View
5
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
1. sklop: V ŠOLI
Čas: 20 dni
1. dan
2. dan
3. dan
4. dan
5. dan
SPO
Ogled učbenikov,
delovnega zvezka in
berila
Kdo sem
Moj najljubši predmet
Jaz šolar – DZ 1/6, 7
SLJ
Pravljica - po lastnem
izboru
(2 uri)
Piktogrami v DZ
Berem sličice – DZ 1/8, 9
Poslušam – DZ 1/13
Predstavim se – DZ 1/14,
15
Pogovarjamo se vljudno –
U/6, 7
Pozdravi – U/6, 7
Igra vlog
MAT
Igra: Igramo se
Opazujem (razlike) – U/6
Iščem razlike –DZ 1/9,10,
11, 12
Opazujem (barve) – U/6
Barve – DZ 1/16, 17
ŠVZ
Elementarne igre
Elementarne igre
Izštevanke
LVZ
Slikanje: Opazovanje in
poimenovanje barv
(2 uri)
GVZ
Ustvarjanje: Izštevanke
Izštevanka: En, ten, tenera
6. dan
7. dan
8. dan
9. dan
10. dan
SPO
Podobni, a različni – U/8
V šoli – U/6, 7
Vsaka igra ima pravila –
U/9
Kaj je prav in kaj narobe?
– DZ 1/19
SLJ
Pravljica: Muca
Copatarica – B/56, 57
(2 uri)
Tikanje/vikanje - igra
vlog
Ogovori oseb – U/6, 7
Igra vlog
Orientacija na telesu –
poslušanje navodil
Levo in desno, zgoraj in
spodaj – DZ 1/22
MAT
Barve – DZ 1/18
Veliko in majhno – U/6,7
Veliko in majhno –
DZ 1/20, 21
Dolgo in kratko – U/6, 7
ŠVZ
Igre s padalom
Elementarne igre
Vrste hoje
LVZ
Risanje: Črta in pika
(točka in linija)
(2 uri)
GVZ
Radi pojemo
Pesem: Tri luţe
11. dan
12. dan
13. dan
14. dan
15. dan
SPO
Naša šola – DZ 1/24
Šolski prostori in delavci
v šoli
Naša šola – U/11, DZ
1/24
V šoli se orientiram
Kako se počutim ?–
U/10
Naš mali projekt: Naša
hišica počutja – U/13
SLJ
Pravljica: Ţabji kralj –
B/20, 21
(2 uri)
Prošnja, zahvala - igra
vlog
Pišem – DZ 1/27
(drţa telesa pri pisanju,
drţa pisala)
Vodoravna črta – DZ 1/28
(predopismenjevalne vaje)
Vodoravna črta – DZ 1/29
(predopismenjevalne vaje)
MAT
Dolgo in kratko –
DZ 1/23
Visoko in nizko – U/7,
DZ 1/25
Reši, saj zmoreš –
DZ 1/26
Urejam – U/8
Kje je? (znotraj, zunaj,
na robu) – U/9
Znotraj – zunaj - na robu –
DZ 1/30
ŠVZ
Igre v naravi
Spoznajmo telovadnico
Hoja in tek
LVZ
Oblikovanje v
tridimenzionalnem
prostoru: Izdelava hišice
počutja – DZ 1/78
(2 uri)
GVZ
Pesem: Lisička je prav
zvita zver
Pesem: Ko si srečen
16. dan
17. dan
18. dan
19. dan
20. dan
SPO
V šoli – U/6, 7
Naš razred – urejanje,
razvrščanje
Okolica šole –
opazovalni sprehod
Spoznali smo – U/12
SLJ
Pravljica: Sneguljčica -
B/38, 39
(2 uri)
Navpična črta – DZ 1/32
(predopismenjevalne vaje)
Navpična črta –
DZ 1/33
(predopismenjevalne
vaje)
Berem piktograme –
DZ 1/34
Vljudni smo – U/8
Zvoki v šoli
Spoznali smo – U/9
MAT
Kje je? (nad, pod,
zgoraj, spodaj) – U/10
Nad in pod – DZ 1/31
Kje je? (levo, desno)
– U/10
Levo in desno –
DZ 1/35
Reši, saj zmoreš – U/11
Potujem – U/12, 13
Potujem po labirintu –
DZ 1/36
ŠVZ
Zibanje na blazinah
Igre na igrišču
Okrog ovir
LVZ
Risanje: Črta in barvna
ploskev
(2 uri)
GVZ
Ploskamo, trkamo,
topotamo
Pesem: Abraham ma
sedem sinov
Ustvarjanje, izvajanje:
Raziskujemo in igramo na
zvočila okrog nas
5
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 1.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji SLJ: Pridobivajo si zaupanje do novega okolja ter razvijajo pripravljenost za pogovarjanje s
sošolci, učiteljem in ostalimi sogovorci. Poslušajo umetnostno besedilo in ga
poustvarjajo.
MAT: Preko igre predstavijo svoje predznanje.
ŠVZ: Ob igri se sprostijo in razvedrijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
ŠVZ
rutka, zbirka iger
MAT
SLJ
glede na dejavnost
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Sprejmemo učence in starše. Ob sprejemu se z njimi priloţnostno pogovarjamo.
Učence povabimo, naj se usedejo v krog.
Predstavimo se. Tudi učenci se predstavijo.
Vodimo pogovor o njihovem prihodu v šolo, o počutju, počitnicah …
II. dejavnost
Preberemo/odigramo (z lutkami) umetnostno besedilo z ustrezno vsebino - po lastnem
izboru.
Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.
Predstavimo ideje za poustvarjanje - likovno ustvarjanje.
Razstavimo izdelke.
III. dejavnost
Igra: Igramo se
Vodimo igro. Učenci izvajajo dejavnosti po navodilih.
- Počepnite/poskočite vsi, ki imate rdeče majice (dolge hlače, kratke lase, rumene rutice …).
- Pokaţite tri prste (en prst, pet prstov, toliko prstov, kot ste stari …).
- Roko poloţite na glavo (sosedu na ramo, na koleno …).
Elementarne igre - glej zbirko iger
- Zvijanje polţka
- Mačka in mi
- Gnilo jajce
6
Opomba: Prvi dan organiziramo na način, kot je v navadi na šoli.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pravljica – po lastnem izboru; poslušanje in poustvarjanje
umetnostnega besedila
1.,2.
MAT Igra: Igramo se 1.
ŠVZ Elementarne igre 1.
LVZ
GVZ
7
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 2.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SPO: Ogledajo si berilo, učbenike in delovni zvezek. Primerjajo jih med seboj.
SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami.
MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo predmete (delovni zvezek, učbenik). Poimenujejo in
opišejo podobnosti in razlike med konkretnimi predmeti in na slikovnem gradivu.
SLJ, GVZ: Ritmično izrekajo izštevanke. Spremljajo izreko z lastnimi glasbili.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
učbeniki SLJ, SPO,
MAT, DZ 1 in
berilo
MAT
U/6, DZ 1/10, 11,
12, različni
predmeti
GVZ
B/10
SLJ
maskoti Lili in Bine,
DZ 1/8, 9
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Prosimo dva učenca, naj prineseta svoji torbici.
Torbici si ogledamo in ju primerjamo.
Ogledamo si šolske potrebščine in jih poimenujemo (brez učbenikov in DZ).
Igra: Predvidevanje
Učence pozovemo, naj predvidevajo, katero šolsko potrebščino lahko potegnemo iz torbice.
Prvi učenec potegne šolsko potrebščino iz svoje torbice, npr.: puščico. Predmet
poimenujemo, povemo, kdaj in za kaj ga uporabljamo.
Nato poišče drugi učenec v svoji torbici podobno šolsko potrebščino (puščico).
Oba predmeta opišemo in ju primerjamo. Povemo, kaj imata skupnega in v čem se
razlikujeta.
II. dejavnost
Učencem naročimo, naj se usedejo vsak v svojo klop. Na mizo poloţijo učbenike za SLO,
SPO in MAT.
Ogledamo si zunanjost učbenikov. Povedo, v čem so si podobni in v čem se razlikujejo.
Prelistamo vsak učbenik. Ugotovimo, katera junaka nas bosta spremljala skozi šolsko leto.
Pokaţemo maskoti Lili in Bineta.
8
Dogovorimo se: Z učbeniki ravnamo lepo, pazimo, kako jih listamo, vanje ne pišemo,
pospravimo jih na dogovorjeno mesto ...
Naročimo, naj pripravijo DZ in puščice z barvicami.
Ogledamo si zunanjost in notranjost DZ 1.
Dogovorimo se: V DZ pišemo, rišemo, rešujemo naloge ...
DZ 1 - Kaj pomenijo piktogrami?
Ogledamo si piktograme in povemo, kaj pomenijo.
III. dejavnost
DZ 1, str. 8
Povabimo učence, naj poiščejo piktograme na strani 8. Preberejo piktograme in povedo, kaj
pomenijo.
Preberemo naslov in navodilo.
Vodimo usmerjeno branje sličic, npr.:
Poimenujte sličice, ki so pobarvane.
Poimenujte nepobarvane sličice.
Kako bi z eno besedo poimenovali vse predmete, ki so narisani na tej strani?
Naročimo, naj natančno poslušajo navodilo in po vsakem navodilu opravijo nalogo.
Navodila:
- Pobarvajte škarje z modro barvo.
- Zvezek pobarvajte z rumeno barvo.
- Pobarvajte svinčnik z zeleno barvo.
- Z različnimi barvami pobarvajte flomastre.
- Barvne svinčnike pobarvajte z različnimi barvami.
- Z rdečo barvo pobarvajte šilček.
- Pobarvajte čopič s črno barvo.
- Poimenujte šolske potrebščine, ki niso pobarvane.
Preverimo pravilnost rešitve. Vodimo pogovor o šolskih potrebščinah, npr.: za kaj jih
uporabljamo, kako ravnamo z njimi ...
DZ 1, str. 9 - lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/vzorci/vzorci Zgornja naloga
Preberemo piktogram in navodilo.
Učenci poimenujejo predmete na prvi sliki, nato še na drugi.
Povedo, kateri predmeti so na obeh slikah in jih obkroţijo.
Preverimo pravilnost rešitev. Vodimo pogovor o opravljeni nalogi, npr.: Ali vse sličice
prikazujejo šolske potrebščine? Katere ne?
Spodnja naloga
Preberemo piktograma in navodilo.
Učenci poimenujejo predmete na prvi sliki, nato še na drugi.
Povedo, katerih predmetov ni na obeh slikah in jih prečrtajo.
Preverimo pravilnost rešitev. Vodimo pogovor o opravljeni nalogi, npr.: Ali vse sličice
prikazujejo šolske potrebščine? Katere ne?
IV. dejavnost
Uvodna motivacija
Z izštevanko določimo enega izmed otrok, ki odide iz razreda, na sebi spremeni tri stvari in
se vrne.
Učenci ugotovijo, kaj je na njem spremenjeno, npr.: zavihana hlačnica, brez copat, speti
lasje ...
Vodimo pogovor o izštevankah, npr.: kaj so izštevanke, zakaj jih otroci uporabljajo ...
9
Poslušanje in izrekanje izštevank
- Berilo, str. 10
Preberemo izštevanko brez slikopisa.
Ogledamo si zapis izštevanke s slikopisom. Povemo, da se oblika zapisa imenuje slikopis.
Preberemo izštevanko s slikopisom tako, da s prstom kaţemo na sličice.
Povabimo učence, da preberejo izštevanko in kaţejo s prstom.
- Izštevanke, ki jih poznajo, skupaj izrekamo, npr.: Pika nogavička, En kovač ...
Spremljanje ob izvajanju izštevank
Učenci za učiteljem ponavljajo izštevanko An ban pet podgan z dodanimi gibi.
Primer:
I - plosk
D- udarec z dlanjo po desni nogi
L- udarec z dlanjo po levi nogi
DL- udarec z dlanema hkrati po obeh nogah
AN BAN PET POD-GAN, ŠTIRI MIŠI V UH ME PIŠI VIJA VAJA VEN
I I D L D I I D L D I I DL
Ustvarjanje - zvočna improvizacija ob izvajanju izštevank
Učenci se razdelijo v tri skupine. Vsaka skupina izvaja svojo izštevanko in ob izrekanju
dodaja še gibe. Na koncu se predstavijo.
1. skupina: An ban s ploskanjem
2. skupina: Pika nogavička s topotanjem po kolenih
3. skupina: En kovač z udarjanjem pest ob pest
V. dejavnost
Igra: Opazujemo in iščemo razlike
Učenci se posedejo v krog.
Z izštevanko izštejemo dva otroka, ki ju povabimo pred tablo.
Ogledamo si njune šolske copate. Učenci ugotavljajo, v čem se copati razlikujejo in v čem
so si podobni.
Pozovemo dečka in deklico, ki imata različni dolţini in barvi las. Ugotavljajo, v čem se
otroka razlikujeta (spol, dolţina, barva las, oči, obleka, višina...).
Učbenik MAT, str. 6, prva slika
Učenci si ogledajo sliko.
Poimenujejo predmete, osebe in rastline.
S pomočjo vprašanj ugotavljajo podobnosti in razlike med osebami, predmeti in rastlinami,
npr.: V čem sta si drevesi podobni? V čem se drevesi razlikujeta? …
DZ 1, str. 10
Učenci si ogledajo zgornjo in spodnjo sliko.
Ugotovijo, da sliki nista popolnoma enaki.
Poiščejo razlike in jih obkroţijo na spodnji sliki.
Preverimo pravilnost rešitev.
DZ 1, str. 11
Učenci si ogledajo zgornjo in spodnjo sliko.
Ugotovijo, da sliki nista popolnoma enaki.
Poiščejo razlike in jih označijo na spodnji sliki.
Preverimo pravilnost rešitev.
DZ 1, str 12
Učenci si ogledajo sliko.
10
Poimenujejo osebe, ţivali in predmete na sliki.
Na spodnji sliki prepoznajo ţivali in predmete ter jih poimenujejo.
Pobarvajo ţivali in predmete na spodnji sliki tako, kot so pobarvani na zgornji sliki.
Preverimo pravilnost rešitev.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SLJ Piktogrami v DZ 1
Berem sličice
3.
SPO Ogled učbenikov, delovnega zvezka in berila 1.
MAT Opazujem (razlike)
Iščem razlike
2.
LVZ
ŠVZ
GVZ Izštevanke 1.
11
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 3.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SPO: Znajo se predstaviti z osnovnimi podatki. Prepoznavajo podobnosti in razlike med
ljudmi.
SLJ: Spoznajo pravila poslušanja. Razvijajo zmoţnosti poslušanja kratkega govorjenega
besedila. Zapomnijo si osnovne podatke.
MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo barve. Obnovijo zastavljeni problem s svojimi
besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili.
ŠVZ: Navajajo se na poslušanje in upoštevanje navodil. Razvijajo hitrost in spretnost. Ob igri se
sprostijo in razvedrijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
maskota – Lili/Bine,
listi z imeni učencev,
klobčič volne
MAT
U/ 6, šest kock
različnih barv, šest
listov različnih
barv, različni
predmeti, šest
obročev
SLJ
DZ 1/13, 14, 15
ŠVZ
rutka, zbirka iger in
gimnastičnih vaj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Pridruţi se nam maskota, ki se predstavi. Z imenom, priimkom in naslovom se predstavita
tudi učiteljica in vzgojiteljica.
Predstavitev učencev vodimo s pomočjo maskote, ki učencem zastavlja različna
vprašanja.
Pogovarjamo se o imenih in priimkih: Zakaj imamo imena? Kdo izbira imena otrokom?
Kdo ima isti priimek? Zakaj imamo naslov? Kdaj jim to koristi? Kje so ti podatki zapisani?
Moje ime- moj podpis:
Za vsakega otroka pripravim list papirja z njegovim imenom. Otrok poišče svoje ime, ga
pobarva ali okrasi in okrog njega nariše nekaj svojih najljubših stvari (igrače, ţivali, jedi,
barve...).
V krogu vsak pokaţe svoje ime in razloţi, kaj je narisal.
Pogovorimo se, kaj smo se naučili o drugih, ali smo risali enake ali različne stvari ...
Izdelke razstavimo.
Igra
Igramo se različne socialne igre s ciljem spoznavanja imen sošolcev (Zeleni krokodil, Krog
12
imen, Sedeţ na moji desni je prazen, Kaj imam rad, Potujoči klobčič).
II. dejavnost
Vprašamo: Zakaj smo morali biti pri igri tiho, poslušati sošolce? Poglejmo, kako se posluša.
Učencem naročimo, naj se usedejo vsak v svojo klop in na mizo poloţijo DZ 1.
DZ 1, stran 13
Pozovemo učence, naj si ogledajo sliko, ki prikazuje poslušanje v razredu.
Ob sliki vodimo pogovor.
Kaj dela učiteljica/vzgojiteljica?
Zakaj je narisan radio? Zakaj je narisan računalnik?
Kaj delajo učenci?
Zakaj moramo biti pri poslušanju tiho?
Kaj pomeni, da poslušamo zbrano?
Pozornost učencev usmerimo na narisana okvirčka. Povemo, da bomo vanju narisali
piktograma za pravila, ki jih bomo upoštevali pri poslušanju. Učenci predstavijo svoje ideje.
Odločimo se za dva piktograma, npr.: prst na ustih ...
Učenci narišejo oba piktograma v svoj DZ.
III. dejavnost
Rečemo: Zdaj smo se predstavili in se naučili poslušati.
Poznam deklico ki je postala učenka 1. razreda. Poslušajte, kako se je predstavila.
Preberemo besedilo Predstavim se.
Predstavim se
Ime mi je Jagoda. Pišem se Vidic. Stara sem šest let. Rodila sem se pozimi. Doma sem v
mestu/na vasi (ime kraja). Stanujem v … (naslov).
Opomba:Vnesemo podatke za svoj kraj - mestu/na vasi (ime kraja), (naslov).
Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.
- Kako je ime deklici?
- Kako se piše?
- V katerem letnem času se je rodila?
- Kje je doma Jagoda, na vasi ali v mestu?
- Kje stanuje Jagoda?
Še enkrat bodo poslušali besedilo. Poudarimo, naj si zapomnijo, kako se Jagoda piše, kje je
doma in kje stanuje, ker bodo reševali naloge v DZ.
Preberemo besedilo še enkrat.
DZ 1, str. 14 - lilibi/šolska ulica 1-2/spoznavanje okolja/koledar
Učencem naročimo, naj v DZ poiščejo str. 14 (pokaţemo).
Preberemo piktograme in navodilo za vsako nalogo.
Učenci rešijo naloge. Sproti preverjamo rešitve.
Lili in Bine: Predstavite se še vi tako, kot se je predstavila Jagoda.
Učiteljica in vzgojiteljica se predstavita po vzoru poslušanega besedila.
Povabimo učence, naj se predstavijo. Pri predstavitvi jim pomagamo z lutko, ki zastavlja
vprašanja.
- Kako ti je ime?
- Povej, kako se pišeš.
- Kje si doma, na vasi ali v mestu?
- Kje stanuješ?
13
DZ 1, str. 15 – lilibi/šolska ulica 1-2/spoznavanje okolja/koledar
Tako kot smo reševali naloge za Jagodo, bomo zdaj rešili naloge v DZ 1, str. 15, s svojimi
podatki.
Za vsako nalogo preberemo navodilo. Učenci rešijo naloge. Sproti preverjamo rešitve.
Opomba: Pri zadnji nalogi si pomagamo z nalogo iz deţele Lilibi, kjer so letni časi.
