View
5
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
Stična 113, 1295 Ivančna Gorica, Slovenia
Tel: +386 599 269 56
Fax: +386 599 669 56
E-mail: info@simtec.si
http://www.simtec.si
RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OSNOVNE ŠOLE STIČNA,
PODRUŽNIČNE ŠOLE AMBRUS
Poročilo št. P007-13-SM
Naročnik: Občina Ivančna Gorica
Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica
Avtorji : Izr. prof. dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž.
Jure Glavič, univ. dipl. inž.
Datum: 15. 12. 2013
Dr. Simon Muhič
DIREKTOR
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
2/140
VSEBINA
1 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE .................................................................................................... 6
1.1 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ZANJO .................................................................................... 6
1.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI ......................................................................................... 7
1.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV ..............................................................7
1.2.1.1 Transmisijske izgube ....................................................................................................... 8
1.2.1.2 Izgube zaradi prezračevanja ............................................................................................ 8
1.2.1.3 Skupne izgube toplote .................................................................................................... 8
1.2.1.4 Toplotni dobitki .............................................................................................................. 9
1.2.2 Končna energija potrebna za delovanje stavbe .........................................................................9
1.3 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ................................................ 10
1.3.1 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi .......................................................................... 10
1.3.2 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila .................................. 10
2 SPLOŠNI DEL ......................................................................................................................................... 13
2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA................................................................................... 13
2.2 UVOD ............................................................................................................................................ 16
2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi in prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo ....... 16
2.2.2 Skupna raba energije in stroški za energijo ............................................................................. 18
2.2.3 Stanje toplotnega ugodja ....................................................................................................... 20
2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ................................................................................................... 21
2.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom in upravnikom stavbe ................................................................................................................. 21
2.3.2 Shema denarnih tokov in procesa na področju investiranja v URE .......................................... 21
2.3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški ............................................................................. 21
2.3.4 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleženih akterjih ........................................ 22
2.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE............................................................................................................ 22
2.4.1 Cene energetskih virov ........................................................................................................... 22
2.4.2 Mesečna raba glavnih virov energije....................................................................................... 23
2.4.2.1 Električna energija ........................................................................................................ 23
2.4.2.2 Ekstra lahko kurilno olje ................................................................................................ 24
2.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ............................................................................ 24
2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme ................................................................... 24
2.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ................................................................................. 25
2.5.1 Ogrevalni sistem..................................................................................................................... 25
2.5.2 Sistem prezračevanja ............................................................................................................. 27
2.5.3 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo .......................................................................................... 27
2.5.4 Sistem za oskrbo s sanitarno toplo vodo ................................................................................. 27
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
3/140
2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE ................................................................................................ 28
2.6.1 Priprava toplote za ogrevanje ................................................................................................. 28
2.6.2 Električni aparati .................................................................................................................... 29
2.6.3 Razsvetljava ........................................................................................................................... 29
3 ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE ..................................................................................... 30
3.1 OSKRBA Z ENERGIJO ...................................................................................................................... 30
3.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije .......................................................................................... 30
3.1.2 Električna energija .................................................................................................................. 30
3.1.3 Ekstra lahko kurilno olje ......................................................................................................... 30
3.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI ....................................................................................... 30
3.2.1 Ovoj stavbe ............................................................................................................................ 30
3.2.1.1 Zunanje stene ............................................................................................................... 31
3.2.1.2 Stene v kleti .................................................................................................................. 32
3.2.1.3 Streha stavbe ................................................................................................................ 32
3.2.1.4 Tla ................................................................................................................................ 33
3.2.1.5 Okna ............................................................................................................................. 33
3.2.1.6 Vrata ............................................................................................................................ 35
3.2.2 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV ............................................................ 35
3.2.2.1 Izgube zaradi prezračevanja .......................................................................................... 36
3.2.2.2 Skupne izgube toplote .................................................................................................. 36
3.2.2.3 Toplotni dobitki ............................................................................................................ 37
3.2.3 Končna energija potrebna za delovanje stavbe ....................................................................... 37
3.3 ENERGETSKA IZKAZNICA OBJEKTA ................................................................................................. 38
3.4 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV ....................................................................... 39
3.4.1 Ovoj stavbe ............................................................................................................................ 39
3.4.1.1 Zunanje stene ............................................................................................................... 39
3.4.1.2 Stene v kleti .................................................................................................................. 40
3.4.1.3 Tla ................................................................................................................................ 40
3.4.1.4 Strop proti podstrešju ................................................................................................... 41
3.4.1.5 Okna ............................................................................................................................. 41
3.4.1.6 Vrata ............................................................................................................................ 42
3.4.2 Prezračevanje ......................................................................................................................... 42
3.4.3 Potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji stavbe .................................................. 42
3.4.4 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po sanaciji gradbenega ovoja ......................... 43
3.4.5 Dodatni ukrepi za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje ....................................................... 43
3.4.5.1 Vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov ................................................................ 43
3.4.5.2 Zamenjava kotla s kotlom na lesno biomaso in toplotno črpalko tipa zrak/voda ............ 43
3.4.5.3 Sanitarna topla voda ..................................................................................................... 44
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
4/140
3.4.5.4 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po sanaciji gradbenega ovoja in ogrevalnega sistema ....................................................................................................................... 44
4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ........................................................ 46
4.1 ORGANIZACIJSKI UKREPI ................................................................................................................ 46
4.1.1 Energetski menedžer stavbe in uvedba energetskega knjigovodstva....................................... 46
4.1.2 Usposabljanje, osveščanje, izobraževanje in informiranje ....................................................... 46
4.1.3 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi .......................................................................... 47
4.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ........................................................................... 48
4.2.1 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila .................................. 48
4.3 INFORMATIVNA ENERGETSKA IZKAZNICA SANIRANEGA OBJEKTA .................................................. 50
5 LITERATURA .......................................................................................................................................... 51
6 PRILOGA 1: TERMOGRAFSKO POROČILO ............................................................................................... 52
7 PRILOGA 2: RAČUNSKA ENERGETSKA IZKAZNICA NESANIRANEGA OBJEKTA........................................... 73
8 PRILOGA 3: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČEGA STANJA ......................................................... 76
9 PRILOGA 4: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE ZA SANIRANI OBJEKT .......................................................... 111
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
5/140
KAZALO SLIK:
Slika 1. Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [3]. ......................................................................... 14 Slika 2. Osnovna šola Stična, podružnična šola Ambrus (J pogled). .............................................................................. 16 Slika 3. Orto foto posnetek lokacije objekta [4]. .......................................................................................................... 17 Slika 4. 3D model stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus. .......................................................................................................... 17 Slika 5. Skupni stroški energentov za obratovanje stavbe ............................................................................................ 18 Slika 6. Skupna raba energije...................................................................................................................................... 19 Slika 7. Specifične cene energentov ............................................................................................................................ 23 Slika 8. Skupna raba električne energije po mesecih. ................................................................................................... 24 Slika 9. Generatorji toplote v prostoru kotlovnice ........................................................................................................ 25 Slika 10. Radiatorsko ogrevanje učilnic ....................................................................................................................... 26 Slika 11. Električni grelnik vode v kuhinji ..................................................................................................................... 27 Slika 12. Električni grelnik sanitarne vode za kopalnice ............................................................................................... 28 Slika 13. Model ovoja OŠ Stična, PŠ Ambrus ................................................................................................................ 31 Slika 14. Termogram ovoja stavbe (zahodna stran objekta). ....................................................................................... 32 Slika 15. Termogram oken z zunanje strani. ................................................................................................................ 34 Slika 16. Termogram oken z notranje strani. ............................................................................................................... 34 Slika 17. Kazalniki računske energetske izkaznice stavbe............................................................................................. 38 Slika 18. Kazalniki računske energetske izkaznice sanirane stavbe .............................................................................. 50
KAZALO TABEL:
Tabela 1. Raba energije in stroški energentov ............................................................................................................... 6 Tabela 2. Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe ............................................................................................. 8 Tabela 3. Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus (vsi stroški so navedeni brez DDV) ..................................... 11 Tabela 4. Ogrevana površina objekta ......................................................................................................................... 18 Tabela 5. Raba energije in stroški energentov ............................................................................................................. 18 Tabela 6. Specifična raba energije po letih .................................................................................................................. 20 Tabela 7. Kvalifikacija stavbe glede na dovedeno energijo [6] ..................................................................................... 20 Tabela 8. Temperatura po prostorih v času ogrevanja ................................................................................................ 21 Tabela 9. Seznam energentov in njihovi dobavitelji (leto 2012) ................................................................................... 22 Tabela 10. Specifične cene energentov z vsemi prispevki in DDV ................................................................................. 22 Tabela 11. Karakteristike generatorja toplote ............................................................................................................. 25 Tabela 12. Karakteristike ogrevalnega sistema ........................................................................................................... 26 Tabela 13. Regulacija in obtočna črpalka razvodnega sistema .................................................................................... 27 Tabela 14. Seznam električnih naprav v stavbi ............................................................................................................ 29 Tabela 15. Vgrajena svetila v stavbi............................................................................................................................ 29 Tabela 16. Materialna sestava in toplotna prehodnost zunanjih sten .......................................................................... 31 Tabela 17. Materialna sestava zunanjih sten v kletnih prostorih ................................................................................. 32 Tabela 18. Materialna sestava in toplotna prehodnost stropa proti podstrešju ........................................................... 33 Tabela 19. Toplotna prehodnost tal stavbe ................................................................................................................. 33 Tabela 20. Toplotna prehodnost in skupna površina oken ........................................................................................... 34 Tabela 21. Toplotna prehodnost vhodnih vrat............................................................................................................. 35 Tabela 22. Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe ......................................................................................... 36 Tabela 23. Materialna sestava zunanjih sten po sanaciji ............................................................................................. 39 Tabela 24. Materialna sestava zunanjih sten kletnega prostora po sanaciji ................................................................. 40 Tabela 25. Materialna sestava tal po sanaciji ............................................................................................................. 40 Tabela 26. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji ............................................................................ 41 Tabela 27. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji ............................................................................ 41 Tabela 28. Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus (vsi stroški so navedeni brez DDV) ................................... 48
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
6/140
1 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE
1.1 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ZANJO
Za obratovanje stavba rabi dva glavna energenta, od katerih večji energijski delež predstavlja ekstra lahko
kurilno olje (ELKO), ki se rabi za ogrevanje prostorov, električna energija pa se uporablja za lokalno pripravo
sanitarne tople vode (STV), razsvetljavo in delovanje vseh električnih in elektronskih naprav v stavbi.
Poleg navedenih energentov se v sklopu stavbe porablja tudi pitna voda za potrebe vseh aktivnosti, ki
vključujejo porabo vode v sanitarijah, učilnicah, kabinetih in v kuhinji.
Podatki o rabi energije stavbe in stroškov energentov, za obdobje od januarja 2010 do decembra 2012, so
prikazani v tabeli 1. Vsi podatki so analizirani na podlagi pridobljenih računov o rabi energentov in na
podlagi preverjenih informacij s strani vodstva in računovodstva šole, torej jih lahko obravnavamo kot
zanesljive.
Tabela 1. Raba energije in stroški energentov
Električna energija ELKO Skupaj
Leto Raba [kWh] Strošek [€] Poraba [l] Strošek [€] Strošek [€]
2010 7156 985,43 6370 4.182,48 5.167,91
2011 7468 1.186,25 6037 5.512,01 6.698,26
2012 7578 1.206,66 5363 5.361,20 6.567,68
Celoten strošek obeh energentov stavbe, v obdobju od leta 2010 do 2012, je v povprečju znašal 6.144,61 €,
pri čemer je bila v tem obdobju do leta 2012 zabeležena rast stroškov 27,09 %, glede na leto 2010. Rast
stroškov je predvsem posledica rasti cene kurilnega olja. Je pa potrebno poudariti, da bi bila rast stroškov še
večja, če bi bila količina rabe/dobave kurilnega olja leta 2012 enaka kot 2010. Glede na razmerje med
stroški električne energije in količino rabljene energije v obdobju med 2010 in 2012, opazimo, da se je
strošek električne energije v letu 2011, glede na leto 2010, povečal za 15,32 %, medtem ko se je leta 2012,
glede na leto 2010 povečal za 15,61 %. Povečanje stroška gre pripisati višji ceni električne energije in pa
tudi nekoliko višji rabi električne energije glede na prejšnja leta. Na drugi strani se je strošek za porabljeno
ELKO v obdobju od 2010 do 2012, kljub manjši rabi, povečal za 27,01 %, kar je posledica višje cene ELKO.
Potrebno je poudariti, da je v analizi predpostavljeno, da je letna poraba ekstra lahkega kurilnega olja enaka
kar letno dobavljeni količini le-tega, saj ne vemo koliko ga je po kurilni sezoni ali pred njo še ostalo v
rezervoarju. Povprečna poraba ELKO v tem obdobju tako znaša 5923,33 litrov.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
7/140
1.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI
Gradbeni ovoj stavbe OŠ Stična, podružnične šole Ambrus, skupaj znaša 882,51 m2, od tega pripada
403,97 m2 zunanjim stenam, 37,77 m2 oknom, 218,90 m2 strehi in 218,90 m2 tlom stavbe. Trenutna
toplotna prehodnost , ki je v nadaljevanju analizirana za vsak gradbeni element ovoja stavbe, je visoka in
ne ustreza aktualnim predpisom o toplotni zaščiti po Pravilniku o učinkoviti rabe energije PURES 2010.
Toplotna prehodnost je merilo za toplotne izgube in mora biti čim manjša, če želimo, da je ovoj stavbe
dobro toplotno izoliran. Pri tem je potrebno poudariti tudi, da je sestava posameznih konstrukcij ocenjena
na osnovi pogovorov z vzdrževalcem objekta, saj ni bilo na voljo nikakršnih načrtov stavbe.
1.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV
Potrebna toplota za ogrevanje stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, upošteva tako toplotne izgube kot toplotne
dobitke. Izračun gradbene fizike s programskim paketom URSA 4.0 je pokazal, da znaša letna potrebna
toplota za ogrevanje celotne stavbe na enoto ogrevalne površine v trenutnem stanju gradbene
fizike in ob upoštevanju obratovalnih karakteristik okvirno 35,49 MWh/a oziroma 81,06 kWh/m2a.
Izračun gradbene fizike in preračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004, je pokazal, da letna potrebna
toplota za pripravo sanitarne tople vode (STV) , ki se pripravlja z lokalnimi električnimi grelniki, znaša
5637,70 kWh/a oziroma 12,88 kWh/m2a. Potrebno toploto za pripravo STV smo izračunali skladno s
tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [1].
, ki predpisuje 170 Wh/m2d za šolo brez tušev. Ocenjujemo, da je izračunana raba nekoliko previsoka in da
je dejanska raba nekoliko nižja od izračunane, saj je šola v poletnih mesecih zaprta.
Skupna računska raba toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode je torej 41,12 MWh/a. Pri tem
je izračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [1] pokazal, da z upoštevanjem
izgub razvodnega sistema, ogrevalnega sistema ter kotla, skupna primarna energija za ogrevanje in
pripravo STV znaša 83,54 MWh/a. Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene v primarno energijo za
kurilno olje 1,1 in za električno energijo 2,5. To pomeni, da se v stavbo dovede 62,88 MWh/a dovedene
energije s kurilnim oljem in 5748,87 kWh/a z električno energijo.
Glede na podatke o rabi ELKO v zadnjem obdobju, potrebuje celotna stavba letno v povprečju 5923,33 l
ELKO, kar ustreza vrednosti 59,71 MWh končne energije. Razlika med izračunano in dejansko rabo energije
je torej majhna. Razliko predpisujemo predvsem razlikam med pridobljenimi podatki in dejanskim stanjem,
saj smo sestavo večino konstrukcij ocenili na podlagi razpoložljivih informacij s strani vzdrževalca objekta,
ter nekoliko nižji rabi energije za pripravo STV od računane po TSG-1-004. Prav tako na odstopanje vpliva
neenakomerno dobavljena količina kurilnega olja, saj se je raba energije računala na podlagi računov
dobavljenega kurilnega olja in ne na podlagi dejanske mesečne rabe, saj podatkov ni na voljo. Tako
zasledimo veliko odstopanje v letu 2012, kjer je bila količina dobavljenega kurilnega olja za več kot 1000 l
manjša v primerjavi z letom 2011. Prav tako se je opazilo povečanje v nekoliko večji količini dobavljenega
kurilnega olja v prvi polovici leta 2013. Podatkov za leto 2013 v izračunih nismo uporabili, saj so bili na voljo
samo za prvo polovico leta.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
8/140
1.2.1.1 Transmisijske izgube
Izračun gradbene fizike trenutnega stanja stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, je pokazal, da znašajo celotne
transmisijske toplotne izgube :
= 683,75 W/K. Skozi ovoj stavbe so izgube 60,71 MWh/a oziroma 138,68 kWh/m2a.
V tabeli 2 so prikazane vrednosti transmisijskih toplotnih izgub skozi posamezne elemente ovoja stavbe.
Tabela 2. Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe
Element ovoja Toplotna prehodnost
[W/m2K]1
Površina
[m2]
Transm. izgube
[W/K]
IZGUBE SKOZI ZUNANJE POVRŠINE LD
Zunanje stene 0,71 403,97 288,64
Strop proti n. podstrešju 0,55 218,90 119,48
Stena v kleti 0,91 88,32 28,59
Okna 2,30 37,77 86,87
Vhodna vrata 2,00 2,93 5,86
IZGUBE SKOZI TLA NA TERENU LS
Tla na terenu 0,66 162,70 107,22
Tla proti neogr. prostorom 0,51 56,24 28,59
Toplotni most1 / / 54,78
1Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja ∆U=0,06 W/m2K.
