View
249
Download
6
Category
Preview:
DESCRIPTION
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc Določitev gradbene parcele • Termini, ki se uporabljajo • Pogled nazaj (zakonodaja) • ZVEtl • Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah Javno dobro • Lastnina • Kaj je javno dobro • Javno dobro kot lastnik v zemljiški knjigi
Citation preview
28.3.2012
1
I. DOLOČANJE GRADBENE PARCELEI. DOLOČANJE GRADBENE PARCELEII. JAVNO DOBRO
(Vabljeno predavanje pri predmetu Zemljiška politika študij UL BF – Krajinska arhitektura – II. stopnja)študij UL BF Krajinska arhitektura II. stopnja)
Predavatelj: mag Predavatelj: mag Marijana Marijana VugrinVugrinPredavatelj: mag. Predavatelj: mag. Marijana Marijana VugrinVugrinLjubljanaLjubljana, , 29.3.201229.3.2012
28.3.2012
2
Vsebina predavanja
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Določitev gradbene parcele
• Termini, ki se uporabljajo
• Pogled nazaj (zakonodaja)
• ZVEtl
• Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah• Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
Javno dobro
• Lastnina
• Kaj je javno dobro
• Javno dobro kot lastnik v zemljiški knjigi
28.3.2012
3
Študijska literatura:
Prosojnice predavanja: http://www.digidata.si/projekti/62
Za razširitev znanja lahko pregledate prosojnice predavanj:VPLIV SPREMEMB NEPREMIČNINSKE ZAKONODAJE NA UREJANJE NEPREMIČNINVPLIV SPREMEMB NEPREMIČNINSKE ZAKONODAJE NA UREJANJE NEPREMIČNIN
http://www.digidata.si/projekti/50
čl k k l l d k ktri članke, ki so bili objavljeni v Geodetskem vestniku:DEFINIRANJE POJMA JAVNO DOBRO GV 49/2005-3 http://www.geodetski‐vestnik.com/49/3/49‐3.htm
JAVNO DOBRO KOT LASTNIK V ZEMLJIŠKO KNJIGI – KDO JE ŽE LALASTNIK
GV 54/2010-2 http://www.geodetski‐vestnik.com/54/2/54‐2.htm
GEODETSKE EVIDENCE KOT POVEZOVALNI ČLEN MED LASTNINO IN PROSTOROM
GV 55/2011-2 http://www.geodetski‐vestnik.com/55/2/55‐2.htm
diplomsko nalogo:• Kristina Luzar: ANALIZA KATEGORIJ UREJENOSTI FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ NA PRIMERU
VEČSTANOVANJSKIH SOSESK V TRBOVLJAH http://eprints.fgg.uni‐lj.si/1022/1/GEV_0357_Luzar.pdf
28.3.2012
4
UVOD ALI
OSNOVE JAVNIH
NEPREMIČNINSKIH EVIDENCNEPREMIČNINSKIH EVIDENC
28.3.2012
5
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidencJ mič i sk id Javne nepremičninske evidence
• Zemljiški kataster
• Kataster stavb• Zemljiška knjiga
• Register nepremičnin
• Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture
28.3.2012
6
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Podporne evidence javnim nepremičninskim evidencam
• Centralni register prebivalstvap
• Poslovni register Slovenije• ………
• Register prostorskih enot• Evidenca trga nepremičnin• Topografski načrti in karte• Topografski načrti in karte• Digitalni ortofoto• Digitalni model reliefa – DMR
28.3.2012
7
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kaj je zemljiški kataster?
• »Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih. Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih. Zemljiški kataster se povezuje z zemljiško knjigo« (ZEN, 4. člen).
• Je edina uradna evidenca, ki povezuje stvarne pravice na , p j pnepremičninah z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor oziroma prostor poveže z lastnikom.
Zemljiški kataster kot evidenca ima opisni in grafični del.
28.3.2012
8
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Podatki, ki se vodijo v zemljiškem katastru so:
• identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka),• status meje parcele in status parcele (urejena meja, urejena
parcela),• zemljiškoktastrske točke (identifikator, koordinate, metodo
določitve, status),• površina parcele, Za vse naštete • dejanska raba parcele,• vrsta rabe parcele• zemljišče pod stavbo,
npodatke je zemljiški
kataster izvorna evidenca, razen za
podatek• boniteta zemljišča,• lastnik in• upravljavec.
podateko lastniku parcele .
Lastnik je prevzet špodatek iz zemljiške
knjige.
28.3.2012
9
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)
Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Leži znotraj ene katastrske občine. V zemljiškem katastru je evidentirana z mejo parcele in označena s parcelno številko.
“Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela (v nadaljnjem besedilu: parcela). nadaljnjem besedilu parcela). Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine, ter je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako.”(16. člen ZEN)
“zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami”(1. člen ZZK-1C)
28.3.2012
10
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)
Enolično je parcelna številka določena s šifro katastrske občine in parcele.
2715 katastrskih občin (1 Hodoš,…, 2715 Morje)
28.3.2012
11
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)V zemljiškem katastru se pojavlja v naslednjih oblikah:• 99.................zemljiška parcela brez poddelilke
• 161/6............zemljiška parcela s poddelilko
• *115...............stavbna parcela brez poddelilke
• *194/1............stavbna parcela z poddelilkop p
28.3.2012
12
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Stavbna parcela je v zemljiškem katastru označena z * npr.*115.(v zemljiški knjigi je bila do 1. maja 2011označena s .S, npr. 115.S)
Taka oznaka je ostanek oštevilčbe parcel iz preteklosti in je pomenila parcelo, ki je zajemala zemljišče pod stavbo (fundus) ali pa zemljišče z funkcionalnim zemljiščem (vrsta rabe stavbišče v katastru).funkcionalnim zemljiščem (vrsta rabe stavbišče v katastru).