Vprašamo:
Ali imamo vsi enaka imena?
Smo vsi enako stari? Zakaj ne?
Smo se vsi rodili v istem letnem času?
Učence spodbudimo, naj opazujejo drug drugega in iščejo razlike na oblačilih, obutvi, barvi
oči, las.
IV. dejavnost
Pred učence postavimo šest predmetov, ki so po obliki popolnoma enaki, razlikujejo pa se v
barvah, npr.: šest kock, šest različnih barvnih listov.
Ugotovijo, da se predmeti razlikujejo po barvah. Poimenujejo barve.
Prinesemo košaro z različnimi predmeti in jih razdelimo med učence.
Vsak učenec svoj predmet poimenuje in pove, kakšne barve je.
Po učilnici razporedimo 6 obročev. V vsak obroč poloţimo eno barvno kocko ali barvni list.
Učenci povedo, kakšne barve so kocke ali listi v obročih.
Vsak učenec poloţi svoj predmet v ustrezen obroč.
Učbenik MAT, str. 6
Zgornja slika
Ogledajo si sliko.
Poimenujejo predmete, osebe in rastline na sliki.
Odgovarjajo na vprašanja, npr.: Kakšne barve sta krošnji dreves? Kakšne barve je deblo?
Kakšne barve sta ţogi? Kakšne barve so majice? ...
Spodnja slika
Ogledajo si sliko.
Povedo, kakšne barve so majice.
Učence povabimo v krog in pričnemo igro Palček Skakalček.
Igra: Palček Skakalček
Vodja pove: Palček Skakalček na veji sedi in sprašuje, kakšne barve si pa ti. Ob besedi TI
pokaţe na sošolca in ta pove barvo svojega oblačila. Igro nadaljuje učenec, ki je povedal
barvo svojega oblačila in pove: Palček Skakalček na veji ...
V. dejavnost
Igra: Objemi soseda – glej zbirko iger
Gimnastične vaje
Elementarni igri – glej zbirko iger
- Ribič gre na lov
- Barvice
Igra: Sproščanje – glej zbirko iger
POMEMBNO: Naročimo, naj naslednji prinesejo v šolo svoj najljubši predmet.
14
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Kdo sem 2.
SLJ Poslušam
Predstavim se
4.
MAT Opazujem in poimenujem barve 3.
ŠVZ Elementarne igre 2.
LVZ
GVZ
IGRE
Zeleni krokodil: Sedimo v krogu. Prvi pove svoje ime, sosedu pa reče: “Ti si zeleni krokodil.”
Npr.: “Jaz sem Nataša in ti si zeleni krokodil.” Sosed ponovi prejšnje ime, doda svoje in
naslednjemu reče: “Ona je Nataša, jaz sem Matic in ti si zeleni krokodil.”
Sedeţ na moji desni je prazen: Sedimo v krogu, en stol je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni
prazen stol, reče: “Sedeţ na moji desni je prazen. Hočem, da na njem sedi...” (Pokliče nekoga
iz skupine.)
Krog imen: Stojimo v krogu. Vsak pove svoje ime in mu doda spremno kretnjo. Skupina
ponovi ime in kretnjo.
Potujoči klobčič: Sedimo v krogu. Vodja pove svoje ime in klobčič poda prvemu tako, da
pridrţi začetek vrvice. Kdor je dobil klobčič, pravtako pove ime, poda klobčič in pridrţi
vrvico. Nikogar ne izpustimo. Ko so vsi na vrvici, mreţo razpletejo v obratni smeri in
ponovijo imena. Klobčič pripotuje nazaj do vodja. Podajamo lahko neurejeno po krogu,
besedna sporočila lahko spremin
15
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 4.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SPO: Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi.
SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja - pozdravljanje, ogovarjanje oseb,
vikanje/tikanje. Spoznavajo pomen, okoliščine in načine pozdravljanja.
LVZ: Opazujejo barve in jih poimenujejo. Ločijo in poimenujejo tudi svetlejše in temnejše
različice barv. Se navajajo na spontano mešanje barv. Navajajo se na slikanje na svoj,
individualen način. Razvijajo motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
DZ 1/6,7
predmeti, ki so jih
prinesli učenci
LVZ
voščenke, gladek
risalni list (v beli
ali v svetlejši
barvi)
SLJ
U/6, 7
maskoti Lili in
Bine
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Vsak otrok v krogu predstavi sošolcem predmet, ki ga je prinesel. S pomočjo lutke lahko
sprašujemo otroke: Kako se ta predmet imenuje? Za kaj se uporablja? Kje si ga dobil? Zakaj
je tvoj najljubši predmet?...
Spodbujamo učence, da tudi oni postavljajo vprašanja.
Po predstavitvi skupaj uredimo razstavo predmetov. Izberemo kriterije za postavitev
razstave, npr.: skupaj igrače, skupaj knjige ....
Vprašamo: Kaj imate še radi?
Učenci pripovedujejo.
Igra: Kaj imam rad
Prvi npr. reče: ”Jaz sem Nataša. Rada imam sonce. Kdo pa si tI?” Obrne se k desnemu
sosedu. Sosed nadaljuje: “Ti si Nataša in imaš rada sonce. Jaz sem Neţa. Rada pojem. Kdo
pa si ti?”
II. dejavnost
Z maskoto Binetom povemo zgodbico.
Moja prijateljica je Lili. Imam jo rad. Rad bi ji poklonil darilo. Vzel sem list papija. Nanj sem
narisal sebe, svoje oči in svojo najljubšo igračo. Vse sem pobarval s svojimi najljubšimi
16
barvami.
Vprašamo: Bi tudi vi narisali sebe, svojo najljubšo igračo? V DZ je prostor za to.
DZ 1, str 6, 7
Povemo navodilo za vsako nalogo. Učenci rešijo naloge.
Z Binetom si ogledamo naloge in pohvalimo učence.
III. dejavnost
Maskota Lili pove:
Prvi šolski dan sem pred šolo opazovala vas šolarje in vaše starše. Slišala sem pozdrave
dobro jutro, živijo in tudi dober dan. Videla sem, da ste se nekateri objeli, nekateri ste si
pomahali, odrasli pa so se rokovali. Slišala sem tudi besedi gospod in gospa. Ugotovila sem, da
ste vljudni. Vse to, kar se je dogajalo prvi šolski dan pred šolo, je naslikal moj prijatelj slikar.
Bi radi videli, kako mu je uspela slika? Poglejte v učbenik.
Učbenik SLJ, str. 6, 7
Naročimo, naj si ogledajo sliko.
Pripovedujejo ob sliki.
Vodimo pogovor ob sliki.
- Katere osebe so na sliki?
- Kaj delajo osebe?
- Pozornost učencev usmerimo na sliko v prvem krogu. Vprašamo: Kako je učiteljica
pozdravila dečkovo mamo? Kako se pozdravljajo odrasli, ki se ne poznajo?
- Pozornost učencev usmerimo na sliko v drugem krogu. Vprašamo: Zakaj sta se dečka
objela? Koga ti pozdraviš z objemom?
- Pozornost učencev usmerimo na sliko v tretjem krogu. Vprašamo: Kdo je na sliki? Bi ji
rekli teta ali gospa? Komu ti rečeš teta ali stric? Komu ti rečeš gospa ali gospod?
- Komu na sliki bi rekli gospod?
- Pozornost učencev usmerimo na sliko v četrtem krogu. Rečemo: Na klopi sedijo deklica,
njen očka in gospa. Komu bo deklica rekla: Poglej, Metka je pritekla. Komu bo deklica
rekla: Poglejte, Metka je pritekla.
Preberemo naslov Pogovarjamo se vljudno. Učenci iz lastnih izkušenj pojasnijo, kaj naslov
pomeni.
Preberemo vprašanja pod sliko, učenci nanje odgovorijo.
IV. dejavnost
Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo voščenke
in risalne liste.
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Ogledajo si oblačila, torbe, predmete v razredu in jim določijo barve. Pozorni smo tudi na
temnejše in svetlejše različice barv. Učenci poiščejo določeno barvo tudi v svoji škatli z
voščenkami.
Likovna naloga
Vodimo pogovor o likovnem motivu (predlog: moja šolska torba, avtoportret s torbo in
rutko, z najljubšim predmetom …)
Demonstracija postopka uporabe voščenk:
Izberemo črno ali temnejšo barvo in z njo črtno narišemo motiv (motiv poenostavljeno
skiciramo, na veliko, čez cel format, da si bodo pridobili občutek za velikost …)
Barvamo posamezne dele motiva. Barvamo tudi z več barvami drugo preko druge, saj na ta
način doseţemo lepe učinke in bogato barvitost (demonstriramo samo na delčku slike).
Individualno delo učencev
Učenci rišejo oz. slikajo. Individualno spodbujamo in svetujemo. Če slikajo na belo
17
podlago, jih spodbudimo k barvanju ozadja. Lahko pa ozadje premaţejo tudi z razredčeno
vodeno barvo. Slike spredaj podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).
Vrednotenje
Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci
pospravijo svoje mize.
Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih slikarskih rešitev, prizadevnost posameznih
učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o
svojih slikah.
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
Opomba: Če so učenci narisali avtoportret, jih spodbudimo, da primerjajo svojo sliko v DZ Jaz
šolar s svojim likovnim izdelkom.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Moj najljubši predmet
Jaz šolar
3.
SLJ Pogovarjamo se vljudno 5.
MAT
ŠVZ
LVZ Slikanje: Opazovanje in poimenovanje barv 1., 2.
GVZ
18
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 5.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja – pozdravljanje.
V igri vlog vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci. Spoznajo pomen, okoliščine in
načine pozdravljanja.
MAT: Opazujejo in poimenujejo barve. Razvrščajo predmete glede na izbrano barvo.
Označijo barvo predmeta. Obnovijo problem s svojimi besedami. Prikaţejo odnos med
elementi/pojmi (barvami) s puščičnim prikazom.
ŠVZ: Gibljejo se po ritmu. Poslušajo in upoštevajo navodila. Izvajajo izštevanke.
GVZ: Ritmično izrekajo in pojejo izštevanko. Primerjajo in razlikujejo govorjeno besedo in
petje.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
ŠVZ
tamburin, glasba,
rutka, zbirka iger in
gimnastičnih vaj
MAT
U/6, DZ 1/16, 17,
predmeti različnih
barv, kartončki za
označevanje barv,
voščenke, hišice iz
barvnega papirja
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Hodimo od učenca do učenca, mu podamo roko, ga pogledamo v oči, se mu nasmehnemo in
ga pozdravimo: »Dobro jutro … (ime).« Učenci odzdravijo.
Vprašamo: Kaj smo delali? Kaj smo izrekli? Kako smo se pozdravili?
S pomočjo vprašanj vodimo pogovor o pozdravljanju. Učenci pripovedujejo o svojih
izkušnjah in občutkih.
- Koga zjutraj pozdravite? Kako ga pozdravite?
- Ali vam vedno vsi odzdravijo? Kako vam odzdravijo?
- Kako se počutite, kadar vam kdo ne odzdravi?
- Ali si vedno damo roke v pozdrav?
- Koga pozdravite v šoli? Kdaj ga pozdravite? Kako ga pozdravite?
- Kdaj rečemo lahko noč/dober večer?
- Kako se pozdravljamo, ko odhajamo?
- Kdaj rečemo adijo in komu to rečemo? Ali lahko rečemo adijo tudi zdravniku, prodajalcu,
učitelju?
19
Igra vlog
Učence razdelimo v dvojice. Vsak par v igri vlog prikaţe pozdravljanje.
Primeri tem in okoliščin:
- prideš na obisk k sošolcu;
- prideš na obisk k sorodnikom zjutraj/popoldne/zvečer;
- prideš v šolo…
II. dejavnost
Napovemo: Igrali se bomo igro Obisk
Igra: Obisk
Na tla poloţimo barvne hišice iz papirja.
Povemo navodilo za igro:
Izberite si barvo hišice in se postavite ob njo. Po navodilih boste hodili na obisk k
prijateljem. Ob prihodu boste potrkali, pozdravili in povedali, zakaj ste prišli na obisk.
Vodimo igro tako, da povemo, npr.:
Učenec iz rumene hišice gre (zjutraj, zvečer…) na obisk k učencu v modro hišico.
Učenec iz modre hišice gre na obisk k učencu v rdečo hišico.
Učenec iz rumene hišice odhaja z obiska v rdeči hišici…
Pred učence postavimo različne predmete, ki se razlikujejo po barvi.
Opazujejo jih, poimenujejo in povedo, kakšne barve je posamezni predmet.
Naročimo, naj barvne predmete razvrstijo v hišico enake barve.
Povemo, da barve lahko označimo tudi z barvno liso. Predstavimo jim primer označevanja.
Z voščenkami na kartonček narišejo ustrezne barvne lise in jih priredijo k hišici in
predmetom ustrezne barve.
Učbenik MAT, str. 6 Spodnja slika
Ogledajo si sliko.
Poimenujejo barve majic.
Ob pomoči vprašanj povedo, kako označimo barvo posameznega predmeta.
DZ 1, str. 16 – lilibi/cirkus/barve/barve1
Zgornja naloga
Poimenujejo predmete na sliki in povedo, kakšne barve je predmet.
Z barvno liso označijo barve posameznega predmeta.
Preverimo pravilnost rešitev.
Spodnja naloga - lilibi/šolska ulica 1-2/likovna vzgoja/barva/imena barv 1
Poimenujejo predmete na slikah in barve pod sliko.
Pobarvajo predmete z ustrezno barvo.
Preverimo pravilnost rešitev.
DZ 1, str. 17 - lilibi/cirkus/barve/barve2
Poimenujejo predmete in povedo barvo predmeta.
Poimenujejo barve predalov.
Poveţejo predmet in predal, ki sta enake barve.
Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Uvodna motivacija
Učenci izvajajo znane izštevanke v skupinah.
1.skupina: An ban - s ploskanjem
2.skupina: Pika nogavička - s topotanjem po kolenih
3. skupina: En kovač z udarjanjem pest ob pest
20
Učenje izštevanke En ten tenera
Berilo, str. 11
Preberemo izštevanko.
Učence naučimo besedilo.
Izštevanko skupaj izrekamo.
Zapojemo melodijo. Naučimo učence peti izštevanko.
Izštevanko skupaj zapojemo.
Učenci oba načina izvajanja primerjajo in prepoznajo razlike med govorjeno besedo in
petjem.
Ustvarjanje: Učenci predlagajo in izvajajo gibe ob petju izštevanke.
IV. dejavnost
Hoja na glasbo
Enakomerno udarjamo na tamburin.
- Učenci najprej ploskajo na dani ritem, nato ploskajo in hodijo na mestu.
- Prosto hodijo na dani ritem na različne načine (naprej, nazaj, bočno), na glasen udarec
spremenijo smer hoje, na dva glasna udarca obstanejo pri miru. Pazijo, da se v koga ne
zaletijo.
- Na glasen udarec na tamburin menjajo “nivo” hoje (visoko – po prstih, srednje – naravna
hoja, nizko – se drţijo za gleţnje/hodijo v počepu).
- Učenci hodijo ob glasbeni spremljavi prosto po prostoru. Če udarimo na tamburin npr.
dvakrat, se po dva učenca primeta za roke in hodita po glasbi naprej; en udarec – en učenec,
trije udarci – trije učenci…
Gimnastične vaje ob glasbi
Izštevanke – glej zbirko iger
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pozdravi – igra vlog 6.
MAT Barve 4.
ŠVZ Izštevanke 3.
LVZ
GVZ Izštevanka: En ten tenera 2.
21
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 6.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji SLJ: Razvijajo sposobnost ustvarjanja domišljijskočutne predstave knjiţevne osebe,
knjiţevnega prostora in dogajanja. Identificirajo se s knjiţevno osebo. Zaznavajo za
pravljično dogajanje bistveno značajsko lastnost knjiţevne osebe - nerednost.
V domišljiji nadaljujejo literarno besedilo – pripovedujejo nadaljevanje pravljice.
MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo barve. Obnovijo problem s svojimi besedami.
Uredijo elemente po barvi. Razvrščajo predmete glede na izbrano barvo. Prepoznajo
nadaljujejo in oblikujejo barvni vzorec.
ŠVZ: Navajajo se na sodelovanje v skupini. Razvijajo moč in koordinacijo. Razvijajo občutek
za ritem.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni
pripomočki/sredstva/
priprava
MAT
DZ 1/18
kroglice za nizanje,
vrvice ali barvni
lističi, barvice,
ŠVZ
padalo, tamburin,
zbirka iger
SLJ
B/56, 57,
knjiga Muca
Copatarica
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
Vodimo pogovor o pospravljanju – kdo, kdaj in zakaj pospravlja.
Povabimo učence, naj z igro vlog ponazorijo, kako iščejo nek predmet, ki ga niso pospravili
na svoje mesto.
Najava besedila: V Mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. Poslušajte, kaj se je
nekega jutra dogajalo v Mali vasi.
Priprava na poslušanje
Pripravijo se na poslušanje.
Pripovedovanje/branje pravljice
Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo pravljico.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
22
- Knjiţevni prostor
Berilo, str. 56; preberemo 1. odstavek
Vodimo pogovor o majhni vasici.
Naročimo, naj list papirja razdelijo na dve polovici. Na levo stran naj narišejo majhno
vasico.
- Knjiţevne osebe
Naročimo, naj si izberejo enega izmed otrok iz pravljice. Na desno stran lista narišejo
njegovo sobo zvečer, ko je šel spat.
Spodbudimo učence, naj primerjajo obe ilustraciji in utemeljijo, zakaj je morala priti muca
Copatarica.
Branje pravljice
Preberemo pravljico. Učenci spremljajo pravljico ob gledanju ilustracij.
Poglabljanje doživetja
- Igra vlog
Učence razdelimo v skupine.
Vprašamo: Kaj mislite, kaj se pogovarjajo otroci na poti domov?
Naročimo, naj se o tem pogovorijo.
Povabimo jih k igranju prizora.
- Nadaljevanje pravljice: Tri tedne kasneje
Preberemo konec pravljice: Kdo ve, ali bodo …
Naročimo, naj se pogovorijo, kakšne so sobe otrok, ki so jih narisali, čez tri tedne.
Spodbudimo učence k pripovedovanju nadaljevanja pravljice.
II. dejavnost
Maskota Bine pove:
Kakšen nered so imeli ti otroci! Še dobro, da je prišla muca Copatarica in naredila red.
Poglejte zapestnico, ki mi jo je dala muca Copatarica (pokaţe zapestnico z nanizanimi
kroglicami, kjer je dobro viden red, npr.: bela, rdeča, bela …). Bi znali povedati, kako je
nanizala kroglice?
Ob nanizanih kroglicah povedo, da je najprej nanizala rdečo kroglico, potem belo, nato spet
rdečo ...
Razdelimo vrvice in kroglice. Delajo v parih. Eden v paru narekuje pravilo nizanja, drugi
niza kroglice. Nato zamenjata vlogi.
Opomba: Namesto kroglic, lahko nizamo (oz. polagamo) barvne lističe, ali polagamo barvice.
V zvezek po navodilu narišejo packo določene barve (npr. modro), zraven narišejo (npr.
rumeno), nato spet modro in samostojno nadaljujejo vzorec.
Vzorec lahko oteţimo z uporabo treh ali več barv.
Pregledamo pravilnost rešenih nalog.
DZ 1, str. 18
Skupaj si ogledamo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja.
Nadaljujejo barvne vzorce na kačah.
Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Sprehod do travnika ali igrišča
Vaje s padalom za ogrevanje
- Na morju
Učenci stojijo okrog padala in ga drţijo z obema rokama. Z gibanjem padala gor-dol delajo
valove, ki so lahko nizki, srednje visoki ali visoki.
- Veter
23
Na znak začnejo vsi hkrati valoviti s padalom gor-dol. Še bolje je, da učenci ob gibu rok
navzgor vstanejo, ob gibu navzdol počepnejo. Zraven štejemo in jim s tem dajemo ritem.
- Vrtiljak
Učenci se postavijo okrog padala. Določimo smer teka. Na znak začnejo vsi hoditi (teči,
skakljati, skakati po eni ali obeh nogah, hoditi po vseh štirih, po treh, nazaj, bočno…) v
določeno smer. Hitrost vrtenja določimo z udarjanjem na tamburin. Na poseben znak
morajo učenci zamenjati smer vrtenja.
Igre s padalom
- Deţnik
Učenci klečijo na enem kolenu in drţijo padalo z obema rokama. Vsi hkrati vstanejo,
dvignejo padalo in iztegnejo roke nad glavo. Nato spustijo drţala in stečejo proti sredini,
kjer počakajo, da jih padalo prekrije.
- Goba
Padalo leţi na tleh, učenci stojijo okoli njega. Padalo močno primejo z obema rokama in z
enim kolenom pokleknejo. Na znak hitro vstanejo in dvignejo padalo, da se napolni z
zrakom. Nato stopijo tri korake proti sredini. Nastala figura spominja na gobo.
Igra: Trden most – glej zbirko iger
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pravljica: Muca Copatarica 7., 8.
MAT Barve – barvni vzorci in kombinacije 5.
ŠVZ Igre s padalom 4.
LVZ
GVZ
24
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 7.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SPO: Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi.
MAT: Pravilno uporabljajo izraza večji-manjši. Natančno opazujejo in poimenujejo velikost
predmetov.
GVZ: V skupini in samostojno pojejo pesmi. Spoznavajo in uporabljajo izraze pevec, solist,
pesem. Likovno izrazijo vsebino najljubše pesmi.
SLJ: Spoznavajo tikanje in vikanje ter okoliščine za tikanje oz. vikanje. V pogovorih vadijo
ustrezno različico.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
U/8, listki z
narisanimi očmi,
obroči, kartončki z
različnimi simboli
MAT
U/6, 7, predmeti
različnih velikosti
GVZ
notni zapis in
posnetek pesmi
Ko si srečen
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Igra: Jutranji pozdrav
Učiteljica poda desno roko učencu poleg sebe, pogleda ga v oči in mu zaţeli: Dobro jutro,
(ime učenca); učenec odgovori: Dobro jutro, učiteljica (ime učiteljice). Učenec poda roko
naslednjemu ob sebi. Pozdravljanje je končano, ko pride pozdrav nazaj do učiteljice.
Igra: Vstane naj tisti, ki ima ...
... dolge lase...
... modre hlače...
... dvoje oči ...
Ko končamo z igro, se pogovorimo. Ugotovimo, da imamo nekaj skupnega, v mnogočem pa
se razlikujemo.
II. dejavnost
Učbenik SPO, str. 8
Opazujejo deklici.
S pomočjo vprašanj primerjajo njuno višino, dolţino in barvo las, oblačila, obutev, npr.:
Sta deklici enako visoki? Kakšne lase imata? Kako je oblečena visoka deklica?
Ogledajo si spodnje štiri slike in povedo, kaj delajo osebe.
25
Učence razdelimo v pare.
- Dejavnosti izvedemo po postajah.
1. postaja: Merjenje višine
Na stenskem metru izmerimo višino vsakega učenca in ob izmeri napišemo njegovo ime.
2. postaja: Obris stopala
Naredijo obris stopala in ga izreţejo. Obrise uredijo po velikosti, jih primerjajo z obrisom
stopala učiteljice.
3. postaja: Odtis dlani
Naredijo odtis dlani.
4. postaja: Barva oči
Pobarvajo oči na pripravljenih listih in jih glede na barvo uvrstijo v ustrezen stolpec.
- Po končanem delu si ogledajo zapise na metru, obrise stopal, odtise dlani in stolpce, kamor
so nalepili pobarvane oči.
Ugotavljajo podobnosti in razlike.
Igra: Potovanje
Po prostoru razporedimo več obročev, ki predstavljajo različne deţele: deţela otrok z
modrimi očmi, deţela deklic, deţela otrok, ki imajo brata.... Najbolje je, da jih označimo s
simboli. Cela skupina potuje od deţele do deţele in v vsaki ostane nekaj učencev z
zahtevano značilnostjo. Pri potovanju se gibajo na različne načine: hoja po štirih, hoja po
prstih ... Ko se razporedijo, jim damo naloge, npr.: Vsi otroci v deţeli modrih oči naj se
objamejo, se veselijo, pomahajo... Pomembno je, da otroci v svoji deţeli delajo nekaj
skupnega.
III. dejavnost
Pred učence postavimo istovrstne predmete, ki se razlikujejo samo po velikosti, npr.: velik
in majhen avto-igrača, veliko in majhno ţogo, veliko in majhno torbo... Na različna
predmeta poloţijo prsta.
Predmete opazujejo, jih pokaţejo in ugotavljajo v čem se razlikujejo (po velikosti).
Učence razdelimo v pare. Eden izmed učencev pove navodilo: »Prinesi veliko ţogo.« Drugi
učenec opravi nalogo. Nato vlogi zamenjata.
Opomba: Izbirajo med predmeti, ki smo jih razporedili po učilnici.
Učbenik MAT, str. 6, 7
Na sliki str. 6 poiščejo veliko ţogo in povedo, kakšne barve je. Poiščejo majhno ţogo in
povedo, kakšne barve je.
S prstom pokaţejo zeleno ţogo. Povedo: Zelena ţoga je velika.
S prstom pokaţejo rdečo ţogo. Povedo: Rdeča ţoga je majhna.
Pozovemo učence, naj si ogledajo sliko na str. 7 – zgoraj in povedo, kakšni sta ţogi; po čem
se razlikujeta.
V zvezek narišejo velik predmet in zraven majhen predmet (npr. avto, knjigo, torbo...)
Preverimo pravilnost opravljene naloge.
IV. dejavnost
Uvodna motivacija
Petje pesmi po izboru učencev.
Priložnosti, ob katerih pojemo
lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/kaj je petje
Vodimo pogovor o priloţnostih, ob katerih pojemo doma (rojstni dnevi, prazniki, uspavanke
dojenčkom,…) in v šoli (pri pouku, pri pevskem zboru, na proslavah, ob rojstnih dnevih
sošolcev…). Učenci pripovedujejo, kdaj in kakšne pesmi pojejo ob raznih priloţnostih in
katere so jim ljube. Kdor ţeli, lahko zapoje.
26
Petje pesmi
- Pojejo pesem v skupini.
Vprašamo: Kako imenujemo osebo, ki poje? Koliko pevcev je pelo pesem?
- Povabimo učenca, da samostojno zapoje pesem po lastnem izboru.
Vprašamo: Kako imenujemo pevca, ki poje sam?
Likovno izražanje vsebine najljubše pesmi
Učenci narišejo vsebino svoje najljubše pesmi in jo predstavijo.
Učencem naročimo, naj jim starši in stari starši zapišejo v zvezek naslov ene slovenske ljudske
pesmi, ki so jo peli v otroštvu.
VI. dejavnost
Lutka pohvali učence, ker znajo ţe toliko pesmi.
Lili demonstrira pogovor z učiteljico/vzgojiteljico.
Lili: »Danes smo ugotavljali, kakšne barve oči ima kdo. Pa poglejmo, kakšne barve oči imate
Vi, gospa učiteljica . O, Vaše oči so pa rjave, zato je Vaš listek v stolpcu, kjer so rjave oči.
Poglejte, kakšne oči imam pa jaz?«
Učiteljica/vzgojiteljica: »Ti imaš pa modre oči. Imam pripravljen listek tudi za tebe. Oči na
tvojem listku bomo pobarvali modro. Kaj misliš, v kateri stolpec bomo pritrdili tvoj listek?«
Lili poprosi učence, naj ji pomagajo. Prilepijo listek v ustrezen stolpec. Lili se zahvali in se
poslovi.
Povemo, da je Lili učiteljico vikala, učiteljica pa je Lili tikala.
Učenci iz lastnih (ţivljenjskih) izkušenj povedo in utemeljijo, kdaj koga vikamo in kdaj
koga tikamo.
Igra vlog: Vikanje - tikanje
Učence povabimo k igri vlog. Razdelimo jih v dvojice. Vsak par v igri vlog prikaţe vikanje
in tikanje.
Primeri tem in okoliščin:
- otrok in zdravnik v ambulanti,
- otrok in policist pred šolo,
- dve mamici na igrišču.
Pari predstavijo igro vlog.
Vodimo pogovor o izvedenih igrah vlog (nalogah).
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Podobni, a različni 4.
SLJ Tikanje, vikanje – igra vlog 9.
MAT Veliko in majhno 6.
ŠVZ
LVZ
GVZ Radi pojemo – pesem, pevec, solist 3.
27
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 8.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SPO: Spoznavajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnost za sporazumevanje.
Vedo, da je treba upoštevati tudi lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih.
Vedo, da je treba v ţivljenju upoštevati določena pravila
MAT: Pravilno uporabljajo izraza veliko – majhno. Natančno opazujejo in poimenujejo
velikost predmetov. Narišejo velike/majhne predmete. Prikaţejo odnos velikosti s
puščičnim prikazom.
ŠVZ: Navajajo se na poslušanje in upoštevanje navodil in pravil. Razvijajo hitrost in spretnost.
Ob igri se sprostijo in razvedrijo.
SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja - pozdravljanje, ogovarjanje oseb,
vikanje/tikanje, opravičevanje, zahvaljevanje. V igri vlog vadijo pogovarjanje z
različnimi sogovorci.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
U/6,7,9, druţabne
igre
MAT
DZ 1/20, 21,
predmeti različnih
velikosti
ŠVZ
rutka
zbirka iger in
gimnastičnih vaj
SLJ
U/6,7
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Igra: Jaz sem
V krogu nekaj časa korakamo na mestu, da pridemo v enakomeren ritem.
Učiteljica začne igro tako, da enakomerno izgovarja: JAZ SEM (ime). Učenci rečejo: TI SI
(ime). Nadaljuje učenec ob učiteljici: JAZ SEM (ime), vsi skupaj: TI SI (ime). Lahko s
prstom pokaţejo na poimenovanega. Igra se zaključi, ko vsi učenci povedo svoje ime.
Igro nadaljujemo sede. Namesto korakanja, ploskamo. Dogovorimo se, da bodo učiteljici in
vzgojiteljici rekli: VI STE. Igro začne učiteljica/vzgojiteljica in reče: JAZ SEM (ime),
učenec ob njej reče: VI STE (ime), JAZ SEM (ime). Učiteljica in vzgojiteljica se izmenoma
predstavita vsakemu učencu, on pa jima odgovarja tako, da ju vika.
II. dejavnost
Učence spomnimo na ilustracijo v učbeniku za SLJ, ki prikazuje šolsko dvorišče.
28
Spodbudimo jih, naj jo poiščejo.
Učbenik SLJ, str. 6,7
Naročimo, naj si ogledajo sliko.
Ponovimo pozdravljanje – usmerjamo opazovanje slike in dejavnosti oseb z vprašanji (Kdaj
in kako koga pozdravimo?).
Pozornost učencev usmerimo v drugi krog. Dečka sta se pozdravila. Kako sta se pozdravila?
Zakaj sta se tako pozdravila?
Učencem naročimo, naj si izberejo situacijo na sliki in povedo, kako bi se osebe pozdravile.
Odgovor naj utemeljijo.
Vodimo pogovor o tikanju in vikanju.
Pripovedujejo ob sliki. Z vprašanji usmerjamo pripovedovanje in pogovor.
Pozornost učencev usmerimo na sliko v tretjem krogu.
Vprašamo: Kdo je na sliki? Bi odrasli osebi na sliki rekli teta ali gospa? Komu na veliki
sliki bi rekli gospod namesto stric?
Pozornost učencev usmerimo na sliko v četrtem krogu.
Vprašamo: Kdo sedi na klopi? Komu bo deklica rekla: Poglej, Metka je pritekla. Komu bo
deklica rekla: Poglejte, Metka je pritekla.
Pozornost učencev usmerimo na prvi krog.
Vprašamo: Kaj delata osebi na sliki? Se bosta osebi vikali ali tikali? Povejte, zakaj ste tako
odgovorili?
Na veliki sliki izberemo situacije, v katerih se pogovarjata otrok in odrasel ali sami odrasli
(na elektronskem učbeniku te situacije osvetlimo) npr.: učiteljica in mamica pri vhodu; oče
z otrokoma pri vhodu; starši na in ob klopi; deklica na vozičku, njena mamica in gospod, ki
sedi na klopi; policist in gospa ob njem ...
Preberemo naslov Pogovarjamo se vljudno. Učenci iz lastnih izkušenj pojasnijo, kaj pomeni
naslov.
Preberemo vprašanja pod sliko, učenci nanje odgovorijo.
Igra vlog: Ogovori oseb
Učence povabimo k igri vlog. Razdelimo jih v skupine. Vsaka skupina v igri vlog prikaţe
vikanje in tikanje, ogovore gospa, gospod, pozdrave.
Primeri tem in okoliščin:
- pri frizerju,
- na trţnici,
- pred šolo,
- na obali.
Vloge zamenjajo.
Skupine predstavijo igre vlog.
Vodimo pogovor o izvedenih (igrah vlog) nalogah.
III. dejavnost
Družabne igre
Otroci se v manjših skupinah igrajo druţabne igre, ki jih ţe poznajo (Spomin, Enka...).
Po končani igri sledi pogovor: Ali so naleteli na teţave? Kakšne in zakaj?
Kaj nam omogoča, da se lahko igramo brez prepirov?
Zakaj je potrebno, da govorimo resnico, se ne laţemo in ne goljufamo?
Otroke spodbudimo k naštevanju pravil, ki jih moramo upoštevati pri igranju različnih iger
in v ţivljenju. Razmišljajo naj, zakaj so pravila potrebna.
Ob različnih priloţnostih igrajo igre, ob katerih spoznavajo nova pravila.
Učbenik SPO, str. 9
29
Ogledamo si sliko otrok na igrišču. Otroci pripovedujejo, kaj se otroci igrajo in katera
pravila morajo pri različnih igrah upoštevati.
Vprašamo: Ali so pravila elementarnih iger drugačna od pravil druţabnih iger?
Učbenik SPO, str. 6,7
Opazujemo sliko učilnice, učenci pripovedujejo, kaj se dogaja v razredu. Poiščemo primere,
kjer moramo upoštevati pravila (pospravljanje igrač, čakanje v koloni …) Kateri otroci
upoštevajo pravila? Kateri otroci ne upoštevajo pravil?
Pogovarjamo se o izpolnjevanju danih obljub (če nekomu nekaj obljubimo, moramo to tudi
izpolniti).
IV. dejavnost
V telovadnici ponovimo pravila, ki veljajo za elementarne skupinske igre:
sodelovanje, pomoč, varnost, upoštevanje pravila vsake igre.
Igra: Kdo se boji črnega moţa
Gimnastične vaje
Elementarni igri
- Zelenjavna juha
- Lovljenje barv
Igra: Gnilo jajce.
Opomba: Zbirka iger in gimnastičnih vaj.
V. dejavnost
Pred učence postavimo dva predmeta različne velikosti.
Učenci poimenujejo predmeta in povedo, kateri predmet je velik, kateri je majhen.
DZ 1, str. 20 - lilibi/cirkus/velikostni odnosi/majhen in velik
Ogledajo si sliko.
Poimenujejo predmete in bitja na sliki.
Preberejo piktogram in povedo kaj pomeni.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Poveţejo velika oblačila z veliko omaro, majhna oblačila z majhno omaro.
Preverimo pravilnost rešitev.
DZ 1, str. 21
Ogledajo si slike.
Poimenujejo predmete na slikah.
Preberejo piktogram in povedo kaj pomeni.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
K veliki ţogi narišejo majhno ţogo. K majhnemu srcu narišejo veliko srce.
Povedo, kaj so narisali v posameznem okencu.
Preverimo pravilnost rešitev.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO V šoli
Vsaka igra ima pravila
5.
SLJ Ogovori oseb – igra vlog 10.
MAT Veliko in majhno 7.
ŠVZ Elementarne igre 5.
LVZ
GVZ
30
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 9.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SPO: Spoznavajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnost za sporazumevanje
Vedo, da je treba upoštevati tudi lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih.
LVZ: Ločijo med črto in piko. Opazujejo zglede črt in pik v naravi, okolju in na umetniških
stvaritvah. Rišejo podobe predmetov/bitij z različnimi črtami in pikami. Ob uporabi risal
razvijajo motorično spretnost.
SLJ: Razumejo govorjena navodila. Vadijo orientacijo na svojem in tujem telesu.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
LVZ
umetniške risbe,
črn ali temnejši
flomaster, plastična
jajčka
SPO
DZ1/19,
kuverte z
razrezanimi
koledarskimi
slikami, sličice
obrazov z
različnimi izrazi
počutja
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Igra: Neslišni pozdrav
Učiteljica pogleda v oči učencu, ki sedi ob njej, prime njegovo levo roko in jo rahlo stisne.
Učenec z glavo nakaţe, da je prejel pozdrav in se obrne k sošolcu, ki sedi ob njem. Pošlje
pozdrav, kot ga je pokazala učiteljica. Pozdravljanje se zaključi, ko pride pozdrav naokrog
do učiteljice.
II. dejavnost
Igra: Poznam dele telesa
Navodilo: Pozorno poslušajte in opravite nalogo.
Primi se za uho/nos/oko/ramo/koleno …
Pomahaj z roko.
Dvigni palec/kazalec.
Z roko se dotakni noge/las/čela/očesa/uhlja …
Učenje pesmi: Leva, desna
Po korakih naučimo učence pesem, ki jo prikazujemo z gibanjem – glej prilogo.
31
Orientacija na telesu
Učenci se postavijo v vrsto ali vrste. Učiteljica in vzgojiteljica skupaj vodita dejavnost. Ena
govori navodila in opazuje učence, druga stoji pred njimi, s hrbtom obrnjena proti njim.
Učiteljica/vzgojiteljica govori navodila in ob tem izvaja gibe. Učenci ponavljajo za njo.
- Dvigni desno roko. Dvigni levo roko.
- Pomahaj z levo roko. Pomahaj z desno roko.
- Desno roko poloţi na desno ramo, levo roko poloţi na levo ramo.
- Z levo roko se primi za nos. Z desno roko si pokrij desno oko.
- Z levo roko si pokrij desno oko.
- Z desno roko se primi za levo koleno.
- Dvigni desno roko, nato pa še levo nogo.
- Z desno roko poţugaj sošolcu na tvoji levi strani.
- Poglej sošolca na tvoji levi strani.
Orientacija na tujem telesu
Delajo v parih. Začne učiteljica, učenci po vrsti opravijo nalogo.
Levo roko poloţi sošolcu na desno ramo.
Neţno primi sošolca za levi uhelj.
Nasvet: Učencem, ki imajo teţave, lahko na desno roko narišemo modrega metuljčka ali
priveţemo moder trak.
III. dejavnost
Povemo zgodbico, ki predstavlja neko konfliktno situacijo; pomaga nam lahko maskota Lili.
