06.2.2010 Dnevno PN 30 19 - palmasmrekar.compalmasmrekar.com/pn1.pdf · Marija Mer-ljak je skupaj s...

Preview:

Citation preview

št. 30sobota, 6. februarja 2010 19Z A Z D R AV J E

V p ra šanja strokovnjakinji zazdravo prehrano lahko zas-tavite po elektronski pošti so-bota@primorske.si ali na te-lefonski številki 01/518-53-45in 041/647-645. Marija Mer-ljak je skupaj s hčerko MojcoKoman tudi avtorica knjižneuspešnice Zdravje je našao d l o č i t e v.

Katera hrana zakisa in katera alkalizira telo?Zelo kisel ostanek Kisel ostanek Bazičen ostanek Močno bazičenindustrijsko fermentirano kislo zelje in repa slive, fižol, leča ajda, proso, grah zrele limonevse vrste mesa živalska maščoba dateljni, mandlji figenezrelo sadje alkohol hr uške, jabolka korenčkov sokbeli riž in bela moka sir g re n i v k e rdeča pesa in sokorehi, arašidi, lešniki, pisracija beli sladkor in umetna sladila neolupljen krompir, topinambur, buče melone vseh vrstbučna semena testenine iz predelane moke zelena, drobnjak, česen, čebula peteršilj, vodna krešažgane pijače p i vo med vseh vrst kajenski poper,

k a va sadni sokoviingver, lovorp a ra d i žnik, beluši

HRANA JE ZDRAVILO

Kislinsko-bazično ravnovesjeUr a v n o t e žena prehrana daje organizmu vse, karpotrebuje. Ključnega pomena sta količina in pes-trost hranil, ki jih dobimo z živili. Uravnoteženostoziroma neravnovesje hranil se pokaže tudi v vrstiostankov, ki vplivajo na kislost ali bazičnost te-lesa. Prevelike količine odpadnih snovi, zlastikislin, ki se nalagajo v tkivih, prej ali slej privedejodo bolezni.

Ostanki so končni rezultat bio-kemičnih reakcij v telesu. Pri pres-novi organskih in anorganskihsnovi iz hrane nastajajo bazični alikisli ostanki. Tako je znano, dabeljakovinska in ogljikohidratnahrana dajeta odpadne snovi kis-lega značaja, podobno kot mine-rali fosfor, žveplo, jod, klor, brom,baker in silicij. Zelenjava, ki jebogata z določenimi minerali (kal-cij, kalij, magnezij, natrij, železo inmangan), pa pušča bazične os-tanke. Nikakor pa ne smemoenačiti okusa živila (kisle limone) skončnim rezultatom po razgrad-nji. In tudi ne smemo mešati nuj-nosti prehoda hrane skozi kislin-sko in bazično okolje prebavnegatrakta s kislim ali bazičnim os-tankom po končani razgradnji.

Če je želodec dober ...

Za dobro razgradnjo mora hra-na potovati skozi obe okolji. Takoje kislo okolje želodca zelo po-membno za učinkovito delovanjeencimov, kjer poteka večji del pre-bave hrane. Kislost zagotavlja sol-na kislina, ki jo telo samo proiz-vaja. Vse druge kisline so stranskiproizvod pri presnovi in jih mo-ramo čim prej izločiti. Močna sol-

na kislina uniči škodljive mikroor-ganizme, ki jih nehote vnesemo shrano, ter velik del šibkih kislin.

A le normalna količina solnekisline bo zagotovila sprotnouničevanje škodljivih kislin. Obneustrezni ali nezadostni solni kis-lini bodo odpadne kisline zastajalev telesu. “Dober že l o d e c” torej skr-bi, da ne bomo zakisali telesa, inbodo encimi popolnoma razgra-dili beljakovinsko hrano, zagoto-vili absorpcijo esencialnih ami-nokislin ter vitaminov B12, B9 termineralov kalcija in magnezija.

Velja si zapomniti, da je solnakislina v želodcu posredno od-govorna tudi za pravilno delovanjepresnovnih procesov v bazičnemdelu prebavnega trakta. To v praksipomeni, da kdor nima ustreznekisline v želodcu, tudi nima dobreprebave v celoti. Solna kislina seizloča v skladu s potrebami; večjekot so “prebavne zahteve”, več se jebo izločilo. Vendar ta mehanizempo 35. letu počasi slabi. In prekzapletenega mehanizma sporočil,ki jih prenaša hormon sekretin, bot re b u šna slinavka v dvanajstnikizločila točno odmerjene količinesvojega “s o k a”, ki vsebuje bazičnebikarbonatne ione, da bodo ti nev-tralizirali kislino in kisle ostanke iz

želodca. Bazični ioni tudi poskr-bijo za bazično okolje v dvanaj-stniku. Želodec in dvanajstnik ločipilorično ustje, nekakšna “v ra t a”,ki se odprejo le tedaj, ko je vdvanajstniku dovolj alkalnih io-nov, da bi ti lahko nevtraliziralihrano iz želodca. Če pa smo naprimer dehidrirani, je bikarbonat-ne razstopine premalo, ustje se neodpre, “kisla hrana” obstane vželodcu, mi pa to občutimo kot

pekočo zgago. Bazično okolje jepotem tudi v procesu prebave hra-ne v črevesju.

