

Tako se je začelo natančno in vztrajno sodelovanje z najboljšimi evropskimi podjetji, ki delujejo na področju obdelave in ekstruzije aluminija. To raziskovalno delo je omogočilo Unidelti idealen spoj osnovnih materialov (tako plastike kot kovine), kot tudi razvoj napredne tehnologije izdelave. Ta razvoj je privedel do izdelave novega POPOLNOMA INOVATIVNEGA IZDELKA, ki lahko v celoti zadovolji začrtane smernice: POPOLNA VARNOST, ENOSTAVNOST UPORABE, NAJBOLJŠE RAZMERJE KVALITETA/CENA.

Tako lahko sedaj Unidelta trgu ponudi večplastno cev DeltAll, kjer inovacijo predstavlja ˝StarK˝, plast posebnega aluminija, ki zagotavlja odlično razmerje med VZDRŽLJIVOSTJO in OBDELOVALNOSTJO.

Omrežen polietilen - PEX

Omrežen polietilen - PEX

Lepilo

LepiloAluminij StarK

MAGO d.o.o.Partizanska cesta 1376210 SežanaTel: 05/70 70 220Fax:05/73 44 382www.mago.si

Zastopa:

d


ZANIMIVOSTI

ENERGAP

SOLARNO

VODOVOD

Vsebina

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov

Ustanovitelj: Gregor Klevže

Izdajatelj: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor in Energap.

Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže,

e-pošta: [email protected]

Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant,

e-pošta: [email protected].: 031 / 39 35 39

Nastja Klevže, e-pošta: [email protected]

Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope,

mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str

Lektoriranje;Silva Skrt

Grafi čna priprava: Gregor Klevže,


Tisk: MA-TISK d.o.o.

Naslov uredništva: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a,

2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10


Revija Instalater sodi med stroko-vne revije in je v celoti brezplačna.

Revija izide 6 krat letno.

ISSN 1855-6108

OGREVANJE

GRADNJA

PREZRAČEVANJE

RAZNO

Društvo DIEM na sejmu MOS v Celju 6Ostriga - Energija valov 7Avtoplin 8

Novost vodilnega proizvajalca sistemov ... 10Toplotno udobje 12Izračun za cevno omrežje 14Elektrika iz BIOMASE 16Hitre sponke Weidmuller za razdelilce 16Ogreva� s toplotno črpalko 17Toplotne podpostaje HERZ 20Ropot v radiatorjih 23Nepravilna regulacija ogrevanja 24ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda 25Dodelana grelna telesa z integriranimi ven� li 26

Segrevanje vode, s toplotno črpalko 29Zašči� te se pred nevarnim sevanjem 31Čista pitna voda brez kompromisov 34Savna – obramba pro� gripi 38Instalacije 39

Uporaba solarne energije 42Električni generator 44Toplotni hranilnik 45Termična solarna energija 46

Začetki energetske učinkovitos� 48Zvočna izolacija v lahkih stenah 49Pridobitki in izgube skozi okenske odpr� ne 50ATech z najboljšo inovacijo primorske. 52Osnovno načelo pasivne hiše 53Sikla pečat, pomeni kakovost v vseh pogledih! 54S toplotno izolacijo preprečimo kondenzacijo 57

Izkoristek odpadne energije 58

Varčevanje z vodo in izraba dežja 60

BMW Ac� veHybrid 64Barve v prostoru 66

MRAPASS-NET - Evropska mreža združenj pasivnih hiš 62Ogled naselja pasivnih hiš v Grossshoenau 62Ponudbe za poslovna sodelovanja 63

September 2009 Instalater 5

Že mesece ne mine dan, ko nas ne bi mediji obveščali o narašča-nju cen za energijo, o prevelikih oddajanjih emisij CO2 in, iz ome-njenega, narašča tudi inflacija. Is-kreno rečeno, ali se ne počutite že preobremenjeno?

V primeru, da se z mojim vpra-šanjem strinjate, vam želim, da si na spletu preberete novo doku-mentacijo z navodili »Leto 2100 – podnebje v krizi«. Pomaga vam, da boste vedno znova podpirali ukrepe, ki so namenjeni zaščiti okolja. V »Navodilih« 2100 se podnebne spremembe obravna-vajo iz globalnega vidika, ki mu sledi globalno segrevanje, s posle-dicami za ljudstvo in okolje.

Že čez dobri dve leti bo, po izra-čunih, zaradi globalnega segreva-nja, zgrajen največji računalnik na svetu »Zemeljski simulator«, ki bo prikazal, kakšno bo videti podnebje čez 100 let. Posledi-ce globalnega segrevanja bodo dokumentirane in prikazane na učinkovit način.

Prikazan bo ekstremni porast vre-menskih pojavov, ki je samo eden izmed številnih. Zaradi taljenja ledu in dviga morske gladine, se zmanjšuje življenjski prostor mi-lijonom ljudi. Po prognozah bo na jugu Evrope, zaradi hitrega razvoja, vse več sušnih področij, velik bo izpad pridelkov za pre-hrano, vse več ljudi pa si bo pri-

siljeno iskati nov dom. Zelo za-skrbljujoče so tudi prognoze za »zelena pljuča« našega planeta. Deževni gozd, kot ga imenujemo na območju reke Amazonke, vse bolj postaja savana in počasi se bo spremenil v puščavo. Ta spre-memba vsekakor ne bo na osno-vi napredka, temveč kot posledica globalnega segrevanja.

Potrebno je tudi omeniti, da je v urbanem naselju Pariza, leta 2003 že večkrat prišlo do izredno vročih dni. Za takšne podnebne situacije so naša mesta še relativ-no slabo pripravljena. Obstaja re-sna nevarnost za starejše in bolne ljudi.

Kljub vsemu, da so nevarne napovedi v prikazanem filmu »Scenarij za leto 2100« postale, za občinstvo zaskrbljujoča, jih v večini vseeno obstaja prepričanje, da morajo, v svojem vsakdanjem življenju, dati vsaj majhen prispe-vek za reševanje podnebne krize.

Po mnenju mnogih strokovnja-kov, nam bodo ostale posledice, tudi sedanje finančne in gospo-darske krize, ta, nas bo verjetno spremljala še kar nekaj časa. Četudi, v teh kriznih časih, na-menjajo nekatere vlade tudi več milijard težke reševalne pakete velikim podjetjem in tovarnam, toda kaj se pravzaprav dogaja na regionalnem nivoju? Katere posledice ima globalna kriza na manjše občinske blagajne? Jih je morda kriza kratko malo obšla?

V sedanji aktualni finančni krizi, ki si jo želi reformirati celotna družba, in ni pomembna samo za gospodarsko in politično elito, temveč poziva vse državljane, da sodelujejo pri sedanjih spremem-bah, na regionalnem, kot tudi glo-balnem odnosu.

Glavna točka bi morala glasiti: »nihče ne sme priti pod kolesa.« Potrebno je realizirati socialne projekte, pomagati pri revščini in zagotavljati nova delovna me-sta. Neka druga delovna skupina

mora poskrbeti zato, da se spod-buja poraba lokalnih produktov.

Na regionalnih območjih je po-trebno razviti bančništvo, tako imenovano »Solidarno varčeval-no knjižico«, oziroma priskrbeti ugodne »Solidarne kredite«, za občane, kot tudi za obrtnike in male podjetnike, z namenom spodbujanja regionalnega razvoja in odpiranja novih delovnih mest. Poskrbeti je potrebno tudi za do-deljevanje subvencioniranih

posojil (brez velikih bančnih pri-bitkov!).

Delodajalcem omogočiti pogoje, da osebe, stare nad 50 let, prite-gnejo k sodelovanju v njihovem podjetju. Tudi ženskam, po poro-du, omogočiti ponovno vključitev v poklicno življenje. Število brez-poselnih pa je potrebno zmanjšati na minimum. S pomočjo posebej odprte hranilne knjižice, lahko vsi varčevalci podprejo tale projekt.

Gregor Klevže

Uvodnik

Društvo instalaterjev energetikov MariborAhacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10

[email protected]

PRISTOPNA IZJAVA

Podpisani/a _____________________________________________želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: __________________________________________

Izobrazba: ______________________________________________

Delovno področje: _______________________________________

Organizacija: ____________________________________________

Telefon: _________________________________________________

Naslov: _________________________________________________

Elektronski naslov: _______________________________________

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo in-stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.

________________________ ________________________ Datum: Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.


Kljub vsem težavam s katerimi se društvo sooča, pa je iz občinskega preraslo na državni nivo. Glavni-no njenega članstva tvorijo člani iz celotne Slovenije.

Zato bo že v kratkem potrebno razmisliti ali se naj društvo prei-menuje v Slovensko društvo. Slo-venija je za občinska povezovanja zagotovo premajhna. Na nivoju države je mogoče lažje izvajati tudi vidnejše projekte. V planu jih je že kar nekaj.

Največjo podporo pri delovanju društva nam nudita agencija ENERGAP iz Maribora pod vodstvom dr. Vlaste Krmelj in Mariborske razvojne agencije (MRA), ki jo zastopa g. Vladimir Rudl. Odprti pa smo tudi za vse tiste posameznike, ki si želijo so-delovanja z nami.

Da bi številni lahko bolje spoznali delovanje Društva instalaterjev energetikov in njene projekte, smo se odločili za predstavitev na letošnjem Mednarodnem obr-tnem sejmu v Celju. Na razstav-nem prostoru v hali H-10 se bodo predstavili tudi nekateri člani društva.

Na sejmu si želimo predstaviti strokovno revijo Instalater. Že v prvem letu delovanja je bila de-ležna velikega zanimanja. Število naročnikov se iz dneva v dan po-večuje. Številni so mnenja, da je bil skrajni čas, da stroka končno

dobi svojo pravo revijo. Številne pohvale nam dajejo spodbudo, da strokovni literaturi, v prihodnje namenimo še večjo pozornost. Načrtujemo, da že v kratkem iz-damo prvi strokovni priročnik za stroko .

V kolikor nam bodo sponzorji na-klonjeni tudi tukaj, bo za številne slovenske strokovnjake in člane društva DIEM brošura brezplač-na. Več o tem bo mogoče slišati tudi na našem razstavnem pro-storu v Celju.

Številni obiskovalci letošnjega obrtnega sejma bodo imeli tudi priložnost seznaniti se s proi-zvodnjo in montažo energetskih naprav, ki jih bodo predstavili člani našega društva. In prav je, da slednjim namenimo tudi nekaj več pozornosti ter jih v tej številki revije na kratko predstavimo:

ELBATRADE d.o.o.

ELBATRADE d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z montažo toplotne, sanitarne in klimatske tehnike.Začetki poslovanja podjetja sega-jo v leto 1975. Leta 2003 je bilo ustanovljeno podjetje ELBA-TRADE d.o.o., ki je podedovalo dolgoletne izkušnje in kvaliteto dela.

Njihovi strokovnjaki se nenehno izobražujejo in dopolnjujejo svo-je znanje doma in v tujini. Le z dobrim znanjem in spremljanjem

najsodobnejših svetovnih tehno-logij lahko izboljšujejo kvaliteto njihovega vsakdanjega dela.

Elbatrade d.o.o.Ljubljanska cesta 26,3230 Šentjur,SlovenijaTel.: 03/749 21 51

DUŠAN PREJAC s.p.

V podjetju ponujajo storitev montaže centralnih kurjav, ki za energent uporabljajo predvsem:

� lesena polena, � lesne sekance in � lesne pelete.

Podjetje ima že večletne izkušnje in vpeljano dobro poslovno tradi-cijo. Inovativnost, prilagodljivost in prizadevanja za uporabo naj-sodobnejše tehnologije ter naj-novejših materialov in opreme so največje odlike podjetja.

Znanje za vgrajevanje in upra-vljanje najsodobnejših tehnologij, materialov in montažo strojne opreme sproti nadgrajujejo doma in v tujini in jo tudi predstavijo na različnih strokovnih sejmih.

Podjetje je pri svojem delu v teku z najsodobnejšo tehnologijo, saj vgrajujejo predvsem materiale z ustreznimi certifikati in obvezni-mi standardi, kot so:

�Bakrene in jeklene cevi »press sistem« FRA.BO, �Aluplast cevi »press – sistem« IVAR PRESS, � Inox – inovativni pregibalni sistem cevi za vodo in plin EU-ROTIS, �Uporaba najnovejših spojk in

ventilov, �Sončni sprejemniki M-SOLAR �Uporaba sodobne kotlovske regulacije (PROMATIC D20) in solarne regulacije (ND 1 in ND2) � ter ostalega drobnega materi-ala.

Dušan Prejac s.p.Inštalaterstvo energetskih napravPetanjci 51 C, Petanjci 9251 Tišina 041 722 551

LETRAL d.o.o.

Podjetje Letral d.o.o., je trgovsko podjetje s šestnajstletno tradici-jo in uveljavljenima Trgovinama VODNAR, v katerih prodajajo material za vodovod, centralno ogrevanje in prezračevanje. Pod-jetje posluje na dveh lokacijah, kjer z bogato ponudbo preseneča-ta, lepo urejena prodajna salona kopalniškega pohištva, parketov in keramičnih ploščic.

Trgovini VODNAR imata v svoji ponudbi še vse vrste in dimenzije strešnih žlebov, prav tako pa tudi celotno paleto tehničnih in go-spodinjske pline.

Podjetje Letral d.o.o. pa je uvelja-vljeno ime tudi na področju stroj-nih instalacij, kjer je v petnajstih letih, na podlagi kvalitetnega in strokovnega izvajanja, pridobilo zelo veliko referenc, tako na sta-

Društvo DIEM na sejmu MOS v CeljuEna izmed glavnih nalog Društva instalaterjev energe-tikov Maribor (DIEM) je priprava in izvedba sodobnih energetskih projektov. Za delovanje društva so potrebna velika finančna sredstva. Društvo si, denar za delovanje, priskrbi le s svojim delom in brez obvezne članarine.


novanjskih hišah, kot tudi na šte-vilnih blokih, šolah, poštah, po-slovno stanovanjskih objektih,…

Trgovina VODNAR

�Slovenska BistricaRatejeva ulica 1 2310Slovenska BistricaTel.: +386 2 843 17 00, Fax: +386 843 17 01, gsm: +386 31 297 803

�Slovenske KonjiceLiptovska 38e 3210 Slovenske KonjiceTel.: +386 2 759 00 76, Fax.: +386 2 759 00 77, gsm: +386 31 297 804

VALHER TOMAŽ s.p.

Podjetje že od leta 1995 nadaljuje s proizvodnjo ogrevalnih kotlov, ki je bila ustanovljena že v začet-

ku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. S programom smo nada-ljevali in ga nenehno posodabljali. Tako je nastal naš najnovejši av-tomatizirani toplovodni kotel na lesno biomaso, -lesne pelete.

Zaradi integriranega zalogovni-ka, visokih izkoristkov in avtoma-tizacije, se lahko primerja s plin-skimi oziroma oljnimi kotli. Naš najnovejši avtomatizirani kotel,

se po kvaliteti lahko primerja z vsemi podobnimi, najsodobnejši-mi izdelki.

Valher Tomaž s.p. Strojno ključavničarstvo in trgovina na drobnoSpodnji Boč

2352 Selnica ob Dravi Tel: (02) 674 02 90Fax: (02) 674 02 91

Ostriga - Energija valov

Ostriga je hidroelektrični valovni energijski pretvornik, namenjen za pretvorbo vodne energije v ele-ktrično. Na obali je nameščen hi-droelektrični energetski pretvor-nik, ki vodo z visokim pritiskom pretvori v električno energijo.

Oyster oziroma ostriga se imenu-je novi vir energije, ki jo je razvilo podjetje Aquamarine power, ki se nahaja v Edinburgu na Škot-skem. Podjetje je predstavilo nji-hov najnovejši izum za pridobiva-nje energije iz valov.

Za poskus in predstavitev nove-ga izuma so se odločili na obali otoka Orkney na otočju severne Škotske. Nov izdelek za izrabo valov iz morja so poimenovali Ostriga. Prednost novega tipa iz-

delka za izrabo valov je predvsem v tem, da se ga lahko namesti v neposredni bližini morske obale in v plitki vodi.

V podjetju zagotavljajo, da lah-ko vsaka posamezna enota proi-zvede od 300-600 kW električne energije. Tako bo na kompletni farmi, kot takšno postavitev na morju najpogosteje imenujejo, stalo kar 10 enot Ostrig, ki merijo 18 x 12 x 2 m. Enote bodo posta-vljene ena za drugo in bodo, sko-zi leto, s proizvedeno električno energijo, lahko oskrbovale pribli-žno 6 tisoč domov.

Da je izdelek zanimiv, dokazuje-jo številna večja podjetja, ki se z tovrstno dejavnostjo ukvarjajo. Proizveden produkt je drugačen od vseh do sedaj izdelanih podob-nih sistemov.

Številni vitalni deli za delovanje celotne naprave so namreč na-meščeni na obali. Ko se v vodo nameščeni ovali, zaradi valovanja morja zavrtijo, potisnejo vodo skozi posebno cev, ki je speljana

na obalo kjer je nameščen elek-trični generator, ki nato pretvori vodno energijo v električno.

Del sistema se nahaja v morju na globini 16 m, kjer je valovanje morja najbolj konstantno. Celo-ten sistem deluje tiho in ne pov-zroča ropota za okolje in živali, ki se gibljejo v neposredni bližini.

Proizvajalec upa, da bo ostriga v kratkem prešla v masovno pro-izvodnjo. Po izračunih pa naj bi celoten sistem na leto zmanjšal do 500 ton emisij CO2 v ozračje. Z razvojem sistema so v podjetju začeli že leta 2005 in trenutno je celotna naprava še na stopnji ra-zvoja. Začetki razvoja so bili testi-rani v bazenu v merilu 1:4 in 1:20. Prvi preizkusi v pravem merilu pa so bili na Škotskem leta 2008. Prvi pravi produkt bo izdelan in predan v pogon že letošnjo jesen.

Strokovnjaki predvidevajo, da bo energija valov, z ime-nom Ostriga, že v bližnji prihodnosti postala eden naj-bolj zanesljivih in predvidljivih virov obnovljive energije.

� Slika 1 – V morje nameščene ostrige

� Slika 2 – Delovanje sistema s pomočjo valovanja


Avtoplin je utekočinjen naftni plin (UNP) za uporabo v motor-nih vozilih. Primeren je za vse bencinske motorje, ki so posebej prirejeni za uporabo avtoplina. V primerjavi z ostalimi najbolj razširjenimi pogonskimi gorivi je okolju najmanj škodljivo gorivo, saj prispeva k znižanju dušikove-ga oksida za 34 odstotkov, oglji-kovega dioksida za 15 in ogljiko-vega monoksida za 50 odstotkov.

Zato avtoplin zelo pogosto upo-rabljajo v javnem mestnem potni-škem prometu (Dunaj, Moskva, Budimpešta, Praga, Milano…), taksisti in je v nekaterih mestih celo predpisano pogonsko gorivo. Pametne države celo nimajo da-jatev (npr. trošarine) za uporabo avtoplina. Vgradnje sistemov v avtomobile celo subvencionirajo v različnih deležih v odvisnosti od

doseženega zmanjšanja onesna-

ževanja zraka. Vrednost vgradnje sistema za uporabo avtoplina je odvisna od števila valjev motor-ja in se giblje v višini od 1.300 do 1.800 EUR. V ceni je že zajet DDV in certifikati za homologa-cijo vozila.

V Sloveniji ima Skupina Petrol na bencinskih servisih trenutno 28 črpalk za avtoplin (slika 1) na katerih je bila realizirana prodaja v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 za 156 % večja (slika 2). Načrtujemo, da bo do konca leta 2009 skupaj s konkurenco mo-žno napolniti avtoplin že na več kot 40 mestih.

Avtoplin je lahko hlapljiva tekoči-na z visokim oktanskim številom, ki je po svoji energijski vrednosti najbližje bencinu. Z vgradnjo sodobnih naprav za uporabo avtoplina je poraba avtoplina v primerjavi z bencinom samo še nekaj odstotkov nižja, moč mo-torja pa ostaja skoraj enaka. V svetu je avtoplin dodobra uvelja-vljeno pogonsko gorivo. Najbolj razširjeno je na Japonskem in v Evropi, kjer ga ga uporablja že de-set odstotkov voznikov, največ v Italiji, na Nizozemskem, Poljski, v Franciji, Avstriji,… Nekateri proizvajalci avtomobilov imajo v

svojem prodajnem programu že tovarniško predelane avtomobi-le na avtoplin, ki imajo možnost uporabe dveh vrst goriv. Ponudba tovarniško predelanih vozil je iz dneva v dan večja. Ocena števila vozil je po podatkih Ministrstva za notranje zadeve v Sloveniji ne-kaj nad 3.000. Zelo priljubljen je med taksisti. Že vedo zakaj.

Plinski pogon je možno nakna-dno vgraditi tudi v skoraj vsa vo-zila na bencinski ali dieselski po-gon, pri čemer se pravi prihranki pokažejo predvsem pri vgradnjah v bencinskih motorjih. Obstaja le majhno število vozil, pri katerih vgradnja ni mogoča (na primer nekatera vozila s turbinskimi pol-nilniki).

Plin je v vozilih varno shranjen v atestiranem jeklenem rezervoarju in pod tlakom do 10 atm, tako da je v tekočem agregatnem stanju. Rezervoar se napolni samo do 80 odstotkov prostornine, preostali prostor pa je namenjen tempe-raturnemu raztezanju tekočine. Tudi vse druge komponente plinske napeljave morajo biti ate-stirane in preizkušene. Plinska napeljava ne zahteva posebnega zakonsko predpisanega vzdrževa-nja. Zadostuje že enkratni servi-

AvtoplinKakšen je idealen vir energije? Idealen vir energije mora biti čist, prilagodljiv in cenovno sprejemljiv.

V tem primeru lahko glede na razpoložljive kapacitete in ekonomije obsega vozil v Sloveniji rečemo, da je avtoplin zagotovo med temi viri.

� Slika 1: Črpalka za avtoplin

� Slika 2: Prodaja avtoplina v Sloveniji


Za vsakega novega najemnika, ki nam ga priporočite in bo do 31.12. 2009 postavil plinohram, boste nagrajeni s 40€!

Vsak nov najemnik, pri katerem bomo do istega datuma postavili plinohram, pa bo ob prvem plačilu plina nagrajen s 100 litri plina.

Pokličite na 080 22 66 ali oddajte predloge na www.petrol.si/UNPakcija2009

Več o pravilih in pogojih sodelovanja v akciji si preberite na www.petrol.si/UNPakcija2009

S plinom do čiste topline.

sni poseg na vsakih 20.000 prevo-ženih km (ali vsaj enkrat letno), kjer se izvede čiščenje plinskega filtra in pregled cevnih povezav. Dosedanje izkušnje kažejo, da so zelo redki primeri, ki bi terjali resnejši poseg ali celo zamenjavo vgrajene plinske naprave pred prevoženimi 50.000 km. Avtoplin ima med pogonskimi gorivi naj-več prednosti.

Prednosti in slabosti uporabe avtoplina

Prednosti: �Pripomore k zmanjševanju globalnega segrevanja ozračja, saj povzroča znižanje NO do 34 %, CO2 do 15 % in do 60 % manj CO v izpuhu, do 40 % manj smoga in skoraj brez emisij SO2. �Podaljšanje življenjske dobe motorja. �Manjši stroški vzdrževanja vozila. �Znižanje stroškov goriva. �Enostavna in hitra vgradnja. �Kratek rok povrnitve investi-

cije (odvisno od letno prevože-nih kilometrov). �Popolno zgorevanje zmesi pli-na in zraka brez dima in trdih delcev. �Tišje in mirnejše delovanje motorja z enostavnim preklo-pom med bencinskim in plin-skim pogonom. �Večje prevožene razdalje zara-

di dveh sistemov.Slabosti:

�Vozil na plinski pogon ni dovo-ljeno parkirati v zaprtih gara-žnih hišah. �Premalo pooblaščenih zasto-pnikov proizvajalcev opreme in naprav za pogon vozil na avtoplin. �Visoka cena vgradnje sistema

za avtoplin in s tem povrnitev investicije. �Znižanje moči motorja od 2 do 10 %.

Ali menite, da še ni čas za prehod na avtoplin? Kateri so vaši zadrž-ki? Prosimo vas, da nam sporoči-te kaj bi vas najbolj vzpodbudilo k tej odločitvi?


Splošno

Uponor, kot vodilni proizvajalec sistema večplastnih cevi, je sino-nim za kvalitetne rešitve v hišnih instalacijah. Sistem večplastnih cevi UPONOR je odlična rešitev za zadovoljitev vseh zahtev, najsi naj bo to pri vodovodu, radia-torskih priključkih, ploskovnem ogrevanju ali pri rešitvah za kom-

primiran zrak. Celovit asortiman izdelkov omogoča izvedbo celo-tne instalacije (od dvižnih vodov do iztočnih mest) na enostaven in ekonomičen način.

Kljub celovitemu asortimanu in izredno kvalitetnim izdelkom pri

Uponorju vedno skrbijo za izbolj-šave in novosti. Glavno vodilo pri nadaljnjem razvijanju in izpopol-njevanju izdelkov je zagotoviti enostavno, hitro in zanesljivo montažo.

Barvno označevanje fitingov

Novo generacijo dobro poznanih Uponorjevih zatisnih fitingov, ki

so na našem trgu prisotni od leta 2007, zaznamujejo barvno uskla-jeni plastični obročki na zatisnih pušah. Vsaka dimenzija od 14 do 32 mm ima svojo lastno barvo. S tem je zagotovljena prepoznav-nost tako v skladišču kot tudi v trgovinah in na objektih. Sistem

barvnega kodiranja napravi mon-tažo otroško lahko in zanesljivo,

saj preprečuje kakršno koli zme-šnjavo (slika 1).

Novi barvni plastični obročki na zatisnih pušah omogočajo varno pozicioniranje zatisnih čeljusti.

Med procesom zatiskanja plastič-ni obročki avtomatično odpadejo (slika 2).

Ob vizuelni kontroli spojev se tako nezatisnjeni spoji vidijo že na daleč, saj so na nezatisnje-nih spojih zatisne puše še vedno opremljene z barvnimi plastični-mi obročki. Poleg tega pa je fiting konstruiran tako, da v primeru, da spoj ni zatisnjen, začne pri tlačnem preizkusu puščati (slika 3).

Ker na zatisnjenih spojih ni več plastičnih obročkov, je zelo eno-stavno navleči neprekinjeni sloj izolacije čez spoj (slika 4).