28.3.2012
13
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kaj danes pomeni parcela označena z *.
“fundus stavbe”
“del fundus stavbe”
“fundus stavbe in okoliško zemljišče”
28.3.2012
14
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Meje parcele in parcela (urejena meja, urejena parcela).Meja v naraviJe skupek linij, ki razmejujejo sosednja zemljišča v naravi.
Urejena mejaJe meja parcele, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe. Točke ( ljišk k t t k t čk ) ki j d fi i j d l č d i (zemljiškokatastrske točke), ki jo definirajo, so določene s predpisano natančnostjo .
23
1101
Urejena meja
231102
2224
25
28.3.2012
15
Uvod ali osnove javnih
nepremičninskih
evidenc
Ali je meja urejena lahko vidimo na “Prikazu parcele”
(mapna kopija) in v vpogledu v (mapna kopija) in v vpogledu v podatke o nepremičninah za
registrirane uporabnike.
!!!V j l d t i !!!V javnem vpogledu to ni vidno!!!
Kdo lahko pripravi uradno potrdilo “Prikaz parcele”:potrdilo Prikaz parcele•Geodetska uprava,•upravne enote in•geodetska podjetja.
28.3.2012
16
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kako vemo katera meja je urejena?
Parcela, za katero je izdan“Prikaz parcele”
28.3.2012
17
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Meje parcele in parcela (urejena meja, urejena parcela).
Urejena parcelaJe parcela, ki ima urejeno parcelno mejo in na podlagi podatkov urejene meje izračunano površino.
Pri urejeni parceli je površina parcele v naravi enaka površini podani v opisnem delu evidence zemljiškega katastra.
Urejena parcela
Urejena meja
28.3.2012
18
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidencKako vemo katera parcela je urejena?
V javnem vpogledu imamo podatek o “urejeni parceli” – DA/NE.
28.3.2012
19
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Zemljiškoktastrske točke (identifikator, koordinate, metododoločitve, status).
Zemljiškokatastrska točka – ZK točkaJe točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v državnem koordinatnem sistemu. Zk točke Zk točke
koordinatnega katastra
Zk točke grafičnega grafičnega katastra
28.3.2012
20
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Grafične podatke zemljiškega katastra ločimo na:• zemljiškokatastrski prikaz in • zemljiškokatastrski načrt.
prikaz č tprikaz načrt
28.3.2012
21
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
ZKPZKP je enak ZKN
Območja koordinatnega Območja koordinatnega katastra vzdrževanega
koordinatno (npr. merilo1:1000 –
nove izmere)nove izmere)
ZKNZKP ni enak ZKN
Ob čj fič Območja grafičnega katastra
vzdrževanega z vklopom (npr. merilo
1 28801:2880
28.3.2012
22
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Zamik ZKP Zg. Jezersko
Dejanska raba D jans a ra a (Zg. Jezersko)
!!!!Zamik znaša 9m!!!!
28.3.2012
23
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Površina parcele
Je podana v m2 in je enaka seštevku površin posameznih delov parcele ( h ) k l l(posameznih vrst rab), ki sestavljajo parcelo.
28.3.2012
24
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Površina parcele
Zemljiški kataster ima opisni in grafični del. Zato obstajata tudi dve š f čpovršini: atributna in grafična.
Atributna površina NI vedno enaka grafični površini!Pravno veljavna je vedno in samo atributna površina!Pravno veljavna je vedno in samo atributna površina!
Grafična površinaAtributna površina
28.3.2012
25
Kar je Kar naj bi bilolahko tudi že je
VRSTA RABE DEJANSKA RABA
NAMENSKA RABA
• GURS• Zzkat (1974)
RABA
• MKGP• ZEN (2006), ZP č t(2007) Z
RABA
• OBČINA• ZPnačrt(2007)
ZPnačrt(2007),Zkmet-1(2008)
za kar se rost
ora
• za kar se uporabljajo (37 vrst rab)
• za kar se dejansko uporabljajo (5 skupin; 19+7
• Določena s planskimi akti občinRa
be p
r
up ; 9detajlnejših rab
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
28.3.2012
26
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Vrsta rabe parcele:do 21. aprila 2011 –ZEN
do 30. junij 2012 - ZDoh-2H
š k b ČImamo štiri skupine vrst rabe:
• Kmetijska zemljišča
• Zemljišča pod gradbenimi objekti
OSNOVA ZA IZRAČUN KD
• Zemljišča pod gradbenimi objekti
• Zelene površine
• Nerodovitna zemljiščaNerodovitna zemljišča
Vrstam rabe iz skupine kmetijskih zemljišč je bil pripisan tudi
katastrski razred (od 1 do 8).
28.3.2012
27
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Dejanska raba zemljišč
Grafični prikaz dejanske rabe na MKGP
http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsphttp //rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
28.3.2012
28
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
• MKGP vodi podrobnejše rabe, ki se združujejo v 5 osnovnih posplošenih rab, ki se kot atributni podatek vodijo na parcelo v zemljiškem p j p jkatastru:
• Kmetijska zemljišča (od 1100 – 1600)• Gozdna zemljišča (2000)• Pozidana zemljišča (3000)• Pozidana zemljišča (3000)• Vodna zemljišča (4100,4210,4220,7000)• Nerodovitna zemljišča (5000,6000)
http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
28.3.2012
29
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Boniteta zemljišča
Boniteta zemljišč je proizvodna sposobnost zemljišč v obliki Boniteta zemljišč je proizvodna sposobnost zemljišč v obliki bonitetnih točk . Vodi se na parcelo.
Vodi se za zemljišča, ki jih po dejanski rabi uvrščamo v kmetijska in d l šč l d d k b gozdna zemljišča, parcele z drugimi dejanskimi rabami imajo
boniteto nič (0).
