Download pdf - Sonce (revija)

Transcript
Page 1: Sonce (revija)
Page 2: Sonce (revija)

2

Projekt: Svetloba

Tema razreda: Sonce

Razred: 3.D

Mentor: Peter Gabrovec

Vodja razrednega projekta: Katarina Kogej

Revijo uredil: Domen Grzin

Lektorirala: Veronika Koletič

Uradna lektorica: Marjana Ivančič

Poročilo napisala: Saša Prelog

Gimnazija Bežigrad

Šolsko leto 2015/16

Page 3: Sonce (revija)

3

KAZALO:

Simbol Sonca v različnih civilizacijah

Sumerci

Babilonci

Egipčani

Perzijci

Grki

Maji

Inki

Azteki

Germani

Kelti

Stari Slovani

Makedonci

Simbol sonca v književnosti

Orient

Antika

Srednji vek in renesansa

Reformacija in razsvetljenstvo

Romantika

Realizem

Simbol sonca in svetloba v umetnosti

Sonce kot simbol

Sonce in Stonehenge

Najboljše upodobitve Sonca

Svetloba kot učinek v umetnosti

Sončevi fenomeni

Nenavadne oblike Sonca

Zeleni žarek

Halo

Sončeve pege

Sončna svetloba kot vir energije

Fotovoltaika

Sončni kolektorji

Vpliv Svetlobe na rastline

Viri in literatura

Viri slik

5

5

5

5

5

6

6

7

7

7

8

8

9

10

11

11

12

13

14

15

16

16

17

18

21

23

24

24

25

25

27

29

30

31

35

38

Page 4: Sonce (revija)

4

Povprečna površinska

temperatura Sonca je

5.500°C, temperatura

središča pa je

15.000.000 °C.

Njegov premer je 1.392.000

km, kar je 109-krat več od

Zemljinega, prostornina pa je

1.300.000-krat večja od

Zemljine in meri

1,41 · 10²⁷ m³.

Zanimivost: Sonce vsako

sekundo izgubi 4 milijone

ton, vendar je to

neopazen delež v

primerjavi s celotno maso.

Njegova masa je 21027 ton, kar

je 330.000-kratna masa Zemlje

in 745-kratna skupna masa vseh

planetov. S svojo maso se

uvršča med manj masivne

zvezde.

Sestavljeno je iz 69 %

vodika, 30 % helija in

1% ostalih snovi (kisik,

ogljik, neon, magnezij,

žveplo, dušik, silicij).

Sonce je 4,7 milijarde

let stara zvezda,

katere predvidena

življenjska doba je 10

milijard let.

FASCINANTNO SONCE

Page 5: Sonce (revija)

5

Simbol Sonca

v različnih

civilizacijah

Sonce je že od davnine

predstavljalo vir svetlobe,

toplote in življenja. Njegovi

žarki v spiritualnem smislu

simbolizirajo nebeške vplive,

ki jih sprejema Zemlja.

Kot kozmični simbol je

obdano s pravo astralno

religijo, katere kult je

obvladoval nekdanje velike

civilizacije, na primer z liki

orjaških junakov bogov,

inkarnacijami ustvarjalnih sil

in življenjskega vira svetlobe

in toplote, ki ga to nebesno

telo predstavlja (Oziris, Baal,

Mitra, Helios, Apolon in

drugi).

Sonce, vladar astrološkega

znamenja leva, predstavlja

simbol moči, energije in

vsega, kar je povezano z

življenjem. Brez Sonca ne bi

bilo človeškega življenja in

zelene narave. Čeprav med

zvezdami ne šteje med

največje, prej nasprotno, pa

gre za najsvetlejše telo na

našem nebu in marsikdo bi

se rad poistovetil z njim, še

posebno tisti, ki so kakorkoli

izpostavljeni svetlobi in

javnosti: kralji in vladarji

visokorazvitih kultur v Aziji,

Peruju in Egiptu.

SUMERCI

Religija stare Mezopotamije je

spoštovala Utua kot boga Sonca.

Bil je bog pravice in tajnih

prerokb. V predstavah Sumercev

se je bog Utu vsako jutro dvignil

na nebo in obsijal svet s svojimi

žarki, ki so izvirali iz njegovih

ramen.

BABILONCI

Babilonci so imeli trojno vladarstvo

Meseca, Sonca in Venere. Bog Sonca se

je imenoval Shamash in je bil spoštovan

kot bog življenja, zdravja in sreče ter

zaščitnik resnice in pravice. Njegov

simbol je bila zlomljena četverovprega,

s katero je vsak dan potoval v nebo. V 7.

stoletju se je kult boga Shamasha razširil

v Jeruzalem, kjer v preddverju nekega

hrama še danes stoji njegova kočija.

Madruk, zaščitnik Babilona, je postal

bog metropole in njegovo drugo ime je

"otrok Sonca".

EGIPČANI

Do vladavine Amenofisa IV (1375–1358 pr. n.

št.) so Egipčani imeli več bogov. Nekaj let po

lastnem kronanju je Amenofis IV uvedel

nekatere spremembe. Svojemu imenu je dodal

ime "kralj boga Sonca", namesto prejšnjih

božanstev pa je uvedel kot

najpomembnejšega boga Atona – boga Sonca.

Pet ali šest let mu je zadostovalo, da zapusti

Tebe in zgradi novo mesto Ahetaton ali

"Horizont sončne krogle". Sebe je poimenoval

Ehnaton, kar pomeni "tisti, ki je v Atonovi

milosti". Praznovanja boga Sonca so spremljali rituali in žrtvovanja hrane in cvetja.

Prepevali so liturgijske pesmi, ki so slavile življenjsko moč boga Sonca.

Glavno svetišče kralja je bilo v Heliopolisu – mestu Sonca, kjer je tudi zgrajen hram

Sonca. V sredini hrama je oltar, pred njim pa velik obelisk. Ta velik steber iz kamna, ki

se vzpenja visoko v nebo, je simbol boga Sonca. V Heliopolisu je bilo v tistih časih

veliko takšnih stebrov, ki pa so bili v času Rimskega imperija odneseni v Rim.

PERZIJCI

Perzijci so kot boga svetlobe in Sonca

slavili Mitro. On sam se je imenoval za

nepremagljivega boga (sol invictis),

zato je užival veliko spoštovanje med

rimskimi legionarji. Moč čaščenja je

bila tako velika, da se v 3. stoletju ni

vedelo, ali se bo uveljavilo krščanstvo

ali kult Mitre, ki se je neverjetno hitro

širil po vseh provincah Rimskega

cesarstva. Med njima je zelo veliko

podobnosti, saj se bogoslužje ni opravljalo na prostem kot v grško-rimskem svetu,

ampak v zaprtih prostorih ali votlinah. Tako kult Mitre kot krščanstvo poznata

zakramenta krsta in maziljenja. Tudi rojstvo Mitre (25. december) so kristjani privzeli

kot rojstvo Kristusa. Mitra, rojen iz skale, si je najprej pridobil spoštovanje pastirjev,

ko je premagal bika (simbol zla in trpljenja) in tako postal dobrotnik ljudi, ki jih je

vodil v borbi med temo in svetlobo.

Page 6: Sonce (revija)

6

GRKI

Grki so Sonce in njegovega boga imenovali Helios, včasih pa so uporabljali imeni Hiperion in Fojbos. Fojbos je ime, ki se je

uporabljalo tudi za Apolona, ki je bil kasneje proglašen za boga Sonca poleg Heliosa, saj je bil opremljen s strelicami (sončnimi

žarki).

Mitologija pripoveduje, da je Helios vsak dan potoval s svojo četverovprego z ene na drugo stran neba. Pripoveduje, da je bil

takrat, ko je Zevs delil zemljo bogovom, Helios ravno na poti in je tako ostal brez česarkoli. Potožil se je Zevsu, ki mu je za

nadomestilo dal nov otok Rodos, kjer je Helios užival mnogo časti. Najpomembnejšim mestom na otoku so vladali njegovi vnuki

Kamerios, Lindos in Lasylos. Kolos na Rodosu, sedmo čudo sveta, predstavlja prav boga Heliosa z veliko svetlečo kroglo na glavi.

MAJI

Pri Majih v srednji Ameriki je bilo

največje božanstvo Itza ali

Itzamna, ki na mnogih slikah

spominja na boga Sonca, zato

lahko domnevamo, da je bilo to

eno od njegovih utelešenj. Po

drugih pričevanjih je bil Itzamna

eno- ali dvoglavi krokodil oziroma

eno- ali dvoglava kača, ki mu/ji iz

žrela gleda bog Sonca. Glede na

verovanje Majev je ravno bog

Sonca največkrat menjal svoja

prebivališča, saj je bila Zemlja

ploščata in četverokotna ter je

vsak vogal pokazal na drugo stran

sveta. Na svojih nočnih

potovanjih po podzemnem svetu se je bog Sonca spremenil v jaguarja pretečega videza, katerega skico pogosto vidimo na

ohranjenih spomenikih. Jaguar je za Maje predstavljal največjo nevarnost, zato je bil bog Sonca pogosto predstavljen s

simbolom smrti.

Page 7: Sonce (revija)

7

AZTEKI

Azteki so pripadniki indijanskega plemena na področju

današnje Mehike in njihovo božanstvo Huitzilopochtli je

istočasno bog Sonca, vojne in zaščitnik cesarstva. Ker so bili

prepričani, da je bog Sonca njihov zaščitnik, so mu prinašali

človeške žrtve. Verjeli so, da je treba žrtvovati človeško kri,

da bi Sonce vzšlo in da bi imelo moč za potovanje po nebu.

Primer govori, da so leta 1486 pripeljali 70.000 vojnih

ujetnikov in jih žrtvovali. Pogosto so darovali tudi cvetje in

sadje.

Azteki so poznali ritualni koledar, imenovan tonalpoalli, ki je

vseboval 260 dni (13 x 20) in Sončev koledar s 365 dnevi.

Sončevo leto je bilo razdeljeno na 18 mesecev po 20 dni.

Vsak zadnji dan v mesecu je bil praznik v čast boga Sonca.

INKI

Inti, bog Sonca, je poslal na zemljo svojo hčer Mama Oclio in

svojega sina Manca Capaca ter jima dal zlato palico z nalogo,

da na prostoru, kjer jo z lahkoto zapičita v zemljo, ustanovita

mesto. Tako je, kot pravi legenda, nastalo cesarstvo Inkov. V

dolini Cuzco Intina sta otroka zgradila mesto in naučila ljudi

vere, zakonov in kulture. Bila sta gospodarja skupnosti ali

Inkov, kot so se sami imenovali. Mesto se je po nekaj

osvajalskih pohodih razširilo v pravo cesarstvo, ki je merilo

4.000 kilometrov južnoameriške obale. Čeprav se je cesarstvo

imenovalo "Tshuantisuyo", je bilo bolj poznano kot cesarstvo

Inkov.

Inki so negovali kult Sonca, saj je najrazkošnejša zgradba prav

Sončev hram – nacionalno svetišče Inkov. Zgradili so ga v

zahvalo bogu Intiju. Zidovi so prekriti z zlatimi ploščami in

okrašeni z zlatim nakitom. Ko zasije sonce, ves hram zasije kot

goreča krogla. Kultni center Inkov je tudi mesto Tiahuanaco,

kjer stoji Kalasasaya ali hiša Sonca. Na eni strani hiše so

izklesana vrata Sonca, z dimenzijami 3 x 3,75 metra; še

dandanes ni raziskano, kako so izklesali tako velik blok, saj je

njegova trdota enaka trdoti diamanta. Inki so imeli tudi svoj

praznik, posvečen bogu Sonca, ki se je začel meseca junija in

je trajal devet dni. Cesarstvo Inkov je ugasnilo leta 1532 med

osvajalskim pohodom Špancev. Nekaterim Inkom je z delom

bogastva uspelo pobegniti in Špancem nikoli ni uspelo najti

njihovih pribežališč. Neka ekspedicija je leta 1911 našla

ostanke mesta na hribu pri gori Macchu Pichu. V središču

mesta je bil zgrajen Sončev hram piramidne oblike. Ali je bilo

to skrivno mesto, kamor so se rešili pobegli Inki? GERMANI

Pri starih Germanih je obstajala religija, ki je v tesni povezavi

s kultom Vanov – bogov plodnosti, zemlje in izobilja.