Novost vodilnega proizvajalca sistema večplastnih ceviPrva generacija fitingov z barvnim kodiranjem in označe-vanjem zatisnjenosti

� Slika 1: Vsaka dimenzija ima svojo barvo obročka

� Slika 5: Način označevanja novih zatisnih čeljusti

� Slika 2: Ob zatisnjenju spoja plastičen obroček odpade

� Slika 4: Neproblematično navlačenje izolacije preko spojev

� Slika 3: Nezatisnjen spoj 100% pušča


Barvno označevanje zatisnih čeljusti

Površina zatisnih čeljusti je elektrolitsko galvanizirana. Uponorjeve zatisne čeljusti v

dimenziji od 14 do 32 mm se opremljene z barvno oznako (sli-ka 5), ki je usklajena z barvno oznako na fitingu (slika 6). S tem je prepoznavnost posameznega orodja in fitingov očitna. Poleg

tega se na vsaki zatisni čeljusti nahaja tudi (neponovljiva) serij-ska številka ter nalepka, ki ozna-čuje servisni takt. Kot je znano, je potrebno vse zatisne čeljusti na približno 3 leta poslati na servis,

kjer se ugotavlja ustreznost/neu-streznost zatisnih čeljusti.

Zaključek

Takšno označevanje fitingov in zatisnih čeljusti pripomore k bolj-ši prepoznavnosti posameznih di-menzij na terenu, v trgovinah in v skladiščih. S tem prihaja do manj napak pri rokovanju in montaži (ugotavljanje ustreznosti dimen-zije glede na barve). Za dodatne informacije se lahko obrnete na zastopnika sistema večplastnih cevi Uponor, podjetje TITAN d.d. iz Kamnika.

Vili Zabret, TITAN d.d.

� Slika 6: Barvne oznake na fitingu in zatisnih čeljustih se morajo ujemati

Odkrijte Uponorjev svet na naši novi spletni strani!

Raziščite nov Uponorjev svet na naši novi spletni strani in si oglejte Uponor 3D mesto, kjer boste našli celoten pregled našega širokega asortimana gradbenih rešitev, kot tudi odličen vpogled v praktičen prikaz uporabe naših izjemnih produktov.

Poleg tega novi Servisni center vključuje Uponorjev spletni katalog izdelkov, najpogostejša vprašanja in download center za široko paleto detajlnih informacij in pomoči.

Za več informacij kontaktirajte:TITAN d.d., T: (01) 8309 170 prodaja / (01) 8309 168 tehnična službaF: (01) 8309 171, E: [email protected]

www.uponor.si

Raziščite naše virtualno mesto

Poiščite skrite črke

Sporočite nam vašo rešitev

Zadenite enega od 25-ih iPodov nano na www.uponor.si

Oljni grelnikOljne grelnike uporabljamo navadno za ogrevanje obtočnega zraka. Gorilnik brizga v zgorevalni prostor tekoče gorivo, navadno lahko kurilno olje. Ventilator potiska zrak mimo ogrevalnih površin in skozi odprtina na vrhu v prostor. Možna je regulacija temperature v prostoru, tako da prostorski termostat izklaplja in vklaplja gorilnik.

Izvedba instalacije je cenejša kot razvod zraka v kanalih, potreben je pa seveda oljni rezervoar, cevno omrežje za dovod olja do posameznih grelnikov in za vsak grelnik poseben dimnik. Oljne grelnike uporabljamo predvsem za ogrevanje v industrijskih halah, večjih zimskih vrtovih in podobno.


Te so:

�Smer in hitrost kroženja zraka v prostoru. �Srednja in lokalna razporedi-tev temperature zraka v pro-storu. �Temperatura površine sten, ki vplivajo na osebe v prostoru, zaradi sprejemanja in oddaja-nje temperature.

Ogrevan prostor ima zmeraj neko površino, ki ima nižjo temperatu-ro od ostalih površin, na primer

zunanja stena z oknom. Krože-nje zraka je zato odvisno od te hladne površine in razporeditve ter velikosti grelnih teles. Na pri-mer, da namestimo grelno telo na zunanjo steno, potem prepreči-mo vdor hladnega zraka skozi to hladno površino, zaradi kroženja zraka, kot je prikazano na sliki 1. Po pravilu, grelno telo ni enake dolžine kot je zunanji zid.

Pri namestitvi grelnega telesa na steno, ki ni zunanja stena, ali, da je grelno telo integrirano znotraj

zaključene površine, na primer talno ogrevanje, potem pride do kroženja zraka.

Hladen zrak iz zunanje stene ne-ovirano pada navzdol, preplavi površino tal s hitrostjo 0,3 – 0,5 m/s, potisne topel zrak po notra-njih stenah navzgor in po stropu nazaj, proti zunanji steni. Višje temperature talnega ogrevanja na obrobnih pasovih in oddaja to-

plote s talnimi konvektorji (brez ventilatorja), niso sposobni, da bi to kroženje zraka obrnili.

Zaradi kroženja zraka v prostoru, pride do različnih temperatur v samem prostoru. Grelno telo, ki je nameščeno na zunanjo steno tvori temperature glede na veli-kost, kot je prikazano na sliki št. 3. Iz tega sledi, da za enakomer-no porazdelitev temperature v

Toplotno udobjeNaloga vsakega ogrevanja je, da se osebe, ki živijo v zgrad-bah počutijo ugodno v mrzlih zimskih dnevih. Glede na način instalacije grelnih teles, njihove velikosti in oddane temperature lahko vplivamo na to udobno bivanje.

� Slika 2 – Gibanje zraka v prostoru pri talnem ogrevanjem proti hladni zunanji steni

� Slika 1 – Gibanje zraka v prostoru pri razporeditvi ogrevalnih površin na hladno zunanjo steno

Razlaga k sliki 3:

a) Ploščato grelno telo – višina 920 mm Dolžina 1500 mm Srednja ogrevalna temperatura 82,0 oC Temperatura zunanje stene 5,9 oC

b) Ploščato grelno telo – višina 920 mm Dolžina 1500 mm Srednja ogrevalna temperatura 53,9 oC Temperatura zunanje stene 12,9 oC

c)Ploščato grelno telo – višina 495 mm Dolžina 2500 mm Srednja ogrevalna temperatura 57,5 oC Temperatura zunanje stene 11,5 oC

� Slika 4 – Navpični temperaturni profil v prostoru pri talnem ogrevanju

� Slika 3 – Vertikala temperaturnega profila v prostoru pri različni velikosti grelnega telesa in za različne primere temperature


prostoru, mora biti grelno telo čim daljše. To izhaja iz tega, da je ogrevalna naprava narejena po današnjih standardih, za niz-kotemperaturno območje. Pri talnem ogrevanju nastanejo tem-peraturni profili, kot so prikazani na diagramu, slika št. 4. Tukaj je lahko temperatura pod stropom

višja, kot srednja temperatura, na primer, če govorimo o sredinskem stanovanju in je zgornje nadstro-pje prav tako ogrevano.

Lahko pa je tudi hladneje, če je nad stropom streha ali podstrešje. Temperatura je lahko nižja nad ogrevanimi tlemi, kar nam pri-

kazuje slika št. 2, zaradi kroženja zraka, ki ga povzroča hladna zu-nanja stena.

Izguba temperature je toliko večja, čim hladnejša je zunanja stena, zato je potrebno dodatno grelno telo na tej steni slika št. 2, da zmanjšamo ali preusmerimo

vpliv hladnega zraka zunanje ste-ne.

Če primerjamo toplotne vredno-sti grelnega telesa s talnim ogre-vanjem, dobimo, kot je prikazano na sliki št. 5, toplotna področja s pripadajočimi temperaturami. Vseeno prihaja do razlike pri talnem ogrevanju v področju zunanje stene, približno -3K, in v notranjosti prostora približno +1K. Višek temperature sevanja od -3K štejemo za neugodno.

Za izbiro ogrevala v prostoru, za prijetno počutje, imamo na izbiro veliko število ogreval. Ogrevala izberemo po različnih kriterijih in merah. Pri tem ne gre toliko za optični ali oblikovalski videz, kot za tehnično stališče.

Kateri model iz številne ponudbe izbrati, je odvisno tudi od stranke, kajti poleg lepega optičnega vide-za in cene, je predvsem bistvene-ga pomena tehnična uporabnost ogrevala.

� Slika 5 – Ogrevana površina in površina, ki izgublja temperaturo v prostoru z odgovarjajočimi nad in pod tempe-raturami (srednja vrednost)

��

��

��

��

��

�� !��

�� !

��"��

��

�#$��

�%& �

� '#�

��$�

�(�

)��

��*

��

%�� )

��

+,�-��,��

"��# %�$�� *�� )�#�%��#��"��!�#��$%&��#��'��!#��(!��)��!�� !��#��#��*��$%&��#�� (��#��#��!�� )�� (�!!��!��#�� +#��!��#��!��!��


Za natančen izračun cevnega omrežja, oziroma napeljave za ogrevanje, je potreben strokov-njak s primernim znanjem. Za dimenzioniranje morajo biti grel-na telesa, z njihovimi toplotnimi učinki, prikazana v tlorisu in cevna napeljava točno določena.Posamezne cevne napeljave, od ogrevalnega kotla do grelnega te-lesa, se oštevilčijo in se skupaj, s toplotno močjo ter dolžino cevi, vnesejo v cevno shemo.

Obrazložitev izračuna

Da ogrevalni medij v cevni insta-laciji lahko kroži, je potrebna, za

premagovanje upora, razlika v tlaku, v sami črpalki ∆p.

Nominalna dolžina cevne nape-ljave je odvisna od različnih para-metrov, in sicer:

�Od velikosti ogrevalnega siste-ma in temperaturnega razpona

�Velikosti instalacije, volumen-skega pretoka in hitrosti vodne-ga pretoka �Tlačne izgube in posameznih uporov v cevnem sistemu �Potrebne količine pretoka in potrebne višine pretoka črpal-ke.

Tlačnih izgub ne moremo izra-čunati, če ne poznamo premera cevi. Zato najprej določimo pre-mere cevi, da dobimo dokončen izračun. Sicer pa pričnemo ra-čunati tlačne izgube od najbolj neugodno postavljenega grelnega telesa.

To je, pri ogrevanju s črpalko, najbolj oddaljeno in najvišje ogrevalo. Na primernem formu-larju vpisujemo toplotno moč, v posameznem odseku (posredno je znana tako količina vode), dol-žino odseka, izbrani premer cevi, hitrost pretoka.

Iz primerne tabele odčitamo tlač-no izgubo v ravnih delih cevi, zmnožek R • 1, vsoto koeficien-tov, izgubo v cevnih elementih, vsoto izgub v ravnem delu cevi in cevnih elementih, v tem odseku in na koncu skupno vsoto, od za-četnega grelnika do odseka, ki ga računamo.

Na sliki št. 1 je prikazana skica ogrevalnega sistema in po prika-zani preglednici št. 1. Pregledni-ca št. 1 nam prikazuje nekatere orientacijske vrednosti premera cevi, za manjše ogrevalne napra-ve, v eno ali več družinskih hišah.

V praksi poznamo različne načine cevnih napeljav

�Po pravilu upoštevamo pred-videne izgube tlaka po me-tru (m) dolžine (ca. 5….300 Pa/m), ki se združujejo, zaradi

Izračun za cevno omrežjeCevno omrežje mora biti ekonomično. Če izberemo pre-velike cevi, bodo tlačne izgube majhne, stroški za pogon črpalke nizki, toda investicijski stroški, za cevi z velikimi premeri, visoki. V drugi skrajnosti bodo investicijski stro-ški, za drobne cevi, nizki, zelo pa bodo narasli obratovalni stroški, zaradi velikih tlačnih izgub v ceveh.

Preglednica št. 1: Orientacijske vrednosti cevnih napeljav

Št. Vrsta napeljave Približne orientacijske vrednosti

1 Priključki za grelna telesa DN 10 (do DN 15)

2 Dvižni vod za 2-4 grelna telesa DN 15 (do DN 20)

3 Dvižni vod za 2-4 grelna telesa DN 20 (do DN 25)

4 Dvižni vod + horizontalna razdelitev od 10 ogrevalnih zank

DN 25 (do DN 32)

� Slika 1 – Skica ogrevanja po preglednici št. 1

� Slika 2 – Tichelmannov enocevni sistem


trenja v ceveh R • 1 in posame-znih uporov ∑ Z, v odvisnosti od zahtevanega pretoka m, premera cevi d, od moči posa-meznih dvižnih vodov in tako ugotovimo potrebno moč čr-palke ∆p. �Pri drugem primeru lahko, na osnovi poznane (ali obstoječe) moči črpalke ∆p, ki določa ka-rakteristiko cevi, izračunamo potrebno cevno omrežje.

Za ugotovitev hitrosti pretoka v ,skozi cevi je podanih nekaj na-slednjih smernic:

�Porazdelitev cevnega omrežja v kleti v = 0,4…..1,0 m/s �Porazdelitev cevnega omrežja v stanovanju v = 0,2…..0,5 m/s

Hidravlična izravnava: da vsem grelnim telesom, v toplotno raz-delilnem sistemu, omogočimo enakomerno porazdelitev količi-ne toplotnega medija, je potrebna hidravlična izravnava. To dose-žemo s pomočjo regulacijskih ventilov na dvižnih vodih, z dife-renčnimi tlačnimi regulatorji, ali z regulacijo pretoka. Pri enocev-

nem ogrevanju je potrebno doda-tno upoštevati različne tempera-ture, v posameznih ogrevalih.

Pri razvejani cevni instalaciji na-stanejo, v posameznih predelih cevi, različni tlaki. Da to prepre-čimo uporabimo, tako imenovani Tichelmannov sistem (slika št. 2), kjer so vsote dolžin cevi predtoka in povratnega toka, enake in splet najdaljših cevi predtoka, ima naj-krajši povratni tok in obratno.

Orientacijske vrednosti pri načrtovanju

Natančno dimenzioniranje, po-sebno za enocevne sisteme in za večje naprave, mora opravi-ti strokovnjak s področja ogre-vanja. Natančna montaža cevi ogrevalne naprave, hidravlična iz-ravnava, izbira mešalnih ventilov, črpalk in pogonskih elementov je potrebno prepustiti strokovnjaku za toplotno ogrevanje.

Pri razvejanem cevnem omrežju nastanejo v posameznih delih cevi različni tlaki.

Drugi največji akvarij na svetu - Kuroshio Sea

V Japonskem mestu Okinawa se nahaja drugi največji akvarij, kar jih je bilo zgrajenih. Akvarij, ki nosi ime „Kuroshio Sea“ vsebuje 7.500 kubičnih metrov vode, katero zadržuje največja steklena ste-na, ki meri 8.2 x 22.5 metra in v debelino 60 centimetrov.

V akvariju živi približno 80 različni morskih živali od najmanjših rib pa vse do morskih psov. Zraven akvarija pa se vrstijo številne druge dejavnosti. Najbolj obiskana je predstava z delfini v glavni vlogi.


Soproizvodnja je tehnologija za sočasno pridobivanje električne in toplotne ali električne in me-hanske energije iz istega goriva. Sistem soproizvodnje pretvarja

z zgorevanjem biomase prido-bljeno notranjo energijo goriva v električno energijo preko mehan-skih vrtečih se delov v procesu, pri katerem se v zaprtem procesu delovni plin izmenično kompresi-ra v hladnem cilindru cikla in ek-spandira v vročem cilindru. Pred-nost Stirling motorja pred motorji z notranjim izgorevanjem je, da se zgorevanje ne vrši znotraj cilin-dra, temveč zunaj njega, ter da se toplota prenese v delovni cilinder preko prenosnikov toplote.

Toploto v delovnem plinu, ki se na gredi ne spremeni v delo, pre-nesemo na vodo, ki jo lahko v nadaljevanju procesa uporabimo

za ogrevanje ali pa za pripravo sanitarne vode. Stirling motor ima vgrajen asinhroni generator električnega toka, ki ga ob ustre-zni hitrosti neposredno poveže-mo z električnim omrežjem in proizvedeno električno energijo. Tovrstno proizvodnjo vzpodbuja tudi država z dodatnimi premi-jami pri odkupu zelene elektrike. Naš sistem Stirling motorja je gle-de ekonomičnosti in uporabnosti tehnologije najproduktivnejši v soproizvodnji električne energije iz biomase.

Delovni plin v naših motorjih je helij.

Po nekajletnem razvoju nudimo tržišču agregate, ki z optimalni-mi grelniki za prenos toplote v vsakokratnem ciklu v celoti pre-nesejo prevzeto toploto v delovni

cilinder motorja. S celovito reši-tvijo vodov za delovni plin smo z minimalnimi jalovimi volumni zagotovili dober izkoristek mo-torja, ki se giblje okoli 32%, kar je tudi povprečna meja izkoristkov v motorjih osebnih vozil, ki so dandanes prodajani na tržišču, s to razliko, da mi koristno upora-bimo še toploto, ki ostane v tem procesu zgorevanja.

Moči sistemov se gibljejo na meji individualnih kurišč moči od 30kW in naprej. V fazi projektira-nja je sistem soproizvodnje s 750 kW izhodne električne moči

Feroterm vrhunska toplotna tehnika

proizvaja in razvijaEkotherm d.o.o.www feroterm.si

Elektrika iz BIOMASEBlagovna znamka feroterm kot prva v Sloveniji uvaja nove tehnologije za najučinkovitejšo rabo lesne mase za ogrevanje in proizvodnjo električne energije .

Instalacijske sponke Weidmüller PUSH IN se uporabljajo za hitro, pregledno, varno, funkcionalno in kvalitetno spajanje bremen v razdelilnih omaricah. Na eni stra-ni se sponke povežejo na avto-matske varovalke (odklopnike), na drugi strani pa direktno na bremena. Za enofazno poveza-vo bremena zadošča ena spon-ka PDL 4, za trifazno povezavo bremen pa dve različni sponki PDL 4. Primera sta prikazana na slikah.

V sponke lahko s pomočjo

vzmetne tehnologije PUSH IN direktno priključite finožične vo-dnike presekov od 0.5 do 4mm2

(vedno s tulci) ali polne vodnike presekov do 6 mm2. Prihranki na času so v primerjavi z vijačno tehnologijo so ogromni, kvaliteta spoja pa ostaja na enako visokem nivoju. Pomembni prednosti sta tudi vezava nevtralega vodnika N na skupno zbiralko 10 x 3 mm in ozemljitev PE preko kontakta z nosilno letvijo.. Za potrebe me-ritev in testiranj se lahko zbiralka preprosto odklopi. Nemško pod-jetje Weidmüller je že desetletja

sinonim za vrhunsko kakovost na področju stikalne tehnike. Spon-ke so skladne z vsemi veljavnimi standardi. Zastopnik za Sloveni-

jo je podjetje: Elektrospoji d.o.o. iz Ljubljane.

Kontaktna oseba: Janez Žvab, [email protected]

Hitre sponke Weidmuller za razdelilceKako do hitre in pregledne montaže z razdelilcem s spon-kami Weidmüller PUSH IN.


Zanesljiva tehnologija, nove možnosti

Toplotna črpalka je paradni pri-mer za uradno pridobivanje to-plote. Za okoli 100 % ogrevalne energije potrebujemo samo 25 % pogonske energije. Ostalih 75 % pridobimo iz okolja shranjene sončne energije. Če ta nizek vlo-žek pogonske energije proizvede-mo s pomočjo električne energije iz obnovljivih virov, je toplotna čr-palka ena okolju najbolj prijaznih sistemov ogrevanja.

Toplotna črpalka se v obliki hla-dilnika že leta uporablja v vsakem gospodinjstvu, kjer v več mili-jonih primerov dokazuje svojo sigurno delovanje. Z izmeničnim izparevanjem in utekočinjanjem hladilne tekočine, odvzame to-ploto iz notranjosti hladilnika in jo oddaja v okolje. Na sliki št. 1 so

prikazani načini za izrabo energi-je s toplotno črpalko.

V primerjavi s tem, odvzame to-plotna črpalka iz zemlje, vode ali zraka toploto in »črpa« iz okolja pridobljeno energijo v ogrevalni sistem. Sonce pošilja na Zemljo letno velike količine brezplač-ne energije, katera se nakopiči v zemlji, vodi in zraku. V kolikor hočemo to shranjeno sončno energijo uporabiti z nizkotempe-raturnim ogrevalnim sistemom, potrebujemo toplotno črpalko.

Za nizko energijsko hišo, s pov-prečno velikostjo, potrebujemo, v najbolj hladnem zimskem obdo-bju, okoli 5,0 kW toplotne energi-je in za pasivno, približno 2,5 kW, kar ni veliko. Tako potrebujemo, v prvem primeru, za ogrevanje povprečno moč 1,5 kW in v dru-gem, za pasivno hišo, na osnovi

svežega zraka, ki ga dovajamo predgretega skozi zemljo, le okoli 0,5 kW, kar pa je zanemarljivo.

Velike površine nizkotemperatur-nega ogrevalnega sistema , kot sta stensko in talno ogrevanje, imata številne prednosti in sta danes, zaradi ugodnega počutja, že pov-sem sprejemljiva.

Na osnovi nizke temperature ogrevalnega medija v predtoku, maksimalno do 30 oC, je izkori-

stek toplotne črpalke tako dober, da danes njen učinek že dosega število 4. Številka učinka pove, kolikokrat več moči, za ogrevanje prostorov, imamo na razpolago, od vložene električne energije, ki jo porabimo za pogon toplotne črpalke.

Drugače rečeno: Iz toplotne čr-palke pridobimo za en kW vlože-ne električne energije, do štiri kW toplotne energije. Rezultat tega so nižji stroški in visoka učinko-vitost. Na sliki št. 2 je v prerezu prikazan način delovanja toplo-tne črpalke.

Kako deluje toplotna črpalka

Tehnologija toplotne črpalke je primerljiva s hladilnikom, samo v obrnjenem smislu. V krožnem sistemu (Carnot-sistem) se, iz okolja odvzeta toplota, prenese na visok temperaturni nivo in se uporabi za ogrevanje. V tokokro-gu kroži hladilna tekočina z nizko temperaturo vrelišča.

1. V uparjalnik, s hladilno teko-čino, dovajamo toploto iz okolja. Tu preide iz tekočega v plinasto agregatno stanje. 2. Hladilna tekočina v plinastem stanju se močno zgosti in pri tem ogreje na visoko temperaturo. Za

Ogrevati s toplotno črpalkoZ tehnologijo toplotne črpalke izrabljamo shranjeno sončno energijo iz zraka, vode in zemlje. Ta tehnologija šteje v sedanjem času za eno najbolj sodobnih sistemov ogrevanja, ki so na trgu. Že pred 140 leti je Avstrijec Peter Ritter von Rittinger, pri pridobivanju soli na jezeru Eben-see, prvi krat dojel nedvomen pomen shranjene toplote, ki jo lahko uporabimo za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode.

� Slika 1 – Izraba energije s toplotno črpalko

� Slika 2 – Način delovanja toplotne črpalke v prerezu


takšen prehod potrebuje toplo-tna črpalka okoli 25 % električne energije.

3. Toplotna energija se prenese direktno na ogrevalni krogotok. Hladilna tekočina pa se medtem ponovno ohlaja in utekočini.4. V ekspanzijskem ventilu se hladilna tekočina, zaradi zniža-nega tlaka, tako močno ohladi, da lahko ponovno prevzema toploto iz okolja.

Tipi toplotnih črpalk

Glede na uporabo energije, ki jo pridobimo iz okolja, vode, zemlje ali zraka in glede na ogrevalni medij, voda ali zrak, lahko upo-rabimo naslednje vrste toplotne črpalke:

�Toplotna črpalka - voda / voda �Toplotna črpalka - zemlja / voda �Toplotna črpalka – zrak / voda �Toplotna črpalka – zrak / zrak

Prve tri naštete so primerne za ogrevanje in za pripravo tople vode. Četrta pa se uporablja za kontrolirano prezračevanje s to-plim zrakom.

Način delovanja toplotne črpalke

O monovalentnih toplotnih čr-palkah govorimo, kadar, skozi celo leto, potrebno toploto prido-bimo izključno le, s toplotno čr-palko. Za takšen način delovanja

so primerne toplotne črpalke, ki delujejo po sistemu:

�Voda / voda �Zemlja / voda

Toplotne črpalke zrak-voda in zrak-zrak so večinoma brez do-datnih pripomočkov, na primer, nimajo vgrajenega toplotnega menjalnika, s katerim bi lahko za-gotovili ogrevanje iz zemlje tudi pri nizkih zunanjih temperatu-rah. Tako ne zadoščajo za samo-stojno ogrevanje.

Po nekaj hladnih dnevih, v kate-rih za ogrevanje zgradbe toplotna

črpalka več ne zadošča, je potreb-no vključiti dodatno ogrevanje, oziroma bivalentno, ogrevanje.

Zemeljski toplotni izmenje-valnik

Zrak -voda in zrak-zrak toplotne črpalke so primerne v zimskem obdobju, samo za monovalentno delovanje, kadar hladni zunanji zrak, še preden preide v toplotno črpalko, predhodno ogrejemo na +2 do +3 oC. To lahko storimo v odgovarjajoče velikem beton-skem vodnjaku, s premerom od 250 - 300 mm in dolžine 80 - 120

m. Da zagotovimo, da se tla pod kletjo preveč ne ohladijo, mora-mo energijski vodnjak vgraditi neposredno poleg objekta in ne pod samo zgradbo. Energijski vodnjak mora biti vgrajen v mini-malni globini 1,5 m, da prepreči-mo zmrzovanje.

Toplotna črpalka voda - voda

Za kW toplotne moči je potreb-nih približno 240 litrov podtal-nice na sekundo, ki ima vstopno temperaturo od 8 do 10 oC in za hlajenje od 3 do 4 oC. Toplotna črpalka voda-voda lahko toplotne potrebe za hišo pokriva skozi celo leto samostojno (monovalentno). Podtalnica je na voljo le v ome-jenih količinah in njena uporaba potrebuje predhodno pridobitev ustreznih dovoljenj. Za upora-bo podtalnice potrebujemo dva vodnjaka. V prvem vodnjaku podtalnico pridobivamo in jo prečrpavamo v drug vodnjak, ki je oddaljen minimalno 15 m. Tu se, ohlajena podtalnica, ponovno odvaja v zemljo.

Toplotna črpalka zemlja-voda

V zemljo shranjeno sončno ener-gijo lahko uporablja s pomočjo ravnih zemeljskih toplotnih zbiralnikov ali, iz globoko v ze- � Slika 4 – Letni temperaturni nivo zemlje v globini od 0 do 20 m

� Slika 3 – Toplotna črpalka zemlja-voda


mljo, izdelanih vrtin (zemeljska sonda). Na sliki št. 3 je prikazan način delovanja toplotne črpalke zemlja-voda s pomočjo ravnega zemeljskega toplotnega hranilni-ka.

Toplotne črpalke zemlja-voda de-lujejo bodisi po postopku z direk-tnim uparjanjem, kjer se hladilni medij uparja direktno v ceveh in se, brez toplotnega menjalnika, zgoščen dovaja v kompresor, ali indirektno, kot zaščitna mešanica (dva dela vode in en del Glikola), kjer se toplota, ki je hranjena v zemlji, prenese na krogotok to-plotnega hranilnika. Pri pogonu z zaščitno tekočino, je v toplotni črpalki potreben dodatni toplo-tni menjalnik. Toplotna črpalka zemlja-voda dosega letno grelno število 3,5 do 4,0 in lahko samo-stojno (monovalentno) pokriva toplotne potrebe skozi celo leto.