Boniteta zemljišč je bila parcelam določena v postopku prve Boniteta zemljišč je bila parcelam določena v postopku prve nastavitve na podlagi podatka o:
• dejanski rabi• vrsti rabe
k t t k d • katastrskem razredu • pripadnosti katastrskega okraja in• boniteti vzorčnih parcel.
28.3.2012
30
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Boniteta zemljišča vpliva na:• izračun vrednosti zemljišča v postopku množičnega
d jvrednotenja
28.3.2012
31
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Boniteta zemljišča vpliva na:• izračun odškodnine po noveli
Z k k ij kih ljiščihZakona o kmetijskih zemljiščih
Parcela velikosti 3000 m2Boniteta 65
Odškodnina: Odš. m2 x bon.t. x pov =0,22 x 65 x 3000 = 42.900
• na katastrski dohodek“Katastrski dohodek se ugotovi na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe inboniteto zemljišča, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka za pridelke glede na posamezne vrste dejanske rabe ” (6 člen ZUKD 1)glede na posamezne vrste dejanske rabe. (6. člen ZUKD-1)
28.3.2012
32
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kataster stavb je evidenca o stavbah in o delih stavb.
Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen j j , g p , j jnjegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco.
Stavba ima en del ali več delov. Posamezni del stavbe je prostor oziroma skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja.Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentirajo tudi njeni skupni deli, j j pče so določeni.
Stavba
Del stavbe
28.3.2012
33
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Podatki, ki se vodijo v katastru stavb so (ZEN, 73. člen):• identifikacijska oznaka (številka stavbe in dela stavbe ter šifra in ime
k k bči ) katastrske občine) • upravljavec,• lega in oblika,• površina• površina,• dejanska raba,• številka stanovanja ali poslovnega prostora,• lastnik (voden vendar javno ni viden )lastnik (voden, vendar javno ni viden ),• podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, • podatki o povezavi z zemljiškim katastrom in • podatki o povezavi z zemljiško knjigo.p p j j g
Lega stavbe je podana v grafičnem delu katastra stavb, ostali podatki se vodijo v atributnem delu.
28.3.2012
34
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Identifikacijska oznaka
Identifikacijska oznaka je sestavljena iz šifre katastrske občine Identifikacijska oznaka je sestavljena iz šifre katastrske občine, številke stavbe in številke dela stavbe trodelni identifikator.
XXXX-XXXX-XXX2101-15-1
28.3.2012
35
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Stavba
Lega in oblikaEVIDENCA –ATRIBUTNI PODATKI
Del stavbe
28.3.2012
36
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Stavba
Lega in oblikaEVIDENCA – GRAFIČNI DEL
Stavba
28.3.2012
37
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Stavba
Lega in oblikaelaborat
Del stavbe
28.3.2012
38
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kaj je zemljiška knjiga?• Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni
objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. (ZZK_NPB_C, 1. člen).
P d tki ki i j j ljišk k jiPodatki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo:
• Predmet stvarnih pravic (nepremičnine)• Pravice (stvarne in obligacijske pravice)• Pravna dejstva (zaznamba)• Imetniki pravic (fizične in pravne osebe)
28.3.2012
39
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo so:
• Zemljiška parcela
• Stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice (tudi stavba Stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice (tudi stavba z enim delom)
• Stavba v etažni lastnini (kot splošni skupni del stavbe v • Stavba v etažni lastnini (kot splošni skupni del stavbe v etažni lastnini
P i d li t b t ž i l t i i• Posamezni deli stavbe v etažni lastnini
• Stavbna pravica
28.3.2012
40
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
1. Osnovna enota vodenja – ukinitev ZKV
17 izpisov za17 izpisov za17 nepremičnin
1 izpis za17 nepremičnin
Vsaka nepremičnina pse nahaja na svojem
izpisu
28.3.2012
41
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Nova nepremičnina (v smislu enote vodenja).
Parcela 209Stavbna pravica 209
Stavba 355Stavba 354St b 356
Stavba 358Stavba 359St b 360
pStavba 356Stavba 357
Stavba 360
Vpis nepremičnine v ZKNJ
28.3.2012
42
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Osnovni in širši pravni položaj
28.3.2012
43
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Zemljiškoknjižni izpisek je sestavljen iz več vsebinskih 1delov:1. Nepremičnina2 Plombe
1
2
2. Plombe3. V korist vsakokratnega
lastnika
3
4. Osnovni pravni položaj5. Podrobni podatki o
izvedenih pravicah in
4
izvedenih pravicah in zaznambah
Taka oblika izpiska obstaja od 5sprejetja novele ZZK-1C
(1.5.2011)
28.3.2012
44
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Oblika izpisa
pred 1.5.2011
1. Plombe
2. A1 list - nepremičnina
3. A2 list – poočidbe
28.3.2012
45
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Oblika izpisa
pred 1.5.2011
4. B list - lastništvo
5. C list, ki se je delil na
list C1,C2 in C3 –
obremenitveobremenitve
C1 – osebne in neprave
stvarne služnosti
28.3.2012
46
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Oblika izpisa
pred 1.5.2011
5. C list, ki se je delil na
list C1,C2 in C3 –
obremenitve
C2 –stvarne služnostiC2 stvarne služnosti
C3- hipoteke
28.3.2012
47
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Nepremičnina
V t d l h j d t k ti ( ti) ič i
1
V tem delu se nahaja podatek o tipu (vrsti) nepremičnine,
identifikatorju nepremičnine in podatek, kje je bil določen
identifikator ter lahko tudi dodatni opis.n f r r u n p
parcela
stavba
28.3.2012
48
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
del stavbe
EL, PSD, SSD
del stavbe
1
nerazdeljeni del
1
28.3.2012
49
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc1
t b i
1
stavbna pravica
Plomba
V tem delu se nahaja podatek ali je z nepremičnino povezana kakšna V tem delu se nahaja podatek ali je z nepremičnino povezana kakšna
zadeva, o kateri še ni pravnomočno odločeno.
