View
229
Download
1
Category
Preview:
Citation preview
1
1.2 OBVEZNOSTI DIJAKA
NAČIN , OBLIKA
PREVERJANJA
OBVEZNOSTI IN
KRAJ IZDELAVE
IZDELKA
VSEBINA ROK ODDAJE
GRADIVA IN
OPOMBA
Seminarske naloge ali
daljši esej
Domač izdelek
LASTEN IZBOR
AVTORJA IN BESEDILA
(Na podlagi predstavljenih
naslovov iz spiska fil.
Literature)
Prvi teden v decembru v
tekočem šolskem letu
(izključno)
Eseja (dva v šolskem letu)
-
Šolska izdelka
Po izboru en esej z antične
filozofije
( Platon ali Aristotel)
in
Po izboru en esej z
novoveške filozofije
(Descartes, Nietzsche ali
Sartre)
I. esej:
Drugi teden januarja
v tekočem šolskem letu
(izključno)
II. esej:
prvi teden marca
v tekočem šolskem letu
(izključno)
Test logika in metodologija
Šolski izdelek
enkrat Tretji teden oktobru
v tekočem šolskem letu
(izključno) Ustno preverjanje,
Pri pouku –
Šolski izdelek
Antična filozofija PRVO poletje:
na podlagi lastno
izbranega datuma
(v tekočem šolskem letu:
(izključno !)
Ustno preverjanje, pri
pouku –
Šolski izdelek
Sholastična in novoveška
ter sodobna filozofija DRUGO poletje:
na podlagi lastno
izbranega datuma
(v tekočem šolskem letu:
(izključno !)
Nastop, ustno,
pri pouku –
Šolski izdelek
Na podlagi predstavljenih
naslovov iz spiska fil.
literature
PRVO IN DRUGO
polletje:
na podlagi lastno
izbranega datuma
(v tekočem šolskem letu:
(izključno !)
2
10. UČBENIKI, LITERATURA IN GRADIVA ZA DIJAKE:
a) Učbenika:
Področje: LOGIKA Z METODOLOGIJO: JERMAN, Frane: FILOZOFIJA/ poglavje: Logika
in metodologija. DZS,Ljubljana 1992, tudi ostale izdaje.
Področje: SPLOŠNIH IN DOLOČENIH FIL. VSEBIN: MIŠČEVIĆ, NENAD. FILOZOFIJA
ZA GIMNAZIJE1[1]. CANKARJEVA ZALOŢBA, LJUBLJANA, 2002.
b) Filozofska literatura2[2]:
DVE IZBRANI BESEDILI IZ SPISKA ZA FILOZOFSKO BRANJE /OBSEG: cca. 30 – 40
strani ali zaključene vsebine v enakem obsegu/
ŢLAHTIČ, JOŢE. IZBOR FILOZOFSKIH BESEDIL3[3], INTERNO GRADIVO. SVŠGL,
2002, 2004, 2006.
c) Slovarji, leksikoni in repetitoriji4[4]:
SO NAVEDENI V SPISKU LITERATURE, KI JE RAZPOLOŢLJIV PRI DIJAKU –
POOBLAŠČENCU V RAZREDU; TUDI V VSAKI ŠOLSKI KNJIŢNICI.
d) gradiva predavatelja:
RAZNA FILOZOFSKA STROKOVNA LITERATURA, GRADIVA IN INFORMACIJE S
ŠTUDIJSKIH SKUPIN,
SEMINARSKA GRADIVA SEMINARJA OODDELKA ZA FILOFOFIJO FF V
LJUBLJANAI
ZA INTERDISCIPLINARNE POVEZAVE USTREZNA LITERATURA, DRUGA
FILOZOFSKA LITERATURA V SLOVENSKEM JEZIKU, NAMENJENA DIJAKOM
ZA BRANJE IN PISANJE ESEJEV ALI IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE TER
USTNO NASTOPANJE
1[1] UČBENIK SI DIJAKI PRESKRBIJO SAMI.
2[2] FILOZOFSKA BESEDILA DIJAKI DOBE V ŠOLSKIH ALI SPLOŠNIH
KNJIŢNICAH.
3[3] BESEDILO JE USKLAJENO S PRENOVLJENIM UČNIM NAČRTOM PREDMETA,
LITERATURA JE USKLAJENA S POTREJENIM, VELJAVNIM UČBENIKOM.
3
NAČRT PODAJANJA FILOZOFSKIH TEM IN NJIHOVA
RAZPOREDITEV
ČASOVNICA , OPREDELITEV TEM IN OBVEZNOSTI PRI PREDMETU
Okvirni
datum
izvajanja
vsebin
Teme in
vsebine
Ustno
preverjanje,
pisanje ali
oddaja
naloge
Prvi sklop:
Od
07. 09.
do
20. 10.2011
Uvodne vsebine
1. Logika in metodologija
1.1. Razvoj logike
1.2. Stavčna logika, antična stavčna
logika, teorija pojmov
1.3. Pojmovanje in definiranje
znanosti, temeljni znanstveno-
metodološki pojmi
1.4. Metode sklepanja
Test logika
Od
18. – 22. 10.
2011
Drugi sklop:
Od
25.10
do
20.12. 2011
2. Antična grška filozofija
9.4 razumvanj antičnih grških besedil
9.5 Protagora ( relativnost, veliki govor)
9.6 Parmenid (Fragmenti)
9.7 Platon : Drţava, (izbrana
poglavja (segmenti))
9.8 Aristotel: Nikomahova
etika , (izbrana poglavja (segmenti)).
9.9 pridobitev predstave o nastajanju
zahodne civilizacije, mišljenja, kulture,
znanosti, prava ipd.
Ustni nastopi iz vsebin
antične
filozofije in
sholastike
potekajo od začetka
novembra 2011
do konca februarja
2012
4
Oddaja seminarske naloge
ali obseţnega eseja
SE OPRAVI OSEBNO IN
PRI REDNI URI,
zakasnele izdelke lahko oddajo
dijaki koncem marca 2011.
POTEKA LE V
obdobju
od 06. 12. 2011
do 10. 12. 2011
Tretji sklop:
od
20.12.
2011
do
14. 01.
2012
3. Filozofije religij, evropska
srednjeveška sholastika in
renesančna filozofija
3.1 filozofije religij
3.2 judovstvo,
3.3 arabska filozofija in islam,
3.4 kitajska filozofija,
konfucionizem, taoizem
3.5 Predstavitev pomena sholastike,
njen nastanek in vzrast
krščanske teologije, luteranstvo,
3.6 Avguštin, Tomaţ Akvinski
3.7 Renesansa,
3.8 G. Bruno in pojmovanje
vsolja – brezmejnost in
3.9 N. Kopernik, kopernikanski
obrat,
3.10 Nastanek evropske
renesanse in obravnava
nekaterih avtorjev in njihovih
pogledov na svet ( Bruno,
Mirandola, Luther, razvoj
znanosti in evropska
renesansa,Trubar)
Ustni nastopi iz vsebin
antične
filozofije in
sholastike potekajo od začetka
novembra 2009
do konca februarja
2010
5
Od
10.01.2012
do
14.01.2012
Pisanje prvega eseja iz vsebin
antične filozofije
Od
11.01.2012
do
14.01.2012
Četrti
sklop:
od
17.01.
2011 do
Konca
marca
2011
4. Novoveška filozofija,
racionalizem, empirizem
Descartes Rene: Meditacije,
(izbrana poglavja (segmenti))
prepoznavanje duuhovnosti,
racionalnosti in dualnosti
človeka;
Razumevanje trditve:
“Mislim, toraj sem.”
(izbrana poglavja
(Meditacije, segmenti in
primeri iz literature))
2. Locke, indukcija, pomen človekovih
čutil, ratio, vzgoja;
3. Hume, nastajanje pojmov in
njihovo pojmovanje, (izbrani
poglavji (segmenti))
Ustni nastopi iz vsebin
Novoveške in
sodobne
filozofije
potekajo od začetka
marca 2012
do konca maja 2012
Peti sklop:
od od
17.01.