Vse vrednosti pH v prebavnihorganih - in tudi tkivih - imajodoločeno toleranco kislosti in ba-zičnosti, ki je ne bi smeli preseči,če naj ohranimo zdravje. Tako jedenimo območje pH prebavnihencimov v jetrih med 7,1 in 8,5, vžolču pa je vrednost pH od 5,0 do7,7. Če je katera od obeh mejnih

vrednosti pH presežena, prebavniencimi ne bodo delovali ustreznoali sploh ne. Na srečo imajo telesnisistemi precej široko območje pH,v katerem delujejo, saj telo teži kravnovesju in ohranjanjuživljenja.

Izjema je kri, kjer je območjezelo ozko, in sicer med vrednostjopH 7,35 do 7,45. Zaradi tako oz-kega območja pH daje telo vsoprednost vzdrževanju pH krvi. Ta-kojšnja posledica neustreznegaenostranskega prehranjevanja je,da pričnejo prebavni encimi de-lovati v slabšem območju pH, torejnepopolno, saj telo porabi alkalneione za uravnavanje pH krvi.

Ko ravnotežja ni,nastopijo bolezni

Hrana je odločilni dejavnik priuravnavanju kislinsko-bazičnegara v n o t e žja. Ko ga telo ne zmoreveč uravnavati in je porušeno v eniali drugi smeri, nastopijo bolezni.Raziskovalci po svetu menijo, da jeoptimalna sestava hrane iz 80 od-stotkov bazičnega in 20 odstotkovkislega “z n a č a j a”, ob poudarku, daje pravo razmerje vendar odvisnood vsakega posameznika. Dokazza nujnost uravnoteženegaprehranjevanja so empirične ra-ziskave iz leta 1993, ki so pokazale,da je imelo skoraj 30 odstotkovstrogih vegetarijancev zakisano te-lo, čeprav so uživali zgolj hrano zbazičnim ostankom, ter da je ime-lo bazičen urin 17 odstotkov tistih,ki so uživali mešano, tudi “k i s l o”h ra n o.

Pomembno je tudi vedeti, da seje količina hranil v živilih, zlastimineralov (nosilci bazičnosti) vsadju in zelenjavi, zaradi načinapridelave v zadnjih 50 letih močnozmanjšala, zato je nujno uživati ševeč sadja in zelenjave.

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.

Šparglji sodijo med živila, ki alkalizirajo naše telo

Foto

: Iva

n M

erlja

k

LUCIJA * Terapevtka Palma Smrekar v novih prostorih

Za vzpostavitevnotranjega ravnovesjaZa mnoge predstavlja selitev velik stres, zaterapevtko Palmo Smrekar pa je bil toveseli dogodek, saj je že dlje časa iskalaprimerne prostore za svoje delovanje.Na šla jih je v obrtni coni v Luciji, tako da sebo zdaj lahko v miru posvetila svojemudelu.

Vse več ljudi se namreč zanima za njenemeditacije po metodi Phyllis Krystal, patudi za druge terapije iz širokega spektranjenih znanj.

Smrekarjeva se je izobraževala na mnogihpodročjih: obvlada shiatsu in tuina masažo,pozna reiki in feng shui, spozna se tudi naastrologijo, makrobiotiko, ajurvedo, bior-gonomijo in Bachovo cvetno zdravljenje. Zaznamenite cvetne esence, s katerimi je zdra-

vil homeopat dr. Edward Bach, Smrekarjevapravi, da delujejo na vzroke neravnovesij naduševni ravni. Pomagajo nam poiskati potiz duševnih omejitev nazaj h krepostim, kinam dajejo smisel in harmonijo.

Smrekarjeva priznava, da je največji oseb-nostni obrat zanjo predstavljala metodaPhyllis Krystal, slovite 96-letne angleškepsihoterapevtke, s katero tudi osebno so-deluje. Meni, da je to znanje še posebejprimerno za današnji čas, ki od nas terjaveliko sprememb. Značilna za to metodo jeuporaba simbolov, ki pomenijo ključ donaše podzavesti in nam pomagajo, da seo d ve žemo od neproduktivnih odnosov, sta-rih vzorcev in zunanjih avtoritet ter stopimov neposreden stik z višjo zavestjo, ki je našvodnik in učitelj. TA

Shiatsu masaža deluje podobno kot aku-punktura, le da terapevt namesto igel upo-rablja prste, dlani in komolce

Palma Smrekar ve veliko o Bachovih cvetnihkapljicah in simbolih po metodi Phyllis Krys-tal, ki so ključ do podzavestnih vzorcev

Foto

: Nev

a Vo

larič

Foto

: Nev

a Vo

larič