1.2.1.2 Izgube zaradi prezračevanja
Vsota prezračevalnih izgub zaradi naravnega prezračevanja ter infiltracije zraka skozi netesnosti
okenskih in vratnih okvirjev znaša:
= 166,71 W/K. Zaradi prezračevanja rabimo 14,80 MWh/a oziroma 33,81 kWh/m2a.
Pri izračunu prezračevalnih izgub je privzeto:
vrednost izmenjave zraka 0,4 izmenjave na uro,
prezračevanje – infiltracija, brez vračanja odpadne toplote (rekuperacije),
prezračevalna prostornina stavbe 1225,84 m3.
1.2.1.3 Skupne izgube toplote
Vsota vseh transmisijskih in prezračevalnih toplotnih izgub predstavlja skupne toplotne izgube .
Vrednost skupnih toplotnih izgub znaša:
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
9/140
= 850,47 W/K. Skupne toplotne izgube znašajo 75,52 MWh/a oziroma 172,50 kWh/m2a.
1.2.1.4 Toplotni dobitki
Pri izračunu toplotnih dobitkov so upoštevani notranji toplotni dobitki naprav, razsvetljave ter uporabnikov
objekta in toplotni dobitki sončnega obsevanja skozi okna.
Izračunana vrednost toplotnih dobitkov je torej vsota dobitkov sončnega sevanja v ogrevalni sezoni
( = 5674,00 kWh/a oziroma 12,9 kWh/m2a) in notranjih toplotnih dobitkov ( = 29,01 MWh/a oziroma
66,26 kWh/m2a). Pri notranjih toplotnih dobitkih je predpostavljena moč toplotnih dobitkov 4650 W. Pri
seštevku toplotnih dobitkov je potrebno upoštevati tudi vrnjene toplotne izgube sistemov, ki po izračunu
gradbene fizike znašajo 1125,15 kWh/a oziroma 2,57 kWh/m2a.
Specifična moč toplotnih dobitkov je bila določena na podlagi števila otrok, ki obiskujejo šolo, njihove
predvidene aktivnosti ter s tem predvidene oddaje toplote. Toplotne dobitke otrok smo ocenili na podlagi
aktivnosti. Ocenjena povprečna aktivnost otrok v šoli znaša 1,2 met (1 met=58,2 W/m2 površine človeškega
telesa). Z oceno površine teles, ki jo predpisuje Du Boisova enačba [2], to pomeni okoli 63 W oddaje za
otroka v šoli. Po podatkih je v šoli 50 otrok, torej so skupni dobitki 3150 W. Ostali dobitki so ocenjeni na
osnovi električnih naprav in aparatov v stavbi in sicer v velikosti 1500 W.
Vrednost vseh toplotnih dobitkov na leto znaša:
= 35,81 MWh/a oziroma 81,80 kWh/m2a.
1.2.2 Končna energija potrebna za delovanje stavbe
Končna energija, ki je potrebna za delovanje stavbe , je vsota dovedene energije za ogrevanje stavbe
, dovedene energije za pripravo sanitarne tople vode in letne rabe električne energije za
razsvetljavo ter druge pomožne električne porabnike stavbe . Podrobna analiza skupne rabe
energije stavbe po letih je predstavljena v poglavju 2.4.
Po izračunih gradbene fizike objekta, dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:
= 62,89 MWh/a oziroma 143,64 kWh/m2a,
= 5748,92 kWh/a oziroma 13,13 kWh/m2a,
= 1500,00 kWh/a oziroma 3,43 kWh/m2a,
= 566,28 kWh/a oziroma 1,29 kWh/m2a.
Dovedena energija za razsvetljavo je ocenjena glede na število obratovalnih ur stavbe in upoštevanja
faktorja istočasnosti in predstavlja majhen del celotne letne rabe električne energije, ki v povprečju zadnjih
treh let znaša okoli 1500,00 kWh oziroma 3,43 kWh/m2a.
Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe znaša = 70,70 MWh/a
oziroma 161,49 kWh/m2a.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
10/140
1.3 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
Razširjeni energetski pregled stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, je pokazal, da obstaja potencial za zmanjšanje
rabe energije v stavbi. Prihranke energije lahko zagotovimo z različnimi organizacijskimi in investicijskimi
ukrepi. Največ energije je možno privarčevati z boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe, pomemben del
prihrankov energije pa lahko zagotovimo tudi s sanacijo ali zamenjavo dosedanjega ogrevalnega sistema.
Prvi izmed ukrepov za učinkovito rabo energije predstavljajo organizacijski ukrepi, kateri lahko, pod
pogojem pravilnega izvajanja, doprinesejo do k 60,40 % nižji rabi energije v stavbi.
1.3.1 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi
Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih stavbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe
ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni,
saj je pri šolah in vrtcih pomembna tudi visoka stopnja bivanjskega ugodja in zanesljivost ogrevanja. V
nadaljevanju je podanih nekaj splošnih osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE v stavbi:
- natančna regulacija temperature v prostorih,
- dosledna vgradnja termostatskih ventilov na grelnih telesih,
- kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi
stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na strežaj
odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno
odpremo ventile na ogrevalnih telesih,
- redno preverjanje tesnjenja oken in vrat,
- izkoriščanje naravne svetlobe v čim večji meri,
- redno očiščena okna in svetila,
- uporaba varčnih žarnic, kjer je le to primerno,
- ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,
- izklapljanje raznih električnih naprav, ko se le te ne uporabljajo,
- kontrola ali so pipe po uporabi zaprte in zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne
potrebujemo,
- redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali
pokvarjenih ventilov,
- vgradnja varčnih WC – kotličkov, ki imajo dve stopnji izplakovanja.
1.3.2 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila
Vse ocene o prihrankih izhajajo iz trenutnega obstoječega stanja objekta. Prihrankov se ne more seštevati
skupaj. Skupen prihranek, v kolikor se izvede vse ukrepe, je manjši od seštevka tabele. Tabela 3 prikazuje
prihranek energije predviden za posamezen sanacijski ukrep, strošek tega ukrepa in predvideno vračilno
dobo.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
11/140
Tabela 3. Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus (vsi stroški so navedeni brez DDV)
Ukrep Prihranek
toplote [MWh]
Prihranek
el.ener.
[MWh]
Strošek
ukrepa [€]
Vračilna
doba
[let]*
Prioriteta
1 Sanacija zunanjih sten 21,57 / 18.200 8,4 1
2 Sanacija sten v kleti 0,19 / 4.000 / 1
3 Sanacija tal 14,91 / 5.500 3,7 1
4 Sanacija stropa proti podstrešju 8,82 / 5.500 6,2 1
5 Zamenjava oken 4,74 / 4.800 10,1 1
6 Zamenjava vhodnih vrat 0,13 / 1.200 / 1
7 Vgradnja termostatskih radiatorskih
ventilov 0,53 / 1.000,00 18,7 1
8
Zamenjava kotla z novim na lesno
biomaso in s toplotno črpalko tipa
zrak/voda za pripravo STV
5,2 6,4 15.000,00 13,5 1
*Vračilna doba je ocenjena na podlagi cene stroškov ukrepa brez DDV-ja in trenutni ceni energentov, ki
vključuje DDV.
1. V sklopu sanacije je predvidena dodatna obloga vseh zunanjih sten z 120 mm EPS s toplotno
prevodnostjo 0,041 W/mK. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih sten iz dosedanjih
0,70 W/m2K zmanjšala na 0,23 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel
k zmanjšanju letne rabe energije za 21,57 MWh. Specifična ocenjena vrednost teh del znaša povprečno
45 €/m2 površine zunanje stene. V oceni stroškov so poleg opreme in materialov zajeta vsa gradbena in
obrtniška dela (92 %), priprava projektne dokumentacije (6,5 %) in gradbeni nadzor (1,5 %).
2. Predvidena obloga vseh zunanjih sten neogrevanega kletnega prostora s 100 mm ekstrudirnega
polistirena URSA XPS s toplotno prevodnostjo 0,036 W/mK se odraža predvsem na zmanjšanju
transmisijskih izgub skozi ovoj kletnih prostorov. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih
sten kletnega prostora iz dosedanjih 0,91 W/m2K zmanjšala na 0,26 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi
izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 192,01 kWh. Specifična
ocenjena vrednost teh del znaša povprečno 45 €/m2 površine zunanje stene. V oceni stroškov so poleg
opreme in materialov zajeta vsa gradbena in obrtniška dela (92 %), priprava projektne dokumentacije
(6,5 %) in gradbeni nadzor (1,5 %). Ta sanacija bi se izvajala hkrati s sanacijo hidroizolacije.
3. V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena sanacija celotnih tal stavbe. Glede na gradbeno
sestavo tal, se predlaga sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih ter položitev dodatne toplotne
izolacije debeline vsaj 90 mm za tla nad terenom in debeline 80 mm za tla nad kletjo. Tako bi se
vrednost toplotne prehodnosti tal iz dosedanjih 1,58 W/m2K znižala na 0,32 W/m2K za tla na terenu ter
iz dosedanje vrednosti 1,01 W/m2K na 0,31 W/m2K za tla nad kletjo. Vrednosti toplotne prehodnosti bi
tako bile skladne s pravilnikom PURES 2010, ki dovoljuje maksimalno vrednost 0,35 W/m2K. Sanacijski
ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za
14,91 MWh. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal znaša 25 €/m2, v kar
pa niso vključeni stroški finalizacije poda.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
12/140
4. V sklopu sanacije je predlagana položitev izolacijskega filca URSA DF 40, debeline 140 mm, na tla
podstrešja. S tem bi se toplotno prehodnost stropa proti podstrešju izboljšala iz dosedanje vrednosti
0,58 W/m2K na 0,19 W/m2K. Vrednosti toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES
2010, ki dovoljuje max. vrednost 0,20 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene
fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 8,82 MWh v primerjavi z dosedanjim stanjem.
Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal podstrešja znaša 25 €/m2, vendar
pa je potrebno opozoriti, da s tem ukrepom postane podstrešje nepohodno.
5. V sklopu sanacije je predlagana zamenjava oken z okni s PVC okvirji in toplotno prehodnostjo
1,16 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost oken izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,30 W/m2K na
1,16 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju
letne rabe energije za 4,74 MWh v primerjavi z dosedanjim stanjem. Specifična ocenjena vrednost teh
del znaša povprečno 125 €/m2 površine okna.
6. V sklopu sanacije je predlagana zamenjava vhodnih vrat z vrati katerih toplotno prehodnostjo znaša
1,60 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost vrat izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,00 W/m2K na
1,60 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju
letne rabe energije za 133,21 kWh v primerjavi z dosedanjim stanjem. Ocenjena vrednost zamenjave
vrat znaša 1.200 €.
7. Ukrep predvideva zamenjavo 17 obstoječih radiatorskih ventilov in zapiral, vključno s termostatskimi
glavami proti vandalizmu, pri čemer ocena vračilne dobe temelji na izvedbi ukrepa po energetski
sanaciji objekta.
8. Ukrep predvideva zamenjavo obstoječega kotla na ELKO s kotlom na lesno biomaso, toplotne moči 15
kW, vključno s hranilnikom ogrevne vode s prostornino 1000 l, elektro krmilno omaro, priključitvijo
elektroporabnikov z ustreznimi vodniki in zagonom opreme, ter 300 l toplotno črpalko tipa zrak/voda za
pripravo STV. Poleg tega je v ukrepu zajeta še demontaža obstoječega kotla, zalogovnika sanitarne
tople vode, raztezne posode, črpalk, ventilov ter vseh cevovodov v kotlovnici in obstoječe elektro
opreme kot tudi projektiranje in nadzor. Pri izračunu enostavne vračilne dobe sta upoštevani trenutni
specifični ceni ELKO in električne energije, ob predpostavki letnega grelnega števila TČ 2,5. V oceni
stroškov je zajeto še projektiranje (6%) in nadzor (1,5%).
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
13/140
2 SPLOŠNI DEL
2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA
V današnjem času velike rasti potreb po energiji predstavljajo stroški za energijo pomemben delež v
skupnih stroških objekta. Pri tem je pomembno dejstvo, da so ti stroški obvladljivi predvsem z učinkovito
rabo energije v stavbah. Učinkovita raba energije je posledica skrbnega načrtovanja gradnje oziroma
sanacije stanovanjske, javne ali poslovne stavbe.
Energetski pregled je eno pomembnejših orodij pri obvladovanju stroškov, ki nastanejo pri rabi energije v
stavbah in je nujen pri poslovnih odločitvah za izbiro, nakup ali vzdrževanje objektov, spremlja pa nas tudi
pri procesu izdelav študij izvedljivosti, vzdrževanju, gradnji in rekonstrukciji objektov. Energetski pregled
podaja natančen vpogled v strukturo in stroške rabe energije ter predvidi seznam prioritetnih
organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v objektu.
Poznamo tri glavne vrste energetskih pregledov:
- enostaven preliminarni ali prehodni energetski pregled,
- poenostavljeni energetski pregled,
- razširjeni energetski pregled, ki zahteva natančno analizo objekta in vsebuje natančne izračune in
analizo ukrepov za učinkovito rabo energije.
Pred nami je dokument, ki vsebuje razširjen energetski pregled objekta Osnovne šole Stična, podružnične
šole Ambrus, ki je v javni lasti občine Ivančna Gorica. Osnovni namen razširjenega pregleda šole je
vzpostavitev pregleda nad rabo energije objekta, pregled obstoječih energetskih sistemov (ogrevanje,
prezračevanje, razsvetljava …), naprav ter ostalih porabnikov energije. Namen pregleda je tudi, da prikaže
možne ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, oceni možnosti za izvedbo predlaganih ukrepov z
ocenitvijo prihrankov energije ter ovrednoti predlagane ukrepe z ekonomskega vidika. Vsebina
energetskega pregleda je skladna z Metodologijo izvedbe energetskega pregleda, ki je podporna
dokumentacija ministrstva za okolje in prostor iz leta 2007. Na sliki 1 je shematsko prikazan potek izdelave
razširjenega energetskega pregleda.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
14/140
Slika 1. Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [3].
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
15/140
Pri tem bi opozorili na naslednjo terminologijo, ki se uporablja v razširjenem energetskem pregledu:
Dovedena energija za delovanje stavbe je energija, ki v stavbo prehaja preko sistemske meje stavbe, in je
namenjena za delovanje sistemov ogrevanja, hlajenja, priprave tople vode in razsvetljave. V dovedeni
energiji ni vključena energija solarnih sistemov in energija okolja. V dovedeni energiji je že upoštevan
izkoristek naprav za pretvorbo energij ter distribucijo toplote do končnih porabnikov, zato je dovedena
energija višja od potrebne energije za ogrevanje in hlajenje. Pogosto se za dovedena energija uporablja tudi
termin končna energija.
Primarna energija za delovanje stavbe upošteva dovedeno energijo po posameznih energentih, pri čemer
upoštevamo predpisane faktorje pretvorbe za preračun v primarno energijo.
Dobitki notranjih virov predstavljajo toploto, ki v prostoru nastaja, in njen vir ni ogrevalni sistem.
Dobitki sončnega obsevanja predstavljajo toploto, ki v prostoru nastaja zaradi sončnega obsevanja.
Toplotna prehodnost je celotna toplotna prehodnost, ki upošteva prehod toplote skozi element ovoja
stavbe in vključuje prevod toplote ali kondukcijo, prestop toplote ali konvekcijo ter sevanje toplote.
Toplotna prevodnost je osnovna lastnost materiala, določena pri srednji delovni temperaturi in vlažnosti
materiala. Izolatorji imajo nizko toplotno prevodnost, navadno manjšo od 0,04 W/mK.
Toplotni most je mesto povečanega prehoda toplote v konstrukciji ali napravi zaradi spremembe materiala,
debeline ali geometrije konstrukcije.
Transmisijske toplotne izgube so toplotne izgube zaradi prehoda toplote skozi zunanji ovoj stavbe.
Prezračevalne toplotne izgube so toplotne izgube zaradi izmenjave obtočnega zraka iz prostorov z
zunanjim zrakom.
Celotne toplotne izgube so vsota transmisijskih in prezračevalnih izgub.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
16/140
2.2 UVOD
2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi in prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo
Stavba Osnovne šole Stična, podružnična šola Ambrus, je v lasti občine Ivančna Gorica, ki tudi krije vse
stroške, ki nastanejo pri upravljanju stavbe. Stavba šole se nahaja na parcelni številki 166/2 v k. o. Ambrus
[4]. Stavba je bila zgrajena leta 1883. V vmesnem obdobju je bila stavba večkrat obnovljena, vendar na njej
ni bilo izvedenih nobenih večjih ukrepov v smislu implementacije učinkovite rabe energije. Slika 2 in slika 3
prikazujete fotografijo južne fasade ter orto foto posnetek stavbe.
V okviru delovanja šole je primarna dejavnost izvedba osnovnošolskega izobraževanja prvih razredov
osnovne šole, v okviru katerega potekajo tudi razne izvenšolske interesne dejavnosti in popoldansko
varstvo otrok. Primarna dejavnost šole poteka v 5 oddelkih od 1. do 5. razreda in v 1 oddelku podaljšanega
bivanja.
Slika 2 prikazuje pogled na objekt OŠ Stična, PŠ Ambrus iz južne strani.
Slika 2. Osnovna šola Stična, podružnična šola Ambrus (J pogled).
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
17/140
Slika 3 prikazuje orto foto posnetek lokacije objekta OŠ Stična, PŠ Ambrus.
Slika 3. Orto foto posnetek lokacije objekta [4].
Slika 4. 3D model stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus.