Novejšega datuma je religija, povezana s kultom Azov –

bogov naravnih sil. Božanstva Germanov lahko tako

razdelimo na starejša in novejša. Glavno božanstvo Vanov je

bil Freyr, bog svetlobe in sonca, dežja in plodnosti. Skupaj z

očetom Njördom in sestro Freyro je bil prisiljen živeti pri Azih

kot jamstvo za mir. Freyr se je imenoval za praočeta

kraljevskega rodu, njegovo najpomembnejše svetišče pa je

bilo zgrajeno v Uppsali.

Page 8: Sonce (revija)

8

Slovani so poznali mnogo božanstev, povezanih s Soncem, med drugim:

Svarog (Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun)

Po nekaterih podatkih je bil Svarog glavno božanstvo slovanske mitologije, prabog,

imenovan tudi praoče. Vsekakor je nebesno božanstvo, saj etimološki izvor

staroslovanske besede sváro pomeni premikajoče se nebo. Tako bi naj bil Svarog

staroslovanski prabog Sonca, ognja in kovaštva. Je slabo poznano slovansko

božanstvo, ki velja za očeta Svarožiča oz. Svarožičev; po ruski legendi je tudi stari

kralj med ljudmi. Nekatere interpretacije Svaroga razlagajo kot brezdelnega Boga

Stvarnika (Deus Otiosus). Svarog naj bi bil breztelesen nebeški Bog; tudi Ipatska

kronika sporoča, da so Slovani s Svarogom imenovali nebo. Ta kronika je

najpomembnejši vir zgodovinskih podatkov za zgodovino južnih Rusov. Na

slovansko mitologijo navezujeslovanskega boga Svaroga in njegovega sončnega

božanskega sina Dažboga. Ipatsko kroniko datiramo približno v leto 1425, vsebuje

pa veliko dragocenih informacij iz izgubljene Kijevske kronike iz 12. stoletja in

izgubljene Galicijske kronike iz 13. stoletja. Ipatski rokopis pa je bil verjetno

sestavljen že proti koncu 13. stoletja. Svarogov sin naj bi bil med drugimi tudi

Radogast.

STARI SLOVANI

Stara slovanska religija se je razvijala

več kot tisoč let in nekatere korenine

verovanja izvirajo iz časov neolitika

ali morda celo mezolitika. V različnih

predelih slovanskega sveta so na

prvo mesto postavljali različne

bogove. Na vzhodu je bil najvišji bog

slovanskega panteona Svarog, na

zahodu so zelo častili Svetovida in

Triglava. Nekateri imajo najvišja

božanstva le za lokalne različice

Peruna, vendar v funkcijah teh

božanstev obstajajo prevelike razlike

za takšno sklepanje.

KELTI

Tudi pri Keltih je bil kult Sonca zelo

razširjen. V časih, ko je vladalo

prepričanje, da duh obvladuje človeka, so

prevladovala solarna in uranska

božanstva. Še zlasti pri keltskih simbolih je

spoštovanje Sonca močno prisotno. Irske

herojske zgodbe pripovedujejo o

sončnem heroju Cuchulainnu, ki je imel

strahovito moč. Na Švedskem so našli

risbe, ki kažejo na spoštovanje kulta

Sonca. Znana je tudi na Danskem najdena

kočija iz Trundholma, ki predstavlja konja,

ki vleče sončno kroglo.

Največje božanstvo pri Keltih je bil bog

sonca Taranis. Na glavi je imel tri roge, v

desni roki je držal bleščečo kroglo (Sonce),

v levi pa ščit mandljeve oblike (Luna). V

kasnejšem obdobju so v kovance vtisnili

Sončevo število 3. Tudi mnoga umetniška

dela Keltov na slikovit način prikazujejo

simboliko števila tri.

Verovanje starih Slovanov je zelo malo raziskano zaradi dveh razlogov:

Drugi razlog pa je, da nepismeni Slovani v poganski dobi

niso mogli ničesar zapisati, torej tudi o svojih bogovih in veri

ne. Glavni viri slovanske mitologije so zapisi krščanskih

germanskih duhovnikov.

Prvi razlog je bil, da so bili predolgo brez svojih držav, da

bi lahko v svojem "zavetju" vzpostavili svoj Olimp.

Praslovani niso bili združeni ne politično ne gospodarsko,

zato jim tudi ni uspelo izoblikovati skupnega verovanja.

Vsako pleme in celo vsak rod je poznal svoje oblike

čaščenja, marsikaj pa je bilo seveda tudi enako ali podobno.

Page 9: Sonce (revija)

9

Kresnik

Bil je med najpomembnejšimi karantansko-karniolskimi slovanskimi božanstvi. Kresnik je

prinašalec poletja. To je avtohtoni slovenski bog Sonca. Sonce daje energijo, toploto in

ogenj. Praviloma nastopa kot zlatolasi in zlatoroki sin nekega nebeškega božanstva, rojen s

konjskimi uhlji, in kot mlad božanski kraljevič, ki biva na Jutrovem v Deveti deželi in vlada na

Svetovni gori, kjer ima svojo palačo, in kjer ob vodnjaku stoji zlata jablana. Povezan je s

Soncem in ognjem, oborožen s strelo, kladivom, sekiro, kijem ali mečem potuje po nebu v

svoji zlati kočiji.

MAKEDONCI

Sonce je za Makedonce narodni simbol, ki si ga predstavljajo kot

simbol svobode in domovine. Legenda pravi, da je v nekem

kraljestvu živel Perdik, bil je sluga tamkajšnjemu kralju. Kralj mu je

dal nalogo, ki jo je Perdik uspešno opravil, in ga vprašal, kaj si želi za

nagrado. Perdik je s prstom pokazal na sonce, želel si je svobodo.

Kralj je njegovo prošnjo uslišal. Perdik je nato ustvaril rajski vrt in mu

nadel ime Makedonija (Make-Don-ija: mati-boginja-zemlja oz.

makedonsko: dom na božicata majka ali dom matere boginje, zaradi

dobrot, ki jih je prinašala zemlja, podobno kot danes mati narava).

Vrt je kasneje prerasel v kraljestvo Makedonijo, simbol kraljestva pa

je bilo sonce kot simbol svobode. Sonce je bilo simbol

makedonskega kraljestva vse do njegovega propada. Simbol je v

srednjem veku uporabljal tudi car Samuel, kar so pokazala

arheološka odkritja v njegovi utrdbi v Ohridu.

Sonce je našlo svoje mesto tudi

v kulinariki....

Gospodinje v Zasavju še danes

rade pripravijo funšterc -

rudarsko jed, ki ji zaradi

zlatorumene barve pravimo tudi

knapovsko sonce.

Pripravimo jo iz vode

ali mleka, moke in

jajc. Vse skupaj

zmešamo in zapečemo

na olju ali masti, da

dobi rumeno barvo.

Francoskega kralja Ludvika XIV. so klicali tudi Sončni kralj.

Vzdevek dolguje vlogi Sonca, ki jo je igral pri petnajstih letih na baletnem nastopu, ko je na glavi nosil ogromno masko sonca. V tistih časih ni bilo prav nič nenavadno, če so se kralji ukvarjali z baletom.

Ali si vedel.....

v Sončevo kroglo bi lahko natrpali 11 milijonov Zemelj

Ali si vedel.....

če bo Sonce izginilo, bomo to izvedeli v 8 minutah. Toliko časa namreč sončna svetloba potuje do našega planeta.

Ali poznaš še kakšno državo poleg Makedonije, ki ima v svoji zastavi sonce?

Naj jih naštejemo le nekaj: Nepal, Filipini, Argentina, Malezija, Namibija, Urugvaj, Kurdistan,…

Sonce je seveda tudi na zastavi Japonske, saj ji ne rečemo zaman dežela vzhajajočega sonca.

Page 10: Sonce (revija)

10

SIMBOL SONCA V

KNJIŽEVNOSTI

Sonce pomeni vsakemu posamezniku

nekaj drugega. Mnogi umetniki so v

svojih delih uporabili prav motiv sonca za

prikazovanje najrazličnejših pojmov? Za

nekatere je to le vir svetlobe, ki omogoča

življenje na zemlji, spet drugi pa si sonce

predstavljajo kot nekaj več, nekaj tako

čistega, da te zabolijo oči, če se predolgo

spogleduješ z njim. Kot neznan pojav na

nebu je burilo domišljijo različnih

ljudstev, tako da v njihovih umetniških

delih velikokrat zasledimo upodobljeno

sonce. Različna ljudstva so soncu

pripisovala različne lastnosti in pomene.

Preseneča pa, da so si motivi sonca

ne glede na kraj nastanka dela, skoraj

vedno podobni, če ne celo identični.

Sonce in z njim tudi svetloba sta bila

simbola resnice, razsvetlitve –

odganjanja slabega in celo verski

simbol. Ker je sonce tako svetlo in

vroče, pa zasledimo tudi sonce kot

prispodobo jeze, ognja in svetlobe. V

tem prispevku vam bomo predstavili

razvoj motiva sonca skozi zgodovino

svetovne književnosti v različnih

kulturah.

Page 11: Sonce (revija)

11

ORIENT

Začnimo kar tam, kjer se je vsa svetovna književnost začela, na Orientu. V orientalsko književnost vključujemo egipčansko,

babilonsko-asirsko, starojudovsko, arabsko, indijsko, kitajsko in japonsko književnost - vse od starega do srednjega veka.

Da so te kulture že zelo stare, dobro prikaže podatek, da ko je klasična Grčija postala mednarodna sila in je s svojo civilizacijo

začela vplivati na svet, so imele najstarejše med temi kulturami že vsaj dvatisočletno tradicijo. Na nastanek in razvoj vseh

orientalskih književnosti so zelo vplivala verstva. Tako njihov najpomembnejši del predstavljajo "svete knjige", ki poleg poučnih

spisov vsebujejo tudi izrazito pesniška besedila.

Ena izmed dveh najstarejših orientalskih književnosti je egipčanska. Raziskovalcem je postala dostopna šele v

19. stoletju, ko je francoski arheolog J. F. Champollion razvozlal pisavo hieroglifov. Najbolj znano delo egipčanske književnosti je

Knjiga mrtvih – zbirka himen, molitev in zakletev, ki naj bi bile mrtvim v pomoč na drugem svetu, zato so jo polagali v grobnice.

Prav gotovo ste že slišali za egipčanskega boga sonca, imenovanega Ra. V egipčanskih mitologiji je stvaritelj sveta in živih bitij.

Ra (natančneje bog Aton, ki je bil originalno element Raja) je po pripovedovanjih iz svoje telesne tekočine ustvaril dvojčka,

dečka in deklico, Šu in Tefnut. Ko sta se nekega dne otroka izgubila, si je Aton iztaknil oko in ga poslal na iskanje za otrokoma.

Oko ju je našlo in ju vrnilo očetu. Ta se je od veselja razjokal in iz solz so nastali ljudje. Ob vrnitvi pa je Oko ugotovilo, da je

njegovo mesto v Atonovi glavi že nadomeščeno z novim očesom. Da bi Aton Oko pomiril, ga je spremenil v kačo in jo pritrdil na

svoje obrvi. To je "uraeus", ki ga vsi egipčanski faraoni od prve dinastije dalje nosijo na kroni.