2012 do
Konca
marca
2012
5. Razumevanje
Nitzschejevega višjega
človeka
9. F. Nietzsche, obravnava
besedila: Tako je govoril
Zaratustra, 10. Obravnava vsebin: Višjega človeka
11. Obravnava pomena kreposti in vi
višjih smotrov,
12. Obravnava izbranih poglavij
(segmenti))
Ustni
nastopi iz vsebin
Novoveške in
sodobne
filozofije
potekajo od začetka
marca 2011
do konca maja 2012
6
Šesti
sklop:
od od
17.01.
2012 do
Konca
marca
2012
6. Razumevanje Sartrovega
človka in svobode
1. J.P. Sartre, Pojmovanja
človekove svobode
2. človekovega večdimenzionalnega
eksistiranja in
3. pojmovanja človeka kot
odgovornega za lastna ravnanja.
izbrana poglavja (segmenti))
Ustni nastopi iz vsebin
Novoveške in
sodobne filozofije potekajo od
začetka marca 2011
do konca maja 2011
Od
01.03.2012
do
04.03.2012
Pisanje drugega eseja iz
vsebin
Novoveške filozofije
Od
07.03.2012
Do 11.03.2012
do
11.03.2012
Od
05. 04.2012
do
08.04.2012
Rezervni datum pisanja enega od esejev
POTEKA ZA VSE DIJAKE z
opravičljivim razlogom
(boleze, športni nastop ipd.)
Od
04. 04.2012
do
08.04.2012
Od
04. 2012
Do
11.06.2012
Zaključevanje in
izboljševanje ocen
poteka za
Od 16.05.2012
do 11.06.2012
7
12. Dijakovo gradivo in navodila za delo pri
predmetu filozofija V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 Priloga 1
A) ZA VSE DIJAKE VELJAJO PRAVILA OCENJEVANJA SKLADNO S ŠOLSKIM
PRAVILNIKOM IN ZAKONOM.
B) PRIPOROČLJIVO JE, DA DIJAKI V RAZREDU OBLIKUJEJO DATUMSKI SPISEK
PREVERJANJA. PREVERJANJE PREDSTAVLJA VODENJE DIALOGA NA
ZASTAVLJENA VPRAŠANJA ALI TRDITVE OBRAVNAVANE VSEBINE (oţje ali
širše).
C) DIJAKI SE OBVEZNO UDELEŢIJO KONZULTACIJ ZA: 1. PRIPRAVE
SEMINARSKIH NALOG IN IN 2. IZVEDBO USTNEGA NASTOPA; ZA
UDELEŢBO NA KONZULTACIJI PREJMEJO UČITELJEV PODPIS . Za obisk priprav
sem. Naloge na ocenjevalni list sem. Naloge in za ustni nastop na ocenjevalni list za ustni
nastop.
D) IZBOLJŠEVANJE OCENE JE ŢELJENO IN PRIPOROČLJIVO OPRAVITI ČIMPREJ
(predvidoma v naslednjem srečanju).
E) Dijaki vodijo tudi osebno redovalnico pri predmetu. Ta je v tabelarični obliki zapisana na
notranji strani začetne platnice zvezka.
F) DIJAKI ODDAJO ZA ZBIRANJE OSEBNE DOKUMENTACIJE MAPO. TO Z VSEM
GRADIVOM IN IZDELKI PREJMEJO OB ZAKLJUČKU celotne OCENE dela OB
KONCU ŠOLSKEGA LETA.
G) PRI POUKU dijaki OBVEZNO UPORABLJAJO LASTEN ZVEZEK, FIL. GRADIVA in
OSEBNE ZAPISKE. ZVEZEK NOSI NJIHOVO IME IN PRIIMEK. VANJ VLOŢIJO
NAVODILA IN JIH UPORABLJAJO.
H) VSA ODPRTA VSEBINSKA IN FORMALNA VPRAŠANJA NASLAVLJAJO DIJAKI
NA UČITELJA FILOZOFIJE.
I) V PRIMERU NERAZUMEVANJA VSEBIN ALI ODPRTIH DILEM DIJAKI TE
IZPOSTAVIJO IN JIH SKUPAJ Z UČITELJEM REŠUJEMO V RAZREDU.
J) PRISOTNOST DIJAKOV PRI POUKU JE NUJNA, SKLADNA S ŠOLSKIMI PRAVILI, je
obvezna.
K) INDIVIDUALNE POSEBNOSTI, POSEBNE POTREBE DIJAKOV IN DILEME TER
ETIČNA IN PODOBNA VPRAŠANJA REŠUJEMO INDIVIDUALNO IN NA
KONZULTACIJAH, LAHKO TUDI V SODELOVANJU S STARŠI ALI V SKUPINI
DIJAKOV. Vsebine se morajo nanašati na predmet.
L) ZAVEDATI SE VELJA, DA JE FILOZOFIJA TEMELJNA, ZELO SPLOŠNA IN JO JE
MOŢNO POVEZOVATI Z MNOGIMI DRUGIMI STROKAMI.
8
M) DIJAKI, KI BODO AKTIVNO SODELOVALI V MEDPREDMETNIH POVEZAVAH
(FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, UMETNOST) PRIPADAJO ZA OPRAVLJENO DELO
OCENE. VSE AKTIVNOSTI MORAJO BITI PISNO DOKUMENTIRANE. ZA
AKTIVNOSTI IN NJIHOVO TVORNOST SO NUJNE KONZULTACIJE.
N) FILOZOFIJA JE TUDI ETIČEN PREDMET. Ravnanje dijaka pri predmetu je sestavni del
dela pri predmetu.
O) POSAMEZNE ALI ZAKLJUČNE OCENE BODO VPISANE V REDOVALNICO LE OB
NAVZOČNOSTI DIJAKA. Če bo dijak na dan vpisovanja ocen manjkal, se oglasi za vpis
naslednjič ali zve za oceno, ki bo vpisana v času konzultacije.
12.1 PRIPOMOČKI, LITERATURA TER GRADIVA in
SODELOVANJE DIJAKOV S ŠOLSKO KNJIŽNICO
P) V šolski knjiţnici prejmejo dijaki in dijakinje navodila za delo pri predmetu;
Q) GRADIVO: F. Jerman, Logika z metodologijo (dijaki prejmejo v razredu po en izvod in
ga kopirajo)
R) Filozofski priročnik (dijaki prevzamejo v septembru v šolski knjiţnici; istega koncem
šolskega leta ga vrnejo v knjiţnico, pridobijo potrdilo o vrnitvi in ga predloţijo učitelju
filozofije)
S) Učbenik: Miščević, Kante, Filozofija za gimnazije (dijaki prevzamejo v šolski knjiţnici ali
ga nabavijo sami)
T) Druga gradiva za sem. nalogo in ustni nastop (dijaki prevzamejo v šolski knjiţnici ali
splošnih knjiţnicah ali naročijo kot medbibliotečno izposojo; iščejo sami !) spiski izbora
literatura bon a razpolago v zadnjem tednu meseca septembra.
Zvezki:
U) ZVEZEK (obvezen; za beleţenje šolske snovi in pisanje domačih vaj; 80 strani)
V) MAPA (obvezna; razume se jo kot osebna dokumentacijska mapa, spravljena je v šoli,
vanjo zbiramo in vlagamo vsa dijakova gradiva, izdelke in drugo, nastaja med šolskim letom;
dijak jo ob zaključeni oceni prejme);
W) ESEJSKE DOMAČE NALOGE, so obvezna priprava in predstavljajo sestavni del pisanja
eseja;
X) SEMINARSKA NALOGA (kot izdelek je obvezna, navodila za izdelavo in kriteriji
ocenjevanja sta v pričujočem gradivu;)
Y) ŠOLSKA IZDELKA; (dva eseja s spremljajočimi domačimi vajami;)
Z) TUDI IZDELANI PLAKATI IPD.
