2
Projekt: Svetloba
Tema razreda: Sonce
Razred: 3.D
Mentor: Peter Gabrovec
Vodja razrednega projekta: Katarina Kogej
Revijo uredil: Domen Grzin
Lektorirala: Veronika Koletič
Uradna lektorica: Marjana Ivančič
Poročilo napisala: Saša Prelog
Gimnazija Bežigrad
Šolsko leto 2015/16
3
KAZALO:
Simbol Sonca v različnih civilizacijah
Sumerci
Babilonci
Egipčani
Perzijci
Grki
Maji
Inki
Azteki
Germani
Kelti
Stari Slovani
Makedonci
Simbol sonca v književnosti
Orient
Antika
Srednji vek in renesansa
Reformacija in razsvetljenstvo
Romantika
Realizem
Simbol sonca in svetloba v umetnosti
Sonce kot simbol
Sonce in Stonehenge
Najboljše upodobitve Sonca
Svetloba kot učinek v umetnosti
Sončevi fenomeni
Nenavadne oblike Sonca
Zeleni žarek
Halo
Sončeve pege
Sončna svetloba kot vir energije
Fotovoltaika
Sončni kolektorji
Vpliv Svetlobe na rastline
Viri in literatura
Viri slik
5
5
5
5
5
6
6
7
7
7
8
8
9
10
11
11
12
13
14
15
16
16
17
18
21
23
24
24
25
25
27
29
30
31
35
38
4
Povprečna površinska
temperatura Sonca je
5.500°C, temperatura
središča pa je
15.000.000 °C.
Njegov premer je 1.392.000
km, kar je 109-krat več od
Zemljinega, prostornina pa je
1.300.000-krat večja od
Zemljine in meri
1,41 · 10²⁷ m³.
Zanimivost: Sonce vsako
sekundo izgubi 4 milijone
ton, vendar je to
neopazen delež v
primerjavi s celotno maso.
Njegova masa je 21027 ton, kar
je 330.000-kratna masa Zemlje
in 745-kratna skupna masa vseh
planetov. S svojo maso se
uvršča med manj masivne
zvezde.
Sestavljeno je iz 69 %
vodika, 30 % helija in
1% ostalih snovi (kisik,
ogljik, neon, magnezij,
žveplo, dušik, silicij).
Sonce je 4,7 milijarde
let stara zvezda,
katere predvidena
življenjska doba je 10
milijard let.
FASCINANTNO SONCE
5
Simbol Sonca
v različnih
civilizacijah
Sonce je že od davnine
predstavljalo vir svetlobe,
toplote in življenja. Njegovi
žarki v spiritualnem smislu
simbolizirajo nebeške vplive,
ki jih sprejema Zemlja.
Kot kozmični simbol je
obdano s pravo astralno
religijo, katere kult je
obvladoval nekdanje velike
civilizacije, na primer z liki
orjaških junakov bogov,
inkarnacijami ustvarjalnih sil
in življenjskega vira svetlobe
in toplote, ki ga to nebesno
telo predstavlja (Oziris, Baal,
Mitra, Helios, Apolon in
drugi).
Sonce, vladar astrološkega
znamenja leva, predstavlja
simbol moči, energije in
vsega, kar je povezano z
življenjem. Brez Sonca ne bi
bilo človeškega življenja in
zelene narave. Čeprav med
zvezdami ne šteje med
največje, prej nasprotno, pa
gre za najsvetlejše telo na
našem nebu in marsikdo bi
se rad poistovetil z njim, še
posebno tisti, ki so kakorkoli
izpostavljeni svetlobi in
javnosti: kralji in vladarji
visokorazvitih kultur v Aziji,
Peruju in Egiptu.
SUMERCI
Religija stare Mezopotamije je
spoštovala Utua kot boga Sonca.
Bil je bog pravice in tajnih
prerokb. V predstavah Sumercev
se je bog Utu vsako jutro dvignil
na nebo in obsijal svet s svojimi
žarki, ki so izvirali iz njegovih
ramen.
BABILONCI
Babilonci so imeli trojno vladarstvo
Meseca, Sonca in Venere. Bog Sonca se
je imenoval Shamash in je bil spoštovan
kot bog življenja, zdravja in sreče ter
zaščitnik resnice in pravice. Njegov
simbol je bila zlomljena četverovprega,
s katero je vsak dan potoval v nebo. V 7.
stoletju se je kult boga Shamasha razširil
v Jeruzalem, kjer v preddverju nekega
hrama še danes stoji njegova kočija.
Madruk, zaščitnik Babilona, je postal
bog metropole in njegovo drugo ime je
"otrok Sonca".
EGIPČANI
Do vladavine Amenofisa IV (1375–1358 pr. n.
št.) so Egipčani imeli več bogov. Nekaj let po
lastnem kronanju je Amenofis IV uvedel
nekatere spremembe. Svojemu imenu je dodal
ime "kralj boga Sonca", namesto prejšnjih
božanstev pa je uvedel kot
najpomembnejšega boga Atona – boga Sonca.
Pet ali šest let mu je zadostovalo, da zapusti
Tebe in zgradi novo mesto Ahetaton ali
"Horizont sončne krogle". Sebe je poimenoval
Ehnaton, kar pomeni "tisti, ki je v Atonovi
milosti". Praznovanja boga Sonca so spremljali rituali in žrtvovanja hrane in cvetja.
Prepevali so liturgijske pesmi, ki so slavile življenjsko moč boga Sonca.
Glavno svetišče kralja je bilo v Heliopolisu – mestu Sonca, kjer je tudi zgrajen hram
Sonca. V sredini hrama je oltar, pred njim pa velik obelisk. Ta velik steber iz kamna, ki
se vzpenja visoko v nebo, je simbol boga Sonca. V Heliopolisu je bilo v tistih časih
veliko takšnih stebrov, ki pa so bili v času Rimskega imperija odneseni v Rim.
PERZIJCI
Perzijci so kot boga svetlobe in Sonca
slavili Mitro. On sam se je imenoval za
nepremagljivega boga (sol invictis),
zato je užival veliko spoštovanje med
rimskimi legionarji. Moč čaščenja je
bila tako velika, da se v 3. stoletju ni
vedelo, ali se bo uveljavilo krščanstvo
ali kult Mitre, ki se je neverjetno hitro
širil po vseh provincah Rimskega
cesarstva. Med njima je zelo veliko
podobnosti, saj se bogoslužje ni opravljalo na prostem kot v grško-rimskem svetu,
ampak v zaprtih prostorih ali votlinah. Tako kult Mitre kot krščanstvo poznata
zakramenta krsta in maziljenja. Tudi rojstvo Mitre (25. december) so kristjani privzeli
kot rojstvo Kristusa. Mitra, rojen iz skale, si je najprej pridobil spoštovanje pastirjev,
ko je premagal bika (simbol zla in trpljenja) in tako postal dobrotnik ljudi, ki jih je
vodil v borbi med temo in svetlobo.
6
GRKI
Grki so Sonce in njegovega boga imenovali Helios, včasih pa so uporabljali imeni Hiperion in Fojbos. Fojbos je ime, ki se je
uporabljalo tudi za Apolona, ki je bil kasneje proglašen za boga Sonca poleg Heliosa, saj je bil opremljen s strelicami (sončnimi
žarki).
Mitologija pripoveduje, da je Helios vsak dan potoval s svojo četverovprego z ene na drugo stran neba. Pripoveduje, da je bil
takrat, ko je Zevs delil zemljo bogovom, Helios ravno na poti in je tako ostal brez česarkoli. Potožil se je Zevsu, ki mu je za
nadomestilo dal nov otok Rodos, kjer je Helios užival mnogo časti. Najpomembnejšim mestom na otoku so vladali njegovi vnuki
Kamerios, Lindos in Lasylos. Kolos na Rodosu, sedmo čudo sveta, predstavlja prav boga Heliosa z veliko svetlečo kroglo na glavi.
MAJI
Pri Majih v srednji Ameriki je bilo
največje božanstvo Itza ali
Itzamna, ki na mnogih slikah
spominja na boga Sonca, zato
lahko domnevamo, da je bilo to
eno od njegovih utelešenj. Po
drugih pričevanjih je bil Itzamna
eno- ali dvoglavi krokodil oziroma
eno- ali dvoglava kača, ki mu/ji iz
žrela gleda bog Sonca. Glede na
verovanje Majev je ravno bog
Sonca največkrat menjal svoja
prebivališča, saj je bila Zemlja
ploščata in četverokotna ter je
vsak vogal pokazal na drugo stran
sveta. Na svojih nočnih
potovanjih po podzemnem svetu se je bog Sonca spremenil v jaguarja pretečega videza, katerega skico pogosto vidimo na
ohranjenih spomenikih. Jaguar je za Maje predstavljal največjo nevarnost, zato je bil bog Sonca pogosto predstavljen s
simbolom smrti.
7
AZTEKI
Azteki so pripadniki indijanskega plemena na področju
današnje Mehike in njihovo božanstvo Huitzilopochtli je
istočasno bog Sonca, vojne in zaščitnik cesarstva. Ker so bili
prepričani, da je bog Sonca njihov zaščitnik, so mu prinašali
človeške žrtve. Verjeli so, da je treba žrtvovati človeško kri,
da bi Sonce vzšlo in da bi imelo moč za potovanje po nebu.
Primer govori, da so leta 1486 pripeljali 70.000 vojnih
ujetnikov in jih žrtvovali. Pogosto so darovali tudi cvetje in
sadje.
Azteki so poznali ritualni koledar, imenovan tonalpoalli, ki je
vseboval 260 dni (13 x 20) in Sončev koledar s 365 dnevi.
Sončevo leto je bilo razdeljeno na 18 mesecev po 20 dni.
Vsak zadnji dan v mesecu je bil praznik v čast boga Sonca.
INKI
Inti, bog Sonca, je poslal na zemljo svojo hčer Mama Oclio in
svojega sina Manca Capaca ter jima dal zlato palico z nalogo,
da na prostoru, kjer jo z lahkoto zapičita v zemljo, ustanovita
mesto. Tako je, kot pravi legenda, nastalo cesarstvo Inkov. V
dolini Cuzco Intina sta otroka zgradila mesto in naučila ljudi
vere, zakonov in kulture. Bila sta gospodarja skupnosti ali
Inkov, kot so se sami imenovali. Mesto se je po nekaj
osvajalskih pohodih razširilo v pravo cesarstvo, ki je merilo
4.000 kilometrov južnoameriške obale. Čeprav se je cesarstvo
imenovalo "Tshuantisuyo", je bilo bolj poznano kot cesarstvo
Inkov.
Inki so negovali kult Sonca, saj je najrazkošnejša zgradba prav
Sončev hram – nacionalno svetišče Inkov. Zgradili so ga v
zahvalo bogu Intiju. Zidovi so prekriti z zlatimi ploščami in
okrašeni z zlatim nakitom. Ko zasije sonce, ves hram zasije kot
goreča krogla. Kultni center Inkov je tudi mesto Tiahuanaco,
kjer stoji Kalasasaya ali hiša Sonca. Na eni strani hiše so
izklesana vrata Sonca, z dimenzijami 3 x 3,75 metra; še
dandanes ni raziskano, kako so izklesali tako velik blok, saj je
njegova trdota enaka trdoti diamanta. Inki so imeli tudi svoj
praznik, posvečen bogu Sonca, ki se je začel meseca junija in
je trajal devet dni. Cesarstvo Inkov je ugasnilo leta 1532 med
osvajalskim pohodom Špancev. Nekaterim Inkom je z delom
bogastva uspelo pobegniti in Špancem nikoli ni uspelo najti
njihovih pribežališč. Neka ekspedicija je leta 1911 našla
ostanke mesta na hribu pri gori Macchu Pichu. V središču
mesta je bil zgrajen Sončev hram piramidne oblike. Ali je bilo
to skrivno mesto, kamor so se rešili pobegli Inki? GERMANI
Pri starih Germanih je obstajala religija, ki je v tesni povezavi
s kultom Vanov – bogov plodnosti, zemlje in izobilja.