Zala in Andrej hodita v 1.razred. Vsi se radi igrajo z njima, ker se vedno spomnita novih
igric. Ko je njuna sošolka Mojca dobila nova očala, sta jo začela klicati “špeglarca” in se ji
posmehovala. Nekaterim otrokom se je to zdelo zabavno, zato so ponavljali za njima ...
Učence spodbudimo h komentiranju dogodka. Kako se je počutila deklica? Je bilo v
zgodbici kaj smešnega? Kako bi vi ravnal?....
Otroke razdelimo v skupine. Vse skupine dobijo material in enako nalogo. Primer
dejavnosti: dobijo škarje, lepilo, barvice in kuverto, v kateri je na več večjih kosov
razrezana koledarska slika, ki ji manjka en del. Skupina mora sestaviti sliko, jo prilepiti na
risalni list in dopolniti - narisati manjkajoči del slike. Nastale slike obesimo.
Po končanem delu se pogovorimo o tem, kaj jim je bilo in kaj jim ni bilo všeč pri skupnem
delu. Vsak učenec izbere sličico obraza, ki prikazuje njegovo počutje. Sličice na tabli
razvrstimo v stolpce.
Dejavnost izkoristimo za skupno oblikovanje razrednih pravil in se pogovorimo, zakaj so
potrebna.
Vsak otrok si izbere eno od pravil in nariše piktogram. Piktograme predstavijo sošolcem in
se o njih pogovarjajo. Obesimo jih na ustrezno mesto v razredu.
DZ 1, str. 19
Ogledamo si sličice otrok in odraslih v različnih situacijah. Otroci ob njih pripovedujejo in
se pogovarjajo. Pobarvajo le tiste sličice, kjer otroci ravnajo pravilno in upoštevajo pravila.
Po končanem delu pregledamo nalogo.
IV. dejavnost
Navodila
Pozovemo učence, da pripravijo črn ali temnejši flomaster in risalni list.
Na tabli ali projekciji pripravimo nekaj značilnih risb, ki si jih bomo pozneje ogledali.
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
32
Posedemo se na tla v krog.
Pred učence poloţimo vrv – »črto«. Z vrvjo sestavljamo različne »črte«, posamezni učenci
jih opisujejo.
Uporabimo tudi »pike« (npr. majhni plodovi, kocke, kroglice, plastična jajčka…)
Pogovorimo se o razliki med piko in črto.
Opazujemo motiv na umetniški risbi in ga opišemo.
Na risbi si ogledamo tudi črte in pike. Poiščemo zglede črt v učilnici, zunaj …
Likovna naloga
Risali bomo z uporabo pike in črte.
Slikovito predstavimo likovni motiv. Nekaj idej: naša šola (če imamo moţnost, gremo ven
in rišemo po opazovanju), moja učiteljica, knjiţničarka, kuharica, hišnik …
Individualno delo učencev
Učenci rišejo. Pri tem so pozorni tudi na številne podrobnosti, ki jih izrazijo z različnimi
črtami in pikami. Posamezne dele risbe lahko tudi črno pobarvajo. Individualno spodbujamo
posamezne učence.
Vrednotenje
Dokončane risbe razstavimo in si jih skupaj ogledamo.
Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih črt, pik, oblikovnih rešitev.
Učenci pripovedujejo o svojih risbah.
Opazimo in spodbudno komentiramo dobre posebnosti čisto vsakega izdelka.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Kaj je prav in kaj narobe 6.
SLJ Orientacija na telesu – poslušanje navodil 11.
MAT
ŠVZ
LVZ Risanje: Črta in pika 3., 4.
GVZ
33
LEVA, DESNA
(Ksenija Šoster Olmer)
TO JE MOJA DESNA ROKA,
(Pokaţemo dlan.)
SEŢE DO NEBA.
(Dvignemo roko.)
TO JE MOJA LEVA ROKA,
(Pokaţemo dlan.)
DOTAKNE SE SRCA.
(Dlan poloţimo na srce.)
DESNA ROKA,
(Pokaţemo dlan.)
LEVA ROKA,
(Pokaţemo dlan.)
OKROG, OKROG, OKROG!
(Kroţimo v zapestju z obema rokama.)
LEVA ROKA,
(Pokaţemo dlan.)
DESNA ROKA,
(Pokaţemo dlan.)
POK, POK, POK!
(Ploskamo.)
34
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 10.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
MAT: Pravilno uporabljajo izraza dolgo-kratko. Natančno opazujejo in poimenujejo dolţino
predmetov.
SLJ, GVZ: Naučijo se pesem. Pesem doţiveto zapojejo. Oblikujejo lastne glasbene zamisli za
spremljavo z lastnimi glasbili. Petje spremljajo z lastnimi glasbili in Orffovimi
ritmičnimi glasbili. Likovno izrazijo glasbeno vsebino pesmi.
ŠVZ: Spoznajo razne oblike hoje. Navajajo se na pravilno drţo telesa. Razvijajo dobre
medsebojne odnose.
SLJ: Vadijo orientacijo na telesu in na papirju.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
U/6, 7, predmeti
različnih dolţin
GVZ
B/49, notni zapis
pesmi Tri luţe,
Orffova glasbila
ŠVZ
tamburin, rutke,
obroči, zbirka vaj
in gimnastičnih vaj
SLJ
DZ 1/22, sličice
piktogramov iz
priloge v DZ
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Igra: Neslišni pozdrav
Učiteljica pogleda v oči učencu, ki sedi ob njej, prime njegovo levo roko in jo rahlo stisne.
Učenec z glavo nakaţe, da je prejel pozdrav in se obrne k sošolcu, ki sedi ob njem. Pošlje
pozdrav, kot ga je pokazala učiteljica. Pozdravljanje se zaključi, ko pride pozdrav naokrog
do učiteljice.
II. dejavnost
Učence povabimo k poslušanju pripovedi.
Miha in Maja sta obiskala babico in dedka. Skupaj so odšli na travnik. Zgoraj na nebu je sijalo
sonce. Ko so pogledali navzgor, so videli padalca. Maja je na svoji levi strani zagledala
jablano in na njej rdeče jabolko. Miha je z desno roko pokazal modrega metulja. Kaj mislite,
kaj pa je bilo spodaj, pod njihovimi nogami? (trava)
Orientacija na listu
- Na tablo prilepimo bel list.
Učenci se postavijo v vrsto pred tablo tako, da gledajo naravnost na tablo in list.
Postavljamo vprašanja iz pripovedi: Kje je sonce? Kje je trava? Kje je jabolko? Kje je
35
metulj?
Učenci odgovorijo na posamezno vprašanje in pokaţejo z roko, kje na listu (tabli) je mesto
soncu, travi, jabolku, metulju.
Na list narišemo:
ZGORAJ – sonce
SPODAJ – travo
LEVO – jabolko
DESNO – metulj
- List poloţimo pred učence na tla. Pokaţemo predmete, narisane na listu. Učenci povedo,
kje se nahaja imenovani predmet/rastlina: sonce je zgoraj na listu, trava je spodaj na listu,
jabolko je na levi strani lista, metulj je na desni strani lista.
- Učencem pokaţemo sličice piktogramov iz priloge v DZ 1.
Ogledajo si piktograme in povedo, kaj pomenijo.
DZ 1, str. 22
- Ogledajo si sličice in povedo, kje so narisani: deklica, padalec, drevo, deček.
Pokaţejo piktograme v svojih DZ in povedo, kaj pomenijo.
III. dejavnost
Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih dolţin, npr.: dolg in kratek pas, dolgo
in kratko ravnilo ...
Predmete opazujejo in ugotavljajo, v čem se razlikujejo.
Delo v parih. Prvi v paru pove navodilo, npr.: Postavi dolgo ravnilo na mizo.
Drugi navodilo izpolni. Nato vlogi zamenjata.
Izbiramo predmete, ki smo jih razporedili pred učence.
Učbenik MAT, str. 6
Zgornja slika
Učenci si ogledajo sliko.
Povedo, kateri otroci imajo kratke in kateri dolge lase; kateri dolge in kateri kratke hlače.
S prstom pokaţejo posamezne otroke.
Učbenik MAT, str. 7
Učenci si ogledajo dvojčka Sebastjana in Ţana in ju opišejo.
Preberemo navodilo.
Ugotovijo, v čem sta si podobna, v čem se razlikujeta.
V zvezek narišejo dolg predmet in zraven kratek predmet (izbirajo med predmeti, ki smo
jih uporabili na začetku dejavnosti).
Preverimo pravilnost opravljene naloge.
IV. dejavnost
Igra: Lov v parih – glej zbirko iger
Gimnastične vaje – glej zbirko vaj
Različne oblike hoje
- naravna hoja
Učenci se razporedijo po prostoru. Udarjamo na tamburin, učenci hodijo po ritmu (drţijo se
zravnano, trebuh noter, gibi rok so naravni, stopajo peta-prsti).
- dolgi/kratki koraki
Maja in Miha iz današnje zgodbe sta tekala po travniku. Delala sta kratke in dolge korake.
Posnemajo njune korake.
- hoja po ritmu
Udarjamo na tamburin. Učenci hodijo po ritmu in zraven ploskajo. Pri tem pazijo, da se v
koga ne zaletijo. Na glasen udarec na tamburin zamenjajo smer hoje.
36
- hitro/počasi, naprej/nazaj
Na ukaz hodijo učenci hitro, počasi, naprej in nazaj.
- hoja z odročenjem
Učenci hodijo in pri tem kroţijo z rokama. Najprej delajo velike kroge, nato pa vedno
manjše, in obratno.
- z visokim dvigovanjem kolen
Pri hoji čim više dvigajo kolena.
- po prstih in petah
Hodijo samo po prstih, hodijo samo po petah.
- hoja vstran s kriţanjem nog
Hodijo vstran, pri tem kriţajo nogi.
- prsti obrnjeni noter/ven
Hodijo s stopali obrnjenimi navznoter, hodijo s stopali obrnjenimi navzven.
- hoja v krogu, spirali, osmici
Hodijo v krogu, v spirali (delajo vedno večje kroge), v osmici.
- hoja v koloni
Naredimo dolgo kolono - vlak. Naredimo kratke kolone.
- ţivalska hoja
Znaš hoditi kot pajek, gorila, pingvin? Izmisli si lasten način hoje.
Igra: Potovanje – glej zbirko iger
IV. dejavnost
Uvodna motivacija
lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/ali znamo vsi peti?
lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/se bojiš petja?
Vodimo pogovor o deţevnih dneh.
Deţuje, deţuje, deţuje …
Kako je, kadar neprenehoma deţuje? Kakšne so takrat ulice? Kaj se zgodi z rekami?
Kaj v deţevnih dneh počnejo ptičke? Kaj pa medved, srna, lisica in druge ţivali? Kaj
počnete vi, ko deţuje?
Berilo, str. 49
Preberemo pesem.
Vodimo pogovor o vsebini pesmi; o vremenu, junakih v luţah, kako se oglašajo…
Učence naučimo besedilo pesmi.
Učenje pesmi po metodi odmeva
Doţiveto zapojemo pesem.
Zapojemo krajše glasbene fraze. Učenci ponavljajo.
Na koncu doţiveto zapojemo pesem v celoti.
Dodajanje gibov
Učenci predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob petju:
- za ţabico pri verzu »v prvi luţi ţabica«
- za račko pri verzu »v drugi luţi račkica«.
- pri verzu »v tretji luţi sem pa jaz« bo vsak učenec izvajal svoj gib oz. zvok.
Zapojejo najprej krajše dele, nato ponovno pesem v celoti z gibi.
Igranje na Orffova glasbila
Dva učenca (učitelj ju izbere z izštevanko) izbereta glasbili, s katerima bosta predstavila
ţabico (npr. strgalo) in račko (npr. ropotuljo), ostali učenci dobijo druga glasbila, ki jih bodo
uporabili pri »tretji luţi«.
Petje spremljajo z igranjem na Orffova glasbila. Glasbila igrajo ritem besedila:
37
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Levo in desno, zgoraj in spodaj – orientacija na listu 12.
MAT Dolgo in kratko 8.
ŠVZ Vrste hoje 6.
LVZ
GVZ Pesem: Tri luţe 4.
»v prvi luţi ţabica« - strgalo,
»v drugi luţi račkica« - ropotulja,
»v tretji luţi sem pa jaz« - vsa glasbila.
Likovno izražanje
Učenci narišejo tri luţe. V prvo narišejo ţabico in glasbilo, s katerim so jo predstavili, v
drugo luţo narišejo račko in glasbilo, s katero so jo predstavili, v tretjo pa vsak učenec
nariše sebe in glasbilo, na katero je igral.
38
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 11.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
MAT: Pravilno uporabljajo izraza dogo - kratko. Opazujejo in poimenujejo dolţino predmetov.
Obnovijo problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi
didaktičnimi ponazorili. Prikaţejo odnos med elementi s puščičnim prikazom
ŠVZ: Razvijajo hitrost in eksplozivnost. Pridobivajo vzdrţljivost.
SLJ: Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Pripovedujejo o
knjiţevnem dogajanju. Poustvarjajo umetnostno besedilo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
DZ 1/23, predmeti
različnih dolţin, dva
obroča različnih barv,
listi A4
ŠVZ
rutka, papirnata
paličica, zbirka iger
in gimnastičnih vaj
SLJ B/20,21, knjiga
Ţabji kralj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Igra: Kaj bi bil, če bi bil ...
Učencem povemo, da bodo predstavili, kaj bi bili, če bi bili, npr.: cvet, barva, ptica ...Npr.: Če
bi bil cvet, bi bil marjetica/vijolica/tulipan ...Če bi bil barva, bi bil modra/rdeča, zelena ...Če
bi bil ptica, bi bil labod/sinica/lastovica ...
Kaj bi bil, če bi bil pravljica? Če bi bil pravljica, bi bil princ/princesa/volk/kočija/čarobni
ključ ...
II. dejavnost
Motivacija
Preberemo prvo poved iz pravljice.
Povabimo učence naj povedo, kako si predstavljajo ţivljenje kraljičen, npr.: kako so bile
oblečene, kakšne so bile njihove sobe, kaj so jedle, kako in s čim so se igrale ...
Najava besedila: Spoznali bomo pravljico z naslovom Ţabji kralj.
Priprava na poslušanje
Pripravijo se na poslušanje.
Pripovedovanje/branje pravljice
Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo pravljico.
39
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Izjava po čustvenem odmoru: Preberemo zadnjo poved v pravljici.
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
- Knjiţevne osebe
Kako je ţivela kraljična, ki smo jo srečali v pravljici?
S čim se je ţogala?
Kaj je imela na glavi? S kakšnega kroţnika je jedla? …
- Knjiţevno dogajanje
Berilo, str. 20, 21
- Kaj se je dogajalo nekega dne ob tolmunu?
Kaj je kraljična ponujala ţabi, če ji prinese iz tolmuna njeno zlato kroglo?
In kaj je zahtevala ţaba?
Ste v pravljici zasledil pravilo obljuba dela dolg? Pripovedujte, kaj je o tem mislila
kraljična? In kaj je mislil kralj?
- Spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice.
Branje pravljice
Še enkrat preberemo pravljico.
Poglabljanje doživetja
- Pred mnogimi leti
(Za poglabljanje doţivetja uporabimo moţnost domišljijskega dopolnjevanja literarnega
sveta »In potem… ?«, in sicer »Kaj se je zgodilo pred tem?« Učenci si izmislijo
predzgodbo, ki pa ne more biti poljubna, ampak verjetnostno povezana z literarnim svetom,
ki smo ga spoznali.)
Vprašamo: Ste v pravljici spoznali kakšno čarovnico?
Naročimo, naj si izmislijo tisti del pravljice, ki se je zgodil pred mnogimi leti.
Pripovedujejo, kaj se je zgodilo.
- Čarovnik in čarovnica
Spodbudimo učence naj povedo, v katerih pravljicah in risankah nastopajo čarovniki ali
čarovnice. Povedo tudi, kaj sta čarala.
Vprašamo: Ali so čarovnice in čarovniki večkrat dobri ali jih je večina hudobnih?
III. dejavnost
Vodimo pogovor.
Se vam je zdela pravljica dolga ali kratka? Učenci svoje odgovore utemeljijo.
Rečemo: Torej niso dolgi ali kratki samo predmeti, dolge so lahko tudi pravljice. Kaj je še
lahko dolgo/kratko? (pesmi, melodije, sprehod ...)
Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih dolţin (npr. dog in kratek pas, dolgo in
kratko ravnilo,... ter dva barvna obroča npr. rdečega in modrega.)
Povemo navodilo: »V moder obroč razvrstite vse dolge predmete, v rdečega pa vse kratke .
Učence razdelimo v pare. Vsak otrok dobi list velikosti A4, ki je razdeljen na dve polovici.
Vsak otrok na levo stran nariše kratko barvico, nato liste zamenjata. Prvi otrok pove:
»Narisal sem kratko barvico, ti nariši dolgo barvico.« Nato vlogi zamenjata.
Pregledamo pravilnost izvedene vaje.
DZ 1, str. 23
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci poimenujejo predmete, pokaţejo predal z dolgim in predal s kratkim
ročajem.
Preverimo pravilnost rešitev.
40
IV. dejavnost
Igra: Dobra vila
Gimnastične vaje
Elementarni igri
- Lastovke se selijo
- Ujeti ptički
Igra: Jakec, kje si?
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pravljica: Ţabji kralj 13., 14.
MAT Dolgo in kratko 9.
ŠVZ Igre v naravi 7.
LVZ
GVZ
41
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 12.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SPO: Poznajo ime šole, v katero hodijo. Poimenujejo prostore in delavce na šoli. V
šoli se orientirajo.
SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja – prošnja, zahvala.
V igri vlog vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci.
MAT: Pravilno uporabljajo izraze visoko, nizko, višje, niţje. Opazujejo in
poimenujejo višino predmetov. Odkrivajo in ubesedijo kriterij po katerem so bili
elementi urejeni. Obnovijo problem s svojimi besedami.
GVZ: Analizirajo besedilo ljudske pesmi Lisička je prav zvita zver. Naučijo se pesem in
jo doţiveto zapojejo. Spoznajo značilnosti ljudske pesmi. Ustvarjalno izraţajo glasbena
doţivetja v likovni komunikaciji.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
DZ 1/24,
plakat z imenom in
znakom šole,
listki s kopiranim
znakom šole
MAT
U/7, DZ 1/25,
predmeti različnih
višin
SLJ
pripomočki za
slušno zaznavanje
zvokov
GVZ
notni zapis pesmi
Lisička je prav
zvita zver
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Učencem povemo, da bodo poslušali zvoke, ki jih lahko slišijo v šoli. Prepoznati morajo
zvok in povedati izvor zvoka.
Naročimo, naj zaprejo oči in tiho poslušajo zvoke, ki prihajajo v naš razred od zunaj.
Povedo, kaj so slišali in kdo ali kaj je povzročilo zvok, npr.: ropot, ki prihaja s hodnika;
povzroča ga glas osebe; povzroča ga … itd.
Izvajamo zvoke v razredu, npr.: odpremo pipo, učenci povedo, da so slišali šumenje vode;
povzročitelj (izvor) zvoka je voda itd. (izvajamo zvoke s presipavanjem zrnja, zdroba, peska
… Topotamo z nogami, ploskamo …
II. dejavnost
Učencem povemo, da si bomo ogledali šolo.
Pred ogledom šole se pogovorimo, kako se bomo obnašali, na kaj bomo pozorni, kako bomo
ogovarjali ljudi, kako pozdravljali, kako se bomo predstavili, kako bomo izrekali zahvalo in
prošnjo.