Kot smo že opazili, so si Egipčani velikokrat predstavljali sonce kot božansko oko. Na primer Horovo (sin Ozirisa in Izide, bog

sonca in neba) desno oko so Egipčani primerjali s soncem, njegovo levo oko pa z luno. Tu pa pridemo tudi do odklona med

prepričanji, saj so bili nekateri prepričani, da je sonce Rajevo oko, spet drugi pa so zatrjevali, da je Horovo. Zelo zanimiva pa je

egipčanska predstava o sončevem dnevnem gibanju čez nebo. Predstavljali so si ga kot barko z Rajem in njegovim spremstvom.

Sončni disk, motiv, ki je bil velikokrat upodobljen v egipčanski umetnosti, je predstavljal barko, ki je bila kot sonce tudi vir

svetlobe.

ANTIKA

Orientu sledi obdobje antike, ki traja od leta 1000 pred Kristusom pa vse do začetkov srednjega veka okoli leta 500. V tem obdobju so nastale skoraj vse književne zvrsti, ki jih poznamo danes: v pesništvu ljubezenska pesem, epigram, oda, elegija in druge, med epskimi ali pripovednimi zvrstmi ep, roman, satira, pravljica, novela, bajka; v dramatiki tragedija, komedija in kratki dramski prizori. Velik delež antične književnosti so zavzemale tudi številne polknjiževne zvrsti, kot na primer zgodovinopisje, poučne pesnitve, pisma in tako dalje.

Sonce v antiki velja za nekaj lepega, hkrati pa tudi nekaj mogočnega, nekaj, kar kroji usodo sveta. To je razvidno v Sofoklejevi

drami Antigona v verzih:

Žarek sončni, prelepa luč,

nikdar nisi tako svetal

sinil ko danes na mesto Teb!

Odprlo si, zlatega dne oko,

se nad svetim izvirom Dirke,

pognal sovražnega si moža,

ki z belim ščitom, v opravi broneni je iz Argov prišel,

da v divjem je begu jo ubral z uzdo spuščeno!

Page 12: Sonce (revija)

12

V tem primeru je sonce samodejno pregnalo sovražnika iz mesta Tebe, kar jasno nakazuje njegovo vsemogočnost. Poleg

vsemogočnosti pa ima sonce tudi neko praktično funkcijo. Ker takrat namreč še ni bilo urnega sistema, so si pri določanju časa

pomagali s soncem. To je jasno razvidno v primeru:

Tukaj Sofoklej krajše časovno obdobje poimenuje s pomočjo gibanja sonca po nebu. Tako da bralcu jasno vedeti, v kakšnem

časovnem obdobju se je situacija dogajala.

Tako lahko pridemo do zaključka, da je sonce v obdobju antične književnosti kljub svoji božanski naravi (soncu je dodeljen tudi

bog Apolon) v književnosti poleg lepotnih in motivnih nalog dobivalo tudi bolj praktične. Kljub temu pa je obdržalo svojo

božanskost skozi celotno obdobje antike.

SREDNJI VEK IN RENESANSA

Motiv sonca je v literaturi skozi zgodovino pogosto prisoten. Večinoma je motiv sonca simboliziral boga. Sonce je

lahko predstavljalo tudi življenje samo, življenjski cikel – od rojstva do smrti (sončni vzhod in zahod). V srednjem veku in

renesansi pa so motiv sonca uporabljali zelo redko. Srednji vek imenujemo tudi mračno obdobje, zato nam je že takoj jasno, da

se z literaturo niso prav dosti ukvarjali. Tako je tudi motiv sonca zapostavljen.

Ob raziskovanju smo naleteli le na eno srednjeveško pesem z motiviko sonca. To je stara angleška pesem z naslovom Now Goes

the Sun under the Wood. Kot je že iz naslova razvidno, se pesem nanaša na določen trenutek, lahko bi dejali celo, da je

impresionistična?

Pesem govori o križanju Jezusa Kristusa. Lirski subjekt do Marije Device in Jezusa Kristusa čuti usmiljenost in sočustvuje z njuno

usodo. Sončni zahod v tej pesmi najbrž ponazarja Kristusovo smrt na križu, hkrati pa ustvarja edinstveno impresijo.

V renesansi so motiv sonca uporabljali redko. To je čas različnih humanističnih odkritij, med drugim tudi heliocentričnega

sistema, kjer so ugotovili, da je Sonce središče našega osončja, ne Zemlja. Zato se sonce pogosteje pojavlja v strokovnih delih

kot v umetnosti.

V renesančni književnosti prevladujeta proza (Boccaccio, Cervantes) in dramatika (Shakespeare), prisotna pa je tudi lirika

(Petrarca, Shakespeare).

Petrarca je napisal vrsto sonetov, ki so posvečeni Lauri, njegovi nesrečni ljubezni. Ta ljubezen je zelo poduhovljena. Tako jo v

devetem sonetu primerja s soncem, saj je ona zanj pesniško sonce, vendar mu nikdar ne prikliče pomladi.

Motiv sonca je pogosto uporabljal Shakespeare. Kralja, ki ima v družbi najpomembnejši položaj, je primerjal s Soncem, ki

podobno vlogo nosi v vesolju.

To je trajalo, dokler sončna

obla

se ni žareč povzpela v sredo

etra.

Now goes the sun under the wood

I pity, Mary, thy fair face.

Now goes the sun under the tree

I pity, Mary, thy son and thee.

Page 13: Sonce (revija)

13

Književnost razsvetljenstva ni izrazita, zaokrožena literarna smer, ki bi ustvarila popolnoma enotna književna načela, oblike,

tehniko in zvrsti. Pojem razsvetljenska književnost označuje na splošno vsa književna dela, v katerih je prišel do izraza duh

razsvetljenstva, to je družbenozgodovinskega, ideološkega in kulturnega gibanja, ki se je razmahnilo v 18. stoletju.

Razsvetljenski misleci so zagovarali svobodo izražanja, poudarjali so pomen razuma in znanosti ter se zavzemali za progresivno

družbo. V ospredju razsvetljenske umetnosti je bilo tako poudarjanje poučnosti in kritika tedanje družbe.

Že iz besede razsvetljenstvo lahko razberemo, da sta sonce in svetloba simbol razuma. Razsvetljevati pomeni s

poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno, oziroma nekomu nekaj razjasnjevati,

pojasnjevati. Razsvetljenski umetniki so si prizadevali predvsem izobraziti navadne ljudi, želeli so širiti znanje in dosežke tiste

dobe. V ospredju umetniškega ustvarjanja sta bila človek in družba, ne pa tudi narava. Prevlada sonca nad temo je pomenila

prevlado razuma nad religijo in njenim omejevanjem raziskovalnega duha.

Kljub temu pa lahko sonce ponazarja še marsikaj drugega kot samo razum in kot pesniška figura nastopa v mnogih vlogah. Za

utemeljevanje že povedanega bomo uporabili primere iz književnosti slovenskih razsvetljencev.

REFORMACIJA IN RAZSVETLJENSTVO

Kot drugi primer bomo uporabili kitico iz Vodnikovega

Vršaca. Tukaj sonce ponazarja spremembo letnega časa.

Prej je vladala zima in življenje je bilo težko, kmalu pa bo

posijalo sonce in narava bo nenadoma zopet oživela – prišla

bo pomlad. Zopet lahko vidimo, da sonce predstavlja nekaj

dobrega.

Jasno sonce kmal zaséje,

iz jezér stokrat blešči,

star mecesen redi veje,

vetru, zimi v bran stoji.

V eni izmed bolj znanih Vodnikovih pesmi Zadovoljni

Kranjec se sonce pojavi v prvi kitici.

V tej pesmi sonce ponazarja meje slovenskega ozemlja.

Slovenske meje so segale od Hrvaške na eni do Italije na drugi

strani. Metonimija sonca lahko v tem primeru predstavlja

tudi Slovencu domači in poznani svet, saj mu samo nad tem

ozemljem sije sonce – to pomeni, da mu je to ozemlje znano

in domače.

Od straže hrvaške

gor sonce mi pride,

pa v nograde laške

za goro zaide.

Page 14: Sonce (revija)

14

V obdobju romantike je glavno vlogo prevzel poduhovljen,

čustven in estetski svet, kjer so prevladovali do družbe

kritični in ironični junaki.

Prav zato, ker sta izpovednost in predvsem razpoloženje

lirskega subjekta pomembnejša od okolja dogajanja,

sonce ne igra več takšne vloge, kot mu je bila namenjena

na primer v antiki. Postane orodje za oris razpoloženja, del

idealizirane narave ali pa se preprosto ohrani kot simbol

svetlobe, razuma. Razsvetljenski optimizem zamenja

svetobolje, to je romantični nazor, ki sloni na

nepremagljivem razkolu med čustvenostjo in

razumskostjo.

Vodilno vlogo prevzameta prvoosebna izpoved lirskega

subjekta ter njegovo intenzivno doživljanje narave in

kulture, kar pa pomeni, da pesniki soncu niso posvečali

pretirane pozornosti, temveč so ga uporabljali predvsem

kot orodje za prikaz vzdušja: na tem mestu lahko povemo,

da je sonce še vedno predstavljalo ''dobro'', nekakšen

optimizem, prevlado svetlobe in s tem razuma nad temo,

neozaveščenostjo in omejenostjo, najbolje pa to lahko

utemeljimo s primeri.

Vsi poznamo Prešernovo najbolj znano pesem oz.

napitnico: Zdravljico. Gre za njegovo najpomembnejšo

narodno-politično pesem iz leta 1844, ki skozi kitice razvija

misel o dosegu svobode in samostojnosti za vse,

enakopravnosti in prijateljstva ter miru. In prav v sedmi

kitici, ki je danes tudi slovenska himna, je Prešeren

uporabil poosebitev sonca.

ROMANTIKA

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

Verz "da koder sonce hodi" je metonimija za ves svet, saj

pomeni, da naj bi bil mir povsod po svetu, kjer sije sonce.

Lahko ga dojemamo tudi kot simbol za dežele razuma, kjer

prevladuje svetloba (tj. razumskost) in ne omejenost (tj.

tema).

V naslednjem izbranem delu je vloga sonca podobna. Gre za

Prešernov peti sonet iz Sonetnega venca. Že v prvem

verzu soneta "iz krajev niso, ki v njih sonce sije" je

uporabljen simbol sonca:

Iz krajev niso, ki v njih sonce sije,

kjer tvoje milo se oko ozira,

kjer vsa v pogledu tvojem skrb umira,

vseh bolečin se pozabljivost pije.

Verz pomeni, da soneti niso nastali v lepem oziroma

idealnem okolju, saj sonce tam ni sijalo. Pomanjkanje sonca

in s tem svetlobe pa, podobno kot v Zdravljici, ponovno

dokaže, da je sonce uporabljeno kot simbol razuma in

svobodnega mišljenja.

Naredimo lahko sklep, da je sonce v romantiki res velikokrat uporabljeno kot prispodoba za razum, svobodno mišljenje in

odprtost, vendar pa to nikakor ne velja za vsa dela iz romantike. Pri različnih pesnikih je imelo sonce najrazličnejše vloge, zato

ne smemo delati preveč posplošenih sklepov. Kljub temu pa sta izbrana primera precej reprezentativna za obdobje romantike.