Novejšega datuma je religija, povezana s kultom Azov –
bogov naravnih sil. Božanstva Germanov lahko tako
razdelimo na starejša in novejša. Glavno božanstvo Vanov je
bil Freyr, bog svetlobe in sonca, dežja in plodnosti. Skupaj z
očetom Njördom in sestro Freyro je bil prisiljen živeti pri Azih
kot jamstvo za mir. Freyr se je imenoval za praočeta
kraljevskega rodu, njegovo najpomembnejše svetišče pa je
bilo zgrajeno v Uppsali.
8
Slovani so poznali mnogo božanstev, povezanih s Soncem, med drugim:
Svarog (Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun)
Po nekaterih podatkih je bil Svarog glavno božanstvo slovanske mitologije, prabog,
imenovan tudi praoče. Vsekakor je nebesno božanstvo, saj etimološki izvor
staroslovanske besede sváro pomeni premikajoče se nebo. Tako bi naj bil Svarog
staroslovanski prabog Sonca, ognja in kovaštva. Je slabo poznano slovansko
božanstvo, ki velja za očeta Svarožiča oz. Svarožičev; po ruski legendi je tudi stari
kralj med ljudmi. Nekatere interpretacije Svaroga razlagajo kot brezdelnega Boga
Stvarnika (Deus Otiosus). Svarog naj bi bil breztelesen nebeški Bog; tudi Ipatska
kronika sporoča, da so Slovani s Svarogom imenovali nebo. Ta kronika je
najpomembnejši vir zgodovinskih podatkov za zgodovino južnih Rusov. Na
slovansko mitologijo navezujeslovanskega boga Svaroga in njegovega sončnega
božanskega sina Dažboga. Ipatsko kroniko datiramo približno v leto 1425, vsebuje
pa veliko dragocenih informacij iz izgubljene Kijevske kronike iz 12. stoletja in
izgubljene Galicijske kronike iz 13. stoletja. Ipatski rokopis pa je bil verjetno
sestavljen že proti koncu 13. stoletja. Svarogov sin naj bi bil med drugimi tudi
Radogast.
STARI SLOVANI
Stara slovanska religija se je razvijala
več kot tisoč let in nekatere korenine
verovanja izvirajo iz časov neolitika
ali morda celo mezolitika. V različnih
predelih slovanskega sveta so na
prvo mesto postavljali različne
bogove. Na vzhodu je bil najvišji bog
slovanskega panteona Svarog, na
zahodu so zelo častili Svetovida in
Triglava. Nekateri imajo najvišja
božanstva le za lokalne različice
Peruna, vendar v funkcijah teh
božanstev obstajajo prevelike razlike
za takšno sklepanje.
KELTI
Tudi pri Keltih je bil kult Sonca zelo
razširjen. V časih, ko je vladalo
prepričanje, da duh obvladuje človeka, so
prevladovala solarna in uranska
božanstva. Še zlasti pri keltskih simbolih je
spoštovanje Sonca močno prisotno. Irske
herojske zgodbe pripovedujejo o
sončnem heroju Cuchulainnu, ki je imel
strahovito moč. Na Švedskem so našli
risbe, ki kažejo na spoštovanje kulta
Sonca. Znana je tudi na Danskem najdena
kočija iz Trundholma, ki predstavlja konja,
ki vleče sončno kroglo.
Največje božanstvo pri Keltih je bil bog
sonca Taranis. Na glavi je imel tri roge, v
desni roki je držal bleščečo kroglo (Sonce),
v levi pa ščit mandljeve oblike (Luna). V
kasnejšem obdobju so v kovance vtisnili
Sončevo število 3. Tudi mnoga umetniška
dela Keltov na slikovit način prikazujejo
simboliko števila tri.
Verovanje starih Slovanov je zelo malo raziskano zaradi dveh razlogov:
Drugi razlog pa je, da nepismeni Slovani v poganski dobi
niso mogli ničesar zapisati, torej tudi o svojih bogovih in veri
ne. Glavni viri slovanske mitologije so zapisi krščanskih
germanskih duhovnikov.
Prvi razlog je bil, da so bili predolgo brez svojih držav, da
bi lahko v svojem "zavetju" vzpostavili svoj Olimp.
Praslovani niso bili združeni ne politično ne gospodarsko,
zato jim tudi ni uspelo izoblikovati skupnega verovanja.
Vsako pleme in celo vsak rod je poznal svoje oblike
čaščenja, marsikaj pa je bilo seveda tudi enako ali podobno.
9
Kresnik
Bil je med najpomembnejšimi karantansko-karniolskimi slovanskimi božanstvi. Kresnik je
prinašalec poletja. To je avtohtoni slovenski bog Sonca. Sonce daje energijo, toploto in
ogenj. Praviloma nastopa kot zlatolasi in zlatoroki sin nekega nebeškega božanstva, rojen s
konjskimi uhlji, in kot mlad božanski kraljevič, ki biva na Jutrovem v Deveti deželi in vlada na
Svetovni gori, kjer ima svojo palačo, in kjer ob vodnjaku stoji zlata jablana. Povezan je s
Soncem in ognjem, oborožen s strelo, kladivom, sekiro, kijem ali mečem potuje po nebu v
svoji zlati kočiji.
MAKEDONCI
Sonce je za Makedonce narodni simbol, ki si ga predstavljajo kot
simbol svobode in domovine. Legenda pravi, da je v nekem
kraljestvu živel Perdik, bil je sluga tamkajšnjemu kralju. Kralj mu je
dal nalogo, ki jo je Perdik uspešno opravil, in ga vprašal, kaj si želi za
nagrado. Perdik je s prstom pokazal na sonce, želel si je svobodo.
Kralj je njegovo prošnjo uslišal. Perdik je nato ustvaril rajski vrt in mu
nadel ime Makedonija (Make-Don-ija: mati-boginja-zemlja oz.
makedonsko: dom na božicata majka ali dom matere boginje, zaradi
dobrot, ki jih je prinašala zemlja, podobno kot danes mati narava).
Vrt je kasneje prerasel v kraljestvo Makedonijo, simbol kraljestva pa
je bilo sonce kot simbol svobode. Sonce je bilo simbol
makedonskega kraljestva vse do njegovega propada. Simbol je v
srednjem veku uporabljal tudi car Samuel, kar so pokazala
arheološka odkritja v njegovi utrdbi v Ohridu.
Sonce je našlo svoje mesto tudi
v kulinariki....
Gospodinje v Zasavju še danes
rade pripravijo funšterc -
rudarsko jed, ki ji zaradi
zlatorumene barve pravimo tudi
knapovsko sonce.
Pripravimo jo iz vode
ali mleka, moke in
jajc. Vse skupaj
zmešamo in zapečemo
na olju ali masti, da
dobi rumeno barvo.
Francoskega kralja Ludvika XIV. so klicali tudi Sončni kralj.
Vzdevek dolguje vlogi Sonca, ki jo je igral pri petnajstih letih na baletnem nastopu, ko je na glavi nosil ogromno masko sonca. V tistih časih ni bilo prav nič nenavadno, če so se kralji ukvarjali z baletom.
Ali si vedel.....
v Sončevo kroglo bi lahko natrpali 11 milijonov Zemelj
Ali si vedel.....
če bo Sonce izginilo, bomo to izvedeli v 8 minutah. Toliko časa namreč sončna svetloba potuje do našega planeta.
Ali poznaš še kakšno državo poleg Makedonije, ki ima v svoji zastavi sonce?
Naj jih naštejemo le nekaj: Nepal, Filipini, Argentina, Malezija, Namibija, Urugvaj, Kurdistan,…
Sonce je seveda tudi na zastavi Japonske, saj ji ne rečemo zaman dežela vzhajajočega sonca.
10
SIMBOL SONCA V
KNJIŽEVNOSTI
Sonce pomeni vsakemu posamezniku
nekaj drugega. Mnogi umetniki so v
svojih delih uporabili prav motiv sonca za
prikazovanje najrazličnejših pojmov? Za
nekatere je to le vir svetlobe, ki omogoča
življenje na zemlji, spet drugi pa si sonce
predstavljajo kot nekaj več, nekaj tako
čistega, da te zabolijo oči, če se predolgo
spogleduješ z njim. Kot neznan pojav na
nebu je burilo domišljijo različnih
ljudstev, tako da v njihovih umetniških
delih velikokrat zasledimo upodobljeno
sonce. Različna ljudstva so soncu
pripisovala različne lastnosti in pomene.
Preseneča pa, da so si motivi sonca
ne glede na kraj nastanka dela, skoraj
vedno podobni, če ne celo identični.
Sonce in z njim tudi svetloba sta bila
simbola resnice, razsvetlitve –
odganjanja slabega in celo verski
simbol. Ker je sonce tako svetlo in
vroče, pa zasledimo tudi sonce kot
prispodobo jeze, ognja in svetlobe. V
tem prispevku vam bomo predstavili
razvoj motiva sonca skozi zgodovino
svetovne književnosti v različnih
kulturah.
11
ORIENT
Začnimo kar tam, kjer se je vsa svetovna književnost začela, na Orientu. V orientalsko književnost vključujemo egipčansko,
babilonsko-asirsko, starojudovsko, arabsko, indijsko, kitajsko in japonsko književnost - vse od starega do srednjega veka.
Da so te kulture že zelo stare, dobro prikaže podatek, da ko je klasična Grčija postala mednarodna sila in je s svojo civilizacijo
začela vplivati na svet, so imele najstarejše med temi kulturami že vsaj dvatisočletno tradicijo. Na nastanek in razvoj vseh
orientalskih književnosti so zelo vplivala verstva. Tako njihov najpomembnejši del predstavljajo "svete knjige", ki poleg poučnih
spisov vsebujejo tudi izrazito pesniška besedila.
Ena izmed dveh najstarejših orientalskih književnosti je egipčanska. Raziskovalcem je postala dostopna šele v
19. stoletju, ko je francoski arheolog J. F. Champollion razvozlal pisavo hieroglifov. Najbolj znano delo egipčanske književnosti je
Knjiga mrtvih – zbirka himen, molitev in zakletev, ki naj bi bile mrtvim v pomoč na drugem svetu, zato so jo polagali v grobnice.
Prav gotovo ste že slišali za egipčanskega boga sonca, imenovanega Ra. V egipčanskih mitologiji je stvaritelj sveta in živih bitij.
Ra (natančneje bog Aton, ki je bil originalno element Raja) je po pripovedovanjih iz svoje telesne tekočine ustvaril dvojčka,
dečka in deklico, Šu in Tefnut. Ko sta se nekega dne otroka izgubila, si je Aton iztaknil oko in ga poslal na iskanje za otrokoma.
Oko ju je našlo in ju vrnilo očetu. Ta se je od veselja razjokal in iz solz so nastali ljudje. Ob vrnitvi pa je Oko ugotovilo, da je
njegovo mesto v Atonovi glavi že nadomeščeno z novim očesom. Da bi Aton Oko pomiril, ga je spremenil v kačo in jo pritrdil na
svoje obrvi. To je "uraeus", ki ga vsi egipčanski faraoni od prve dinastije dalje nosijo na kroni.