Učenci povedo, katere prostore ţe poznajo, kdo tam dela ter česa še ne poznajo in kaj bi še
42
ţeleli spoznati. Dogovorimo se, kaj bomo opazovali, kaj poslušali in kaj vprašali.
Pozorni smo na besede, ki jih bomo uporabljali za orientacijo po šoli – nadstropje,
levo/desno, spredaj/zadaj.
Skupaj si ogledamo šolske prostore. Prostore poimenujemo in si v njih ogledamo predmete
in opremo. Otroci ugotavljajo, kdo uporablja te predmete in zakaj so v prostoru.
V posameznih prostorih se pogovarjamo o osnovnih šolskih pravilih.
Ob ogledu prostorov otroci prihajajo v stik z delavci šole. Delavce poimenujejo. Prosijo jih,
naj jim povedo, kaj delajo. Vljudno se zahvalijo.
Delo v razredu, po ogledu šole
Učenci povedo, v katero šolo hodijo, kako se šola imenuje.
Pripravimo plakat z znakom šole in njenim imenom. Ob plakatu se pogovorimo o imenu šole
ter o simbolih in barvah znaka šole.
Manjše kopije na listih učenci pobarvajo, izreţejo in prilepijo v zvezek.
Povedo v katerih prostorih smo bili, kaj smo tam videli, katere zvoke smo slišali in koga smo
srečali; koga bi prosili za pomoč, če bi npr. potrebovali krpo za brisanje tal, če bi nam
zmanjkalo selotejpa, če bi radi na steno pritrdili ţebelj za sliko…
Pozorni smo, da učenci uporabljajo izraze nadstropje, levo/desno, spredaj/zadaj.
DZ 1, str. 24
Učenci samostojno rešijo spodnjo nalogo, kjer poveţejo predmete in delavce na
šoli.
O rešitvah se pogovorimo.
III. dejavnost
Učence vzpodbudimo, naj povedo koga so med ogledom šole prosili in komu so se zahvalili.
Vodimo pogovor o prošnji, oziroma izhajamo iz pripovedi učencev.
- Kdaj prosimo? Za kaj prosimo? Koga prosimo? Kako izrečemo prošnjo (mami, bratcu,
učiteljici, policistu ...)?
- Kaj rečemo, ko nam očka nalije sok, za katerega smo ga prosili?
Povemo: Kadar ţelimo nekoga prositi, uporabljamo besedo prosim, zahvalimo se z besedo
hvala. Neznane, starejše osebe prosimo drugače kot znance, sorodnike, prijatelje (pazimo na
vikanje/tikanje in ogovore).
Učencem predstavimo temo/e za igro vlog. Povemo, da bomo odigrali prizore, kjer bomo
izrekali prošnjo in zahvalo. Pozornost usmerimo na delavce šole in osebe, ki jih učenci vsak
dan srečujejo
Opozorimo jih, da morajo biti pri tem vljudni.
Odigramo primer – Prosimo sošolca za barvico.
Učence razdelimo v skupine.
Skupine se pripravijo in odigrajo igro vlog.
O predstavitvah se pogovorimo.
IV. dejavnost
Učencem zastavimo problem in jih prosimo naj nam ga pomagajo rešiti.
Rečemo: Na vrtu imam visoko jablano. Ţelim odtrgati jabolko, pa ga ne doseţem. Kako naj si
pomagam?
Učenci rešujejo problem in predstavijo svoje rešitve. O rešitvah se pogovarjamo.
Igra: Visoko – nizko
Povemo, da se bomo igrali visoko/nizko. Kadar izrečemo besedo visoko, učenci stojijo, kadar
pa izrečemo besedo nizko, počepnejo.
Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih višin (npr.visok in nizek stol ...)
Lahko tudi izrazito visokega in izrazito nizkega učenca.
43
V vrsto se postavi več učencev. Vprašamo: Kdo je višji od ______, kdo je niţji od_______,
kdo je najvišji, kdo je najniţji?
Učenci predmete (osebe) opazujejo in ugotavljajo v čem se razlikujejo (v višini).
Učence razdelimo v pare. Predstavimo, kaj bomo delali.
Povemo pravilo: Eden izmed učencev pove navodilo: »Sedi na visok stol.« Drugi navodilo
izpolni. Nato vlogi zamenjata. Izbiramo predmete, ki smo jih razporedili po učilnici.
Učbenik MAT, str. 7
Zgornja slika
Na sliki poiščejo visoko osebo in nizko osebo ter ju poimenujejo. Poiščejo visoko in nizko
drevo.
S prstkom pokaţejo visoko in nizko osebo ter visoko in nizko drevo.
Učenci pripravijo zvezke in pisala
Naročimo jim, naj naredijo črto. Na črto naj narišejo visoko lestev in zraven nizko lestev.
Preverimo pravilnost.
DZ 1, str. 25
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja nalog.
Podčrtajo visoko hišo, obkroţijo nizko drevo, podčrtajo nizek stol, pobarvajo najniţjo
smreko.
Preverimo pravilnost rešitev.
V. dejavnost
Uvodna motivacija
Učitelj ali nekdo izmed učencev doţiveto zapoje pesem Lisička je prav zvita zver.
Vodimo pogovor o vsebini pesmi. Učenci pripovedujejo o lisici, kakšna je, kaj počne…
Učenje pesmi Lisička je prav zvita zver po metodi odmeva
Učence naučimo pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz.
Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.
Ljudska pesem
Vodimo pogovor o značilnostih ljudske pesmi, kako je nastala in se ohranila do danes.
Učenci pripovedujejo o pesmih, ki so jih v otroštvu peli njihovi starši in stari starši.
Likovno izražanje glasbene vsebine
Naročimo, naj ilustrirajo pesem Lisička je prav zvita - vsako kitico posebej.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Naša šola
Šolski prostori in delavci v šoli
7.
SLJ Prošnja, zahvala - igra vlog 15.
MAT Visoko in nizko 10.
ŠVZ
LVZ
GVZ Ljudska pesem: Lisička je prav zvita zver 5.
44
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 13.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo orientacijo na telesu in na papirju.
Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od leve
proti desni, od zgoraj navzdol.
SPO: Poznajo različne prostore in delavce na šoli. Znajo se orientirati na šoli.
MAT: Pravilno uporabljajo izraze visoko, nizko, višje, niţje. Pravilno uporabljajo izraze veliko,
majhno,večji, manjši. Pravilno uporabljajo izraze kratko, dolgo, krajši, daljši. Odkrivajo in
ubesedijo kriterij, po katerem so bili elementi urejeni. Uredijo elemente po različnih
kriterijih (od najdaljšega do najkrajšega, od največjega do najmanjšega).
ŠVZ: Ogledajo si telovadnico in poimenujejo njim znana orodja. Seznanijo se s primernimi
športnimi oblačili in obutvijo. Orientirajo sev telovadnici.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
U/11, DZ 1/24,
kartončki s
piktogrami
MAT
U/8, DZ 1/26,
knjige treh
velikosti, ravnila
treh dolţin
SLJ
DZ 1/27,
zdrob na pladnju,
različno velik
papir, goba,
različna pisala ,
znaki iz priloge
ŠVZ
4 stoţci, zbirka iger
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Učenci sedijo v klopeh. Povemo, da se bomo igrali, da morajo pozorno poslušati navodila in
opraviti nalogo.
Navodila za orientacijo na telesu:
- Dvignite levo roko.
- Vstanite in stojte na desni nogi.
- Levo roko poloţite na klop.
- Z desno roko primite desno uho.
- Desno roko podajte sošolcu.
- Z levo roko primite stol.
- Dvignite levo roko in pomahajte.
- …
II. dejavnost
Igra: Kje je kaj v razredu?
Učenci leţejo na hrbet, zaprejo oči in se umirijo.
45
Po navodilih učiteljice z levo/desno roko, levo/ desno nogo pokaţejo imenovane dele
učilnice (strop, okna, omara...).
Učbenik, SPO str. 11
Učenci poimenujejo prostore na slikah. Primerjajo jih s prostori na svoji šoli. Povedo, ali ima
njihova šola vse narisane prostore. Povedo, v čem so si prostori podobni in v čem se
razlikujejo?
Na kartončke narišemo preproste piktograme, učenci pripovedujejo, kateri šolski prostor
označujejo.
Pogovorimo se kako bi še lahko narisali piktogram za posamezen prostor.
Otroke razdelimo v manjše skupine. Vsaka skupina izţreba kartonček s piktogramom
prostora.
Navodilo skupini: Obiščite izbran šolski prostor. Zapomnite si, kaj ste videli na poti in kaj v
prostoru. Če koga srečate ga vljudno pozdravite.
Pogovorimo se o izvedenih nalogah in morebitnih teţavah.
DZ 1, str. 24
Zgornja naloga
Učenci narišejo piktograma za šolska prostora. Moţnih je več rešitev, saj učenci sami
določijo, kateri predmet bo predstavljal posamezen prostor.
Pogovorimo se o izvedenih nalogah.
Opomba: Delo v DZ in obiski šolskih prostorov se izvajajo istočasno – učenci se
izmenjujejo.
III. dejavnost
Učence vzpodbudimo, naj narišejo s svinčnikom na list, npr.: hišo/roţo/avto…
Opazujemo in preverjamo njihovo drţo telesa pri risanju, poloţaj lista in drţo pisala.
K mizici, na kateri imamo papir in svinčnik, vabimo manjše skupine učencev in jim
pokaţemo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala ter poloţaj lista/zvezka.
Učenci nas opazujejo. (Sedimo za mizo, skupina učencev stoji za nami.)
- Položaj lista
List poloţimo na mizo tako, da ga gledamo naravnost, ni nagnjen ne v levo in ne
v desno stran.
- Položaj glave in roke, ki ne piše
Glavo drţimo pokonci. Roko, s katero pišemo poloţimo na mizo, da bo še malo počivala.
Nasprotno roko dvignemo tako, da je komolec prislonjen na mizo, z dlanjo pa si pokrijemo
obraz. Glavo pustimo v tem poloţaju, roko pa poloţimo na spodnji del lista. Roka, ki ne
piše, drţi list, da se ta ne premika.
- Položaj trupa in nog
Stol pomaknemo k mizi tako, da še vedno udobno sedimo. Hrbet naslonimo na naslonjalo
stola. Boki so obrnjeni naprej. Stegna počivajo na sedalu stola, kolena pa so upognjena v
pravem kotu. Stopala so na tleh.
- Drža pisala in položaj roke, ki piše
Sproščeno primemo svinčnik s palcem in kazalcem, pribliţno dva prstka nad konico, in ga
naslonimo na sredinec. Svinčnik drţimo rahlo. Mezinec, zunanji rob dlani in del podlakti se
dotikajo lista oz. mize. S svinčnikom rišemo črte. Roko premikamo le v komolcu in rami.
Učencem naročimo, naj pripravijo papir in svinčnik.
Po navodilih vadijo pravilen poloţaj:
- lista pri pisanju;
- glave in roke, ki ne piše;
- sedenja pri pisanju;
- drţo pisala in poloţaj roke, ki piše.
46
Narišejo poljubno risbo.
Učence opazujemo pri delu, pozorni smo na pravilno drţo telesa in pisala. Opozarjamo jih
na nepravilnosti in jih spodbujamo k pravilni drţi telesa pri pisanju in pravilni drţi pisala.
Pogovarjamo se o pomenu pravilne drţe telesa pri pisanju in pravilni drţi pisala
DZ 1, str. 27
Ogledamo si slike in se ob njih pogovarjamo. Povemo, kaj delajo učenci.
Pogovarjamo se o pravilni/nepravilni drţi telesa, lista, pisal ... Pozorni smo na roko, ki piše –
leva/desna roka.
IV. dejavnost
Učencem rečemo: Pridite pred tablo in se posedite v polkrog. Miha, ti si prvi na levi strani
polkroga, Jasna pa je prva na desni strani polkroga.
Izberemo dva učenca, ki sta različno visoka. Enemu damo v desno roko veliko knjigo,
drugemu pa v levo roko, majhno knjigo. Eden naj ima kratke rokave, drugi dolge, eden
kratke lase, drugi dolge... Učenca sta s hrbti obrnjena proti sošolcem v polkrogu.
Učenci ugotavljajo v čem se razlikujeta. Ob vprašanjih utrdimo matematična znanja - barvo,
dolţino, velikost, višino in levo/desno.
Pred učence postavimo tri knjige različnih velikosti.
Naročimo, naj uredijo knjige po velikosti, od najmanjše do največje.
Postavimo tri različno dolga ravnila.
Naročimo, naj uredijo ravnila po dolţini, od najdaljšega do najkrajšega.
Učenci ugotavljajo, katero je najdaljše, katero najkrajše in katero srednje dolgo ravnilo.
DZ 1, str. 26 - lilibi/cirkus/velikostni odnosi/majhen,manjši,najmanjši
- lilibi/cirkus/velikostni odnosi/velik, večji, največji
- Preberemo navodilo za prvo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja.
Največje jabolko pobarvajo z zeleno, srednje veliko z rumeno in najmanjše z rdečo barvo.
Preverimo pravilnost rešitev.
- Preberemo navodilo za drugo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja.
Pobarvaj najkrajšo nogavico rumeno, srednje dolgo vijolično in najdalšo z modro barvo.
Preverimo pravilnost rešitev.
- Preberemo navodilo za tretjo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja.
Na najvišje drevo narišejo rdeča jabolka, na srednje visoko rumene hruške, na najniţje
modre slive.
Preverimo pravilnost rešitev.
V. dejavnost
Spoznajmo telovadnico
Ogledamo si prostore in se pogovorimo, zakaj in kako jih uporabljamo (telovadnica,
kabinet, sanitarije, garderoba…).
Ogledamo si in poimenujemo orodja v telovadnici (blazine, klopi, gred, švedska skrinja,
letvenik…)
Pogovorimo se, kakšna oblačila in obutev uporabljamo pri športni vzgoji.
Gibanje z nalogami v omejenem prostoru
- Označimo meje igrišča s stoţci ter razloţimo učencem, kje so meje igrišča.
Učenci hodijo v koloni za nami okrog igrišča oziroma označenega polja.
Učenci so znotraj polja, gibljejo se po navodilih, npr.:
- hodi, dotakni se roba igrišča s kolenom;
- teci do nasprotnega roba in se ga dotakni z obema rokama;
- hodi po vseh štirih po polju, na znak pojdi čim hitreje izven polja.
- Pri tej igri igralno polje večkrat zmanjšamo. Učenci se gibljejo znotraj polja in pazijo, da se
47
koga ne dotaknejo. Na ukaz “Ven!” igralno polje čim hitreje zapustijo, na klic “Noter!” se v
polje vrnejo.
- Učence razdelimo na prve in druge. Vsi drugi stojijo znotraj polja pri miru, prvi pa hodijo
okrog njih in pazijo, da se koga ne dotaknejo. Nato zamenjajo vlogi.
- Po dva učenca se drţita za roke. Par se mora čim hitreje gibati po navodilih:
- teče do črte (meje igrišča), ki jo pokaţemo, in se je dotakne;
- na ukaz “Stoj!” obstoji pri miru;
- na ukaz “Ven!” polje zapusti;
- na ukaz “Noter!” se vrne v polje. Pri tem pazijo, da se med seboj ne zaletavajo.
Igra: Mačka in miš – glej zbirko iger
POMEMBNO: Učencem naročimo, naj v šolo prinesejo škatle od čevljev. Razred potrebuje 6
enako velikih škatel za izdelavo hišice počutja. Vsak učenec potrebuje nekoliko večji plastični
pokrovček. Pripomočke bodo potrebovali pri likovni vzgoji.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Naša šola
V šoli se orientiram
8.
SLJ Pišem - drţa telesa pri pisanju, drţa pisala 16.
MAT Reši, saj zmoreš
Urejam
11.
ŠVZ Spoznajmo telovadnico 8.
LVZ
GVZ
48
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 14.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo orientacijo na telesu in na papirju.
Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od leve
proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. Narišejo
vodoravne črte in jih pravilno poimenujejo.
SPO: Poznajo različne čustvene izraze pri sebi in drugih (veselje, navdušenje, strah,
jeza,ţalost).
Vedo, da čustva vplivajo na vedenje. Spoznajo ustrezna ravnanja pri doţivljanju raznih
čustev in jih uporabljajo v konkretnih situacijah (igra vlog). Prepoznajo različne vrste
nasilja (besedno, psihično, fizično) in vedo, kam se obrniti po pomoč.
LVZ: Opazujejo prostor – učilnico in izraţajo poloţaje posameznih delov prostora in predmetov
v njem. Ugotovijo pomen barv v prostorih. Ob izraţanju lastnih idej oblikujejo hišico
počutja. Navajajo se na sodelovanje v skupini. Razvijajo motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
U/10, 13, sličice -
situacije za različna
razpoloţenja
LVZ
DZ 1/78, škatle od
čevljev - vsaj 6
kom., tempera
barve ali kolaţ
papir, lepilo, škarje
in priloga v večji
plastični pokrovčki
SLJ
DZ 1/28, goba,
pisala, pladenj,
koruzni zdrob,
palčka, zrnje,
posodice
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke. Izbiramo jih
po lastni presoji, npr.:
- Umivamo si roke.
- Z vsakega prsta snamemo prstan.
- Prebiramo zrnje (Vsak učenec dobi posodico v kateri je namešano različno zrnje, npr.: koruza,
pšenica, fiţol ...). Naročimo jim, naj zrnje preberejo tako, da bo vsako zrnje na svojem
kupčku. Prebiramo tako, da rabimo palec in kazalec in z njima vsako zrnje posebej ločujemo
na kupčke.
49
II. dejavnost
Učencem povemo, da bomo risali vodoravne črte od leve proti desni.
- Risanje z mokro gobo
Dogovorimo se, da bomo z mokro gobo na tablo narisali »vrvi za perilo, ograjo...«.
Rišemo z eno potezo v dolţini roke, od leve proti desni strani.
Ogledamo si izdelke. Povemo, da smo risali vodoravne črte.
- Vlečenje vodoravne črte po zraku z iztegnjeno roko
Učencem naročimo, da bomo stoje z iztegnjeno roko vlekli vodoravne črte po zraku. Črte
vlečemo od leve proti desni strani, v dolţini roke. Vajo večkrat ponovimo. Lahko jo
izvedemo tudi miţe.
- Risanje vodoravne črte s kredo na tablo
Učencem pokaţemo pravilno drţo krede.
S kredo rišemo vodoravne črte na tablo. Črte vlečemo z eno potezo od leve proti desni strani.
Nizamo jih eno pod drugo. Ugotovimo, katera črta je najbolj ravna.
- Risanje vodoravne črte na večji papir
Pri risanju uporabljajo mehka pisala – flomastre, voščenke ...
- Risanje vodoravne črte v koruzni zdrob
Opomba: Pladnje opremimo z znaki (iz priloge v DZ) za levo/desno, zgoraj/spodaj tako, da jih
nalepimo na ustrezno mesto na pladnju – levo jabolko, desno metulja, zgoraj sonce, spodaj
travo.
Na pladenj stresemo koruzni zdrob tako, da je cela površina prekrita z zdrobom.
Demonstriramo risanje v zdrob. Črte zradiramo tako, da pladenj potresemo.
S palčko/prstom rišemo vodoravne črte z eno potezo od leve proti desni in od zgoraj navzdol.
DZ 1, str 28
Ogledamo si nalogo, preberemo piktogram in navodilo.
Prevlečejo vodoravne črte od leve proti desni.
Preverimo opravljeno nalogo.
Učence vzpodbudimo, naj nam povedo, kako so se počutili pri delu, kaj jim je bilo všeč in
zakaj.