9
BB) OSEBNA REDOVALNICA DIJAKA Priloga 2
Dijak: razred:
VSEBINA OCENA PODPIS
UČITELJA
POPRAVLJENA
OCENA IN
PODPIS
UČITELJA
OPOMBA /
ZAZNAMEK
Test
LOGIKA IN
METODOLOGIJA
SEM. NALOGA
PRVO
USTNO
PREVERJANJE
ANTIČNA FIL.
SKUPNA
OCENA
ESEJEV
USTNI
NASTOP
DRUGO
USTNO NOVOVEŠKA
FIL.
SKUPNA
zaključena
OCENA
Redovalnico dijak/inja prilepi na notranjo stran platnice zvezka. Veljajo le ocene s
podpisi. Predloţi jo dijak pri vsakem odgovarjanju za ocenu ali vpisu ocene pisne
naloge.
10
ČASOVNICA TEM IN OBVEZNOSTI DIJAKOV
PRI PREDMETU FILOZOFIJA Priloga 3
Vsebine
in sklopi 12.2 Teme in
vsebine
Ustno
preverjanje,
pisanje
esejev ali
oddaja naloga
Prvi sklop:
Uvodne vsebine
1. Logika in metodologija
4.1. Pomen filozofije, filozofija in razvoj logike
4.2. Stavčna logika, antična stavčna logika,
teorija pojmov
4.3. Pojmovanje in definiranje znanosti, temeljni
znanstveno-metodološki pojmi
4.4. Metode sklepanja
Test logika:
od
16. – 20. 10. 2011
Drugi sklop:
8. Antična grška filozofija
9.10 Razumevanj antičnih grških besedil, mit,
mitologija
9.11 Protagora ( relativnost, veliki govor)
9.12 Parmenid (Fragmenti)
9.13 Platon : Drţava, (izbrana poglavja
(segmenti))
9.14 Aristotel: Nikomahova etika , (izbrana poglavja (segmenti)).
9.15 pridobitev predstave o nastajanju zahodne
civilizacije, mišljenja, kulture, znanosti, prava
ipd.
Ustni nastopi iz
vsebin
antične filozofije
in sholastike
potekajo od
začetka
novembra
do konca
februarja
11
Oddaja seminarske
naloge ali obseţnega eseja
SE OPRAVI OSEBNO IN
IZKLJUČNO PRI REDNI URI,
POTEKA LE V
obdobju
od 28. 11. 2011
do 2. 12. 2011
Tretji sklop:
9. Filozofije religij, evropska
srednjeveška sholastika in
renesančna filozofija
4 filozofije religij
5 judovstvo,
6 arabska filozofija in islam,
7 kitajska filozofija, konfucionizem, taoizem
8 Predstavitev pomena sholastike, njen nastanek in
vzrast krščanske teologije, luteranstvo,
9 Avguštin, Tomaţ Akvinski
10 Renesansa,
11 G. Bruno in pojmovanje vsolja – brezmejnost
in
12 N. Kopernik, kopernikanski obrat,
13 Nastanek evropske renesanse in obravnava
nekaterih avtorjev in njihovih pogledov na svet (
Bruno, Mirandola, Luther, razvoj znanosti in
evropska renesansa,Trubar)
Ustni nastopi iz
vsebin
antične filozofije
in sholastike
potekajo od
začetka novembra
2010
do konca
februarja 2011
Od
11.01.2011
Do 14.01.
2011
Pisanje prvega eseja iz
vsebin
antične filozofije poteka
Od
09.01.2012
do
13.01.2012
12
Četrti
sklop:
10. Novoveška filozofija,
racionalizem, empirizem
1.Descartes Rene: Meditacije, (izbrana
poglavja (segmenti))
1. prepoznavanje duhovnosti, racionalnosti in
dualnosti človeka;
2. Razumevanje trditve: “Mislim, toraj sem.”
3. (izbrana poglavja (Meditacije, segmenti in
primeri iz literature))
2.Locke, indukcija, pomen človekovih čutil, ratio,
vzgoja;
3.Hume, nastajanje pojmov in njihovo
pojmovanje, (izbrani poglavji (segmenti))
Vsi ostali ustni
nastopi
iz vsebin
novoveške in
sodobne filozofije
potekajo od
začetka februarja
2012
do konca maja
2012
Peti sklop:
5. Razumevanje Nitzschejevega
višjega človeka
1.F. Nietzsche, obravnava besedila: Tako
je govoril Zaratustra,
Obravnava vsebin: Višjega človeka
Obravnava pomena kreposti in vi višjih
smotrov,
Obravnava izbranih poglavij (segmenti))
Ustni nastopi
Šesti sklop:
6. Razumevanje Sartrovega ter
Millovega človka in svobode
1. J.P. Sartre, Pojmovanja človekove
svobode
človekovega več dimenzionalnega eksistiranja in
pojmovanja človeka kot odgovornega za lastna
ravnanja. izbrana poglavja (segmenti))
2. J. Stuart Mill, Človekova svoboda in
volja
Ustni nastopi
13
Od
01.03.2012
do
04.03.2012
Pisanje drugega eseja iz
vsebin
Novoveške filozofije poteka
Od
19.03.2012
do
30.03.2012
Od
05. 04.2012
do
08.04.2012
Rezervni datum pisanja enega od esejev POTEKA
ZA VSE DIJAKE z opravičljivim razlogom
(boleze, športni nastop ipd.)
Od
02. 04.2012
do
07.04.2012
Od
13. 04. 2010
14. Do
11.06.2010
Zaključevanje ocen in
izboljševanje ocen poteka za dijake in
dijakinje:
Od 01.05.2012
do 11.06.2012
14
12.3 NAVODILA PISANJA IN OBLIKOVANJE
SEMINARSKE NALOGE Priloga 4
(PISNO NAVODILO KOT PRIPOMOČEK ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE)
POMEMBNO: Seminrsko nalogo razumemo kot lasten strokovni izdelek in miselno ter pisno
vajo. Naloga bo dijakom vrnjena, do konca šol. Leta je hranjena v dijakovi mapi in je vpogledna
dijakom in staršem.
VSEBINA IN SESTAVINE SEMINARSKE NALOGE
Vsebina predstavlja:
- osrednji del avtorjevega – dijakovega/dijakinjinega pisnega izraţanja.
- Na podlagi naloge se prepoznamo, smo, kot pravi J.P. Sartre “SMO VIDNI IN
SMO LASTEN PROJEKT”.
ZAP.
ŠT.
SESTA
VINE
NALOG
E
POIMENOVANJE
SESTAVINE IN
POGLAVJA
NALOGE
VSEBINA
SESTAVINE
ZAP. ŠT.
STRANI V NALOGI
OPOMBA
1. 1.
NASLOVNA
STRAN
Prvi vsebinski
zaporedni del naloge
Ne predstavlja poglavja,
kaţe na piščevo formalno
dojemanje besedila in
avtorstvo.
Šola,
Naslov
obravnavanega
besedila,
Avtor
obravnavanega
besedila,
Lasten naslov naloge,
Avtor dijak, razred,
Kraj pisanja naloge
in datum,
Mentor in
število besed naloge.
Predstavlja
popis vseh
poglavij in
podpoglavij
naloge.
Tem morajo
biti pripisane
tudi strain –
pagine.
Poglavja
morajo biti
klasificirana.
KAZALO
IZDELAMO
ZADNJE !
15
2.
VLOŢIMO TUDI
STRANI
OCENJEVALNEG
A LISTA
NALOGE.
3.
IZDELAMO IN
DODAMO
KAZALO
Drugi vsebinski
zaporedni del naloge.
2. 4.
NAPIŠEMO
PROLEGOME
NO ali UVOD
Tretji vsebinski
zaporedni del naloge
- prvo poglavje;
ima naslov; ga določimo
sami.