Globinsko vrtanje - zemelj-ska sonda

Pri omejeni velikosti zemljišča lahko izvedemo hranilnik toplote

z navpičnim vrtanjem zemeljske sonde, v globino od 50 do 200 m. Za izvedbo toplotnega hranilnika so idealna vlažna ilovna tla. Suha peščena tla niso primerna. Za kW toplotne energije potrebujemo od 12 do 15 m globoko vrtino. Za eno ali za večje število potrebnih vrtin, se običajno izvrtajo vrtine do globine 100 m, v posameznih primerih pa lahko tudi do 200 m. Potrebni minimalni odmik med vrtinami mora znašati vsaj 5 m.

Zemeljske sonde ne uporabljamo samo na osnovi obnovljivih virov energije preko Sonca, temveč tudi za koriščenje geotermalne energije, kjer je v globokih zemelj-skih plasteh, na vsakih 100 m za približno 3 oC višja temperatura.

Slika št. 4 prikazuje diagram za nivo temperature zemlje, ki je odvisen od letnega časa, v globi-ni od 0 do 20 m. V globini 20 m je temperatura zemlje neodvisna od letnega časa in znaša okoli 10 oC. Pod vplivno področje sončne-ga sevanja se upošteva srednja temperatura okroglo 3 oC na 100

m globine, kar pomeni, da znaša temperatura zemlje okoli 13 oC.

Zaradi tega je monovalentna to-plotna črpalka za delovanje mo-goča skozi celo leto. Pod vplivom sončnega sevanja, se temperatura zemlje poveča za približno 3 oC. To pomeni, da je temperatura ze-mlje v globini 100 m okoli 13 oC, kar zadostuje za monovalenten način delovanja toplotne črpalke.

Sonde se izdelajo iz plastične cevi

v obliki črke U, kjer sta predtok in povratni tok. Tako imenovana U cev je vtaknjena v večjo plastično ovojno cev, katera je zapolnjena s toplotno prevodno maso.

Ovojna cev meji na zemljo in po-skrbi za prenos toplote iz zemlje na ogrevalni medij v U cevi, ki kroži do toplotne črpalke, kjer odda toploto in se ohlajena po-novno vrne nazaj, v vrtino. Slika št. 5 prikazuje razporeditev ze-meljskih sond.

� Slika 5 – Razporeditev zemeljskih vrtin


V današnjem času je toplotna podpostaja pomemben element v ogrevalnem sistemu, s pomočjo katerega učinkovito vzdržujemo ugodno klimo v bivalnem okolju.

Toplotne podpostaje se uporablja-jo v ogrevalnih sistemih večsta-novanjskih zgradb, kjer imamo centralni vir toplote (centralna kotlovnica, daljinska oskrba s to-plotno energijo), podpostaja pa nam omogoča za vsako bivalno enoto oskrbo s toplotno energijo glede na potrebe le te, kar nam posledično prinaša manjšo pora-bo energije in nižje stroške ogre-vanja.

Zato smo v letošnjem letu razši-rili svojo ponudbo s toplotnimi podpostajami, ki so plod razvoja

naših strokovnjakov. Rezultat tega je toplotna podpostaja tip 4008 v treh izvedbah.

Značilnosti toplotne podpo-staje HERZ:

� istočasno omogoča pripravo tople sanitarne vode (STV) in ogrevanje prostorov; � toplotna moč podpostaje za ogrevanje prostorov: 7 – 19 kW; � kapaciteta tople sanitarne vode: 12,5 l/min – 45°C; � patentiran sistem montaže; � uporabna v novogradnjah in renoviranih objektih; � nadometna ali podometna vgradnja; � decentralizirana priprava tople sanitarne vode; � zaradi integriranega pretočne-

ga grelnika sanitarne vode ni možnosti nastanka legionele; � temperatura STV omejena na 55°C; �minimalni tlak dotočne sani-tarne vode: 3,5 bar; �maximalni delovni tlak: 10 bar; �maksimalna delovna tempera-tura: 90°C; �minimalna poraba prostora; � direktna ali indirektna poveza-va z virom toplote; � hitra in enostavna vgradnja; � nizki stroški vzdrževanja; � z ustrezno razdelilno postajo omogočen priklop na talno ogrevanje (HERZ Compact Floor); � predpripravljena mesta za vgradnjo vodomera in kalori-metra.

Toplotna podpostaja PRO-JEKT ( nar. št.: 1 4008 21): Osnovna izvedenka z vsemi po-

trebnimi varnostnimi in regulacij-skimi elementi. Kot že samo ime (PROJEKT) pove, je namenjena za objekte, kjer je pomemben kvaliteten proizvod za spreje-mljivo ceno in funkcionalnost. Temperatura sanitarne vode je omejena na 55°C in se ne da spreminjati. Pripravljena so na-mestitvena mesta za vodomer in kalorimeter.

Toplotna podpostaja STAN-DARD (nar. št.: 1 4008 23): Z by-pass-om, dodatnim tempe-raturnim varovanjem STV ter regulatorjem diferenčnega tlaka nadgrajena izvedba. By-pass na dovodu toplotne energije omo-goča hitro odreagiranje toplotne podpostaje na potrebe po energiji za ogrevanje ali pripravo STV. V obsegu dobave so tudi vsi potreb-ni zaporni elementi.

Toplotna podpostaja DE LUXE (nar. št.: 1 4008 25):

Najbolj opremljena toplotna podpostaja. Vgrajen kombiniran regulator diferenčnega tlaka omo-goča regulacijo diferenčnega tlaka in consko regulacijo temperature (on-off ali zvezno), ki je odvisna od vgrajenega regulatorja tempe-rature. Posebna montažna konzo-la z zapornimi elementi omogoča vgradnjo toplotne podpostaje po zaključku vseh gradbenih del. In-stalacijske cevi se lahko priključi-jo iz stene (stenski priklop) ali pa iz tal (talni priklop).Pripravil:Borut Švajger – HERZ d.d.

Toplotne podpostaje HERZV Sloveniji je podjetje HERZ pomemben ponudnik ka-kovostnih rešitev za sisteme ogrevanja in hlajenja bivalnih prostorov ter oskrbe z neoporečno sanitarno vodo.

Plinska požarna pipaV bližini vstopa v zgradbo z več potrošniki je na dostopnem mestu vgrajen glavni zaporni element. Največkrat uporabljamo krogelne pipe, ker jih lahko hitro zapremo in ker zanesljivo tesnijo. Pipa mora biti dostopna, da jo je ob požaru mogoče hitro zapreti. Če je to v stopnišču, kjer se bojimo, da bo to pipo nekdo zaprl iz objestnosti, jo namestimo v kovinski omarici s ključem, ta pa je v vdolbini vrat omarice, za steklom. Steklo je mogoče razbiti, s ključem odpreti vratca in zapreti glavni zaporni organ. Če vodi plinovod za zapor-nim organom v več zgradb, je v bližini zapornega organa tablica s podatki, katere druge zgradbe so še oskrbovane po tem plinovodu ali iz katere zgradbe prihaja oskrba.



Do sedaj se je uporaba Ecodan sistemov za pripravo ogrevalne in sanitarne tople vode zelo raz-širila po evropskih držav, sedaj pa odlične lastnosti notranje enote v kombinaciji s toplotno črpalko Zubadan Mitsubishi Electric lah-ko koristimo tudi v Sloveniji.

ECODAN sistem s 180l ali 280l zalogovnikom za toplo vodo in Zubadan Mitsubishi Electric to-plotna črpalka (8.0 kW, 11.2 kW ali 14.0 kW), sta preverjeni in testirani tehnologiji v neprijaznih pogojih držav Skandinavije.

Kako deluje Ecodan?

Ecodan v kompletu z Mitsubishi Electric zrak voda toplotno črpal-ko Zubadan proizvaja sanitarno vodo in ogreva prostore. Zuba-dan zunanja enota zbira toploto zunanjega okolja in jo uporablja za ogrevanje notranjosti stavbe. Rezervoar za vročo vodo v siste-mu EcoDan vsebuje še dodaten rezervoar (»rezervoar v rezervo-arju«) za pridobivanje dodatne toplote. Grelec, ki je sestavni del sistema se avtomatsko aktivira takrat, ko toplotna črpalka sama ne zmore zadovoljiti vseh zah-tev uporabnika oz. ko se črpalka ustavi zaradi prenizkih zunanjih temperatur (-25°C – mejna tem-peratura). Grelec služi tudi za dogrevanje sanitarne in ogrevalne vode, ko je le-to potrebno ter za preprečevanje nastanka legionele (programsko se vklaplja enkrat tedensko, kar lahko enostavno nastavimo na krmilniku). Sistem vodo segreva na podlagi senzorja, ki je vgrajen na zalogov-niku ter na podlagi nastavitev, ki jih izberete s pomočjo enostavne-ga krmilnika na Ecodanu s pregle-dnim zaslonom. Vgrajen poseben pretočni električni grelec, omo-goča sistemu, da vodo segreje

do zelo visokih temperatur oz. do max. 75°C. Zelo pomemben podatek je, da Zubadan zunanja enota deluje do -25°C zunanje temperature, kar pomeni, da je toplota vašega doma zagotovlje-na tudi v ekstremno mrzlih po-gojih, torej tudi v najbolj hladnih območjih Slovenije. Tehnologija Zubadan omogoča nivo optimal-ne učinkovitosti preko celega leta, saj z avtomatsko regulacijo siste-ma predstavlja eno izmed naju-činkovitejših načinov za ogreva-nje in oskrbo s toplo vodo.

Zakaj je ECODAN/ZUBA-DAN sistem drugačen od običajnih zalogovnikov?

Ecodan v kombinaciji s toplo-tno črpalko Zubadan zagotavlja pripravo tople vode in ogrevanja hkrati, torej zagotavlja podobno ugodje kot klasični sistemi na fo-silna goriva, toda med njimi je kar nekaj bistvenih razlik:

Prvič:Ecodan/Zubadan kombinacija je izredno energijsko varčna in ener-getsko učinkovita, saj vam raču-ne za energijo zmanjša za več kot tretjino.

Drugič:Ecodan/Zubadan v primerjavi s tradicionalnimi gorivi pri pro-izvodnji tople vode ustvari za 50% manj škodljivega CO2 , kar seveda zmanjšuje onesnaževanje okolja.

Tretjič:nič več nevarnosti za zastrupitev z ogljikovim monoksidom, saj ne potrebujete dimnika.

Četrtič:ECODAN lahko namestite kjer-koli v bivalnih prostorih, saj delu-je tiho in nemoteče.

Ali Ecodan / Zubadan zares zagotavljata topel dom?

V primerjavi z tradicionalnimi ra-diatorji, ki se segrevajo in ohlaja-jo, da zagotavljajo določeno tem-peraturo v prostoru, je Ecodan/Zubadan popolnoma drugačen sistem.

Sistem namreč zagotavlja kon-stantno oskrbo radiatorjev s toplo vodo, kar dejansko preprečuje nihanje temperature v bivalnih prostorih. Termostat naravnate na želeno temperaturo in uživali boste v kontrolirani in konstantni toploti...

posledica: UGODJE IN ZNIŽANJE STROŠKOV

OGREVANJA.

Ali je zagotovljena topla sanitarna voda?

Popolnoma nobene razlike ni čutiti. Ecodan/Zubadan zagota-

vljata sanitarno vodo do 60°C, pri zunanji temperaturi -15°C, brez vklopa vgrajenega elektro grelca (le ta se vklopi pri povečani po-rabi oz, nižjih zunanjih tempera-turah). Kako namestiti ECODAN/ZU-BADAN sistem v nove ali obsto-ječe objekte, kako lahko upora-bljamo zunanje enote POWER INVERTER s ploščnim toplo-tnim izmenjevalcem, za priklop na obstoječe zalogovnike in vse dodatne informacije o principu delovanja, tehnične podatke in informacije o nadaljnji prodaji in sodelovanju nas pokličite ali se oglasite v naših poslovnih prosto-rih REAM d.o.o. v Trzinu. Z vese-ljem vam bomo odgovorili. Mateja Mauser,

REAM d.o.o., pooblaščeni in uradni uvoznik in distributer

Ecodan/Zubadan sistemov.

TČ ZUBADAN Mitsubishi electric in sistem ECODANEcodan predstavlja novo dobo varčne priprave tople sa-nitarne vode in ogrevanja, ki deluje le v kombinaciji z zunanjo enoto Zubadan proizvajalca Mitsubishi Electric, ki je v svetovnem merilu vodilni v ustvarjanju udobnega življenjskega okolja.


Naloga radiatorja je, da ustvari v prostoru prijetno toploto. Pri centralnih ogrevanjih je nosilec toplote voda. Vodo ogrevamo v kotlu in jo nato, preko cevne in-stalacije, vodimo do radiatorjev.

Da bi pretok vode, v cevnih in-stalacijah, potekal brezšumno, je potrebno poskrbeti za dobro odzračenje cevne instalacije in radiatorjev, na najvišjih mestih. V kolikor ne poskrbimo za pravilno

prezračevanje, se zgodi, da voda ne bo prenašala samo toplote, temveč tudi zvok, oziroma šume-nje. Zvoki v cevni instalaciji in ra-diatorjih so zelo moteči. Pojavlja-jo se dalj časa, z enako močjo in jih zaznamo kot šumenje. Seveda pa zvoki, oziroma šumnost, niso odvisni samo od slabega prezra-čevanja instalacije in radiatorjev. Velik problemi predstavljajo pred-vsem novejše izvedbe centralnih ogrevanj, kjer se najpogosteje so-očamo z različnimi zvoki.

Le ti nastajajo zaradi velikih hi-trosti pretoka ogrevalnega medi-ja, ki se pretaka po minimalno di-menzioniranih dimenzijah cevi in s tem povezanega prevelikega di-

ferenčnega tlaka. Šumnost izsto-pa predvsem v zapornih organih. S hidravličnim uravnovešenjem ali s kakšnim drugim posegom, s katerim odpravimo prevelik dife-renčni tlak, lahko šumenje odpra-vimo.Moteč pojav pri centralnem ogrevanju povzroča tudi občasno pokanje.

Nastanek pokanja je težje do-ločiti, saj se pojavlja le občasno. Pomotoma pa jih večina pripisuje radiatorjem. Večino zvokov pov-zroča raztezanje v razdelilnem sistemu, še posebej v primeru hitrega ogrevanja.

Če preprečimo raztezanje, pri prehodu skozi zid ali strop, na primer z betonom, brez ustrezne izolacije do cevi, pride do poka-nja. Vse dokler je oprijemalna sila betona do neizolirane cevi večja, od sile raztezanja, ne slišimo ni-česar. Ko pa postane raztezanje

premočno, zaslišimo v radiatorjih pok, v neenakih presledkih. Za nastanek poka ni kriv radiator, ampak je vzrok za to potrebno poiskati drugje.

Zato je prav, da nameščanju cev-ne instalacije, skozi zidne in stro-pne prehode, namenimo veliko pozornost.Da bi že pri izvedbi del preprečili nastanek pokanja, je priporočljivo, da cevi, skozi prehode, zaščitimo, s primerno izolacijo tako, da ni dotikov, ki bi preprečevali raztezanja cevi.

Poskrbeti je tudi potrebno, da so vsa cevna držala opremljena s plastičnimi vložki.

S tem omogočimo drsenje cevi in istočasno preprečimo prenos zvo-kov po ceveh. Tudi vse nosilne konzole za radiatorje je potrebno opremiti s plastičnimi vložki, da preprečimo direkten stik.

Ropot v radiatorjihDa do motečih zvokov v radiatorjih ne bo prihajalo, je po-trebno že pri načrtovanju ogrevalnega sistema poskrbeti, da se temu izognemo. Moteč zvok v radiatorjih lahko od-pravimo na različne načine.


Zraven ugodja moramo upošte-vati tudi energijsko učinkovitost in prijaznost do okolja, kar je po-vezano tudi s stroški. V zadnjih letih je cena kuriv občutno pora-stla. Vendar pa niti najsodobnej-ši in najučinkovitejši kotel, v še tako dobro izoliranem objektu, ne more ustvariti prijetne tempe-rature, če ga ne podpira primeren regulacijski sistem. Samo nakup in vgradnja dobrega regulacijske-

ga sistema ni dovolj, če nam dela ne bo opravil za to usposobljen strokovnjak. Napake bodo opa-zne že takoj, ob prvih hladnih dnevih. Vsekakor pa je dobro, da moderno ogrevanje stanovanjske hiše reguliramo v dveh stopnjah: neposredno na kotlu za centralno ogrevanje in na radiatorjih s ter-mostatskimi ventili (slika 1). Le, če oba sistema delujeta usklajeno, bomo imeli ustrezno ogrevanje in

s tem manjše stroške. Najpogo-stejša napaka je napačna name-stitev regulatorja kotla (napačna krivulja ogrevanja). Instalaterji praviloma upoštevajo srednje vrednosti, kar pa ne daje pravilne krivulje ogrevanja.

Avtomatična regulacija ogreva-nja, ki deluje z zunanjim tipalom, zunanje temperature, deluje le pozimi, ko se zunanje tempera-ture znižajo, pod mejo zmrzova-nja. V prehodnem obdobju, to je spomladi in jeseni, je najbolje ogrevanje regulirati ročno. V tem

primeru, s termostatskimi ventili ne prihranimo energije za ogre-vanje, ker morajo ventili stalno izravnavati napačno temperaturo v kotlu. Radiatorji so tudi pozimi segreti le v zgornji tretjini.

Zato je prav, da krivuljo ogreva-nja, naravnamo na spodnje po-dročje. To terja manjšo moč kotla in temperature vode so lahko nižje. Da dosežemo, v prostoru,

čim ugodnejšo temperaturo, ter-mostatske ventile povsem odpre-mo. To je potrebno tudi zato, da ti takoj reagirajo na dodatno ogre-vanje prostora, z lončeno pečjo ali s soncem in zaprejo radiator ter s tem prihranijo energijo za ogreva-nje. Krivuljo ogrevanja naj določi pristojni strokovnjak.

To delo je dokaj zamudno, zato si lahko pomagamo z avtomatom in mikroprocesorjem. Ta naprava lahko sama programira ogrevalno krivuljo, glede na dejansko stanje. Na sliki 2 je prikazana nastavitev

krivulje za sisteme z nizko tempe-raturo.

Različne vrste regulacije je mo-goče vgraditi v nove, oziroma obstoječe naprave za ogrevanje. Pred samo vgradnjo se je potreb-no posvetovati s strokovnjakom, ki predhodno pregleda obstoje-či ogrevalni sistem in ugotoviti, ali je še v takšnem stanju, da bo vgradnja regulacije še smotrna.

Nepravilna regulacija ogrevanjaZ ogrevalnim sistemom zagotavljamo potrebno tempe-raturo v bivalnih in delovnih prostorih, pri nizki zunanji temperaturi. Delovanje ogrevalnega sistema mora biti prilagojeno zunanjim pogojem in zahtevam, uporabnikov prostorov. Energijsko učinkovito delovanje ogrevalnega sistema, lahko zagotovimo s kakovostno regulacijo.

� Slika 1 – Regulacija s termostatskimi ventili � Slika 2 – Regulacija velja samo za sisteme z nizko temperaturo


Energija je naša prihodnost, zato smo vedno bolj pripravljeni var-čevati z njo. Toplotna črpalka zrak-voda v deljeni izvedbi omo-goča kulturo boljšega, varčnega in ekološko naravnanega bivanja.

Ecodan, toplotna črpalka zrak-voda je sistem v deljeni izvedbi (split sistem) sestavljen iz zuna-nje enote, ki je proizvod MIT-SUBISHI ELECTRIC in notra-nje vodne enote, ki je proizvod BORÖ. Notranja enota je na zunanjo enoto priključena prek freonskega cevnega razvoda.

Proizvajalca sta znanje in naju-činkovitejše tehnologije združila v toplotno črpalko split sistem zrak-voda, kar mogoča energet-

sko varčno in učinkovito ogreva-nje prostorov in pripravo tople sanitarne vode ter enostavno upravljanje celotnega sistema.

Toplotne črpalke-zunanje enote, delujejo z visoko učinkovito in varčno invertersko tehnologijo.

Pri sestavi sistema v deljeni iz-vedbi lahko izbiramo med dvema serijama zunanjih enot MITSU-BISHI ELECTRIC, serijo PO-WER INVERTER in serijo ZU-BADAN. Zunanje enote so izredno diskre-tne do okolice, saj so kompaktne in tihe. ZUBADAN lahko deluje vse do zunanje temperature -25 °C, brez dodatnega električnega grelnika pa lahko vzdržuje kon-

stantno nazivno grelno moč do zunanje temperature -7 °C in nižje (odvisno od modela). Po-leg tega se temperatura vode v sistemu Zubadan dvigne dvakrat hitreje kot pri navadni toplotni čr-palki zrak-voda.

Notranja vodna enota vsebuje vse bistvene elemente: hidravlič-no enoto, rezervoar za vodo (185 l ali 285 l) iz nerjavečega jekla, tripotni ventil, obtočno črpalko, mrežasti filter, ekspanzijsko po-sodo in regulacijski vmesnik, po-vezan z zunanjim in prostorskim senzorjem temperature. Notranja enota zavzema manj kot 0,4 m2 površine.

Rezervoar za vodo s sistemom »tank-in-tank« oz. »rezervoar v rezervoarju« zagotavlja odlično toplotno izmenjavo in zmanjša nastajanje vodnega kamna: to-pla sanitarna voda se zadržuje v

nepropustnem rezervoarju, ki je nameščen znotraj drugega rezer-voarja, napolnjenega s toplo vodo ogrevalnega toka. Rezervoar za vodo prostornine 185 l ali 285 l je iz nerjavečega jekla, želeno temperaturo doseže v samo 30 minutah, sanitarna voda se zelo hitro ogreje.

ECODAN – toplotna črpalka zrak-vodaECODAN – toplotna črpalka zrak-voda je sistem v delje-ni izvedbi (split sistem), ki omogoča učinkovito in poceni ogrevanje prostorov in sanitarne vode

Slovenski distributer klimatskih naprav in toplotnih črpalk Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/338 49 99, www.klimatiziramo.si

Poceni in učinkovito gretje s toplotno črpalko

MITSUBISHI ELECTRIC


Zaradi različnega področja upo-rabe je bilo potrebno izpolniti določene zahteve, ki bi zadovolje-vale čim širšo uporabno področje. Poleg tehnično predpisanih zah-tev, so proizvajalci grelnih teles, posebej pazili na sodobno obliko.

Armature v grelnem telesu mo-rajo biti skrite – integrirane. Termostat (tipalo), je nameščen horizontalno, v grelno telo , osta-li elementi pa so nameščeni za ogrevalno ploščo, pri enovrstnih grelnih telesih, pri večvrstnih pa med ploščama (slika 1).

Univerzalna garnitura ventilov je sestavljena iz spodnjega razdelil-ca, zgoraj je armatura ventila, z ventilskim vstavkom, termosta-tom in dvižno cevjo, ki oba dela med seboj povezuje (slika 2). Vsi deli, na ogrevalu, so vgrajeni v

dodelano grelno telo. Uporabljajo se lahko za enocevni, kot tudi za dvocevni ogrevalni sistem.

Termostate lahko izbiramo med različnimi proizvajalci. V vsakem primeru je možno s pomočjo brezstopenjsko nastavljive pre-mostitve, v spodnjem delu raz-delilnika, korigirati ekonomično uporabo enocevnega sistema, tudi med obratovanjem. S popol-no zaporo premostitve (Bypas-sa), je razdelilnik pripravljen za uporabo pri dvocevnem sistemu. Prav tako, lahko dosežemo spre-membo kv vrednosti. Spodnji razdelilnik uporabimo za priklop grelnega telesa na sistem cevne instalacije.

To nam omogoča hitro in eno-stavno montažo. Pri uporabi do-delanih grelnih teles, z integrira-

nimi ventili, moramo upoštevati še nekatere dodatne točke.

�Enocevni sistem: Pri enocev-nem je krožni vod povezan z grelnimi telesi, ki imajo se-števek učinka 12 kW in mini-malno predtočno temperaturo okoli 110 oC. Razdelilnik ima, s strani proizvajalca, določe-no odstopanje termostatskega ventila 2 K, pri pretoku ogre-valnega medija, skozi grelno telo in 35 % nastavitev krožne-ga pretoka. Za natančno prila-goditev, na lokalne pogoje in za optimiranje tlaka, ga lahko, tudi pri delovanju ogrevalne naprave, stopenjsko nastavi-

mo. Pri enocevnem sistemu na-stajajo toplotni mostovi, zaradi pretoka medija preko premo-stitve (Bypassa). Tega proble-ma so se lotili z natančnostjo in skonstruirali povezavo, ki ta toplotni most povsem izniči.

�Dvocevni sistem: S pomikom vretena v levo, je, po diagramu, možna nastavitev kv vrednost. Ta prednastavitev ima nalogo, da ogrevalno napravo, hidra-vlično uskladi, glede na izračun cevnega omrežja in tako termo-statskemu ventilu omogoči ne-moteno delovanje. Prav tako, je ta nastavitev možna v času delovanja naprave.

Dodelana grelna telesa z integriranimi ventiliZa poenostavitev montaže, grelnih teles, so na tržišču, že dalj časa, na razpolago dodelana grelna telesa, ki imajo vgrajen regulacijski ventil.

� Slika 1 – Izvedba s termostatsko glavo pri dodelanih radiatorjih

� Slika 2 – Dodelani radiator z vgrajeno ventilsko garnituro

Ecodan predstavlja večstransko rešitev, primerna je tako za ogre-valni sistem za novogradnjo kot za prenovo obstoječega ogre-valnega sistema. Zato tudi pri prenovi vgradnja notranje enote ne zahteva dodatnega dela v sta-novanjskih prostorih, saj se pri-lagaja obstoječemu ogrevalnemu sistemu.

Pri obstoječih bivalnih objektih, ki se ogrevajo s kotlom na kurilno olje ali plin, lahko s toplotno čr-

palko zrak- voda Ecodan, porabo energije zmanjšamo tudi do tri-krat. Energijska poraba, in posle-dično tudi prihranki, je odvisna od temperature vode, ki kroži v radiatorjih centralnega ogrevanja, in od zunanje temperature okolja, kjer se bivalni objekt nahaja.

Pri novogradnjah je talno ogreva-nje v kombinaciji z zunanjo enoto sistema v deljeni izvedbi, toplotno črpalko Zubadan, idealen način ogrevanja, saj Zubadan omogo-

ča učinkovito gretje tudi pri nizki temperaturi vode v sistemu (pri-bližno 35 °C). Poleg tega visok koeficient učinkovitosti toplotne črpalke Zubadan omogoča opti-malne energetske prihranke.

Napreden daljinski upravljalni sistem omogoča nenehno gretje, na zahtevo uporabnika pa lahko daje prednost pridobivanju tople sanitarne vode. Zahvaljujoč dve-ma senzorjema temperature pri svojem delovanju upošteva zuna-

njo temperaturo in temperaturo v prostoru. Upravljalni sistem je bil zasnovan za možno povezavo na drug grelni vod. Ogrevanje hiše in pridobivanje sanitarne tople vode se programirata posamezno, prav tako kot prehod z zimskega na poletni način upravljanja sistema.