Kot smo že opazili, so si Egipčani velikokrat predstavljali sonce kot božansko oko. Na primer Horovo (sin Ozirisa in Izide, bog
sonca in neba) desno oko so Egipčani primerjali s soncem, njegovo levo oko pa z luno. Tu pa pridemo tudi do odklona med
prepričanji, saj so bili nekateri prepričani, da je sonce Rajevo oko, spet drugi pa so zatrjevali, da je Horovo. Zelo zanimiva pa je
egipčanska predstava o sončevem dnevnem gibanju čez nebo. Predstavljali so si ga kot barko z Rajem in njegovim spremstvom.
Sončni disk, motiv, ki je bil velikokrat upodobljen v egipčanski umetnosti, je predstavljal barko, ki je bila kot sonce tudi vir
svetlobe.
ANTIKA
Orientu sledi obdobje antike, ki traja od leta 1000 pred Kristusom pa vse do začetkov srednjega veka okoli leta 500. V tem obdobju so nastale skoraj vse književne zvrsti, ki jih poznamo danes: v pesništvu ljubezenska pesem, epigram, oda, elegija in druge, med epskimi ali pripovednimi zvrstmi ep, roman, satira, pravljica, novela, bajka; v dramatiki tragedija, komedija in kratki dramski prizori. Velik delež antične književnosti so zavzemale tudi številne polknjiževne zvrsti, kot na primer zgodovinopisje, poučne pesnitve, pisma in tako dalje.
Sonce v antiki velja za nekaj lepega, hkrati pa tudi nekaj mogočnega, nekaj, kar kroji usodo sveta. To je razvidno v Sofoklejevi
drami Antigona v verzih:
Žarek sončni, prelepa luč,
nikdar nisi tako svetal
sinil ko danes na mesto Teb!
Odprlo si, zlatega dne oko,
se nad svetim izvirom Dirke,
pognal sovražnega si moža,
ki z belim ščitom, v opravi broneni je iz Argov prišel,
da v divjem je begu jo ubral z uzdo spuščeno!
12
V tem primeru je sonce samodejno pregnalo sovražnika iz mesta Tebe, kar jasno nakazuje njegovo vsemogočnost. Poleg
vsemogočnosti pa ima sonce tudi neko praktično funkcijo. Ker takrat namreč še ni bilo urnega sistema, so si pri določanju časa
pomagali s soncem. To je jasno razvidno v primeru:
Tukaj Sofoklej krajše časovno obdobje poimenuje s pomočjo gibanja sonca po nebu. Tako da bralcu jasno vedeti, v kakšnem
časovnem obdobju se je situacija dogajala.
Tako lahko pridemo do zaključka, da je sonce v obdobju antične književnosti kljub svoji božanski naravi (soncu je dodeljen tudi
bog Apolon) v književnosti poleg lepotnih in motivnih nalog dobivalo tudi bolj praktične. Kljub temu pa je obdržalo svojo
božanskost skozi celotno obdobje antike.
SREDNJI VEK IN RENESANSA
Motiv sonca je v literaturi skozi zgodovino pogosto prisoten. Večinoma je motiv sonca simboliziral boga. Sonce je
lahko predstavljalo tudi življenje samo, življenjski cikel – od rojstva do smrti (sončni vzhod in zahod). V srednjem veku in
renesansi pa so motiv sonca uporabljali zelo redko. Srednji vek imenujemo tudi mračno obdobje, zato nam je že takoj jasno, da
se z literaturo niso prav dosti ukvarjali. Tako je tudi motiv sonca zapostavljen.
Ob raziskovanju smo naleteli le na eno srednjeveško pesem z motiviko sonca. To je stara angleška pesem z naslovom Now Goes
the Sun under the Wood. Kot je že iz naslova razvidno, se pesem nanaša na določen trenutek, lahko bi dejali celo, da je
impresionistična?
Pesem govori o križanju Jezusa Kristusa. Lirski subjekt do Marije Device in Jezusa Kristusa čuti usmiljenost in sočustvuje z njuno
usodo. Sončni zahod v tej pesmi najbrž ponazarja Kristusovo smrt na križu, hkrati pa ustvarja edinstveno impresijo.
V renesansi so motiv sonca uporabljali redko. To je čas različnih humanističnih odkritij, med drugim tudi heliocentričnega
sistema, kjer so ugotovili, da je Sonce središče našega osončja, ne Zemlja. Zato se sonce pogosteje pojavlja v strokovnih delih
kot v umetnosti.
V renesančni književnosti prevladujeta proza (Boccaccio, Cervantes) in dramatika (Shakespeare), prisotna pa je tudi lirika
(Petrarca, Shakespeare).
Petrarca je napisal vrsto sonetov, ki so posvečeni Lauri, njegovi nesrečni ljubezni. Ta ljubezen je zelo poduhovljena. Tako jo v
devetem sonetu primerja s soncem, saj je ona zanj pesniško sonce, vendar mu nikdar ne prikliče pomladi.
Motiv sonca je pogosto uporabljal Shakespeare. Kralja, ki ima v družbi najpomembnejši položaj, je primerjal s Soncem, ki
podobno vlogo nosi v vesolju.
To je trajalo, dokler sončna
obla
se ni žareč povzpela v sredo
etra.
Now goes the sun under the wood
I pity, Mary, thy fair face.
Now goes the sun under the tree
I pity, Mary, thy son and thee.
13
Književnost razsvetljenstva ni izrazita, zaokrožena literarna smer, ki bi ustvarila popolnoma enotna književna načela, oblike,
tehniko in zvrsti. Pojem razsvetljenska književnost označuje na splošno vsa književna dela, v katerih je prišel do izraza duh
razsvetljenstva, to je družbenozgodovinskega, ideološkega in kulturnega gibanja, ki se je razmahnilo v 18. stoletju.
Razsvetljenski misleci so zagovarali svobodo izražanja, poudarjali so pomen razuma in znanosti ter se zavzemali za progresivno
družbo. V ospredju razsvetljenske umetnosti je bilo tako poudarjanje poučnosti in kritika tedanje družbe.
Že iz besede razsvetljenstvo lahko razberemo, da sta sonce in svetloba simbol razuma. Razsvetljevati pomeni s
poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno, oziroma nekomu nekaj razjasnjevati,
pojasnjevati. Razsvetljenski umetniki so si prizadevali predvsem izobraziti navadne ljudi, želeli so širiti znanje in dosežke tiste
dobe. V ospredju umetniškega ustvarjanja sta bila človek in družba, ne pa tudi narava. Prevlada sonca nad temo je pomenila
prevlado razuma nad religijo in njenim omejevanjem raziskovalnega duha.
Kljub temu pa lahko sonce ponazarja še marsikaj drugega kot samo razum in kot pesniška figura nastopa v mnogih vlogah. Za
utemeljevanje že povedanega bomo uporabili primere iz književnosti slovenskih razsvetljencev.
REFORMACIJA IN RAZSVETLJENSTVO
Kot drugi primer bomo uporabili kitico iz Vodnikovega
Vršaca. Tukaj sonce ponazarja spremembo letnega časa.
Prej je vladala zima in življenje je bilo težko, kmalu pa bo
posijalo sonce in narava bo nenadoma zopet oživela – prišla
bo pomlad. Zopet lahko vidimo, da sonce predstavlja nekaj
dobrega.
Jasno sonce kmal zaséje,
iz jezér stokrat blešči,
star mecesen redi veje,
vetru, zimi v bran stoji.
V eni izmed bolj znanih Vodnikovih pesmi Zadovoljni
Kranjec se sonce pojavi v prvi kitici.
V tej pesmi sonce ponazarja meje slovenskega ozemlja.
Slovenske meje so segale od Hrvaške na eni do Italije na drugi
strani. Metonimija sonca lahko v tem primeru predstavlja
tudi Slovencu domači in poznani svet, saj mu samo nad tem
ozemljem sije sonce – to pomeni, da mu je to ozemlje znano
in domače.
Od straže hrvaške
gor sonce mi pride,
pa v nograde laške
za goro zaide.
14
V obdobju romantike je glavno vlogo prevzel poduhovljen,
čustven in estetski svet, kjer so prevladovali do družbe
kritični in ironični junaki.
Prav zato, ker sta izpovednost in predvsem razpoloženje
lirskega subjekta pomembnejša od okolja dogajanja,
sonce ne igra več takšne vloge, kot mu je bila namenjena
na primer v antiki. Postane orodje za oris razpoloženja, del
idealizirane narave ali pa se preprosto ohrani kot simbol
svetlobe, razuma. Razsvetljenski optimizem zamenja
svetobolje, to je romantični nazor, ki sloni na
nepremagljivem razkolu med čustvenostjo in
razumskostjo.
Vodilno vlogo prevzameta prvoosebna izpoved lirskega
subjekta ter njegovo intenzivno doživljanje narave in
kulture, kar pa pomeni, da pesniki soncu niso posvečali
pretirane pozornosti, temveč so ga uporabljali predvsem
kot orodje za prikaz vzdušja: na tem mestu lahko povemo,
da je sonce še vedno predstavljalo ''dobro'', nekakšen
optimizem, prevlado svetlobe in s tem razuma nad temo,
neozaveščenostjo in omejenostjo, najbolje pa to lahko
utemeljimo s primeri.
Vsi poznamo Prešernovo najbolj znano pesem oz.
napitnico: Zdravljico. Gre za njegovo najpomembnejšo
narodno-politično pesem iz leta 1844, ki skozi kitice razvija
misel o dosegu svobode in samostojnosti za vse,
enakopravnosti in prijateljstva ter miru. In prav v sedmi
kitici, ki je danes tudi slovenska himna, je Prešeren
uporabil poosebitev sonca.
ROMANTIKA
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Verz "da koder sonce hodi" je metonimija za ves svet, saj
pomeni, da naj bi bil mir povsod po svetu, kjer sije sonce.
Lahko ga dojemamo tudi kot simbol za dežele razuma, kjer
prevladuje svetloba (tj. razumskost) in ne omejenost (tj.
tema).
V naslednjem izbranem delu je vloga sonca podobna. Gre za
Prešernov peti sonet iz Sonetnega venca. Že v prvem
verzu soneta "iz krajev niso, ki v njih sonce sije" je
uporabljen simbol sonca:
Iz krajev niso, ki v njih sonce sije,
kjer tvoje milo se oko ozira,
kjer vsa v pogledu tvojem skrb umira,
vseh bolečin se pozabljivost pije.
Verz pomeni, da soneti niso nastali v lepem oziroma
idealnem okolju, saj sonce tam ni sijalo. Pomanjkanje sonca
in s tem svetlobe pa, podobno kot v Zdravljici, ponovno
dokaže, da je sonce uporabljeno kot simbol razuma in
svobodnega mišljenja.
Naredimo lahko sklep, da je sonce v romantiki res velikokrat uporabljeno kot prispodoba za razum, svobodno mišljenje in
odprtost, vendar pa to nikakor ne velja za vsa dela iz romantike. Pri različnih pesnikih je imelo sonce najrazličnejše vloge, zato
ne smemo delati preveč posplošenih sklepov. Kljub temu pa sta izbrana primera precej reprezentativna za obdobje romantike.