Če plombe ni, imamo izpis: 2
28.3.2012
50
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
2012
Po 1.5.2011
2
Pred 1.5.2011
28.3.2012
51
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidencV korist vsakokratnega lastnika
V tem delu se nahaja podatek:
• ali je parcela gospodujoča3
• ali je parcela gospodujoča
• o solastnini na splošnih skupnih delih stavbe
• o lastnini na posebnih skupnih delih
parcela
del stavbe
28.3.2012
52
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Osnovni pravni položaj
V tem delu se nahaja podatek o vrsti osnovnega pravnega položaja,
imetniku, deležu ter seznam izvedenih pravic in zaznamb.4
28.3.2012
53
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidencImetnik
Podaja EMŠO ali MŠ, naziv lastnika, naslov lastnika in začetek
učinkovanja vpisa imetnika.
č Š4
Pri fizičnih osebah je v javnem izpisu izpisan namesto EMŠO
datum rojstva. Osebe, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo pred
sprejetjem ZZK-1 (2003) so vpisane brez EMŠO ali brez MŠsprejetjem ZZK 1 (2003) so vpisane brez EMŠO ali brez MŠ.
Lastnina fizične osebe
Lastnina pravne osebe
Vpisana MŠ/EMŠO
28.3.2012
54
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc4
Brez MŠ/EMŠO
4
Lastnina fizične osebe
Brez MŠ/EMŠO
Lastnina ???pravne osebe
28.3.2012
55
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Seznam izvedenih pravic in zaznamb
V seznamu izvedenih pravic so podani osnovni podatki izvedene V seznamu izvedenih pravic so podani osnovni podatki izvedene
pravice, ki se veže na lastnino posamezne osebe. Podani so podatki:
• ID omejitve 4• čas začetka učinkovanja
• vrsta omejitve
4
28.3.2012
56
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
4
Vrste omejitve
28.3.2012
57
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Opis omejitve
5
28.3.2012
58
Č1. Termini, ki se uporabljajo
DOLOČITEV GRADBENE PARCELE
2. Pogled nazaj (zakonodaja)
3. ZVEtl
4 A li t j č t j kih 4. Analiza stanja na večstanovanjskih
stavbah v Trbovljah
28.3.2012
59
Določitev gradbene parcele
V zakonodaji, strokovni literaturi in v vsakdanjem življenju se za pojem
gradbene parcele uporablja kar nekaj terminov:g p p j j
• Funkcionalno zemljišče
• Gradbeno parcelo
• Zemljišče za nemoteno uporabo stavbe
• Pripadajoče zemljišče k stavbi
• Ohišnica• Ohišnica
• ……..
V vsakdanjem življenju in med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to tematiko
se največ uporablja termin: FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE.
28.3.2012
60
Določitev gradbene parceleP l l t j i j j “f k i l ih ljišč” Prelomno leto za razumevanje in urejevanje “funkcionalnih zemljišč”
je leto 2003:
1. Sprejetje Stvarnopravnega zakonika, ki postavlja drugačen p j j p g , p j g
odnos med stavbo in zemljiščem (Nepremičnina je prostorsko
odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami –
stavba je sestavina zemljišča)2003
28.3.2012
61
Določitev gradbene parcele
2. Sprejetje Zakona o graditvi objektu, ki opredeljuje obvezno
evidentiranje grajenih objektov v nepremičninske evidence in j g j j p
opredeljuje gradbeno parcelo (Evidentiranost objektov se
zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj
ter z vpisovanjem zgrajenih objektov v uradne evidence – 16.
člen.)
Zemljiški kataster Zbirni kataster GJIKataster stavb
28.3.2012
62
Določitev gradbene parcele
28.3.2012
63
Določitev gradbene parcele
STANJE V PRETEKLOSTI
Po 99. členu Ustave SFRJ iz leta 1963 je občina
neposredno opravljala funkcijo urejanja in uporabe zemljišča.
Z Zakonom o prometu z zemljišči in stavbami iz leta 1967 soZ Zakonom o prometu z zemljišči in stavbami iz leta 1967 so
bila definirana kot stavbna zemljišča:
Zemljišča, ki ležijo v ožjem gradbenem okolišu mesta in naselij mestnega
značaja,
zemljišča zunaj le –tega, ki je po urbanističnem načrtu ali odloku namenjeno
d j t j kih d kih k l ih i d ih bj kt t za gradnjo stanovanjskih, gospodarskih, komunalnih in drugih objektov ter
druga zemljišča, na katerih stoji stavba ali zemljišča, ki služijo stavbi in
njenim uporabnikom. j p
28.3.2012
64
Določitev gradbene parcele
STANJE V PRETEKLOSTI
Občina je torej imela na stavbnih zemljiščih upravno pravne
upravičenosti, iz teh je izhajalo, da občina upravlja stavbnop , j j , p j
zemljišče.
Če to zemljišče ni bilo dano v uporabo nekomu drugemu, je občina
pridobila pravico uporabe.
Za tako stavbno zemljišče se je izvedel vpis v zemljiško knjigo:
V B listu zemljiške knjige se je zavedel kot lastnik Družbena lastnina s
pravico uporabe občine.
Za potrebe graditve je občinska skupščina ali organizacija za
urejanje stavbnih zemljišč dala v uporabo stavbno zemljišče
(ponavadi proti odškodnini).
28.3.2012
65
Določitev gradbene parcele
STANJE V PRETEKLOSTI
Pravica uporabe ni bilo možno prenesti na drugo osebo dokler
objekt ni bil zgrajen (razen na zakonca, potomce, posvojence,j g j ( , p , p j ,
starše..).