France Prešeren (1800 - 1848)

Page 15: Sonce (revija)

15

REALIZEM

Obdobje romantike je v večini evropskih držav nasledil realizem; to je umetniško gibanje, katerega cilj je bil predvsem prikazati

svet, kakršen je v realnosti. Zaradi tega se odmika od romantičnega idealiziranja in svetoboljnega občutja ter se osredotoča

predvsem na realistično prikazovanje življenja povprečnega posameznika. Zelo pomembna razlika od prejšnjih književnih gibanj

je tudi obravnavanje književne snovi, ki je povsem objektivno, zaradi česar v realizmu prevladuje pripovedništvo, predvsem

roman.

Kljub podobnim značilnostim pa vseh realističnih del ne moremo enačiti, saj se realizem deli na več smeri:

Prvi se je še pod vplivom romantike razvil romantični realizem, za katerega je značilen nekoliko bolj idealiziran pogled na

svet, še posebno naravo, zaradi česar ima tudi sonce kot simbol pomembnejšo vlogo.

Sledi objektivni realizem, ki se prepleta tudi s psihološkim in kritičnim realizmom; navedene smeri se osredotočajo bolj

na objektivno prikazovanje zunanjega dogajanja, zaradi česar se vloga sonca zmanjšuje.

Kasneje pa so na realizem vplivale razne književne smeri od naturalizma do simbolizma. Slednji je povečal pomen

simbolov in njihov vpliv na dogajanje v realistični književnosti, med njimi tudi sonca. Vplive simbolizma lahko opazimo

predvsem v dramatiki, ki je postavila temelje sodobnim dramskim besedilom.

Pomen sonca kot simbola se v realizmu ni veliko spremenil od prejšnjih književnih obdobij; še vedno simbolizira "dobro" –

razsvetljenje, resnico in nove življenjske priložnosti. Vseeno pa je treba opozoriti, da ima lahko, predvsem v

povezavi s simbolizmom, sonce tudi dvoumen in skrivnosten pomen. Za razumevanje simbolizma sonca je tako potrebna

analiza celotnega dogajanja, saj je pomen pogosto odvisen tudi od konteksta. V tem primeru si moramo za ponazoritev

motivike pomagati s konkretnim primerom.

Sončni vzhod v tem primeru simbolizira razsvetljenje, saj so vse skrivnosti prišle na dan, vendar pa to povzroči še večje trpljenje

dramskih oseb namesto nove vere v življenje. Hkrati pa sonce predstavlja poziv h koncu trpljenja; Osvaldu se blede in pričakuje,

da ga bo mati z morfijem odrešila muk in omogočila njegovo pot k nečemu boljšemu, pa četudi je to le praznina smrti. V tem

primeru sonce ne prinese odrešenja, temveč poudarja negotovost in norost, ki je zakoreninjena v dramskih osebah. To

dokazuje, da ima lahko simbol sonca dosti bolj zapleten pomen, kot se zdi na prvi pogled.

Ibsenova drama Strahovi pripoveduje zgodbo o materi

(gospa Alving), ki je vse življenje lagala svojemu edinemu

sinu Osvaldu o njegovem očetu. Njen mož je namreč živel

zelo razuzdano življenje, gospa Alving pa si ga ni upala

zapustiti ali razkriti resnice. V zadnjem dejanju resnica

pride na dan, izkaže pa se tudi, da je Osvald na smrt bolan

in bo naslednji napad bolezni zanj usoden, zato prosi

mamo, naj ga evtanazira z velikim odmerkom morfija. Ko

Osvald v zadnjem prizoru doživi napad, začne ponavljati

besede: »Mama, daj mi sonca!«

Ker se z zmanjševanjem osebnoizpovednosti

realizem odmika od religioznosti in poduhovljenosti,

se zmanjšuje tudi vloga sonca v realistični

književnosti.

Njegova vloga je tako pogosto zreducirana zgolj na

element iz narave, ki je del dogajalnega prostora v

delih realistov. Realizem v svojem bistvu nasprotuje

idealizmu, kar je tudi eden od glavnih razlogov, da

avtorji v tem obdobju sonca niso dojemali kot nekaj

božanskega in nadzemeljskega, temveč le kot

naravni pojav.

Page 16: Sonce (revija)

16

Sonce in Stonehenge

Prvi začetki čaščenja sonca segajo že zelo daleč v prazgodovino, in sicer v neolitik. Stonehenge poznamo vsi. Gre za veliko

kamnito strukturo v Angliji, ki ostaja velika skrivnost še danes. Pri postavljanju masivnih kamnov si niso mogli pomagati z

mehanskimi žerjavi ali velikimi dvigali. Vse so morali opraviti ročno. Leta 1901 se je eden od velikih peščenjakovih balvanov že

tako nevarno nagibal, da ga je bilo treba zravnati v prvoten položaj. Postopek obnove je odkril nekatere podrobnosti o tem, na

kakšen način so kamne sploh postavili. Najprej so delavci v apnenčasta tla s sekirami iz jelenovih rogov skopali luknjo. Ena stran

je bila skopana navpično navzdol, druga pa je imela rahel nagib, tako da je kamen zdrsel v luknjo. Potem so balvan dvignili,

luknjo pa zasuli s kamenjem, kredo in zemljo, tako da je obstal pokonci. Ne vemo sicer, na kakšen način so postavitelji dvigovali

kamne pokonci, vendar nekateri menijo, da so si pomagali s sistemom vrvi in lesenih odrov.

Večina arheologov je mnenja, da je bil namen Stonehenga obreden.

Zelo zanimiva pa je postavitev celotne strukture. Ljudje naj bi se tam zbirali predvsem ob poletnem in zimskem solsticiju.

Sonce ob poletnem sončnem obratu vzhaja in ob zimskem zahaja vzdolž osi, ki spomenik simetrično deli na pol. To pomeni,

da je sonce posvetilo točno na sredino, kjer naj bi bil tudi nekakšen oltar.

Postavljanje Stonehengea in drugih megalitskih spomenikov je bil velikanski podvig, ki je terjal milijone ur dela. Nekateri

arheologi menijo, da bi lahko šlo za ozemeljska znamenja, ki so označevala meje področja pod nadzorom močnega glavarja.

Kako naj bi bil Stonehenge videti:

Sonce kot simbol

Sonce je vir svetlobe, toplote in življenja. Njegovi žarki

predstavljajo nebeške vplive ali duhovne, ki jih spremlja Zemlja.

Guenon pravi, da je ikonografija včasih prikazovala žarke v

menjavajoči se obliki ravnih in valovnih črt: gre za simboliziranje

svetlobe in toplote ali, drugače gledano, svetlobe in dežja, ki sta

tudi vidika yang in yin poživljajočega žarčenja.

SONCE IN SVETLOBA

V UMETNOSTI

Page 17: Sonce (revija)

17

Sonce in Stonehenge

Prvi začetki čaščenja sonca segajo že zelo daleč v prazgodovino, in sicer v neolitik. Stonehenge poznamo vsi. Gre za veliko

kamnito strukturo v Angliji, ki ostaja velika skrivnost še danes. Pri postavljanju masivnih kamnov si niso mogli pomagati z

mehanskimi žerjavi ali velikimi dvigali. Vse so morali opraviti ročno.

.

Zelo zanimiva pa je postavitev celotne

strukture. Ljudje naj bi se tam zbirali

predvsem ob poletnem in zimskem solsticiju.

Sonce ob poletnem sončnem obratu vzhaja in

ob zimskem zahaja vzdolž osi, ki spomenik

simetrično deli na pol. To pomeni, da je

sonce posvetilo točno na sredino, kjer naj bi

bil tudi nekakšen oltar.

Postavljanje Stonehengea in

drugih megalitskih spomenikov

je bil velikanski podvig, ki je

terjal milijone ur dela. Nekateri

arheologi menijo, da bi lahko šlo

za ozemeljska znamenja, ki so

označevala meje območja pod

nadzorom močnega glavarja.

Večina arheologov je mnenja, da je

bil namen Stonehenga obreden

Leta 1901 se je eden od velikih peščenjakovih balvanov že tako nevarno

nagibal, da ga je bilo treba zravnati v prvoten položaj. Postopek obnove je

odkril nekatere podrobnosti o tem, na kakšen način so kamne sploh

postavili. Najprej so delavci v apnenčasta tla s sekirami iz jelenovih rogov

skopali luknjo. Ena stran je bila skopana navpično navzdol, druga pa je

imela rahel nagib, tako da je kamen zdrsel v luknjo. Potem so balvan

dvignili, luknjo pa zasuli s kamenjem, kredo in zemljo, tako da je obstal

pokonci. Ne vemo sicer, na kakšen način so postavitelji dvigovali kamne

pokonci, vendar nekateri menijo, da so si pomagali s sistemom vrvi in

lesenih odrov.

Page 18: Sonce (revija)

18

Najboljše upodobitve sonca

Da je bilo sonce večkrat upodobljeno v umetnosti, kažejo tudi naslednje slike, ki so nastale v različnih

umetnostnih obdobjih:

Olafur Eliasson - Vremenski projekt (2003)

Claude Monet - Impresija, vzhajajoče sonce (1872)

Wolfgang Tillmans -

Lux (2009)

Page 19: Sonce (revija)

19

Giovanni Bellini - Agonija na vrtu (1465)

JMW Turner - Vzpon kartažans-

kega imperija (1815)

Caspar David Friedrich - Ženska pred vzhajajočim soncem (1818 - 1820)

Page 20: Sonce (revija)

20

James Turell - Nebo nad jelenjim zavetiščem (2006)

Rafael - Mesečevo križanje (1502 - 1503)

Egipčansko obdobje - svetišče (1300 pr. Kr.)

Maeshowe (3000 pr. Kr.)

Page 21: Sonce (revija)

21

Svetloba kot učinek v umetnosti

Neposredno je s soncem povezana tudi svetloba, ki so jo slikarji izkoriščali zaradi različnih učinkov. Ker gre večini slikarjev

predvsem za vizualna doživetja, so raziskali učinke svetlobe na svet okoli sebe. Svetloba vpliva na barvo predmetov, ki jih

slikamo, in materiala, ki ga uporabljamo. Ko pada na predmet, nam pomaga odkrivati njegovo obliko in podobo. Slikarji

poskušajo posnemati učinek svetlobe tako, da spreminjajo tone svojih barv, se pravi svetlobo in senco, ker s tem odkrivajo

predmete in jim dajejo na videz tridimenzionalno telesnost.

Svetloba je prijateljica mojstrov čopiča

Svetloba pa nam ne govori samo o obliki predmeta, temveč dostikrat tudi o tem, kakšna je njegova površina, še preden ga

potipamo. Gladka šipa na primer odbija močne odseve, žamet pa jih vpija in ublaži luč. Slikarji nam ne kažejo samo barv stekla

ali žameta, temveč tudi kako odbijata ali vpijata svetlobo. To je ena od slikarskih metod, kako ustvariti videz površinske

strukture. Nekateri slikarji – zlasti specialisti za cvetlične študije in tako imenovana tihožitja – so dosegli tako popoln realizem,

da včasih imenujejo njihovo delo “iluzionizem” ali s francoskim izrazom trompe l’oeil, se pravi “očesno slepilo”.

Nekateri umetniki, na primer impresionisti, pa se manj zanimajo za podajanje svetlobnih učinkov na obliko kakor za oživljanje

večno menjajočega se videza in ozračja sveta okoli sebe. Poskušajo ujeti eno od večnih menjav svetlobe in s tem niansirano

nakazati trenutek. Pokrajine so zlasti hvaležen predmet za tako slikanje. Ura, vreme in letni čas vplivajo na dnevno svetlobo, ki s

svojo menjavo spreminja videz prizorišča.

Svetloba razgalja naše občutke

Kakor barva lahko tudi luč in tema vplivata na razpoloženje in občutke. S skrbno pretehtanimi kontrasti svetlih in senčnih

ploskev – tej tehniki pravimo chiaroscuro – lahko slikar zbuja občutke upanja in moči (pogosto v zvezi z lučjo) ali občutke strahu

in nesreče (pogosto v zvezi s temo).