III. dejavnost
Učence povabimo, naj se postavijo v pare.
Igra: Ogledalo
Učenca se obrneta drug proti drugemu. Eden od njiju izvaja različne gibe, drugi ga poskuša
kar najhitreje in natančno posnemati, kot da je njegova slika v ogledalu. Vlogi zamenjata.
Učenca, ki se gleda v ogledalu, spodbujamo k izraţanju različnih razpoloţenj.
Pogovarjamo se o tem, kako prepoznamo, da je nekdo vesel, ţalosten, prestrašen ...
Učbenik SPO, str. 10
Ogledamo si fotografije in preberemo zapise, zakaj se otroci na fotografijah tako počutijo.
Spodbujamo jih, da povedo:
- Ali lahko ţe po obrazu prepoznamo, kako se kdo počuti?
- Kaj mislijo, kako hodi otrok, katerega fotografijo opazujemo. (Hojo izvedejo.)
- Kako ta otrok govori?
- Kdaj se oni tako počutijo?
Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi sličico otroka v različnih situacijah.
Pogovorijo se, kako se počuti otrok na sliki, prikaţejo z mimiko obraza in telesa ter narišejo
njegov obraz z znakom - facko. Skupine predstavijo svoje delo.
Preberemo oblačke pri Binetu in Lili.
Pogovarjamo se o laţi in resnici.
Vzpodbudimo učence, naj predstavijo svoje ţivljenjske izkušnje.
50
Učbenik SPO, str. 13.
Z učenci si ogledamo slikovno gradivo za Naš mali projekt. Predstavimo jim sobe v hišici in
se o njih pogovorimo.
Vzpodbudimo jih, naj povedo, kako bi se počutili v veseli sobi, ţalostni sobi, jezni sobi
prestrašeni sobi ...
Povemo, da bomo izdelali Hišico počutja in figurice, ki bodo v njej stanovale.
III. dejavnost
Navodila: Organiziramo prostor za delo šestih skupin (lahko tudi več, presodimo sami).
Oblikujemo skupine. Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo
Tempera barve, debelejše čopiče, palete.
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Ogledujemo si našo učilnico.
Ponovimo pojme zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj …
Oglejmo si barve v učilnici; poimenujmo barve sten, vrat, oken, omar, predalov …
Pogovorimo se o barvah. Kaj barve izraţajo? Katere se nam zdijo vesele, katere umirjene,
ţalostne, hladne, tople …
Likovna naloga
Napovemo, da bomo izdelali bomo hišico počutja.
Predstavimo namen in postopek izdelave hišice počutja.
Vsaki skupini ponudimo, da si izbere enega izmed listkov, na katerem je napisano določeno
počutje.
Skupinsko delo učencev
Učenci v posamezni skupini se dogovorijo, s katerimi barvami in oblikami bodo izrazili
določeno počutje.
Z njimi pobarvajo (ali oblepijo) svoje škatle – prostore hišice počutja.
Škatle sestavimo v celoto, naredimo streho …
Individualno delo učencev
Iz papirja izdelajo svojo figurico in jo prilepijo na plastičen pokrovček. Ali pa uporabijo
figurico iz priloge v DZ, str. 78, jo pobarvajo, izreţejo in nalepijo na plastični pokrovček.
Figurico opremijo s svojim imenom.
Vrednotenje
Ko je hišica dokončana, si jo ogledamo.
Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih prostorov (škatel). Učenci pripovedujejo o
barvah, ki so jih uporabili za posamezen prostor ter o počutju, ki ga ta barva izraţa.
Opazimo in komentiramo dobre posebnosti čisto vsakega izdelka.
Na koncu postavijo učenci svoje figurice v izbrane prostore hišice – glede na svoje počutje.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Kako se počutim?
Naš mali projekt: Naša hišica počutja
9.
SLJ Vodoravna črta - predopismenjevalne vaje 17.
MAT
ŠVZ
LVZ Oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru – Izdelava hišice
počutja
5., 6.
GVZ
51
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 15.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji
SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer
pisanja od leve proti desni, drţo telesa pri pisanju, drţo in uporabo različnih pisal ter
poloţaj lista/zvezka. Narišejo vodoravne črte in jih pravilno poimenujejo.
MAT: Opredelijo poloţaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu
poloţajev pravilno izraţajo. Znajo po sliki odčitati prikazano lego (znotraj, zunaj, na
robu). Znajo narisati predmet v zahtevani legi (znotraj, zunaj, na robu). Obnovijo
problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi
ponazorili.
ŠVZ: Razvijajo koordinacijo celega telesa. Razvijajo hitrost in hitro odzivnost. Navajajo se na
poslušanje navodil.
GVZ: Poslušajo in doţivljajo posnetek švedske ljudske pesmi Ko si srečen. Prepoznajo in
razlikujejo zvoke lastnih glasbil. Izvajajo gibe (zvokov lastnih glasbil). Usvajajo
švedsko ljudsko pesem Ko si srečen. Doţiveto pojejo pesem ob spremljavi gibov (zvokov
lastnih glasbil).
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SLJ
DZ 1/29, pladnji,
zdrob, papir, škarje,
mehka pisala
MAT
U/9, DZ 1/30,
obroči, različni
predmeti
ŠVZ
tamburin, obroči,
zbirka iger
GVZ
zgoščenka -Glasba
1, notni zapis
pesmi Ko si srečen
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke. Izbiramo jih
po lastni presoji, npr.:
- Z vsakega prsta snamemo prstan.
- Reţemo s škarjami.
- Trgamo, pregibamo papir.
- Navijamo volno v klopčič.
- Igramo klavir, flavto, violino, kitaro …
52
II. dejavnost
Učenci zasedejo svoje prostore v klopi. Povemo, da bomo vlekli nevidne vodoravne črte s
pisalom nad papirjem.
Pisalo (barvico, svinčnik) drţimo v roki, kakor da bi pisali, in sicer tako, da se konica pisala
ne dotika papirja, mezinec pa drsi po listu papirja. Črte vlečemo z eno potezo od leve proti
desni strani. Vajo večkrat ponovimo.
Črte rišejo po zraku od leve proti desni.
Črte rišejo s prstom sošolcu po hrbtu od leve proti desni.
Črte rišejo s prstom po klopi.
DZ 1, str 29.
Ogledamo si nalogo, preberemo piktogram in navodilo.
Ogledamo si smer pisanja vodoravne črte od leve proti desni strani.
Naročimo, naj prevlečejo nevidne vodoravne črte s pisalom nad črtami.
Učenci prevlečejo vodoravne črte s svinčnikom ali barvico..
Preverimo pravilnost opravljene naloge.
Učence vzpodbudimo, naj nam povedo, kako so se počutili pri delu, kaj jim je bilo všeč in
zakaj. Naročimo jim, naj postavijo svojo figurico v sobo, ki ustreza njihovemu počutju.
III. dejavnost
Učence navdušimo za igro.
Igra: Mačka in miš (glej zbirko iger)
Predstavimo jim igro in pravila igranja.
Dogovorimo se, da se igra prekine, ko učitelj zaploska. Takrat vsi ostanejo na svojih
mestih in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja, npr.: Kje je muca? Kje je miš? (Od otrok
terjamo natančne odgovore, npr.: Muca je znotraj kroga. Miš je zunaj kroga.)
Učenci sedejo v krog.
Vzamemo obroč in polagamo določen predmet (npr. peresnico) znotraj, zunaj, na rob obroča.
Povedo, kje je predmet.
V parih vzamejo po en obroč in določen predmet ter drug drugemu dajejo navodila za
postavitev predmeta. Vedno povedo, kje se nahaja predmet.
Učbenik MAT, str. 9
Zgornja slika
Učenci si ogledajo sliko in ugotavljajo, kje so posamezni otroci, npr.: Deklica z rdečim
balonom je na robu peskovnika. Deček z rdečo črtasto majico je znotraj peskovnika. Deček z
rumenim balonom je zunaj peskovnika.
Pripravimo kartončke, na katerih so narisani piktogrami, ki označujejo: znotraj, zunaj, na
robu. Razloţimo piktograme .
Učenci ponovno pripravijo obroče in predmete, ki jih bodo polagali.
Dvigujemo kartončke, otroci pa glede na piktogram polagajo predmet znotraj, zunaj, na rob
obroča. Vedno povedo, kje se nahaja njihov predmet.
Po opravljeni dejavnosti opišejo poloţaj predmeta.
Učbenik MAT, str. 9
Spodnja slika
Učenci si ponovno ogledajo problemsko situacijo.
Ustno opredelijo poloţaj otrok na sliki.
Pozorni so na piktograme znotraj, zunaj, na robu.
DZ 1, str. 30
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci v okenca vrišejo piktograme znotraj, zunaj, na robu, ki bodo ponazarjali,
53
kje je klovn.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci v sličico prerišejo sličico na ustrezno mesto, glede na piktogram.
Preverimo pravilnost rešitev.
IV. dejavnost
Igra: Kdo se boji črnega moţa – glej zbirko iger
Gimnastične vaje
Igramo gimnastične vaje z obroči. Povemo navodila: Stopi znotraj, zunaj, na rob obroča.
Hoja z nalogami
- Učenci hodijo prosto po prostoru, na znak (udarec na tamburin) menjajo način hoje (prsti,
peta, zunanji, notranji del stopala, veliki, majhni koraki, prsti obrnjeni ven, noter…). Na
koncu pokaţejo še pravilen način hoje.
- Učenci hodijo v različne smeri (naprej, nazaj, bočno, diagonalno). Na en udarec zamenjajo
smer, na dva obstanejo pri miru.
- Učenci hodijo naprej, na znak prehajajo iz visokega poloţaja v nizkega in obratno. Poskusijo
hoditi nazaj v nizkem poloţaju, bočno v visokem, diagonalno v srednjem…
Počasi hodijo, nato postopno pospešijo v hitro hojo in obratno.
- Hodijo na različne načine: kot vojak na paradi, s trdim kolenom, da se drţijo za gleţnje,
šepajo…
Igra: Kdo bo prej? – glej zbirko iger
Igra: Ubogi črni muc – glej zbirko iger
V. dejavnost
Uvodna motivacija
Učence spomnimo na prejšnji dan. Povedo naj, kaj so izdelali pri likovnem pouku (hišico
počutje). Pripovedujejo naj, kako so se počutili, v kateri sobi ima kdo figurico in zakaj jo je
tja postavil. Pozornost usmerimo na srečno sobo. Učence spodbudimo, naj povedo, kaj
se dogaja v srečni sobi.
Povemo, da poznamo pesem o sreči in da se jo bomo danes naučili.
Poslušanje posnetka švedske ljudske pesmi Ko si srečen
Pred poslušanjem učence opozorimo na zvoke gibov, ki jih ţe poznajo. Povemo, da jih bodo
slišali in morali prepoznati kateri so.
Analiza posnetka
Učenci poleg petja prepoznajo ploskanje, tleskanje, topotanje, udarjanje z nogo in
vzklikanje.
Naučijo se, da tako zvenijo različni gibi s katerimi igramo na naše telo – to so zvoki lastnih
glasbil.
Primerjajo zvoke med seboj po glasnosti (tihi, glasni) in jakosti (mehki, neţni, grobi,
močni,…).
Učence povabimo v krog. V krogu stoje igrajo na svoje telo-gibe. Vsak gib izvajajo po 4-krat
učitelj šteje. Ko učitelj zamenja način igranja-gib, zamenjajo način igranja tudi učenci.
Ko si srečen - pogovor o pesmi
Učitelj učencem doţiveto zapoje pesem z izvajanjem gibov. Nato vodi pogovor o vsebini
pesmi.
Učenci se vključujejo v pogovor, povedo, kdaj so oni srečni in kaj takrat naredijo.
Ko si srečen - učenje pesmi po metodi odmeva
Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim.
54
Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.
Pri ponovnem petju se lahko razdelijo v skupine tako, da vsaka skupina zapoje eno kitico od
prve do pete, zadnjo pa vsi skupaj.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Vodoravna črta – predopismenjevalne vaje 18.
MAT Kje je? (znotraj, zunaj, na robu) 12.
ŠVZ Hoja in tek 9.
LVZ
GVZ Pesem: Ko si srečen 6.
55
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 16.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji SLJ: Prepoznajo pravljične predmete in čudeţe. Razvijajo sposobnost razumevanja motivov
za ravnanje knjiţevnih oseb. Ločijo »dobre« in »slabe« knjiţevne osebe. Narišejo za
pravljico značilen srečen konec.
MAT: Opredelijo poloţaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu
poloţajev pravilno izraţajo. Poznajo piktograme za nad in pod. Piktograme berejo in jih
znajo uporabiti.
ŠVZ: Hodijo in tečejo v koloni. Izvajajo vaje za pravilno telesno drţo. Pridobivajo vzdrţljivost.
Razvijajo spretnost in koordinacijo celega telesa.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SLJ
B/38, 39, knjiga
Sneguljčica
MAT
U/10, DZ 1/31,
ţoga, različni
šolski predmeti,
piktogrami na
kartončkih
ŠVZ
blazine, zbirka iger
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
Rečemo: Zrcalce, zrcalce na steni, povej,
katera v deželi najlepša je vsej!
Učenci pripovedujejo o čudeţnem zrcalcu. Pomagamo jim s vprašanji: Je to navadno
zrcalce? Kaj vse je mogoče videti v čudeţnem zrcalcu?
Najava besedila: Spoznali bomo pravljico z naslovom Sneguljčica.
Priprava na poslušanje
Pripravijo se na poslušanje.
Pripovedovanje/branje pravljice
Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo pravljico.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Izjava po čustvenem odmoru: Sneguljčica in kraljevič pa sta še dolgo in
srečno ţivela.
56
Interpretacija
Vodimo pogovor.
Berilo, str. 38, 39
- Knjiţevne osebe
Pozovemo učence, naj naštejejo knjiţevne osebe in povedo, kakšne so bile in kakšno je bilo
njihovo ravnanje. Opredelijo norme ravnanja za »dobro« in »slabo« osebo.
Spodbudimo učence, naj v dvojicah z gibi prikazujejo, kako se je mačeha ogledovala v
zrcalu - izrazijo vaţnost, nečimrnost.
- Čudeţni predmeti, čudeţi; motivi za ravnanje knjiţevnih oseb
Naštejejo, kaj vse je mačeha začarala v pravljici.
Naštejejo predmete, ki jih je uporabila, da bi uničila Sneguljčico.
Pripovedujejo, kaj je bilo s pasom, z glavnikom in jabolkom.
Povedo, zakaj palčki Sneguljčice niso pokopali.
Branje pravljice
Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.
Poglabljanje doživetja
Risanje: Srečen konec
Povemo: Vsaka pravljica se srečno konča. Tudi ta o Sneguljčici.
Spodbudimo učence, naj narišejo srečen konec.
Predstavijo svoje delo.
II. dejavnost
Učence povabimo v krog in jim naročimo, naj sedejo.
V roke vzamemo ţogo, dvignemo jo nad glavo.
Učence pozovemo, da povedo, kje se nahaja ţoga (nad glavo).
Ţogo poloţimo pod mizo.
Učence ponovno pozovemo, da povedo, kje se nahaja ţoga (pod mizo).
Oba poloţaja predmetov večkrat ponovimo z različnimi predmeti.
Učenci se razporedijo v pare, si izberejo vsak določen predmet in ga postavljajo nad oz. pod
(določimo npr. mizo, stol...). Vedno povedo, kje se predmet nahaja.
Pripravimo kartončke, na katerih sta narisana piktograma nad, pod. Razloţimo piktograme.
Učenci se postavijo ob svoje mizice ter pripravijo izbran predmet (npr. svinčnik, radirko...)
Dvigujemo kartončke, učenci pa glede na piktogram dvignejo oz. spustijo predmet nad oz.
pod mizo .
Po opravljeni dejavnosti besedno opišejo poloţaj predmeta.
Učbenik MAT, str. 10
Zgornja slika - levo
Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj piktograma pomenita (nad, pod).
Ugotavljajo, kje so posamezne ţivali oz. osebe, npr.: Ptica, ki leti, je nad toboganom, psiček
je pod toboganom.
Zgornja slika - desno
Učenci si ogledajo problemsko situacijo.
Ustno opredelijo poloţaj modre in rdeče kocke (rdeča kocka je zgoraj, modra je spodaj).
DZ 1, str. 31
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci pobarvajo ptička, letalo, metulja kot zahteva piktogram ob sliki.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
57
Učenci narišejo polţka, balon, oblak kot zahteva piktogram ob sliki.
Preverimo pravilnost rešitev.
Tretja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci narišejo v okence ob sliki ustrezen piktogram – nad/pod, glede na to, kje se nahaja
rdeči balon.
Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Hoja in tek v koloni z nalogami:
- 1 minuta teka,
- hoja,
- dihalne vaje,
- pol minute teka,
- hoja po prstih,
- pol minute teka,
- hoja po petah.
Učenci tečejo zmerno hitro, brez prehitevanja.
Gimnastične vaje ob zidu
Zibanje na blazinah
Potrebujemo toliko blazin, da ima vsak učenec dovolj prostora za izvajanje naslednjih vaj:
- učenec sedi, prime se za prste na nogah in se ziba naprej in nazaj,
- učenec sedi, prime se za prste na nogah in se ziba levo in desno,
- učenec sedi, ziba se levo in desno, pri tem vso teţo upre na roke,
- učenec leţi na hrbtu, z nogami se dotakne blazine nad glavo, nato zaniha v sedeč poloţaj;
komu bo uspelo vstati brez pomoči rok?
- učenec leţi na hrbtu, kolena objame z rokami; ziba se v levo in desno, tako da se s koleni
dotakne blazine,
- učenec leţi na trebuhu, roki iztegne naprej in se guga naprej in nazaj,
- vsak učenec naj si izmisli svoj način zibanja,
- učenec leţi na hrbtu, pokrči kolena in se prime za gleţnje, sedaj se ziba toliko časa, dokler
mu ne uspe priti v poloţaj na kolenih (brez pomoči rok),
- učenec kleči, roki upre pred seboj ob tla, preko hrbta se pokotali v enak poloţaj; poskusijo
naj v obe smeri.
Igra: Psiček brez utice – glej zbirko iger
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pravljica: Sneguljčica 19., 20.
MAT Kje je? Orientacja – nad, pod; zgoraj, spodaj 13.
ŠVZ Zibanje na blazinah 10.
LVZ
GVZ
58
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 17.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer
pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol, drţo telesa pri pisanju, drţo in uporabo
različnih pisal ter poloţaj lista/zvezka. Pravilno poimenujejo navpično črto.
SPO: Razvrščajo po skupnih lastnostih in razlikah (po enem kriteriju spremenljivk).
Urejajo po eni spremenljivki.
MAT:Opredelijo poloţaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu
poloţajev pravilno izraţajo. Orientirajo se na sliki.
GVZ: Pozorno poslušajo posnetek slovenske ljudske pesmi Abraham 'ma sedem sinov …
Prepoznavajo izvajalce. Spoznajo novo pesmico ter ritem melodije spremljajo z lastnimi
in otroškimi glasbili. Naučijo se in sproščeno zapojejo slovensko ljudsko pesem.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SLJ
DZ 1/32, ţogice za
tenis, padalo
SPO
U/6,7, predmeti za
razvrščanje in
urejanje, košara z
igračami in
šolskimi
potrebščinami
MAT
U/10 GVZ
A. pesek: Glasba 1,
(priročnik in CD),
notni zapis pesmi
Abraham ma sedem
sinov
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Vaja s teniško ţogico
Učencem razdelimo teniške ţogice. Učenci jih primejo v roke, jih otipajo, poimenujejo, povedo
kako se imenuje šport pri katerem rabimo ţogico ...