Zaradi starosti objekta in pomanjkljive dokumentacije smo objekt fizično premerili (zunanji gabariti), da bi
se s tem, čim bolj približali dejanskemu stanju. Na podlagi izmerjenih dimenzij in opazovanj smo izrisali
model stavbe (slika 4), na podlagi katerega smo izračunali potrebne površine in prostornine, ki so prikazane
v tabeli 4.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
18/140
Tabela 4. Ogrevana površina objekta
Neto ogrevana površina [m2] Neto ogrevana prostornina [m3]
Šola 437,80 1225,84
2.2.2 Skupna raba energije in stroški za energijo
Za obratovanje stavba rabi dva glavna energenta, od katerih večji energijski delež predstavlja ekstra lahko
kurilno olje (ELKO), ki se rabi za ogrevanje prostorov, električna energija pa se uporablja za lokalno pripravo
sanitarne tople vode (STV), razsvetljavo in delovanje vseh električnih in elektronskih naprav v stavbi.
Poleg navedenih energentov se v sklopu stavbe porablja tudi pitna voda za potrebe vseh aktivnosti, ki
vključujejo porabo vode v sanitarijah, učilnicah, kabinetih in v kuhinji.
Vsi podatki v tabeli 5 so analizirani na podlagi pridobljenih računov o rabi energentov in na podlagi
preverjenih informacij s strani vodstva in računovodstva šole.
Tabela 5. Raba energije in stroški energentov
Električna energija ELKO Skupaj
Leto Raba [kWh] Strošek [€] Poraba [l] Strošek [€] Strošek [€]
2010 7156 985,43 6370 4.182,48 5.167,91
2011 7468 1.186,25 6037 5.512,01 6.698,26
2012 7578 1.206,66 5363 5.361,20 6.567,68
Slika 5. Skupni stroški energentov za obratovanje stavbe
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
19/140
V tabeli 5 in na sliki 5 so navedeni podatki o rabi električne energije in ELKO s pripadajočimi stroški, od
začetka leta 2010 do konca leta 2012, in so podani za celotno stavbo.
Celoten strošek obeh energentov stavbe, v obdobju od januarja leta 2010 do decembra 2012, je v
povprečju znašal 6.144,61 €, pri čemer je bila v tem obdobju do leta 2012 zabeležena rast stroškov 27,09 %,
glede na leto 2010. Rast stroškov je predvsem posledica rasti cene kurilnega olja. Je pa potrebno poudariti,
da bi bila rast stroškov še večja, če bi bila količina rabe/dobave kurilnega olja leta 2012 enaka kot 2010.
Glede na razmerje med stroški električne energije in količino rabljene energije v obdobju med 2010 in 2012,
opazimo, da se je strošek električne energije v letu 2011, glede na leto 2010, povečal za 15,32 % , medtem
ko se je leta 2012, glede na leto 2010 povečal za 15,61 %. Povečanje stroška gre pripisati višji ceni električne
energije in tudi višji rabi električne energije glede na prejšnja leta. Na drugi strani se je strošek za
porabljeno ELKO v obdobju od 2010 do 2012, kljub manjši rabi, povečal za 27,01 %, kar je posledica višje
cene ELKO.
Potrebno je poudariti, da je v analizi predpostavljeno, da je letna raba ekstra lahkega kurilnega olja enaka
letno dobavljeni količini le-tega, saj ne vemo koliko ga je po kurilni sezoni ali pred njo še ostalo v
rezervoarju. Povprečna poraba ELKO v tem obdobju tako znaša 5923,33 litrov.
Slika 6 prikazuje skupno rabo energije stavbe. Pri tem je upoštevana kurilnost ekstra lahkega kurilnega olja
10,08 kWh/l, kar je najnižja dovoljena vrednost kurilnosti po standardu SIST 1011 [5]Napaka! Vira
sklicevanja ni bilo mogoče najti.. Celotna raba energije stavbe, med letoma 2010 in 2012, v povprečju
znaša 67,67 MWh.
Slika 6. Skupna raba energije
Za namen lažjega vrednotenja in primerjave rabe letne energije stavbe z drugimi stavbami, smo izračunali
' in ' ' (skupno specifično rabo stavbe). 'Potrebno toploto za ogrevanje Dovedeno energijo za delovanje stavbe
je razmerje med letno rabo energije in koristno oziroma neto Dovedena energija za delovanje stavbe
ogrevalno površino stavbe, enota [kWh/m2a]. Vrednosti specifične rabe stavbe so podane tabeli 6, v tabeli
7 pa je prikazana kvalifikacija stavb, glede na dovedeno energijo za delovanje stavbe.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
20/140
Tabela 6. Specifična raba energije po letih
Leto Potrebna toplota za ogrevanje
[kWh/(m2a)]
Dovedena energija za delovanje stavbe
[kWh/(m2a)]
2010 146,66 163,0
2011 138,99 156,05
2012 123,48 144,64
POVPREČJE 136,35 154,56
Tabela 7. Kvalifikacija stavbe glede na dovedeno energijo [6]
Vrsta stavbe Dovedena energija za delovanje stavbe
[kWh/(m^2.a]
Pasivna ≤ 15
Nizko energijska 15 do 60
Zelo varčna 60 do 100
Varčna 100 do 150
Povprečna 150 do 200
Potratna 200 do 250
Zelo potratna ≥ 250
Glede na podatke iz tabele 6 in njihovo vrednotenje z vrednostmi iz tabele 7, lahko zaključimo, da je stavba
OŠ Stična, PŠ Ambrus, . Kot lahko opazimo, največji del k rabi energije prispeva raba toplote in povprečna
nekoliko manjši del raba električne energije, ki pa vsekakor ni zanemarljiva. Iz vseh zgornjih prikazov in
podatkov lahko zaključimo, da se je potrebno pri morebitni energetski sanaciji osredotočiti na stanje ovoja
stavbe ter na učinkovitost kurilnih naprav in razvoda toplote.
2.2.3 Stanje toplotnega ugodja
V vseh ogrevanih bivalnih prostorih naj bi se v času ogrevalne sezone vzdrževala temperatura zraka okoli
20 °C, na katero je bila stavba najverjetneje tudi projektirana. Toplotno ugodje v prostoru je primarno
odvisno od dveh dejavnikov: od temperature zraka v prostoru ter temperature površine notranjih sten. V
splošnem velja groba ocena, da človek zazna polovico sevalne temperature sten ter polovico temperature
zraka. Ker je v neizoliranih stavbah površinska temperatura sten bistveno nižja, posledično za isto toplotno
ugodje zvišamo notranjo temperaturo zraka. S tem pa povzročimo bistveno večjo rabo energije za
ogrevanje. Tabela 8 prikazuje temperaturo po prostorih v času ogrevanja.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
21/140
Tabela 8. Temperatura po prostorih v času ogrevanja
V času prisotnosti ljudi (°C) Izven časa prisotnosti ljudi (°C)
Hodniki 18-20 18
Sanitarije 22 20
Učilnice, kabineti 20 20
Pisarne, zbornica 20 20
Kuhinja 20 20
2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO
2.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom in upravnikom
stavbe
Stavba OŠ Stična, PŠ Ambrus, je v lasti občine Ivančna Gorica, ki tudi krije vse stroške, ki nastanejo pri
upravljanju stavbe. Naročnik energetskega pregleda je Občina Ivančna Gorica izvajalo pa ga je podjetje
SimTec, Dr. Simon Muhič s. p..
Za potrebe vzdrževanja infrastrukture stavbe skrbi tehnično vzdrževalna služba – vzdrževalec oziroma hišnik
stavbe, ki je odgovoren za pripravo planov aktivnosti rednega vzdrževanja. Vsa investicijsko vzdrževalna
dela in investicije v infrastrukturo stavbe vodi Občina Ivančna Gorica.
2.3.2 Shema denarnih tokov in procesa na področju investiranja v URE
Vse investicije na področju URE so načrtovane na nivoju občine, pri čemer je kot ena izmed smernic občine
opredeljeno tudi izboljšanje energetske učinkovitosti s projekti in aktivnostmi za znižanje stroškov energije.
Cilje, ukrepe in aktivnosti investiranja v URE predvideva tudi lokalni energetski koncept občine Ivančna
Gorica.
2.3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški
Občina Ivančna Gorica (energetski upravljavec) kot upravnik objekta vodi energetsko knjigovodstvo in
mesečno evidenco o stroških, s čimer skrbi za nadzor nad morebitnimi nepričakovanimi odstopanji
povečanja porabe katerega izmed energentov oziroma pitne vode. V primeru nepričakovanih odstopanj
posledično ukrepa z aktivnostmi lociranja napak in njihovega odpravljanja. Upravnik je odgovoren tudi za
nabavo energentov in pogajanja z dobavitelji za doseganje optimalne odkupne cene. Na operativnem nivoju
je za optimalno delovanje vseh energetskih naprav zadolžen tehnični vzdrževalec stavbe.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
22/140
2.3.4 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleženih akterjih
Zaposleni in vzdrževalci v stavbi za svoje delo na tem področju ne prejemajo nobenih stimulacij, prav tako
ni posebnega načina za motivacijo zaposlenih v zvezi z URE. Kljub specifičnosti energijsko potratnega
sistema, v katerem imajo zaposleni in uporabniki potencial vplivanja na rabo energije, med obiski ni bilo
opaziti večjih neodgovornosti zaposlenih za ravnanje z energijo in surovinami. Opaziti ni puščanja vode, luči
se prižigajo po potrebi in ugašajo povsod, kjer prostori niso zasedeni, tehnični in ostali prostori so primerno
čisti in pospravljeni. Sodeč po videnem so energetski sistemi primerno vzdrževani in pregledani.
2.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE
Oskrba z energetskimi viri poteka nemoteno in brez težav. Šola ima z dobaviteljem električne energije
sklenjeno pogodbo o dobavi. Raba električne energije se tako meri z enotarifnim števcem električne
energije. Leta 2010 in 2011 je bila pogodba o dobavi električne energije sklenjena s podjetjem Gen-I, d.o.o..
Leta 2012 so zamenjali ponudnika električne energije in podpisali pogodbo s podjetjem Elektro energija
d.o.o. V tabeli 9 so prikazani dobavitelji posameznega energenta za leto 2012.
Tabela 9. Seznam energentov in njihovi dobavitelji (leto 2012)
Energent Dobavitelj
Električna energija Elektro energija d.o.o.
ELKO LOGO d.o.o. Grosuplje
Voda in komunalne storitve Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.
2.4.1 Cene energetskih virov
Cene posameznih energentov s katerimi se oskrbuje stavba, so bile v zadnjih letih podvržene različnim
vplivom, zaradi katerih se je njihova cena mesečno korigirala. Specifična cena predstavlja količnik med
celotnim stroškom energenta in količino rabljene energije.
V obdobju med letom 2010 in 2012 se je specifična cena električne energije zvišala za 15,61%. Specifična
cena ELKO pa se je v celotnem obdobju zvišala za 52,2 %. Gibanje specifične cene električne energije in
ekstra lahkega kurilnega olja v obdobju med letoma 2010 in 2012 prikazujeta tabela 10 in slika 7.
Tabela 10. Specifične cene energentov z vsemi prispevki in DDV
Električna energija [€/kWh] ELKO [€/L] ELKO [€/kWh]1
2010 0,137 0,656 0,065
2011 0,158 0,913 0,090
2012 0,159 0,999 0,099 1Pri preračunu smo upoštevali kurilnost 10,08 kWh/l ELKO
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
23/140
Slika 7. Specifične cene energentov
2.4.2 Mesečna raba glavnih virov energije
Za prikaz mesečnih gibanj rabe glavnih virov energije razpolagamo s podatki za obdobje od začetka leta
2010 in do konca leta 2012.
2.4.2.1 Električna energija
Za merjenje rabe električne energije je v stavbi nameščen enotarifni števec, ki meri rabo ET električne
energije stavbe. Mesečno gibanje skupne rabe električne energije za obdobje med leti 2010 in 2012 je
prikazano na sliki 8.
Raba električne energije v stavbi je najvišja v začetku šolskega leta, torej v obdobju od septembra do
januarja, potem pa je približno enaka skozi celo preostalo leto. V času poletnih počitnic, se raba energija
pravzaprav ne spremeni, kar nakazuje, da je raba dodatnih električnih potrošnikov v času pouka minimalna.
Kot lahko opazimo iz grafa, raba električne energije po letih in v posameznih mesecih malo niha, vendar od
povprečja ne odstopa bistveno. Izjema je le mesec september, kjer je narejen obračun plačane električne
energije v tekočem letu, glede na dejansko stanje merilnega števca električne energije. Za leto 2012 je bilo
ugotovljeno, da je OŠ Stična, PŠ Ambrus z akontacijami plačala višek električne energije in tako dobila
dobropis, ki je v grafu prikazan kot negativna vrednost.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
24/140
Slika 8. Skupna raba električne energije po mesecih.
2.4.2.2 Ekstra lahko kurilno olje
Podatki o dejanski mesečni rabi ELKO niso znani. Znani so samo podatki, kakšna količina ELKO je bila v
posameznem letu dobavljena (glej tabelo 5), ki pa ni nujno enaka količini dejanske rabe, saj ne vemo koliko
ELKO je ostalo v rezervoarju pred kurilno sezono in koliko po njej. Lahko pa predvidevamo, da je raba
najvišja v obdobju kurilne sezone (sredina septembra – sredina maja), v mesecih, ko ogrevanje ni potrebno,
pa porabe ELKO ni. Omenjena nihanja se izravnajo pri analizi podatkov za več zaporednih let, kar smo tudi
naredili.
2.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov
Stavba OŠ Stična, PŠ Ambrus se nahaja v urbanem okolju, zato ne prihaja do večjih izpadov pri oskrbi z
energijo. Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja preko pripadajoče transformatorske postaje. Do
prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja, oziroma v primeru
višje sile, kar pa običajno traja največ nekaj ur, le izjemoma tudi več časa.
Zanesljivost oskrbe z ELKO je zagotovljena, saj se dobavlja preko naročila dobavitelju (LOGO d. o. o.,
Grosuplje), ki ga dostavi neposredno do objekta. Kurilno olje se shranjuje v velikem rezervoarju, ki se nahaja
v ločenem prostoru znotraj kotlovnice. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov je tako zagotovljena.
2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme
Zanesljivost oskrbe s toploto je zagotovljena z enim generatorji toplote – toplovodni kotel na ELKO. Glede
na to, da je toplovodni kotel že star, kljub temu da je redno servisiran, je prisotna vprašljivost dolgoročne
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
25/140
zanesljivosti delovanja in nevarnost nenadnega izpada. V primeru nenadnega in daljšega izpada kotla OŠ
Stična, PŠ Ambrus nima alternativnega načina ogrevanja.
2.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE
2.5.1 Ogrevalni sistem
Objekt OŠ Stična, PŠ Ambrus se s toploto za potrebe ogrevanja (radiatorsko v celem objektu) oskrbuje iz
lastne kotlovnice, ki se nahaja v kletnih prostorih. Potrebno toploto oskrbuje generator toplote –
toplovodni kotlel na ELKO. Generator je starejše izdelave proizvajalca BALTUR in je bil v šolo dograjen leta
1993 (Slika 9).
Tabela 11 prikazuje osnovne in tehnične karakteristike generatorja toplote.
Tabela 11. Karakteristike generatorja toplote
Generator toplote
Tip in proizvajalec Baltur
Nazivna moč kotla (kW) 35,5 – 71 kW
Leto izdelave cca. 1993
Tip in proizvajalec gorilnika Baltur SPARK 6
Energent ELKO
Temperaturni režim 90/70 °C
Razvodni sistem Razvod na ročni mešalni ventil
Zaprta raztezna posoda Gorenje varstroj, varflex M 80
Slika 9. Generatorji toplote v prostoru kotlovnice
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
26/140
Ogrevanje vseh prostorov je klasično radiatorsko (dvocevni sistem), s temperaturnim režimom 90/70 °C. Vsi
radiatorji so na omrežje priključeni z navadnimi ventili in regulacijskimi holandci. V tabeli 12 so zbrani
podatki ogrevalnega sistem.
Tabela 12. Karakteristike ogrevalnega sistema
RADIATORSKO OGREVNJE
Jekleni radiatorji »TRIKA«
Vstopna temperatura 90 °C
Izstopna temperatura 70 °C
Skupno število radiatorjev objekta 17
Termostatski ventili NE
Slika 10. Radiatorsko ogrevanje učilnic
Iz kotlovnice so v stavbo šole pod stropom etaže speljani cevni razvodi za posamezne prenosnike toplote.
Razvodne cevi v kleti niso toplotno izolirane. Dvižni vod ima zaporne ventile z izpustno pipico, tako da je
možno vod zapreti oziroma izprazniti, prav tako je možno vod tudi regulirati.
Upore v sistemu centralnega ogrevanja premaguje nameščena črpalka proizvajalca GRUNDFOS. Sistem je
varovan z zaprto ekspanzijsko posodo s prostornino 80l in varnostnim ventilom, nastavljenim na tlak 1,5
bar. Odzračevanje sistema je izvedeno preko radiatorskih odzračevalnih pipic in odzračevalnega lončka.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
27/140
Ekstra lahko kurilno olje je skladiščeno v rezervoarju volumna 4000 l. Rezervoar se nahaja v ločenem
prostoru v sklopu kotlovnice.
V tabeli 13 je zbrana tehnična karakteristika regulacije veje razvoda in karakteristika vgrajene obtočne
črpalke.
Tabela 13. Regulacija in obtočna črpalka razvodnega sistema
Veja REGULACIJA/ČRPALKA Pem[W] Pretok m3/h
1. Radiatorji Obtočna črpalka za ogrevanje Grundfos / UPS 32 -
40 45 3,5
2.5.2 Sistem prezračevanja
V sklopu stavbe OŠ Stična, Pš Ambrus ni nameščenih nobenih sistemov mehanskega prezračevanja
prostorov.
2.5.3 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo
Stavba je priključena na javno vodovodno omrežje, ki ga upravlja Javno komunalno podjetje Grosuplje
d. o. o. V stavbi so glavni porabniki hladne sanitarne vode sanitarije, učilnice ter kuhinja.