Dve slikarski tehniki ne podajata svetlobnih efektov, temveč pravzaprav uporabljata svetlobo samo kot bistveni del slike. To sta

mozaik in slikano okno. V mozaikih, na primer na sliki iz ravenskega mavzoleja, umetniki sestavljajo podobe tako, da v cement

pokladajo majhne koščke barvastega ali pozlačenega stekla in kamenčkov, imenovanih tesserae. Ko jih pokladajo po stenah in

stropih, jih nekoliko nagibljejo v menjajočih se kotih, da odbijajo živahno, iskrečo se svetlobo proti ljudem. Pri slikanih oknih

umetniki uporabljajo svetlobo, ki prihaja skozi sliko, namesto da bi se odbijala od nje. Najlepši primeri slikanih oken so v

srednjeveških cerkvah in katedralah v severni Evropi, kjer so visoka okna na stavbah polna upodobljenih nabožnih prizorov.

Narava podob na slikanih oknih se ob vsaki menjavi svetlobe spremeni, ker jih gledamo iz sorazmerno temnih cerkva.

Mozaiki na stropu mavzoleja Galla Placidia v Raveni v Italiji (zgoraj) iz

petega stoletja so preračunani na odsev svetlobe od sten in s tal. Okno

(levo) iz chartreške katedrale v Franciji iz trinajstega stoletja pa je

odvisno od zunanje svetlobe, ki naj osvetli bogate barve in obsežno

zamisel.

Vitraž v chartreški katedrali

Mavzolej Galla Placidia

Page 22: Sonce (revija)

22

Umetniki uporabljajo svetlobo in senco za različne namene.

Michelangelo Merisi da Caravaggio - Narcis (1597 - 1599)

Na cerkveni freski Oznanjenje (zgoraj) Italijana Fra

Angelica (1387–1455) so enakomerno osvetljeni vsi

deli oseb in stavbe. Italijanski slikar Michelangelo da

Caravaggio (okoli 1565–1609) pa je uporabljal svetlobo

predvsem za dramatske poudarke in dosegel kontraste

med sencami daleč v ozadju in močnimi svetlobnimi

efekti kakor na sliki bajeslovnega Narcisa (levo).

Fra Angelico - Annunciation (okoli 1450)

Tri stoletja pozneje so francoski impresionistični slikarji

poskušali ujeti migljajoče odseve svetlobe na ploskvah

raznih barv in površin. Na značilno impresionistični sliki

La Grenouillere (spodaj) Pierra Augusta Renoirja so

celo najtemnejše sence polne luči.

Pierre August Renoir - La Grenouillere

(1869)

Michelangelo Meresi da Caravaggio - Narcis (1597-1599)

Page 23: Sonce (revija)

23

Page 24: Sonce (revija)

24

Zeleni žarek

Zeleni žarek je pojav, o katerem so pisali že

stari Egipčani, kasneje pa ga je širši javnosti

predstavil Jules Verne, ki je napisal ljubezenski

roman z naslovom Zeleni žarek (Le Rayon

vert).

Ta optični pojav nastane tik po sončnem

zahodu in tik pred sončnim vzhodom, ko so v

ozračju primerni pogoji: čisto ozračje brez

vlage in prosto obzorje. Takšne pogoje bomo

največkrat našli ob morju.

Zeleni žarek lahko nastane na vseh

zemljepisnih širinah, kako dolgo bo trajal, pa je

odvisno od tega, kje smo. Pojav namreč po

navadi traja le sekundo, v bližini zemeljskih

polov pa tudi pol ure.

Kakšno pa je fizikalno ozadje tega pojava?

Kot je znano, je sončna svetloba sestavljena iz veliko komponent z različnimi valovnimi dolžinami. Kratkovalovne zelena, modra

in vijolična svetloba imajo večji lomni količnik (kar pomeni, da se lomijo močneje) od dolgovalovnih rumene in rdeče.

Pri sončnem vzhodu se prvi del svetlobe razkloni v spektralne barve, pa vendar naše oči zaznajo le zeleno svetlobo. Zakaj? Ker

se modra svetloba v ozračju najbolj siplje in se preveč razprši, da bi dosegla naše oko. Rdeča, oranžna in rumena svetloba pa v

tistem trenutku še niso dovolj zlomljene, in zato zemeljske površine ne dosežejo.

Nenavadne

oblike Sonca

Ali ste že kdaj na

morju gledali sončni

zahod ali vzhod? Če

ste, ste verjetno kdaj

opazili, da Sonce ni

imelo tiste značilne

okrogle oblike.

Mogoče je bilo videti

kot sendvič ali pa kot

nekakšna vaza?

Vzrok za to, da je Sonce

imelo obliko sendviča,

lahko najdemo v tem,

da je najnižji del

atmosfere sestavljen iz

različnih zračnih plasti.

Odvisno od gostote teh

plasti so se svetlobni

žarki različno močno

lomili. Poleg tega pa so

se nekateri na mejnih

površinah med

redkejšimi in gostejšimi

zračnimi gmotami še

zrcalili. Kaj pa takrat, ko je bilo sonce videti kot vaza? To je bila posledica razlike v toploti med toplo vodo in že razmeroma ohlajenim zrakom.

Ali vas je že kdaj za-

mikalo, da bi pogledali

neposredno v Sonce?

NIKAR!

Zavarujte svoj vid in si

Sonce projektirajte na

papir. Čisto preprosto

je.

Potrebujete 2 lista papirja in buciko:

2. Pridržite papir z luknjico proti Soncu in najdite

projekcijo Sonca na drugem papirju, ki ga držite pod

papirjem z luknjico.

3. Za čisto sliko premikajte papir z luknjico stran od

drugega papirja.

1. Z buciko naredite luknjo na sredino papirja.

Page 25: Sonce (revija)

25

Halo

Halo je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne svetlobe na ledenih kristalih v obliki

heksagonalnih prizem. Ti kristali padajo iz ledenih oblakov, ki so pozimi dokaj nizko nad obzorjem.

Najpogostejša haloja sta: 22-stopinjski halo in Sončevi psi.

Sončeve pege

Sončevi psi (parhelij) je pojav, ko se na

nebu pojavijo tri sonca.

Pravo Sonce je le tisto v sredini, drugi

dve svetlobni točki, poznani pod imenom

stransko sonce oz. Sončevi psi, pa sta le

njegovi minljivi odslikavi. Ko je Sonce

nizko nad obzorjem, tj. ob sončnem

vzhodu in zahodu, sta Sončeva psa bližje

soncu kot takrat, ko je Sonce višje.

Vädersolstavlan (švedsko:

Sončevi psi) je ena

najstarejših upodobitev

parhelija. Na njej je naslikan

Stockholm, nad katerim so se

20. aprila 1535 pojavili

različni haloji.

22-stopinjski halo na nebu zaznamo kot svetel

obroč, ki na kotni razdalji 22° obkroža Sonce.

Zanimivo je, da je ta optični pojav celo pogostejši

kot mavrica.

Sončeve pege so temnejša območja na

fotosferi (površini) Sonca s premerom tudi

do 80.500 km. Pege spreminjajo svojo

velikost in lego ter se običajno pojavljajo v

skupinah. Najprej se pojavi največja

(vodilna) pega, okoli katere nastanejo še

manjše. Večjo pego sestavlja temen

osrednji del ali umbra (senca), obdan s

svetlejšo penumbro (polsenco).

Temperatura umbre

je približno 4.500 °C

in temperatura

penumbre okoli 5.000

°C, torej se za dobrih

500 do 1.000 stopinj

razlikujeta od

površinske

temperature okolice

(5.500 °C), in zato jih

opazimo kot

temnejše lise.

Temne se nam zdijo le

zaradi kontrasta s

svetlim Soncem. Če bi

povprečno svetlo

pego lahko s Sonca

premaknili na nočno

nebo, bi bila svetla

kot polna Luna.

Življenjska doba peg je različna, traja od nekaj

ur do več tednov. Navadno najprej izginejo

manjše pege, vodilna pa ostane nekoliko dalj.

Skupine peg imajo svetlejšo okolico. Pege in

njihovo okolico imenujemo aktivno območje.

Page 26: Sonce (revija)

26

Nastanek peg

Nastanek Sončevih peg še ni podrobno pojasnjen,

vendar je znano, da je posledica več dejavnikov na

Soncu.

Med njimi sta najpomembnejša:

diferencialno vrtenje Sonca, ki pomeni

različne hitrosti vrtenja na različnih

heliografskih širinah,

magnetno polje, ki je dinamično, kar pomeni,

da nima enakega učinka na vsa območja na

površini Sonca.

Na območju peg je prisotna močna magnetna

aktivnost. Zaradi nje je temperatura tam nižja, saj

zavira konvekcijo (dviganje toplejšega plina iz

notranjosti proti površju).

Sončev cikel traja 11 let

V tem času se izmenjata solarni minimum in

maksimum. V času solarnega maksimuma je peg

največ, torej je Sončeva aktivnost na vrhuncu. Na

začetku cikla je večina peg na večjih heliografskih

širinah, na sredini cikla so na zelo velikem razponu

širin, na koncu pa po večini samo še blizu Sončevega

ekvatorja.

Zgodovina opazovanja Sončevih peg

Zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov se ne ve, kdo je Sončeve

pege opazil prvi.

Prvi zapisi o pojavih na površini Sonca so iz leta 364 pr. n. št. s

Kitajske, temne lise na Soncu pa so opazili in v filozofskih knjigah

opisovali tudi stari Grki. Opazovati pa jih je bilo moč šele po izumu

teleskopa okoli leta 1608 na Nizozemskem, vendar takrat še niso

znali pojasniti njihovega obstoja.

V Evropi naj bi jih okoli leta 1611 prvi opazovali in z risanjem

dokumentirali astronomi:

Johan Goldsmid (Nizozemska),

Galileo Galilei (Italija),

Christopher Scheiner (Nemčija) in

Thommas Herriot (Anglija).

Njihove teorije so se razlikovale. Niso si bili enotni, ali so pege del

Sonca ali so to nekakšna telesa, ki krožijo okoli njega. Galileijih je

daljše časovno obdobje opazoval in risal. Ugotovil je, da pege

spremenijo obliko, ko dosežejo rob Sončeve ploskve, in zanj je bil

to dokaz, da so del Sonca.

Danes s pomočjo meritev in zapisov astronomov uspešno določajo

Sončeve aktivnosti ter ocenjuje zamik, s katerim se bo pojavil

naslednji solarni maksimum.

Johann Rudolf Wolf je

bil švicarski astronom

in matematik, znan po

svojih raziskavah o

Sončevih pegah. Rodil se

je v bližini Züricha in

študiral na univerzi na

Dunaju, v Zürichu in

Berlinu. Nadaljeval je

delo Heinricha Schwaba,

ki je odkril Sončev cikel.

Sam je ugotovil, da traja

11 let. Po njem je

poimenovano število

Sončevih peg, ki je v

uporabi še danes. Wolf

je bil tudi eden izmed

štirih ljudi, ki so odkrili

povezavo med

Sončevimi cikli in

vremensko ter

magnetno aktivnostjo

na Zemlji.

V 19. stoletju so astronomi

ugotovili, da število peg in s tem

Sončeva aktivnost nihata. V

tistem času je do

najpomembnejših ugotovitev

prišel Švicar Rudolf Wolf.

Se blondinka, rjavolaska in črnolaska pogovarjajo, kam bodo šle, ko bodo velike.

Pa črnolaska reče, da bo šla na Luno, rjavolaska reče, da bo šla na Mars, na koncu pa blondinka reče, da bo šla na Sonce.