Pravica uporabe na zemljišču se je prenesla le skupaj z objektom.
Če je bila pravica uporabe dodeljena občanu,društvu, civilnopravni
osebi ali družbenopolitični organizaciji se je izvedel vpis vosebi ali družbenopolitični organizaciji, se je izvedel vpis v
zemljiško knjigo:v C list (v ZKV kjer je bilo vpisano stavbno zemljišče) je bila vpisana zaznamba, da ima pravico uporabe zemljišča lastnik stavbe.
Ko je bila stavba zgrajena, pa se je ta prenesla v nov vložek (ali novo zemljiško knjižno telo) kjer je bilo v posebnem delu označeno da ima zemljiško knjižno telo), kjer je bilo v posebnem delu označeno, da ima pravico uporabe na tej parceli.
28.3.2012
66
Določitev gradbene parcele
STANJE V PRETEKLOSTI
28.3.2012
67
Določitev gradbene parcele
FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je
krovno določal da gradbeno parcelo sestavljata:krovno določal, da gradbeno parcelo sestavljata:
• stavbišče ali fundus in
• funkcionalno zemljišče. f j
Funkcionalno zemljišče je definiral kot stavbno
zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe
ali druge naprave.
28.3.2012
68
Določitev gradbene parcele
FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE
Podobno opredelitev funkcionalnega zemljišča je ponujal tudibivši Stanovanjski zakon, le da je namesto zemljišča za rednorabo stavbe podrobno našteval kaj je funkcionalnozemljišče:
• dostopna pot,dostopna pot,
• dovoz,
• parkirni prostor parkirni prostor,
• prostor za smetnjake,
• prostor za počitek in igro prostor za počitek in igro.
V starejši sodni praksi imenujejo funkcionalno
zemljišče tudi ohišnica.
28.3.2012
69
Določitev gradbene parcele
FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE
Lastnosti:• Definicija funkcionalnega zemljišča v resnici ni upoštevala
t l t i k t lj k j stvarnopravnega lastninskega temelja, ampak je upoštevala le namen zemljišča.
• Pravico do uporabe funkcionalnega zemljišča v Pravico do uporabe funkcionalnega zemljišča v večstanovanjskem objektu so imeli vsi etažni lastniki in nikogar ni mogoče izključiti od uporabe tega.
F k i l ljišč č i bil č • Funkcionalnega zemljišča namreč ni bilo mogoče samostojno pravno prenašati.
• Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ni in ne Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ni in ne predstavlja podlage za vpis lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču.
28.3.2012
70
D l čit db Določitev gradbene
parcele
FUNKCIONALNO FUNKCIONALNO
ZEMLJIŠČE
28.3.2012
71
Določitev gradbene parcele
GRADBENA PARCELA
Zakon o graditvi objektov v 6.2 točki drugega členadefinira, da je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz, j g p j , jene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na kateremstoji objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja in nakaterem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu.
Pravne posledice določitve gradbene parcele so izrazito dit bj kt i i j l divezane na samo graditev objektov in nimajo za posledico
istih učinkov, kakor jih je imelo funkcionalno zemljišče.
28.3.2012
72
Določitev gradbene parcele
GRADBENA PARCELA
Pomanjkljivosti gradbene parcele je omilil Stanovanjski
zakon ki je za razliko od prejšnjega določil, da so skupni
prostori stanovanjske stavbe med ostalim tudi zemljišče, na
k t t b t ji l hk t di d ljišč dkaterem stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljišče, vendar
mora biti izpolnjen pogoj lastništva takšnega zemljišča.
+
28.3.2012
73
Določitev gradbene
parcele
GRADBENA
PARCELA
28.3.2012
74
Določitev gradbene parcele
GRADBENA PARCELA PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE
Z ukinitvijo posameznih določil Zurep-1 in s sprejetjem Zakona o
t k č t j j h l blj ti 180 člprostorskem načrtovanju se je prenehal uporabljati 180.člen
Zurep-1, ki je pogojeval uporabo določil 6.1 točke 2. člena
(definiranje gradbene parcele) , 216.(določitev gradbenih parcel ( f n ranj gra n parc ) , 6.( o oč t gra n h parc
obstoječim objektom) in 217. (preoblikovanje funkcionalnega zemljišča
večstanovanjskih stavb oziroma stavb v etažni lastnini v eno ali več
“Za stavbno zemljišče se po tem zakonu šteje gradbena parcela po predpisih o graditvi objektov” – 180. člen ZUREP-1.
gradbenih parcel) člena ZGO-1.
p p g j
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditviobjektov (ZGO-1B) ukinja 6.1 točke 2. člena in določa, da seZ dnem uveljavitve zakona preneha z določanjem gradbenih Z dnem uveljavitve zakona preneha z določanjem gradbenih parcel po 216. členu ZGO-1.
28.3.2012
75
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
ZVEtL ni bil “sprejet” zato, ker bi bilo določanje gradbene parcele “ukinjeno” v drugih zakonih. ZVEtL je bil “izrabljen” v ta namen zaradi pravne praznine, ki je nastala na področju določanja funkcionalnih zemljišč in gradbenih parcel.Kaj je ZVEtL?Kaj je ZVEtL?
ZAKON O VZPOSTAVITVI ETAŽNE LASTNINE NA PREDLOG PRIDOBITELJA POSAMEZNEGA DELA STAVBE IN O DOLOČANJU PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI (ZVEtL)PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI (ZVEtL)
Sprejet je bil v letu 2008, v letu 2011 je bila sprejeta novela zakona, ki je odpravila nekatere pomanjkljivosti.
28.3.2012
76
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtLRazlogi za sprejem zakona:
28.3.2012
77
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
28.3.2012
78
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
28.3.2012
79
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtLDa je postopek hitrejši in optimalnejši (verjetno tudi cenejši) jepotrebno ob vložitvi predloga za določitev funkcionalnegazemljišča pripraviti vso potrebno dokumentacijo.z m j pr pr p r n um n j .