France Prešeren (1800 - 1848)
15
REALIZEM
Obdobje romantike je v večini evropskih držav nasledil realizem; to je umetniško gibanje, katerega cilj je bil predvsem prikazati
svet, kakršen je v realnosti. Zaradi tega se odmika od romantičnega idealiziranja in svetoboljnega občutja ter se osredotoča
predvsem na realistično prikazovanje življenja povprečnega posameznika. Zelo pomembna razlika od prejšnjih književnih gibanj
je tudi obravnavanje književne snovi, ki je povsem objektivno, zaradi česar v realizmu prevladuje pripovedništvo, predvsem
roman.
Kljub podobnim značilnostim pa vseh realističnih del ne moremo enačiti, saj se realizem deli na več smeri:
Prvi se je še pod vplivom romantike razvil romantični realizem, za katerega je značilen nekoliko bolj idealiziran pogled na
svet, še posebno naravo, zaradi česar ima tudi sonce kot simbol pomembnejšo vlogo.
Sledi objektivni realizem, ki se prepleta tudi s psihološkim in kritičnim realizmom; navedene smeri se osredotočajo bolj
na objektivno prikazovanje zunanjega dogajanja, zaradi česar se vloga sonca zmanjšuje.
Kasneje pa so na realizem vplivale razne književne smeri od naturalizma do simbolizma. Slednji je povečal pomen
simbolov in njihov vpliv na dogajanje v realistični književnosti, med njimi tudi sonca. Vplive simbolizma lahko opazimo
predvsem v dramatiki, ki je postavila temelje sodobnim dramskim besedilom.
Pomen sonca kot simbola se v realizmu ni veliko spremenil od prejšnjih književnih obdobij; še vedno simbolizira "dobro" –
razsvetljenje, resnico in nove življenjske priložnosti. Vseeno pa je treba opozoriti, da ima lahko, predvsem v
povezavi s simbolizmom, sonce tudi dvoumen in skrivnosten pomen. Za razumevanje simbolizma sonca je tako potrebna
analiza celotnega dogajanja, saj je pomen pogosto odvisen tudi od konteksta. V tem primeru si moramo za ponazoritev
motivike pomagati s konkretnim primerom.
Sončni vzhod v tem primeru simbolizira razsvetljenje, saj so vse skrivnosti prišle na dan, vendar pa to povzroči še večje trpljenje
dramskih oseb namesto nove vere v življenje. Hkrati pa sonce predstavlja poziv h koncu trpljenja; Osvaldu se blede in pričakuje,
da ga bo mati z morfijem odrešila muk in omogočila njegovo pot k nečemu boljšemu, pa četudi je to le praznina smrti. V tem
primeru sonce ne prinese odrešenja, temveč poudarja negotovost in norost, ki je zakoreninjena v dramskih osebah. To
dokazuje, da ima lahko simbol sonca dosti bolj zapleten pomen, kot se zdi na prvi pogled.
Ibsenova drama Strahovi pripoveduje zgodbo o materi
(gospa Alving), ki je vse življenje lagala svojemu edinemu
sinu Osvaldu o njegovem očetu. Njen mož je namreč živel
zelo razuzdano življenje, gospa Alving pa si ga ni upala
zapustiti ali razkriti resnice. V zadnjem dejanju resnica
pride na dan, izkaže pa se tudi, da je Osvald na smrt bolan
in bo naslednji napad bolezni zanj usoden, zato prosi
mamo, naj ga evtanazira z velikim odmerkom morfija. Ko
Osvald v zadnjem prizoru doživi napad, začne ponavljati
besede: »Mama, daj mi sonca!«
Ker se z zmanjševanjem osebnoizpovednosti
realizem odmika od religioznosti in poduhovljenosti,
se zmanjšuje tudi vloga sonca v realistični
književnosti.
Njegova vloga je tako pogosto zreducirana zgolj na
element iz narave, ki je del dogajalnega prostora v
delih realistov. Realizem v svojem bistvu nasprotuje
idealizmu, kar je tudi eden od glavnih razlogov, da
avtorji v tem obdobju sonca niso dojemali kot nekaj
božanskega in nadzemeljskega, temveč le kot
naravni pojav.
16
Sonce in Stonehenge
Prvi začetki čaščenja sonca segajo že zelo daleč v prazgodovino, in sicer v neolitik. Stonehenge poznamo vsi. Gre za veliko
kamnito strukturo v Angliji, ki ostaja velika skrivnost še danes. Pri postavljanju masivnih kamnov si niso mogli pomagati z
mehanskimi žerjavi ali velikimi dvigali. Vse so morali opraviti ročno. Leta 1901 se je eden od velikih peščenjakovih balvanov že
tako nevarno nagibal, da ga je bilo treba zravnati v prvoten položaj. Postopek obnove je odkril nekatere podrobnosti o tem, na
kakšen način so kamne sploh postavili. Najprej so delavci v apnenčasta tla s sekirami iz jelenovih rogov skopali luknjo. Ena stran
je bila skopana navpično navzdol, druga pa je imela rahel nagib, tako da je kamen zdrsel v luknjo. Potem so balvan dvignili,
luknjo pa zasuli s kamenjem, kredo in zemljo, tako da je obstal pokonci. Ne vemo sicer, na kakšen način so postavitelji dvigovali
kamne pokonci, vendar nekateri menijo, da so si pomagali s sistemom vrvi in lesenih odrov.
Večina arheologov je mnenja, da je bil namen Stonehenga obreden.
Zelo zanimiva pa je postavitev celotne strukture. Ljudje naj bi se tam zbirali predvsem ob poletnem in zimskem solsticiju.
Sonce ob poletnem sončnem obratu vzhaja in ob zimskem zahaja vzdolž osi, ki spomenik simetrično deli na pol. To pomeni,
da je sonce posvetilo točno na sredino, kjer naj bi bil tudi nekakšen oltar.
Postavljanje Stonehengea in drugih megalitskih spomenikov je bil velikanski podvig, ki je terjal milijone ur dela. Nekateri
arheologi menijo, da bi lahko šlo za ozemeljska znamenja, ki so označevala meje področja pod nadzorom močnega glavarja.
Kako naj bi bil Stonehenge videti:
Sonce kot simbol
Sonce je vir svetlobe, toplote in življenja. Njegovi žarki
predstavljajo nebeške vplive ali duhovne, ki jih spremlja Zemlja.
Guenon pravi, da je ikonografija včasih prikazovala žarke v
menjavajoči se obliki ravnih in valovnih črt: gre za simboliziranje
svetlobe in toplote ali, drugače gledano, svetlobe in dežja, ki sta
tudi vidika yang in yin poživljajočega žarčenja.
SONCE IN SVETLOBA
V UMETNOSTI
17
Sonce in Stonehenge
Prvi začetki čaščenja sonca segajo že zelo daleč v prazgodovino, in sicer v neolitik. Stonehenge poznamo vsi. Gre za veliko
kamnito strukturo v Angliji, ki ostaja velika skrivnost še danes. Pri postavljanju masivnih kamnov si niso mogli pomagati z
mehanskimi žerjavi ali velikimi dvigali. Vse so morali opraviti ročno.
.
Zelo zanimiva pa je postavitev celotne
strukture. Ljudje naj bi se tam zbirali
predvsem ob poletnem in zimskem solsticiju.
Sonce ob poletnem sončnem obratu vzhaja in
ob zimskem zahaja vzdolž osi, ki spomenik
simetrično deli na pol. To pomeni, da je
sonce posvetilo točno na sredino, kjer naj bi
bil tudi nekakšen oltar.
Postavljanje Stonehengea in
drugih megalitskih spomenikov
je bil velikanski podvig, ki je
terjal milijone ur dela. Nekateri
arheologi menijo, da bi lahko šlo
za ozemeljska znamenja, ki so
označevala meje območja pod
nadzorom močnega glavarja.
Večina arheologov je mnenja, da je
bil namen Stonehenga obreden
Leta 1901 se je eden od velikih peščenjakovih balvanov že tako nevarno
nagibal, da ga je bilo treba zravnati v prvoten položaj. Postopek obnove je
odkril nekatere podrobnosti o tem, na kakšen način so kamne sploh
postavili. Najprej so delavci v apnenčasta tla s sekirami iz jelenovih rogov
skopali luknjo. Ena stran je bila skopana navpično navzdol, druga pa je
imela rahel nagib, tako da je kamen zdrsel v luknjo. Potem so balvan
dvignili, luknjo pa zasuli s kamenjem, kredo in zemljo, tako da je obstal
pokonci. Ne vemo sicer, na kakšen način so postavitelji dvigovali kamne
pokonci, vendar nekateri menijo, da so si pomagali s sistemom vrvi in
lesenih odrov.
18
Najboljše upodobitve sonca
Da je bilo sonce večkrat upodobljeno v umetnosti, kažejo tudi naslednje slike, ki so nastale v različnih
umetnostnih obdobjih:
Olafur Eliasson - Vremenski projekt (2003)
Claude Monet - Impresija, vzhajajoče sonce (1872)
Wolfgang Tillmans -
Lux (2009)
19
Giovanni Bellini - Agonija na vrtu (1465)
JMW Turner - Vzpon kartažans-
kega imperija (1815)
Caspar David Friedrich - Ženska pred vzhajajočim soncem (1818 - 1820)
20
James Turell - Nebo nad jelenjim zavetiščem (2006)
Rafael - Mesečevo križanje (1502 - 1503)
Egipčansko obdobje - svetišče (1300 pr. Kr.)
Maeshowe (3000 pr. Kr.)
21
Svetloba kot učinek v umetnosti
Neposredno je s soncem povezana tudi svetloba, ki so jo slikarji izkoriščali zaradi različnih učinkov. Ker gre večini slikarjev
predvsem za vizualna doživetja, so raziskali učinke svetlobe na svet okoli sebe. Svetloba vpliva na barvo predmetov, ki jih
slikamo, in materiala, ki ga uporabljamo. Ko pada na predmet, nam pomaga odkrivati njegovo obliko in podobo. Slikarji
poskušajo posnemati učinek svetlobe tako, da spreminjajo tone svojih barv, se pravi svetlobo in senco, ker s tem odkrivajo
predmete in jim dajejo na videz tridimenzionalno telesnost.
Svetloba je prijateljica mojstrov čopiča
Svetloba pa nam ne govori samo o obliki predmeta, temveč dostikrat tudi o tem, kakšna je njegova površina, še preden ga
potipamo. Gladka šipa na primer odbija močne odseve, žamet pa jih vpija in ublaži luč. Slikarji nam ne kažejo samo barv stekla
ali žameta, temveč tudi kako odbijata ali vpijata svetlobo. To je ena od slikarskih metod, kako ustvariti videz površinske
strukture. Nekateri slikarji – zlasti specialisti za cvetlične študije in tako imenovana tihožitja – so dosegli tako popoln realizem,
da včasih imenujejo njihovo delo “iluzionizem” ali s francoskim izrazom trompe l’oeil, se pravi “očesno slepilo”.
Nekateri umetniki, na primer impresionisti, pa se manj zanimajo za podajanje svetlobnih učinkov na obliko kakor za oživljanje
večno menjajočega se videza in ozračja sveta okoli sebe. Poskušajo ujeti eno od večnih menjav svetlobe in s tem niansirano
nakazati trenutek. Pokrajine so zlasti hvaležen predmet za tako slikanje. Ura, vreme in letni čas vplivajo na dnevno svetlobo, ki s
svojo menjavo spreminja videz prizorišča.
Svetloba razgalja naše občutke
Kakor barva lahko tudi luč in tema vplivata na razpoloženje in občutke. S skrbno pretehtanimi kontrasti svetlih in senčnih
ploskev – tej tehniki pravimo chiaroscuro – lahko slikar zbuja občutke upanja in moči (pogosto v zvezi z lučjo) ali občutke strahu
in nesreče (pogosto v zvezi s temo).