2.5.4 Sistem za oskrbo s sanitarno toplo vodo
Slika 11. Električni grelnik vode v kuhinji
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
28/140
Sanitarna topla voda (STV) se za potrebe kopalnic stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus pripravlja lokalno. Sistem
sestoji iz enega grelnika tople vode prostornine 60 litrov (slika 11) in enega grelnika tople vode prostornine
80 litrov (slika 12). Prvi se nahaja v kuhinji, neposredno nad umivalnikom in s toplo vodo oskrbuje samo
kuhinjo. Drugi se nahaja v prostorih sanitarij v prvem nadstropju in oskrbuje sanitarije celotnega objekta.
Grelnika ves čas vzdržujeta konstantno temperaturo vode, razen v času šolskih počitnic, ko objekt ni v
uporabi. Cevi za toplo vodo potekajo po stenah objekta in niso izolirane.
Slika 12. Električni grelnik sanitarne vode za kopalnice
2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE
Skupna celotna povprečna raba energije stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, v obdobju 2010 – 2012, je znašala
67,67 MWh.
2.6.1 Priprava toplote za ogrevanje
Raba energije ekstra lahkega kurilnega olja za pripravo toplote za ogrevanje v kotlovnici znaša v povprečju
zadnjih treh let 59,71 MWh na leto, kar ustreza povprečni letni porabi ekstra lahkega kurilnega olja 5923,33
litrov.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
29/140
2.6.2 Električni aparati
V sklopu delovanja stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus obratuje kar nekaj električnih naprav, ki so potrebne za
izvajanje izobraževalnega procesa. Električni porabniki se nahajajo v učilnicah, kabinetih, knjižnici in kuhinji.
Večina električnih pripomočkov, ki se uporabljajo pri izobraževalnem procesu, dnevno obratuje približno 1
uro na dan. V tabeli 14 so naštete električne naprave šole in ocenjeno število le-teh. Možno je, da je bila
katera izmed naprav izpuščena iz seznama. Električna moč naprav in njihova letna raba energije je zgolj
ocenjena in lahko vrednosti odstopajo od dejanskih.
Tabela 14. Seznam električnih naprav v stavbi
NAPRAVA Količina [kos] El. moč [W] Približna letna raba
električne. energije [kWh]
Učilnice, kabineti, knjižnica
1. Računalnik 10 125 100
2. Računalniški zvočniki 2 12 2
2. Radio 7 40 5
2. Projektor 1 500 100
3. Tiskalnik 2 100 50
4. Televizor 1 75 15
5. Kopirni stroj 1 250 50
7. Tehnični pripomočki 1 100 20
Kuhinja
1. Hladilnik 1 / 650
2.6.3 Razsvetljava
Raba električne energije za razsvetljavo celotne stavbe predstavlja relativno majhen delež v skupni rabi
električne energije. Skupna instalirana nazivna moč vseh svetil v stavbi, ki jih je 36, znaša 2,92 kW. Tabela
15 prikazuje vrsto in število vgrajenih svetil v stavbi.
Tabela 15. Vgrajena svetila v stavbi
VRSTA SVETILKE IN SIJALKE Nazivna
moč [W] Število
SKUPNA
MOČ [W]
1. SITECO 2 X 58W T8 /fluo. svetilka 116 13 1508
2. BASIC 214 2X36W / fluo. svetilka 72 15 1080
3. Nadometna plafonjera / halogenska žarnica 42 8 336
Skupaj: 36 2924
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
30/140
3 ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE
3.1 OSKRBA Z ENERGIJO
3.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije
Za vse energente, ki se porabljajo v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus so sklenjene pogodbe o dobavi energije s
posameznimi dobavitelji. Pogodbe se usklajujejo na nivoju upravljavca, ki upravlja z stavbo, zaradi česar so
razmeroma uspešni pri pogajanjih in sklepanju pogodb pod ugodnimi pogoji.
3.1.2 Električna energija
Leta 2010 in 2011 je bila pogodba o dobavi električne energije sklenjena z podjetjem Gen-I, d.o.o. Leta 2012
so zamenjali ponudnika električne energije in podpisali pogodbo z Elektro energija d.o.o.
3.1.3 Ekstra lahko kurilno olje
Za dobavo ekstra lahkega kurilnega olja ni sklenjene posebne pogodbe. ELKO je v vseh letih po naročilu
dobavljalo podjetje LOGO d. o. o. Grosuplje.
3.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI
3.2.1 Ovoj stavbe
Gradbeni ovoj stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus skupaj znaša 882,51 m2, od tega pripade 403,97 m2 zunanjim
stenam, 37,77 m2 oknom, 218,90 m2 strehi in 218,90 m2 tlom stavbe. Trenutna toplotna prehodnost , ki je
v nadaljevanju analizirana za vsak gradbeni element ovoja stavbe posebej, je visoka in ne ustreza aktualnim
predpisom o toplotni zaščiti po PURES 2010. Toplotna prehodnost je merilo za toplotne izgube in mora biti
čim manjša, če želimo, da je ovoj stavbe dobro toplotno izoliran.
Največje dovoljene toplotne prehodnosti posameznih elementov ovoja stavbe in ločilnih elementov delov
stavbe po pravilniku PURES 2010 so naslednje [7]:
zunanja stena in stena proti neogrevanim prostorom 0,28 W/m2K,
zunanja stena ter tla proti terenu 0,35 W/m2K,
tla nad zunanjim zrakom 0,30 W/m2K,
strop v sestavi ravne ali poševne strehe 0,20 W/m2K,
okna iz PVC ali lesa 1,30 W/m2K, vhodna vrata 1,60 W/m2K.
Vsi preračuni so bili narejeni s programskim paketom za izračun gradbene fizike URSA 4.0 in se nahajajo v
prilogi. Programski paket URSA 4.0 je namenjen projektantom, ki se ukvarjajo s preračuni toplotnih
karakteristik stavb in je zasnovan po metodologiji, ki jo predpisuje tehnična smernica TSG-1-004 Učinkovita
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
31/140
raba energije [1], kot sestavni del Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010, PURES 2010
[7]. Vse gradbene konstrukcije so povzete iz opazovanj in informacij s strani vzdrževalca. Gradbeni ovoj
objekta je bil fizično izmerjen in na podlagi teh meritev je bil izdelan model na sliki 13
Slika 13. Model ovoja OŠ Stična, PŠ Ambrus
3.2.1.1 Zunanje stene
Zunanje stene predstavljajo velik delež ovoja stavbe, zato ima njihova toplotna prehodnost pomemben
vpliv pri celotnih toplotnih izgubah. V tabeli 16 je podana materialna sestava zunanjih sten, njihova
debelina ter pripadajoča toplotna prevodnost .
Tabela 16. Materialna sestava in toplotna prehodnost zunanjih sten
ZUNANJA STENA
Material Toplotna prevodnost [W/mK] Debelina [mm]
Zunanji apneni omet 0,81 10
Polna opeka 0,47 580
Notranji apneni omet 0,81 10
Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,70
Materialna sestava sten stavbe, kakršno smo privzeli v izračunu gradbene fizike, je zaradi projektne
dokumentacije pridobljenih na podlagi opazovanj in pogovoru z vzdrževalcem. Vrednosti trenutnih
toplotnih prehodnosti zunanjih sten stavbe ni ustrezna, saj presega dovoljenih vrednosti po pravilniku
PURES 2010 [7], ki za to kategorijo ovoja dovoljuje maksimalno toplotno prehodnost 0,28 W/m2K.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
32/140
Na sliki 14 je prikazan termogram iz termografskega poročila, ki je priložen EP, iz katerega je razvidna
relativno visoka površinska temperatura ovoja ter linijski toplotni mostovi in s tem visoke toplotne izgube
skozi ovoj stavbe.
Slika 14. Termogram ovoja stavbe (zahodna stran objekta).
3.2.1.2 Stene v kleti
V tabeli 17 je podana materialna sestava sten v kletnih prostorih, njihova debelina ter pripadajoča toplotna
prevodnost . Ker so vse stene v kleti v neposrednem stiku s terenom ima njihova toplotna prehodnost
velik vpliv na toplotne izgube stavbe.
Tabela 17. Materialna sestava zunanjih sten v kletnih prostorih
STENE V KLETI
Material Toplotna prevodnost [W/mK] Debelina [mm]
Apnena malta 0,81 10
Polna opeka 0,47 580
Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,91
3.2.1.3 Streha stavbe
Streha stavbe je sestavljena iz enega dela. Kritina je sestavljena iz opečnatih strešnikov. Streha je brez
izolacije, vendar so spoji dobro zatesnjeni z manjšimi prezračevalnimi odprtinami. Zaradi tega se strop proti
podstrešju, v programskemu paketu URSA 4.0, lahko obravnava kot izgube proti neogrevanemu prostoru.
Zaradi neogrevanega podstrešja, se strop proti podstrešju obravnava kot streha privzetega modela za
izračun toplotnih izgub. Materialna sestava stropa proti podstrešju, ki je privzeta v gradbeni fiziki, je
povzeta po opazovanjih in informacijah s strani vzdrževalca in je predstavljena v tabeli18.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
33/140
Ravno tako je problematična vrednost toplotne prehodnosti, saj presega maksimalno dovoljeno vrednost,
ki za to vrsto konstrukcije po PURES 2010 [7] dovoljuje 0,20 W/m2K.
Tabela 18. Materialna sestava in toplotna prehodnost stropa proti podstrešju
STROP PROTI PODSTREŠJU
Material Toplotna prevodnost
[W/mK]
Debelina [mm]
Mavčna malta na trstiki 0,47 30
Les – smreka, bor 0,14 150
Pesek, suh 0,58 200
Cementni estrih 1,40 140
Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,58
3.2.1.4 Tla
V tabeli 19 so prikazane vrednosti toplotnih prehodnosti tal stavbe, ki so ravno tako višje od maksimalno
dovoljenih po PURES, ki dovoljuje vrednost 0,35 W/m2K za tla nad terenom in tla proti neogrevanim
prostorom.
Tabela 19. Toplotna prehodnost tal stavbe
Material Toplotna prevodnost
[W/mK]
Debelina [mm]
TLA PROTI KLETI
Parket 0,21 10
Cementni estrih 1,40 100
Pesek, suh 0,58 200
Polna opeka 0,64 200
Toplotna prehodnost [W/m2K] 1,01
TLA NA TERENU
Parket 0,21 10
Cementni estrih 1,40 100
Pesek, suh 0,58 200
Toplotna prehodnost [W/m2K] 1,58
3.2.1.5 Okna
Tabela 20 prikazuje celotno površino oken na objektu in njihove karakteristike. Zasteklitev prostorov je
izvedena z okni z lesenimi okvirji in dvojnim steklom. Toplotno prehodnost oken smo tako ocenili na
vrednost 2,30 W/m2K [8], kar ne zadostuje pogojem po pravilniku PURES 2010, ki dovoljuje PVC ali lesena
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
34/140
okna z največjo toplotno prehodnostjo 1,30 W/m2K in 1,60 W/m2K. Slika 15 prikazuje topla mesta okoli
oken in na fasadi z zunanje strani objekta, kar kaže na klasične toplotne mostove in s tem večje toplotne
izgube.
Tabela 20. Toplotna prehodnost in skupna površina oken
Skupna površina
[m2]
Faktor prepustnosti sončnega
obsevanja [/]
Toplotna prehodnost
[W/m2K]
37,77 0,30 2,30
Slika 15. Termogram oken z zunanje strani.
Slika 16. Termogram oken z notranje strani.
Slika 16 prikazuje linijske toplotne mostove na stiku med okvirjem okna in zidu ter izgube samih okenskih
okvirjev z notranje strani objekta. S slike 15 se na prvi pogled lepo vidi tudi vpliv senčil na manjše toplotne
izgube, pri čemer pa imajo materiali senčil in okna okvirja drugačno emisivnost, ki je parameter, ki je
ključnega pomena za natančnost meritve površinske temperature s termografijo. Brez natančnih meritev
oziroma nastavitev emisivnosti na termokameri zgornje trditve o učinkovitosti senčil žal ne moremo
splošno potrditi, čeprav splošno velja, da senčila zmanjšujejo toplotne izgube in dobitke. S termograma, ki
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
35/140
je posnet v notranjosti stavbe, se vidi toplotni most in vdor hladnega zraka skozi površine okenskega okvirja
in zasteklitve, ki posledično ohlaja prostore.
3.2.1.6 Vrata
V tabeli 21 je prikazana površina in toplotna prehodnost vhodnih vrat objekta.
Tabela 21. Toplotna prehodnost vhodnih vrat
Površina [m2] Toplotna prehodnost [W/m2K]
2,93 2,00
3.2.2 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV
Potrebna toplota za ogrevanje stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, upošteva tako toplotne izgube kot toplotne
dobitke. Izračun gradbene fizike s programskim paketom URSA 4.0 je pokazal, da znaša letna potrebna
toplota za ogrevanje celotne stavbe na enoto ogrevalne površine v trenutnem stanju gradbene
fizike in ob upoštevanju obratovalnih karakteristik okvirno 35,49 MWh/a oziroma 81,06 kWh/m2a.
Izračun gradbene fizike in preračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004, je pokazal, da letna potrebna
toplota za pripravo sanitarne tople vode (STV) , ki se pripravlja z lokalnimi električnimi grelci, znaša
5637,70 kWh/a oziroma 12,88 kWh/m2a. Potrebno toploto za pripravo STV smo določili na podlagi
vrednosti iz tehnične smernice TSG-1-004 Učinkovita raba energije [1], ki predpisuje 170 Wh/m2d za šolo
brez tušev. Ocenjujemo, da je tudi ta raba relativno visoka in da je dejanska raba nekoliko nižja od
izračunane, saj je v poletnih mesecih, šola zaprta.
Skupna računska raba toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode je torej 41,12 MWh/a. Pri tem
je izračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004 pokazal, da z upoštevanjem izgub razvodnega sistema,
ogrevalnega sistema ter kotla, skupna primarna energija za ogrevanje in pripravo STV znaša 83,54 MWh/a.
Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene v primarno energijo za kurilno olje 1,1 in za električno
energijo 2,5. To pomeni, da se v stavbo dovede 62,88 MWh/a dovedene energije s kurilnim oljem in
5748,87 kWh/a z električno energijo.
Glede na podatke o rabi ELKO v zadnjem obdobju, potrebuje celotna stavba letno v povprečju 5923,33 l
ELKO, kar ustreza vrednosti 59,71 MWh končne energije. Razlika med izračunano in dejansko rabo energije
je torej majhna. Razliko predpisujemo predvsem razlikam med pridobljenimi podatki in dejanskim stanjem,
saj smo sestavo večino konstrukcij ocenili na podlagi razpoložljivih informacij s strani vzdrževalca objekta
ter nekoliko nižji rabi energije za pripravo STV od računane po TSG-1-004. Prav tako na odstopanje vpliva
neenakomerno dobavljena količina kurilnega olja, saj se je poraba računala na podlagi računov
dobavljenega kurilnega olja in ne na podlagi dejanske rabe. Tako prinaša veliko odstopanje leto 2012, kjer
je bila količina dobavljenega kurilnega olja za več kot 1000 l manj v primerjavi z letom 2011. Prav tako se je
opazilo povečanje, v količini dobavljenega kurilnega olja, v prvi polovici leta 2013. Podatkov za leto 2013 se
v izračunih ni upoštevalo, saj so bili pridobljeni samo za prvo polovico leta.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
36/140
Izračun gradbene fizike trenutnega stanja stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, je pokazal, da znašajo celotne
transmisijske toplotne izgube :
= 683,75 W/K. Skozi ovoj stavbe so izgube 60,72 MWh/a oziroma 138,68 kWh/m2a.
V tabeli 22 so prikazane vrednosti transmisijskih toplotnih izgub skozi posamezne elemente ovoja stavbe.
Tabela 22. Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe
Element ovoja Toplotna prehodnost
[W/m2K]
1
Površina
[m2]
Transm. izgube
[W/K]
IZGUBE SKOZI ZUNANJE POVRŠINE LD
Zunanje stene 0,71 403,97 288,64
Strop proti podstrešju 0,55 218,90 119,48
Stena v kleti 0,91 88,32 28,59
Okna 2,30 37,77 86,87
Vhodna vrata 2,00 2,93 5,86
IZGUBE SKOZI TLA NA TERENU LS
Tla na terenu 1,58 162,70 107,22
tla na neogrevane prostore 0,51 56,24 28,59
Toplotni most1 / / 54,78
1Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja ∆U=0,06 W/m2K.
3.2.2.1 Izgube zaradi prezračevanja
Vsota prezračevalnih izgub zaradi naravnega prezračevanja ter infiltracije zraka skozi netesnosti
okenskih in vratnih okvirjev znaša:
= 166,71 W/K. Zaradi prezračevanja rabimo 14,80 MWh/a oziroma 33,81 kWh/m2a.
Pri izračunu prezračevalnih izgub je privzeto:
vrednost izmenjave zraka 0,4 izmenjave na uro,
prezračevanje – infiltracija, brez vračanja odpadne toplote (rekuperacije),
prezračevalna prostornina stavbe 1225,84 m3.
3.2.2.2 Skupne izgube toplote
Vsota vseh transmisijskih in prezračevalnih izgub toplote predstavlja skupne toplotne izgube .
Vrednost skupnih toplotnih izgub znaša:
= 850,47 W/K. Skupne toplotne izgube znašajo 75,52 MWh/a oziroma 172,50 kWh/m2a.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
37/140
3.2.2.3 Toplotni dobitki
Pri izračunu toplotnih dobitkov so upoštevani notranji toplotni dobitki naprav, razsvetljave ter uporabnikov
objekta in toplotni dobitki sončnega obsevanja skozi okna.