Avtor: Primož Kompara

VITANEST d.o.o. Industrijska cesta 9, Kromberk 5000 NOVA GORICA


Kotel je sestavljen iz dveh izgore-valnih komor, ki sta medsebojno ločeni s šobo, s kuriščem v kate-rem je na spodnji strani name-ščen ognje-odporni betonski vlo-žek z vzdolžno odprtino za odvod dimnih plinov. Ognje odporna

betonska šoba tvori srce kotla, ki zagotavlja zanesljivo delovanje pri visokih temperaturah, okrog 1000 oC.

Termični betonski deli v prede-lu kurišča, kjer se odlaga pepel, akumulirajo toploto izgorevalnih dimnih plinov, hkrati pa poveča-jo toploto na površini termičnih betonskih delov, ki delujejo kot »katalizator« izgorevanja. S tem je v kotlu zagotovljeno čisto izgo-revanje dimnih emisij.

Za izdelavo termičnih betonskih delov so bili uporabljeni zelo stro-gi kriteriji. Tudi oblika je razvita na osnovi dolgoletnih izkušenj da se lahko dosegajo najboljši rezul-tati izgorevanja.

Termični betonski deli so pri kur-jenju obremenjeni z zelo visoko temperaturo in so zato narejeni iz več delov,da je omogočeno razte-zanje oziroma diletacija.

Vsak termični betonski del se izdela v posebni peči, kjer ga pu-stijo nekaj dni, da pridobi primer-no trdnost in želene mehanske lastnosti. Za dosego ustrezne trdnosti se termični beton še do-datno armira z jeklenim materia-lom, kar dodatno zagotavlja dol-go življenjsko dobo.

V izgorevalnem prostoru pod ter-mično betonsko ploščo je ognje-odporen prostor za pepel.

V zadnjem delu kotla se nahaja navpični izgorevalni kanal, ki je na vrhu opremljen z loputo za či-sto izgorevanje. Zraven se nahaja še nastavek za priključitev odvo-dnega dimnega kanala.

Velika prednost uplinjevalnih kotlov ATTACK DP, je veliko kurišče, s katerim je omogočeno kurjenje tudi z daljšimi, do 500 mm dolgimi poleni. Dodatno prednost imata kotla z močjo 75 in 95 kW, katerih kurišče omogo-ča nalaganje do 1 m dolgih lesnih polen. Prednost obeh kotlov bodo še posebej cenili mizarji oziroma vsi, ki imajo opravka z lesnimi od-padki večjih dimenzij.

Uplinjevalni kotel na lesno biomaso ATTACK DPKotel je izdelan za kurjenje lesa po principu uplinjanja in z uporabo sesalnega ventilatorja za odvod dimnih plinov iz ogrevalnega kotla.

Francoski proizvajalec toplotnih črpalk Airwell, je pred enim letom predstavil revolucionarno novost - visokotemperaturno toplotno črpalko ZRAK-VODA ki segreva vodo do 65°C tudi pri temperaturi zunanjega zraka do -20 °C in to ob izredno visokih izkoristkih.

Vse to je plod dolgoletnega razvoja toplotnih črpalk, ki sega vse v leto 1947, ter Airwellove patentirane dvostopenjske tehnologije, ki omogoča široko območje delovanja in vsestransko uporabnost. Pri snovanju naprave so bila glavna vodila doseganje visokega izkorist-ka COP, doseganje nizkega nivoja glasnosti, dolga življenjska doba in velika fleksibilnost naprave glede na zahteve posameznika.

Toplotna črpalka PAC HT je posebej namenjena zamenjavi obstoje-čih kotlov, ter je primerna tako za ogrevanje z radiatorji kakor tudi za pripravo tople sanitarne vode čez vse leto. Zaradi tri stopenjske regulacije moči in zmogljivega mikroprocesorja se naprava lahko prilagaja trenutnim potrebam po potrebni toploti glede na zunanjo temperaturo skozi celo leto. V kombinaciji s široko paleto originalne

dodatne opreme, postane toplotna čr-palka PAC HT zelo učinkovit in eno-staven sistem ogrevanja vaše nove ali stare hiše.Za izračun potrebne kapacitete in predvidenega znižanja stroškov ogrevanja na letnem nivoju Vam ponujamo poseben program, ki tudi grafično prikaže stanje pred vgradnjo toplotne črpalke ter po njej.


Ogrevanje s toplotno črpalko

Sisteme s toplotno črpalko obi-čajno izvedemo tako, da lahko z

njimi hkrati ogrevamo in hladi-mo objekt. To je z energetskega, ekološkega in tudi ekonomskega vidika najugodnejša rešitev.

Pri ogrevanju s toplotno črpalko sonce prispeva do 75% potrebne energije, ki je shranjena v oko-lju. Toplotna črpalka deluje s pomočjo vode, zemlje in zraka. Toplotna črpalka potrebuje za de-lovanje tudi električno energijo in sicer za pogon kompresorja.

To je približno 1/4 toplote za ogrevanje hiše. Preostali del to-plote izvira iz toplotnega vira, na katerega je toplotna črpalka priključena. Razmerje med prido-bljeno toplotno energijo in pora-bljeno pogonsko eneregijo je za toplotne črpalke – zrak približno 3,5; za toplotne črpalke -zemlja približno 4,0 in toplotne črpalke -voda približno 4,5.

V principu je toplotna črpalka podobna kompresorski hladilni napravi in ima tudi enake sestav-ne elemente: kompresor, konden-zator, dušilni ventil in uparjalnik

Razlika je v tem, da hladilna na-prava z uparjanjem hladilnega sredstva odvaja toploto iz prosto-ra, to pomeni, da znižuje tempe-raturo, medtem, ko toplotna čr-palka, s kondenzacijo delovnega sredstva, dovaja toploto v prostor.

Pri tem izkoriščamo pojav, da se tekočine pri visokem tlaku upar-

jajo pri višji temperaturi, kot pa je temperatura uparjanja pri nižjem tlaku.

V osnovi poznamo tri izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga hladimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo.

Podtalnica

Podtalnica je še posebej ekono-mičen vir toplote, predvsem za-radi konstantne temperature med 8… 10 oC (glej sliko št. 1) skozi celo leto,v globini več kot 5 m. To je dejansko konstantna tempera-turna raven, ki omogoča mono-valentnim toplotnim črpalkam delovanje preko celotne kurilne sezone.

S toplotno črpalko »voda - voda« dosegamo visok izkoristek, oziro-ma visoka grelna števila konstan-tno, preko celega leta. Z relativno visoko temperaturo toplotnega vira je razmerje med skupno pri-dobljeno energijo in vloženo elek-trično energijo najvišje. Vsi ogre-valni sistemi »voda - voda« nudijo

Segrevanje vode, s toplotno črpalko »voda/voda«Voda ni kot zrak. V okolju je povsod ni na razpolago, predvsem ne v izobilju. Vendar pa obstajajo tudi v vodi različni načini, da lahko uporabimo v vodi nabrano koli-čino toplote.

Legenda k sliki 2:

1. Presek studenca2. Prerez dna studenca3. Prerez cevi za filter4. Nasuti pesek okoli filtra5. Glinena zavora6. Nastavna cev za filter7. Odvodna cev8. Priključna glava 9. Odprtina za dovod kabla10. Jašek studenca11. Dovodna in odvodna in-

stalacija12. Zaporni ventil13. Prazna cev14. Potopna črpalka15. Rezervna črpalka16. Prazna cev17. Manometer18. Izpust za vodo19. Merilnik temperature20. Varovalo pretoka � Slika 2 prikazuje strukturo upravičenosti za izgradnjo vodnjaka.

�Za izvedbo vseh vrtin in cevovodov se morajo uporabljati izključno le nerjaveči materiali.

� Slika 1 – Podtalnica se v zemlji segreva, temperatura je odvisna od globine in letnega časa


zelo široko področje uporabe ogrevanja in ohlajevanja, skupaj s pripravo sanitarne vode. Sistem toplotne črpalke voda-voda zago-tavlja največ energije po najnižji ceni.

Za pridobivanje toplote iz podtal-nice potrebujemo dva vodna zaje-tja ali studenca. Iz enega zajetja, podtalnico črpamo in jo, preko toplotne črpalke, vodimo do dru-gega vodnjaka (ponorja), kjer jo ponovno vračamo pod površino zemlje (slika št. 2).

V peščenih tleh ali pri zelo globo-ki podtalnici lahko izvedemo tudi zemeljske vrtine – sonde.

Uporaba podtalnice je primer-na, če se, na zemljišču, kjer stoji zgradba za ogrevanje, podtalni-

ca ne nahaja globlje od 20 ... 25 m. Pomembno je, da je voda na razpolago v zadostnih količinah in, da je struktura tal primerna. Posebno pozornost je pri vsem tem potrebno nameniti temu, da je vode zadosti tudi v sušnem ob-dobju.

Za enodružinsko hišo s toplotni-mi potrebami med 12….15 kW, potrebujemo toplotno črpalko z močjo okoli 2,5 m3/h. Seveda pa si je potrebno pred uporabo pod-talnice pridobiti, od pristojnega organa, dovoljenje za njeno upo-rabo. Da ugotovimo, če količina vode ustreza vsem zahtevam, je priporočljivo predhodno izvesti meritve z preizkusno vrtino.

Drugi in ključni dejavnik za od-ločitev uporabe podtalnice je

vsekakor kvaliteta vode. Potrebna je analiza vode, ki nam da infor-macijo o tem, kateri materiali so najprimernejši za izdelavo upar-jalnika toplotne črpalke. Razen tega se, s pomočjo prisotnega že-leza in mangana oceni, če obstaja nevarnost za vodo v črpalnem vodnjaku.

Na podlagi vseh potrebnih razi-skav in analiz se pričakuje dovo-ljenje od pristojne institucije za uporabo podtalnice, za izrabo to-plote. Izvedbo vrtine in vodnjaka lahko izvede samo za to pristojno podjetje.

Pri uporabi podtalnih voda, v glavnem, uporabljamo potopne črpalke. Za uporabo do maksi-malne globine 6 m lahko uporabi-mo tudi centrifugalno črpalko , ki jo vgradimo nad površino zemlje. Potrebno dimenzijo črpalke izra-čunamo, glede na velikost toplo-tne črpalke in količino volumske-ga pretoka vode.

Za približni, oziroma grobi izra-čun se lahko poslužimo podatkov v preglednici št. 1. Pri tem lahko pride do povprečne ohladitve podtalne vode za približno 4….5 K. Določanje črpalne višine je odvisno od tlačnih izgub toplo-tne črpalke, cevne instalacije, od

vgrajenih armatur, kakor tudi od višinskega razmerja, med nivo-jem podtalnice in nivojem kon-denzatorja v toplotni črpalki.

Hidravlična povezava med lego vodnjaka za toplotno črpalko – voda/voda je prikazana na sliki št. 3. K temu je nujno dodati, da je potrebno v črpalnem jašku na-mestiti povratni ventil, da se pre-preči delovanje črpalke, ko je cev prazna. Za zajetje večjih delov umazanije se vgradi vodni filter.

Vodnjak moramo, na primer, pred zagonom predhodno dobro očistiti in sprati. Da to lahko izve-demo je potrebno vgraditi kratko cevno povezavo (bypass), z odgo-varjajočimi zapornimi organi in potrebnimi preseki.

Poleg tega je priporočljiva še vgra-dnja varovala za količino preto-ka, da se v primeru prenizkega vodnega pretoka ali prevelikega onesnaženja vode, črpalka izklju-či in prepreči zamašitev filtra.

S tem lahko preprečimo poškod-bo pretočne črpalke, kakor tudi zamrznitev uparjalnika v toplotni črpalki. Poleg vsega navedenega je priporočljiva tudi vgradnja vo-dnega števca.

Površinske vode

Za izraz površinske vode sma-tramo stoječo in pretočno vodo, ki se nahaja na površini zemlje. Površinska voda, kot toplotni vir ni tako zanimiva za izkoriščanje, kot podzemna, saj se njena tem-peratura spreminja v odvisnosti od temperature zraka v okolju.

�Preglednica št. 1: Toplotna moč toplotne črpalke v kW

Legenda k sliki št. 3

1. Voda / voda, toplotna čr-palka

2. Fleksibilni priključki 3. Zaporni organ4. Prezračevalnik 5. Potopna črpalka 6. Povratni ventil 7. Filter 8. Kratka vezava z zapor-

nim organom 9. Priključek za jemanje

vzorca vode 10. Predtok in povratek ogre-

valnega sistema � Slika 3 – Povezava podtalnice s toplotno črpalko za ogrevanje »voda/voda«


Med stoječo vodo prištevamo ribnike in jezera, med pretočne pa potoke in reke. Površinske vode so zelo dober toplotni hranilnik, vendar so izpostavljene večjim sezonskim temperaturnim niha-njem.

Tudi v normalnih zimskih mese-cih lahko, v večini primerov pade temperatura vode na površini pod +7….+5 °C, kar povzroča nevar-nost zaledenitve uparjalnika to-plotne črpalke. Zato je v takšnih primerih priporočljiva vgradnja bivalentne toplotne črpalke.Pogo-ji za odvzem toplote v površinskih vodah so približno enaki kot za uporabo podtalnice.

Priporoča se:

� da se nahaja toplotni hranilnik vode čim bližje zgradbi, ki jo že-limo ogrevati � da ima vodni zbiralnik zado-stno količino vode, ki odgovar-ja zahtevanim potrebam ogre-vanja s toplotno črpalko � da je voda primerne kakovosti

� kvaliteta vode mora ustrezati zahtevanim uredbam

Pri odvzemih pretočne vode mo-ramo vgraditi umirjevalni bazen, oziroma korito. V vodi nahajajo-če se delci umazanije in usedlin se tukaj lahko deponirajo na dno korita.

Načeloma, pa je potrebno kasneje poskrbeti, da, z določenimi časov-nimi intervali in s pomočjo odgo-varjajočega filtra, ki ga vgradimo v cevno instalacijo, vodo očisti-mo vseh nečistoč. Pri odvzemih vode, kjer je prisotna velika sto-pnja umazanije, je najprimernejša uporaba toplotnega menjalnika ali vgradnja večjega števila cevi.

Pri slednjem zapisanem primeru bo, potem odvzeta toplota, preko vmesnega preklopnika, napol-njenega s slanico, dovedena do toplotne črpalke. Materiali za iz-vedbo cevne instalacije in priklop toplotne črpalke se izberejo glede na kvaliteto vode, ki jo bomo upo-rabljali v ta namen.

Zaščitite se pred nevarnim sončnim UV sevanjem

Zadnja leta zdravniki ugota-vljajo vse več sončnih ope-klin, poškodb kože, nee-nakomerne pigmentacije, razvoj sive mrene, staro-stne mrene in primerov kožnega raka. Dokazano je, da je UV sevanje rako-tvorno.Eden izmed glavnih ra-zlogov za bolezni kože je vedno tanjša ozonska plast, ki prepu-šča vse več nevarnih ultravijolič-nih žarkov, ki jih oddaja sonce.

Najbolj je izpostavljenost UV se-vanju nevarna za dojenčke, otro-ke in mladostnike ter odrasle s številnimi pigmentnimi zname-nji in svetlejše polti.

Sevanju smo izpostavljeni vsi. Zato je še toliko bolj pomemb-no, da imamo vedno pri sebi merilnik UV sevanja, ki nam izmeri varno izpostavljenost UV sevanju, saj kreme za sončenje

delujejo le krajši čas in ne nudijo dolgotrajne zaščite.

Nevarno UV sevanje je prisotno tudi v oblačnem vremenu ali ko nimamo ob-

čutka vročine, kot na primer v gorah, v vetrovnem vremenu, v vodi ... Posredna nevarnost je tudi odsev UV žarkov od svetle-ga peska, snega ali vode.

Na slovenskem trgu vam pred-stavljamo novosti, ki vam bosta v pomoč vedno, ko se boste od-pravili na prosto. UV merilnik lahko kupite v vaši najbližji le-karni in se zaščitite pred nevar-nim sončnim sevanjem.UV merilnik Evertone ED-UV650 UV merilnike zastopa podjetje

Trion iz Ljubljane.http://www.trion.si

ta- d

Neprivrem

čutk


S široko paleto izdelkov želimo pokriti celotno področje uporabe sanitarne tehnike v kopalniških in sanitarnih prostorih. Zadovo-ljimo lahko potrebe po zelo raz-ličnih načinih vgradnje in ponu-jamo rešitve za praktično vsako situacijo.

Glede na način vgradnje je v po-rastu uporaba suhomontažnih elementov. V blagovni znamki LIV so tovrstni izdelki združeni v družini LIV-FIX. Družino sesta-vljajo suhomontažni elementi z več različnimi tipi splakovalnikov, suhomontažni elementi za umi-valnik, bide, pisoar, sifon pralnega stroja.

Prav tako so v družini suhomon-tažni elementi za opore, držala in druge elemente, ki so prisotni v sodobnih kopalniških prostorih.

Tokrat podrobneje predstavlja-mo novi izdelek družine suho-montažnih elementov; LIV-FIX suhomontažni element s spla-kovalnikom 7512 za visečo WC školjko, standard, H=115 cm. Tako splakovalnik kot tudi sam suhomontažni element sta popol-noma nova izdelka in imata več naprednih lastnosti;

Način vgradnjeIzdelek je namenjen vgradnji v montažne stene, kot samostojni element za predstensko inštalaci-jo v suhi montaži, za predstensko kotno inštalacijo ter za univer-zalno masivno zidavo s stensko inštalacijo.

Aktiviranje splakovalnika in višina elementaSplakovalnik podpira montažo aktivirne tipke spredaj, vgradna višina elementa je 1150 mm.

Volumen splakovalnika in nastavitve izpustov vodeVolumen splakovalnika je 7,5 li-tra. Serijsko vgrajena armatura za dvokoličinsko izpiranje omogoča nastavitve;

�Velika količina vode se lahko nastavi na 7,5 litra, 6 litrov ali 5 litrov. �Mala količina vode omogoča nastavitev na 3 ali 4 litre. �Armatura podpira funkcijo push-stop; ob sprožitvi velike količine vode z ponovnim pri-tiskom na veliko tipko prekine-mo iztekanje vode

Izredno tih polnilni ventil – 12

dB (prvi šumnostni razred). Ven-til zagotavlja skoraj neslišno in hitro polnjenje splakovalnika in je namenjen najbolj zahtevnim uporabnikom.

Aktivirne tipke �Na splakovalnik LIV-FIX 7512 je mogoče montirati aktivirne tipke družin Aplite, Aplite Eco, Selenite, Selenite Eco, Zircon, Ruby in aktivirne plošče senzo-rike; Aplite Senso, Aplite senso DUO, Celestine 230V, Celesti-ne baterijska. �Montaža aktivirnih tipk brez uporabe orodja. �Preprosta nastavitev regulirnih vijakov, z konstrukcijo zagoto-vljena pravilna nastavitev glo-bine regulirnega vijaka.

Posoda splakovalnika in zaščita pred rosenjem ohišja;

�Posoda in pokrov splakoval-nika izdelana iz PEDH mate-riala – material je obstojen in zagotavlja zanesljivo tesnjenje posode splakovalnika. �Posoda je pred rosenjem zašči tena z stiropor oblogo.

Kotni ventil – nove možnosti priklopa na dovodno cev in možnost kasnejše zamenjave kotnega ventila

�Kotni ventil se na dovodno cev priključi v ali izven posode splakovalnika – prilagodljivost različnim situacijam na objek-tu. �Možnost zamenjave ventila brez orodja uporabe orodja in brez posega izven posode spla-kovalnika – omogoča preprosto kasnejšo zamenjavo kotnega ventila. �Možnost priklopa dovodne cevi iz PEX materiala, plastične ali kovinske cevi. �Kotni ventil se odpira/zapira z

vrtljivim gumbom – orodje ni potrebno.

Suhomontažni element – lastnosti in dimenzije

�Okvir površinsko zaščitenega s prašnim lakiranjem v modri barvi. �Po višini nastavljive pocinkane oporne noge – razpon 0 – 240 mm. �Oporne noge so opremljene z zavoro, ki zagotavlja enostav-nejšo nastavitev višine elemen-ta. �Oporne noge omogočajo vgra-dnjo v suhomontažne predelne stene. �Po globini nastavljiva pocin-kana nosilca za predstensko montažo – razpon 120 – 200 mm – majhna globina splako-valnika zagotavlja dodaten pri-hranek prostora. �Okvir pripravljen za montažo školjke z osno razdaljo 180 ali 230 mm. �Vsi deli potrebni za priključi-tev splakovalnika so priloženi. �Opcija; montaža IR senso pro-ženja.

Garancija in servisiranje splakovalnika

�Posoda splakovalnika in nosil-ni okvir imata 10 letno garan-cijo. �Polnilni ter odtočni ventil ima-ta 2 letno garancijo. �Vse notranje dele splakovalni-ka je mogoče zamenjati skozi odprtino za aktivirno tipko, brez posega v steno. �Rezervni deli zagotovljeni.

LIV-FIX suhomontažni element s splakovalnikom 7512 izpolnju-je stroge zahteve DIN standar-dov in podpira varčevanje z vodo, zanesljivo delovanje in preprosto montažo.

Novi LIV-FIX suhomontažni element s splakovalnikom 7512V letu 2009 je ponudba izdelkov blagovne znamke LIV bogatejša za več novosti. Z novimi izdelki so okrepljene vse družine Sanitarne tehnike LIV; od družine LIV-FIX suhomontažnih elementov, družine LIV-MOUNT vgra-dnih elementov, družine aktivirnih plošč in vidnih spla-kovalnikov.



Geberit pitno vodo obravnava kot prehrambeni izdelek, zato vse od vstopa vode v objekt pa do posameznega potrošnika znotraj objekta upošteva vse predpise o zagotavljanju kakovosti. Pitna voda, ki priteče iz pipe, ni vedno okužena samo iz fizikalnih (mo-tnost, obarvanost, vonj, okus), kemičnih (težke kovine, organske snovi) ali mikrobioloških (bakte-rije, virusi, praživali) razlogov.

Do onesnaženosti lahko pride tudi zaradi napak pri projektira-nju, montaži, zagonu ali uporabi inštalacije. Zato morajo projek-tanti, inštalaterji in uporabniki prevzeti delež odgovornosti za kakovost pitne vode v objektu.Geberit sprejema ta nenehni izziv

in cilj, da pitno vodo v primer-nem stanju dostavi do vsakega izlivnega mesta s strogo uporabo primernih certificiranih izdelkov in sistemskih rešitev, ki so odo-breni s strani Inštituta za varo-vanje zdravja RS in certifikatom DVGW ter ustrezajo normam DIN za material in uporabo na področju pitne vode. Za lažjo odločitev Geberit poleg obsežne-ga in praktičnega asortimana za pitno vodo ponuja tudi celovito storitev, partnerstvo in tehnič-no podporo svojim strankam, ki podjetju zaupajo že več kot 130 let.

Za Geberitove rešitve so značilni ustrezni spoji posameznih delov v celovite sisteme sanitarne teh-

nilogije. Na področju pitne vode Geberit ponuja ekonomičnost, prilagodljivost, enostavnost in hitro montažo, svoje dolgoletne izkušnje in znanje pa prenaša v razvoj do najmanjših podrobnosti in s tem dosega svoj prepoznavni 'Know-How Installed'. Ena izmed Geberitovih sistemskih rešitev je naprava za avtomatsko sanitarno splakovanje v inštalacijah za pi-tno vodo, ki preprečuje zastajanje vode v cevovodih, ki se uporablja-

jo samo občasno. S svojimi cev-nimi sistemi Mapress nerjavno jeklo in Mepla se Geberit predsta-vlja kot celovit ponudnik na po-dročju cevnih sistemov za oskrbo s pitno vodo.

Sistem Geberit Mapress nerjavno jeklo se uporablja za inštalacije za pitno vodo, priporočljive pa so di-menzije cevi in fitingov med 12 in 108 mm. Cevi in fitingi so izdelani iz visokokakovostnega legiranega

Čista pitna voda brez kompromisovDve tretjini Zemljine površine sta prekriti z vodo. Od tega je samo 3 % sladke vode. In le 0,3 % od tega lahko izko-ristimo za pitno vodo (podzemne in površinske vode ter izviri), saj je ostali del sladke vode ujet v ledenih ploščah na obeh Zemljinih polih, v ledenikih in atmosferi. Glede na to moramo pitno vodo obravnavati kot najpomemb-nejši prehrambeni izdelek, ki ga ni mogoče nadomestiti.

� Slika 2. Naprava za avtomatsko sanitarno splakovanje � Slika 4. Sistem troslojne cevi in fitinga iz PVDF-a Geberit Mepla

� Slika 3. Sistem cevi in fitinga iz nerjavnega jekla Geberit Mapress


Lep videz kopalnice ��

��

��

� ��


Mnoge kreativne ideje za kopal-nice je mogoče strokovno izvesti samo z uporabo fleksibilnih cev-nih sistemov in zanesljivih sani-tarnih zidov.

Cevni sistem za pitno vodo Me-pla, nizkošumni kanalizacijski sistem Silent-db20 in prilago-dljivi inštalacijski sistemi GIS ali Duofix z legendarnim podome-tnim splakovalnikom ter Geberit AquaClean – WC, ki vas očisti z vodo, so izdelki, ki odlično izpol-njujejo najzahtevnejše ideje mo-derne arhitekture.

Namesto mnogih obrtnikov, ki jih je običajno težko koordinirati, je za oblikovanje kopalnice z inšta-lacijskimi sistemi Geberit odgo-vorna le ena oseba: inštalater. Ve-čino dela prevzame sam in tako poskrbi za natančno načrtovanje ter stroškovno učinkovitost. Na-

mesto večtedenske umazanije in hrupa ali celo izselitve, je nova

sanjska kopalnica nared za upo-rabo že v kratkem času.

Inštalacijski okvir za predstensko vgradnjo sestavljajo kovinski pro-fili, v njem pa je vsa dovodna in od-vodna napeljava ter priključki za posamezne sanitarne elemente.

Prednost inštalacijskih okvi-rov: pozicija sanitarnih ele-mentov ni omejena točno na

mesto, kjer napeljava izstopi iz stene, ampak se lahko postavi na poljubno mesto v prostoru.

Okvirji se postavijo tako, da povežejo stenski priključek in sanitarni element. Uporabijo se lahko tudi kot predelne stene – namestitev sanitarnih elementov je mogoča z obeh strani. Tudi iz oblikovnega vidika so takšne inštalacije zelo priljubljene, saj

Prenova kopalnice z Geberitovo sistemsko tehnikoPrenova kopalnice? Za mnoge prijetna, a hkrati zastra-šujoča misel, saj so s takim projektom povezane mnoge skrbi in obremenitve. Vendar ne nujno, saj obstajajo prefi-njene možnosti, ki omogočajo kreativno oblikovanje pro-stora ter prihranijo čas, denar in energijo. Za neskončne oblikovne možnosti pri renovaciji sanitarnih prostorov poskrbi Geberitova sistemska tehnika.