Drugi dve jo začudeno pogledata in rečeta: „A si ti čisto zmešana? Saj te bo scvrlo!“ Blondinka pa odgovori, da bo šla ponoči.

Page 27: Sonce (revija)

27

SONČNA SVETLOBA KOT OBNOVLJIVI VIR ENERGIJE

Sonce je neizčrpen vir energije, ki

postaja čedalje pomembnejši. Na zemljo

prihaja v obliki sončne svetlobe. Stroški

pridobivanja elektrike iz sončne energije

so zelo nizki, vendar so kljub temu

odkupne cene še dovolj visoke. Zato ta

način pridobivanja električne energije še

ni močno razširjen.

Sončna energija v obliki kratkovalovnega

elektromagnetnega valovanja prihaja na

zemljo in je njen osnovni energetski vir.

Pretvarja se v toploto in posredno druge

oblike energij, kot so vodna, vetrna in

biomasa. V osnovni obliki, ki jo

imenujemo sončno obsevanje,

velikokrat presega količino energije, ki jo

ljudje zagotavljamo s fosilnimi gorivi in

jedrskim gorivom.

Večina virov razen jedrskega goriva,

geotermalnih virov in plimovanja izvira

iz sonca. Na primer, vetrna energija je

posledica razlike tlakov v zraku, ki

nastanejo zaradi različne absorpcije

sončne energije. Hkrati sonce s

1. pasivno: pasivni solarni

sistemi za svoje delovanje ne

potrebujejo dodatne energije.

Večinoma se uporabljajo za ogrevanje

in osvetljevanje stavb. To so okna,

steklene fasade, stekleniki, sončni

dimniki, svetlobne cevi ...

2. aktivno: aktivni solarni

sistemi za pretvorbo sončne energije

v druge oblike energije potrebujejo

vmesne sisteme, kot sta na primer

sončne celice, sončni kolektorji ...

3. s fotovoltaiko:

fotovoltaika je tehnologija pretvorbe

sončne energije neposredno v

električno energijo. Za proces

pretvorbe je potrebna le svetloba kot

edini vir energije. Proces pretvorbe

poteka preko sončnih celic.

Sončno energijo v osnovni energiji izkoriščamo na tri načine:

Page 28: Sonce (revija)

28

Nekatere pomembnejše prednosti pridobivanja sončne energije so:

nizki stroški obratovanja (pri sončnih elektrarnah so ti stroški

večinoma zgolj stroški vzdrževanja),

z vidika vpliva na okolje je izkoriščanje sončne energije okolju

prijazno, saj se pri pretvarjanju sončne energije v elektriko ne

tvorijo stranski produkti (npr. toplogredni plini, prašni delci …)

kot pri elektrarnah na druge vire energije (npr. termoelektrarne

na premog ali biomaso …),

kvalitetna sončna elektrarna potrebuje malo vzdrževanja,

s postavljanjem sončnih elektrarn na strehe stavb je rešen

problem potrate prostora in vizualnega vpliva na okolico, prav

tako pa za postavitev elektrarn ni treba posegati v okolje niti v

smislu melioracij (kot npr. pri hidroelektrarnah),

po povrnitvi investiranega kapitala (običajno v 8–10 letih) ob

rednem vzdrževanju nosi sončna elektrarna zgolj še zaslužek,

življenjska doba sončne elektrarne je najmanj dvakratna doba

povrnitve investicije, tj. najkasneje po 10 letih nam prinaša

dobiček še vsaj enkrat toliko časa, kolikor smo nanj čakali,

odkupne cene električne energije, pridobljene iz sončne

energije, so precej višje od cen energije, pridobljene iz

tradicionalnih virov,

proizvodnja in poraba energije sta omogočena na istem mestu,

fotovoltaika omogoča oskrbo z električno energijo tudi odročnim

področjem brez povezave z javnim električnim omrežjem in

oddaljenih naprav (npr. svetilnikov).

Nekatere slabosti pa so:

težave pri izkoriščanju sončne energije

zaradi nihanja količine sončnega

obsevanja glede na letni čas, vreme in

lokacijo,

kljub olajšavam javnih skladov je cena

naložbe za večino še vedno relativno

visoka,

kupna cena električne energije,

pridobljene iz sončne energije, v primeru

da nimamo lastne sončne elektrarne (na

strehi), je precej višja od cen energije,

V Sloveniji tako še vedno prevladuje

pridobivanje energije iz neobnovljivih virov

(nafta, premog, zemeljski plin in uran), ki

predstavlja kar tri četrtine končne porabe

energije v Sloveniji. Največ energije

proizvedemo v jedrski elektrarni Krško in

termoelektrarnah. Najmanj energije pa

proizvedemo prav s sončno energijo.

Drugod po svetu si močno prizadevajo za povečanje proizvodnje energije iz sončne energije. V Kaliforniji so novembra 2014

zgradili eno največjih sončnih elektrarn na svetu Topaz Solar Farm, z močjo 550 MW, ki se razprostira na 25 km2-. Istočasno so

zgradili tudi Desert Sunlight Solar Farm s 550 MW moči. Vsaka od njiju naj bi oskrbovala 160.000 gospodinjstev.

Največja sončna elektrarna na svetu, Sončni park Gudžat (Gujarat Solar Park), obratuje v Gudžaratu v Indiji in ima električno

moč okoli 590 MW. Park obsega 17 manjših fotovoltaičnih elektrarn. Elektrarna naj bi vsako leto prihranila okrog 900.000 ton

zemeljskega plina in 8 milijonov ton emisij CO2.

Električna moč sončnih elektrarn pa ni primerljiva z ostalimi elektrarnami. Največja elektrarna na svetu je hidroelektrarna Jez

treh sotesk z močjo 22.500 MW, nuklearka Krško pa ima na primer 727 MW moči.

Page 29: Sonce (revija)

29

Raba obnovljivih virov energije postaja

tako na svetovni kot tudi na evropski

in nacionalni ravni vsepomembnejša,

saj se večina držav zaveda omejenosti

zalog neobnovljivih virov energije in

njihovega vpliva na podnebne

spremembe. Za doseganje varnosti

oskrbe z energijo, zmanjšanja izpustov

plinov in sonaravnega razvoja si je

Evropska unija zastavila cilj, da bo do

leta 2020 delež energije iz obnovljivih

virov energije v bruto končni porabi

energije povečala na 20 %.

Slovenija si je v okviru tega projekta

zastavila cilje, zapisane v Akcijskem načrtu

za obnovljive vire energije za obdobje 2010

–2020 in v Nacionalnem energetskem

programu, ki predvidevajo 25 % deleža

energije iz OVE v bruto končni porabi

energije do leta 2020. Pričakujemo lahko,

da bodo sistemi za izkoriščanje sončne

energije imeli pomembno vlogo. Še

posebej zato, ker postaja trg toplotnih

solarnih sistemov (TSS) stabilen in narašča

30 % letno.

Vir energije 2013

Hidro elektrarna 35%

Geotermalna ener-

gija 3%

Sončna energija 2%

Bioplin 3%

Tekoča biogoriva 5%

struktura oskrbe z obnovlivimi viri energije v

Sloveniji

Svetovne zaloge sončne energije

FOTOVOLTAIKA

Fotovoltaika je veda in gospodarska

panoga, ki omogoča trajnostno oskrbo z

električno energijo brez večjih

obremenitev okolja. Do konca leta 2013

so svetovne sončne elektrarne delovale

s skupno močjo 139 GW, številka pa

vztrajno raste.

Fotovoltaične celice so

uporabne za praktično

vse naprave, ki

potrebujejo električno

energijo – od ročnih ur

in računal do

samostojnih

porabnikov, kot so

samooskrbne hiše in

koče, vse do sončnih

elektrarn z močjo nekaj

deset megawattov.

Fotovoltaični ali fotonapetostni sistemi

svetlobno energijo neposredno

pretvarjajo v električno z izkoriščanjem

fotovoltaičnega pojava. Da se sončna

energija, ki jo nosijo fotoni, pretvori v

električno, potrebujemo posebno diodo

z veliko površino iz dveh plasti. Na eni

strani je presežek elektronov, na drugi

pa primanjkljaj le-teh, vmes nastane

področje nevtralnega naboja. Ko pa na

celico padejo fotoni, se na tem

območju elektroni in vrzeli (območje

primanjkljaja) spet ločijo, kar povzroči

napetost na koncih celice. Ko

priklopimo porabnika, steče električni

tok.

Fotovoltaični pojav je prvi opisal

Becquerel že leta 1839, šele leta 1954

pa so Chapin, Fuller in Pearson razvili

sončno celico z uporabnim

šestodstotnim izkoristkom. Že leta 1958

so sončne celice služile za napajanje

oddajnika na vesoljskem satelitu. Šele v

sedemdesetih letih, ko je cena dovolj

padla, so se sončne celice začele

uporabljati tudi za zemeljske namene.

Danes je fotovoltaika ena od najhitreje

rastočih gospodarskih panog na svetu.

Sončne celice ustvarijo okoli 35 mA/cm2

in 550 mV napetosti, ko so polno

osvetljene. Za večino namenov so

sončne celice sestavljene v večje

module, ki so vezani zaporedno, da se

dvigne napetost.

Za sončne celice se v industriji trenutno

uporabljajo štirje različni materiali:

kristalni silicij, amorfni silicij, kadmijev

telurid in bakrov indijev diselenid.

Page 30: Sonce (revija)

30

Najbolj razširjen material za sončne

celice je kristalni silicij. Poznamo

monokristalni in polikristalni silicij.

Monokristalni silicij ima višji izkoristek

kot polikristalni. Najboljše sončne celice

iz silicija imajo izkoristek okoli 24 %,

celice za komercialno rabo iz

monokristala 15–19 % in 14–18 % za

polikristalne celice. Celice iz amorfnega

silicija imajo slabši izkoristek, okoli 13 %,

podobno kot celice iz kadmijevega

telurida in indijevega diselenida. Te

celice so precej cenejše kot tiste iz

kristalnega silicija.

Sončne celice se v večini primerov

povežejo zaporedno v večji modul, da

dosežemo želeno napetost – recimo za

12 V potrebujemo 36 zaporedno vezanih

sončnih celic.

Poznamo samostojne fotonapetostne

sisteme, ki so namenjeni proizvajanju

električne energije tam, kjer ni

električnega omrežja, kot so recimo

oddaljene koče in dežele v razvoju, ter

omrežne sisteme, ki so namenjeni

proizvodnji električne energije in jo

neposredno oddajajo v omrežje. Takih

sistemov je v Sloveniji kar nekaj: na APE v

Ljubljani, ki je tudi prva sončna

elektrarna v Sloveniji, in na FERI Maribor.

V Kidričevem je tudi sončna elektrarna

na polju. Primer gorske koče s sončnimi

celicami je koča na Kredarici.

Ker se sonce giblje po nebu, sončne celice niso vedno enako osvetljene in jim lahko povečamo izkoristek, če sledijo soncu.

Poznamo dva tipa sledenja – enoosno, ki se premika le v smeri vzhod–zahod, in dvoosno, ki sledi soncu čez celo leto. Na sončno

celico s takim sistemom sledenja sončni žarki vedno padejo pravokotno, da dobi čim več energije. Z enoosnim sledenjem lahko

proizvedemo okoli 15–20 % več energije, z dvoosnim pa kar 30–35 % več.

SONČNI KOLEKTORJI

Sončni ali solarni kolektor je naprava, ki sprejema sončno

sevanje in ga shranjuje v obliki toplotne energije v hranilniku.