Izračunana vrednost toplotnih dobitkov je torej vsota dobitkov sončnega sevanja v ogrevalni sezoni
( = 5674,00 kWh/a oziroma 12,9 kWh/m2a) in notranjih toplotnih dobitkov ( = 29,01 MWh/a oziroma
66,26 kWh/m2a). Pri notranjih toplotnih dobitkih je predpostavljena toplotna moč toplotnih dobitkov
4650 W. Pri seštevku toplotnih dobitkov je potrebno upoštevati tudi vrnjene toplotne izgube sistemov, ki
po izračunu gradbene fizike znašajo 1125,15 kWh/a oziroma 2,57 kWh/m2a.
Specifična moč toplotnih dobitkov je bila določena na podlagi števila otrok, ki obiskujejo šolo, njihove
predvidene aktivnosti ter s tem predvidene oddaje toplote. Toplotne dobitke otrok smo ocenili na podlagi
aktivnosti. Ocenjena povprečna aktivnost otrok v šoli znaša 1,2 met (1 met=58,2 W/m2 površine človeškega
telesa). Z oceno površine teles, ki jo predpisuje Du Boisova enačba [2], to pomeni okoli 63 W oddaje za
otroka v šoli. Po podatkih je v šoli 50 otrok, torej so skupni dobitki 3150 W.
Vrednost vseh toplotnih dobitkov na leto znaša:
= 35,81 MWh/a oziroma 81,80 kWh/m2a.
3.2.3 Končna energija potrebna za delovanje stavbe
Končna energija, ki je potrebna za delovanje stavbe , je vsota dovedene energije za ogrevanje stavbe
, dovedene energije za pripravo sanitarne tople vode in letne rabe električne energije za
razsvetljavo ter druge pomožne električne porabnike stavbe . Podrobna analiza skupne rabe
energije stavbe po letih je predstavljena v poglavju 2.4.
Po izračunih gradbene fizike objekta, dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:
= 62,89 MWh/a oziroma 143,64 kWh/m2a,
= 5748,92 kWh/a oziroma 13,13 kWh/m2a,
= 1500,00 kWh/a oziroma 3,43 kWh/m2a,
= 566,28 kWh/a oziroma 1,29 kWh/m2a.
Dovedena energija za razsvetljavo je ocenjena glede na število obratovalnih ur stavbe in upoštevanja
faktorja istočasnosti in predstavlja majhen del celotne letne rabe električne energije, ki v povprečju zadnjih
treh let znaša 1,50 kWh oziroma 3,43 kWh/m2a.
Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe znaša = 70,70 MWh/a
oziroma 161,49 kWh/m2a.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
38/140
3.3 ENERGETSKA IZKAZNICA OBJEKTA
Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje
energetske učinkovitosti. Obstajata dve vrsti izkaznic; računska in merjena energetska izkaznica. V računski
energetski izkaznici so prikazani trije vidiki energijske učinkovitosti – toplotna zaščita ovoja objekta vključno
z arhitekturno zasnovo in umestitvijo stavbe v prostor, kar izkazuje potrebno toploto za ogrevanje stavbe,
končna raba vse energije, potrebne za njeno delovanje in emisije CO2, ki jih objekt oddaja v ozračje. Pri
merjeni energetski izkaznici je bistvo prikaz rabe energije, namenjene za pretvorbo v toploto ter prikaz rabe
električne energije in emisij CO2. Merjena energetska izkaznica se določi na podlagi meritev rabe energije,
vsi podatki pa se nanašajo na triletno povprečje.
V celoti je informativna računska energetska izkaznica stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus prikazana in podana kot
priloga energetskemu pregledu, v tem delu pa so prikazani le kazalniki izkaznice (slika 17).
Slika 17. Kazalniki računske energetske izkaznice stavbe
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
39/140
3.4 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV
Glede na analizo energetskih tokov v stavbi, energetsko varčevalni potencial predstavlja sanacija zunanjih
sten, tal, strehe stavbe, prezračevalnega in ogrevalnega sistema stavbe ter sanacija sistema za oskrbo s
toplo sanitarno vodo (STV). Rezultate možnih prihrankov smo določili s pomočjo izračuna gradbene fizike in
tehnične smernice TSG-1-004, ki je dokumentu razširjenega energetskega pregleda priložen v prilogi. Pri
tem smo za vsak analizirani ukrep naredili preračune, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
3.4.1 Ovoj stavbe
Za določitev gradbeno-fizikalnih lastnosti elementov ovoja v primeru celovite energetske sanacije stavbe OŠ
Stična, PŠ Ambrus, vključno s stavbnim pohištvom, ter za izračun prihrankov energije glede na trenutno
stanje, smo za stavbo upoštevali priporočila pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010
(PURES 2010 [7]). S predlaganimi sanacijskimi ukrepi smo se zahtevam pravilnika poskušali čim bolj
približati. V nadaljevanju so na enak način, kot v predhodnem podpoglavju, podane karakteristike in
značilnosti zunanjega toplotnega ovoja stavbe po izvedbi energetske sanacije stavbe.
3.4.1.1 Zunanje stene
Tabela 23 prikazuje materialno sestavo zunanjih sten po energetski sanaciji. V sklopu sanacije je predvidena
dodatna obloga vseh zunanjih sten z 120 mm EPS s toplotno prevodnostjo 0,041 W/mK. S takim ukrepom
bi se toplotna prehodnost zunanjih sten iz dosedanjih 0,70 W/m2K zmanjšala na 0,23 W/m2.
Tabela 23. Materialna sestava zunanjih sten po sanaciji
ZUNANJA STENA
Material Toplotna prevodnost [W/mK] Debelina [mm]
Pigmentna fasadna malta 0,70 10
Dodatni EPS 0,041 120
Apnena malta 0,81 10
Polna opeka 0,47 580
Apnena malta 0,81 10
Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,23
Zmanjšanje toplotne prehodnosti oziroma boljša toplotna izolativnost zunanjih sten celotne stavbe se tako
odraža predvsem na zmanjšanju transmisijskih toplotnih izgub skozi ovoj stavbe.
Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za
21,57 MWh, kar znaša 2139 litrov ELKO na sezono.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
40/140
3.4.1.2 Stene v kleti
Tabela 24 prikazuje materialno sestavo zunanjih sten kletnega prostora in toplotno prevodnost
posameznega materiala po sanaciji.
Tabela 24. Materialna sestava zunanjih sten kletnega prostora po sanaciji
STENE V KLETI
Material Toplotna prevodnost [W/mK] Debelina [mm]
Apnena malta 0,81 10
Polna opeka 0,47 580
URSA XPS N-III-I 0,036 100
Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,26
Predvidena obloga vseh zunanjih sten kletnega prostora z 100 mm ekstrudirnega polistirena URSA XPS s
toplotno prevodnostjo 0,036 W/mK se odraža predvsem na zmanjšanju transmisijskih izgub skozi ovoj
kletnih prostorov. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih sten kletnega prostora iz
dosedanjih 0,91 W/m2K zmanjšala na 0,26 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike,
pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 192,01 kWh, kar znaša 19 litrov ELKO na sezono, saj se s
tem ukrepom izolira neogrevan prostor.
3.4.1.3 Tla
Tabela 25 prikazuje materialno sestavo tal nad terenom in tal proti kletnemu prostoru po sanaciji.
Tabela 25. Materialna sestava tal po sanaciji
Material Toplotna prevodnost
[W/mK]
Debelina [mm]
TLA PROTI KLETI
Parket 0,21 10
Cementni estrih 1,40 100
URSA XPS N-III-I 0,036 80
Pesek, suh 0,58 200
Polna opeka 0,64 200
Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,31
TLA NA TERENU
Parket 0,21 10
Cementni estrih 1,40 100
URSA XPS N-III-I 0,036 90
Pesek, suh 0,58 200
Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,32
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
41/140
V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena sanacija celotnih tal stavbe. Glede na gradbeno sestavo tal,
se predlaga sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih ter položitev dodatne toplotne izolacije debeline vsaj
90 mm za tla nad terenom in debeline 80 mm za tla nad kletjo. Tako bi se vrednost toplotne prehodnosti tal
iz dosedanjih 1,58 W/m2K znižala na 0,32 W/m2K za tla na terenu ter iz dosedanje vrednosti 1,01 W/m2K na
0,31 W/m2K za tla nad kletjo. Vrednosti toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES
2010, ki dovoljuje maksimalno vrednost 0,35 W/m2K.
Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije
za 14,91 MWh, kar znaša 1479 litrov ELKO na sezono.
3.4.1.4 Strop proti podstrešju
V tabeli 26 so prikazane vrednosti toplotnih prehodnosti stropa proti podstrešju po izvedeni energetski
sanaciji. V energetskem pregledu smo se opredelili za varianto sanacije, kjer smo predvideli položitev 14 cm
toplotne izolacije toplotne prehodnosti 0,04 W/mK na obstoječe podstrešje, ki s tem postane nepohodno.
Tabela 26. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji
STROP PROTI PODSTREŠJU
Material Toplotna prevodnost
[W/mK]
Debelina [mm]
Mavčna malta na trstiki 0,47 30
Les – smreka, bor 0,14 150
Pesek, suh 0,58 200
Cementni estrih 1,40 140
URSA DF 40 0,04 140
Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,19
Glede na dosedanje vrednosti toplotne prehodnosti stropa proti podstrešju, ki so prikazane v tabeli 18, se
vrednosti toplotnih prehodnosti po sanaciji zmanjšajo in so tako skladne s pravilnikom PURES 2010.
Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije
za 8,82 MWh, kar znaša 875 litrov ELKO na sezono.
3.4.1.5 Okna
V tabeli 27 so prikazane vrednosti toplotnih prehodnosti oken po sanaciji.
Tabela 27. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji
Skupna površina
[m2]
Faktor prepustnosti sončnega
obsevanja [/]
Toplotna prehodnost okvirja
[W/m2K]
Toplotna prehodnost
[W/m2K]
37,77 0,30 1,30 1,16
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
42/140
Predlagana okna imajo PVC okvirje in toplotno prehodnost 1,16 W/m2K. . S tem bi se toplotno prehodnost
oken izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,30 W/m2K na 1,16 W/m2K. Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna
gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju rabe energije za 4,74 MWh, kar znaša 468 litrov ELKO na sezono.
3.4.1.6 Vrata
V sklopu sanacije stavbenega ovoja je predlagana tudi zamenjava vhodnih vrat z vrati katerih toplotno
prehodnostjo znaša 1,60 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost vrat izboljšala iz dosedanje vrednosti
2,00 W/m2K na 1,60 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k
zmanjšanju rabe energije za 133,21 kWh, kar znaša 13 litrov ELKO na sezono.
3.4.2 Prezračevanje
Kot je opisano v podpoglavju 2.5.2 je obstoječe prezračevanje stavbe izvedeno samo naravno in ni
nameščenih nobenih sistemov mehanskega prezračevanja. V sklopu energetske sanacije se primarno ne
predvideva nobenih ukrepov, ki bi pomembno vplivali na prezračevanje oziroma infiltracijo zunanjega
zraka. Vendar pa se bo, v sklopu sanacije oken in vhodnih vrat, vrednost urne izmenjave zaradi tesnejših
oken nekoliko spremenila. Ocenjujemo, da se bo infiltracija zmanjšala vsaj za 0,1 izmenjave na uro, kar
posledično pomeni, da bodo prezračevalne izgube po sanaciji zmanjšale za vrednost 41,67 W/K. Iz
dosedanje vrednosti 166,71 W/K se toplotne izgube zmanjšajo na 125,04 W/K po sanaciji, kar pripomore k
3700,30 kWh manjšim letnim izgubam toplote zaradi prezračevanja.
3.4.3 Potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji stavbe
Skupne toplotne izgube predstavljajo vsoto vseh transmisijskih izgub skozi ovoj stavbe ter toplotnih
prezračevalnih izgub, toplotne dobitke pa predstavlja vsota vseh notranjih in solarnih dobitkov.
Vrednost vseh toplotnih izgub stavbe po sanaciji znaša:
= 413,02 W/K, kar pomeni rabo energije 36,38 MWh/a oziroma 83,77 kWh/m2a.
Vrednost vseh toplotnih dobitkov stavbe po sanaciji znaša:
= 33,56 MWh/a oziroma 76,66 kWh/m2a.
Po izračunu gradbene fizike, potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji tako znaša
3986,11 kWh na leto oziroma navedeno na enoto ogrevalne površine = 9,10 kWh/m2a, kar
pomeni, da bi se potrebna toplota za ogrevanje stavbe zmanjšala za 88,87 %.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
43/140
3.4.4 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po sanaciji gradbenega ovoja
Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe po sanaciji tako
znaša = 28.038,11 kWh/a oziroma 64,04 kWh/m2a, kar pomeni, da bi se dovedena energija, potrebna
za delovanje stavbe, zmanjšala za 60,4%.
Po izračunih gradbene fizike dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:
Dovedena energija za ogrevanje: = 19,34 MWh/a oziroma 44,80 kWh/m2a.
Dovedena energija za pripravo STV: = 6781,87 kWh/a oziroma 15,49 kWh/m2a.
Dovedena energija za razsvetljavo: = 1500,00 kWh/a oziroma 3,42 kWh/m2a.
Dovedena pomožna energija: = 414,73 kWh/a oziroma 0,95 kWh/m2a.
3.4.5 Dodatni ukrepi za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje
3.4.5.1 Vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov
Ukrep predvideva zamenjavo 17 obstoječih radiatorskih ventilov in zapiral, vključno s termostatskimi
glavami proti vandalizmu, pri čemer ocena vračilne dobe temelji na izvedbi ukrepa po energetski sanaciji
objekta. Naloga termostatskega ventila je, da izkorišča notranje in zunanje vire toplote ter samodejno
odpira in zapira pretok vode skozi grelno telo tako, da vzdržuje temperaturo v prostoru, ki je čim bliže želeni
vrednosti. Investicija v termostatske ventile se hitro povrne, saj lahko s pravilno uporabo le teh dosežemo
prihranke energije do 15 %. Po preračunu, skladnem s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba
energije, bi ta ukrep, za sanirani objekt, tako pripomogel k zmanjšanju dovedene energije potrebne za
delovanje stavbe za 525,77 kWh.
3.4.5.2 Zamenjava kotla s kotlom na lesno biomaso in toplotno črpalko tipa zrak/voda
Glede na trenutno rešitev oskrbe s toploto stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, ki iz kotlovnice s kotlom na ELKO
toplotne moči 50 kW, oskrbuje vse prostore stavbe, je energetsko varčevalni potencial v povečanju
izkoristka proizvedene toplote oziroma zmanjšanju stroškov energetske oskrbe. Po izvedeni sanaciji
energetskih sistemov ter sanaciji ovoja se bo, glede na izračun gradbene fizike, potreba po toploti bistveno
zmanjšala, s čimer se bo še znižal tudi izkoristek obstoječe kotlovnice. V smislu iskanja energetsko
varčevalnega potenciala pri oskrbi s toploto glede na dane možnosti in prostorske omejitve je smiselna
zamenjava obstoječega sistema s kotlom na lesno biomaso, ki se naveže na obstoječi razvodni sistem.
Zamenjava obstoječega kotla je smiselna le zaradi spremenjenega načina delovanja. Ob izvedbi predvidene
celovite energetske sanacije stavbe so skupne projektne toplotne potrebe za ogrevanje in pripravo STV
ocenjene na največ 15 kW. Za potrebe pokrivanja ogrevalnih potreb ocenjujemo, da bo z obstoječimi
ogrevali, pri temperaturnem režimu 55/45 °C brez težav dosežena projektna ogrevalna toplotna moč. Za
doseganje ustrezne regulacije ter boljšega izkoriščanja pridobljene toplote je v kotlovnici smiselna tudi
namestitev hranilnika toplote s prostornino 1000 l.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
44/140
Obstoječ ogrevalni sistem je slabo hidravlično uravnotežen. Zato so lahko grelna telesa, ki so bližje obtočni
črpalki, toplejša od bolj oddaljenih. Da se zagotovi ustrezno bivalno udobje v najbolj oddaljenih prostorih,
se običajno poviša temperatura ogrevalne vode oziroma poveča moč obtočne črpalke, kar ima za posledico
pregrevanje prostorov in večjo rabo električne energije za pogon črpalke.
Ukrep za zmanjšanje rabe energije in izboljšanje bivalnega udobja je vzpostavitev kakovostne centralne in
lokalne regulacije ogrevanja, ki vključuje tudi hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Smiselna je
tudi zamenjava vseh klasične obtočne črpalke z elektronsko regulirano črpalko.
Ukrepi:
Obtočna črpalka z regulacijo tlaka
Pravilno dimenzionirana obtočna črpalka, ki obratuje v usklajeni povezavi z vsemi drugimi elementi
ogrevalnega sistema, je temeljni pogoj za pravilno delovanje ogrevalnega sistema. Obtočne črpalke so
dimenzionirane na najvišjo toplotno obremenitev ogrevalnega sistema. Pri delnih obremenitvah v
ogrevalni sezoni elektronsko regulirana črpalka v nasprotju z navadno črpalko ne povečuje tlaka takrat,
ko se pretok vode v sistemu zmanjšuje. To se doseže z znižanjem vrtljajev črpalke. S tem se lahko
prihrani znatna količina električne energije.
3.4.5.3 Sanitarna topla voda
Sanitarna topla voda se za potrebe kuhinje in sanitarij pripravlja lokalno. V sklopu energetske sanacije
stavbe predlagamo pripravo sanitarne tople vode v kombinaciji z ogrevanjem na lesno biomaso. Prav tako
se predlaga pripravo STV izven kurilne sezone s pomočjo sodobne toplotne črpalke tipa zrak/voda z močjo
2 kW, z integriranim zalogovnikom prostornine 300 l, na katerega je dodatno izvedena še navezava na
ogrevalni sistem s kotlom na lesno biomaso.