Naslovi so jasni, od
dvobesednih, do največ pet,
(morda še šest besedni).
1. odstavek
TEZA, cca.
(7-10 vrstic )
vrstic, JE DVODELNA.
V njej, prvi odstavek,
dijak napove lastno
predvidevanje o vsebini;
v nadaljevanju in ob
zaključku pove
doseţeno pričakovanje.
2. odstavek
KLJUČNI
OBRAVNAVANI
POJMI; ti morajo biti
zajeti v vsebini
(5 do 7 pojmov)
3. odstavek
PREDSTAVITEV
AVTORJA; (cca. 10 –
15 vrstic);
1
Predstavlja ključno
-izhodiščno
vsebino. Zapisati jo
velja zelo pazljivo,
domišljeno/premišlj
eno.
Prolegomena
temelji na štirih
delih – sestavinah,
te tvorijo njeno
celoto.
V prolegomena
najprej zapišemo:
tezo, v kateri
izraţamo svoje
mnenje – doxo o
besedilu.
Ob zaključku
izdelave naloge
zabeleţimo v istem
nadaljevanju
zapisane teze,
16
Nanašajo se na
obravnavano vsebino, z njo
povemo bistvo, ki ga v
nadaljevanju obravnavamo.
Opomba:
Določilo velja za vso
nalogo!
4. odstavek
Dijak navede
METODO lastnega
razmišljanja, kot jo je
avtor
uporabljal pri izdelavi
naloge. Krato jo avtor
opiše, predstavi potek
lastnega razmišljanja, ki
ga je pri nalogi
uporabljal.
METODA SE NANAŠA
NA VSEBINE
METODOLOGIJE IN
LOGIKE.
Opredeli tudi
deduktivne in
induktivne principe
mišljenja.
vendar naslednjem
odstavku ob lastno
spoznanje –
prepričanje o ..., ki
ga uskladimo z
mnenjem – doxo.
3. 5.
JEDRO – vsebina –
pomeni:
predstavitev
obravnavanega
problema –
razumemo ga kot
delno
“obnavljanje”
vsebine
ali osrednji vsebinski del
besedila;
je tudi poimenovan, pomeni:
ima lasten naslov;
ga določi dijak,
- smiselno ga izbere in
definira.
Četrti zaporedni
Predstavlja vsaj tri
sklope obravnavanja
brane vsebine.
Sklope naslovi po
lastni presoji in
smiselno, glede na
način pisanja in
obravnavanao
vsebino.
Pišemo glavne in
podnaslove;
Podnaslovimo dele v
katerih vsebine
obravnavamo v
detajlih.
Posebej
problematične ali
pomembne vsebine
izpostavimo v
posebnih – lastnih
podpoglavjih.
( 2,5 do
največ 3 starni
besedila
+
1 stran /
dve skici; tehnika: svinčnik, barvice, enostavne tehnikE;
Obseg do 3 strani:
Neglede na obseg,
vsebino in njeno
zahtevnost dijak
predstavi vsaj tri
sklope vsebin , ki
jih obravnava v
nalogi.
Razdeli jih na
podpoglavja ter
odstavke s katerimi
rezdeljuje vsebino
in probleme.
Pomembno:
17
vsebinski del naloge. V obsegu ene
strani (ali k
besedilu +1 stran) predstavlja izdelava
dvoje
ponazoritvenih
skic. Narišemo jih
v osrednjem delu
naloge.
Te so ročno risane in klasificirane ter
podnaslovljene.
Z njimi doseţe
vizualizacijo
besedila, zlasti
osrednje vsebine.
Ta vsebina je
nujna, saj kaţe v
slikovni podobi
vsebino in
dijemanje, ki je
morda ne znamo
popisati ali
predstaviti. Zato
skico – sliko
napišemo naslov
(sliko
podnaslovimo) in
jo kratko razloţimo
z razlago, morda
kratko
interpretacijo ali
razmislekom.
4. 6.
SKLEP
ali zaključek,
mnenje
Peti zaporedni vsebinski del naloge.
V tem delu naloge
predstavljamo:
1. lastno mnenje do
brane in v jedru
predstavljene vsebine,
2. izraţamo lasno
percipiranje ali
ovrţemo vsebino,
3. izpostavimo
argument/e,
NAJ
MANJ
2,5 DO
največ
3
strani !
POMEMBNO:
1. LASTNO
MNENJE,
2.
RAZMIŠLJANJE
3. PISNO
PRIPOVEDOVA
NJE LASTNEGA
MNENJA IN
NJEGOVO
UTEMELJEVAN
18
VSEBUJE
NAJMANJ: dve (2) DO
NAJVEČ: dve in pol (2,5)
strain.
PREDSTAVLJA
POGLAVITEN DEL
NALOGE.
4. navajamo drugačen
pogled na vsebino in
spekulativno
navajamo istovetno ali
dopolnjevano
LASTNO sklepanje.
JE,
4.
ARGUMENTAC
IJA,
5. PRIMER, KI
GA
OBRAVNAVAM
O
DEDUKTIVNO
IN
INDUKTIVNO.
6. POSEBEN
POMEN VSEGA
ZAPISANEGA
IN
NAVAJANEGA
JE SLOVENSKI
JEZIK IN
NJEGOVA
PRAVILNA
RABA.
7. VSE
NAVEDENO
VELJA ZA
CELOTNO
NALOGO.
ZAVEDATI SE
JE, DA
SEMINARSKA
NALOGA KREPI
DIJAKOVO
MOČ
MIŠLJENJA IN
INDIVIDUALN
O VSEBINO
DOJEMANJA.
5. KAZALO
PRILOŢIMO GA
KOT drugi zaporedni
vsebinski del naloge.
Predstavlja popis vseh
poglavij in podpoglavij
naloge.
Tem morajo biti
pripisane tudi strain –
pagine.
Poglavja morajo biti
1
Kazalo dijak
postavi kot drugo
poglavje.
19
klasificirana.
KAZALO IZDELAMO
ZADNJE !
TO VSEBUJE:
1.
KLASIFIKACIJO
2. NASLOVE
GLAVNIH IN
PODPOGLAVIJ,
TUDI NASLOVE
SKIC,
LITERATURO;
3. NAVEDENE
STRANI.
6. 7.
SINTETIČNI
MISELNI
VZOREC
Šesti zaporedni vsebinski
del naloge.
DRUGE PRILOGE IN
DOKUMENTACIJA
V njem dijak predstavi
zaznan temeljni
problem.
Dijak ga obravnava
slikovno in ga tudi
kratko opiše.
Miselni vzorec nujno
naslovi.
Lastna rokopisna
dokumentacija, ki
nastaja ob izdelavi
naloge.
1
Izdela se ga
ročno, lahko tudi
večbarvno.
Nikakor ga dijak ne
izrezuje s časopisov
ali revij.
Ta je zloţena in na
koncu speta k
celotnemu gradivu.
7. 8.
Pojmovnik ali
- SLOVAR
TUJK
Sedmi zaporedni vsebinski del naloge.
Nastane tako, da se
pojmi, ki so navedeni v
tezi in drugi, pomeni
dodatni pojmi in tujke iz
besedila zabeleţijo in
kratko razloţijo.
Kot vire in literature
razumemo:
- brano in
obravnavano besedilo,
- učbenik in
druga
pisna tiskana gradiva
(knjige, strokovne
članke, avtorizirane
1
Pomen pojmovnika
je v dojemanju in
obravnavanju
besedišča ter
bogatenju
besednega zaklada.
20
9.
Viri in
literatura
(Nujno jo je navesti !)
Osmi zaporedni vsebinski del naloge.
intervjuje, recenzije,
analitične strokovne
prispevke ipd.),
- elektronska
gradiva in vire,
- zvočno ali
slikovno dokumentacijo,
- učbenike, fil.
priročnike, repetitorije in
slovarje tujk ali slovarje;
Vire in literaturo
uporabljamo kot
vsebine – sestavine
strokovnega dela.