Navodilo:
Ţogico boste spustili na tla in jo ujeli. Pazite, da jo boste spustili tako, da se bo odbila od tal
in jo boste ponovno ujeli. Vajo ponovimo večkrat.
Vaja s padalom
Vzamemo padalo (izdelamo ga iz papirja/polivinila – izreţemo krog, naveţemo 4 nitke in na
nitke naveţemo figurico iz kinderjajčka).
Stopimo na stol in padalo dvignemo visoko nad glavo. Učence vprašamo, kje je padalo
(zgoraj).
Nato padalo spustimo in vprašamo, kako je padalo potovalo do tal. Vajo nekajkrat ponovimo
59
(lahko jo tudi učenci).
Učence vzpodbudimo, da s prstom po zraku narišejo pot padala od zgoraj navzdol in povedo,
kaj so risali. Povemo, da smo risali navpično črto.
Učenci poiščejo navpične črte na predmetih v razredu.
II. dejavnost
Učence razdelimo v skupine. Predstavimo jim delo na posamezni postaji. Rišejo navpične
črte.
- Risanje z mokro gobo
Dogovorimo se, da bomo z mokro gobo na tablo narisali »navpično desko na vrtni ograji«.
Rišemo od zgoraj navzdol, od leve proti desni strani. Nizamo jih eno poleg druge z
vmesnimi razmaki.
- Risanje navpične črte s kredo na tablo
Učencem pokaţemo pravilno drţo krede.
S kredo rišemo navpične črte na tablo. Rišemo z eno potezo od zgoraj navzdol, od leve proti
desni strani. Nizamo jih eno poleg druge z vmesnimi razmaki. Ugotovimo, katera črta je
najbolj ravna.
- Risanje navpične črte v koruzni zdrob
Na pladenj stresemo koruzni zdrob tako, da je cela površina prekrita z zdrobom.
Demonstriramo risanje v zdrob. Črte zradiramo tako, da pladenj potresemo.
S palčko/prstom rišemo navpične črte. Rišemo od zgoraj navzdol, od leve proti desni strani.
Nizamo jih eno poleg druge z vmesnimi razmaki.
- Risanje navpične črte z voščeno barvico
Pokaţemo pravilno drţo voščene barvice.
Navpične črte rišemo z eno potezo od leve proti desni strani lista, od zgoraj navzdol.
Pozorni smo na razmak med črtami in da je poteza čim bolj ravna.
DZ 1, str 32
Učenci si ogledajo sliko in preberemo navodilo.
Ogledamo si smer pisanja navpične črte, od zgoraj navzdol.
Naročimo, da bomo najprej vlekli nevidne navpične črte s pisalom nad sliko. Tako
prevlečejo vse navpične črte na sliki. Pisalo (barvico, svinčnik) drţijo v roki, kakor da bi
pisali, in sicer tako, da se konica pisala ne dotika papirja, mezinec pa drsi po listu papirja.
Učenci z barvico ali svinčnikom prevlečejo navpične črte na sliki in v vrstah.
Preverimo pravilnost opravljene naloge.
Povemo, da lahko navpično črto rišemo tudi od spodaj navzgor. Pišemo po s prstom klopi.
III. dejavnost
Ponovimo poimenovanje črt, ki smo jih ţe risali – navpično in vodoravno. Povemo, kako ji
rišemo – smer. Navpično črto rišemo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor; vodoravno pa
od leve proti desni strani. Ogledamo si znake za levo in desno, ki so na tabli.
Učenci se postavijo v vrsto ali vrste. Vsi so enako orientirani.
Učencem povemo, naj dobro poslušajo navodila in opravijo nalogo.
Navodila: dvigni desno/levo roko, primi svinčnik z desno/levo roko,
sezuj/obuj desni/levi copat, primi se za desni/levi uhelj, pokrij desno/levo oko, skači po
desni/levi nogi ...
Navodila lahko podajajo tudi učenci.
Igre lahko izpeljemo tudi kot tekmovalne igre na izpadanje.
V desno roko primemo npr. knjigo in se s hrbtom obrnemo proti otrokom. Povprašamo jih v
kateri roki imamo knjigo. Učenci premislijo in odgovorijo.
Nato se obrnemo proti učencem, knjigo še zmeraj drţimo v desni roki. Sedaj jim zastavimo
60
enako vprašanje »V kateri roki imam knjigo?«
Učenci premislijo in odgovorijo.
Stolčke postavimo v krog. Učenci sedejo vsak na svoj stolček.
Učenci ugotavljajo, kdo sedi na njihovi levi in kdo na njihovi desni strani.
Učbenik MAT, str. 9
Spodnja slika
Ogledamo si sliko
Ugotavljajo, kje sedita dedek in babica ter na kateri strani od dedka sedi babica, na kateri
strani od babice sedi dedek.
IV. dejavnost
Pred učence postavimo košaro v kateri so igrače in šolske potrebščine.
Učence prosimo, naj iz košare jemljejo posamezne predmete. Povedo naj, kaj imajo v roki.
Predmete obdrţijo.
Povemo navodilo: Vsi, ki imate v roki igračo, stopite na levo stran košare. Tisti, ki imate v
roki šolske potrebščine, stopite na desno stran košare. Zdaj naročimo, naj odloţijo predmete
na tisto stran košare, kjer stojijo.
Vodimo pogovor:
Kaj je bilo v košari na začetku? Kaj smo naredili potem? Na katero stran košare smo
poloţili šolske potrebščine? Na katero stran pa smo dali igrače?
Povemo, da smo pospravili in naredili red tako, da smo dali igrače skupaj in šolske
potrebščine skupaj.
Učencem povemo, da bomo razvrstili osebe in predmete po različnih kriterijih (barvi,
velikosti obliki, spolu...).
Povedo, katero skupno lastnost imajo osebe ali predmeti v isti skupini.
Delo poteka v skupinah.
Primeri:
- razvrščanje otrok po spolu,
- razvrščanje raznobarvnih fiţolčkov po barvi,
- razvrčanje kroţcev (link kock) po barvi,
- razvrščanje Lego kock (kriteriji: barva, dolţina, velikost...),
- razvrščanje posodic (kriteriji: oblika, barva ali velikost),
- razvrščanje lesenih ţivali.
Učenci urejajo predmete po različnih kriterijih (velikost, debelina, svetlost barv,
hrapavost…). Urejajo v različnih smereh : padajoče in rastoče. Predmete, ki jih urejajo,
nizajo vzdolţ dolgega roba mize (vrsta) ali prečno nanj (stolpec).
Primeri:
- urejanje otrok po velikosti,
- urejanje barvnih kartončkov po svetlosti,
- urejanje brusnega papirja po hrapavosti,
- urejanje valjev (barva, velikost, debelina).
Učbenik SPO, str. 6, 7
Na slikovnem gradivu so ogledamo kotičke v razredu.
Vodimo pogovor: Kaj je v kotičkih? Kako so urejeni? Na kakšen način so razvrščene igrače
na policah? Kaj pa urejenost mizic? (primerjajo urejeno in neurejeno)
Pospravljanje svoje torbe:
Na mizo zloţijo potrebščine in jih poimenujejo. Med vsemi se ne znajdemo, zato jih
moramo pospraviti.
Ogledamo si prostore v torbi (ţepe, predale). Koliko jih je? Ugotovimo, da je najbolje imeti
toliko kupčkov, kolikor predalov ima torba.
61
Potrebščine razvrstijo v kupčke in povedo, katere skupne lastnosti imajo stvari na istem
kupčku.
Potrebščine zloţijo v torbo.
Pozornost učencev usmerimo na različne pripomočke, igre, potrebščine, ki jih imamo v
razredu.
Naročimo, naj jih razvrščajo na kupčke in razvrstitve utemeljijo. Dogovorimo se, kam jih
bomo pospravljali.
Učenci izdelajo piktograme, ki jim bodo pomagali prepoznati, kje je kaj shranjeno.
Zgledi: pospravljanje učbenikov (v predalčnik)
pospravljanje likovnih pripomočkov in materiala
pospravljanje didaktičnih iger in igrač ...
V. dejavnost
Uvodna motivacija
Ponovimo izštevanke po izboru učencev in pogovor o različnih gibih, ki so jih dodali pri
izvajanju. lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/petje in različna razpoloženja
Poslušanje posnetka slovenske ljudske pesmi Abraham 'ma sedem sinov
Pred poslušanjem učence opozorimo na izvajalca. Povemo, da bodo slišali in morali
prepoznati kdo pesem poje (pevka).
Zbrano poslušajo.
Analiza posnetka
Učenci poleg petja prepoznajo tudi inštrumente (harmonika, kitara). Učitelj pove, da se
melodija štirikrat ponovi.
Ponovno poslušanje in enakomerno spremljanje s ploskanjem, trkanjem in topotanjem.
Učenci ob poslušanju pesem enakomerno spremljajo z lastnimi glasbili tako, da »ujamejo
dvodobni ritem«. Ob predvajanju celotne prve kitice enakomerno ploskajo, ob predvajanju
druge kitice trkajo po klopeh, ob predvajanju tretje kitice topotajo po kolenih in ob
predvajanju četrte kitice »igra« vsak po svoje.
Abraham 'ma sedem sinov - pogovor o pesmi
Učitelj učencem doţiveto zapoje pesem z izvajanjem gibov na »vsi tako, vsi tako«. Nato
vodi pogovor o vsebini pesmi. Učenci se vključujejo v pogovor, vedo, da se besedilo
ponavlja in predlagajo nove gibe za vsako ponovitev.
Abraham 'ma sedem sinov - učenje pesmi po metodi odmeva
Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz z dogovorjenimi gibi.
Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti. Pri ponovnem petju
se lahko razdelijo v skupine tako, da vsaka skupina zapoje pesem trikrat in izvaja svoje gibe
na »vsi tako, vsi tako«.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Naš razred – urejanje, razvrščanje 10.
SLJ Navpična črta - predopismenjevalne vaje 21.
MAT Kje je? (levo, desno) 14.
ŠVZ
LVZ
GVZ Ploskamo, trkamo, topotamo
Pesem: Abrahama ma sedem sinov
7.
62
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 18.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer
pisanja. Po poslušanih/napisanih navodilih berejo slike/piktograme.
SPO: Opazujejo in spoznavajo okolico šole.
MAT: Opredelijo poloţaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu
poloţajev pravilno izraţajo. Se pravilno orientirajo na sliki.
ŠVZ: Hodijo v koloni. Razvijajo osnovno motoriko. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
bel prt, naravni
predmeti z dvorišča
SLJ
predmeti in
materiali za
dejavnost v
jutranjem krogu,
DZ 1/ 33, 34
MAT
DZ 1/35, barvice,
kocke različnih
barv
ŠVZ
rutka, zbirka iger
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke.
(Opomba: Vaje izvajamo večkrat. Izbiramo jih po lastni presoji.)
Vaje:
umivamo si roke; z vsakega prsta snamemo prstan; igramo klavir, flavto, violino, kitaro …;
tipkamo; gnetemo testo, plastelin, glino; presipamo mivko, polento …; s palcem in
kazalcem pobiramo fiţol; reţemo s škarjami; trgamo papir; navijamo volno; vlečemo vrv;
obiramo sadje; posnemamo letenje ptice; z gibanjem trupa in rok ponazarjamo različne
vremenske pojave: deţ, veter, sneţenje …; ponazarjamo ţivali s sencami rok; nizamo gumbe
na vrvico; mešamo v levo/desno ...
II. dejavnost
DZ 1, str. 33
Učence pozovemo, naj gredo v klopi. Naročimo jim, naj si ogledajo sliko v DZ in
poimenujejo črte.
Postavljamo vprašanja: Kateri deli puloverja imajo navpične črte? Kateri deli puloverja so
okrašeni z vodoravnimi črtami?
Ponovimo smer pisanja navpične in vodoravne črte.
Učencem povemo, da bomo pulover dodatno okrasili in mu dali barve. To bomo delali tako,
63
da bodo natančno poslušali navodila in opravili nalogo.
Navodila:
- Z modro barvico prevlecite vodoravne črte na puloverju.
- Z rdečo barvico prevlecite navpične črte na puloverju.
- Z vijolično barvico narišite vodoravne črte čez navpične črte na puloverju.
- Z zeleno barvico narišite navpične črte čez vodoravne črte na puloverju.
Učenci primerjajo svoje izdelke med seboj in ugotavljajo pravilnost rešitev.
DZ 1, str. 34
Učence pozovemo, naj si ogledajo sliko in poimenujejo osebe in predmete na njej.
Naročimo: S prstom pokaţite risbo traktorja (otroškega vozička, medvedka, zaboja z
ţogami, ţoge, otroškega vozička).
Ob plakatu preberemo piktograme, ki jih bomo rabili pri reševanju naloge.
Opomba: Učence razdelimo v dve skupini. V eni so učenci, ki so sposobni sami opraviti
nalogo po pisnih navodilih – piktogramih; v drugi skupini so učenci, ki jim bomo brali
navodila.
Navodila za nalogo:
- Poiščite traktor in ga obkroţite.
- Otroški voziček podčrtajte z oranţno barvico.
- Prečrtajte medvedka.
- Avto pobarvajte z zeleno barvo.
- Zaboj z ţogami pobarvajte rumeno.
- Ţogo pobarvajte z modro barvo.
Preverimo pravilnost rešitev pri obeh skupinah.
III. dejavnost
Pred otroke postavimo dva predmeta, ki se razlikujeta samo po barvi npr.: modro in rdečo
kocko.
Izberemo otroka.
Povemo navodilo: Dvigni kocko, ki je na desni strani. Kakšne barve je?
Kocko vrnemo na prvotno mesto. Vajo ponovimo še s kocko na levi strani.
Učenci delajo v parih. Postavljajo drug drugemu po dve barvici in igrajo podobno igro, kot
smo jo izpeljali s kockami.
Učenci naročimo, naj pripravijo zvezke.
S svinčnikom narišejo dva enaka predmeta (črtna risba) enega poleg drugega, npr.: dve
peresnici, dve knjigi ...
Povemo navodilo: »Poloţi prstek na predmet na desni strani. Predmet na desni pobarvaj npr.
z vijolično.«
Preverimo pravilnost rešitev.
Povemo novo navodilo: »Poloţi prstek na predmet na levi strani. Predmet pobarvaj npr. z
modro.«
Preverimo pravilnost rešitev.
DZ 1, str. 35 - lilibi/cirkus/kje je? Prva naloga
Naročimo, naj si ogledajo slikovno gradivo.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci v vsakem okencu pobarvajo predmet na desni strani z zeleno, predmet na levi pa z
rumeno.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Ogledamo si slikovno gradivo. Pokaţemo dečke, deklice. Učenci se orientirajo kot so
64
orientirane osebe na slikah.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci deklicam v desno roko narišejo roţo, dečkom pa v levo roko balon.
Preverimo pravilnost rešitev.
IV. dejavnost
Dejavnost izvajamo jo v okolici šole
- Sprehodimo se okrog šole in opazujemo njeno okolico. Poiščemo tablo z imenom šole.
Preberemo napis na tabli .
- Vrnemo se na dvorišče.
Poimenujemo bitja in stvari, ki jih vidijo okrog sebe.
Zapremo oči in prisluhnemo zvokom. Zvoke poimenujemo in določimo njihov izvor.
Igra: Ekološki spomin
Na dvorišču naberemo nekaj naravnih predmetov (kamen, list, ...), ne da bi učenci to opazili.
Naberemo predmete, ki jih je na dvorišču dovolj. Poloţimo jih na bel prt in jih pokrijemo.
Navodilo: “Pod tem prtom leţi nekaj stvari, ki jih lahko najdete na dvorišču. Ko bom prt za
kratek čas dvignila, si predmete dobro oglejte in si jih čimveč zapomnite.”
Po ogledu predmetov učencem naročimo, naj se sprehodijo po dvorišču in iščejo enake
predmete.
Po petih minutah jih pokličemo k sebi. Ko so zbrani, potegnemo izpod prta vsak predmet
posebej in jih vprašamo, ali so tudi oni našli tak predmet.
Dogovorimo se, da bomo posvojili košček Zemlje. V ta namen si na dvorišču izberemo
kotiček, ki ga bomo večkrat obiskali, ga opazovali in zanj skrbeli.
V. dejavnost
Sprehodimo se do igrišča z igrali. Sprehod usmerjamo, npr.: Gremo pet korakov naravnost,
nato pa naredimo dva koraka v desno. Poskočite in nato nadaljujte pot s štirimi kratkimi
koraki ....
Igre na igrišču
- Poplava – glej zbirko iger
- 1, 2, 3, vsak napravi kar ţeli - Otroci poljubno tekajo ali skakljajo po igrišču. Na klic: “En,
dva, tri, vsak napravi kar ţeli!” vsak otrok napravi tisto vajo, ki jo ţeli. Pri ponovitvah naj
vaje menjajo.
- Prosta igra na igralih ali poligon po igralih.
- Gnilo jajce – glej zbirko iger
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Okolica šole – opazovalni sprehod 11.
SLJ Navpična črta – predopismenjevalne vaje
Berem piktograme
22.
MAT Levo in desno 15.
ŠVZ Igre na igrišču 11.
LVZ
GVZ
65
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 19.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji SLJ: Zaznavajo in prepoznavajo zvoke v razredu. Poimenujejo povzročitelje zvokov oz.
predmete, s katerimi povzročamo zvoke. Poimenujejo zvoke. Uporabljajo ustrezne
pozdrave, ogovore. Vedo, kdaj koga vikamo/tikamo.
SPO: Doţivljajo sebe kot del oddelka, oddelek pa kot skupnost. Ponovijo ključne pojme in
vsebinska znanja tematskega sklopa – spoznajo, da so se nekaj naučili.
LVZ: Ločijo med črto in barvno ploskvijo. Razvijajo občutek za smeri črt. Opazujejo zglede črt
v naravi. Razvijajo smisel za ritmično nizanje oblik. Razvijajo domišljijo. Navajajo se na
vztrajnost. Ob uporabi risal razvijajo motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
U/12, večji format
papirja
SLJ
U/8, lutka
LVZ
črn tuš, trska,
flomaster (oranţen,
oker, rdeč …),
risalni list
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
1. igra: Zvočni plaz (razloţimo besedo plaz)
Povemo navodilo za igro Zvočni plaz.
Navodilo: Povzročala bom šum ali pa zvok. Vi me boste posnemali z enakim zvokom v
enakomirnih presledkih in sicer drug za drugim. Kdaj bo vstopil naslednj, vam bom
pokazala z gibom lutke. Nastal bo zvočni plaz.
Zvočni plaz lahko oblikujemo z glasovi, s ploskanjem, s tleskanjem s prsti, cepetanjem nog..
2. igra: Zvočni plaz
Drugi del igre odigramo enako kot prvega, vendar dobi lutka novo vlogo. Postavimo jo za
nek zastor in njeno pojavljanje določa glasnost izvajanja zvokov. Pravila za lutko
(predstavimo jih učencem):
- vidna je cela lutka – izvajamo glasen zvok;
- umikanje lutke za paravan - zmanjšuje glasnost izvajanega zvoka;
- kadar se lutka skrije – nastane popolna tišina, prenehamo z izvajanjem zvoka.