Po izračunu gradbene fizike in izračunu potrebne toplote za pripravo STV, ki je skladen s tehnično smernico
TSG-1-004 Učinkovita raba energije ter po osebnih izkušnjah ocenjujemo, da potrebna toplota za pripravo
sanitarne tople vode tudi po sanaciji znaša 12,88 kWh/m2a oziroma 5637,70 kWh na leto. Pri tem se
zavedamo, da je najverjetneje trenutna raba nekoliko nižja od izračunane.
V kolikor bi za pripravo sanitarne tople vode izven kurilne sezone uporabljali omenjeno toplotno črpalko
zrak/voda, bi ta lahko zagotovila 2134,07 kWh toplote oziroma okoli 40 % letne potrebne toplote za
pripravo STV, pri čemer bi za svoje delovanje rabila 331,20 kWh električne energije.
3.4.5.4 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po sanaciji gradbenega ovoja in ogrevalnega
sistema
Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe po sanaciji tako
znaša = 25479,53 kWh/a oziroma 58,20 kWh/m2a.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
45/140
Po izračunih gradbene fizike dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:
Dovedena energija za ogrevanje: = 13,91 MWh/a oziroma 31,80 kWh/m2a.
Dovedena energija za pripravo STV: = 9,66 MWh/a oziroma 22,06 kWh/m2a.
Dovedena energija za razsvetljavo: = 1500,00 kWh/a oziroma 3,42 kWh/m2a.
Dovedena pomožna energija: = 409,09 kWh/a oziroma 0,93 kWh/m2a.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
46/140
4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
Razširjeni energetski pregled OŠ Stična, PŠ Ambrus je pokazal, da obstaja velik potencial za zmanjšanje rabe
energije v stavbi. Prihranke energije lahko zagotovimo z različnimi organizacijskimi in investicijskimi ukrepi.
Največ energije je možno privarčevati z boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe, izolacijo podstrešja ter
sanacijo tal. Dodatne prihranke energije je splošno možno doseči zamenjavo ogrevalnega sistema,
učinkovito notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema. Prvi izmed ukrepov za
učinkovito rabo energije predstavljajo organizacijski ukrepi, ki lahko, pod pogojem pravilnega izvajanja,
doprinesejo k 60,40 % zmanjšanju rabe energije v stavbi.
4.1 ORGANIZACIJSKI UKREPI
4.1.1 Energetski menedžer stavbe in uvedba energetskega knjigovodstva
Osnovni organizacijski ukrepi so nujni za vzpostavitev uspešne implementacije ukrepov, ki vodijo k URE v
stavbi. V prvi fazi je potrebno znotraj organizacije določiti osebo, ki bo odgovorna za energetsko
učinkovitost v stavbi – energetski upravljavec in uvesti energetsko knjigovodstvo. Energetski upravljavec
skrbi za implementacijo in nadzor nad vsemi organizacijskimi ukrepi v stavbi. Skrbi tudi za motiviranje,
osveščanje in izobraževanje o učinkoviti rabi energije vseh akterjev v stavbi (zaposlenih in uporabniki).
Energetsko knjigovodstvo zajema spremljanje rabe energije in drugih energetskih kazalnikov, ugotavljanje
odstopanj od pričakovanih trendov rabe energije, odkrivanje vzrokov za odstopanja in spremljanje učinkov
izvajanja organizacijskih in tehničnih ukrepov URE v stavbi. Centralno energetsko knjigovodstvo je v fazi
razvoja že na ravni Občine Ivančna Gorica, kjer podatke upravlja energetski menedžer Občine Ivančna
Gorica. Lokalni energetski upravljavec bo imel dostop do vseh podatkov o rabi energije objekta in bo lahko s
tem imel nadzor nad rabo energije kot osnovo za organizacijske ukrepe. Osnova za uspešno implementacijo
ukrepov je torej dobro poznavanje obstoječega stanja, porabe energije in preteklih trendov.
4.1.2 Usposabljanje, osveščanje, izobraževanje in informiranje
Osveščanje ima velik pomen pri reševanju energetske neučinkovitosti v stavbah. V prvi vrsti morajo biti
vodstvo, energetski upravljavec in vzdrževalec, ki naj se dobro zavedajo pomena ukrepov in njihovega
pravilnega umeščanja v vsakodnevni delovni proces, pravilno strokovno usposobljeni in osveščeni, saj se
zmanjšanje rabe energije najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov. Šele nato
se začne izobraževanje in informiranje drugih uporabnikov šole – učencev. Informiranje in osveščanje
učencev naj obsega uvajanje izobraževalnih dejavnosti s področja učinkovite rabe energije v učne vsebine
ter izvajanje različnih izobraževalnih aktivnosti o uvajanju alternativnih virov energije (izobraževanje preko
ekošol, ekokvizi, izdaja priročnikov in drugih pripomočkov za učenje …). V ta namen se lahko dobi strokovna
pomoč pri energetskem menedžerju Občine Ivančna Gorica.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
47/140
4.1.3 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi
Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih stavbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe
ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni,
pri šolah in vrtcih je pomembna tudi visoka stopnja bivanjskega ugodja in zanesljivost ogrevanja.
V nadaljevanju je podanih nekaj splošnih osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE v stavbi:
- natančna regulacija temperature v prostorih,
- vgradnja ali zamenjava termostatskih ventilov na grelnih telesih z ustrezno nastavitvijo,
- kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi
stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na strežaj
odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno
odpremo ventile na ogrevalnih telesih,
- redno preverjanje tesnjenja oken in vrat,
- izkoriščanje naravne svetlobe v čim večji meri,
- redno očiščena okna in svetila,
- uporaba varčnih žarnic, kjer je le to primerno,
- ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,
- izklapljanje raznih električnih naprav, ko se le-te ne uporabljajo,
- kontrola ali so pipe po uporabi zaprte in zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne
potrebujemo,
- redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali
pokvarjenih ventilov,
- vgradnja varčnih WC – kotličkov, ki imajo dve stopnji izplakovanja.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
48/140
4.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV
4.2.1 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila
Vse ocene o prihrankih izhajajo iz trenutnega obstoječega stanja objekta. Prihrankov se ne more seštevati
skupaj. Skupen prihranek, v kolikor se izvede vse ukrepe, je manjši od seštevka tabele. Tabela 28 prikazuje
prihranek energije predviden za posamezen sanacijski ukrep, strošek tega ukrepa in predvideno vračilno
dobo.
Tabela 28. Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus (vsi stroški so navedeni brez DDV)
Ukrep Prihranek
toplote [MWh]
Prihranek
el.ener.
[MWh]
Strošek
ukrepa [€]
Vračilna
doba
[let]*
Prioriteta
1 Sanacija zunanjih sten 21,57 / 18.200 8,4 1
2 Sanacija sten v kleti 0,19 / 4.000 / 1
3 Sanacija tal 14,91 / 5.500 3,7 1
4 Sanacija stropa proti podstrešju 8,82 / 5.500 6,2 1
5 Zamenjava oken 4,74 / 4.800 10,1 1
6 Zamenjava vhodnih vrat 0,13 / 1.200 / 1
7 Vgradnja termostatskih radiatorskih
ventilov 0,53 / 1.000,00 18,7 1
8
Zamenjava kotla z novim na lesno
biomaso in s toplotno črpalko tipa
zrak/voda za pripravo STV
5,2 6,4 15.000,00 13,5 1
*Vračilna doba je ocenjena na podlagi cene stroškov ukrepa brez DDV-ja in trenutni ceni energentov, ki
vključuje DDV.
1. V sklopu sanacije je predvidena dodatna obloga vseh zunanjih sten z 120 mm EPS s toplotno
prevodnostjo 0,041 W/mK. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih sten iz dosedanjih
0,70 W/m2K zmanjšala na 0,23 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel
k zmanjšanju letne rabe energije za 21,57 MWh. Specifična ocenjena vrednost teh del znaša povprečno
45 €/m2 površine zunanje stene. V oceni stroškov so poleg opreme in materialov zajeta vsa gradbena in
obrtniška dela (92 %), priprava projektne dokumentacije (6,5 %) in gradbeni nadzor (1,5 %).
2. Predvidena obloga vseh zunanjih sten neogrevanega kletnega prostora s 100 mm ekstrudirnega
polistirena URSA XPS s toplotno prevodnostjo 0,036 W/mK se odraža predvsem na zmanjšanju
transmisijskih izgub skozi ovoj kletnih prostorov. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih
sten kletnega prostora iz dosedanjih 0,91 W/m2K zmanjšala na 0,26 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi
izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 192,01 kWh. Specifična
ocenjena vrednost teh del znaša povprečno 45 €/m2 površine zunanje stene. V oceni stroškov so poleg
opreme in materialov zajeta vsa gradbena in obrtniška dela (92 %), priprava projektne dokumentacije
(6,5 %) in gradbeni nadzor (1,5 %). Ta sanacija bi se izvajala hkrati s sanacijo hidroizolacije.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
49/140
3. V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena sanacija celotnih tal stavbe. Glede na gradbeno
sestavo tal, se predlaga sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih ter položitev dodatne toplotne
izolacije debeline vsaj 90 mm za tla nad terenom in debeline 80 mm za tla nad kletjo. Tako bi se
vrednost toplotne prehodnosti tal iz dosedanjih 1,58 W/m2K znižala na 0,32 W/m2K za tla na terenu ter
iz dosedanje vrednosti 1,01 W/m2K na 0,31 W/m2K za tla nad kletjo. Vrednosti toplotne prehodnosti bi
tako bile skladne s pravilnikom PURES 2010, ki dovoljuje maksimalno vrednost 0,35 W/m2K. Sanacijski
ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za
14,91 MWh. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal znaša 25 €/m2, v kar
pa niso vključeni stroški finalizacije poda.
4. V sklopu sanacije je predlagana položitev izolacijskega filca URSA DF 40, debeline 140 mm, na tla
podstrešja. S tem bi se toplotno prehodnost stropa proti podstrešju izboljšala iz dosedanje vrednosti
0,58 W/m2K na 0,19 W/m2K. Vrednosti toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES
2010, ki dovoljuje max. vrednost 0,20 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene
fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 8,82 MWh v primerjavi z dosedanjim stanjem.
Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal podstrešja znaša 25 €/m2, vendar
pa je potrebno opozoriti, da s tem ukrepom postane podstrešje nepohodno.
5. V sklopu sanacije je predlagana zamenjava oken z okni s PVC okvirji in toplotno prehodnostjo
1,16 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost oken izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,30 W/m2K na
1,16 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju
letne rabe energije za 4,74 MWh v primerjavi z dosedanjim stanjem. Specifična ocenjena vrednost teh
del znaša povprečno 125 €/m2 površine okna.
6. V sklopu sanacije je predlagana zamenjava vhodnih vrat z vrati katerih toplotno prehodnostjo znaša
1,60 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost vrat izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,00 W/m2K na
1,60 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju
letne rabe energije za 133,21 kWh v primerjavi z dosedanjim stanjem. Ocenjena vrednost zamenjave
vrat znaša 1.200 €.
7. Ukrep predvideva zamenjavo 17 obstoječih radiatorskih ventilov in zapiral, vključno s termostatskimi
glavami proti vandalizmu, pri čemer ocena vračilne dobe temelji na izvedbi ukrepa po energetski
sanaciji objekta.
8. Ukrep predvideva zamenjavo obstoječega kotla na ELKO s kotlom na lesno biomaso, toplotne moči 15
kW, vključno s hranilnikom ogrevne vode s prostornino 1000 l, elektro krmilno omaro, priključitvijo
elektroporabnikov z ustreznimi vodniki in zagonom opreme, ter 300 l toplotno črpalko tipa zrak/voda za
pripravo STV. Poleg tega je v ukrepu zajeta še demontaža obstoječega kotla, zalogovnika sanitarne
tople vode, raztezne posode, črpalk, ventilov ter vseh cevovodov v kotlovnici in obstoječe elektro
opreme kot tudi projektiranje in nadzor. Pri izračunu enostavne vračilne dobe sta upoštevani trenutni
specifični ceni ELKO in električne energije, ob predpostavki letnega grelnega števila TČ 2,5. V oceni
stroškov je zajeto še projektiranje (6%) in nadzor (1,5%).
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
50/140
4.3 INFORMATIVNA ENERGETSKA IZKAZNICA SANIRANEGA OBJEKTA
Slika 18 prikazuje kazalnike računske energetske izkaznice OŠ Stična, PŠ Ambrus po sanaciji gradbenega
ovoja in sanaciji ogrevalnega sistema.
Slika 18. Kazalniki računske energetske izkaznice sanirane stavbe
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
51/140
5 LITERATURA
1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Tehnična smernica TSG-1-004:2010: Učinkovita raba energije. [Elektronski] http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG-01-004_2010.pdf.
2. Muhič, Simon. Prenos toplote in snovi v stavbah za študente FVITES. Novo mesto : Fakulteta za visoke tehnologije in sisteme, 2011.
3. RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Metodologija izvedbe energetskega pregleda. Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, 2007.
4. Geodetska uprava Republike Slovenije. Javni vpogled v podatke o nepremičninah . [Elektronski] http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.19483349816755335#.
5. RS, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija za učinkovito rabo energije. Ekstra lahko kurilno olje v gospodinjstvu. Zbirka informativnih listov UČINKOVITA RABA ENERGIJE. [Elektronski] http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-15.PDF.
6. SPL d.d. ENERGIJSKO ŠTEVILO, OZ. KAKO ENERGIJSKO VARČNO STAVBO IMAMO? [Elektronski] http://www.spl.si/uploads/EnergijskoStevilo.pdf.
7. Uradni list RS številka 52/2010. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. [Elektronski] avgust 2013. http://www.uradni-list.si/1/content?id=98727.
8. Šijanec Zavrl, Marjana in Tomšič, Miha. Energetsko učinkovita zasteklitev in okna. AURE. [Elektronski] 1999. http://www.aure.gov.si/eknjiznica/V8-zasteklitev.pdf. ISBN 961-90618-3-7.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
52/140
6 PRILOGA 1: TERMOGRAFSKO POROČILO
SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
Stična 113, 1295 Ivančna Gorica, Slovenia
Tel: +386 599 269 56
Fax: +386 599 669 56
E-mail: info@simtec.si
http://www.simtec.si
TERMOGRAFSKO POROČILO Osnovna šola Stična, podružnična šola Ambrus
Poročilo št. P008-13-SM
Naročnik: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica Avtorji: Izr. prof. dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž. Jure Glavič, univ. dipl. inž. Datum: 28. 11. 2013 Dr. Simon Muhič DIREKTOR
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
2/20
VSEBINA 1 UVOD .......................................................................................................................................................... 4
2 TERMOGRAFSKA ANALIZA IN POTEK SNEMANJA ....................................................................................... 4
3 REZULTATI .................................................................................................................................................. 5
3.1 TERMOGRAM ŠT. 1: FASADA SEVER ................................................................................................... 6
3.2 TERMOGRAM ŠT. 2: FASADA ZAHOD (1/4) ........................................................................................ 7
3.3 TERMOGRAM ŠT. 3: FASADA ZAHOD (2/4) ........................................................................................ 8
3.4 TERMOGRAM ŠT. 4: FASADA ZAHOD (3/4) ........................................................................................ 9
3.5 TERMOGRAM ŠT. 5: FASADA ZAHOD (4/4) ...................................................................................... 10
3.6 TERMOGRAM ŠT. 6: FASADA JUG, FASADA VZHOD ......................................................................... 11
3.7 TERMOGRAM ŠT. 7: FASADA JUG (1/4) ............................................................................................ 12
3.8 TERMOGRAM ŠT. 8: FASADA JUG (2/4) ............................................................................................ 13
3.9 TERMOGRAM ŠT. 9: FASADA ZAHOD (3/4) ...................................................................................... 14
3.10 TERMOGRAM ŠT. 10: FASADA ZAHOD (4/4) .................................................................................... 14
3.11 TERMOGRAM ŠT. 11: FASADA VZHOD ............................................................................................. 15
3.12 TERMOGRAM ŠT. 12: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (1/5) ............................................................. 16
3.13 TERMOGRAM ŠT. 13: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (2/5) ............................................................. 16
3.14 TERMOGRAM ŠT. 14: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (3/5) ............................................................. 17
3.15 TERMOGRAM ŠT. 15: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (4/5) ............................................................. 17
3.16 TERMOGRAM ŠT. 16: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (5/5) ............................................................. 18
3.17 TERMOGRAM ŠT. 17: NOTRANJOST OBJEKTA (1/2) ......................................................................... 18
3.18 TERMOGRAM ŠT. 18: NOTRANJOST OBJEKTA (2/2) ......................................................................... 19
4 ZAKLJUČEK ................................................................................................................................................ 20
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
3/20
KAZALO SLIK: Slika 1. Ortofoto posnetek OŠ Stična, PŠ Ambrus s prikazanimi mesti snemanja. .............................................................. 4
KAZALO TABEL: Tabela 1. Podatki o uporabljeni merilni opremi. ................................................................................................................. 5 Tabela 2. Vremenske razmere med termografijo. ............................................................................................................... 5
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
4/20
1 UVOD
Izvedli smo termografijo zunanjosti objekta OŠ Stična, PŠ Ambrus. Namen termografskega snemanja je bil
pridobiti informacije o zunanji površinski temperaturi fasade ter identificirati šibka mesta (toplotne
mostove) na zunanjem ovoju stavbe. V ta namen smo posneli zunanjo fasadno površino stavbe iz mest in v
smeri kot prikazuje Slika 1.
Slika 1. Ortofoto posnetek OŠ Stična, PŠ Ambrus s prikazanimi mesti snemanja.