Pripravljalna dela sodišča
Pripravljalna dela vlagatelja
1 D l čili ši š 1. Določili smo širše območje obdelave in
pridobili podatke sedanjega stanja iz javnih evidenc.j j
28.3.2012
80
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
2. Lastniško stanje parcel
3. Pregled stanja stavb
28.3.2012
81
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL4. Podatki o določilih planskih aktov v času gradnje stavb
5. Podatki o individualnih aktih- lokacijsko dovoljenje dovoljenje, gradbeno dovoljenje, odločbe o določitvi funkc določitvi funkc. zemljišč
28.3.2012
82
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL6. Vzpostavitev stanja v času izdaje gradbenega dovoljenja
7. Predlog rešitevg
28.3.2012
83
Določitev gradbene parceleAnaliza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
Prikaz analize na območju občine Trbovlje – naselje TrbovljeVzorec: 720 parcel in 155 večstanovanjskih stavb
28.3.2012
84
Določitev gradbene parceleAnaliza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
28.3.2012
85
Določitev gradbene parceleAnaliza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
28.3.2012
86
Določitev gradbene parceleAnaliza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
28.3.2012
87
Določitev gradbene parceleOBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES
Po končani gradnji je potrebno objekte evidentirati v javne nepremičninske evidence. 16. člen ZGO:• Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je s tem
zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v ljišk k t tzemljiškem katastru.
• Stavbe, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje je treba evidentirati v katastru stavb dovoljenje, je treba evidentirati v katastru stavb.
• Gradbene inženirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukturo, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture.
Način vpisa v ZK in KS je definira Zakon o evidentiranju p j jnepremičnin.Način vpisa v ZK GJI Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov dejanske rabe
28.3.2012
88
Določitev gradbene parceleOBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES
Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti se v zemljiškem katastru evidentirakot zemljišče pod stavbo. Za pripadajoče zemljišče ni posebnih določil.
Zemljišče pod stavbo je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino.
28.3.2012
89
Določitev gradbene parcele
ela
NI
ojna
par
c samosto
Esa
mos
to
ojna parce
JE
ela
28.3.2012
90
Določitev gradbene parceleOBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES
Obveznost vpisa v zemljiško knjigo????• Zakon o zemljiški knjigi ZZK NPB C 38 a člen Pouk o • Zakon o zemljiški knjigi - ZZK_NPB_C 38.a člen – Pouk o
vložitvi zemljiškoknjižnega predloga:
– “Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini ki vsebuje ZK Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini, ki vsebuje ZK dovolilo, mora notar stranke poučiti, da nemudoma vloži ZK predlog….”
• Določila Stvarno pravnega zakonika (člen: 38, 49, 107, 141, p g ( , , , ,143, 148, 194, 215, 234, 251 in 257)
28.3.2012
91
Določitev gradbene parceleOBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES
Določila SPZ kdaj vpis v zemljiško knjigo pomeni nastanek ali učinkovanje pravice:
• Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo (49.člen);
• Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo (107.člen);p j j g ( )
• Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo (141 člen);vpis v zemljiško knjigo (141.člen);
Ni kazenskih sankcij, vendar pravica “ne učinkuje” dokler ni vpisana v ZKNJ
28.3.2012
92
Določitev gradbene parcele
PRAVICA GRADITI je opredeljena v 6.1 točki 2. člena Zakona o graditvi
objektov (ZGO-1) in sicer:j ( )
Dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o
kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem
zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo.
Dokazilo o pravici graditi je opredeljeno v 56 členu Dokazilo o pravici graditi je opredeljeno v 56. členu
zakona:
• izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da
ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali
kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki
mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni
nepremičnini,
28.3.2012
93
Določitev gradbene parceleD k il i i diti Dokazilo o pravici graditi
• Notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis
pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma p g p g
obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki
investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni
nepremičnini.
• Pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi
oziroma izvajati dela na nepremičnini, ali
• Druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma
izvajati dela na določeni nepremičnini.
28.3.2012
94
Določitev gradbene parcele
Če govorimo o lastninski pravici, govorimo o vpisu osebe, ki uveljavlja pravico graditi – le ta je vpisana ZK izpisku v razdelku osnovni pravni položaj nepremičnine.
Č i d ih t ih i h i t b i i i li Če govorimo o drugih stvarnih pravicah, govorimo o stavbni pravici ali o služnosti. Pri stavbni pravici mora biti nosilec stavbne pravice vpisan v ZK izpisku razdelku osnovni pravni položaj nepremičnine.p p j p
28.3.2012
95
Določitev gradbene parceleČ im l žn ti m biti in tit pi n k t n il Če govorimo o služnosti mora biti investitor vpisan kot nosilec služnostne pravice v opisu omejitve v ZK izpisku.
Stvarna služnost (ni pogosta v primeru gradnje)( p g p g j )
28.3.2012
96
Določitev gradbene parcele
Neprava stvarna služnost.
28.3.2012
97
1. Lastnina
JAVNO DOBRO
2. Kaj je javno dobro
3. Javno dobro kot lastnik v zemljiški
knjigiknjigi
28.3.2012
98
JAVNO DOBRO
Lastnina.
Lastnina je pravno primarna pravica do stvari invseh koristi, ki jih ta daje.j j
Razmerje lastnika do stvari je v celoti pogojeno z lastninskim konceptom posamezne države in s političnim
sistemom le tesistemom le te.
28.3.2012
99
JAVNO DOBRO
Lastnina.
Lastninski koncept v R Sloveniji
• Pravica do zasebne lastnine je v Ustavi RS podana kot ena izmed človekovih pravic.