Dve slikarski tehniki ne podajata svetlobnih efektov, temveč pravzaprav uporabljata svetlobo samo kot bistveni del slike. To sta
mozaik in slikano okno. V mozaikih, na primer na sliki iz ravenskega mavzoleja, umetniki sestavljajo podobe tako, da v cement
pokladajo majhne koščke barvastega ali pozlačenega stekla in kamenčkov, imenovanih tesserae. Ko jih pokladajo po stenah in
stropih, jih nekoliko nagibljejo v menjajočih se kotih, da odbijajo živahno, iskrečo se svetlobo proti ljudem. Pri slikanih oknih
umetniki uporabljajo svetlobo, ki prihaja skozi sliko, namesto da bi se odbijala od nje. Najlepši primeri slikanih oken so v
srednjeveških cerkvah in katedralah v severni Evropi, kjer so visoka okna na stavbah polna upodobljenih nabožnih prizorov.
Narava podob na slikanih oknih se ob vsaki menjavi svetlobe spremeni, ker jih gledamo iz sorazmerno temnih cerkva.
Mozaiki na stropu mavzoleja Galla Placidia v Raveni v Italiji (zgoraj) iz
petega stoletja so preračunani na odsev svetlobe od sten in s tal. Okno
(levo) iz chartreške katedrale v Franciji iz trinajstega stoletja pa je
odvisno od zunanje svetlobe, ki naj osvetli bogate barve in obsežno
zamisel.
Vitraž v chartreški katedrali
Mavzolej Galla Placidia
22
Umetniki uporabljajo svetlobo in senco za različne namene.
Michelangelo Merisi da Caravaggio - Narcis (1597 - 1599)
Na cerkveni freski Oznanjenje (zgoraj) Italijana Fra
Angelica (1387–1455) so enakomerno osvetljeni vsi
deli oseb in stavbe. Italijanski slikar Michelangelo da
Caravaggio (okoli 1565–1609) pa je uporabljal svetlobo
predvsem za dramatske poudarke in dosegel kontraste
med sencami daleč v ozadju in močnimi svetlobnimi
efekti kakor na sliki bajeslovnega Narcisa (levo).
Fra Angelico - Annunciation (okoli 1450)
Tri stoletja pozneje so francoski impresionistični slikarji
poskušali ujeti migljajoče odseve svetlobe na ploskvah
raznih barv in površin. Na značilno impresionistični sliki
La Grenouillere (spodaj) Pierra Augusta Renoirja so
celo najtemnejše sence polne luči.
Pierre August Renoir - La Grenouillere
(1869)
Michelangelo Meresi da Caravaggio - Narcis (1597-1599)
23
24
Zeleni žarek
Zeleni žarek je pojav, o katerem so pisali že
stari Egipčani, kasneje pa ga je širši javnosti
predstavil Jules Verne, ki je napisal ljubezenski
roman z naslovom Zeleni žarek (Le Rayon
vert).
Ta optični pojav nastane tik po sončnem
zahodu in tik pred sončnim vzhodom, ko so v
ozračju primerni pogoji: čisto ozračje brez
vlage in prosto obzorje. Takšne pogoje bomo
največkrat našli ob morju.
Zeleni žarek lahko nastane na vseh
zemljepisnih širinah, kako dolgo bo trajal, pa je
odvisno od tega, kje smo. Pojav namreč po
navadi traja le sekundo, v bližini zemeljskih
polov pa tudi pol ure.
Kakšno pa je fizikalno ozadje tega pojava?
Kot je znano, je sončna svetloba sestavljena iz veliko komponent z različnimi valovnimi dolžinami. Kratkovalovne zelena, modra
in vijolična svetloba imajo večji lomni količnik (kar pomeni, da se lomijo močneje) od dolgovalovnih rumene in rdeče.
Pri sončnem vzhodu se prvi del svetlobe razkloni v spektralne barve, pa vendar naše oči zaznajo le zeleno svetlobo. Zakaj? Ker
se modra svetloba v ozračju najbolj siplje in se preveč razprši, da bi dosegla naše oko. Rdeča, oranžna in rumena svetloba pa v
tistem trenutku še niso dovolj zlomljene, in zato zemeljske površine ne dosežejo.
Nenavadne
oblike Sonca
Ali ste že kdaj na
morju gledali sončni
zahod ali vzhod? Če
ste, ste verjetno kdaj
opazili, da Sonce ni
imelo tiste značilne
okrogle oblike.
Mogoče je bilo videti
kot sendvič ali pa kot
nekakšna vaza?
Vzrok za to, da je Sonce
imelo obliko sendviča,
lahko najdemo v tem,
da je najnižji del
atmosfere sestavljen iz
različnih zračnih plasti.
Odvisno od gostote teh
plasti so se svetlobni
žarki različno močno
lomili. Poleg tega pa so
se nekateri na mejnih
površinah med
redkejšimi in gostejšimi
zračnimi gmotami še
zrcalili. Kaj pa takrat, ko je bilo sonce videti kot vaza? To je bila posledica razlike v toploti med toplo vodo in že razmeroma ohlajenim zrakom.
Ali vas je že kdaj za-
mikalo, da bi pogledali
neposredno v Sonce?
NIKAR!
Zavarujte svoj vid in si
Sonce projektirajte na
papir. Čisto preprosto
je.
Potrebujete 2 lista papirja in buciko:
2. Pridržite papir z luknjico proti Soncu in najdite
projekcijo Sonca na drugem papirju, ki ga držite pod
papirjem z luknjico.
3. Za čisto sliko premikajte papir z luknjico stran od
drugega papirja.
1. Z buciko naredite luknjo na sredino papirja.
25
Halo
Halo je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne svetlobe na ledenih kristalih v obliki
heksagonalnih prizem. Ti kristali padajo iz ledenih oblakov, ki so pozimi dokaj nizko nad obzorjem.
Najpogostejša haloja sta: 22-stopinjski halo in Sončevi psi.
Sončeve pege
Sončevi psi (parhelij) je pojav, ko se na
nebu pojavijo tri sonca.
Pravo Sonce je le tisto v sredini, drugi
dve svetlobni točki, poznani pod imenom
stransko sonce oz. Sončevi psi, pa sta le
njegovi minljivi odslikavi. Ko je Sonce
nizko nad obzorjem, tj. ob sončnem
vzhodu in zahodu, sta Sončeva psa bližje
soncu kot takrat, ko je Sonce višje.
Vädersolstavlan (švedsko:
Sončevi psi) je ena
najstarejših upodobitev
parhelija. Na njej je naslikan
Stockholm, nad katerim so se
20. aprila 1535 pojavili
različni haloji.
22-stopinjski halo na nebu zaznamo kot svetel
obroč, ki na kotni razdalji 22° obkroža Sonce.
Zanimivo je, da je ta optični pojav celo pogostejši
kot mavrica.
Sončeve pege so temnejša območja na
fotosferi (površini) Sonca s premerom tudi
do 80.500 km. Pege spreminjajo svojo
velikost in lego ter se običajno pojavljajo v
skupinah. Najprej se pojavi največja
(vodilna) pega, okoli katere nastanejo še
manjše. Večjo pego sestavlja temen
osrednji del ali umbra (senca), obdan s
svetlejšo penumbro (polsenco).
Temperatura umbre
je približno 4.500 °C
in temperatura
penumbre okoli 5.000
°C, torej se za dobrih
500 do 1.000 stopinj
razlikujeta od
površinske
temperature okolice
(5.500 °C), in zato jih
opazimo kot
temnejše lise.
Temne se nam zdijo le
zaradi kontrasta s
svetlim Soncem. Če bi
povprečno svetlo
pego lahko s Sonca
premaknili na nočno
nebo, bi bila svetla
kot polna Luna.
Življenjska doba peg je različna, traja od nekaj
ur do več tednov. Navadno najprej izginejo
manjše pege, vodilna pa ostane nekoliko dalj.
Skupine peg imajo svetlejšo okolico. Pege in
njihovo okolico imenujemo aktivno območje.
26
Nastanek peg
Nastanek Sončevih peg še ni podrobno pojasnjen,
vendar je znano, da je posledica več dejavnikov na
Soncu.
Med njimi sta najpomembnejša:
diferencialno vrtenje Sonca, ki pomeni
različne hitrosti vrtenja na različnih
heliografskih širinah,
magnetno polje, ki je dinamično, kar pomeni,
da nima enakega učinka na vsa območja na
površini Sonca.
Na območju peg je prisotna močna magnetna
aktivnost. Zaradi nje je temperatura tam nižja, saj
zavira konvekcijo (dviganje toplejšega plina iz
notranjosti proti površju).
Sončev cikel traja 11 let
V tem času se izmenjata solarni minimum in
maksimum. V času solarnega maksimuma je peg
največ, torej je Sončeva aktivnost na vrhuncu. Na
začetku cikla je večina peg na večjih heliografskih
širinah, na sredini cikla so na zelo velikem razponu
širin, na koncu pa po večini samo še blizu Sončevega
ekvatorja.
Zgodovina opazovanja Sončevih peg
Zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov se ne ve, kdo je Sončeve
pege opazil prvi.
Prvi zapisi o pojavih na površini Sonca so iz leta 364 pr. n. št. s
Kitajske, temne lise na Soncu pa so opazili in v filozofskih knjigah
opisovali tudi stari Grki. Opazovati pa jih je bilo moč šele po izumu
teleskopa okoli leta 1608 na Nizozemskem, vendar takrat še niso
znali pojasniti njihovega obstoja.
V Evropi naj bi jih okoli leta 1611 prvi opazovali in z risanjem
dokumentirali astronomi:
Johan Goldsmid (Nizozemska),
Galileo Galilei (Italija),
Christopher Scheiner (Nemčija) in
Thommas Herriot (Anglija).
Njihove teorije so se razlikovale. Niso si bili enotni, ali so pege del
Sonca ali so to nekakšna telesa, ki krožijo okoli njega. Galileijih je
daljše časovno obdobje opazoval in risal. Ugotovil je, da pege
spremenijo obliko, ko dosežejo rob Sončeve ploskve, in zanj je bil
to dokaz, da so del Sonca.
Danes s pomočjo meritev in zapisov astronomov uspešno določajo
Sončeve aktivnosti ter ocenjuje zamik, s katerim se bo pojavil
naslednji solarni maksimum.
Johann Rudolf Wolf je
bil švicarski astronom
in matematik, znan po
svojih raziskavah o
Sončevih pegah. Rodil se
je v bližini Züricha in
študiral na univerzi na
Dunaju, v Zürichu in
Berlinu. Nadaljeval je
delo Heinricha Schwaba,
ki je odkril Sončev cikel.
Sam je ugotovil, da traja
11 let. Po njem je
poimenovano število
Sončevih peg, ki je v
uporabi še danes. Wolf
je bil tudi eden izmed
štirih ljudi, ki so odkrili
povezavo med
Sončevimi cikli in
vremensko ter
magnetno aktivnostjo
na Zemlji.
V 19. stoletju so astronomi
ugotovili, da število peg in s tem
Sončeva aktivnost nihata. V
tistem času je do
najpomembnejših ugotovitev
prišel Švicar Rudolf Wolf.
Se blondinka, rjavolaska in črnolaska pogovarjajo, kam bodo šle, ko bodo velike.
Pa črnolaska reče, da bo šla na Luno, rjavolaska reče, da bo šla na Mars, na koncu pa blondinka reče, da bo šla na Sonce.