Cr-Ni-Mo nerjavnega jekla, ki je odporno proti koroziji in agresiv-nim medijem ter v vodo ne izloča težkih kovin. Zaradi homogene strukture in gladke površine sten onemogoča nalaganje vodnega kamna, s tem pa tudi nastanek bakterij.

Sistem večslojnih cevi Geberit Mepla združuje lastnosti sintetič-nega materiala z lastnostmi kovi-ne. Notranji sloj cevi je izdelan iz zamreženega polietilena (PE-Xb) in popolnoma ustreza zahtevam za živila, kar pitna voda tudi je.

Srednja, podolžno zavarjena alu-minijasta cev daje trdnost, hkrati pa tudi upogljivost in prilagodlji-vost pri montaži, ter difuzno ne-prepustnost. Cevi so dobavljive v

palicah dolžine 5 m dimenzij 16 do 75 mm ter v kolutih dolžine 25, 50 in 100 m dimenzij 16, 20 in 26 mm. Poleg večslojnih cevi Mepla so v ponudbi fitingi iz viso-kokakovostnega PVDF, t.i. rdeče litine, ter ventili za sistemsko iz-vedbo inštalacij brez nepotrebnih prehodnih kosov.

Oba sistema odlikuje inovativna tehnika spajanja s stiskanjem, za katero so potrebne medsebojno usklajene komponente: fiting, sistemska cev, orodje in čeljusti za stiskanje. Ta tehnika omogoča hi-tro in enostavno izvedbo inštala-cije za pitno vodo, vsak spoj pa je varen in trajen. Morebitne nesti-snjene spoje se odkrije že pri pre-verjanju inštalacije, saj nestisnjen spoj vedno vidno pušča. � Slika 5. Geberitova sistemska zanesljivost – nestisnjeni spoji puščajo

� Slika1: Predzidne inštalacije ponujajo dovolj prostora za odlaganje pripomočkov in kozmetike.


ponujajo dovolj prostora za odla-ganje pripomočkov in kozmetike. Predstenska inštalacija pa ima poleg prilagodljivosti in enostav-

nosti še eno pomembno pred-nost – boljšo zvočno izolacijo.

Več informacij na: www.geberit.si

� Slika 4: Večina Geberitovih rešitev se skriva v steni, ponosno pa se kažejo Geberit AquaClean – WC ki vas očisti z vodo, aktivirna tipka za podome-tni splakovalnik Sigma20, umivalniški sifon ter odtočna kanaleta Geberit Uniflex za sodobne pršne prostore.

� Slika 2: Zakrite cevi in napeljava ustvarjajo eleganco v prostoru in olajša-jo čiščenje.

� Slika 3: Brez razbijanja sten lahko postavite sanitarne elemente na poljub-no mesto v prostoru.


Večina tistih, ki redno obiskuje savno, bo gotovo potrdila, da sav-na nanje deluje pozitivno in jim zagotavlja učinkovito obrambo proti gripi. Torej je sedaj, ko se so-očamo s številnim porastom obo-lenj, lahko dodatna preventiva za svojo zaščito.

Predvsem pa se pred prihajajoči-mi mrzlimi zimskimi dnevi veli-kokrat postavlja vprašanje, kako se zavarovati pred gripo.

To je bolezen, ki ne skrbi samo vsakega posameznika, ampak je tudi skrb vzbujajoč pojav za gospodarstvo, saj izpad velikega števila delavcev, pri izbruhu epi-demije zagotovo povzroči veliko gospodarsko škodo. Za navadno gripo danes obstajajo proti takim obolenjem cepiva, vendar pa je

skrb vzbujajoča nova gripa, ki se vse hitreje širi tudi v Sloveniji.

Žal, se je že v preteklosti , veliko ljudi, cepljenju izognilo in so si raje poiskali kakšen drug in ugo-dnejši način, da so se obvarovali pred obolenjem. Tako iz leta v leto raste zanimanje posamezni-kov za obisk v savnah. Raziskave, ki so jih naredili že v preteklosti, kažejo, da lahko z uporabo sav-ne, dosežemo učinkovito zaščito pred obolenjem navadne gripe, že v jesenskem obdobju.

Za zaščito nove gripe, še raziska-ve niso potrjene. Jesensko obdo-bje je sicer za nas letni čas, ko je za instalatersko stroko veliko dela in prav je, da si najdemo čas tudi za zaščito našega imunskega sistema, ne glede, za katero vrsto

gripe se gre. V jesenskem letnem času se pogosto srečujemo s hitri-mi temperaturnimi sprememba-mi, zato je savna v tem obdobju vsekakor dobrodošla, saj lahko, le tako, svoje telo pripravimo na te spremembe in ga utrdimo. Seve-da pa je savna idealna tudi s psi-hičnega vidika, saj ugodno vpliva na telo in nas sprošča. Toplota savne pospeši v telesu produkcijo

interference, saj substance, ki so v krvi, igrajo odločilno vlogo v bor-bi pred izvorom bakterij.

S tem dosežemo zadostno obrambo pred izbruhom gripe. Uporaba savne je koristna tudi za zaščito pred prehladom, saj reak-cija, ki nastaja, zaradi spreminja-

nja temperatur, ugodno vpliva na ožilje človeka in ščiti sluznico dihalnih poti.

Ohladitev na svežem zraku, mr-zlo tuširanje ali kopanje v mrzli vodi, povzroči ponovno zoženje ožilja, ki se je razširilo, zaradi veli-kega pregrevanja telesa v času, ko smo se zadrževali v savni. K po-polni razširitvi ožilja vpliva tudi

topla, nožna kopel. Menjajoča se kopel s toplo/hladno vodo pa do-bro pripravi naše telo za hladnej-še jesenske dni.

V kolikor pa bo imela vpliv tudi pri preprečevanju nastanka in šir-jenje nove gripe, pa bo zadovolj-stvo še veliko večje.

Savna – obramba proti gripiUporaba savne zagotavlja, tudi s psihičnega vidika, dobro pripravo za hladne jesenske dni, saj vodi toplota, v kabini savne, k psihični sprostitvi.


Za sodobne eno ali dvodružinske hiše obstaja danes zahtevna hišna tehnologija, ki jo prilagajamo za vsak primer posebej. Tako se po-glavje »Moderna hišna tehnika« načeloma deli na tri osnovne dele:

1) Hišna instalacija

V tem prvem delu se obravnavajo objekti in naprave, ki naredijo ži-vljenje v hiši udobnejše in lepše:

�Kvalitetno prezračevanja �Pitna voda �Ogrevanje vode �Sanitarna instalacija �Zbiranje deževnice �Elektro instalacije �Centralno sesanje prahu �Energijsko varčni gospodinjski aparati

2) Energija v hiši

V drugem delu se je potrebno seznaniti z rešitvami, kako zago-toviti potrebno energijo za ogre-vanje prostorov in proizvodnjo tople vode:

�Sončna energija, ki je neizčr-pen in brezplačen vir �Zelena električna energija za lastne potrebe �Fotovoltaika �Toplotne črpalke �Ogrevanje z lesnimi peleti �Kamini �Lončene peči �Zgorevanje lesa z uplinjanjem �Daljinsko ogrevanje �Zemeljski plin �Utekočinjeni naftni plin �Direktno električno ogrevanje

3) Nizkotemperaturni ogre-valni sistemi

V zadnjem, tretjem delu se je po-trebno seznaniti z rešitvami, kako zagotoviti prijetno porazdelitev toplote, še posebej s pomočjo stenskega in talnega ogrevanja. V hiši so speljane številne instala-

cije, od kleti in delno tudi preko strehe. Po arhitektonskih rešitvah je primerno, v kolikor je to tudi mogoče, da ležijo prostori z vo-dovodno napeljavo eden nad dru-gim. V zasnovi, ko gradimo hišo, za več generacij, je priporočljivo, da se vse instalacije izpeljejo v centralnem instalacijskem jašku.

Nasvet

Investirajte samo v ogrevanje, ki naredi celotno hišo prijetno toplo, vključno s pripravo tople vode! Zavarujte celoten sistem, da bo lahko vedno v pogonu. To dose-žemo z vgradnjo manjše fotovol-taične naprave. Priporočljivo je, da v centralni instalacijski jašek vgradimo naslednje instalacije.

Primer: �Centralno odsesavanje prahu 1 x 44 mm � kanalizacija: 1x 100 mm �Nadzorovano prezračevanje stanovanj: 2 x 160 mm �Cev za umazano perilo:1 x 250 mm � pitno vodo na eno nadstropje: 2 x 25 mm � toplo vodo za eno nadstropje: 2 x 25 mm � topla voda, predtok in povra-tni vod: 2 x 25 mm �Solarno ogrevanje, predtok in povratni vod: 2 x 25 mm � kanal za elektro instalacije (jaki tok) � kanal za telekomunikacije

Sodoben način življenja zahteva vedno bolj kompleksne in tehnič-no zahtevne instalacije. Zato je prav, da pred izvedbo opravite po-svet, oziroma razgovor s strokov-njakom, iz določene stroke. Le dober strokovnjak vam bo lahko predstavil vrste in tip instalacije, način montaže in uporabo ter pri-mernega izvajalca, ki se ukvarja z določenimi vrstami instalacij.

InstalacijeInstalacije pomenijo ožilje v vsakem objektu. Četudi so to instalacije za električno napeljavo, vodovod, telefonijo ali za centralno ogrevanje, dejansko brez njih ne bi bilo udobnega doma in ugodnega načina življenja.


Razne vrste pip, ventilov in zasu-nov, s katerimi je mogoče zapi-rati cevovode, oziroma prekiniti pretok tekočin, plinov in pare, prištevamo med zaporne organe. Kot regulacijo pretočne količine se poslužujemo raznih izvedb.

Vodovodna pipa se šteje med najbolj poznane. Tehnično gle-

dano je pipa pravzaprav ventil. Razlika med pipo in ventilom je v osnovi. Tako je stožec pipe vr-tljivo nameščen v okrov pipe in je pravokotno prevrtan na svojo os. Na eni strani okrova je vsto-pna odprtina za medij, katerega tok hočemo prekiniti, na drugi strani pa izstopna odprtina. Če sta ti dve odprtini medsebojno zvezani z vrtino stožca, teče me-dij neovirano skozi. Druga vrsta zapornega organa je ventil. Od

zunaj prepoznamo ventil po kro-glasti odebelitvi v sredini okrova, kakor tudi po ročnem kolesu ali pa po vrtljivem ročaju v obliki križa. Ročaj je pritrjen na zunanji del vijačnega vretena. Tekočina ali plin vstopa na eni strani v okrov, se nato zaobrne in teče od spodaj navzgor skozi odprtino, imeno-vano ventilni sedež. Z vrtenjem ročnega kolesa ali vrtilnega roča-ja ventil zapremo, ker se ventilni stožec pritisne na ventilni sedež, z

Zaporni organi

Preglednica št. 1: Osnovna izvedba in način izvedbe:

Osnovna izvedba in način izvedbe

Premik zapornega dela Premočrtno Vrti se prečno okoli osi v smeri pretoka

Pretok v smer zaporePrečni pomik proti zapor-

nemu organuDaljši pomik proti zapornemu organu

Skozi zaporni organ Okoli zapornega organa

Oblika zapornega organaBatni, membranski,

klinasti

Ploščati, cilindrični, membranski, stožčasti,

krogelni itn.

Krogelni, stožčasti, cilindrični

Ploščati

Primerjava vrednosti izgub za DN 25 n. DIN 1988 T3

Klinasti zasun: 0,5Z ravnim sedežem: 7,0Membranski ventil: 7,0

Poševnosedežni ventil:2,0Krogelna pipa: 0,5 Zaporna loputa: 0,6

Primerjava vgradne dolži-ne in mere za DN 100

Preglednica št. 2: Prirobnični zaporni ventil, kompaktna izvedba

DNMere za PN 6 in PN 16 PN 6 PN 16

l [mm]

dh[mm]

h1[mm]

h2[mm]

D[mm]

k [mm]

b[mm]

a[mm]

mv [kg]

D[mm]

k[mm]

b[mm]

a[mm]

mv [kg]

15 115 100 119 153 80 55 12 74 2,6 95 65 14 74 2,9

20 120 100 119 153 90 65 14 74 3,0 105 75 16 74 3,6

25 125 100 119 153 100 75 14 74 3,2 115 85 16 74 3,9

32 130 100 162 203 120 90 16 117 4,6 140 100 18 117 5,7

40 140 100 162 203 130 100 16 117 4,9 150 110 18 117 6,1

50 150 125 179 233 140 110 16 132 6,0 165 125 20 132 8,0

65 170 125 207 261 160 130 16 160 8,0 185 145 20 160 10,6

80 180 200 234 309 190 150 18 182 12,4 200 160 22 182 14,1

100 190 200 243 318 210 170 18 191 15,8 220 180 24 191 18,8

125 200 250 325 439 240 200 20 269 28,2 250 210 26 269 32,1

150 210 250 338 447 265 225 20 282 33,6 285 240 26 282 38,3

200 230 315 423 575 320 280 30 353 60,0 340 295 30 353 68,0

Že pred izvedbo instalacijskih del, moramo predvideti na-mestitev raznih zapornih organov. Brez njih je nemogoča regulacija, izvedba potrebnih popravil ob poškodbah v instalacijah, pri zamenjavi posameznih instalacijskih de-lov, prekinitev iztokov ob nujnih primerih in še bi lahko našteval. Vse našteto je moč enostavno in na hiter način opraviti, če predhodno na primerna mesta vgradimo za-porni organ.

� Slika 1 – Prirobnični zaporni organ


dvigom stožca pa ventil odpremo.Tretja vrsta zapornih organov so tako imenovani zasunki. Pri njih potisnemo v okrov, med vstopno in izstopno stran, klinasto ploščo, ki jo dvigamo in spuščamo, ozi-roma potiskamo z vijačnim vre-tenom. Vijačno vreteno, ki vodi od znotraj navzven, mora biti, pri ventilih in zasunkih, tesnje-no tako, da ob vijačnem vretenu ne more uhajati tekočina, plin ali para, ki se pretaka skozi zaporni organ. Ker moramo pri uporabi zapornega organa vijačno vrete-no vrteti, potrebujemo za zatesni-tev tako imenovana brtvila. Ta so sestavljena v bistvu iz treh delov: brtvilnega prostora, ki ga narede tako, da ustrezno izstružijo okrov okoli vretena, stiskala brtvila in vložka. Vložek, ki je napravljen iz tesnilnega materiala, s special-nimi dodatki v obliki vrvi kvadra-tastega prereza, vložimo v brtvilni prostor okoli vretena. Nato se na-mesti stikalo brtvila, ki tišči s svo-jim, v brtvilni prostor segajočim delom, na vložek. S tem pa je vlo-žek pritisnjen tako proti vretenu, kakor proti steni brtvilnega pro-stora. Ker vložek nalega tesno ob vreteno, ne more uhajati pretočni medij, četudi vreteno vrtimo.

Delitev armatur:

Poleg opisanih zapornih organov na ročno upravljanje, so na voljo še zaporni organi za upravljanje s pomožno, električno, pnevmatič-no in hidravlično silo. Zaporne organe delimo tudi po izvedbi. Tako ločimo armature v navojni

in armature v izvedbi s prirobni-co. V preglednici št. 1 so prika-zane različne osnovne izvedbe zapornih organov.

Označevanje prirobničnega zapornega ventila, kompak-tna izvedba

Oznaka: mehkotesnjeni prirob-nični zaporni ventil, enodelno ohišje iz EN-GJL-250 (GG-25), kratka vgradnja DIN EN 558-1/14, brez potrebnega servisi-ranja, prehodni v poševnosede-žnem ohišju z ravnim gornjim delom, izolacija po EnEV, z ne vrtljivim vretenom in brezsto-penjskim ročnim kolesom, du-šilni stožec z EPOM-izolacijo, s tesnjenjem vretena brez potreb-nega servisiranja, z štirikratnim O-tesnilom-puša, azbest-,FCKW- in PCB-prosto, oznaka armature po DIN EN 19.Področje uporabe: Za toplo vodo pri ogrevalnih napravah do 120 oC po DIN 4751 in za klimatske naprave, ni za uporabo pri parnih sistemih in za medije, v katerih so prisotne mineralne snovi.Dopustna delovna temperatura: fs = od - 10 do + 120 oCPosebna izvedba: s kapo za plom-biranje proti rokovanju nepoobla-ščenim osebamNačin vgradnje: Potrebno je pazi-ti na smer pretoka, menjava smeri pretoka je dovoljena.V preglednici št. 2 so prikazane mere prirobnične izvedbe zapor-nega ventila, kompaktna izvedba.

Nadaljevanje v prihodnji številki.

� Slika 2: Označevanje dimenzije ventila


Uporaba solarne energije, ki jo zbiramo s solarnimi sprejemniki toplote (SSE), že lep čas ni več omejena samo na ogrevanje sani-tarne vode. Toplota se vse pogo-steje zbira v hranilnikih toplote, ki so namenjeni za ogrevanje sanitarne vode in za ogrevanje prostorov. Narejene so vse bolj sofisticirane hidravlične rešitve hranilnikov toplote in povezave z drugimi grelniki in viri toplote.Da takšni sistemi učinkovito de-lujejo in izkoristijo vso razpolo-žljivo solarno energijo so potrebni tudi sodobni in zmogljivi sistemi regulacije. V sestavku bomo predstavili lastnosti, prednosti in koristi nove generacije solarnih regulacij SGC13, 24 in 35 podje-tja Seltron.

Kaj pomenijo oznake dife-renčnih regulatorjev SGC?

�SGC13 je regulator za osnov-ne zahteve z 1 diferenčno re-gulacijsko zanko in 3 tempera-turnimi tipali. �SGC24 lahko krmili sheme z

2 diferenčnima zankama in 4 temperaturnimi tipali. �SGC35 lahko krmili sisteme s 3 diferenčnimi zankami in 5 temperaturnimi tipali.

To je nekoliko poenostavljen opis saj so dejanske zmogljivosti regu-latorjev mnogo širše in so prika-zane v tabeli 1.

Kaj so ključne prednosti regulatorjev SGC in po čem se zalikujejo od drugih?

1. Regulatorji SGC se odlikujejo po izjemno enostavnem načinu uporabe tako za uporabnika ka-kor za monterja. Uporabniški vmesnik je zasnovan na grafični predstavitvi vseh aktivnosti in na-

stavitev. To omogoča velik osve-tljen grafični LCD prikazovalnik in navigacija s pomočjo namen-ske tipkovnice. S tipko “Help” lahko prikličemo pomoč oziroma kratka navodila.

2. Druga ključna prednost je vgrajena zagonska procedura. Le ta se samodejno aktivira pri prvem zagonu regulatorja in nas vodi skozi nastavitev. Postopek je povsem enostaven in temelji na izbiri želene hidravlične sheme. Na zaslonu pregledujemo hidra-vlične sheme in izberemo tisto, ki ustreza dejanskim potrebam. S tem se delovanje regulatorja v ce-

loti nastavi za optimalno regulira-nje izbrane hidravlične sheme. Za morebitne dodatne prilagoditve delovanja regulatorja specifičnim zahtevam uporabnika ali zahte-vam vgrajenih komponent, so na voljo številni parametri z opisom pomena vsake nastavitve. Pri re-gulatorju SGC35 je na voljo kar 48 različnih hidravličnih shem.

3. Tretja ključna prednost je zmo-gljiv regulacijski algoritem dife-renčnega kroga za solarni sistem. Za doseganje največjega izko-ristka solarne energije je vgrajen diferenčni regulator in ne klasič-ni diferenčni termostat. V čem je razlika? Diferenčni termostat deluje po principu ON/OFF. Tak

način delovanja pogosto izklaplja solarno črpalko in s tem zmanjšu-je učinek solarnega sistema. Pri

reguliranem delovanju pa z regu-lacijo vrtljajev črpalke (RPM) in s tem pretoka medija, vzdržujemo stani delta T med kolektorji in grelnikom. Tak način delovanja omogoča neprekinjen prenos toplote iz solarnega sistema. V ta namen pozna regulator poleg vklopne in izklopne diference, ki pomenita samo robne pogoje za zagon in prekinitev delovanja, še širino temperaturne cone za RPM modulacijo. Regulacijski algoritem RPM regulacije teži k temu, da je dejanska diferenca v sredini cone.

4. Četrta ključna prednost regu-latorjev SGC je merjenje prido-bljene energije solarnega sistema. Merjenje energije je omogočeno na dva načina. Prvi način je eno-stavnejši in omogoča približno merjenje energije, za kar potrebu-jemo samo dodatno temperatur-no tipalo na povratku solarnega sistema. Pretok medija odčitamo na mehanskem merilniku, ki je vgrajen v solarno enoto in ga vne-

semo v regulator. Drugi način je točno merjenje energije. V tem primeru merimo dejanski pre-tok medija s pomočjo dodatnega impulznega merilnika pretoka. Merilnik pretoka je na voljo kot dodatna oprema in ima oznako SVC15 za pretoke do 1,5 m3/h in SVC25 za pretoke do 2,5 m3/h. Aktiviranje merjenja energije in nastavitev delovanja se izvrši s parametri F1. Med drugim je po-trebno vnesti podatek o vrsti gli-kola in koncentraciji le tega, če je mešan z vodo.

5. Peta ključna prednost je sistem za shranjevanje vseh izmerjenih temperatur in podatkov o prido-bljeni energiji. Regulator si vse podatke o izmerjenih temperatu-rah shrani. Podatke nam regula-

Uporaba solarne energijeZa učinkovito rabo solarne energije je poleg sprejemni-kov toplote odločilna regulacija celotnega sistema.


tor grafično prikaže. Na ta način lahko natančno spremljamo de-lovanje regulatorja v zadnjem ča-sovnem obdobju. Podobno velja za podatke o pridobljeni energiji, le te beleži za zadnji dan, za vse dni v zadnjem tednu in zbirno po letih. Podatki so prikazani nume-rično in grafično.

6. Šesta ključna prednost regula-torjev SGC je prosto programira-nje delovanja krmilnega izhoda R1. To je izjemno močno orodje, ki nam omogoča enostavno pro-gramiranje delovanja enega pro-stega krmilnega izhoda.

Na ta način si lahko obstoječe sheme nadgradimo s svojimi po-sebnimi zahtevami in izkoristimo vse možnosti regulatorja. Pri tem lahko kombiniramo časovne pro-grame, termostat, diferenčni ter-mostat, časovne zakasnitve itd.. Sodobni diferenčni regulatorji so že daleč prešli svojo osnovno poslanstvo diferenčnega krmi-ljenja obtočne črpalke za solarni sitem. Regulatorji SGC sodijo v vrh ponudbe na tem področju in učinkovito ter enostavno rešujejo številne hidravlične sheme v ka-terih nastopajo grelniki sanitarne vode, hranilniki toplote, bazeni in kombinacije solarnega in drugih virov energije.

POKLIČITE:Za dodatne informacije o novih diferenčnih regulatorjih SGC po-kličite na tel.: 02 671 96 00.

OBIŠČITE NAS NA SEJMU MOSOd 9. do 16. septembra vam bomo na voljo tudi na sejmu MOS v Celju, v dvorani L - raz-stavni prostor št. 30.Seltron d.o.o.,

Jože Hertiš, univ. dip. inž.

Preglednica 1: zmogljivosti regulatorjev SGC

SGC13 SGC24 SGC35

mehanskih relejev 0 1 1

Število elektronskih relejev 1 1 2

Število vhodov za tipala 3 4 5

Število hidravličnih shem 4 20 48

Število kolektorskih polj 1 1 2

Število hranilnikov 1 1 2

Osvetljen grafi čni LCD diplej da da da

Merjenje energije (kWh) da da da

Možnost merjenja pretoka (l/min)* da da da

Regulacija vrtljajev (RPM) da da da

Antilegionarska zaščita ne da da

Zaščita proti zmrzovanju da da da

Zaščita solarnega sistema da da da

Varnostni izklop kolektorjev da da da

Zaščita pregrevanja sanitarne vode da da da

Funkcija za vakuumske kolektorje da da da

Funkcija za povratno hlajenje da da da

Števci obratovalnih ur da da da

Datalogger funkcija da da da

Počitniški program da da da

Programska ura ne da da

Možnost prostega programiranja ne da da

Ruska podzemna podmorniška baza

V času hladne vojne se je nekdanja Sovjetska zveza na veliko oboro-ževala in gradila na veli-ko vojaške objekte.

Med takšne sodi tudi velika podzemna baza za podmornice v Ukraji-ni. Po razpadu sovjetske zveze je Ruska vojska zapustila te objekte.

Kasneje se je Ukrajin-ska vlada odločila, da bo ohranila eno takšnih podzemnih baz in jih preuredila v muzej.


Periodična sprememba gostote električnega pretoka v prevodni zanki povzroča periodično giba-nje elektrike v tej zanki. Takšno gibanje lahko dosežemo tako, da se zanka (navitje) vrti v mirujo-čem magnetnem polju (rotor = tekač = kotva; stator = stojalo = mirujoči magnetni poli), lahko pa kotvino navitje muruje in se vrti magnetno polje (magnetno kolo).

Pri takšni izvedbi so pritrjene indukcijske tuljave statorja na

notranjo stran železnega obroča tako, da se magnetni poli gibljejo zelo blizu statorjevega navitja (sli-ka 1). Izmenično napetost odje-mljemo neposredno s statorjeve-ga navitja, ne da bi jo posredovali drsni obroči.

Tak način gradnje je primeren za visoke napetosti, kajti drsne kon-takte bi uničile iskre tako visokih napetosti (približno 20 tisoč vol-tov). Razmeroma nizko enosmer-no napetost, ki jo potrebujemo za

ustvarjanje vrtečega se magne-tnega polja, pa dovajmo rotorju prek drsnih obročev z oglenimi oziroma bakrenimi krtačkami. Da je inducirana napetost v vseh tuljavah enako usmerjena, so tu-ljave, kot je prikazano na sliki št. 1, pri zaporedni vezavi navite v nasprotnem smislu.

Tudi dinamo za kolo je sestavljen tako, kot vidimo na sliki št. 1, le namesto rotorja je trajni magnet.

Generatorje za večje moči poga-njajo vodne ali parne turbine, ki imajo z generatorji skupno os. Na to os je ponavadi še pritrjen majhen enosmerni generator, ki proizvaja energijo za magnetno polje (slika št. 2).

V starejših termoelektrarnah je dostikrat v rabi generatorjev rotor kot vztrajnik parnega stroja, kate-rega platišče nosi navitja magne-tnih polov.

Električni generator

� Slika 1 – Izmenični generator (stroj z izraženimi poli)

Za proizvodnjo električne energije v velikih množinah najpogosteje uporabljamo električne generatorje. Elek-trični generatorji delujejo na podlagi električne indukcije.

� Slika 2 – Sestava generatorske naprave

Da bi zmanjšali stalni in drag prevoz vode na vesoljsko postajo ISS, so strokovnjaki razvili napra-vo, ki iz urina pridela čisto pitno vodo.

Na Mednarodno vesoljsko posta-jo so prevoze opravljali s Space Shuttlom ali z ruskimi raketopla-ni. NASA bo, že v bližnji priho-dnosti, to vrsto plovila upokojila.