• Pridobivanje in uživanje lastnine je opredeljeno tako, da zagotavlja uresničevanje gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastninefunkcije lastnine.
• Omogoča omejevanje lastninske pravice do skrajnih možnosti - do Omogoča omejevanje lastninske pravice do skrajnih možnosti - do odvzema te pravice, vendar samo v javno korist.
28.3.2012
100
JAVNO DOBRO
LastninaZakon, ki danes v Sloveniji definira pojem lastninske
pravice in posledično pojem lastninske pravice na
nepremičnini ter pojem nepremičnine, je
Stvarnopravni zakonik (SPZ, 2002 in spremembe).
k č Lastninska pravica nad posamezno nepremičnino je
razvidna v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga,
n m nj n pis in j ni bj i p d tk p i h namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah
na nepremičninah. Vpis v zemljiško knjigo v
Republiki Sloveniji zagotavlja tudi pravno Republiki Sloveniji zagotavlja tudi pravno
varnost nosilcu vpisane pravice.
28.3.2012
101
JAVNO DOBRO
Lastnina
V kolikšni meri je lastnina absolutna in neomejena pravica, je razvidno predvsem v razmerju do javne pravica, je razvidno predvsem v razmerju do javne
koristi, ki omejuje privatno lastnino.
Omejitev in lastninske pravice v javnem interesu pride najbolj do izraza pri javnem dobrunajbolj do izraza pri javnem dobru.
28.3.2012
102
JAVNO DOBRO
Kaj je JAVNO DOBROj j
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja namenom ob enakih pogojih lahko uporablja
vsakdo (splošna raba).Stvarnopravni zakonik (SPZ, 2002 in spremembe).
Kaj je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo določa zakonza njegovo uporabo določa zakon.
Javnem dobro lahko obstaja, če se na njem j , jnahajajo objekti, ki zahtevajo tak režim
zemljišč.
28.3.2012
103
JAVNO DOBRO
Kaj je JAVNO DOBROj jPojem JAVNO DOBRO je bil v slovensko zakonodajo ponovno uveden z
Ustavo R Slovenije leta 1991.
V obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1991 sicer prevladujejo pojmi:
• dobrine v splošni rabi,
družb n l stnin v spl šni r bi• družbena lastnina v splošni rabi,
• …V strokovni literaturi je ta pojem opredeljen različno, npr.:• Javno dobro so dobrine ali storitve, ki omogočajo uveljavljanje javnega
interesa;
• Javno dobro so dobrine ki so namenjene skupni rabi;• Javno dobro so dobrine, ki so namenjene skupni rabi;
• Javno dobro so stvari ali dobrine v javni lasti;
• Javno dobro so stvari ali dobrine, do katerih je zagotovljen enak dostop.
JAVNO DOBRO JE LAHKO STVAR, DOBRINA ALI STORITEV.
28.3.2012
104
JAVNO DOBRO
Kaj je JAVNO DOBROj jPojem JAVNO DOBRO je bil v slovensko zakonodajo ponovno uveden z
Ustavo R Slovenije leta 1991.
V obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1991 sicer prevladujejo pojmi:
• dobrine v splošni rabi,
družb n l stnin v spl šni r bi• družbena lastnina v splošni rabi,
• …V strokovni literaturi je ta pojem opredeljen različno, npr.:• Javno dobro so dobrine ali storitve, ki omogočajo uveljavljanje javnega
interesa;
• Javno dobro so dobrine ki so namenjene skupni rabi;• Javno dobro so dobrine, ki so namenjene skupni rabi;
• Javno dobro so stvari ali dobrine v javni lasti;
• Javno dobro so stvari ali dobrine, do katerih je zagotovljen enak dostop.
JAVNO DOBRO JE LAHKO STVAR, DOBRINA ALI STORITEV.
28.3.2012
105
JAVNO DOBRO
Kaj je JAVNO DOBRO
Kaj je bistvo javnega dobra, nam podajo razlage uveljavljanje javnega
interesa,skupna raba, javna last, zagotovljen javni dostop.
D li Delimo ga na:
Javno dobro v širšem smislu - to so stvari, dobrine in storitve namenjene
splošni rabi, izvajanju javnih služb in delovanju organov javne upravep , j j j j g j p
Javno dobro v ožjem smislu - to so le stvari, namenjene splošni rabi, rabi
vsakogar pod enakimi pogojivsakogar pod enakimi pogoji
28.3.2012
106
JAVNO DOBRO
Kaj je JAVNO DOBROOstale delitve javnega dobraNaravno javno dobro so celinske vode in vodna zemljišča ter morje in vodna zemljišča morja (Zakon o vodah)G d b l šč h b k č Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi (Zakon o graditvi objektov)
Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina
jih (Z k dit i bj kt )na njih; (Zakon o graditvi objektov)Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi j , j j , p j ppogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno; (Zakon o graditvi objektov)objektov)
28.3.2012
107
JAVNO DOBRO
Kaj je JAVNO DOBROj jOstale delitve javnega dobra
Grajeno vodno javno dobro – Zakon o vodah -vodno zemljišče, ki je nastalo
zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda,
zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin, izkopa na priobalnem
zemljišču ali drugega podobnega posega v prostor depresijsko zemljišče ali zemljišču ali drugega podobnega posega v prostor, depresijsko zemljišče ali
zemljišče, ki nastane kot nasip ali zasip na vodnem zemljišču..
Javne ceste javno dobro – Zakon o cestah
Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države -
Zakon o železniškem prometu
bj kti i i t i i ij kih l žb č t t objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa ter z
njimi povezana zemljišča – Zakon o letalstvu
Naravno javno dobro so naravne dobrine – Zakon o varstvu okolja
28.3.2012
108
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
Kdaj se pojavi javno dobro kot lastnik?