Predstavljajo in so
nujen predmet
seminrskega zapisa
in jih v navajanjih,
pomeni prepisih v
nalogo, citiramo -
zabeleţimo.
Predstavljajo
vsebino usmerjanja
in črpanja
dopolnitev naloge.
21
12.4 IZGLED / FORMA IN STANDARDI
SEMINARSKE NALOGE PRIMER: 1; Priloga 5
Zavedati se je, da je forma sestavina vsebine in ji daje oporo. Tako forma predstavlja del
vsebine in predstavlja avtorja na prvi dotip bralca in z njo se avtor besedila predstavi. Pri tem
opravilu se zavedajte vsebin, k iste jih spoznali pri predmetu Informatika.
Zap.
št.
VSEBINA FORMA IN POMEN OPOMBA
1. VELIKOST
ČRK
IN
PISAVA
VELIKOST ČRK
NASLOVNICE
12
TIMES NEW ROMAN ALI
ARIAL
(Obvezna uporaba pisave s šumniki !!!
)
IMEN in PRIIMKOV: 12
NASLOVA IN OBRAVNAVANEGA
BESEDILA 20
GLAVNIH NASLOVOV:
UPORABLJENE NAJ BODO VSE
VELIKE ČRKE:
- ZA NASLOV POGLAVJA:
VELIKOST: 18
- ZA PODPOGLAVJA:
VELIKOST 14;
- ZA PODNASLOVE V
PODPOGLAVJIH:
VELIKOST: 12
- VSE OSTALE MALE ČRKE
IN ODEBELJENE IMAJO
VELIKOST: 12;
RAZVIDNOST
2. SKICE IN
MISELNI
VZOREC
Izključno ROČNO,
SVINČNIK ALI SUHE BARVICE,
TUDI DRUGE RISARSKE – ROČNE
TEHNIKE
IZRAŢANJE:
- JASNO EKSPRESIVNOST,
- SINTETIZIRANJE
VSEBINE,
22
S SKICO izrazimo vsebino, ki je nismo
opisali ali razlagali !
Skice opremimo z naslovom in
številko, jih naslovimo in vnesemo v
poseben del kazala, strani paginiramo.
Dijak lahko izdela tudi več skic.
- PONAZARJANJE
DOJEMANJA IN
PODAJANJA NEPOPISANE
VSEBINE
3. ESTETSKOST
NALOGE
IZRAŢANJE LEPEGA,
SPOSOBNOST USTVARJANJA –
KREATIVNOST;
MOŢNOST KREIRANJA
LEPEGA, lastnega estetskega
dejanja;
4. ŠTEVILO
VRSTIC
NAJMANJ: 26 VRSTIC NA
STRAN
DO NAJVEČ: 28 VRSTIC NA
STRAN
Predstavlja:
NORMA ZAPISA, s tem je
določen obseg
5.
TIPKOPIS
Tako zapišemo
CELOTNO BESEDILO, RAZEN
OPREME MISELNEGA VZORCA; če
nam to tehnika računalniške opreme ne
dopušča;
PREDSTAVLJA NORMO
ZAPISA, BERLJIVOST IN
JASNOT ZAPISA
6.
PORAVNAVA
DVOSTRANSKA:
- LEVI ROB: 25 mm,
- DESNI ROB: 15 mm
RAZVIDNOST
Opomba:
Na računalniku nastavite
tabulatorje !!!
7. RAZMAK
VRSTIC
1,5 razmak med vrsticami je
obvezen !
RAZVIDNOST in morebitno
dopolnjevanje
8. BARVA Le ČRNA,
večbarvnost ali uporaba
svetlih , nečitljivih in
neprepoznavnih odtenkov ali
barv in listov je nedopustna !
SPLOŠNA IN ESTETSKA
RAZVIDNOST je zelo
priporočljiva !!!
9. JEZIK SLOVENSKI
Zaradi jasnosti izraţanja,
bogatenja izrazja v maternem
jeziku, dograjevanje
pojmovnega aparata,
poznavanja fil. vsebine v
slov. Jeziku in krepitev
sposobnosti mišljenja in
razumevanja v slov. jeziku.
23
Razvidnost pomena fil.
mišljenja v lastnem slov.
jeziku in dojemanje njegove
filozofske moči.
10. NAVAJANJA –
CITIRANJA
Skladno s SLOVENSKEM
PRAVOPISOM in navodili
citiranja.
Skladno z normami citiranja!
11. NAČINI
NAVAJANJA -
CITIRANJE IN
NJIHOVO
OZNAČEVANJE
1. V BESEDILU S
ŠTEVILKO V
SLEHERNEM PRIMERU
NAVAJANJA ALI
POVZENMANJA
2. OZNAČEVANJE STRANI
PO VIRU NA ISTI STRANI
KOT PODPIS
3. OZNAČEVANJE STRANI
PO VIRU NA KONCU
BESEDILA PO
ZAPOREDJU.
TO JE PRIPOROČLJIVO IN
NUJNO. KER GRE ZA
VAJO NA IZDELKU IN JE
NAMENJENO TUDI
VADENJU ZA IZDELAVO
MATURITETNE SEM.
NALOGE, JE OBVEZNO. S
TEM SMO POKAZALI
LASTNO VSEBINO IN
BESEDILA NISMO
AVTORSKO ZLORABILI.
12. VEZAVA SEMINARSKEGA
BESEDILA
ENOSTAVNA, s
tremi sponkami !
S SPENJAČEM NA LEVI
STRANI BESEDILA 3X
(NAMEN: DA GRADIVO
NE RAZPADE IN , da
OSTANE CELOTA); (Lahko
tudi špirala)
24
12.5 PRIPOROČLJIV ORIENTACIJSKI NAČRT
IZDELAVE SEMINARSKE NALOGE PRIM. 2; Pril. 6
FAZA
IZDEL
AVE
VSEBINA DELA POMEN ČASA
PRVA DOLOČITEV ALI IZBOR
BESEDILA,
1. samostojno ali v sodelovanju s
profesorjem; 2. premislimo o lastniţelji,
izrazimo lastno hotenje;
NAJKASNEJE DO KONCA
SEPTEMBRA
- ČIMPREJ!
DRUGA SEZNANJANJE Z
BESEDILOM
1. SEZNANITEV Z BESEDILOM
2. INDIVIDUALNA IZDELAVA
najprej splošnega in kasneje jasnega
NAČRTA !
Nujno!!!
KONEC SEPTEMBRA
Najkasneje:PRVI TEDEN OKTOBRA
(RAZLOG: PRAVOČASNA ODDAJA
NALOGE!)
TRETJA PRIPRAVA NA BRANJE
1. nujen je PREGLED
BESEDILA IN
2. KONZULTACIJA S
PROFESORJEM
KONCEPT
3. POSTAVITEV FORME SEM.
NALOGE NA RAČUNALNIKU
(ta nam olajša delo, saj si z njo
opredelimo formalna določila);
4. Ob branju pišemo zapise tudi
ročno
5. lahko si ustvarimo bazo gesel,
tan am omogoča vsebinsko
dojemanje rbanja in pisanja
besedila;
OKTOBER
Besedilo najprej prelistajmo.
Dalje, obseg razporedimo na enote. Te so
lahko razdeljene na poglavja ali po straneh.
Pri tem ne ustvarjajmo razporeditev prosto
po aritmetični delitvi besedila na strain.
Bodimo prilagodljivi in celote
obravnavajmo tekom branja vsebinsko.
Običajno avtorji iste vsebine obravnavajo v
istem poglavju ali podpoglavjih.
25
ČETRTA ŠTUDIJ BESEDILA IN
ZAČETNO PISANJE
SEMINARSKE NALOGE
1. BRANJE BESEDILA,
IZPISOVANJE,
2. OBLIKOVANJE MISLI NA
PAPIR ALI RAČUNALNIK
3. ZAJEMANJE VSEBIN – BISTEV
IN IZDELAVA SKIC
OKTOBER IN NOVEMBER
RAZJASNITEV VSEBINE,
TERMINOLOGIJE IN POSVET Z
MENTORJEM!