Od leta 2010 dalje, bodo prevo-zi, vsaj za pet let zagotovljeni, z ruskimi plovili. Sedanja poraba

vode, pri stalno in polno zasedeni vesoljski postaji, pa s tovrstnimi plovili zagotovo ne bi zadostovala za prevoz potrebne količine vode. Vsaka kapljica vode je v vesoljski postaji prava dragocenost. Tudi v vesolju je potrebno prhanje, britje ali umivanje rok. Vsa odpadna voda se, v novi napravi, absorbira in nato reciklira. Zato je nov toa-letni prostor za pridobivanje vode iz urina naslednji velik korak. Vsaka kapljica vode bo reciklira-na in ponovno uporabljena. Če-

tudi se ta izraz sliši neprivlačno, je potrebno vedeti, da inovacija pomeni zmanjšanje prevoza sed-mih ton vode na leto. Pri NASI računajo, da v teme trenutku, znaša poraba vode na astronav-ta 24 kg na dan. Brez kisika in

brez ponovne predelave odpadne vode, bi bilo dolgo bivanje v ve-solju nemogoče. Nabavna cena okoli 19 milijonov dolarjev, kot so rekli Nasini zastopniki, je re-lativno nizka, glede na transport potrebne vode, v preteklosti.

Pitna voda iz urinaNeskončni vesoljski prostor predstavlja za astronavte ve-lik izziv. Polet na Luno ali Mars je predviden že v bližnji prihodnosti. Za daljše potovanje ali stalno bivanje v veso-lju, potrebujejo astronavti velike količine vode.


Medsebojni vpliv sončnega sevanja in toplotne potrebe

Sončno sevanje je nasprotna smer z energijskimi potrebami neke hiše (zgradbe). Z uporabo sončne energije lahko pokrivamo toplotne potrebe skozi celotno sezono. Še posebej je primerno za ogrevanje v prehodnem obdo-bju, ko so toplotne potrebe veliko manjše in sicer na začetku in na koncu ogrevalne sezone (septem-ber, oktober in marec april, maj).Tako se v stanovanjskih zgradbah že dolgo, s pasivno uporabo, izra-blja sončna energija. Z uporabo sončnih sprejemnikov se bo delež solarnega ogrevanje v prihodno-sti le povečeval. Potrebe po topli vodi skozi celo leto so konstan-tne in znašajo približno od 15 do 25 % skupnih potreb energije za enodružinsko hišo. Če želimo pokrivati celotne potrebe energije skozi leto, moramo uporabiti bo-disi zelo velik in toplotno dobro izolirani hranilnik ali zelo veliko število sončnih sprejemnikov oziroma uporabo obeh variant hkrati.

Dimenzioniranje toplotnega hranilnika za toplo vodo

Za velikost oziroma dimenzi-

jo toplotnega hranilnika je bilo v preteklosti podanih že veliko število izračunov in smernic. Za enostavno določanje je potrebno vedeti, da mora biti dimenzija to-plotnega hranilnika od 1,3 do 1,7 krat večja, od volumna dnevne porabe tople vode.

Dimenzioniranje toplotnega hranilnika za ogrevanje

Za zagotovitev enakomerne tem-perature v prostoru, moramo uravnovesiti nihanje od razpo-ložljive in potrebne energije. Pri tem nastopijo naslednje razlike glede na:

�Urna nihanja sončnega se-vanja (maksimalno za 1 dan) lahko ustrezno količino tople vode v toplotnem hranilniku za hišo in nihanjem temperature v prostoru pridušimo. �V primeru, da je več dni zelo malo sončnega sevanja, lahko v tem času premostimo s pomo-čjo manjšega toplotnega hranil-nika (1-3 m3). �Sezonska nihanja z energijo Sonca lahko izravnamo samo s pomočjo velikega toplotnega hranilnika.

Na sliki št. 1 je prikazan vpliv veli-kosti toplotnega hranilnika in po-vršine sončnih sprejemnikov za

maksimalno pokrivanje toplotnih potreb sončne naprave. Primerna velikost toplotnega hranilnika za potrošno toplo vodo je okoli 500 litrov in konstantna poraba tople vode znaša okoli 240 l/na dan. Uporabimo dva toplotna hranil-nika z enako regulacijo in avto-matskim kotlom (ki ni krmiljen preko hranilnika za ogrevanje). Temperatura ogrevalnega sistema znaša 35/28 oC, kar je zelo nizko. Na preglednici je prikazana klima za Maribor.

Za osnovno delovanje potrebu-jemo kratkotrajni in dolgotrajni toplotni hranilnik:

�Popolnoma brez hranilnika je pokrivanje toplotnih potreb zelo majhno. Z velikim toplo-tnim hranilnikom lahko vre-dnosti povečamo. Z velikostjo toplotnega hranilnika od 0,1 – 0,3 m 3 za kW potrebne toplo-tne moči, dvignemo stopnjo za pokrivanje na vrednost med 20

in 60 %, odvisno od površine sončnih sprejemnikov. S ta-kšno velikostjo toplotnega hra-nilnika lahko premostimo urna in dnevna nihanja sončnega sevanja. �Šele od te velikosti naprej, lah-ko govorimo o dolgotrajnem hranilniku za toplo vodo. Kri-vulja se vzpenja bolj vodorav-no, saj se vsa shranjena toplota v hranilniku izrabi le enkrat na leto. Pri prej omenjeni napravi, bi z 10 m2/kW površine sonč-nih sprejemnikov in z 10 m3 ve-likim toplotnim hranilnikom/kW ter s posebej, za ta primer, optimirano povezavo solar-nega sistema, dosegli do 90 % skupnih potreb. �Priporočana velikost toplo-tnega hranilnika znaša med 0,1 – 0,3 m3 na kW toplotne obremenitve, saj je tukaj visoka stopnja solarnega pokrivanja, po relativno nizki ceni, lahko dosegljiva.

Toplotni hranilnikOd leta 1990 je nastajalo vedno več samostojnih gradbe-nih skupin in številnih kupcev solarnih naprav po želji, vendar (torej) nekaj več sončnih sprejemnikov za vgraditi in toploto iz Sonca, vsaj v prehodnem obdobju, uporabiti.

� Slika 1 - Najvišja dosegljiva solarna pokritost pri različnih velikosti hranil-nikov in sončnih sprejemnikov za območje Maribora


Pri termični solarni energiji za pridobivanje električnega toka, govorimo o toplotnih elektrar-nah.

Z odgovarjajočo koncentracijo žlebov ali ogledal, lahko v žarišču dosežemo visoke temperature. S

to toploto segrevamo tekočino, ki izpareva in sistem deluje enako, kot pri termoelektrarnah ali plin-skih elektrarnah za pridobivanje električnega toka. Za ekonomič-no rabo je potrebna visoka in-tenziteta sevanja in dolgo sijanje Sonca.

Čas sijanja Sonca znaša – pri bistveno visoki intenziteti, na primer

Rim približno 2500 h/a

Tel Aviv približno 3500 h/a

Sahara približno 4000 h/a.

Parabolična korita - elektrar-na

Elektrarno s paraboličnimi koriti sestavljajo velika polja z linearno postavljenimi konkavnimi zrcali. Sončni žarki so usmerjajo na cev, ki poteka v centru žarišča. Tekoči-na v cevi se segreje do 400 oC, kjer z izparevanjem poganja parno turbino, s priključenim genera-torjem za proizvodnjo električne energije. Stroški za pridobivanje električne energije na ta način, so trenutno najugodnejši in občutno nižji od fotovoltaike. Tudi tehno-logija za izdelavo paraboličnih korit je trenutno najugodnejša. Na sliki št. 1 je prikazan primer

paraboličnega korita. V kalifornij-ski puščavi Mojave so postavili 9 solarnih elektrarn, s skupno 2,3 milijoni m2 površine ogledal in z izkoristkom 354 MW. Takšne pro-jekte načrtujejo na Kreti, Indiji in v Egiptu.

Paraboloidne elektrarne (sončne peči)

Sončna peč je sestavljena iz dvo-dimenzionalnega zavitega kon-kavnega ogledala. V njegovem žarišču se zbirajo sončni žarki, ki dosežejo zelo visoke temperature.Naprave s skledasto obliko para-boličnega ogledala (Dish) s pre-merom od 7 do 17 m in v žarišču pritrjenim sprejemnikom, s stir-lingovim motorjem (Dish – Stir-ling – naprave) dosežejo 10 do 50 kW. Pri stolpnih napravah, z enim iz večjih polj sestavljenim kon-kavnim zrcalom, voda na vrhu stolpa, v točki žarišča, prične iz-parevati in para požene turbino, enako kot pri konvencionalni elektrarni ter prične s proizvo-

Termična solarna energijaEnergija Sonca je prisotna povsod na svetu. Zato nam ponuja možnost pridobivanja regenerativne električne energije, predvsem v deželah z veliko sončnih dni in kjer primanjkuje fosilnih goriv. Severni del zemeljske poloble ni ravno primeren za pridobivanje električne energije iz Sonca. Nasprotno so v južnih predelih različne možnosti za tak način oskrbe z električno energijo.

� Slika 1 - Parabolična korita - elektrarna

� Slika 2 - Paraboloidna elektrarna


V mehiškem Quinatana Roo-ju se nahaja svetovno znani zaba-viščni vodni park. Poimenovan je bil po bližnjem arheološkem najdbišču starodavne civilizacije Majev. Leta 1980 je vodni park začel sprejemati svoje prve obi-skovalce.

Park Xel-Ham, katerega si je že ogledalo več kot 8 miljonov obi-skovalcev, leži v prelepi laguni, kjer je tudi prebivalo starodavno Majsko ljudstvo. Sam park po-nuja za ogled veliko število eko-loških in naravnih zanimivosti za celotno družino. Prava zabava pa se začne ko vstopite v vodo, saj park ponuja tudi ogromno vo-dnih aktivnosti.

V samem parku živi na tisoče različnih živalskih vrst, med nji-mi najdemo tudi tropske ribe. Neopazno pa ne bo ostalo razno-vrstno bujno tropsko rastlinje. Velika pozornost je namenjena

predvsem ekologiji in ohranjanju

ekološkega ravnovesja, ter razi-skovanju podvodnega življenja.

Verjetno pa je najbolj zanimiva atrakcija plavanje z delfini. V parku si boste med drugim lahko

ogledali tudi veliko bolj nevar-ne morske pse. Svojo zabavo pa bodo našli potapljači, saj park nudi veliko manjših podvodnih jam in votlin. Zraven vsega tega pa je še veliko drugih aktivnosti.

dnjo električne energije. Na sliki št. 2 je prikazana Paraboloidna elektrarna. Takšna sončna peč je na primer postavljena v mestu Odeillo v francoskih Pirinejih. Tam jo uporabljajo za topljenje kovin, ki potrebujejo visoko sto-pnjo vrelišča. Pri tem dosežejo v peči temperaturo preko 4000 oC.

Stirling – solarni generator

Podobna parabolna zrcala z 8 do 20 m premera, se uporabljajo za pridobivanje solarne električne energije, s pomočjo Stirling mo-torjev. V točki žarišča se nahaja solarni generator, z izkoristkom do 50 kW. Stirling motor je bil izdelan 1816 leta na Škotskem. Imel je dva cilindra. Plin, ki iz-menično segreva, izpari in ohlaja, deluje na dva bata, ki preko ojnice poganja ročično gred generatorja. Poizkusne naprave so nameščene

v ZDA, Saudski Arabiji in Turčiji.

Solarne stolpne elektrarne

Solarne stolpne elektrarne (»he-liostate«), sestavljene iz večjega števila ravnih ogledal, ki se avto-matično obračajo proti Soncu. Sončni žarki segrevajo tekočino, ki izpareva, kar je pogoj za pri-dobivanje električne energije. Poizkusna naprava je namešče-na v Adranu na Siciliji. Postavila jo je Evropska unija v projektu »EURELIUS« in ima moč 1 MW električne energije (slika št. 3). Sončna energija je brezplačna in v neomejenih količinah. Uporaba takšne energije ne povzroča no-benih škodljivih emisij oziroma onesnaženja. Večje sončne elek-trarne, predvsem tiste za foto-voltaiko, pa lahko tudi škodujejo ekosistemu, če se z njimi ne upra-vlja pravilno. � Slika 3 – Solarna stolpna elektrarna

Vodni park Xel-HáVsak dan se seznanjamo s številnimi novostmi po svetu. Najbolj nas pritegnejo tiste, ki so nam v zabavo in razve-drilo.


Gradbeno tehnične izboljšave vo-dijo končno k temu, da je v zgrad-bah zgrajenih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zadosto-vala prilagoditev potrebam, ki so bile določene po smernicah DIN 4108 o »toplotni zaščiti v visoki gradnji«. Pri pozneje zgrajenih zgradbah so se vedno bolj upo-števale in občutile konsekvence, pridobljene iz prve oljne krize v letu 1973.

Nosilni zunanji zidovi so v večini zgradb zgrajeni z 17,5 do 24 cm debelimi klasičnimi opečnimi vo-

tlaki. Tako zidane zgradbe so bile na zunanji strani obdane z zašči-tnim ometom ali preoblečene z klasično ometano fasadno preo-bleko. Oboje je obloženo bodisi s 3 do 4 cm debelo toplotno izo-lacijo ali z 6 cm širokim zračnim kanalom.

Nagib strešne konstrukcije je zapolnjen z do 8 cm debelo pla-stjo toplotne izolacije iz mineral-ne volne, ki je z notranje strani prekrita z mavčno kartonskimi ploščami ali z lesenim opažem. Zgornja nadstropja so po večini

izdelana z goltniškim povezjem z do 8 cm debelo toplotno izolacijo in prekrita z mavčno kartonskimi ploščami. Klet je prekrita z beton-sko ploščo.

Nad ploščo je položena toplotna izolacija debeline 4 cm in prekri-

ta s plavajočim estrihom. Okna so izdelana z izolacijskimi stekli. Nad okenskim okvirjem je na zu-nanji strani nameščena omarica z navojnico za rolete. Toplotne potrebe pri takšnih zgradbah zna-šajo v povprečju med 150 in 200 kWh/m2a.

Začetki energetske učinkovitostiZačetki prizadevanj za toplotno zaščito zgradb in ener-getske učinkovitosti segajo v leta od 1970 do 1976. To so bila leta, ko se je sodobna družba pričela soočati z neneh-no naraščajočo porabo energije. K temu pa so velik delež prispevale tudi zgradbe, še posebej če vzamemo v obzir dejstvo, da jih je več kot 90% starejših od 30 let in niso bile deležne ustreznega načrtovanja, niti vzdrževanja.

Preglednica: Zgradba s prizadevanjem o energetski učinkovitosti (1970 do 1976)

Zunanji zid

Opečni votlak velikosti 17,5-24 cm, na zunanji strani zračna plast širine 6 cm, zunanji zaščitni zid;

1,2 - 1,3

Manjša konstruktivna to-plotna zaščita; Ogrevalna telesa na zu-nanji steni

Opečni votlak, 17,5-24 cm z 3-4 cm toplotne izolacije in z fasado; 0,8

Beton, 16 cm, 4 cm izolacije in fasada 0,8

Kletna plošča Betonska plošča s toplotno izolacijo do 4 cm debeline in z plavajočim estrihom 0,8

Nadstropje

Goltniško povezje s toplotno izolacijo debeline 8 cm, notranja stran prekrita z mavčno kartonskimi ploščami;

0,4

Betonska plošča s plavajočim estrihom in toplotno zaščitena z minimalno volno 1,0

Strešna škarnikiIzolacija s ploščami iz mineralne volne debeline 6-8 cm, z notranje strani obdana z mavčno kartonskimi ploščami ali z lesenim opažem.

0,6

Okna Z izolacijskim steklom 2,8Toplotno nezaščitena omarica za roleto


Pred pričetkom del v podstreš-ju, je dobro, da se že predhodno pozanimamo o najpogostejših napakah, ki jih ugotovimo šele takrat, ko se v stanovanje že vse-limo. Graditelji se najpogosteje odločajo za izdelavo prostorov, v podstrešju, iz lahkih sten, kar je tudi najbolj primeren in cenen način. Ker v podstrešnih stanova-njih zvočna izolacija med posa-meznimi prostori ni predpisana, jo proizvajalci lahkih sten ne upo-števajo.

Lahke stene imajo najpogoste-je leseno ali kovinsko nosilno ogrodje, z obojestransko oblogo, iz mavčnih kartonskih plošč. Za

oblogo le redkokdaj uporabljajo močnejše plošče, oziroma upo-števajo tudi zvočno izolacijo, kar kasneje povzroči veliko nejevolje, številnih lastnikov podstrešnih stanovanj.

Zaradi manjkajoče zvočne izola-cije je lahka stena z obojestran-sko oblogo resonančna ploskev, podobna napeti koži na bobnu.

Stena je lahka in elastična, zato jo valujoči zrak zaniha in se pri prehodu v drug prostor , le ma-lenkostno zmanjša. Če pa po steni udarjamo, se zvok v sose-dnjem prostoru še poveča. To pa za stanovalce ni najbolj prijetno.

Na sliki št. 1 je prikazana izvedba enojne lahke stene. Zadovoljivo zvočno izolacijo, pri lahkih stenah, dosežemo z dovolj težkimi izolacijskimi plastmi. Za enojno predelno steno je primer-na na primer naslednja izvedba:

�Minimalna debelina mavčne kartonske plošče za eno stran 12 mm �Minimalna debelina mavč-ne kartonske plošče za drugo stran 24 mm �Minimalno debel izolacijski sloj mineralne volne ali druge-ga izolacijskega material od 60 mm naprej.

Zelo dobro zvočno izolacijo do-bimo z dvojno steno. Med dve samonosilni konstrukciji vložimo

mineralno volno. Eno stran oblo-žimo z 12 mm debelo mavčno kartonsko ploščo, drugo pa z dve-ma takšnima ploščama, torej 2 x 12 mm. Pri taki steni zrak prehaja skozi več materialov in zvočna izolacija je veliko boljša. Na sliki št. 2 je prikazana izvedba dvojne lahke stene.

V kolikor, v že zgrajeno steno, med nosilno ogrodje ne more-mo vložiti izolirnega materia-la za zvočno izolacijo, steno z njim obložimo. Tudi »sendviči« iz mavčnih kartonskih plošč in mineralne volne, ki jih prilepimo na lahko predelno steno, dajejo dobro zvočno, kot tudi toplotno izolacijo. S tem se zmanjša jakost zvoka za okrog 50 dB, kar pa ni zanemarljivo.

Zvočna izolacija v lahkih stenahVse višje cene za izgradnjo ali nakup stanovanjske hiše, prisilijo ljudi k odločitvi, da za bivanje usposobijo tudi neuporabljena, oziroma zapuščena, podstrešja. Le teh je največ v starih mestnih jedrih.

� Slika 1 – Enojna lahka stena

� Slika 2 – Dvojna lahka stena


Začnimo pri zasnovi okenski od-prtin: kot prvo je pri načrtovanju hiše najpomembnejša orientacija. Najdaljša stranica hiše, ki ima tudi največ steklenih površin naj bo orientirana na jug. Pa ne le zaradi tega, ker je to najdaljša stranica ampak tudi zato, ker je običajno na tisti strani napušč.

Z dolžino napušča lahko zelo enostavno kontroliramo vpad sončne svetlobe in s tem tudi toplote v prostore: pozimi, ko je sonce nizko naj mu napušč dopu-šča vstop v prostor skozi steklene površine, poleti pa naj bo napušč tisti, ki preprečuje sončnim žar-kom, da bi segrevali prostor. Pri takšnem načinu projektiranja so steklene površine lahko veliki pridobitniki sončne energije – se pravi, pozimi, ko nam sonce sveti v prostor nam ga s tem tudi se-greva. In po vedno bolj suhih in sončnih zimah je orientacija če-dalje bolj pomembna.

V pritličju nam vstop sončnih žarkov uravnava napušč. Kaj pa

mansarda? Okna na čelih hiše običajno niso dovolj in zato se na-redijo preboji v strehi. Na izbiro je strešno okno ali frčada. Frčade že v osnovi ne nudijo toliko sve-tlobe kot strešno okno seveda pa povečajo prostor in če to potrebu-jemo je to prava rešitev. Za samo osvetljevanje prostorov pa so bolj primerna strešna okna. Ker pa so strešna okna obrnjena direktno proti soncu je potrebno nanje namestiti tudi zunanja senčila za preprečevanje vdora vročine

poleti. V zimskem času pa nam je za povečanje izolativnosti lahko v pomoč notranje senčilo.

Velika dilema so tudi U in g fak-torji pri oknih. Splošno prepriča-nje o tem, da nižja kot sta faktorja bolje je za stavbo, je lahko »dvo-rezen meč«. Z nižanjem le-teh zagotovo zmanjšamo energijske izgube skozi okenske odprtine vendar znižamo tudi energijske pribitke. Če sem prej omenila kako lahko z napuščem kon-

Pridobitki in izgube skozi okenske odprtineOkenske odprtine oziroma vse steklene površine v stavbi igrajo precej ključno vlogo pri porabi energije na objektu. Na vsakem »vogalu« se srečujemo z izrazi kot so energij-sko učinkoviti objekti, pasivne hiše.... Toda ali je za ener-gijsko učinkovit objekt res potrebno vgraditi najdražje materiale in elemente? Ali res potrebujemo visoko izola-cijska okna, da bo naš objekt energijsko učinkovit?

�Pri pravilno orientirani hiši so velike steklene površine pretvornik sončne energije v toploto. Pri tem moramo paziti, da ne uporabimo stekel s preveliko toplotno zaščito, refleksnim nanosom in podobna. Če želimo pretvarjati sončno svetlobo v toploto, skozi okna, so za to še najbolj primerna okna s faktorjem 1,1 W/m2K. Seveda morajo biti detajli okrog oken ustrezno izdelani in celotna hiša primerno izolirana.

�Zunanje mrežasto senčilo na strešnem oknu zadrži do 80% sončne toplote.

�Okna na čelih hiše običajno niso dovolj in zato se naredijo preboji v strehi. Na izbiro je strešno okno ali frčada. Frčade naredimo takrat, ko je potrebno povečati prostor, kar pomeni, da mora biti frčada dovolj velika. Za samo osvetljevanje prostorov pa so bolj primerna strešna okna.

Instalater September 200951 nInIIIIIIIIIIInInIInIIInIIIIIIInIInInIInInIIIIIIIInInIIIIIIInIInIIIIIInInIIInIIIInInIIInIIInInInInIIIIIIInInInIInInInnInnnnnnIIInInInInnInInnnnIInInnnInnInInnnInnIInIInInIInnnnInnnnnnnnnInnnnnnsststststtststtttstststssstsststssstststststststsststssststsstssttststsssssstststsssssstststststttsssssstsssststsssssttsstssssssststsssssstttstsststssssstsstssstssssssssttssssstsstttttssstssssssstttttsssssstsssssssss allllllalalalalalalalalalalalllllllllalaaaalalalallalallaaaalaaalaaalalaalaalallaaaaaallllalalaaalaaaalaaaaalllaaalaalaaaalalaalalllllaaaaalallllllaaallllalllalaaaaaalllaaaaaallllllllalatatatatatataaaatatttataataatttatataataatattttattatattttttatatataaattttataaataaaatattttttataaatataattttttatatataatataaaaaaaaatatataaaaaataaaaaaataaaaaaaatataaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa erererereerererererereerererereererererereeerererererereereererrerereeeereeeerereerrerrererrerereereeereeererrererrrrrererereeeerrrrrrrereerrrrrreereerrrrrrrereeerrrrrrrrrerereerrrrrreeerrrerrrrrereerrrrrrerererrerreeeeerrrrreerrrrrreeeeerreereeeeeeeeee SSSSeSeSeSeSeSSeSeSeSeSeSSeSeSSSSeSeSSSeSSSSSeSSSeSSSSSSSSeSSeSSSSSSeSSeSeSSSSeSSeSeSSSeSSeSSeSSeSeSeSSSSeSeSeSeSSSSeSeSeSSeSSSSSSSeSeSSSSSSeSSSSeSeSeSeeSeSeSeSSSeSSeSeSSeSeeeSSSSSSeSeeSeeSSSeSeeeeeSeSeSSeSSeeeeeSeSeSSSeSSeeeeSSSeSeSeeeeSSSSeeSeeeSSeSeeeSSeSSSSeSSSSeSSSeSSSSSSSSSSSS pttttptpptttptptptptptptpttptppttptptptptptptpttpptptptptptpptttptppptptpttptpptppptpttttpppppptptptttptppptptptppppptttppptpttttpppppptttpptpptptpptpptpptttttptptpppttttttttppptpttttppppptpptpttptptttpttptp emememememeememememememememmememememmemmemememememeeememmememememmememmememememeeemmmememmemeeeeeeememmmmemmmeeeeeeeeeeemmememmmmmememeememeeemmememmmmmmeeeeeeeeeememmememeeeeeeeememeeeeeeeeemmmeeeemmmeeemmeeeeememmeemmeeeeemmemmmbebbbbbbbbbbebbebbebebebebbbbebebebebebbbbbebbebebebbbbbeeebebebbebbbeebeebebbebbebbebebeeebebebebebbbebebebbeebeebebbbebebebbebebeeebeeeeebbbebebebebebebeebbbeeebbeeeebbbbbbbbeebbebbbbebbbebbebbbbbebbbebbbbbbbbbbb rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr r r 2022202020202020202022020220202002020202020202220202002002022200202000202020222222220202000020002002222022222202020200020020202020202222222200020202020202022222200222222222202020222020222222202020222220222022222222222222220222222222222 090009000090909009090990000009009000090009009090090009000909090909090909090909000009090909090000090009099909090090909099099099000900909909990009999999999000000099909990999999999900000000099999999999090000000090909909090090900990900999999999090000999099999090000090909909900900000000051515151551515111515151515151511111511111515555155551511115115151555555151515151151515151555115111515151551515155511511511515155151555515111511555515551515551511151511155551555155111115555515555515151115151151515155151515515551511115111515151551551555111115151511515151555151111515115115111115511111511551151515111511111151111515111111515155155555555555


troliramo vpad sončne toplote in svetlobe v prostor je pri zelo nizkih U in g faktorjih to skoraj nepomembno. Če pa uporabimo precej običajno zasteklitev na oknih, kjer je U stekla = 1,1 W/m2K in g = 0,59 so toplotni prido-bitki skozi takšna stekla tolikšni,

da se skoraj izravnajo z izgubami. Seveda moramo pri takšnih za-steklitvah poskrbeti za ustrezna senčila, tako poleti kot pozimi. Prav tako so pomembni vsi de-tajli okrog oken skupaj s pravilno izvedeno izolacijo. Pri strešnem oknu se kot standard uvaja nova

zasteklitev, pri kateri je precejšen poudarek na varnosti: notranje steklo je namreč lepljeno in kot tako se, kljub razbitju, ne more razleteti po prostoru.