Drugi dve jo začudeno pogledata in rečeta: „A si ti čisto zmešana? Saj te bo scvrlo!“ Blondinka pa odgovori, da bo šla ponoči.
27
SONČNA SVETLOBA KOT OBNOVLJIVI VIR ENERGIJE
Sonce je neizčrpen vir energije, ki
postaja čedalje pomembnejši. Na zemljo
prihaja v obliki sončne svetlobe. Stroški
pridobivanja elektrike iz sončne energije
so zelo nizki, vendar so kljub temu
odkupne cene še dovolj visoke. Zato ta
način pridobivanja električne energije še
ni močno razširjen.
Sončna energija v obliki kratkovalovnega
elektromagnetnega valovanja prihaja na
zemljo in je njen osnovni energetski vir.
Pretvarja se v toploto in posredno druge
oblike energij, kot so vodna, vetrna in
biomasa. V osnovni obliki, ki jo
imenujemo sončno obsevanje,
velikokrat presega količino energije, ki jo
ljudje zagotavljamo s fosilnimi gorivi in
jedrskim gorivom.
Večina virov razen jedrskega goriva,
geotermalnih virov in plimovanja izvira
iz sonca. Na primer, vetrna energija je
posledica razlike tlakov v zraku, ki
nastanejo zaradi različne absorpcije
sončne energije. Hkrati sonce s
1. pasivno: pasivni solarni
sistemi za svoje delovanje ne
potrebujejo dodatne energije.
Večinoma se uporabljajo za ogrevanje
in osvetljevanje stavb. To so okna,
steklene fasade, stekleniki, sončni
dimniki, svetlobne cevi ...
2. aktivno: aktivni solarni
sistemi za pretvorbo sončne energije
v druge oblike energije potrebujejo
vmesne sisteme, kot sta na primer
sončne celice, sončni kolektorji ...
3. s fotovoltaiko:
fotovoltaika je tehnologija pretvorbe
sončne energije neposredno v
električno energijo. Za proces
pretvorbe je potrebna le svetloba kot
edini vir energije. Proces pretvorbe
poteka preko sončnih celic.
Sončno energijo v osnovni energiji izkoriščamo na tri načine:
28
Nekatere pomembnejše prednosti pridobivanja sončne energije so:
nizki stroški obratovanja (pri sončnih elektrarnah so ti stroški
večinoma zgolj stroški vzdrževanja),
z vidika vpliva na okolje je izkoriščanje sončne energije okolju
prijazno, saj se pri pretvarjanju sončne energije v elektriko ne
tvorijo stranski produkti (npr. toplogredni plini, prašni delci …)
kot pri elektrarnah na druge vire energije (npr. termoelektrarne
na premog ali biomaso …),
kvalitetna sončna elektrarna potrebuje malo vzdrževanja,
s postavljanjem sončnih elektrarn na strehe stavb je rešen
problem potrate prostora in vizualnega vpliva na okolico, prav
tako pa za postavitev elektrarn ni treba posegati v okolje niti v
smislu melioracij (kot npr. pri hidroelektrarnah),
po povrnitvi investiranega kapitala (običajno v 8–10 letih) ob
rednem vzdrževanju nosi sončna elektrarna zgolj še zaslužek,
življenjska doba sončne elektrarne je najmanj dvakratna doba
povrnitve investicije, tj. najkasneje po 10 letih nam prinaša
dobiček še vsaj enkrat toliko časa, kolikor smo nanj čakali,
odkupne cene električne energije, pridobljene iz sončne
energije, so precej višje od cen energije, pridobljene iz
tradicionalnih virov,
proizvodnja in poraba energije sta omogočena na istem mestu,
fotovoltaika omogoča oskrbo z električno energijo tudi odročnim
področjem brez povezave z javnim električnim omrežjem in
oddaljenih naprav (npr. svetilnikov).
Nekatere slabosti pa so:
težave pri izkoriščanju sončne energije
zaradi nihanja količine sončnega
obsevanja glede na letni čas, vreme in
lokacijo,
kljub olajšavam javnih skladov je cena
naložbe za večino še vedno relativno
visoka,
kupna cena električne energije,
pridobljene iz sončne energije, v primeru
da nimamo lastne sončne elektrarne (na
strehi), je precej višja od cen energije,
V Sloveniji tako še vedno prevladuje
pridobivanje energije iz neobnovljivih virov
(nafta, premog, zemeljski plin in uran), ki
predstavlja kar tri četrtine končne porabe
energije v Sloveniji. Največ energije
proizvedemo v jedrski elektrarni Krško in
termoelektrarnah. Najmanj energije pa
proizvedemo prav s sončno energijo.
Drugod po svetu si močno prizadevajo za povečanje proizvodnje energije iz sončne energije. V Kaliforniji so novembra 2014
zgradili eno največjih sončnih elektrarn na svetu Topaz Solar Farm, z močjo 550 MW, ki se razprostira na 25 km2-. Istočasno so
zgradili tudi Desert Sunlight Solar Farm s 550 MW moči. Vsaka od njiju naj bi oskrbovala 160.000 gospodinjstev.
Največja sončna elektrarna na svetu, Sončni park Gudžat (Gujarat Solar Park), obratuje v Gudžaratu v Indiji in ima električno
moč okoli 590 MW. Park obsega 17 manjših fotovoltaičnih elektrarn. Elektrarna naj bi vsako leto prihranila okrog 900.000 ton
zemeljskega plina in 8 milijonov ton emisij CO2.
Električna moč sončnih elektrarn pa ni primerljiva z ostalimi elektrarnami. Največja elektrarna na svetu je hidroelektrarna Jez
treh sotesk z močjo 22.500 MW, nuklearka Krško pa ima na primer 727 MW moči.
29
Raba obnovljivih virov energije postaja
tako na svetovni kot tudi na evropski
in nacionalni ravni vsepomembnejša,
saj se večina držav zaveda omejenosti
zalog neobnovljivih virov energije in
njihovega vpliva na podnebne
spremembe. Za doseganje varnosti
oskrbe z energijo, zmanjšanja izpustov
plinov in sonaravnega razvoja si je
Evropska unija zastavila cilj, da bo do
leta 2020 delež energije iz obnovljivih
virov energije v bruto končni porabi
energije povečala na 20 %.
Slovenija si je v okviru tega projekta
zastavila cilje, zapisane v Akcijskem načrtu
za obnovljive vire energije za obdobje 2010
–2020 in v Nacionalnem energetskem
programu, ki predvidevajo 25 % deleža
energije iz OVE v bruto končni porabi
energije do leta 2020. Pričakujemo lahko,
da bodo sistemi za izkoriščanje sončne
energije imeli pomembno vlogo. Še
posebej zato, ker postaja trg toplotnih
solarnih sistemov (TSS) stabilen in narašča
30 % letno.
Vir energije 2013
Hidro elektrarna 35%
Geotermalna ener-
gija 3%
Sončna energija 2%
Bioplin 3%
Tekoča biogoriva 5%
struktura oskrbe z obnovlivimi viri energije v
Sloveniji
Svetovne zaloge sončne energije
FOTOVOLTAIKA
Fotovoltaika je veda in gospodarska
panoga, ki omogoča trajnostno oskrbo z
električno energijo brez večjih
obremenitev okolja. Do konca leta 2013
so svetovne sončne elektrarne delovale
s skupno močjo 139 GW, številka pa
vztrajno raste.
Fotovoltaične celice so
uporabne za praktično
vse naprave, ki
potrebujejo električno
energijo – od ročnih ur
in računal do
samostojnih
porabnikov, kot so
samooskrbne hiše in
koče, vse do sončnih
elektrarn z močjo nekaj
deset megawattov.
Fotovoltaični ali fotonapetostni sistemi
svetlobno energijo neposredno
pretvarjajo v električno z izkoriščanjem
fotovoltaičnega pojava. Da se sončna
energija, ki jo nosijo fotoni, pretvori v
električno, potrebujemo posebno diodo
z veliko površino iz dveh plasti. Na eni
strani je presežek elektronov, na drugi
pa primanjkljaj le-teh, vmes nastane
področje nevtralnega naboja. Ko pa na
celico padejo fotoni, se na tem
območju elektroni in vrzeli (območje
primanjkljaja) spet ločijo, kar povzroči
napetost na koncih celice. Ko
priklopimo porabnika, steče električni
tok.
Fotovoltaični pojav je prvi opisal
Becquerel že leta 1839, šele leta 1954
pa so Chapin, Fuller in Pearson razvili
sončno celico z uporabnim
šestodstotnim izkoristkom. Že leta 1958
so sončne celice služile za napajanje
oddajnika na vesoljskem satelitu. Šele v
sedemdesetih letih, ko je cena dovolj
padla, so se sončne celice začele
uporabljati tudi za zemeljske namene.
Danes je fotovoltaika ena od najhitreje
rastočih gospodarskih panog na svetu.
Sončne celice ustvarijo okoli 35 mA/cm2
in 550 mV napetosti, ko so polno
osvetljene. Za večino namenov so
sončne celice sestavljene v večje
module, ki so vezani zaporedno, da se
dvigne napetost.
Za sončne celice se v industriji trenutno
uporabljajo štirje različni materiali:
kristalni silicij, amorfni silicij, kadmijev
telurid in bakrov indijev diselenid.
30
Najbolj razširjen material za sončne
celice je kristalni silicij. Poznamo
monokristalni in polikristalni silicij.
Monokristalni silicij ima višji izkoristek
kot polikristalni. Najboljše sončne celice
iz silicija imajo izkoristek okoli 24 %,
celice za komercialno rabo iz
monokristala 15–19 % in 14–18 % za
polikristalne celice. Celice iz amorfnega
silicija imajo slabši izkoristek, okoli 13 %,
podobno kot celice iz kadmijevega
telurida in indijevega diselenida. Te
celice so precej cenejše kot tiste iz
kristalnega silicija.
Sončne celice se v večini primerov
povežejo zaporedno v večji modul, da
dosežemo želeno napetost – recimo za
12 V potrebujemo 36 zaporedno vezanih
sončnih celic.
Poznamo samostojne fotonapetostne
sisteme, ki so namenjeni proizvajanju
električne energije tam, kjer ni
električnega omrežja, kot so recimo
oddaljene koče in dežele v razvoju, ter
omrežne sisteme, ki so namenjeni
proizvodnji električne energije in jo
neposredno oddajajo v omrežje. Takih
sistemov je v Sloveniji kar nekaj: na APE v
Ljubljani, ki je tudi prva sončna
elektrarna v Sloveniji, in na FERI Maribor.
V Kidričevem je tudi sončna elektrarna
na polju. Primer gorske koče s sončnimi
celicami je koča na Kredarici.
Ker se sonce giblje po nebu, sončne celice niso vedno enako osvetljene in jim lahko povečamo izkoristek, če sledijo soncu.
Poznamo dva tipa sledenja – enoosno, ki se premika le v smeri vzhod–zahod, in dvoosno, ki sledi soncu čez celo leto. Na sončno
celico s takim sistemom sledenja sončni žarki vedno padejo pravokotno, da dobi čim več energije. Z enoosnim sledenjem lahko
proizvedemo okoli 15–20 % več energije, z dvoosnim pa kar 30–35 % več.
SONČNI KOLEKTORJI
Sončni ali solarni kolektor je naprava, ki sprejema sončno
sevanje in ga shranjuje v obliki toplotne energije v hranilniku.