2 TERMOGRAFSKA ANALIZA IN POTEK SNEMANJA Termografska analiza objektov je učinkovita metoda odkrivanja toplotnih nepravilnosti in pomanjkljivosti
ovoja gradbene konstrukcije. Obodni elementi objektov se analizirajo v obdobju nizkih zunanjih temperatur,
ko so objekti ogrevani. Zaradi temperaturnega gradienta med notranjostjo objekta in okolico se skozi obod
pojavi toplotni tok, ki je odvisen od toplotne upornosti konstrukcije ter toplotne prestopnosti na notranji in
zunanji površini (toplotna prehodnost [W/(m2K)]). Na delih objekta, kjer je toplotna prehodnost večja, je
večji tudi toplotni tok skozi obod, s tem pa so na teh mestih višje tudi površinske temperature na zunanji,
hladni strani objekta.
S termografsko analizo zunanjosti objekta se odkriva predvsem pojav toplotnih mostov in mesta zračne
netesnosti objekta, saj izhajanje toplega zraka iz notranjosti povzroči povišanje temperature na zunanjih
površinah. V primeru izvajanja termografske analize v notranjosti objekta pa se poleg tega zaznajo še vdori
hladnega zraka, ki povzročijo znižanje površinske temperature sten.
Termografska analiza omogoča na osnovi zaznavanja površinske temperature ovoja stavbe določanje
površinskih toplotnih tokov iz stavbe na okolico. Površinska temperatura je odvisna od fizikalnih lastnosti
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
5/20
površine (emisivnost), temperature okolice in lastnosti atmosfere (relativna vlažnost zraka) med
opazovanim predmetom in termografsko kamero.
Snemanje smo izvedli s termografsko kamero FLIR E30bx, novembra 2013 v jutranjem času med 6:35 in
6:55 h. Vremenske razmere so bile ustrezne, temperatura zraka v času snemanje je bila med -4,5 in -3,5 °C,
relativna vlažnost 90% in hitrost vetra manjša od 0,5 m/s ob jasnem nebu. Snemani objekt je bil ustrezno
ogrevan na temperaturo notranjosti okoli 20°C, s čimer je bila zagotovljena temperaturna razlika približno
20 °C med notranjo in zunanjo temperaturo zraka. Snemanje je bilo izvedeno na zatečenem stanju objekta,
s posledičnimi omejitvami dostopa in kakovosti snemanja.
Tabela 1. Podatki o uporabljeni merilni opremi.
Termografska kamera FLIR E30bx
Toplotna ločljivost < 0,1°C pri 30°C
Vrsta zaznavala FPA nehlajeni mikrobolometer
Ločljivost zaznavala 160 × 120 točk
Merilna točnost ± 2°C ali ± 2% merjene vrednosti
Tabela 2. Vremenske razmere med termografijo.
Temperatura zraka -4,5 do -3,5 °C
Relativna vlažnost zraka 90 %
Hitrost vetra < 0,5 m/s
3 REZULTATI
Za različne pozicije snemanja so predstavljeni termogrami skupaj z vrisanimi: lokalno točko (Sp), površino
(Ar) in linijo temperature (Li). Parametri vrisane točke, površine in linije so predstavljeni pod samim
termogramom v grafu in tabeli. V tabeli so prikazani še osnovni parametri termografske analize (emisivnost,
relativna vlažnost in temperatura zraka). Za vrisano točko je v tabeli predstavljena površinska temperatura
na mestu točke, za površino pa srednja vrednost in maksimalna vrednost temperature znotraj narisane
površine. Za vrisano linijo je v tabeli predstavljena maksimalna in minimalna vrednost površinske
temperature objekta vzdolž narisane linije. V grafu pod termogramom je prikazana površinska temperatura
vzdolž narisane linije z začetkom na mestu točkovne oznake linije. Vsakemu termogramu je dodan
pripadajoči posnetek dela objekta v vidnem spektru, iz katerega je boljše razvidna posneta površina.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
6/20
3.1 TERMOGRAM ŠT. 1: FASADA SEVER
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:45:45
Sp1
Li2
A r1
Li3
Li1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Emisivnost 0,92
Zunanja temperatura -4,0 °C
Relativna vlažnost 90,0 %
Li1 Max. Temperatura 0,2 °C
Li2 Max. Temperatura 6,2 °C
Li3 Max. Temperatura 3,7 °C
Li1 Min. Temperatura -8,8 °C
Li2 Min. Temperatura -2,8 °C
Li3 Min. Temperatura -6,3 °C
Ar1 Povprečna temperatura
-0,7 °C
Ar1 Max. Temperatura 2,2 °C
Komentar:
Pogled na severno fasado objekta, mesto snemanja 1. Iz termograma je lepo razvidna razlika med levo in
desno stranjo severne stene, kjer se nahajajo učilnice, ter srednjim delom, kjer se nahajajo sanitarije in
stopnišče. Potek temperature na liniji Li3 prikaže temperaturno razliko med omenjenimi deli stavbe.
Maksimalna temperatura Li3 je tako 3,7 °C, medtem ko je minimalna temperatura enaka -6,3 °C. Liniji Li1 in
Li2 prikazujeta potek temperaturne spremembe preko medetažne plošče ter okenskih površin, kjer je
najvišja izmerjena površinska temperatura enaka 0,2 oz. 6,2 °C. Na označenem območju Ar1 so prikazani
izrazitejši toplotni mostovi v zgornjem delu oken. Najvišja temperatura v tem območju znaša 2,2 °C .
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
7/20
3.2 TERMOGRAM ŠT. 2: FASADA ZAHOD (1/4)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 7:02:07
Sp1
A r1
Li1
Li2
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Emisivnost 0,92
Zunanja temperatura -4,0 °C
Relativna vlažnost 90,0 %
Li1 Max. Temperatura 5,4 °C
Li2 Max. Temperatura 1,8 °C
Li1 Min. Temperatura -2,0 °C
Li2 Min. Temperatura -0,6 °C
Ar1 Povprečna temperatura
1,5 °C
Ar1 Max. Temperatura 5,4 °C
Komentar:
Pogled na zahodno fasado objekta, mesto snemanja 2. Na prikazanem delu fasade so opazni izrazitejši
toplotni mostovi na zgornjem robu oken, kjer je na označenem območju Ar1 povprečna temperatura 1,5 °C.
Maksimalna temperatura na omenjenem območju se nahaja v zgornjem delu okna in znaša 5,4 °C. Vzdolž
linije Li1 je opazen izrazit temperaturni gradient preko vogalnega stika vzhodne in severne stene, pri čemer
je najvišja temperatura enaka 5,4 °C. Vzdolž Li2 ni opaznih izrazitejših temperaturnih gradientov,
maksimalna temperatura na tem delu fasade znaša 1,8 °C, medtem ko je najnižja temperatura -0,6 °C.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
8/20
3.3 TERMOGRAM ŠT. 3: FASADA ZAHOD (2/4)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 7:02:02
Li1 Sp1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Emisivnost 0,92
Zunanja temperatura -4,0 °C
Relativna vlažnost 90,0 %
Li1 Max. Temperatura 5,6 °C
Li1 Min. Temperatura 1,1 °C
Komentar:
Na termogramu, snemanem na poziciji 2, so vidne transmisijske izgube električne energije na področju
cokla in toplotni most na vogalu zahodne in severne stene. Linija Li1 prikazuje spremembe temperature
preko toplotnega mostu, ki je posledica geometrijske spremembe zunanjega ovoja.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
9/20
3.4 TERMOGRAM ŠT. 4: FASADA ZAHOD (3/4)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:55:42
Sp1
Li2
A r1Li3
Li1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Emisivnost 0,92
Zunanja temperatura -4,0 °C
Relativna vlažnost 90,0 %
Li1 Max. Temperatura 0,9 °C
Li2 Max. Temperatura 2,8 °C
Li3 Max. Temperatura 3,5 °C
Li1 Min. Temperatura -4,5 °C
Li2 Min. Temperatura -0,7 °C
Li3 Min. Temperatura -1,1 °C
Ar1 Povprečna temperatura
-0,8 °C
Ar1 Max. Temperatura 3,5 °C
Komentar:
Pogled na zahodno fasado objekta, mesto snemanja 3. Na prikazanem delu fasade ni opaznih zelo izrazitih
toplotnih mostov preko temperaturnih linij Li2 in Li3. Temperaturna linija Li1 prikazuje spremembo
temperature med etažami. Na termogramu se lepo vidi razlika med ogrevanima spodnjima nadstropjema in
neogrevanim podstrešjem, kjer je najnižja temperatura -4,5 °C. Na označenem območju Ar1 se ponovno
vidijo toplotni mostovi v zgornjem delu oken. Povprečna temperatura označenega območja znaša -0,8 °C,
medtem ko znaša najvišja temperatura na tem delu 3,5 °C.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
10/20
3.5 TERMOGRAM ŠT. 5: FASADA ZAHOD (4/4)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:56:26
A r2 A r1
Sp1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Emisivnost 0,92
Zunanja temperatura -4,0 °C
Relativna vlažnost 90,0 %
Ar1 Povprečna temperatura
-1,3 °C
Ar2 Povprečna temperatura
-0,8 °C
Ar1 Max. Temperatura 2,8 °C
Ar2 Max. Temperatura 0,8 °C
Komentar:
Natančnejši posnetek fasade zahod, mesto snemanja 3. Na termogramu je viden linijski toplotni most na
medetažnem stiku. Prav tako so vidne povečane transmisijske izgube toplotne energije skozi ovoj stavbe v
predelu cokla. Na označenem področju Ar1 se vidijo linijski toplotni mostovi na okviru okna. Na področju
Ar2 so opazni toplotni mostovi na območju bivše odprtine za okno.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
11/20
3.6 TERMOGRAM ŠT. 6: FASADA JUG, FASADA VZHOD
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:51:31
Li3A r2
Sp1Li2
A r1
Li1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Emisivnost 0,92
Zunanja temperatura -4,0 °C
Relativna vlažnost 90,0 %
Li1 Max. Temperatura 0,8 °C
Li2 Max. Temperatura 1,2 °C
Li3 Max. Temperatura -5,4 °C
Li1 Min. Temperatura -5,2 °C
Li2 Min. Temperatura -9,6 °C
Li3 Min. Temperatura *-20,8 °C
Ar1 Povprečna temperatura
-4,7 °C
Ar2 Povprečna temperatura
-4,4 °C
Ar1 Max. Temperatura -3,8 °C
Ar2 Max. Temperatura -1,1 °C
Komentar:
Pogled na južno fasado objekta, mesto snemanja 5. Na prikazanem delu fasade je opazna povišana
površinska temperatura preko okenskih površin, poleg tega pa tudi izrazitejši toplotni mostovi, ki so
posledica klasične vgradnje stavbnega pohištva brez prekinitve toplotnih mostov. Najvišja izmerjena
temperatura preko oken vzdolž Li1 znaša 0,8 °C, medtem ko vzdolž Li2 znaša 1,2 °C. Na termografu je viden
toplotni most na površini nekdanje okenske odprtine (Ar1). Toplotni mostovi se na teh mestih pojavljajo
zaradi spremembe v strukturi materiala ter posledično povečane toplotne prehodnosti na omenjenih delih.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
12/20
3.7 TERMOGRAM ŠT. 7: FASADA JUG (1/4)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:57:51
Sp1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Komentar:
Bližnji pogled fasade na jugu, mesto snemanja 4. Na termogramu so opazne transmisijske izgube na
območju cokla.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
13/20
3.8 TERMOGRAM ŠT. 8: FASADA JUG (2/4)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:58:48
A r1
Sp1
Li1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Emisivnost 0,92
Zunanja temperatura -4,0 °C
Relativna vlažnost 90,0 %
Li1 Max. Temperatura 7,3 °C
Li1 Min. Temperatura -2,7 °C
Ar1 Povprečna temperatura
1,4 °C
Ar1 Max. Temperatura 8,7 °C
Komentar:
Pogled na vhod na južni fasadi objekta, mesto snemanja 4. Na predelu vhodnih vrat so opazni izrazitejši
toplotni mostovi, ki so posledica slabše tesnosti vhodnih vrat in slabše izolativnosti steklenega dela.
Posledično je iz temperaturnega profila vzdolž Li1 opazen izrazit temperaturni gradient, ki znaša 7,3 °C.
Najvišja temperatura ob zgornjem robu vrat na označenem delu Ar1 znaša 8,6 °C. Srednja temperatura
vhodnih vrat na označenem območju Ar1 pa znaša 1,4 °C.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
14/20
3.9 TERMOGRAM ŠT. 9: FASADA ZAHOD (3/4)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:58:21
Sp1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Komentar:
Pogled detajla zgornjega dela vrat z zunanje strani, kjer je prisoten izrazit toplotni most.
3.10 TERMOGRAM ŠT. 10: FASADA ZAHOD (4/4)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:58:33
Sp1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Komentar:
Pogled detajla spodnjega dela vrat. Na spodnjem delu vrat gre za kombinacijo ventilacijskih izgub zaradi
netesnosti mesta zapiranja ter transmisijskih izgub zaradi spremembe materiala.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
15/20
3.11 TERMOGRAM ŠT. 11: FASADA VZHOD
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 6:48:31
Sp1A r1
Li1
-20.0
15.0 °C
-10
0
10
Emisivnost 0,92
Zunanja temperatura -4,0 °C
Relativna vlažnost 90,0 %
Li1 Max. Temperatura 0,7 °C
Li1 Min. Temperatura -7,5 °C
Ar1 Povprečna temperatura
-2,8 °C
Ar1 Max. Temperatura 2,1 °C
Komentar:
Pogled na vzhodni del objekta, mesto snemanja 6. Na prikazanem delu ovoja so opazna območja z
izrazitejšimi toplotnimi mostovi, in sicer na predelu med severno in vzhodno stranico fasade (Li1) ter na
zgornjem robu okna (Ar1). Najvišja temperatura vzdolž Li1 znaša 0,7 °C, medtem ko je najnižje izmerjena
temperatura -7,5 °C. Najvišja površinska temperatura na okenski površini na označenem delu Ar1 znaša 2,1
°C. Povprečna temperatura označene površine pa znaša -2,8 °C.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
16/20
3.12 TERMOGRAM ŠT. 12: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (1/5)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 7:05:28
Sp1
10.0
30.0 °C
15
20
25
3.13 TERMOGRAM ŠT. 13: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (2/5)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 7:06:26
Sp1
10.0
30.0 °C
15
20
25
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
17/20
3.14 TERMOGRAM ŠT. 14: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (3/5)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 7:08:14
Sp1
10.0
30.0 °C
15
20
25
3.15 TERMOGRAM ŠT. 15: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (4/5)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 7:08:33
Sp1
10.0
30.0 °C
15
20
25
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
18/20
3.16 TERMOGRAM ŠT. 16: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (5/5)
Date 28.11.2013
Image Time 7:08:52
Sp1
10.0
30.0 °C
15
20
25
Komentar:
Na termogramih od št. 12 do št. 16 so vidni toplotni mostovi v predelu okenskih okvirjev. Gre za
ventilacijske toplotne izgube, ki so posledica slabšega tesnjenja oken in slabše kvalitete okvirjev z večjo
toplotno prevodnostjo.
3.17 TERMOGRAM ŠT. 17: NOTRANJOST OBJEKTA (1/2)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 7:09:02
Sp1
10.0
30.0 °C
15
20
25
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
19/20
3.18 TERMOGRAM ŠT. 18: NOTRANJOST OBJEKTA (2/2)
Datum 28.11.2013
Čas posnetka 7:08:06
Sp1
10.0
30.0 °C
15
20
25
Komentar:
Na termogramih št. 16 in št. 17 so prikazani linijski toplotni mostovi, ki so posledica velike geometrijske
spremembe v gradbeni konstrukciji.
P008-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
20/20
4 ZAKLJUČEK
Opravljena termografija zunanjega fasadnega ovoja objekta OŠ Stična, PŠ Ambrus je pokazala razmeroma
veliko število izrazitejših toplotnih mostov, od katerih se najizrazitejši nahajajo na okenskih površinah
zunanjega ovoja, vogalih sten in vhodnih vratih. Ugotovljeno stanje ovoja se posledično odraža v visokih
toplotnih izgubah in slabši energetski učinkovitosti objekta. Na tej osnovi priporočamo energetsko sanacijo
vseh površin zunanjega ovoja stavbe, s poudarkom na prekinitvi toplotnih mostov pri vgradnji novih
elementov stavbnega pohištva in zagotavljanju njihove tesnosti. Pri tem se, ob nesporno boljšem
toplotnem okolju oziroma ugodju, ne sme pozabiti na ustrezno zagotavljanje kakovosti zraka v prostoru.
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
73/140
7 PRILOGA 2: RAČUNSKA ENERGETSKA IZKAZNICA NESANIRANEGA OBJEKTA
ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBEPodatki o stavbiŠt.izkaznice: Velja do:
Vrsta izkaznice: računskaVrsta stavbe: javna stavba
Identifikacijska oznaka stavbe, posameznega fotografija stavbe (obvezno vstaviti)dela ali delov stavbe: OŠ Stična - PŠ Ambrus - obstoječe stanje
Klasifikacija stavbe: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskoLeto izgradnje: 2013
Naslov stavbe: AMBRUSAmbrus 33, 1303 Zagradec
Katastrska občina: AMBRUSParcelna št.: 166/2Koordinati stavbe (X,Y): X (N) = 76158, Y (E) = 486202
Potrebna toplota za ogrevanjeRazred: D 81,07 kWh/m²a
73,68 kWh/m²aREFERENČNA KLIMA
Dovedena energija za delovanje stavbe161,49 kWh/m²a
Primarna energija in Emisija CO2
202,32 kWh/m²a
65,44 kg/m²a
Izdajatelj Izdelovalec
() ()Ime in podpis odgovorne osebe: Ime in podpis:
Datum izdaje: 05.02.2013 Datum izdaje:
Izdelovalec te energetske izkaznice s podpisom potrjujem, da ne obstaja katera od okoliščin iz Energetskega zakona (Ur.l. RS 27/07 - uradno preč. besedilo s spremembami), ki bi mi preprečevala izdelavo energetske izkaznice.