• Obči zemljiškoknjižni zakon – 1871,
• Zakon o zemljiškoknjižni oddružitvi zemljišč za namene javnih cest
ali poti nadalje za namene kake javne koristi pričete naprave ali ali poti, nadalje za namene kake javne koristi pričete naprave ali
odvračanje kake vode – 1894,
• Zakon o zemljiških knjigah – 1930,Zakon o zemljiških knjigah 930,
• Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig
– 1930,
• Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini - 1965,1973.
• Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) – 1995,
• Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) – 2003 in
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi - 2011
28.3.2012
109
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
ZAKON O NOTRANJI UREDITVI,
OSNAVLJANJU IN POPRAVLJANJU
ZEMLJIŠKIH KNJIG – 1930
Ta zakon postavil pravne temelje za vnos
zemljišč iz seznamov v zemljiško knjigo.
Da je zemljišče javno dobro »se pooči to svojstvo v Da je zemljišče javno dobro »se pooči to svojstvo v
lastninskem listu na prvem mestu« (1. odstavek 10.
člena).
Tako postane javno dobro oseba zabeležena v
l t i k li tlastninskem listu-
JAVNO DOBRO TOREJ POSTANE LASTNIK. JAVNO DOBRO TOREJ POSTANE LASTNIK.
28.3.2012
110
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
ZAKON O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK) – 1995
Z k d lj j i ič i i l k ji Zakon opredeljuje samo prenos vpisov nepremičnin iz seznamov v glavno knjigo
po uradni dolžnosti.
141. člen zakona:
“Stvari, ki so vpisane v seznamih, kot javno dobro, se po uradni dolžnosti
prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro.”
28.3.2012
111
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
ZAKON O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK-1) – 2003111. členPravno dejstvo da je nepremičnina javno dobro se zaznamuje na podlagi Pravno dejstvo, da je nepremičnina javno dobro, se zaznamuje na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno).
Zaznamba javnega dobra se izbriše na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za izbris zaznambe javnega dobra
č dl čb pravnomočna odločba.
Javno dobro ni več lastnik v zemljiški knjigi, ampak se status javnega dobra zabeleži kot zaznamba v zemljiški knjigi.
28.3.2012
112
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
Lastnik JD: država, Lokalna skupnost, izjemoma fizična ali pravna oseba (naravno JD).V ZKNJ BI MORALO BITI:Država ali lokalna skupnost naj bi bili vpisani kot imetnik osnovnega pravnega položaja v ZKNJ
V ZKNJ JE:Javno dobro, Javno dobro v lasti RS, Javno dobro ceste in
t j i k t i t ik l ž jpota,… je vpisan kot imetnik osnovnega pravnega položaja
28.3.2012
113
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
5.272.257 parcel5.272.257 parcel
157.847 parcel v “lasti” različnih pojavnih oblik javnega j jdobra
195 oseb z nazivom Javno dobro ali izpeljank iz tega 195 oseb z nazivom Javno dobro ali izpeljank iz tega naziva
3% vseh parcel3% vseh parcel
28.3.2012
114
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
Pri 195 osebah so Pri 195 osebah so
nekatera poimenovanja nekatera poimenovanja nekatera poimenovanja nekatera poimenovanja
enaka, razlikuje se enaka, razlikuje se
samo matična številka samo matična številka samo matična številka samo matična številka
pod katero je to pod katero je to
poimenovanje vodeno v poimenovanje vodeno v p m jp m j
zemljiškem katastruzemljiškem katastru. .
28.3.2012
115
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
Pravne podlage za vknjižbo
ZAKONI IN UREDBE TERZAKONI IN UREDBE TERPOSAMIČNI PRAVNI AKTIPOSAMIČNI PRAVNI AKTI
Zakoni in uredbe:• Zakon o zemljiški knjigi (ZZK in ZZK-1),
Posamični akti:odločbe, sklepi • Zakon o železniškem prometu,
• Zakon o stavbnih zemljiščih,• Zakon o javnih cestah,
sklepi, naznanilni listi in izjave.
Zakon o javnih cestah,• Uredba o kategorizaciji javnih cest in• Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni
lastninilastnini.
28.3.2012
116
JAVNO DOBROTabelarični pregled GJDp g
.
28.3.2012
117
JAVNO DOBROTabelarični pregled GJDp g
.
28.3.2012
118
JAVNO DOBROTabelarični pregled GJDp g
.
28.3.2012
119
JAVNO DOBROTabelarični Tabelarični
pregled GJD –
podrobnejša podrobnejša
delitev za ceste
.
28.3.2012
120
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
Z k Zakona o zemljiški knjigi (ZZK in ZZK-1)
.
28.3.2012
121
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
Z k Zakon o železniškem
prometu
. Zakon o stavbnih stavbnih zemljiščih
28.3.2012
122
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
Zakon o javnih cestah in Uredba o
.
kategorizaciji javnih cest
28.3.2012
123
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
POJAVNE OBLIKE BESEDE JAVNO DOBRO - DELITEV
1. v skupino pojavnih oblik besede javno dobro na podlagi katere je možno ugotoviti kdo je pravi lastnik (država, lokalna skupnost) in k h l k d d dl k 2. v skupino pojavnih oblik besede javno dobro na podlagi katere ni
možno ugotoviti kdo je pravi lastnik.
• Javno dobro,
1
•Republika Slovenija - javno dobro, •Naravno vodno javno dobro v lasti RS,• Javno dobro-javna železniškainfrastruktura
,• Javna posest,• Javno dobroceste in pota,
• Javno dobro1
2
infrastruktura, •Javno dobro v lasti občine »ime občine«(npr. Radovljica) in
•Javno dobro- Družba za avtoceste
• Javno dobrovode
2
28.3.2012
124
JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g
.
28.3.2012
125
.
PRIJETNO JE BILO PREŽIVETI ČAS Z VAMI!
HVALA!
M ijMarijana
Recommended