Izbira steklenih površin v hiši ni le njihova velikost in pa lesen ali plastičen okvir. Je veliko več in pri tem je pomembna tako izbira pro-

jektanta, kot tudi izvajalca. Vse-kakor pa je pomembno, da se tudi naročniki projekta oz investitorji hiše zavedajo vseh ključnih ele-mentov za pravilno načrtovanje okenskih odprtin in kaj njihove odločitve tekom gradnje pomeni-jo potem, ko v hiši živijo.

Katja Ličen Pajenk

�Napušč nad okni v pritličju je tako dolg, da zadrži sončne žarke poleti in hkrati spušča nizke zimske žarke v notranjost pozimi. Še posebej je to dobrodošlo v jesenskih in spomladanski dneh, ko je zunaj še tako hladno, da bi bilo potrebno hišo ogrevati s plinom ali oljem.

�Notranja senčila na strešnem oknu dodatno pripomorejo k toplotni zaščiti oken. Na primer senčilo, ki popolnoma zatemni prostor zmanjša U okna za 0,2W/m2K pri oknu z zasteklitvijo 1,1.

Primorska gospodarska zbor-nica je 29. junija v Kopru tradi-cionalno, že devetič, razglasila zmagovalce razpisa za podelitev priznanj in diplom inovacijam v obalno-kraški regiji za leto 2008.

Tričlanska strokovna komisija, ki je izbirala med inovacijami iz osmih podjetij, je zlato priznanje dodelila ATechovi inovaciji FU-MIS OXY, ki predstavlja linijo za učinkovito in varno kontrolo kotlov ter peči na kurilne pelete.

S tem je FUMIS-u podelila vsto-pnico v izbor na nacionalni ravni, za najboljšo med inovacijami re-gionalnih in območnih gospodar-skih zbornic.

Z nagrajenim FUMIS-om je ATe-ch Slovenijo približalo ekološko najnaprednejšim državam, ki raz-vijajo in spodbujajo tehnologijo za ekološko (u)porabo naravnih dobrin.

V ATechu velja vodilo, da delovni

dan ustvarjajo potrebe trga. Da-našnje in tiste, ki šele nastajajo. »Z inovacijami elektronskih sis-temov prispevamo k razvoju na področju varčevanja z energijo, trga zaščite in udobja«, pravi Gre-gor Franič, direktor marketinga v ATechu.

FUMIS OXY je začel svojo aktiv-no tržno življenje oktobra 2008 z javno predstavitvijo na sejmu Interpellets v Stuttgartu.

Takrat je bil tudi vgrajen na prvo aplikacijo v realnem okolju, in sicer pri krmiljenju sistema dveh

kotlov na pelete za ogrevanje osnovne šole Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah.

Nagrada za inovacijo ATechu po-trjuje pravilnost njegove usmer-jenosti v okolje, ki je bila letos prepoznana tudi z nagrado za družbeno odgovornost HORUS, ki jo je prejel ATech junija letos, saj je bil FUMIS razvit skladno z načeli varovanja okolja, ki pred-stavlja tudi eno temeljnih vrednot podjetja.

Več na www.atech.siAnisa Faganelj

ATech z najboljšo inovacijo primorske.S FUMIS-om do zlatega priznanja za inovacijo v obalno-kraški regiji za 2008.


To dosežemo z kvalitetno to-plotno izolacijo in z vetrovno nepropustnimi stenami. Tudi tla in strešna konstrukcija morata biti izdelana z zračno nepropu-

stnostjo ter brez možnosti za nastajanje toplotnih mostov. K dobri izvedbi še spadajo primerna okna in vhodna vrata, kakor tudi kompaktna arhitekturna zasnova zgradbe. V primerjavi s standar-dno grajeno hišo, potrebuje pa-sivna hiša tudi od 80 – 90 % manj energije za ogrevanje.

Poletno pregrevanje prostorov preprečimo z zatemnitvijo bal-konov in namestitvijo žaluzij, na

večje okenske površine ali po-dobno. Prezračevanje prostorov, v zimskih mesecih, opravimo s kompaktno prezračevalno napra-vo. Zrak, ki ga dovajamo v pro-

stor, skozi prezračevalno napra-vo, predhodno dogrejemo. Zaradi tega, običajnega ogrevalnega sis-tema v zgradbi ne potrebujemo. Potrebno toploto, v pasivni hiši, v glavnem dosežemo z oddajo toplote oseb, ki se nahajajo v pro-storu in s pomočjo raznih gospo-dinjskih aparatov.

Pasivno predgretje svežega zraka

Sveži zrak dovajamo v hišo, pre-ko zemeljskega toplotnega hranil-nika, ki ga po potrebi predhodno še dogrejemo. S komfortno pre-zračevalno napravo in, z povra-tno pridobljeno toploto doseže-mo, kvaliteten zrak v prostoru.

Po drugi strani, pa dosežemo ve-lik prihranek energije. V pasivni hiši, lahko 90 % toplote, iz odpa-

dnega zraka in s pomočjo toplo-tnega menjalnika, ponovno do-vedemo v prostor, kot svež zrak. Zaradi dobre toplotne izolacije pa so vse prostorske površine enako-merno ogrete. Predsodki

Odpiranje oken v pasivni hiši ni mogoče, oziroma ni potrebno. Seveda je mogoče okna odpre-ti. Toda to, zaradi komfortnega

prezračevalnega sistema, ni po-trebno. Z ne odpiranjem oken, istočasno preprečimo vstop zvoč-nim obremenitvam, iz okolja v prostor. Svež zrak dovajamo v prostor ,skozi filter ter tako za-ščitimo prostor pred prahom in nastankom raznih alergij. Razen tega, pa precej zmanjšamo mo-žnost nastajanje plesni. Zrak do-vajamo v prostor, preko prezrače-valnega sistema – skozi specialne zvrtinčene lamele, nameščene na izstopni odprtini. Zaradi tega, pa že pri majhnem odmiku, ne čuti-mo nobenega prepiha.

Nekoliko višji stroški izgradnje pasivne hiše – se amortizirajo, za-radi nižjih stroškov obratovanja, že v roku nekaj let. Dolgoročno gledano, predstavljajo visok stro-šek pri klasični gradnji razni ser-visi ogrevalnih in klima naprav, izgradnja dimnika in vedno višje dimnikarski takse itn. Nakupna vrednost energetsko varčnih objektov, pa vse bolj narašča.

Tehnični podatki

V preglednici št. 1 so podane pri-merjalne energijske vrednosti za pasivno in nizkoenergijsko hišo.

Masivna, z opeko grajena, pasiv-na hiša ima še dodatne prednosti:

�Velika akumulacija, ki omo-goča veliko termično udobje v poletnem in zimskem obdobju �Dobra zvočna zaščita �Enakomerna temperatura in vlaga �Dobra požarna zaščita �Trajna vrednost zgradbe.

Osnovno načelo pasivne hiše

Preglednica št. 1: Primerjalne vrednosti

Opis elementov Pasivna hiša Nizkoenergijska hiša

Temeljna plošča U = 0,11 W/m2K (26 cm XPS pod FU ploščo) U = 0,18 W/m2K(26 cm XPS pod FU ploščo)

Zunanji zid – srednje težki U = 0,10 W/m2K (26 cm EPS - F plus) U = 0,18 W/m2K (18 cm EPS - F plus)

Zunanji zid - težki U = 0,13 W/m2K (26 cm EPS - F) U = 0,18 W/m2K (18 cm EPS - F)

Ravna streha U = 0,10 W/m2K (35 cm EPS – W 25) U = 0,16 W/m2K (22 cm EPS – W 25)

Okna / steklena vrata U = 0,79 W/m2K (3 slojna zasteklitev) U = 0,10 W/m2K (2 slojna zasteklitev)

Vhodna vrata U = 0,79 W/m2K (Les/Alu – Selection) U = 0,30 W/m2K (Alu – tip Planea)

Energijska vrednost < 15 kWh/m2a < 45 kWh/m2a

Vrednosti za standardno grajeno hišo znašajo okoli 60 – 120 < 15 kWh/m2a

� Slika – Pasivne hiše Singer, ki jih gradijo v Hartbergu

Osnovno načelo pasivne hiše je toplotno izoliran ovoj zgradbe, ki omogoča, v zimskih in poletnih temperatu-rah, prijetno bivanje v zgradbi, brez dodatnega ogrevanja ali hlajenja.


Podjetje Sikla je že leta 1993, in to kot eno prvih na tem podro-čju, prejelo certifikat DIN ISO 9001. S tem je podjetje dobilo tudi potrditev svojega obsežnega in učinkovitega sistema vodenja kakovosti.

Naša inovativnost ter kompeten-tnost pri načrtovalnih in servisnih storitvah, sta podlaga za zaneslji-vost in kvaliteto podjetja Sikla. Naš novi pečat kakovosti združu-je vse te tri dejavnike uspešnosti.

Kupcem smo blizu, ker smo prisotni na mednarodnih trgih

Z našo mrežo podružnic in za-stopstev v Evropi in tudi preko naših partnerjev na trgih izven Evrope smo našim kupcem na voljo z našo obsežno ponudbo domačih in mednarodnih projek-tov.

Pečat kvalitete Sikla

Sikla z inovativnimi sistemi iz-delkov in individualnimi rešitva-mi ustvarja učinkovite povezave za stavbno tehniko, industrijske naprave in inženiring. Pečat kva-litete Sikla je sinonim za inovativ-nost, profesionalne storitve načr-tovanja in hkrati servisni paket,

prilagojen potrebam strank.

Inovativnost in zanesljive rešitve

Izdelki Sikla so sinonim za pri-hranek časa pri montaži, enostav-nejšo namestitev in optimalne stroške. Razvoj novih izdelkov poteka v duhu sistemske ideje, kar pomeni, da so vsi pritrdilni sistemi Sikla med seboj združljivi in uporabnikom nudijo prav vso svobodo, ki si jo želijo.

Načrtovanje - zmogljivo in kompetentno

Naši, za uporabo specializirani, tehniki vam profesionalno pod-poro nudijo že v fazi načrtovanja

in razpisa. S svojim znanjem nari-šejo risbe CAD, izdelajo kosovne sezname ter statične izračune in najdejo najbolj optimalno rešitev pritrditve.

Vzdrževanje - strankam prija-zno in osebno

Z našim znanjem smo vam na vo-ljo za kompetentno svetovanje pri vaših domačih in mednarodnih projektih. Zmogljiva distribucija razpolaga z odličnimi orodji, ki zagotavljajo individualno obrav-navo strank ter obsežen svetoval-ni servis. Naš logistični koncept je jamstvo za kratke dobavne roke.

Obsežno ponudbo storitev ne-nehno prilagajamo zahtevam trga in naših strank.

Inovativni sistemski izdelki

Sikla sistemski izdelki nastajajo in se razvijajo znotraj kreativnih skupin, v sodelovanju z notra-njimi in zunanjimi strokovnjaki.

Izdelki ustrezajo najvišjim kako-vostnim zahtevam, uporabniku pa olajšajo delo, prihranijo čas in nudijo varnost.

Naše izdelke izdelujejo dobavi-telji, ki jih izbiramo sami in, ki ustrezajo strogim kakovostnim zahtevam podjetja Sikla. To na-šemu podjetju omogoča hiter in ustrezen odziv zahtevam tržišča.

Vse Sikla izdelke odlikujeta, tako dodelana tehnologija in visoka kakovost izdelkov, kot tudi upo-rabniško usmerjena zasnova.

Izdelki

�Siconnect �Simotec �Siaqua �Prometna gradnja �Certifikati �RAL-Znak kakovosti

Celovita oskrba: Z nami lahko računate!

Naša veriga storitev se prične že z razvojem izdelka. Z veliko močjo ustvarjanja novosti oblikujemo izdelke, ki so usmerjeni v pra-kso. Z našo inovativno ponudbo izdelkov in prvovrstnim svetova-njem in oskrbo pridobite na vsaki stopnji projekta.

Pomoč vam nudimo pri načrto-vanjih in razpisih. Prevzamemo logistiko in jo, v primeru, da tako želite, izpeljemo skladno z vašimi predlogi. Svojo obsežno ponudbo

Sikla pečat, pomeni kakovost v vseh pogledih!Uspešnost podjetja Sikla temelji na zaslugah naših za-poslenih, zato spodbujamo inovativno delovno klimo, za poslovni in osebni razvoj. Filozofija našega podjetja je, da kontinuirano razvijamo izdelke, storitve in sisteme ter preko odlične kakovosti, dolgoročno izpolnjujemo priča-kovanja svojih strank.

� Slika 2 – prikaz sistema odvodnjavanja s prosto gladino

� Slika 1 – Siaqua odvodnjavanje ravnih streh



storitev neprestano prilagajamo zahtevam tržišča.

Uspešno projektno delo

Arhitektom, inženirjem in načr-tovalcem je Sikla že dolgo časa dobro poznana – kompleksnejše in težje kot so zahteve, vse več se jih odloča za Siklo. Poznana po svoji visoki kakovosti in prvovr-stnih stikih s strankami je Sikla dobro zastopana v okviru reno-miranih projektov, po vsem svetu.

SIKLA proizvodi s svojo kvalite-to in našo ekipo že v fazi projek-tiranja in izvedbe del nudijo eno-stavne rešitve, ki zadovoljujejo naše partnerje. Naš način dela je sodelovanje že v fazi projektira-nja objekta in iskanja optimalnih rešitev skupaj s projektanti in iz-vajalci del.

Projekti

�Siaqua �Siconnect �Simotec

Siaqua – odvodnjavanje ravnih streh

Že nekaj let je v Sloveniji uvelja-vljen sistem SIAQUA za odvo-dnjavanje ravnih streh. V zadnjih treh letih smo odvodnjavanje ure-dili na več kot 200 objektih (refe-rence na spletni strani). Zraven materiala nudimo tudi:

� pripravo tehnične dokumenta-cije po vašem projektu, � izračun izometrije za vas in vaše projektante, �montažne mape, �montažo in nadzor montaže, � tehnično dokumentacijo za prevzem, � izposoja strojev za spajanje cevi.

Siaqua - varnost pri odvaja-nju vode z ravnih streh

Definirano odvajanje nabrane količine dežja s površine strehe je bistveni kriterij za funkcijo ravnih streh. Za odvajanje vode z velikih, prosto napetih površin strehe, je podjetje Sikla razvilo podtlačni sistem.

Individualno načrtovan, glede na objekt in lokacijo, s strehe odvaja nabrano količino deževnice na kratek in hiter način. V sodelova-nju z zasilnim odvajanjem vode se boste s tem izognili nenava-dnim statičnim obremenitvam in iz tega nastalim poškodbam stre-šne konstrukcije ali zgradbe.

Inovativna uporaba fizikalnih zakonitosti

Pri prostem odvodnjavanju gladi-ne se deževnica, za boljše prezra-čevanje in odzračevanje sistema, odvaja preko delno napolnjenih cevnih napeljav (stopnja napol-njenosti 0,7).

Podtlačni sistem deluje pri sto-pnji napolnjenosti 1,0; rezultat so manjše dimenzije prerezov cevnih napeljav, ki so pri tem v celoti napolnjene z vodo. Sila teže vodnega stebra, ki teče po padni cevi, ustvarja podtlak v sistemu, ki odvaja vodo s površine strehe z „učinkom srka v ceveh«.

Naprave Siaqua so hidravlično tako dimenzionirane, da začne prerez padne cevi, že pri majhnih količinah dežja, po delih delovati.

Posebno konstruirani strešni od-točni kanali pri tem preprečujejo vstop zraka v cevni sistem. Na sliki št. 3 je prikazan sistem odvo-dnjavanja pod tlakom. Na sliki št. 2 je prikazan sistem odvodnjava-nja s prosto gladino.

Siaqua - zmagovalne sistem-ske prednosti

Tehnični koncept Siaqua podtlač-nega sistema prinaša pomembne tehnične in ekonomične predno-sti:

�Zmanjšanje stroškov za ma-terial in montažo zaradi manj-ših dimenzij cevi. To omogoča pri velikostih površine strehe zmanjšanje do 5000 m2 na samo eno napeljavo padne cevi, pri tem pa se skoraj ne uporabijo več talne cevi. �Zmanjšanje stroškov gradnje, zaradi krajših časov gradnje in montaže, občutno manj ze-meljskih del, manj napora za zaščitne konstrukcije pred na-letom. �Zmanjšanje stroškov vzdrže-vanja, saj visoke hitrosti pre-toka povzročajo samodejno čiščenje cevi. �Optimalni izkoristek prostora zaradi polaganja cevi brez pad-ca pod streho.

Individualne rešitve z najno-vejšo tehnologijo

Siaqua filozofija ne sledi nobene-mu togemu konceptu izdelkov. Vse bistvene komponente napra-ve za podtlačno odvodnjavanje se uskladijo individualno glede na zahteve konkretnega gradbenega načrta: strešni odtočni kanali in

sistemi za odvajanje v sili po DIN ter sistemi in pritrdila cevnih na-peljav iz umetne snovi. Tehnični, ekonomični in ekološki vidiki se pri tem ravno tako upoštevajo, prav tako kakovost uporabljenih izdelkov in materialov.

Siaqua tlačne tokovne naprave zato vedno ustrezajo zahtevam po najnovejši tehnologiji, ki vodi do tehnično prepričljivih in go-spodarsko razumnih rešitev.

Siaqua podtlačni sistem od-vodmjavanja ravnih streh

Paket napeljave za Siaqua pod-tlačni sistem odvodnjavanja, ob-sega celotno računsko potrdilo za napravo po veljavnih pravilih DIN ter VDI 3806. Pri tem se do-kumentira:

� število in položaj otokov na strehi, � celoten hidravlični izračun, � potek napeljave z dimenzioni-ranimi in fazonskimi cevmi, � postavitev in pritrditev, � nasvete in/ali izračun sistema za odvajanje v sili, � potrebne ukrepe za pregledo-vanje in čiščenje, � prevzem in garancija sistema.

Načrtovanje in izračun izvedejo komponentni strokovnjaki, kar jamči neoporečno delovanje na-prave. Sikla tehnična služba za pomoč uporabnikom je vedno na voljo in pomaga načrtovalcem, izvajalcem in pri načrtovanju gra-dnje na kraju izvedbe.

S svojim obširnim znanjem veli-ko prispevajo k uspešni uresnici-tvi projekta, poleg tega pa lahko dajejo dragocene nasvete za reši-tve pri pritrjevanju tehnične opre-me za zgradbe.

„Siaqua« Odvodnjavanje mostov

Novost prodajnega programa je sistem SIAQUA za odvodnjava-nje mostov.

Čeprav je novost na slovenskem trgu, smo v nekaj več kot enem letu odvodnjavanje izvedli na 16 objektih (12 nadvozov, 2 mosta � Slika 3 – odvodnjavanje pod tlakom


in 2 viadukta).Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišč mostov je zahteva, ki jo je potrebno upo-števati že v fazi načrtovanja. Upo-raba SIKLA sistemov je visoko učinkovita v vseh fazah, tako pri načrtovanju in montaži.

Napeljave za odvodnjavanje so na mostovih sestavni del gradbe-nih del in morajo ustrezati stro-gim tehničnim zahtevam.

Pritrditev napeljave za odvodnja-vanje vode na mostovih mora biti izvedena tako, da se obtežitve varno prenesejo na dele za pritr-ditev in, da se most lahko odvo-

dnjava. Napeljave morajo zagota-vljati varno prenašanje obtežb in odvodnjavanja, biti preproste za montažo in zadoščati estetskim kriterijem.

Specialne rešitve Sikle:

� napeljave za odvodnjavanje na železniških mostovih, � pritrditve in stabilizacija nape-ljav pri gradnji tunelov, � namestitev napeljave v škatla-ste profile pri prednapetih � betonskih mostovih, z zunanji-mi prednapetimi členki, � v škatlastih profilih jekleno/be-tonskih povezovalnih mostov.

Postavitev napeljave v škatlastem profilu prednapetega betonskega mostu, z zunanjimi prednapetimi členki se lahko, brez težav, izvede s pomočjo sistema Sikla Simotec. Sestavni deli stojala se, primemo gradbišču, transportirajo in sesta-vijo, montaža pa je enostavna.

Ponujamo vam tudi izziv!

Sposobni in visoko motivirani sodelavci in sodelavke so najpo-membnejši kapital Sikle. Če že-lite sodelovati z nami, prinesite s seboj svoje znanje, kreativnost in komunikacijske sposobnosti. Vaše sposobnosti bomo primerno

nagradili in vam ponudili dolgo-ročne poklicne možnosti v pod-jetju, ki se širi v napetem, med-narodnem okolju. Oglejte si našo ponudbo delovnih mest. Veseli bomo vaših izčrpnih prijav!

V sodelovanju z industrijskim združenjem za ogrevalno, klimat-sko in sanitarno tehniko (BHKS - Bundesindustrieverband Heiz-ungs-, Klima-, Sanitärtechnik e.V.) in osrednjim združenjem za sanitarne, ogrevane in klimatske sisteme (ZVSHK - Zentralver-band Sanitär Heizung Klima) svojim strankam nudimo obse-žne jamstvene dogovore.

Kondenzacija predstavlja fazni prehod iz plinastega stanja v te-koče, z odvzemom toplote (ohla-jevanjem) do kritične temperatu-re. Kondenz se vedno pojavi na hladnejši površini, če je tempera-tura površine pod rosiščem. Tako pride pri 20 oC temperature zraka v prostoru, do kondenzacije na površini gradbenih delov, če je relativna zračna vlažnost presegla naslednje vrednosti:

Da ne pride do kondenzacije in posledično do nastanka plesne-nja, je potrebno vsako hišo od zunaj na debelo toplotno izolira-ti. Tudi s pomočjo nadziranega prezračevanja v bivalnem prosto-ru, v katerem je relativno visoka zračna vlažnost, poskrbimo za samodejno in energijsko varčno prezračevanje. Debela toplotna izolacija ne preprečuje samo na-stajanja kondenzata v zidovju, temveč poskrbi, da tudi v najhla-dnejšem zimskem obdobju, osta-ne toplota v prostorih, znotraj zunanjega zidovja. Iz gradbeno fizikalnega pogleda je napačno in malo učinkovito, če je opečni zid debeline 38 cm, obložen s to-plotno izolacijo, debeline samo 5

cm. Pri tem se ustvarja rosišče v sloju lepila in tako je lepilo skozi celo zimo vlažno. Na sliki št. 1 je prikazan primer za nastanek kon-denzacije na opečnem zidu. Zato je pri toplotni izolaciji po-trebno posebno skrb nameniti nastajanju toplote in vodne pare.

Dobro je, da omogočimo nadzo-rovan prehod toplote in vodne pare navzven, iz prostora. To naj-bolje zagotovimo, če vgradimo paropropustno folijo, ki omogoča,

da vodna para, ki nastaja v notra-njosti, čim bolje in enakomerno prehaja skozi obodno konstruk-cijo, hkrati pa omogoča pravilno izmenjavo zraka v prostoru.

S toplotno izolacijo preprečimo kondenzacijoPreglednica št. 1: Predpostavke za kondenzacijo pri 20 oC tempera-ture zraka v prostoru

Površinska temperatura Relativna zračna vlažnost

6,0 oC 40 %

9,3 oC 50 %

12,0 oC 60 %

14,4 oC 70 %

16,4 oC 80 %

� Slika 1 – Primeri za nastajanje kondenzata na opečnem zidu

S toplotno izolacijo ohranimo zaželeno temperaturo v prostoru. Razen ohranjanja temperature , pa obvarujemo zgradbo, tudi pred kondenzacijo. Slaba toplotna izolacija, je tudi najpogostejši razlog za nastanek kondenza.


Pri starih prezračevalnih na-pravah je odvodni zrak topel ali hladen, večinoma pa ostaja neiz-koriščen. Po pravilu imajo danes, vsi taki sistemi vgrajeno napravo, za izkoristek odpadne toplote (re-kuperacijo). S temi napravami, je mogoče prihraniti veliko energije.

Priporočljivo

V smislu varčevanja z energijo je potrebno take naprave instalirati, v vse prezračevalne in klimatske naprave. V principu preproste rekuperacijske naprave se amor-tizirajo v relativno kratkem času.

Način delovanja

Iz prostora odveden zrak vodimo, preden zapusti zgradbo, do pre-zračevalne naprave, kjer ga, pred izhodom v zunanji zrak, določe-no količino, odvajamo nazaj do toplotnega izmenjevalca.

V toplotnem izmenjevalcu, ga dogrejemo in primešamo s sve-žim zrakom, od tod, pa ga nato vodimo nazaj, v prostore za ogre-vanje, oziroma prezračevanje. Na ta način, pozimi hladen zrak se-grejemo, poleti pa ohladimo. Za preostali del segrevanja ali hlaje-

nja porabimo zelo malo energije. Na sliki št. 1 je prikazana shema delovanja naprave za rekuperaci-jo toplote.

Postopek rekuperacije: izme-njava toplote, med odvedenim zrakom in zunanjim zrakom, po-teka preko križnega toka – skozi lamele izmenjevalca toplote, na paralelno postavljenih in dobro prevodnih steklenih ali kovinskih lamel, oziroma cevi. Med obema zračnima tokovoma ne pride do stika in tako ni težav z vonjem, prahom ali vlago.

Krožni sistem: pri tem sistemu poteka toplotna menjava, med

odvodnim in zunanjim zrakom, preko obtočnega toplotnega me-dija. To je predvsem primerno, kot dodatna oprema za obstoje-če klimatske naprave. Toplotne cevi: tako imenovane Heat-Pipes cevi, lahko prav tako uporabimo pri rekuperaciji toplote. Obnovlji-vi postopek: pri tem načinu, med odvedenim in zunanjim zrakom,

namestimo vrtljiv, v osno name-ščenem satovju, podoben toplo-tni menjalnik, ki odvedenemu zraku, pri vsakem polovičnem obratu, odvzame toploto in jo po-šlje, z zunanjim svežim zrakom, nazaj v prostor. Pri tem bo zraven otipljive toplote, zamenjana tudi latentna toplota, ki vsebuje vlago. Na sliki št. 2 je prikazana načel-na shema rekuperacije toplote.

Toplotne črpalke: odvedeni ali zunanji sveži zrak lahko, preko toplotne črpalke, pošljemo direk-tno do izparilnika. Tako pride do takojšne rekuperacije toplote.

Prostorske zračne, tehnične na-prave potrebujejo toplo in hladno energijo, za ogrevanje, oziroma hlajenje. Velik del te energije lah-

ko pridobimo z rekuperacijo to-plote iz odvedenega zraka.

Kljub višjim stroškom, zaradi na-meščanja kanalov in same napra-ve, se le ti stroški hitro pokrijejo pri zmanjšani porabi energije.

S sistemom lahko prihranimo od 65 do 80 % pri porabi energije za ogrevanje ali hlajenje.

Izkoristek odpadne energije

� Slika 2 – Načelna shema rekuperacije toplote

� Slika 1 – Shema delovanja naprave za rekuperacijo toplote

Pridobivanje odpadne toplote in toplote, ki jo dobimo s toplotnimi napravami ali toplotnimi črpalkami, ima še veliko prihodnost. Z razvojem, bodo te naprave tudi ce-nejše, kot so danes. Pomagale nam bodo ohraniti zaloge sedanjih goriv, ki jih bomo koristno uporabili, za kemič-no predelavo, namesto za zgorevanje. Delež pridobljene energije, iz sonca ali posredno iz toplega zraka, zemlje ali vode, bo vsako leto večji.