PETA PISANJE NALOGE
PISANJE CELOTE BESEDILA IN
ZAKLJUČEK PISANJA naj poteka
zaporedno.
NOVEMBER
ŠESTA STROKOVNI PREMISLEK
KRATEK ODMOR CCA TEDE
DNI ZA PREMIŠLJEVANJE
LE NEKAJ (2-3 ) DNI!
To je čas za strokovni premislek ali posvet.
Nikakor tega časa ne smemo razumeti kot
odmora, ki ga cenimo preveč.
SEDMA PREGLED BESEDILA –
REVIDIRANJE
DOPOLNJEVANJE BESEDILA,
MISLI IN PISANJE ZAKLJUČKA
1. OBLIKOVANJE
BESEDILA, SKICE IPD.
2. JEZIKOVNI PREGLED
3. DODAMO SPISEK
LITERATURE
NOVEMBER
Ta faza naj poteka zgoščeno,dovolj zbrano –
koncentracija naj prevladuje. Pri njej
nadzorujemo lastne ugotovitve in izraţeno
vsebino. Vse poteka miselno nadzorovano.
Urejamo tudi jezik.
OSMA PRIPRAVA IN
ODDAJA
SEMINARSKE
NALOGE
- . TISKANJE BESEDILA IN
KONEC NOVEMBRA, ZAČETEK
DECEMBRA
26
BRANJE NATISKANEGA
BESEDILA
(( POMEMBNO: TOOPRAVIMO
PRAVOČASNO, DA NAM NE
ZMANJKA BARVE ALI PAPIRJA
2. DIJAK ZA NASLOVNICO IN
PRED KAZALO PRILOŢI – VPNE -
TUDI OCENJEVALNI LIST
SEMINARSKE NALOGE
DEVETA ODDAJA NALOGE,
skladno z dogovorjenim
rokom.
PRAVOČASNO !
27
12.6 KRITERIJI OCENJEVANJA Priloga 7
1 KRITERIJI OCENJEVANJA SEMINARSKE NALOGE
( DIJAK TAKOJ ZA NASLOVNICO PRILOŢI Z OSEBNIMI PODATKI IZPOLNJEN IN S KONZULTACIJE
PODPISAN OCENJEVALNI LIST SEMINARSKE. NALOGE. NA KONCU NALOGE KOT
DOKUMENTACIJO PRILOŢI TUDI DRUGE OSEBNE KONCEPTNE LISTE. OZNAČENI SO V KAZALU. )
OCENJEVALNI LIST SEM. NALOGE,
ŠL: 2011/ 2012
(ime in priimek; izpiši ročno in tiskano s kulijem ali nalivnikom !)
NASLOV SEMINARSKE NALOGE (izpiši ročno in tiskano s kulijem ali
nalivnikom):
ODDANO DNE: OCENJENO DNE: VRNJENO
DIJAKU/INJI DNE:
OD 0 DO 30- (TRIDESET točk); NALOGE SO OCENJEVANE KUMULATIVNO.
ZBRANO ŠT. TOČK: ...........; OCENA: ...................
OCENA:
0-16=1 (nzd) ; 17-19=2(zad); 20-22=3(dobro); 23-25=4(pdb); 26-30=5(odl);
1. OCENA FORMALNEGA DELA SEM. NALOGE
ZAP.
ŠT.
KRI
TER
IJA
KRITERIJ
KRATKA, ČE JE
NUJNO, le v pojmih
zapisana
UGOTOVITEV
ŠT. TOČK
0 , 1 ALI 2
OPO
MBE
:
1.1 PRAVOČASNOST
ODDAJE IN IZDELAVE
NALOGE
NE DA 0 ali 1
28
1.2 SPLOŠEN IZGLED
NALOGE
(ESTETSKOST – VIDEZ)
NE DA 0 ali 1
1.3 OBISK KONZULTACIJE
Z IZBRANO
LITERATURO in
S PRIPRAVLJENO
TEZO
NE DA 0 ali 2
DATUM OBISKA
KONZULTACIJE IN PODPIS
DIJAKA IN MENTORJA (VELJA
LE ORIGINAL)
2. OCENA VSEBINE SEMINARSKE NALOGE
ZAP.
ŠT.
KRITE
RIJA
KRITERIJ UGOTOVITEV O
SEGMENTU NALOGE ŠT.
TOČK: OPO
MBE
2.1 1.PREPOZNANO
UVODNO
NAPOVEDOVANJE IN
RAZMEVANJE
VSEBINE
2. aktualizacija problema;
3. . Jasna predstavitev
problema; TEZA:
NE
ZADOVOLJIVA
KVALITETNA
0,
1,
2 ali
3
2.2 1. POGLOBLJENOST v
besedilo
2. Uvid v celoto besedila
in IZPOSTAVITEV
OBRAVNAVANEGA
problema;
NE
ZADOVOLJIVA
KVALITETNA
0,
1 ali
2
2.3 Razvidnost poznavanja
ustrezne
NE 0,
29
izbrane TEMELJNE
(primarne) in
druge NAVEDENE
(sekundarne) literature
je relevantna;
ZADOVOLJIVA
KVALITETNA
1,
2 ali
3
2.4 Zgradba naloge in njene
TEHNIČNE sestavine:
1.Uvod, obstaja,
2. Jedro: obstaja,
3. Sklep:obstaja,
4. Smiselnost razčlenjanja
vsebine
v jedru, tudi besedila v
odstavke,
5. formalna koherentnost
besedila,
6.SPLOŠNA jasna
vsebinska napisanost
CELOTNEGA besedila;
7. Skice, miselni vzorci
8. USTREZNOST
VEZAVE
NE
ZADOVOLJIVA
KVALITETNA
0,
1,
2 ali
3
2.5 VSEBINA
1. Sledljivost vsebine,
2. Opredeljenost pojmov v besedilu IN
NJIHOVO
OBRAVNAVANJE,
RAZLAGANJE,
analiziranje in
povezovanje
NALOGA VSEBINSKO
NE IZPOLNJUJE
OSNOVNIH ZAHTEV ,
DIJAK VSEBINE NE POZNA
ALI JO LE DELNO
RAZUME
TEMELJNO VSEBINSKO
ZADOVOLJIVA NALOGA
KVALITETNA NALOGA, KI
BI SMELA BITI ŠE
DOGRAJEVANA
0,
1,
30
3. Analiza PRIMEROV IN POJMOV
4. in njihova uporaba v
nalogi TER SKLEPU
BESEDILA JE
RELEVANTNA;
5. KRITIČNO
OBRAVNAVANJE
VSEBINE S
PODAJANJEM IN
NAKAZOVANJEM
VSEBINE,
opredelitvijo
PROBLEMA ali
PROCESA
6. NADGRAJEVANJE
VSEBINE IN
PRIMERA Z
LASTNIMI
PREMISLEKI IN
MNENJI;
7. Naznačene in vidne
so lastne logične
rešitve.
(IZDELANA JE VSEBINSKO
LE DELNO)
KVALITETNA NALOGA
(smiselna in jasno izraţena
vsebina, navezana na
obravnavano besedilo
8poznavanje besedila);
ZELO KVALITETNA
NALOGA, PRI BRANJU JE
AVTOR BESEDILO
RAZUMEL IN KRITIČNO
OBRAVNAVAL VSEBINO in
PRIMERE
IN JE v BESEDILU
RAZVIDNO
IZOSTRENO TUDI
LASTNO
ARGUMENTIRANO
MNENJE;
2,
3,
4,
5 ali
6
2.6 1.Argumentacija
postavljene teze in
primerov, razvidnost v
sklepu;
2Llastna utemeljenost
sklepov v povezavi s tezo;
NE
ZADOVOLJIVA
KVALITETNA
0,
1,
2 ali 3
2.7 Primeri:
1. Navajanje dveh
primerov iz obravnavane
NE
ZADOVOLJIVA
0,
1,
31
literature,
2. Ilustrativnost primerov
iz lastne prakse ali
domišljana,
3. Miselna izpeljivost
primerov;
KVALITETNA
2 ali
3
2.8 Zakl. Izgled in
formalizacija izdelka
/predloţene naloge:
1. Število strani
besedila:
2. besed:
3. Oblika:
4. Razvidnost citiranja:
5. Seznam literature:
6. Slovar ali pojmovnik
NE
ZADOVOLJIVA
KVALITETNA
0,
1,
2 ali
3
PODPIS OCENJEVALCA, MENTORJA: ......................................