66
II. dejavnost
Učence pozovemo, naj pripovedujejo, katere zvoke slišijo doma, v šoli, v trgovini, na
cesti…
Poslušanje zvokov razredu/šoli
Učencem povemo, da bodo poslušali zvoke iz okolja. Z učenci ponovimo in oblikujemo
dodatna pravila poslušanja, npr.:
- Se umirimo.
- Zapremo oči.
- Poslušamo zvoke.
- Povemo, kaj slišimo.
- Poimenujemo povzročitelje zvokov.
Poslušamo zvoke v razredu/šoli in jih poimenujemo. Povemo izvor zvoka.
Učbenik SLJ, str. 8
- Učence pozovemo, naj si ogledajo slike in poimenujejo prostore.
- Prva slika
Vprašamo: Katere zvoke bi lahko slišali v prostorih, ki ste jih poimenovali? Ali bi slišali
tudi glasove? Katere glasove bi lahko slišali? (moške, ţenske, otroške)
Učence vprašamo, ali jih zanima, kaj govorijo osebe na prvi sliki – v knjigarni.
Preberemo besedila v oblačkih (lahko prebere tudi učenec, ki ţe bere).
Učence vprašamo, na kaj jih spomnijo prebrane besede. Kje jih slišimo? Kje jih
uporabljamo? Kdaj jih uporabljamo?
Ob sliki se pogovorimo, kdo koga pozdravlja. Katere pozdrave še poznamo? Kdaj jih
uporabljamo?
- Druga slika - levo
Pozornost učencev usmerimo v opazovanje izrazov na obrazih obeh oseb. Povedo, kako se
počutita osebi. Kako bi izvedeli, zakaj sta osebi veseli?
Preberemo besedila v oblačkih (lahko prebere tudi učenec, ki ţe bere).
Kaj je rekel deček? Komu je rekel? Kako je ogovoril slikarja? Ga je vikal ali tikal? Kaj je
slikar rekel dečku? Ga je ogovoril z gospod? Zakaj ne? Ga je vikal? Zakaj ne?
- Tretja slika – desno
Pozornost učencev usmerimo v opazovanje izrazov na obrazih oseb. Povedo, kako se
počutijo osebe.
Preberemo besedila v oblačkih (lahko prebere tudi učenec, ki ţe bere).
Koga je prosil deček za pomoč? Kako ga je prosil? Ga je vikal ali tikal? Zakaj? Komu se je
deček zahvalil za knjigo? Kako se je zahvalil?
- Preberemo naslov in se o njem pogovarjamo. Vodimo pogovor. (Pogovor vodimo glede na
situacije, ki jo ustvarijo učenci z odgovori.)
Kdaj smo vljudni? Kadar pozdravljamo, uporabljamo besedi prosim in hvala, znamo
ogovarjati ljudi in se trudimo vikati/tikati ljudi s katerimi se pogovarjamo.
- Učencem preberemo navodilo za nalogo na 8. strani spodaj. Opravijo nalogo. O izvedeni
nalogi se pogovorimo.
III. dejavnost
Učencem zastavimo vprašanje: Ali smo vljudni, če se prerivamo? Zakaj ne?
Kako pa bi se počutile ţivali, če bi bili do njih neprijazni? Predstavijo svoja mnenja.
Igra: Polţ
Učenci se razdelijo v pare. Eden je polţ, ki se zvije v klobčič in zapre oči. Drugi ga ţeli
spraviti iz hišice. Pri tem ne sme uporabljati glasu. Šele, ko se polţ dobro počuti in mu je
način vabila všeč, pokuka iz hišice. Ko v celoti prileze iz hišice, vstane in se zahvali za
povabilo. Učenca nato vlogi zamenjata.
67
Po končani igri učenci opisujejo svoja občutja.
Igra: Potujoči klobčič
Sedimo v krogu. Vodja pove svoje ime in klobčič poda prvemu tako, da pridrţi začetek
vrvice. Kdor je dobil klobčič, prav tako pove ime, poda klobčič naprej in pridrţi vrvico.
Nikogar ne izpustimo. Ko so vsi na vrvici, mreţo razpletejo v obratni smeri in ponovijo
imena. Klobčič pripotuje nazaj do vodje. Podajamo lahko neurejeno po krogu, besedna
sporočila lahko spreminjamo. Ko vsi drţijo vrvico, učiteljica narahlo potegne vrvico s
prosto roko. Tako odda impulz. Tisti, ki ga je sprejel, spremeni poloţaj - v sedeč, klečeč... in
nadaljuje.
Pripravimo velik format papirja razdeljen na toliko delov, kot je otrok. Vsak otrok prispeva
v svoj del nekaj svojega, npr.: nariše, nalepi, odtisne (portret, odtis roke, risbo frizure...).
Pogovarjamo se o pojmu “MI”, o razredni skupnosti.
Na plakat napišemo naslov, npr.: TO SMO MI.
Učbenik SPO, str. 12
- Ob ilustracijah ponovimo in razloţimo ključne pojme, ki smo se jih naučili in ponovimo
vsebinska znanja tematskega sklopa.
Učence razdelimo v skupine.
Vsaki skupini določimo, katero sliko si bo natančno ogledala in se o vsebini nasliki
pogovorila. Opozorimo jih, da naj prelistajo učbenik in poiščejo sliko, katere del je
opazovana sličica. Pogovarjajo naj se, kaj so se ob njej naučili.
Povemo, da bodo poročali celotnemu razredu.
Dogovorimo se, kdaj bomo prestavljali figurice v hišici počutja.
Opomba: Dogovor sprejmemo v sodelovanju z učenci. Moţnosti je več, npr.:
V sobo, ki ustreza počutju posameznika, postavimo figurice ob prihodu v razred.
Prestavimo jih lahko ob odhodu iz razreda, če je počutje drugačno.
Učencem lahko damo moţnost, da prestavijo figurico po določeni dejavnosti.
Prav tako je moţno, da figurico prestavijo, če se njihovo razpoloţenje močno spremeni.
Prestavimo jo lahko po neki dejavnosti …
IV. dejavnost
Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo črn tuš in
trske. (Pozor: Steklenice s tušem so zelo nestabilne, zato steklenico poloţimo v lonček ali
skodelico, da se izognemo razlitju.) Pozneje bodo potrebovali tudi flomaster izbrane barve.
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Pogovorimo se o črtah, o smereh (vodoravna, navpična …)
Ogledamo si prizor pred šolo in opazujemo zglede črt v okolici (npr. ograje – navpične črte,
ţice daljnovoda – vodoravne črte, prehod za pešce – vodoravne črte, veje drevesa – poševne
črte …)
Likovna naloga
Čim bolj slikovito se pogovorimo o likovnem motivu (nekaj predlogov: ptice na ţicah, ptice
na drevesih, perilo, ki se suši na ţici itn.)
Demonstracija postopka uporabe voščenk:
Trsko pomakamo v tuš in rišemo, direktno, brez podrisovanja s svinčnikom.
Individualno delo učencev
Učenci rišejo. Individualno jih spodbujamo in svetujemo, da laţje sledijo svoji zamisli.
Ko se risba s tušem posuši učenci po lastnem občutku izberejo (samo) eno barvo flomastra
in posamezne ploskve (npr. vse ptice) kolorirajo. Na ta način postane risba bolj ţlahtna, še
vedno pa ohrani prvoten značaj.
Pri tem spoznajo pojem barvna ploskev.
Risbe spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).
68
Vrednotenje
Ko so risbe dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci
pospravijo svoje mize.
Pogovorimo se o vrstah črt, ki so jih učenci uporabili na risbah. Učenci lahko tudi
predstavijo svoje risbe, pohvalijo drug drugega …
Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih risarskih rešitev, prizadevnost posameznih
učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Spoznali smo 12.
SLJ Vljudni smo
Poslušanje zvokov v razredu/šoli – razločujoče
poslušanje
23.
MAT
ŠVZ
LVZ Risanje: Črta in barvna ploskev 7., 8.
GVZ
69
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 20.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI
Cilji SLJ, GVZ: Ob slikovnem gradivu ponovijo, utrdijo in uporabijo naučene vsebine pri SLJ.
Preizkušajo in primerjajo zvoke različnih zvočil iz okolice. Zaznavajo, razlikujejo
in posnemajo zvoke iz okolice in narave. Razlikujejo tihe in glasne zvoke zvočil.
Z zvočili izvajajo tihe in glasne zvoke. Poimenujejo povzročitelje zvokov oz.
predmete, s katerimi ustvarjamo zvoke. Poimenujejo zvoke (zahtevnejše). Ob petju
znanih pesmi se spremljajo z drugačnimi zvočili. …)
MAT: Opredelijo poloţaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu
poloţajev pravilno izraţajo. Po navodilih se premikajo po prostoru in na ravnini ter
navodilo tudi oblikujejo. Poiščejo poti in rešujejo labirinte.
ŠVZ: Orientirajo se v prostoru in se gibljejo po navodilih. Poznajo športne rekvizite. Poslušajo
in upoštevajo navodila. Sami si izmislijo svoje načine gibanja.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
ŠVZ
blazine, klopi,
obroči, stoţci, kiji,
okvir, skrinja,
zbirka iger, zbirka
gimnastičnih vaj
SLJ
U/9, predmeti iz
okolice, lutka
MAT
DZ 1/36, U/11, 12,
13
oprema v učilnici
ali telovadnici,
naravno okolje
GVZ
predmeti iz okolice
(časopisni papir,
škarje, kocke, prazni
kozarec za
vlaganje,…),
predmeti iz narave
(plodovi, semena,
palice,…)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Igra: Presedanje
Učence povabimo v krog. S seboj prinesejo stole in jih postavijo v krog.
Igralci sedijo v krogu tako, da so čim bliţe skupaj. En stol je prazen. Sredi kroga stoji
kapitan, ki poveljuje. Ko reče: ¸¸Na desno!¸¸, se mora tisti, ki sedi levo od praznega stola
presesti nanj, njegov levi sosed pa na izpraznjeni stol. Skratka, vsi igralci se presedejo za en
stol desno. Če pa reče kapitan: ¸¸Na levo!¸¸, se vsi presedejo za en stol levo.
Naloga kapitana je, da skuša med presedanjem zasesti enega od stolov. Igralci mu to
preprečujejo na ta način, da se čim hitreje presedejo. Če kapitanu uspe zasesti prazen stol,
mora v sredo kroga tisti, ki je izgubil stol. Seveda se sme kapitan usesti na prazen stol le pri
presedanju. Pomaga si lahko tako, da zelo hitro poveljuje.
70
II. dejavnost
Učenci zasedejo svoja mesta v klopeh.
V učilnici razporedimo mizice in stole tako, da bodo otroci lahko hodili med njimi -
naredimo labirint.
Povemo navodila, npr: Pojdi do učiteljičine mize, nato se obrni desno in pojdi do tvojega
stola, pri stolu se obrni v levo in pojdi do okna ... Dvigni desno/levo roko in se zasuči levo,
naredi dva poskoka naprej in nato dva v desno...(Navodila sestavljamo za levo/desno roko;
levo/desno nogo; levi/desni obrat...)
Opomba: Navodila lahko povemo eno za drugim, otrok pa jih izpolnjuje sproti. Naloga je
zahtevnejše, če povemo dve ali več navodil skupaj, ki si jih mora otrok zapomniti.
Učenci delajo v parih ali v skupinah. Drug drugemu podajajo in izpolnjujejo navodila.
DZ 1, str. 36
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci narišejo v labirint pot po kateri bo cirkuški direktor prišel v cirkus.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci narišejo pot, po kateri bo klovn prišel do kegljev.
Preverimo pravilnost rešitev.
Učbenik MAT, str. 11 Učencem naročimo, naj si ogledajo naloge.
Povemo, da bomo s pomočjo nalog preverili kaj ţe znamo in da bomo delali skupaj.
Preberemo naslov – Reši saj zmoreš in se o njem pogovorimo.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja posamezne naloge.
Odgovore učencev komentiramo.
Učbenik MAT, str. 12
Učenci opazujejo labirint, povedo kako se bodo lotili problema, s prstkom potujejo po poti
ter Lili pripeljejo do Bineta.
Opomba: Naloga v učbeniku za matematiko, str. 13 je zahtevnejša. V reševanje jo ponudimo
učencem, ki ţe imajo usvojene tudi številske predstave do 6.
III. dejavnost
Učbenik SLJ, str. 9
S pomočjo lutke pohvalimo otroke, da so dobro opravili delo. Nato pa lutka naroči, naj odprejo
učbenik za SLJ na 9. strani in si ogledajo slike. Zastavlja vprašanja:
Kdo je na slikah? Kaj delata Lili in Bine? Ali veste kaj se pogovarjata? Če kdo zna, naj
prebere.
Prva slika
Vzamemo lutki Lili in Bine in učencem preberemo besedili v oblačkih na prvi sliki. Vodimo
pogovor: Kaj je Bine prosil Lili? Kaj mu je odgovorila? Smo si zapomnili kdaj koga
prosimo? Kako ga prosimo? In kako se zahvalimo? Komu se zahvalimo? Kdaj se
zahvalimo?
Druga slika
Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri drugi sliki. Vodimo pogovor: Kaj je rekla Lili
Binetu? Ga je prosila? Kako pa bi Lili rekla učitelju naj se z njo igra? (igrajte se ...) Zakaj bi
mu rekla igrajte se in ne igraj se? Ali veste koga še vikamo? Koga pa vi tikate?
Tretja slika
Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri tretji sliki. Vodimo pogovor: Katere pozdrave
pozna Bine? Katere pozdrave pa poznate vi? Ali vedno pozdravite? Smo vljudni, če ne
71
pozdravljamo? Kaj moramo narediti, če nas nekdo pozdravi? Kakšni smo, če mu ne
odzdravimo? Lili pravi, da ve kdaj uporabljamo pozdrave. Veste tudi vi? Povejte.
Četrta slika
Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri četrti sliki. Vodimo pogovor: Se tudi vi učite
ogovarjati ljudi? Kako jih ogovorite? Zakaj neznanim osebam ne rečete stric/teta?
Pozornost učencev usmerimo v izraze na obrazih Lili in Bineta. Vprašamo kaj izraţajo:
Učenci povedo svoja mnenja in glede na izjave vodimo pogovor.
Opomba: Za ponovitev vsebin in uresničevanje ciljev 1. tematskega sklopa, lahko izvedemo
KVIZ.
Vprašanja/naloge
1. Kako boš rekel sošolcu, ki ti je posodil radirko?
2. Prosi sošolca za svinčnik.
3. V razred vstopi ravnateljica. Kako jo boš pozdravil?
4. V razred vstopi deţurni učenec. Kako bo pozdravil? Kako boš ti odzdravil?
5. Odhajaš iz šole. Kaj boš rekel sošolcem?
6. Polil si čaj. Koga boš prosil za pomoč? Boš čistilki rekel teta ali gospa? Kdaj boš uporabil
besedo prosim in kdaj besedo hvala?
7. V knjiţnici greš po knjigo. Kako boš ogovoril knjiţničarja? Kako boš pozdravil, ko boš
vstopil v knjiţnico? Kaj boš rekel ob odhodu iz knjiţnice?
8. Povej nekaj pravil poslušanja.
9. Boš prodajalko v trgovini vikal ali tikal?
10. Prosi policista naj ti pove, koliko je ura.
11. Zahvali se sošolki, ki ti je pobrala puščico.
12. Opraviči se učiteljici, ker si doma pozabil knjigo. Itd.
IV. dejavnost
Vzamemo lutko in z lutko ustvarjamo različne zvoke. Zvoki naj bodo zelo hrupni (močni).
Zvoke izvajamo drugega za drugim – ropotamo.
Učence vprašamo, ali smo vljudni, kadar zganjamo hrup. Povedo naj svoje mnenje in svoje
izkušnje.
Povemo, da bomo zdaj vljudni in bomo ustvarjali zvoke lepo drugega za drugim. Med
izvajanjem bomo tiho. Po izvajanju posameznega zvoka, pa se bomo pogovorili.
Pred učence poloţimo predmete s katerimi bomo izvajali zvoke. Učenci:
- povedo ime predmeta;
- iz (česa je narejen) katerega materiala je narejen;
- poimenujejo zvok. ( npr.: Ţlica, je iz kovine, slišimo ropot, zven ...)
Opomba: Pozorni smo na izraţanje poimenovanja predmetov in zvokov; slišimo zvonjenje in
ne zvonec itd.
Skrivaj izvajamo zvoke z različnimi zvočili (npr. strganje z orehi, udarjanje s palicami,
odpiranje zadrge,…)
Po vsakem izvajanem zvoku vodimo pogovor o tem, kaj so poslušali.
Učenci
- povedo, s katerima predmetoma je učitelj ustvarjal zvok.
- povedo, iz česa sta predmeta (snov).
- poimenujejo zvok.
Preizkušajo in primerjajo zvoke različnih zvočil iz okolice:
Poiščejo predmete iz okolice, ki lahko sluţijo kot zvočila, jih preizkusijo in predstavijo.
Poskusijo opisati kakšne zvoke ta zvočila oddajajo (neţne, mehke, ostre, grobe, kratke,
dolge, visoke, nizke, tihe, glasne).
Po vsakem izvajanem zvoku vodimo pogovor o tem, kaj so poslušali.
72
Učenci
- povedo, s katerima predmetoma je sošolec ustvarjal zvok.
- povedo, iz česa sta predmeta (snov).
- poimenujejo zvok.
Učence razdelimo v skupine po 3. Vsaka skupina dobi kartico s sličico, ki prikazuje pojav iz
okolice ali narave (npr. deţ, veter, morje, avtomobili na cesti, kuhanje ...). Skupine morajo z
zvočili, ki so na voljo, predstaviti svojo sličico. Ostale skupine ugibajo, kateri pojav
predstavljajo zvoki, ki jih slišijo.
Z novimi zvočili učenci spremljajo pesmi po lastnem izboru. Igrajo na dobe po dogovoru,
npr: na teţko dobo - glasna zvočila, na lahko dobo - tiha.
Opomba: Dejavnost lahko izvajamo v razredu ali zunaj v naravi.
V. dejavnost
Igra: Avioni – poplava – potres (zbirka iger)
Gimnastične vaje – zbirka vaj
Okrog ovir
Po prostoru razpostavimo različno orodje: blazine, obroče, kije, stoţce, klopi, okvire,
skrinje…
- Gibanje po prostoru v različnih smereh brez dotika
Učenci se gibajo po prostoru v različnih smereh (naprej, nazaj, levo in desno). Pazijo, da se
pri tem ne dotaknejo drugega otroka ali orodja. Najprej prosto, nato po navodilih.
- Gibanje z dotikom
Učenci se prosto gibajo po prostoru. Po različnih poteh (cik –cak, kroţno…) obhodijo vsa
orodja in se vsakega dotaknejo z drugim delom telesa. Pri tem se ne smejo dotakniti drugega
otroka.
- Prosto po orodjih
Učenci se prosto gibajo po prostoru. Sami si izmislijo, kaj bodo naredili pri določenem
orodju.
- Gibanje po prostoru po navodilih
Učenci se gibajo po navodilih:
- uleţi se na blazino,
- po trebuhu se splazi pod klopjo,
- skoči v obroč,
- stopi na klop in skoči z nje,
- po vseh štirih se splazi skozi okvir,
- splezaj na letvenik,
- postavi se ob kij,
- po eni nogi skači okrog stoţca…
Igra: Simon pravi (zbirka iger)
73
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Spoznali smo 24.
MAT Reši, saj zmoreš
Potujem po labirintu
16.
ŠVZ Okrog ovir 12.
LVZ
GVZ Ustvarjanje, izvajanje: Raziskujemo in igramo na zvočila
okrog nas
8.
Recommended