Sprejema sončno sevanje v obsegu od infrardečega do

ultravijoličnega spektra. Glavna naloga kolektorja je segrevanje

sanitarne vode ali vode za ogrevanje. Segreta tekočina se

uporablja za uparjanje vode, ki zažene turbino, podobno kot

pri navadni termoelektrarni. Obstajajo tudi parabolični solarni

kolektorji in solarni stopli, ki se uporabljajo za proizvodnjo

električne energije.

Moč sončnega sevanja na kvadratni meter na različnih

lokacijah po svetu močno variira, v povprečju pa znaša 1000

W. Na ekvatorju je ta številka večja in znaša 2500 W. V

Sloveniji na kvadratni meter pade na leto približno 1200 kWh

električne energije, kar ustreza 120 litrom kurilnega olja ali

zemeljskega plina. Sončni kolektorji so eden od najbolj ekoloških načinov segrevanja vode. Toplo vodo lahko uporabljamo za

kuhanje, tuširanje, ogrevanje ter za pralne in pomivalne stroje. Moderni kolektorji držijo vodo tudi do štiri dni. Kolektor je

sposoben v toplotno energijo pretvoriti tudi do 90 % električne energije.

Kolektorje delimo na aktivne in pasivne: pri aktivnih se uporablja črpalka za kroženje vode (in/ali drugega toplotnega medija),

pri pasivnih pa ni črpalke in se toplota prenaša konvektivno. Aktivni imajo večji izkoristek, so bolje zaščiteni pred pregrevanjem

in ne potrebujejo rezervoarja na strehi, vendar pa potrebujejo energijo za pogon črpalk. Problem pa je, da so dražji in

potrebujejo pogostejše vzdrževanje.

Problem sončnih kolektorjev je porazdelitev sončnega sevanja skozi celotno leto. Npr. poleti kolektor v enem mesecu sprejme

toliko toplote kot skozi celotno zimo. Zato imamo poleti po navadi višek kapacitet in lahko nastane problem, če tople vode ne

porabimo. To je še posebej problematično pri vakuumskih kolektorjih, kjer dosegamo temperature toplotnega medija tudi do

300 °C. Rešitev je, da namestimo kolektorje pod večjim kotom, tako da optimiziramo delovanje pozimi in zmanjšamo poleti.

Lahko pa del kolektorjev pokrijemo, s tem podaljšamo njihovo življenjsko dobo in preprečimo pregrevanje.

Page 31: Sonce (revija)

31

Rastlina iz sončne svetlobe pridobi vso

energijo za svojo rast s pomočjo procesov,

ki se odvijajo v zelenih delih rastline.

Svetloba je za rastline zelo pomembna,

saj poleg nemotene preskrbe z energijo

deluje tudi kot signal za različne razvojne

faze rastline. Učinki svetlobe na rastline

so povezani predvsem z valovno dolžino,

jakostjo in trajanjem.

Page 32: Sonce (revija)

32

Valovna dolžina

Rastline s pomočjo sončne energije

vodo in ogljikov dioksid pretvorijo v

preproste sladkorje v procesu,

imenovanem fotosinteza, stranski

produkt tega pa je tudi kisik, ki ga

dihamo. Iz preprostih sladkorjev, ki

nastanejo v procesu, rastline nato lahko

ustvarjajo druge snovi, potrebne za rast

in razvoj. Rastline za proizvodnjo

energije uporabljajo svetlobo med 400

in 700 nanometri valovne dolžine.

Pri fotosintezno aktivnih valovnih

dolžinah med 400–700 nm vidimo, da je

absorpcija nekaterih valovnih dolžin

večja oziroma so ene za rastlino bolj

uporabne kot druge. To se zgodi, ker

različni pigmenti, ki jih vsebuje rastlina,

lažje izkoriščajo nekatere valovne

dolžine za pridobivanje energije kot pa

druge. Na grafu lahko opazimo, da je

absorpcija največja v modrem (440 nm)

in rdečem delu spektra (675 nm),

najnižja pa v zelenem. To tudi razloži,

zakaj vidimo rastline v zeleni barvi: naše

oko zaznava rastline kot zelene, ker se

večina zelene svetlobe, ki pada na

rastlino, ne absorbira temveč odbije.

Rdeča svetloba

Infrardeče valovanje delimo na dva dela, dolgovalovno rdeče (730–740 nm) in

kratkovalovno rdeče (660–680 nm). Rastlina za fotosintezo uporabi le

kratkovalovno valovanje, zato je v svetlobi, ki se od rastline odbije, več

dolgovalovne rdeče svetlobe. Ta odbita svetloba nato pade na druge rastline, ki

rastejo poleg. Če je kratkovalovne rdeče svetlobe manj kot dolgovalovne rdeče,

bodo rastline dolge in nerazvejane, kar rastlini pomaga pri izogibanju sence.

Modra svetloba

Modra svetloba pri rastlinah vpliva na podaljševanje rastline proti svetlobi in

dnevno-nočne ritme, rastlina pa iz nje pridobi tudi največ energije za rast in

razvoj. Pomembna je v vegetativni fazi razvoja.

Ob lepem dnevu

te s širokim licem gleda.

Ne moreš ga videti,

kadar oblak ti pogled zastira.

Jakost

Stopnja fotosinteze

oziroma količina

energije, ki jo ima

rastlina na voljo za rast

in razvoj, je močno

odvisna od jakosti

svetlobe, ki jo prejema.

Svetloba mora biti

dovolj močna, da

rastlini omogoča

zadostno količino

energije, ne pa toliko

močna, da bi za rastlino

predstavljala stres.

Jakost dnevne svetlobe

se spreminja z uro

dneva, letnimi časi in

jasnostjo neba.

Najmočnejša je takrat,

ko sončni žarki padajo

na površje pod pravim

kotom oziroma ko je

sonce direktno nad

nami.

Rastline, ki prejmejo

premalo intenzivno

svetlobo, so dolge in

slabo razvite, ker vso

energijo vlagajo v

podaljšanje, da bi prišle

bliže viru svetlobe, ki je

v določenih obdobjih

manj intenzivna.

Pomembna mera za

jakost svetlobe je

fotosintetski fotonski

fluks (PPF), ki nam

pove, koliko energije

ima svetloba v spektru,

ki je najbolj uporaben

za rastline (µmol/s m2).

Podaja se v količini

fotonov uporabnih

valovnih dolžin (400–

700 nm), ki padejo na

površino enega

kvadratnega metra v

času ene sekunde.

Page 33: Sonce (revija)

33

Če nas zanimajo dnevne potrebe

rastlin po svetlobi, kot mero

uporabljamo dnevni integral svetlobe -

DLI, ki opiše povprečno količino

fotonov uporabnih valovnih dolžin v

enem dnevu.

Zanimiva je primerjava z dežjem: PPF

si lahko predstavljamo kot dež, ki

pada, DLI pa predstavlja količino vode,

ki se nabere v enem dnevu na tleh.

S povečevanjem DLI lahko občutno

povečamo količino in kakovost

pridelka. To izkoriščajo skoraj vsi

komercialni rastlinjaki za proizvodnjo

bolj konkurenčnega pridelka.

Povprečne vrednosti DLI:

Oblačen zimski dan: 3 mol/dan m2

Sončen zimski dan: 9 mol/dan m2

Oblačen poletni dan: 12 mol/dan m2

Sončen poletni dan: 26 mol/dan m2

Trajanje

Poleg svetlobe je za fiziološke procese v rastlini pomembno

tudi obdobje teme. Takrat ima rastlina čas, da čez dan

nakopičeno energijo pretvori v druge uporabne snovi.

Razmerje med svetlobo in temo je pri rastlinah zelo

pomembno in uravnava razvoj rastline. Mnogo rastlin lahko

zazna, v katerem delu leta se trenutno nahaja, po dolžini

dneva. Tako so od razmerja med dnevom in nočjo lahko

odvisni kalitev semena, cvetenje rastline in zorenje plodov.

Rastline po trajanju dneva delimo v tri kategorije:

Rastline kratkega dneva: Cvetijo, ko je dan krajši od 12 ur.

Mnoge med njimi potrebujejo serijo krajših dni, da začnejo

cveteti. V naravi se to na severni polobli zgodi po 21. juniju

(konoplja, bombaž, riž).

Rastline dolgega dneva: Dobro rastejo in cvetijo, ko je dan

daljši od 12 ur. V naravi je to spomladi in zgodaj poleti, po

21. decembru in pred 21. junijem (večina zelenjave in vrtnih

cvetlic, solata, grah, fižol, detelja, žito, ječmen).

Nevtralne rastline: Trajanje dneva ne vpliva na začetek

cvetenja. Take rastline dobro uspevajo pri 8–12 ur

trajajočem dnevu (kumare, paradižnik).

Page 34: Sonce (revija)

34

Ali še veš, kdo je pel tole pesmico?

Jaz pa pojdem in zasejem

dobro voljo pri ljudeh.

V eni roki nosim sonce,

v drugi roki zlati smeh.

Kdor vesele pesmi poje

gre po svetu lahkih nog,

če mu kdo nastavi zanko,

ga užene v kozji rog.

SIJAJ, SIJAJ, SONČECE

Sijaj, sijaj, sončece,

oj, sonce rumeno!

Kako bom s'jalo sonce

k' sem zmeraj žalostno!

Sonce zgodaj gori gre,

dekleta jokajo,

bi rade še ležale,

pa vstati morajo.

Sonce pozno doli gre,

pastirci tarnajo,

domov bi radi gnali,

Page 35: Sonce (revija)

35

VIRI IN LITERATURA Lom ozračja. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.kvarkadabra.net/lom-ozracje Zeleni blisk. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zeleni_blisk Vädersolstvlan. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/V%C3% A4dersolstavlan Optika atmosfere. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.kvarkadabra.net/optika-atmosfera Halo [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Halo Sunspot Cycle. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.windows2universe.org/sun/activity/ sunspot_cycle.html Sunspot Cycle. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://solarscience.msfc.nasa.gov/ SunspotCycle.shtml Sunspots. [internet]. [citirano 3. 1. 2016). Dostopno na naslovu: http://csep10.phys.utk.edu/astr162/lect/sun/ sunspots.html Opazovanje Sončeve površinske aktivnosti. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http:// www2.arnes.si/~gljsentvid10/Opazovanje_Sonceve_povrsinske_aktivnosti.pdf Sunspots. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Sunspot Rudolf Wolf. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Wolf Zwitter, T. 2002. Pot skozi vesolje. Ljubljana: Modrijan. Seeds, M. A. 2011. The solar system. Australia: Brooks/Cole. Chisholm, J. 2008. Vesolje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bayley, C. 1969. Eksplozija znanosti: fizikalno vesolje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Danger, B., Goebel, P. 2011. Nenavadni pojavi, uganke in dejstva: razkrite skrivnosti narave. Ljubljana: Mladinska knjiga. Vpliv svetlobe na rastline [internet]. [citirano: 27. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/ groups/2711/Gradiva_Vodnik_Predavanja_Bolonja/Vodnik_P_Bolonja_AG-UNI- Fiziologija_rastlin_Fotomorfogeneza-2008-09.pdf Svetloba in rastline. [internet]. [citirano: 27. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetloba Antična književnost. 2013. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anti% C4%8Dna_knji%C5%BEevnost Sofoklej. 1968. Antigona. Ljubljana: Mladinska Knjiga. Petrarca Francesco: Lirika. [internet]. [citirano 9. 1. 2016.]. Dostopno na naslovu: http://studentski.net/gradivo/ ulj_fif_sl1_svk_sno_petrarca_francesco_lirika_01?r=1 Renesančna književnost. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Renesan%C4%8Dna_knji%C5%BEevnost Srednjeveška književnost. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http:// webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:ZLJ_PYhFBw8J:https://sl.wikiversity.org/wiki/Srednjeve% 25C5%25A1ka_knji%25C5%25BEevnost+&cd=10&hl=sl&ct=clnk&gl=si Razsvetljenska književnost. [internet]. [citirano 26. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Razsvetljenska_knji%C5%BEevnost Pohlin M., Zois Ž., Linhart A. T., Vodnik V. 1976. Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Sonetni venec. [internet]. [citirano 26. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.preseren.net/slo/3_poezije/76_sonetni_venec-05.asp