32
12.7 Šola:
PRIMER: 3; Priloga 8
NAVODILA PRIPRAVE PISANJA ESEJEV
IN KRITERIJI OCENJEVANJA
Smiselno uporabljajo iz Kriterijev ocenjevanja seminarskih nalog. POMEMBNO:
IZVOD KRITERIJEV (celotno prilogo: 1/6) OCENJEVANJA ESEJEV DIJAK/INJA
PRIOŢI PRVEMU ODDANEMU ESEJU. Uporablja se za oba sklopa pisanja esejev.
OBSEG ESEJEV: 900 DO 1000 besed. Dijak na oddanem eseju zapiše število besed.
Priimek in ime dijaka / inje: …………………………………razred: …………………..
Prvi esej: …………………………………… ……datum pisanja: ……………………
Drugi esej: …………………………………………datum pisanja:………..…………..
Pomembno:
DIJAK OB VSAKEM PISANJU PREDLOŽI TUDI DOMA PRIPRAVLJENE ROKOPISNO
NAPISANE ESEJE. NASLOV DOMAČEGA IZDELKA JE ZABELEŽEN V Izboru filozofskih
besedil. PISANJE ESEJA TRAJA DVE(2) ŠOLSKI URI. Podrobne informacije o pisanju vsebine
in zgradbi pisanja eseja bomo obravnavali naknadno.
Kriteriji in ocene:
Oceno esejev dijak pridobi kot seštevek točk dveh, v šoli pisanih esejev. Esej
vrednotimo po posameznih sklopih. Razponi točkovanja posameznih segmentov eseja
so opredeljeni z vrednostmi: 0 , 1, 2, ali 3 točkami. Oddaja rokopuisno zapisanega
eseja prinese 05 (pet) točk.
Eseja skupaj, vključno z oddanimi domačimi izdelki štejeta največ 79 točk.
Posamezen esej šteje največ 37 in 42 točk. Manjkajoči v šoli pisan esej šteje tudi po
dopolnilnem roku 0 (nič) točk.
Eseji so TOČKOVANI SPROTNO in z ustno analizo in razpravo v razredu ob vrnitvi
obravnavani..
33
Z oceno sta definirana in vpisana v redovalnico ovrednotena oba eseja, po tistem, ko sta
točkovana in ko so roki za njihovo pisanje potekli.
Pogoj ocenjevanja posameznega eseja je tudi oddana in priloţena domača naloga. Esejske
domače naloge (vaje) se pišejo izključno rokopisno. Odda jih dijak na dan in ob času
pisanja šolskega eseja in predstavljajo sestavni del celotne vsebine in ocene in s tem
izkazujejo zaključenost poglavja.
Zaključna ocenjevalna lestvica in ocena, (ki se vnese v redovalnico).
-- od 0 - 40 točk = 1(nezadostno);
-- od 41 - 50 točk = 2 (zadostno);
- - od 51 - 60 točk = 3 (dobro);
- - od 61 - 70 točk = 4 (pravdobro);
-- od 71 - 79 točk = 5 (odlično);
OCENJENO DNE: …………………… SKUPNA OCENA: PODPIS
OCENJEVALCA
34
ŠOLA: Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Priimek in ime dijaka
/ inje:
………………………
razred: …………
datum pisanja:
……………………
KRITERIJI:
PRVI ESEJ:
ANTIČNA FILOZOFIJA: AVTOR:
……………………………………………..
NASLOV: ……………………………………
……………………………………………………..
TOČKOVANJE, skupaj do 37 točk:
Opomba:
1.RAZMEVANJE VSEBINE IN aktualizacija
problema; 0, 1, 2, 3;
3. Jasna predstavitev problema eseja in
izpostavljena TEZA, ki je sledljiva tudi v
sklepu eseja.
0, 1, 2, 3;
5. Poglobljenost uvida v celoto eseja in
obravnavanje problema, izpostavljenega v
tezi;
0, 1, 2, 3;
7. Razvidnost poznavanja ustrezne TEMELJNE
literature in sklicevanje – citiranje, navajanje
nanjo;
0, 1, 2, 3;
8. Sledljivost vsebini, opredeljenost pojmov v
besedilu, Analiza pojmov in njihova uporaba
v eseju - nalogi;
0, 1, 2, 3;
10. Argumentacija in premislek o tezi in
navedenih primerih, njihova, razvidnost in
prepoznavnost v sklepu;
0, 1, 2, 3;
11. Utemeljenost in logična izpeljivost vsebine in
obravnavanega v sklepu;
Navajanje primerov iz obravnavane literature,
0, 1, 2, 3;
13. Ilustrativnost primerov iz lastne prakse in
njihova miselna vkomponiranost v esej (kot
ilustracija eseja).
14. KVALITETA rabe jezika
15. PRILOŢENOST DVEH ESEJEV
0, 1, 2, 3;
0, 1, 2, 3;
0, 5, 10, ---
Seštevek točk
posameznega eseja
SEŠTEVEK TOČK ESEJA
35
ŠOLA: Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Priimek in ime
dijaka / inje:
………………………
razred: …………
datum pisanja:
……………………
KRITERIJI:
DRUGI ESEJ:
NOVOVEŠKA IN SODOBNA
FILOZOFIJA: AVTOR:
……………………………………………..
NASLOV: ……………………………………
……………………………………………………..
TOČKOVANJE, skupaj do 37 točk:
Opomba:
1.RAZMEVANJE VSEBINE IN aktualizacija
problema; 0, 1, 2, 3;
3. Jasna predstavitev problema eseja in
izpostavljena TEZA, ki je sledljiva tudi v
sklepu eseja.
0, 1, 2, 3;
5. Poglobljenost uvida v celoto eseja in
obravnavanje problema, izpostavljenega v
tezi;
0, 1, 2, 3;
7. Razvidnost poznavanja ustrezne TEMELJNE
literature in sklicevanje – citiranje, navajanje
nanjo;
0, 1, 2, 3;
8. Sledljivost vsebini, opredeljenost pojmov v
besedilu, Analiza pojmov in njihova uporaba
v eseju - nalogi;
0, 1, 2, 3;
10. Argumentacija in premislek o tezi in
navedenih primerih, njihova, razvidnost in
prepoznavnost v sklepu;
0, 1, 2, 3;
11. Utemeljenost in logična izpeljivost vsebine in
obravnavanega v sklepu;
Navajanje primerov iz obravnavane literature,
0, 1, 2, 3;
13. Ilustrativnost primerov iz lastne prakse in
njihova miselna vkomponiranost v esej (kot
ilustracija eseja).