Sprejema sončno sevanje v obsegu od infrardečega do
ultravijoličnega spektra. Glavna naloga kolektorja je segrevanje
sanitarne vode ali vode za ogrevanje. Segreta tekočina se
uporablja za uparjanje vode, ki zažene turbino, podobno kot
pri navadni termoelektrarni. Obstajajo tudi parabolični solarni
kolektorji in solarni stopli, ki se uporabljajo za proizvodnjo
električne energije.
Moč sončnega sevanja na kvadratni meter na različnih
lokacijah po svetu močno variira, v povprečju pa znaša 1000
W. Na ekvatorju je ta številka večja in znaša 2500 W. V
Sloveniji na kvadratni meter pade na leto približno 1200 kWh
električne energije, kar ustreza 120 litrom kurilnega olja ali
zemeljskega plina. Sončni kolektorji so eden od najbolj ekoloških načinov segrevanja vode. Toplo vodo lahko uporabljamo za
kuhanje, tuširanje, ogrevanje ter za pralne in pomivalne stroje. Moderni kolektorji držijo vodo tudi do štiri dni. Kolektor je
sposoben v toplotno energijo pretvoriti tudi do 90 % električne energije.
Kolektorje delimo na aktivne in pasivne: pri aktivnih se uporablja črpalka za kroženje vode (in/ali drugega toplotnega medija),
pri pasivnih pa ni črpalke in se toplota prenaša konvektivno. Aktivni imajo večji izkoristek, so bolje zaščiteni pred pregrevanjem
in ne potrebujejo rezervoarja na strehi, vendar pa potrebujejo energijo za pogon črpalk. Problem pa je, da so dražji in
potrebujejo pogostejše vzdrževanje.
Problem sončnih kolektorjev je porazdelitev sončnega sevanja skozi celotno leto. Npr. poleti kolektor v enem mesecu sprejme
toliko toplote kot skozi celotno zimo. Zato imamo poleti po navadi višek kapacitet in lahko nastane problem, če tople vode ne
porabimo. To je še posebej problematično pri vakuumskih kolektorjih, kjer dosegamo temperature toplotnega medija tudi do
300 °C. Rešitev je, da namestimo kolektorje pod večjim kotom, tako da optimiziramo delovanje pozimi in zmanjšamo poleti.
Lahko pa del kolektorjev pokrijemo, s tem podaljšamo njihovo življenjsko dobo in preprečimo pregrevanje.
31
Rastlina iz sončne svetlobe pridobi vso
energijo za svojo rast s pomočjo procesov,
ki se odvijajo v zelenih delih rastline.
Svetloba je za rastline zelo pomembna,
saj poleg nemotene preskrbe z energijo
deluje tudi kot signal za različne razvojne
faze rastline. Učinki svetlobe na rastline
so povezani predvsem z valovno dolžino,
jakostjo in trajanjem.
32
Valovna dolžina
Rastline s pomočjo sončne energije
vodo in ogljikov dioksid pretvorijo v
preproste sladkorje v procesu,
imenovanem fotosinteza, stranski
produkt tega pa je tudi kisik, ki ga
dihamo. Iz preprostih sladkorjev, ki
nastanejo v procesu, rastline nato lahko
ustvarjajo druge snovi, potrebne za rast
in razvoj. Rastline za proizvodnjo
energije uporabljajo svetlobo med 400
in 700 nanometri valovne dolžine.
Pri fotosintezno aktivnih valovnih
dolžinah med 400–700 nm vidimo, da je
absorpcija nekaterih valovnih dolžin
večja oziroma so ene za rastlino bolj
uporabne kot druge. To se zgodi, ker
različni pigmenti, ki jih vsebuje rastlina,
lažje izkoriščajo nekatere valovne
dolžine za pridobivanje energije kot pa
druge. Na grafu lahko opazimo, da je
absorpcija največja v modrem (440 nm)
in rdečem delu spektra (675 nm),
najnižja pa v zelenem. To tudi razloži,
zakaj vidimo rastline v zeleni barvi: naše
oko zaznava rastline kot zelene, ker se
večina zelene svetlobe, ki pada na
rastlino, ne absorbira temveč odbije.
Rdeča svetloba
Infrardeče valovanje delimo na dva dela, dolgovalovno rdeče (730–740 nm) in
kratkovalovno rdeče (660–680 nm). Rastlina za fotosintezo uporabi le
kratkovalovno valovanje, zato je v svetlobi, ki se od rastline odbije, več
dolgovalovne rdeče svetlobe. Ta odbita svetloba nato pade na druge rastline, ki
rastejo poleg. Če je kratkovalovne rdeče svetlobe manj kot dolgovalovne rdeče,
bodo rastline dolge in nerazvejane, kar rastlini pomaga pri izogibanju sence.
Modra svetloba
Modra svetloba pri rastlinah vpliva na podaljševanje rastline proti svetlobi in
dnevno-nočne ritme, rastlina pa iz nje pridobi tudi največ energije za rast in
razvoj. Pomembna je v vegetativni fazi razvoja.
Ob lepem dnevu
te s širokim licem gleda.
Ne moreš ga videti,
kadar oblak ti pogled zastira.
Jakost
Stopnja fotosinteze
oziroma količina
energije, ki jo ima
rastlina na voljo za rast
in razvoj, je močno
odvisna od jakosti
svetlobe, ki jo prejema.
Svetloba mora biti
dovolj močna, da
rastlini omogoča
zadostno količino
energije, ne pa toliko
močna, da bi za rastlino
predstavljala stres.
Jakost dnevne svetlobe
se spreminja z uro
dneva, letnimi časi in
jasnostjo neba.
Najmočnejša je takrat,
ko sončni žarki padajo
na površje pod pravim
kotom oziroma ko je
sonce direktno nad
nami.
Rastline, ki prejmejo
premalo intenzivno
svetlobo, so dolge in
slabo razvite, ker vso
energijo vlagajo v
podaljšanje, da bi prišle
bliže viru svetlobe, ki je
v določenih obdobjih
manj intenzivna.
Pomembna mera za
jakost svetlobe je
fotosintetski fotonski
fluks (PPF), ki nam
pove, koliko energije
ima svetloba v spektru,
ki je najbolj uporaben
za rastline (µmol/s m2).
Podaja se v količini
fotonov uporabnih
valovnih dolžin (400–
700 nm), ki padejo na
površino enega
kvadratnega metra v
času ene sekunde.
33
Če nas zanimajo dnevne potrebe
rastlin po svetlobi, kot mero
uporabljamo dnevni integral svetlobe -
DLI, ki opiše povprečno količino
fotonov uporabnih valovnih dolžin v
enem dnevu.
Zanimiva je primerjava z dežjem: PPF
si lahko predstavljamo kot dež, ki
pada, DLI pa predstavlja količino vode,
ki se nabere v enem dnevu na tleh.
S povečevanjem DLI lahko občutno
povečamo količino in kakovost
pridelka. To izkoriščajo skoraj vsi
komercialni rastlinjaki za proizvodnjo
bolj konkurenčnega pridelka.
Povprečne vrednosti DLI:
Oblačen zimski dan: 3 mol/dan m2
Sončen zimski dan: 9 mol/dan m2
Oblačen poletni dan: 12 mol/dan m2
Sončen poletni dan: 26 mol/dan m2
Trajanje
Poleg svetlobe je za fiziološke procese v rastlini pomembno
tudi obdobje teme. Takrat ima rastlina čas, da čez dan
nakopičeno energijo pretvori v druge uporabne snovi.
Razmerje med svetlobo in temo je pri rastlinah zelo
pomembno in uravnava razvoj rastline. Mnogo rastlin lahko
zazna, v katerem delu leta se trenutno nahaja, po dolžini
dneva. Tako so od razmerja med dnevom in nočjo lahko
odvisni kalitev semena, cvetenje rastline in zorenje plodov.
Rastline po trajanju dneva delimo v tri kategorije:
Rastline kratkega dneva: Cvetijo, ko je dan krajši od 12 ur.
Mnoge med njimi potrebujejo serijo krajših dni, da začnejo
cveteti. V naravi se to na severni polobli zgodi po 21. juniju
(konoplja, bombaž, riž).
Rastline dolgega dneva: Dobro rastejo in cvetijo, ko je dan
daljši od 12 ur. V naravi je to spomladi in zgodaj poleti, po
21. decembru in pred 21. junijem (večina zelenjave in vrtnih
cvetlic, solata, grah, fižol, detelja, žito, ječmen).
Nevtralne rastline: Trajanje dneva ne vpliva na začetek
cvetenja. Take rastline dobro uspevajo pri 8–12 ur
trajajočem dnevu (kumare, paradižnik).
34
Ali še veš, kdo je pel tole pesmico?
Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.
Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.
SIJAJ, SIJAJ, SONČECE
Sijaj, sijaj, sončece,
oj, sonce rumeno!
Kako bom s'jalo sonce
k' sem zmeraj žalostno!
Sonce zgodaj gori gre,
dekleta jokajo,
bi rade še ležale,
pa vstati morajo.