Page 36: Sonce (revija)

36

Zdravljica. [internet]. [citirano 26. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.preseren.net/slo/3_poezije/13_zdravljica.asp Literary realism. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Literary_realism. Ghosts. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.sparknotes.com/lit/ghosts/. Parker, L. 7 Common Symbols in Literature. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://clutchink.wordpress.com/2013/02/20/7-common-symbols-in-literature/. Chevalier, J. in Gheerbrant, A. 1993. Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Ljubljana: Mladinska knjiga. Rodin Auguste. Umetnost; O človeški ustvarjalni domišljiji. Mladinska knjiga. Ljubljana. 1967. Stonehenge. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stonehenge Sonce v umetnosti. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.theguardian.com/ artanddesign/2014/aug/07/top-10-suns-in-art-monet-turner-raphael-olafur-eliasson Egipčanska umetnost. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.egyptian-museum-berlin.com/ c52.php Wolfgang Tillmans. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://arttattler.com/archivetillmans.html Mausoleo di Galla Placidia. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#imgrc=8v1OcSZ5dsTtMM%3A Katedrala Chartres. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=france+chartres+cathedral&imgrc=gwHQPNf8V 0nSiM%3A Fra Annunciation. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=fra+angelico+annunciation&imgrc=rwKN9RbQu VWMcM%3A Narciso. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=michelangelo+da+caravaggio+narciso&imgrc=S GDkXLmDnd-JYM%3A La Grenouillere. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=pierre+auguste+renoir+la+grenouill%C3% A8re&imgrc=_ 2015. Gujarat Solar Park. [internet]. [citirano 28. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://gpcl.gujarat.gov.in/ showpage.aspx?contentid=15. BABUDER, Maks, in, VOLFAND, Jože. 2009. Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji. Ljubljana: Fit Media (Zbirka Zelena Slovenija) Energija sonca. [internet]. [citirano 29. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.energap.si/?viewPage=43. Klobučar, L. 2012. Izkoriščanje energije. [internet]. [citirano 28. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www-f9.ijs.si/ ~krizan/sola/seminar/1112/klobucar.pdf. List of photovoltaic power stations. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/ List_of_photovoltaic_power_stations#World.27s_largest_photovoltaic_power_stations Mayfield, R. 2010. Photovoltaic design & installation for dummies. Hoboken (NJ) : J. Wiley & Sons MEDVED, Sašo, in, NOVAK, Peter. 2000. Energija in okolje. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta Nuklearna elektrarna Krško. Tehnični podatki. [internet]. [citirano 28. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http:// www.nek.si/sl/o_jedrski_tehnologiji/tehnicni_podatki/.

Page 37: Sonce (revija)

37

Potencial obnovljivih virov energije v Sloveniji. Sončna energija. [internet]. [citirano 21. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: https://sites.google.com/site/obnovljivsi/soncna-energija. Pušnik, M. 2015. Kazalci okolja v Sloveniji. Cene energije. [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=719. [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.soncna-elektrarna.net/ [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.fmf.uni-lj.si/~stepisnik/sola/energvir/Seminarji08_09/ SoncneCelice.pdf [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://pv.fe.uni-lj.si/ [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.soncnaelektrarna.net/tag/soncne-celice/ Cvirn, A. Zgodovina 3, 2008, DZS Shennan, J. H., the Bourbons: the history…, 2007; Hambledon Continuum Sonce – naš vladar in simbol energije. [internet]. [citirano: 14.10.2015]. Dostopno na naslovu: www.bodieko.si/sonce. The Sun in Culture. [internet]. [citirano: 14.10.2015]. Dostopno na naslovu: www.wikipedia.org/wiki/ The_Sun_in_Culture Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji. [internet]. [citirano: 14.10.2015]. Dostopno na naslovu: www.staroverci.si/sl/zapisi-1/mitologija/item/83-vid-avdic-batista-simbol-soncnega-boga-v-slovanski- mitologiji.html. Eliade, M. Zgodovina religioznih verovanj in idej. DZS. Ljubljana. 1996. Enciklopedija verstev v zgodovini človeštva. Cankarjeva založba. Ljubljana. 1977. Splošni religijski leksikon. Prevod: Mino Bajt. Modrijan. Ljubljana. 2007.

Page 38: Sonce (revija)

38

VIRI SLIK https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/30/V%C3%A4dersolstavlan_1535.jpg

https://i.ytimg.com/vi/b8H2Fs8Pxes/maxresdefault.jpg http://photos.rvinteractive.com/Public-Galleries/Landscapes/Skies-and-Weather/Weather-and-Skies/i-HQsWs5c/0/L/IceHalo22degreeRRLNWR_112068-L.jpg http://twanight.org/newTWAN/photos/3002640.jpg http://www.nasa.gov/sites/default/files/thumbnails/image/458093main_fig._1_0.jpg https://en.wikipedia.org/wiki/Sunspot#/media/File:Solar_Archipelago_-_Flickr_-_NASA_Goddard_Photo_and_Video.jpg https://en.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Wolf#/media/File:Rudolf_Wolf.JPG http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/joseph-mallord-william-turner-dido-building-carthage https://en.m.wikipedia.org/wiki/Impression,_Sunrise#/image/File:Claude_Monet,_Impression,_soleil_levant.jpg http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giovanni-bellini-the-agony-in-the-garden http://www.ysp.co.uk/exhibitions/james-turrell-deer-shelter-skyspace http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/raphael-the-mond-crucifixion https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#imgrc=8v1OcSZ5dsTtMM%3A https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=france+chartres+cathedral&imgrc=gwHQPNf8V0nSiM%3A https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=fra+angelico+annunciation&imgrc=rwKN9RbQuVWMcM%3A https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=michelangelo+da+caravaggio+narciso&imgrc=SGDkXLmDnd-JYM%3A https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=pierre+auguste+renoir+la+grenouill%C3%A8re&imgrc=_ https://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Dna_energija#/media/File:Solar_land_area.png http://www.solarko.si/modules/gallery/uploads/vakuumski_kolektorji5.jpg http://svejer.com/pic9/plain-simple-sun.png http://www.film-center.si/media/movies/702/slika1.jpg http://koper.planet-tus.si/media/cache/d2428a2fa4691c7f552b191473b1ee37.jpeg http://sciencephotography.com/FAQ/Ch5-plants/M-datura-L.jpg http://techon.nikkeibp.co.jp/english/NEWS_EN/20090421/169065/1A.JPG http://wonderopolis.org/wp-content/uploads//2013/06/dreamstime_xxl_8791133.jpg https://roguefarmsblog.files.wordpress.com/2015/05/pumpkin-sprouts-may-2015.jpg?w=900 https://c2.staticflickr.com/8/7108/7109070151_498359b8f1_b.jpg

Page 39: Sonce (revija)

39

http://d.gr-assets.com/books/1362569504l/17559967.jpg

http://www.ribnica24.eu/wp-content/gallery/kredarica-januar-2010/kredarica-2010-januar7.jpg

http://www.iucbeniki.si/naravoslovje6/1215/tes.jpg

http://blog.swapdom.com/assets/solar-energy-explanation-Solar-Panels-for-House-Interesting.jpg

http://cdn.zmescience.com/wp-content/uploads/2015/05/bigstock-Solar-Panel-On-A-Red-Roof-14532428.jpg

http://cdn.phys.org/newman/csz/news/800/2015/7-construction.jpg

http://www.slate.com/content/dam/slate/articles/business/the_juice/2015/08/150807_JUI_IsraelSolar.jpg.CROP.promo-

xlarge2.jpg

https://fortunedotcom.files.wordpress.com/2014/11/159639877.jpg?quality=80

http://processindustryforum.com/wp-content/uploads/2013/08/solar-power1.jpg

http://www.nasa.gov/sites/default/files/bigspot20140107_sdo_earth.jpg

http://img3.goodfon.su/original/3800x2500/c/b4/nastroeniya-devushka-lico-7089.jpg

http://www.cieletespace.fr/files/image_du_jour/h7r4pc4m.jpg

http://www.nasa.gov/sites/default/files/jan_7_x_flare_1600-304.jpeg

http://miriadna.com/desctopwalls/images/max/Globe-view.jpg

http://www.webmastergrade.com/wp-content/uploads/2011/05/Sun-Flower-Painting.jpg

http://davidrickerdart.com/david-rickerd-art-2014/wp-content/uploads/2014/03/Painting-Abstract-Expressionism-Aztec-Sun-

God-16x20.jpg

http://www.goodwp.com/images/201104/goodwp.com_17631.jpg

http://sunsetpointholidays.com/_include/img/slider-images/image01.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/b/b0/Pre%C5%A1ern-Goldenstein.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5c/Valentin_Vodnik_1879_Eigner.png

http://www.delo.si/assets/media/picture/20140102/Panorama__juris_statutarii_hires.jpeg2.jpeg?rev=10

http://rack.1.mshcdn.com/media/

ZgkyMDE0LzA3LzI0Lzk3L2lsbGdpdmV5b3V0LmQ3Y2NlLmpwZwpwCXRodW1iCTEyMDB4OTYwMD4/b6b8ba74/d80/ill-give-you-

the-sun.jpg

http://d.gr-assets.com/books/1412531205l/23281891.jpg

https://ragingbiblioholism.files.wordpress.com/2015/03/half-of-a-yellow-sun.jpg

Page 40: Sonce (revija)

40

http://d.gr-assets.com/books/1309211409l/1140982.jpg

http://www.backgroundsy.com/file/large/open-book-template.jpg

http://whytoread.com/wp-content/uploads/2015/03/Quotes-From-The-Best-Books.jpg

http://www.startupremarkable.com/wp-content/uploads/2015/02/a-book-a-week-image.jpg

http://www.youramazingplaces.com/wp-content/uploads/2013/08/hd_wallpaper_84-620x465.jpg

https://s3.eu-central-1.amazonaws.com/euobs-media/51e468ac0383ac1fc3574dd37b4d82b2.jpg

http://img.rtvslo.si/_up/drown/photos/2014/01/31/113926_ika_kresnik_show.jpg

https://www.wulflund.com/img/goods/en/medium/perun_slavic_god_thunder_statue_figure_b.jpg

http://res.cloudinary.com/dk-find-out/image/upload/q_80,w_1440/A-rexfeatures_3725479a_jiu86j.jpg

https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/44/ca/02/44ca026c5d2df7c06541b623c495b0a5.jpg

https://mayanexplore.files.wordpress.com/2012/04/p1010089.jpg

http://2.bp.blogspot.com/-BsCCmFR9Yl8/T72MN2NZghI/AAAAAAAAINA/8u4ceSEc8gU/s640/Arq+mus+Maya+god+Itzamna%

CC%81.jpg

http://api.ning.com/files/Bsue-

*vlnnZe08QdZinsejirX*XiQUHnR1JvhNhwkwIYB9C7L4ozo2Y31loU6XciiazSPP*UUONlmgnUKQu4VKL3il1j7cM9/

Apollosungod.jpg

http://www.astro.umontreal.ca/~paulchar/grps/site/images/wolf2.jpg

https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/hphotos-xlf1/v/wl/t35.0-12/12788940_683049405169232_885892357_o.jpg?

oh=908d5f670efa59c9e2a1c74eacde66dc&oe=56DCDD88&dl=1