14. KVALITETA rabe jezika
15. PRILOŢENOST DVEH ESEJEV
0, 1, 2, 3;
0, 1, 2, 3;
0, 5, 10, ---
Seštevek točk
posameznega eseja
SEŠTEVEK TOČK ESEJA
36
PRIMER: 4; Priloga 9
12.8 IZGLED IN KRITERIJI OCENEVANJA
TESTA - LOGIKA IN METODOLOGIJA
(PRIMER PRVE STRANI TESTA)
Število doseţenih točk: ( ) Ocena: ( )
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
DIJAKINJA, DIJAK:
……………………………………………………………………………………………………………………………………
(velike tiskane črke) ( priimek in ime )
ŠOLA , OZNAČI S KRATICAMI (zapiši velike tiskane črke):
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………
RAZRED (OBKROŢI - ) : A, B, C, D, E, F, G, H;
Datum PISANJA: ………………………………… Datum PREGLEDA: ………………………………. (IZPOLNI DIJAK) (IZPOLNI UČITELJ)
KRITERIJI doseganja točk in ocen TESTA IZ LOGIKE:
število točk: 0 - 09 10 – 12 13 -15 16 - 18 19 - 21 Opom
ba:
ocena: Nezadost
no (1)
Zadostno
(2)
Dobro
(3)
Pravdobro
(4)
Odlično
(5)
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE TESTA (so predstavljena iz testa) :
FORMALNI DEL NAVODIL:
37
Pišite čitljivo in izključno s kulijem ali nalivnikom; dovoljena je modra, črna ali zelena barva.
Izpolnite rubrike: šola s kraticami šole, razred- rubriko le obkroţite, zapišite z velikimi –
prepoznavnimi tiskanimi črkami priimek in ime, enako tudi datum pisanja testa.
Na koncu testa izdelek podpišite.
Popravljajte tako, da se more razpoznati napačen in vaš popravljen odgovor POVSEM
JASNO.
Odgovorov, za katere menite, da so napačni ne brišite z belilom ali laki, jasno ga le najmanj
trikrat
prečrtajte z istim pisalom, kot rešujete test.
Test je sestavljen iz 20. vprašanj, pri katerih je moţno zbrati 21 točk.Točkovanje testa je bilo
razloţeno na pripravah in ponavljanju.
VSEBINSKI DEL NAVODIL:
Vprašanja preberite počasi in temeljito. Upoštevajte navodila povsod tam, kjer so ob nalogi dodatno zabeleţena. Z navodili doseţete temeljitejše razumevanje zastavljene naloge.
Odgovarjajte le na zastavljeni del vprašanj; z nepotrebnim dodatnim odgovarjanjem in dodatnimi informacijami vsebine
odgovora ne obremenjujte.
Odgovori naj bodo smiselni in jasni – enoznačni, vezani le na vsebino, naj bodo nedvoumno zapisani v besedi ali simbolih,
enako tudi narisani ali izraţeni - povedani v stavku. Vsi prikazi morajo biti zapisani - označeni z jasnimi, logiškimi simboli, kot terja naloga.
Če na vprašanje odgovora ne znate, potem ga preskočite in nadaljujte z naslednjim odgovarjanjem. Na koncu se vrnite na neodgovorjena vprašanja in jih skušajte rešiti.
Pojasnila med pisanjem testa nudi le učitelj. VELIKO USPEHA.
38
12.9 KRITERIJI USTNEGA PREVERJANJA:
ODLIČNA OCENA: zastavljen problem dijak/inja razume natančno, zna ga razloţiti in
povezati s prebranim in interpretiranim avtorjevim besedilom, zastavi si vprašanje in ga
uspe postaviti tudi z drugega izhodišča, odpira o problemu primerljive, tudi druge, lahko
alternativne in kritične vsebine in razmišljanja vzročno-posledično; vodi z učiteljem dialog in
navaja argumente za svojo trditev; jezikovno je dialog bogat. Terminologija je relevantna,
obvladana.
Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so sproti izdelane.Dijak ob preverjanju predloţi zvezek.
PRAVDOBRA OCENA: problem dijak/inja delno razume, obravnavanega besedila in
njegove interpretacije ne pozna najbolje, razlaga problema je splošna, meji na površno –
nedosledna, celoto obravnavanega besedila pozna le interpretiranje v širši kontekst je slabše,
zaključka sam dijak/inja ne naredi; jezikovno je dialog lahko zelo bogat. Terminologija je
delno obvladana.
Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so sproti izdelane. Dijak ob preverjanju predloţi zvezek.
OCENA DOBRO: Dijak pozna besedilo s pomanjkljivostmi, pozna učiteljevo
interpretacijo in si z zapiskov lahko pomaga, poznavanje podrobnosti in soodvisnosti je
pomanjkljivo in s tem interpretativne in miselne sinteze ne dosega. Jezikovno je dialog
okrnjen, nedosledno je izraţanje misli in enako pomanjkljiv je tudi sklep. Jezikovno je dialog
šibek. Terminologija in besedje nista obvladana.
Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so delno – skromno izdelane, ne manjkajo. Dijak ob
preverjanju predloţi zvezek.
ZADOSTNA OCENA: Besedila dijak ne pozna, lastni zapiski so pomanjkljivi do mere, ko
si z njimi ne more pomagati. Delno je dijaku/inji je prisotnih v vedenju le nekaj beţnih
vsebin, problem s teţavo in delno razume, ga delno ugotovi, tudi zgreši; dijaka/injo je nujno
ob razmišljanju in vodenju dialoga usmerjati, mu nuditi pomoč pri navezovanju na
zastavljeno vprašanje in usmerjati terminološke elemente. Jezik je skromen, nedorečen in
misel ne odseva odgovarjanja in vsebine ter problema dovolj jasno. Terminologija ni predmet
dialoga.
Zvezek dijak ima in je delno urejen, naloge so delno izdelane. Dijak ob preverjanju predloţi
zvezek.
NEZADOSTNA OCENA: Obravnavanega besedila in šolskih interpretacij dijak ne pozna,
problema ne razume in ga ne zna razloţiti, jezik dialoga je skromen, dialoga ni moţno
vzpostaviti, terminologija ne ustrezna vsebini in problema dialoga, izpostavlja neterjane in
nedoločene probleme, ki se jih spominsko loteva - navaja a so ti izven konteksta, jezik
siromaši, sinteze na podlagi zastavljenega problema ni relevantna. Terminologija ni predmet
dialoga. Vsebine preteţno ne pozna, tudi lahko pove, da: “ nezna ali da ni pripravljen”, celo,
da ne bo odgovarjal”.
Dijak ob preverjanju predloţi zvezek. Če zvezka ni - nima ali je pomanjkljiv ali neurejen, če
nalog dijak preteţno nima, kljub temu sme odgovarjati.
39
Pomembno:
Ustno preverjanje je lahko napovedano. Datumski spisek se izdela v začetku polletja.
Dijak, ki rok zamudi bo preverjan brez napovedi. Za pravočasno napovedano ustno
preverjanje skrbijo dijaki individualno.
Popravljanje ocen: popravljanje ustnih in pisnih ocen se izvede skladno z drţavnim in
šolskim pravilnikom.
Vsa gradiva, ki jih dijak prejme, so njegova last in jih ima hranjena v zvezku. Zato
priporočam, da si dijaki organizirajo dodatno mapo v katero zlagajo zvezek in druge vsebine.
12.9 KONZULTACIJE ZA DIJAKE IN STARŠE
Konzultacija -e ţ (a): predstavljajo za dijake pomemben dogodek
– razgovor o VSEBINI, dilemah, stroki, kontraverznosti vsebin
ipd.
1. Na njih dijaki dobijo informacije o literaturi,
2. Tudi o NEPOSREDNI VSEBINSKI PRIPRAVI IN SUGESTIJAH, O
LITERATURI IN IZDELAVI sem. naloge in
3. PRIPRAVI IN IZVEDBI USTNEGA NASTOPA,
4. O načinu učenja pri predmetu in drugem strokovnem delu s področja filozofije.
5. KONZULTACIJE vselej predstavljajo strokovni pogovor o problemu in vsebini
predmeta.
6. V POSEBNIH PRIMERIH PREDSTAVLJAJO KONZULTACIJE TUDI
OCENJEVANJE – DIALOG, vselej v navzočnosti tudi dveh dijakov iz razreda ali
prisotnosti staršev.
Vabljen, vabljeni,
TE POTEKAJO ZA DIJAKE: ………………………
GOVORILNE URE ZA STARŠE POTEKAJO ISTOČASNO, kot konzultacije za dijake.
Recommended