Sonce pozno doli gre,
pastirci tarnajo,
domov bi radi gnali,
35
VIRI IN LITERATURA Lom ozračja. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.kvarkadabra.net/lom-ozracje Zeleni blisk. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zeleni_blisk Vädersolstvlan. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/V%C3% A4dersolstavlan Optika atmosfere. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.kvarkadabra.net/optika-atmosfera Halo [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Halo Sunspot Cycle. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.windows2universe.org/sun/activity/ sunspot_cycle.html Sunspot Cycle. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://solarscience.msfc.nasa.gov/ SunspotCycle.shtml Sunspots. [internet]. [citirano 3. 1. 2016). Dostopno na naslovu: http://csep10.phys.utk.edu/astr162/lect/sun/ sunspots.html Opazovanje Sončeve površinske aktivnosti. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http:// www2.arnes.si/~gljsentvid10/Opazovanje_Sonceve_povrsinske_aktivnosti.pdf Sunspots. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Sunspot Rudolf Wolf. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Wolf Zwitter, T. 2002. Pot skozi vesolje. Ljubljana: Modrijan. Seeds, M. A. 2011. The solar system. Australia: Brooks/Cole. Chisholm, J. 2008. Vesolje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bayley, C. 1969. Eksplozija znanosti: fizikalno vesolje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Danger, B., Goebel, P. 2011. Nenavadni pojavi, uganke in dejstva: razkrite skrivnosti narave. Ljubljana: Mladinska knjiga. Vpliv svetlobe na rastline [internet]. [citirano: 27. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/ groups/2711/Gradiva_Vodnik_Predavanja_Bolonja/Vodnik_P_Bolonja_AG-UNI- Fiziologija_rastlin_Fotomorfogeneza-2008-09.pdf Svetloba in rastline. [internet]. [citirano: 27. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetloba Antična književnost. 2013. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anti% C4%8Dna_knji%C5%BEevnost Sofoklej. 1968. Antigona. Ljubljana: Mladinska Knjiga. Petrarca Francesco: Lirika. [internet]. [citirano 9. 1. 2016.]. Dostopno na naslovu: http://studentski.net/gradivo/ ulj_fif_sl1_svk_sno_petrarca_francesco_lirika_01?r=1 Renesančna književnost. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Renesan%C4%8Dna_knji%C5%BEevnost Srednjeveška književnost. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http:// webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:ZLJ_PYhFBw8J:https://sl.wikiversity.org/wiki/Srednjeve% 25C5%25A1ka_knji%25C5%25BEevnost+&cd=10&hl=sl&ct=clnk&gl=si Razsvetljenska književnost. [internet]. [citirano 26. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Razsvetljenska_knji%C5%BEevnost Pohlin M., Zois Ž., Linhart A. T., Vodnik V. 1976. Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Sonetni venec. [internet]. [citirano 26. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.preseren.net/slo/3_poezije/76_sonetni_venec-05.asp
36
Zdravljica. [internet]. [citirano 26. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.preseren.net/slo/3_poezije/13_zdravljica.asp Literary realism. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Literary_realism. Ghosts. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.sparknotes.com/lit/ghosts/. Parker, L. 7 Common Symbols in Literature. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://clutchink.wordpress.com/2013/02/20/7-common-symbols-in-literature/. Chevalier, J. in Gheerbrant, A. 1993. Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Ljubljana: Mladinska knjiga. Rodin Auguste. Umetnost; O človeški ustvarjalni domišljiji. Mladinska knjiga. Ljubljana. 1967. Stonehenge. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stonehenge Sonce v umetnosti. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.theguardian.com/ artanddesign/2014/aug/07/top-10-suns-in-art-monet-turner-raphael-olafur-eliasson Egipčanska umetnost. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.egyptian-museum-berlin.com/ c52.php Wolfgang Tillmans. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: http://arttattler.com/archivetillmans.html Mausoleo di Galla Placidia. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#imgrc=8v1OcSZ5dsTtMM%3A Katedrala Chartres. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=france+chartres+cathedral&imgrc=gwHQPNf8V 0nSiM%3A Fra Annunciation. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=fra+angelico+annunciation&imgrc=rwKN9RbQu VWMcM%3A Narciso. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=michelangelo+da+caravaggio+narciso&imgrc=S GDkXLmDnd-JYM%3A La Grenouillere. [internet]. [citirano 9. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.google.si/search? q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUK EwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=pierre+auguste+renoir+la+grenouill%C3% A8re&imgrc=_ 2015. Gujarat Solar Park. [internet]. [citirano 28. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://gpcl.gujarat.gov.in/ showpage.aspx?contentid=15. BABUDER, Maks, in, VOLFAND, Jože. 2009. Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji. Ljubljana: Fit Media (Zbirka Zelena Slovenija) Energija sonca. [internet]. [citirano 29. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.energap.si/?viewPage=43. Klobučar, L. 2012. Izkoriščanje energije. [internet]. [citirano 28. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www-f9.ijs.si/ ~krizan/sola/seminar/1112/klobucar.pdf. List of photovoltaic power stations. [internet]. [citirano 3. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/ List_of_photovoltaic_power_stations#World.27s_largest_photovoltaic_power_stations Mayfield, R. 2010. Photovoltaic design & installation for dummies. Hoboken (NJ) : J. Wiley & Sons MEDVED, Sašo, in, NOVAK, Peter. 2000. Energija in okolje. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta Nuklearna elektrarna Krško. Tehnični podatki. [internet]. [citirano 28. 12. 2015]. Dostopno na naslovu: http:// www.nek.si/sl/o_jedrski_tehnologiji/tehnicni_podatki/.
37
Potencial obnovljivih virov energije v Sloveniji. Sončna energija. [internet]. [citirano 21. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: https://sites.google.com/site/obnovljivsi/soncna-energija. Pušnik, M. 2015. Kazalci okolja v Sloveniji. Cene energije. [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=719. [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.soncna-elektrarna.net/ [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.fmf.uni-lj.si/~stepisnik/sola/energvir/Seminarji08_09/ SoncneCelice.pdf [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://pv.fe.uni-lj.si/ [internet]. [citirano 3. 1. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.soncnaelektrarna.net/tag/soncne-celice/ Cvirn, A. Zgodovina 3, 2008, DZS Shennan, J. H., the Bourbons: the history…, 2007; Hambledon Continuum Sonce – naš vladar in simbol energije. [internet]. [citirano: 14.10.2015]. Dostopno na naslovu: www.bodieko.si/sonce. The Sun in Culture. [internet]. [citirano: 14.10.2015]. Dostopno na naslovu: www.wikipedia.org/wiki/ The_Sun_in_Culture Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji. [internet]. [citirano: 14.10.2015]. Dostopno na naslovu: www.staroverci.si/sl/zapisi-1/mitologija/item/83-vid-avdic-batista-simbol-soncnega-boga-v-slovanski- mitologiji.html. Eliade, M. Zgodovina religioznih verovanj in idej. DZS. Ljubljana. 1996. Enciklopedija verstev v zgodovini človeštva. Cankarjeva založba. Ljubljana. 1977. Splošni religijski leksikon. Prevod: Mino Bajt. Modrijan. Ljubljana. 2007.
38
VIRI SLIK https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/30/V%C3%A4dersolstavlan_1535.jpg
https://i.ytimg.com/vi/b8H2Fs8Pxes/maxresdefault.jpg http://photos.rvinteractive.com/Public-Galleries/Landscapes/Skies-and-Weather/Weather-and-Skies/i-HQsWs5c/0/L/IceHalo22degreeRRLNWR_112068-L.jpg http://twanight.org/newTWAN/photos/3002640.jpg http://www.nasa.gov/sites/default/files/thumbnails/image/458093main_fig._1_0.jpg https://en.wikipedia.org/wiki/Sunspot#/media/File:Solar_Archipelago_-_Flickr_-_NASA_Goddard_Photo_and_Video.jpg https://en.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Wolf#/media/File:Rudolf_Wolf.JPG http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/joseph-mallord-william-turner-dido-building-carthage https://en.m.wikipedia.org/wiki/Impression,_Sunrise#/image/File:Claude_Monet,_Impression,_soleil_levant.jpg http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giovanni-bellini-the-agony-in-the-garden http://www.ysp.co.uk/exhibitions/james-turrell-deer-shelter-skyspace http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/raphael-the-mond-crucifixion https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#imgrc=8v1OcSZ5dsTtMM%3A https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=france+chartres+cathedral&imgrc=gwHQPNf8V0nSiM%3A https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=fra+angelico+annunciation&imgrc=rwKN9RbQuVWMcM%3A https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=michelangelo+da+caravaggio+narciso&imgrc=SGDkXLmDnd-JYM%3A https://www.google.si/search?q=galla+placidia+ravenna+mausoleo&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwjS0um24Z3KAhXINxQKHUyiDlMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=pierre+auguste+renoir+la+grenouill%C3%A8re&imgrc=_ https://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Dna_energija#/media/File:Solar_land_area.png http://www.solarko.si/modules/gallery/uploads/vakuumski_kolektorji5.jpg http://svejer.com/pic9/plain-simple-sun.png http://www.film-center.si/media/movies/702/slika1.jpg http://koper.planet-tus.si/media/cache/d2428a2fa4691c7f552b191473b1ee37.jpeg http://sciencephotography.com/FAQ/Ch5-plants/M-datura-L.jpg http://techon.nikkeibp.co.jp/english/NEWS_EN/20090421/169065/1A.JPG http://wonderopolis.org/wp-content/uploads//2013/06/dreamstime_xxl_8791133.jpg https://roguefarmsblog.files.wordpress.com/2015/05/pumpkin-sprouts-may-2015.jpg?w=900 https://c2.staticflickr.com/8/7108/7109070151_498359b8f1_b.jpg
39
http://d.gr-assets.com/books/1362569504l/17559967.jpg
http://www.ribnica24.eu/wp-content/gallery/kredarica-januar-2010/kredarica-2010-januar7.jpg
http://www.iucbeniki.si/naravoslovje6/1215/tes.jpg
http://blog.swapdom.com/assets/solar-energy-explanation-Solar-Panels-for-House-Interesting.jpg
http://cdn.zmescience.com/wp-content/uploads/2015/05/bigstock-Solar-Panel-On-A-Red-Roof-14532428.jpg
http://cdn.phys.org/newman/csz/news/800/2015/7-construction.jpg
http://www.slate.com/content/dam/slate/articles/business/the_juice/2015/08/150807_JUI_IsraelSolar.jpg.CROP.promo-
xlarge2.jpg
https://fortunedotcom.files.wordpress.com/2014/11/159639877.jpg?quality=80
http://processindustryforum.com/wp-content/uploads/2013/08/solar-power1.jpg
http://www.nasa.gov/sites/default/files/bigspot20140107_sdo_earth.jpg
http://img3.goodfon.su/original/3800x2500/c/b4/nastroeniya-devushka-lico-7089.jpg
http://www.cieletespace.fr/files/image_du_jour/h7r4pc4m.jpg
http://www.nasa.gov/sites/default/files/jan_7_x_flare_1600-304.jpeg
http://miriadna.com/desctopwalls/images/max/Globe-view.jpg
http://www.webmastergrade.com/wp-content/uploads/2011/05/Sun-Flower-Painting.jpg
http://davidrickerdart.com/david-rickerd-art-2014/wp-content/uploads/2014/03/Painting-Abstract-Expressionism-Aztec-Sun-
God-16x20.jpg
http://www.goodwp.com/images/201104/goodwp.com_17631.jpg
http://sunsetpointholidays.com/_include/img/slider-images/image01.jpg
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/b/b0/Pre%C5%A1ern-Goldenstein.jpg
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5c/Valentin_Vodnik_1879_Eigner.png
http://www.delo.si/assets/media/picture/20140102/Panorama__juris_statutarii_hires.jpeg2.jpeg?rev=10
http://rack.1.mshcdn.com/media/
ZgkyMDE0LzA3LzI0Lzk3L2lsbGdpdmV5b3V0LmQ3Y2NlLmpwZwpwCXRodW1iCTEyMDB4OTYwMD4/b6b8ba74/d80/ill-give-you-
the-sun.jpg
http://d.gr-assets.com/books/1412531205l/23281891.jpg
https://ragingbiblioholism.files.wordpress.com/2015/03/half-of-a-yellow-sun.jpg
40
http://d.gr-assets.com/books/1309211409l/1140982.jpg
http://www.backgroundsy.com/file/large/open-book-template.jpg
http://whytoread.com/wp-content/uploads/2015/03/Quotes-From-The-Best-Books.jpg
http://www.startupremarkable.com/wp-content/uploads/2015/02/a-book-a-week-image.jpg
http://www.youramazingplaces.com/wp-content/uploads/2013/08/hd_wallpaper_84-620x465.jpg
https://s3.eu-central-1.amazonaws.com/euobs-media/51e468ac0383ac1fc3574dd37b4d82b2.jpg
http://img.rtvslo.si/_up/drown/photos/2014/01/31/113926_ika_kresnik_show.jpg
https://www.wulflund.com/img/goods/en/medium/perun_slavic_god_thunder_statue_figure_b.jpg
http://res.cloudinary.com/dk-find-out/image/upload/q_80,w_1440/A-rexfeatures_3725479a_jiu86j.jpg
https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/44/ca/02/44ca026c5d2df7c06541b623c495b0a5.jpg
https://mayanexplore.files.wordpress.com/2012/04/p1010089.jpg
http://2.bp.blogspot.com/-BsCCmFR9Yl8/T72MN2NZghI/AAAAAAAAINA/8u4ceSEc8gU/s640/Arq+mus+Maya+god+Itzamna%
CC%81.jpg
http://api.ning.com/files/Bsue-
*vlnnZe08QdZinsejirX*XiQUHnR1JvhNhwkwIYB9C7L4ozo2Y31loU6XciiazSPP*UUONlmgnUKQu4VKL3il1j7cM9/
Apollosungod.jpg
http://www.astro.umontreal.ca/~paulchar/grps/site/images/wolf2.jpg
https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/hphotos-xlf1/v/wl/t35.0-12/12788940_683049405169232_885892357_o.jpg?
oh=908d5f670efa59c9e2a1c74eacde66dc&oe=56DCDD88&dl=1