Instalater September 200959 Innststallatere September 20095959


Vodo uporabit namesto zapravitV povprečnem gospodinjstvu po-

rabi vsaka oseba okoli 150 litrov pitne vode na dan. Od teh 150

litrov se samo 3 odstotki upora-bljajo za kuhanje in pitje. Največji delež naše pitne vode splaknemo v stranišče (pogosto brez varče-valne tipke). Stranišča z šestimi litri vsebine in tipko za ustavlja-nje pripomorejo k bistvenemu

zmanjšanju porabe vode. K var-čevanju z vodo precej pripomo-rejo tudi varčevalne armature, tuš glave in pravilno obnašanje upo-rabnikov ter tudi varčna uporaba pralnega in pomivalnega stroja.

Raba deževnice

Pri novogradnjah se lahko planira zbiralnik za deževnico že od vse-ga začetka. Zbrana voda se lahko tako koristi za splaknjevanje stra-nišča, pralni stroj in vrt. Namesto priključka za pitno vodo se izvede majhno omrežje za deževnico do

vseh stranišč. Pri pomanjkanju deževnice se polni napeljava s pi-tno vodo.

Pri tem je pomembno, da sta oba sistema popolnoma ločena in da ne obstaja nobena neposredna povezava med obema sistemoma. Za domačo cevno omrežje imajo PE-cevi prednost pred nerjavni-mi. Pocinkane omrežne cevi za-radi možnosti rjavenja dandanes niso več primerne. Deževnica se mora ob uporabi v gospodinjstvu filtrirat. Glede na uporabnost so potrebne različne filtrirne stopnje.

Za uporabo v stranišču je dovolj enostavno cedilo. Če se dežev-nica uporablja za pralni stroj, je potrebno uporabiti bolj fini filter, ki pa ga je potrebno redno kontro-lirat, ker obstaja nevarnost zama-šitve. Priporočljivi so samočistilni filtri.

Pri izbiri vodnega hranilnika je potrebno poleg možnosti čiščenja paziti tudi na to, da ostane voda čim bolj hladna, saj lahko pride pri temperaturah nad 15 stopinj celzija do povečanega razmnože-vanja bakterij.

Sprejetje odločitve za zunanji ali notranji hranilnik je predvsem odvisno od lokacije, ki je na voljo.

Kovinski rezervoarji so primer-ni le, če so iz nerjavečega jekla, drugače obstaja možnost korozi-je. Deževnica se na primer lahko zbira tudi v nadzemeljskem rezer-voarju.

Povprečna velikost hranilnika za deževnico pri enodružinski hiši znaša ca. 5 do 10 m3, odvisno od področja uporabe in pokritosti potreb.

Pripravila, dr. Vlasta Krmelj

Varčevanje z vodo in izraba dežjaVoda je dragocena dobrina in v veliko evropskih podro-čjih vodi potratna uporaba vode k vidnemu znižanju gla-dine podtalnice. To ne ogroža samo oskrbe s pitno vodo, ampak izraža negativen vpliv tudi do okolja in narave. Po-stopki varčevanja z vodo in izrabe deževnice predstavljajo smiselno alternativo varčevanju z dragoceno pitno vodo.

Legenda k sliki:

1. Podzemni rezervoar, volumen zbiralnika od 3000 – 90000 l2. Fini filter McClean, vgrajen v podzemni rezervoar in predho-

dno nameščen s sifonom in blažilnikom dotoka3. Črpalni set s finim filtrom 0,5 mm4. Krmilni sistem za deževnico McRain Plus, črpalka z avtomatič-

nim preklapljanjem, stenskim obešanjem in pokrovom, stikalo na plovek za nadzor nivoja polnjenja z 20-metrskim kablom, dodatni zbiralnik z varnostnim pretokom

5. Varnostni paket6. Pokrov vstopne odprtine7. Jašek za vstop8. Cevna povezava

� Slika – Hišni sistem BlueLine McRain Plus


V mestu Las Vegas so se odločili za nekaj čisto drugega, za »nekaj novega«. Najavili so, da bodo v bližnji prihodnosti zgradili prvo stolpnico, ki bo namenjena zgolj poljedelstvu, s pridelavo hrane.

Tako bo Las Vegas verjetno prvo mesto, v katerem bodo zgradili stolpnico, namenjeno zgolj kme-

tovanju, oziroma poljedeljstvu. V zgradbi se bodo, po prvih podat-kih, v 30 nadstropjih, nahajale izključno obdelovalne kmetijske površine. V takšni stolpnici bi naj proizvajali hrano, za približno 72.000 ljudi na leto.

Predviden prihodek pa bi naj znašal okoli 40 miljonov dolarjev

čistega dobička. Največ se seveda pričakuje od prodaje pridelane hrane, veliko pa stavijo tudi na tu-rizem, saj bo zanimanje za ogled takšne stavbe zagotovo veliko. Projekt za izgradnjo tako imeno-vane »zračne kmetije« je ocenjen na 200 miljonov ameriških dolar-jev.

Tukaj bodo gojili približno 100 različnih vrst zelenjave in sadja, od jagod pa vse do zelene solate, tudi nasadi mini banan so izve-dljivi. Vsaka etaža pa bo imela možnost določenih pogojev za rast živil. Po prvih podatkih bi se projekt lahko začel graditi v sredi-ni leta 2010.

Projekt so omogočili:

• Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,

Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj• Evropska komisija • Ministrstvo za okolje in prostor• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor• Elektro Maribor, d.d.

CENTER PROJEKTOV,

ZNANJA IN IDEJ

ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Energetska agencija za PodravjeSmetanova 31, 2000 Maribor, T 02 23 423 63 F 02 23 423 61www.energap.si

Projekt je sofinanciran s strani:

»Zračna kmetija« v Las VegasuKo se začne mesto srečevati s prostorsko stisko, ostane le še ena možnost, gradnja v višino. Po navadi so stolpni-ce rezervirane za poslovne prostore, stanovanja, hotelske sobe…


Namen projekta je promocija in informiranje na področju tehno-logije pasivnih hiš širom Evrope, s poudarkom na novih državah članicah EU. Takšen način gra-dnje ima potencial privarčevati ogromno količino energije in zmanjšati CO2 emisije, k čemur mora težiti vsaka država.

V nekaterih državah že imajo ve-liko pozitivnih izkušenj s takšnim načinom gradnje, zaradi tega teži projekt k okrepitvi sodelovanja in izmenjavi znanja in izkušenj med partnerji iz posameznih držav

Naloge projekta PASS-NET so: izboljšanje informiranosti pano-žnih skupin, državnih organov in javnosti; izmenjava izkušenj, internacionalizacija poslovanja; usposabljanje strokovnjakov in

podpornih institucij; organizaci-ja seminarjev, delavnic, ogledov pasivnih hiš in vzpostavitev po-datkovne baze objektov grajenih v pasivnem standardu.

Sodelovanje v projekt je odprto tudi za podjetja, ki se ukvarjajo z novogradnjo ali obnovo objektov v pasivnem standardu in bi želela svoje objekte prikazati na skupni spletni strani projekta ali želijo, da jih MRA obvešča o posameznih dogodkih in aktivnostih projekta.

Več informacij o projektu in aktu-alnih dogodkih na temo pasivne hiše in nizko energijski objekti najdete na spletni strani:

http://energija-gradnja.mra.si.

PASS-NET - Evropska mreža združenj pasivnih hišV okviru programa Evropske Unije »Inteligentna energija v Evropi« sodeluje Mariborska razvojna agencija v projek-tu PASS-NET – Evropska mreža združenj pasivnih hiš. V projektu, ki bo trajal do leta 2011, sodeluje 12 partnerjev iz 10 držav EU.

Slednje je bilo povezano tudi s so-delovanjem številnih strokovnja-kov, ki so udeležencem predstavili in obrazložili posamezne tehnič-ne rešitev ter komponent vgraje-

nih v vzorčne hiše. Naselje »Son-neplatz« je nastalo kot skupna iniciativa občine Großschönau in proizvajalcev pasivnih hiš, ki so na ta način obiskovalcem ponu-di zanimivo rešitev turističnega naselja in poskusnega bivanja v pasivni hiši.

Naselje je svojim obiskovalcem odprlo vrata v letu 2007, posto-pno pa bo na voljo kar 20 objek-tov različnih proizvajalcev. Poten-cialni kupci pasivnih hiš lahko na ta način preizkusijo delovanje več objektov in v njih kot turisti preživijo nekaj dni. Na lastnih izkušnjah tako preizkusijo biva-nje v energijsko učinkoviti stavbi, samo udobje bivanja obenem pa na prijeten način pridobijo tudi dodatna znanja in izkušnje.

http://www.sonnenplatz.at/

Ogled naselja pasivnih hiš v Grossshoenau /AvstrijiV okviru projekta Pass-Net je bila za preko 30 udele-žencev projekta organizirana ekskurzija v Großschönau (Avstrija) in ogled naselja vzorčnih pasivnih hiš „Son-nenplatz“.


Omogoča vam, da preko široke mreže Evropskih podjetniških ventrov sklenete finančno, teh-nično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.preko fi-nančnega poslovnega sodelova-nja lahko ustanovite podjetje, naj-dete partnerje za skupna vlaganja in podobno,prodajno poslovno sodelovanje pa vam omogoča di-stribucijo, marketing, pomoč pri prodaji, prodajo opreme in drugo.

Podrobnejše informacije:Mariborska razvojna agencija, Enterprise Europe Network - Slo-

venija, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor,

Kontaktna oseba: Jolanda Damiš, Tel: 02/333 13 07, Faks: 02/333 13 09,

E-pošta: [email protected], [email protected]

EEN-jul-39 Madžarski trgovec z izolacijskim materialom za rav-ne strehe nudi svoje posredniške storitve in želi na-stopiti kot podizvajalec oziroma dobavitelj.

EEN-jul-46 Rusko gradbeno podjetje in trgovec z gradbenim ma-terialom želi nastopiti kot trgovinski posrednik.

EEN-jul-48 Madžarski proizvajalec sistemov na sončne celice išče partnerje za ustanovitev skupnega podjetja in distributerje. Podjetju nudi prenos tehnologije.

EEN-jul-49 Rusko podjetje, dejavno v proizvodnji in dobavi eko-loških lesenih hiš in drugih objektov narejenih iz hlo-dovine, išče trgovinske posrednike.

EEN-jul-51 Ruski obdelovalec lesa in ponudnik gradbenega lesa išče trgovinske posrednike.

EEN-jul-53 Slovaško združenje podjetij dejavnih na področju izrabe biomase išče trgovinske posrednike.

EEN-jul-60 Podjetje iz Velike Britanije nudi distribucijske pogod-be za dobavo in namestitev kotlov na lesne pelete.

EEN-jul-84 Madžarski arhitekturni in oblikovalski biro išče po-dizvajalske priložnosti.

EEN-jul-104 Madžarsko gradbeno-inženirsko podjetje nudi svoje storitve (npr. za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, idr.).

EEN-jul-106 Bolgarsko gradbeno podjetje, specializirano za sta-novanjske in poslovne objekte, nudi svoje storitve kot podizvajalec.

EEN-jul-107 Podjetje iz Velike Britanije, dejavno na področju energetskih projektov, želi razširiti svoje tržišče.

EEN-jul-113 Romunsko gradbeno podjetje, specializirano za iz-gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov, išče dobavitelje gradbena materiala ter kovinskih in lese-nih komponent.

EEN-jul-138 Madžarski proizvajalec plošč in folije (za izoliranje stavb) iz recikliranega PVC-ja išče distributerje.

EEN-jul-159 Češki ponudnik tehnologije za avtomatizacijo zgradb (npr. za vrata, okna, senčila, itd.) išče trgo-vinske posrednike.

EEN-jul-161 Špansko podjetje, specializirano za gradbeno de-javnost in nepremičninske projekte, želi ustanoviti joint-venture in želi nastopiti kot podizvajalec: kot ponudnik svetovalnih storitev za tuje partnerje.

EEN-jul-189 Bolgarski trgovec na debelo in drobno z gradbenim materialom išče poslovne partnerje za vzajemno di-stribucijo.

EEN-avg-13 Turško podjetje, specializirano v proizvodnji solar-nih sistemov, išče trgovinske posrednike, želi nasto-piti kot podizvajalec in išče partnerje za proizvodno sodelovanje.

EEN-avg-26 Španski dobavitelj industrijske opreme in gradbene-ga materiala išče partnerje za komercialna sodelova-nja, trgovinske posrednike.

EEN-avg-27 Romunski proizvajalec gradbenih veznih elementov iz lesa, PVC in aluminija išče komercialne partnerje in podizvajalske priložnosti.

EEN-avg-29 Latvijsko gradbeno podjetje želi nastopiti kot podi-zvajalec.

EEN-avg-48 Romunski trgovec na debelo z lesom in gradbenim materialom ter sanitarno opremo išče trgovinske po-srednike.

Delavnico je organizirala Ma-riborska razvojna agencija / Enterprise Europe Network – Maribor.Delavnica se je ude-ležilo 14 predstavnikov podjetij in projektantov na področju načrtovanja pasivnih hiš in je bila vsebinsko ter kvalitativno usklajena z istovrstnimi usposa-bljanji v Nemčiji. Vsebina delav-nice je obsegala mešanico osnov gradbene fizike, uporabe PHVP (paketa predprojektiranja pasiv-nih hiš) in programskega orodja PHPP, z dodatkom novosti na

področju pasivnih hiš. Uporaba programskega orodja PHPP je bila izvedena s sodelovanjem udeležencev na konkretnem primeru vzorčne hiše, nato so osvojeno znanje udeleženci po-glabljali s pomočjo svojih prime-rov. Delavnico je vodil g. Franz Freundorfer dipl. ing., Passiv-hauskreis Rosenheim Traun-stein e.V., Nemčija, ki je poleg strokovnega znanja s področja PHPP postregel tudi z bogatimi praktičnimi izkušnjami in aktu-alnimi trendi v Evropi.

Ponudbe za poslovna sodelovanja

Delavnica »Programsko orodje PHPP« v MariboruV okviru projekta PASS-NET – Evropska mreža združenj pasivnih hiš, ki poteka pod okriljem Evropskega progra-ma Inteligentna Energija – Evropa, je 24. in 25. avgusta 2009 v prostorih Mariborske razvojne agencije, potekala 2-dnevna delavnica »PHPP programsko orodje«.

Ponudba tujih podjetij je oblika mednarodnih poslovnih pri-ložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske uni-je, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih državah.


Tehnika in zmogljivost je v obeh modelih na najvišjem nivoju. Glavna razlika med modeloma je:

�X6 ima dva elektromotorja in omogoča vožnjo tudi brez ben-cinskega motorja. X6 je tehno-loško gledano tudi zahtevnejši �Serija 7 ima eden elektromo-tor, 8-stopenjski avtomatski menjalnik in vožnja brez delo-vanja bencinskega motorja ni možna, ima star/stop funkcijo

BMW ActiveHybrid X6

BMW ActiveHybrid X6 je prvi svetovni Sports Activity Coupé s hibridnim pogonom, ki zago-tavlja zares edinstveno doživetje vožnje tako v segmentu modelov BMW X, kakor tudi v hibridnem segmentu avtomobilov na sploh.

Preko kombinacije V8 bencinske-ga motorja in električnega pogo-na, nudi BMW ActiveHybrid X6 dinamično zmogljivost, skupaj z manjšo porabo goriva in nižjimi emisijami za približno 20 odstot-kov. Vožnja povsem brez emisij CO2 v električnem načinu je mo-žna pri hitrosti do 60 km/h. S tem načinom se lahko prevozi 2,5 ki-lometra. Motor z notranjim izgo-

revanjem intervenira po potrebi (v funkciji obremenitve motorja) in se ponovno samodejno izklopi, ko se vožnja spusti na hitrost pod 65 km/h.

Pogonski sistem, ki je integriran v BMW ActiveHybrid X6 vklju-čuje 4,4-litrski V8 bencinski mo-tor z največjim razvojem moči

300 kW/407 KM in tehnologijo z dvema turbinskima polnilniko-ma (BMW TwinPower Turbo) ter dva različna elektromotorja, ki razvijeta moč, motor 1 - razvije moč 67 kW (91 KM) in motor 2 - 63 kW (86 KM).

Maksimalna izhodna moč hibri-dnega pogonskega sistema znaša tako 357 kW (485 KM), z najve-čjim navorom 780 Nm. S to teh-nologijo je BMW ActiveHybrid X6 najmočnejše hibridno vozilo na svetu.

Za pospešek z mesta do 100 km/h je potrebnih 5.6 sekund. Končna hitrost je elektronsko omejena na 236 km/h, pri čemer paket Sport omogoča končno hi-trost 250 km/h. Povprečna pora-ba goriva po testnem krogu EU5 znaša 9.9 litra/100 km, medtem ko je vrednost emisij CO2 231 gramov/kilometer.

Integracija dveh elektromotorjev znotraj dvorežimskega aktivnega menjalnika ECVT (electric con-tinuously variable transmission) pri BMW ActiveHybrid X6, omo-goča dva samozadostna načina

upravljanja. Prvi način je name-njen speljevanju v posebej dina-mičnem slogu in vožnji pri majh-nih hitrostih, drugi način pa je na voljo vožnji pri velikih hitrostih pod optimalnimi pogoji. Menjal-nik je . 7-stopenjski avtomatski, s tremi variabilnimi nastavitvami pretikanja prestav.

Električna energija se shranjuje v visokozmogljivi akumulatorski bateriji NiMH s skupno kapa-citeto 2.4 kWh. Temperatura vi-sokonapetostne akumulatorske baterije se vseskozi nadzoruje, po potrebi in z maksimalno učin-kovitostjo, s hladilno tekočino v medsebojno usklajenem delova-nju klimatske naprave in zuna-njim prenosnikom toplote.

Glavna elektronska nadzorna

BMW ActiveHybrid, hibridni pogon za X6 in serijo 7BMW je predstavil dva paradna modela s hibridnim po-gonom, X6 in serijo 7. Oba imata bencinski V8 motor z dvema turbinskima polnilnikoma in podobni, vendar vseeno različni kombinaciji hibridnega pogona. BMW vstopa na trg hibridov nekoliko pozno, kljub temu pa s ponosom predstavlja rezultate hibridne tehnologije.


enota omogoča ustrezno interak-cijo motorja z notranjim izgoreva-njem in električnega pogona, kar je ključnega pomena za odlično

učinkovitost in edinstvene kvali-tete vožnje z BMW ActiveHybrid X6. Ta pretvarja visokonapetostni enosmerni tok iz visokozmogljive akumulatorske baterije v trifazni izmenični tok za dva elektromo-torja v hibridnem načinu menjal-nika.

Glavna nadzorna enota prav tako usklajuje vse funkcije hibridnega sistema, vključno s porazdelitvijo navora in pogonske moči med motorjem z notranjim izgoreva-njem in elektromotorjema, kakor tudi izbiro prestav.

Poleg obeh elektromotorjev, pa visokozmogljiva akumulatorska baterija oskrbuje z elektriko tudi druge porabnike električne ener-

gije, ki so povezani z 12-voltnim avtomobilskim omrežjem. BMW

ActiveHybrid X6 je opremljen z elektromehanskim servo vo-lanom in električnim kompre-sorjem klimatske naprave. Obe napravi ostaneta popolnoma de-javni tudi po izklopu motorja z notranjim izgorevanjem.

BMW ActiveHybrid 7

BMW ActiveHybrid 7 združuje V8 bencinski motor, 8-stopenjski avtomatski menjalnik in elektro-motor v vlogi prijaznega hibri-dnega koncepta in tako postavlja nove standarde za učinkovitost v luksuznem razredu vozil.

Kombinacija nadgrajenega osem-valjnika s tehnologijo BMW Tw-inPower Turbo in sistemom High Precision Injection s trifaznim sinhronim elektromotorjem, omogoča največjo izhodno moč

pogonskega sistema 342 kW/465 KM in maksimalen navor 700 Nm. Pogonska moč se prenaša preko 8-stopenjskega avtomat-skega menjalnika, pri čemer je elektromotor nameščen med mo-torjem z notranjim izgorevanjem in pretvornikom na avtomatskem menjalniku, ki se oskrbuje z ele-ktrično energijo preko litij-ionske akumulatorske baterije.

BMW ActiveHybrid 7 pospeši z mesta do 100 km/h v samo 4.9 sekundah, medtem pa ohranja povprečno porabo goriva po te-stnem krogu EU pri 9.4 litrih/100 kilometrov. Emisije CO2 so ome-jene na 219 gramov na prevožen kilometer.

BMW ActiveHybrid 7 je prvi BMW z avtomatskim menjal-nikom, ki vključuje avtomatsko funkcijo Start/Stop za prepre-čevanje nepotrebnega delovanja motorja pri mirovanju avtomo-bila ali pri vožnji v prometnih zastojih. Naslednja pomembna prednost je prisotna pri delova-nju klimatske naprave in sistemu prezračevanja, ki ostaneta popol-noma dejavna tudi pri izklopu motorja.

Posebni prikazi na instrumentni plošči in nadzorni prikazovalnik sporočajo vozniku stopnjo učin-kovitosti in aktualen status delo-vanja hibridnih komponent.

Luksuzna limuzina s hibridnim pogonom vstopa tržišče z dvema različnima karoserijskima raz-ličicama. Podaljšana izvedenka BMW ActiveHybrid 7 je na voljo z daljšo medosno razdaljo za 14 centimetrov.

Jure Majc, www.avtoin.com


Dom naj bi nam nudil občutek varnosti, zavetja, udobja in ugo-dnega počutja, prijetnost, toplino, nas naj bi navdihoval in prebujal potenciale, ki jih skrivamo v sebi.

Z barvami lahko dramatično spremenimo vsak prostor v na-šem domu. Barve imajo moč , da poživijo vsak prostor, mu dajo energijo, izboljšajo razpoloženje in okrepijo duha. Z njimi lahko popravimo obliko in odpravimo prostorske pomanjkljivosti ter do-sežemo različne občutke: hladno-sti in svežine ali toplote in prije-tnosti, lahkotnosti in razigranosti,

dramatičnosti in teže, svečanosti in glamurja. Ljudje v prostorih iščemo različne lastnosti, ki so lahko odvisne od osebnega oku-sa, od vrste okolja v katerem živi-mo in od potreb, ki jih bi naj neka dejavnost v prostoru zahtevala.

Teorija barv

Danes se uporablja »Heringov barvi krog« kot osnovni standar-dni barvni sistem po vsem svetu (Natural Colour System – narav-ni barvni sistem). Ewald Hering (1834-1918) je uvedel rumeno barvo kot četrto primarno barvo

v barvni krog. Kot temeljni vizualni primarni barvi je vključil tudi črno in belo.

Primarne barve

Štiri primarne barve so rume-na, rdeča, modra in zelena. Z me-šanjem teh čistih

barv dobimo sekundarne barve: škrlatno, turkizno, oranžno in li-stno zeleno.

Harmonične barve

S premikanjem po barvnem kro-gu opazimo harmonijo med sose-dnjimi barvami. Barvna paleta se-stavljena iz zelene, listno zelene, ki prehaja v rumeno in oranžna, bo vedno uspešna in atraktivna. Vse te barve so iz območja med zeleno in oranžno barvo, so ena zraven druge, in se zaradi tega odlično skladajo med seboj.

Komplementarne barve

Barve, ki v barvnem krogu ležijo druga drugi nasproti, imenuje-mo komplementarne barve. To so nasprotne barve, ki med seboj ustvarjajo napetosti. Komple-mentarne barve se privlačijo ka-kor južni in severni magnetni pol.

Pomen svetlobe

V osvetljenem prostoru nas ob-dajajo predmeti in materiali, ki jih brez svetlobe ne bi videli. Učinek obarvanosti prostora je odvisen od različnih svetlob-nih izvorov. Tako s premišljeno uporabo barv in svetlobe lahko osvetlimo vsa temna in zakrita področja v stanovanju, če že ne moremo spremeniti arhitekturne podrobnosti prostora. Vedno pa je pomembno, da pri načrtovanju barvne kombinacije posamezne-ga prostora upoštevamo naravno in umetno svetlobo v samem pro-storu. Prav tako je zelo pomemb-no, da se upošteva lega prostora ali je to južna, severna, vzhodna ali zahodna stran neba. S pravil-no izbiro barv na severni strani, lahko v prostoru (čeprav je hla-den in temačen) dosežemo topel in prijeten učinek.

Osvetlitev prostorov

Svetloba, tako naravna kot ume-tna ustvari različna razpoloženja, ki pa so soodvisna od namemb-nosti prostora.

Osvetlitev prostorov je več:

� delovna osvetlitev, ki je za delo, branje, kuhanje, likanje,..upo-rabimo močno splošno osvetli-tev in/ali z nastavljivimi svetili, ki imajo usmerjeno svetlobo. � splošna prostorska osvetlitev – uporabimo več šibkejših sve-til – pri večini prostorov lahko ustvarimo sistem centralne osvetlitve, ki ga predstavlja cen-tralna luč ali sistem stropnih in/ali stranskih drugih luči ter dodatna (stoječa) svetila. Gre za kombinacijo luči, ki jih po potrebi prilagajamo in poudar-jamo prostor, kar pa je odvisno od naših želja in potreb. � razpoloženjska osvetlitev je namenjena za ustvarjanje dolo-čene atmosfere, ki je lahko ro-mantična, intimna, mehka, do-mača,…taka svetloba ustvari ambientalno svetlobo, ki učin-kuje na nas na čustveni bazi.

Svetila morajo biti funkcionalno razporejena, upoštevati je treba tudi estetski videz le teh. Izbor in razporeditev svetil, intenzivnost ter barva svetlobe je pomemben dejavnik, ki zagotavlja kvaliteto bivanja vsakemu posamezniku.

Optični učinki barve v prostoru

Z barvo in različno svetlobo lah-ko ustvarimo posebna vzdušja v prostoru. Lahko poudarimo ali prikrijemo dejansko velikost pro-stora. Tako lahko na primer dolg hodnik »skrajšamo«, da na koncu hodnika uporabimo temno ali močno barvo ali obesimo veliko in atraktivno sliko, ki privlači naš pogled, na tleh lahko uporabimo prečni ali mrežast vzorec, itd.

Izbira toplih barv navidezno zmanjša velikost prostora ter zbli-ža elemente v prostoru, medtem ko hladne barve navidezno pove-čujejo prostor ter elemente odda-ljujejo. Nadaljevanje prihodnjič.

Helena Pehant, dizajner notranjih prostorov

email: [email protected]

Barve v prostoruBarve imajo pri opremljanju stanovanja ali hiše zelo po-membno vlogo, saj predstavljajo prvi viden vtis o prosto-ru, v katerega vstopimo. Prostor v katerem živimo nam dandanes mora nuditi raznoliko uporabo, nam služiti kot dom, kjer spimo, se prehranjujemo, a hkrati nam služi kot pisarna, knjižnica, sprejemnica gostov, majhen otro-ški vrtec,...