Energetska izkaznica stavbe je izdana v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetske izkaznice stavbe in z Energetskim zakonom (Ur.l. RS 27/07 - uradno preč. besedilo s spremembami).
Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 List 1/4
ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBEPodatki o stavbiŠt.izkaznice: Velja do:
Vrsta izkaznice: računskaVrsta stavbe: javna stavba
Podatki o velikosti stavbe
Kondicionirana površina stavbe Au (m²) 437,80
Kondicionirana prostornina stavbe Ve (m³) 1.532,30
Celotna zunanja površina stavbe Ae (m²) 882,51
Oblikovni faktor fo = A/Ve (m-1) 0,58
Klimatski podatki
Temperaturni primanjkljaj TP 3.700 Kdni
Projektna zunanja temperatura (gretje) Teph
-13 °C
Dovedena energija za delovanje stavbe
Dovedena energija Dovedena energija Struktura rabe celotne energije za delovanje
za delovanje stavbe kWh/a kWh/m²a stavbe po virih energije in energentih (kWh/a)
Gretje Qf,h
62.887,02 143,64
Hlajenje Qf,c
0,00 0,00
Prezračevanje Qf,V
0,00 0,00
Ovlaževanje Qf,st
0,00 0,00
Priprava tople vode Qf,w
5.748,92 13,13
Razsvetljava Qf,l
1.500,00 3,43
Električna energija Qf,aux
566,28 1,29
Skupaj dovedena energijaza delovanje stavbe 70.702,22 161,49
Obnovljiva energija
porabljena na stavbi (kWh/a) 0,00
Primarna energija
za delovanje stavbe (kWh/a) 88.574,26
Emisija CO2 (kg/a) 28.649,75 80.00060.00040.00020.0000
ELKO69.036,25
el. energija19.538,02
Energetska izkaznica stavbe je izdana v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetske izkaznice stavbe in z Energetskim zakonom (Ur.l. RS 27/07 - uradno preč.besedilo s spremembami).
Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 List 2/4
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
76/140
8 PRILOGA 3: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČEGA STANJA
(/$%25$7�*5$'%(1(�),=,.(�=$�32'52ý-(8ý,1.29,7(�5$%(�(1(5*,-(�9�67$9%$+
L]GHODQ�]D�VWDYER
2â�6WLþQD���3â�$PEUXV���REVWRMHþH�VWDQMH
âWHYLOND�SURMHNWD��60���������
,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�Y�VNODGX�V�3UDYLOQLNRP�R�XþLQNRYLWL�UDEL�HQHUJLMH�Y�VWDYEDK�LQ�V7HKQLþQR�VPHUQLFR�]D�JUDGLWHY�76*������������8þLQNRYLWD�UDED�HQHUJLMH�
6WDYED�QL�VNODGQD�]�]DKWHYDPL�3UDYLOQLND�R�XþLQNRYLWL�UDEL�HQHUJLMH�Y�VWDYEDK�
3URMHNWLYQR�SRGMHWMH� 6LP7HF��'U��6LPRQ�0XKLþ�V�S�
2GJRYRUQL�YRGMD�SURMHNWD� 'U��6LPRQ�0XKLþ
(ODERUDW�L]GHODO� 'U��6LPRQ�0XKLþ
6WLþQD������������
7(+1,ý1,�23,6
/RNDFLMD��YUVWD�LQ�QDPHQ�VWDYEH
1DVHOMH��XOLFD��NUDM� $0%586��$PEUXV����
�����=DJUDGHF
.DWDVWUVND�REþLQD� $0%586
3DUFHOQD�ãWHYLOND� �����
.RRUGLQDWH�ORNDFLMH�VWDYEH� ;��1�� �������������<��(�� �������
9UVWD�VWDYEH� ������6WDYEH�]D�L]REUDåHYDQMH�LQ�]QDQVWYHQRUD]LVNR
1DPHPEQRVW�VWDYEH� MDYQD�VWDYED
(WDåQRVW�VWDYEH� GYH�HWDåL
,QYHVWLWRU� 2EþLQD�,YDQþQD�*RULFD
6RNROVND��
�����,YDQþQD�*RULFD
*HRPHWULMVNH�NDUDNWHULVWLNH�VWDYEH
3RYUãLQD�WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�$� �������Pð
.RQGLFLRQLUDQD�SURVWRUQLQD�VWDYEH�9H� ���������Pñ
1HWR�RJUHYDQD�SURVWRUQLQD�VWDYEH�9� ���������Pñ
2EOLNRYQL�IDNWRU�I�� �����P
��
5D]PHUMH�PHG�SRYUãLQR�RNHQ�LQ�SRYUãLQR
WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�]� ����
8SRUDEQD�SRYUãLQD�VWDYEH�$N� �������Pð
9UVWD�]LGX� 7HåND�JUDGQMD���! ������NJ�P���
1DþLQ�XSRãWHYDQMD�YSOLYD�WRSORWQLK�PRVWRY� QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ
0HWRGD�L]UDþXQD�WRSORWQH�NDSDFLWHWH�VWDYEH� QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ
3URMHNW�MH�L]GHODQ�]D�UHNRQVWUXNFLMR�VWDYEH�R]LURPD�QMHQHJD�SRVDPH]QHJD�GHOD��NMHU�VH�SRVHJD�Y�PDQM�NRW
���RGVWRWNRY�WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�R]LURPD�QMHQHJD�SRVDPH]QHJD�GHOD
R]LURPD�]D�LQYHVWLFLMVND�LQ�GUXJD�Y]GUåHYDOQD�GHOD�
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
.OLPDWVNL�SRGDWNL
=DþHWHN�NXULOQH .RQHF�NXULOQH 7HPSHU�SULPDQMNOMDM 3URM��WHPSHUDWXUD (QHUJLMD�VRQþQHJDVH]RQH��GDQ� VH]RQH��GDQ� �.�GQL� ��&� REVHYDQMD��N:K�Pð�
��� ��� ���� ��� ����
3RYSUHþQH�PHVHþQH�WHPSHUDWXUH�LQ�YODåQRVWL�]UDND�
, ,, ,,, ,9 9 9, 9,, 9,,, ,; ; ;, ;,, /HWR7 ���� ��� ��� ��� ���� ���� ���� ���� ���� ��� ��� ��� ���S ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ����
3RYSUHþQD�PHVHþQD�WHPSHUDWXUD�]XQDQMHJD�]UDND�QDMKODGQHMãHJD�PHVHFD�7 ]�P�PLQ� ������&3RYSUHþQD�PHVHþQD�WHPSHUDWXUD�]XQDQMHJD�]UDND�QDMWRSOHMãHJD�PHVHFD�7 ]�P�PD[� ������&
*OREDOQR�VRQþQR�VHYDQMH��:K�Pð�RULHQWDFLMD RULHQWDFLMD
QDNPHV 6 69 9 -9 - -= = 6= PHV 6 69 9 -9 - -= = 6=� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� , ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ,, ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ���� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ,,, ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ,9 ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������ ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� 9 ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� 9, ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������ ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� 9,, ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� 9,,, ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������ ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ,; ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ; ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ���� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ��� ��� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ����� ;, ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ;,, ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ��� ��� ���
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
6H]QDP�NRQVWUXNFLM
=XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP ��8PD[ �������:�Pð .���=XQDQMD�VWHQD��8� �������:�Pð.��7L �����&���6WHQD�Y�NOHWL��8� �������:�Pð.��7L �����&
7OD�QD�WHUHQX��QH�YHOMD�]D�LQGXVWULMVNH�]JUDGEH� ��8PD[ �������:�Pð .���7OD�QD�WHUHQX��8� �������:�Pð.��7L �����&
7OD�QDG�QHRJUHYDQR�NOHWMR��QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�DOL�JDUDåR ��8PD[ �������:�Pð .���7OD�QDG�NOHWMR��8� �������:�Pð.��7L �����&
6WURS�SURWL�QHRJUHYDQHPX�SURVWRUX ��8PD[ �������:�Pð .���6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX��8� �������:�Pð.��7L �����&
6WURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH���UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH� ��8PD[ �������:�Pð .���6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX��8� �������:�Pð.��7L �����&���6WUHKD��8� �������:�Pð.��7L �����&
9HUWLNDOQD�RNQD�DOL�EDONRQVND�YUDWD�LQ�JUHWL�]LPVNL�YUWRYL�]�RNYLUML�L]�NRYLQ ��8PD[ �������:�Pð .���2.12��8� �������:�Pð.��7L �����&
9KRGQD�YUDWD ��8PD[ �������:�Pð .���9KRGQD�YUDWD��8� �������:�Pð.��7L ����&
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��=XQDQMD�VWHQD 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��]XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�
� � �
� $31(1$�0$/7$������ 32/1$�23(.$������ $31(1$�0$/7$�����
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� $31(1$�0$/7$����� ����� ����� ����� ����� �� ������ 32/1$�23(.$����� ������ ����� ��� ����� � ������ $31(1$�0$/7$����� ����� ����� ����� ����� �� �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL ������ � �5 5VL�PD[� �����������������NRQVWUXNFLMD�QH�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
9�NRQVWUXNFLML�QH�SULGH�GR�NRQGHQ]DFLMH�YRGQH�SDUH�
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WHQD�Y�NOHWL 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��]XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�
� �
� $31(1$�0$/7$������ 32/1$�23(.$�����
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� $31(1$�0$/7$����� ����� ����� ����� ����� �� ������ 32/1$�23(.$����� ������ ����� ��� ����� � �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL ������ � �5 5VL�PD[� �����������������NRQVWUXNFLMD�QH�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
9�NRQVWUXNFLML�QH�SULGH�GR�NRQGHQ]DFLMH�YRGQH�SDUH�
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��7OD�QD�WHUHQX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��WOD�QD�WHUHQX��QH�YHOMD�]D�LQGXVWULMVNH�]JUDGEH��
�
�
�
� 3$5.(7� &(0(171,�(675,+������ 3(6(.��68+
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 3$5.(7 ����� ��� ����� ����� �� ������ &(0(171,�(675,+����� ������ ����� ����� ����� �� ������ 3(6(.��68+ ������ ����� ��� ����� � �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��7OD�QDG�NOHWMR 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��WOD�QDG�QHRJUHYDQR�NOHWMR��QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�DOL�JDUDåR�
��
�
�
� 3$5.(7� &(0(171,�(675,+������ 3(6(.��68+� 32/1$�23(.$�����
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 3$5.(7 ����� ��� ����� ����� �� ������ &(0(171,�(675,+����� ������ ����� ����� ����� �� ������ 3(6(.��68+ ������ ����� ��� ����� � ������ 32/1$�23(.$����� ������ ����� ��� ����� � �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�SURWL�QHRJUHYDQHPX�SURVWRUX�
�
�
�
�
=
1
� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,.,� /(6���605(.$��%25� 3(6(.��68+� &(0(171,�(675,+�����
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,., ����� ����� ��� ����� � ������ /(6���605(.$��%25 ������ ��� ����� ����� �� ������ 3(6(.��68+ ������ ����� ��� ����� � ������ &(0(171,�(675,+����� ������ ����� ����� ����� �� �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL ������ � �5 5VL�PD[� �����������������NRQVWUXNFLMD�QH�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
0HVHF��-DQXDU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
���� ���
5VH ���� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ��� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��)HEUXDU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ��� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��0DUHF
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ����� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��1RYHPEHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ����� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��'HFHPEHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ��� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�LQ�DNXPXODFLMH�YRGQH�SDUH
5DYQLQD��
0HVHF JF
0D
JF
0D
NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð
1RYHPEHU ����� ����� ����� �����
'HFHPEHU ����� ����� ����� �����
-DQXDU ����� ����� ����� �����
)HEUXDU ����� ����� ����� �����
0DUHF ����� ����� ����� �����
$SULO ������ ����� ����� �����
0DM ������ ����� ����� �����
-XQLM ������ ����� ����� �����
-XOLM ����� ����� ����� �����
$YJXVW ����� ����� ����� �����
6HSWHPEHU ����� ����� ����� �����
2NWREHU ����� ����� ����� �����
6NXSQD�NROLþLQD�NRQGHQ]DWD�MH�PDQMãD�R�����NJ�Pð�1RWUDQMD�NRQGHQ]DFLMD�Y�NRQVWUXNFLML�MH�Y�GRYROMHQLK�PHMDK�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH���UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��
�
�
�
�
=
1
� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,.,� /(6���605(.$��%25� 3(6(.��68+� &(0(171,�(675,+�����
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,., ����� ����� ��� ����� � ������ /(6���605(.$��%25 ������ ��� ����� ����� �� ������ 3(6(.��68+ ������ ����� ��� ����� � ������ &(0(171,�(675,+����� ������ ����� ����� ����� �� �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL ������ � �5 5VL�PD[� �����������������NRQVWUXNFLMD�QH�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
0HVHF��-DQXDU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
���� ���
5VH ���� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ��� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��)HEUXDU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ��� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��0DUHF
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ����� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��1RYHPEHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ����� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��'HFHPEHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ��� ����
� ��� ��� ��� ����
� ���� ����� ����� �����
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�LQ�DNXPXODFLMH�YRGQH�SDUH
5DYQLQD��
0HVHF JF
0D
JF
0D
NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð
1RYHPEHU ����� ����� ����� �����
'HFHPEHU ����� ����� ����� �����
-DQXDU ����� ����� ����� �����
)HEUXDU ����� ����� ����� �����
0DUHF ����� ����� ����� �����
$SULO ������ ����� ����� �����
0DM ������ ����� ����� �����
-XQLM ������ ����� ����� �����
-XOLM ����� ����� ����� �����
$YJXVW ����� ����� ����� �����
6HSWHPEHU ����� ����� ����� �����
2NWREHU ����� ����� ����� �����
6NXSQD�NROLþLQD�NRQGHQ]DWD�MH�PDQMãD�R�����NJ�Pð�1RWUDQMD�NRQGHQ]DFLMD�Y�NRQVWUXNFLML�MH�Y�GRYROMHQLK�PHMDK�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WUHKD 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH���UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��
�
=
1
� 675(â1,.,
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 675(â1,., ����� ����� ��� ����� �� �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL �������� �5 5VL�PD[� �����������������NRQVWUXNFLMD�QH�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
0HVHF��-DQXDU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
���� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��)HEUXDU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��0DUHF
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��$SULO
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� �����
5VH ��� ����� ������
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��2NWREHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� �����
5VH ���� ����� ������
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��1RYHPEHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��'HFHPEHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�LQ�DNXPXODFLMH�YRGQH�SDUH
5DYQLQD��
0HVHF JF
0D
JF
0D
NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð
-DQXDU ����� ����� ����� �����
)HEUXDU ����� ����� ����� �����
0DUHF ����� ����� ����� �����
$SULO ����� ����� ����� �����
0DM ����� ����� ����� �����
-XQLM ����� ����� ����� �����
-XOLM ����� ����� ����� �����
$YJXVW ����� ����� ����� �����
6HSWHPEHU ����� ����� ����� �����
2NWREHU ����� ����� ����� �����
1RYHPEHU ����� ����� ����� �����
'HFHPEHU ����� ����� ����� �����
6NXSQD�NROLþLQD�NRQGHQ]DWD�MH�PDQMãD�R�����NJ�Pð�1RWUDQMD�NRQGHQ]DFLMD�Y�NRQVWUXNFLML�MH�Y�GRYROMHQLK�PHMDK�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
352=251(�.216758.&,-(
.RQVWUXNFLMD )IU 8 8PD[ 8VWUH]D:�Pð. :�Pð.
2.12 ���� ���� ���� 1(
1(352=251$�=81$1-$�95$7$
1D]LY 8 8PD[ 8VWUH]D
9KRGQD�YUDWD ����� ����� 1(
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
32'$7.,�2�&21,���&HORWQD�VWDYED
.RQGLFLRQLUDQD�SURVWRUQLQD�FRQH�9H� ���������Pñ
1HWR�RJUHYDQD�SURVWRUQLQD�FRQH�9� ���������Pñ
8SRUDEQD�SRYUãLQD�FRQH�$N
� �������Pð
'ROåLQD�FRQH� ������P
âLULQD�FRQH� ������P
9LãLQD�HWDåH� �����P
âWHYLOR�HWDå� ����
2JUHYDQMH� FRQD�MH�RJUHYDQD
1DþLQ�GHORYDQMD� SUHNLQMHQR�GHORYDQMH
1RWUDQMD�SURMHNWQD�WHPSHUDWXUD�RJUHYDQMD� �������&
1RWUDQMD�SURMHNWQD�WHPSHUDWXUD�KODMHQMD� �������&
'QHYQR�ãWHYLOR�XU�]�QRUPDOQLP�RJUHYDQMHP� ������K
'QHYQR�ãWHYLOR�XU�]�QRUPDOQLP�KODMHQMHP� �����K
1DþLQ�]QLåDQMD�WHPSHUDWXUH�RE�NRQFX�WHGQD� ]QLåDQMH�WHPSHUDWXUH�RJUHYDQMD
0HMQD�WHPSHUDWXUD�]QLåDQMD� �������&
8UQD�L]PHQMDYD�]UDND� �����K��
3RYUãLQD�WRSORWQHJD�RYRMD�FRQH�$� �������Pð
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
63(&,),ý1(�75$160,6,-6.(�723/271(�,=*8%(
7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH
7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH
1HSUR]RUQH�SRYUãLQH2]QDND RULHQWDFLMD QDNORQ SORãþLQD 8 WRSO�L]JXEH
� Pð :�.Pð :�.=XQDQMD�VWHQD 6 �� ������ ����� �����=XQDQMD�VWHQD 9 �� ����� ����� �����=XQDQMD�VWHQD - �� ������ ����� �����=XQDQMD�VWHQD = �� ����� ����� �����9KRGQD�YUDWD - �� ���� ����� ����6WUHKD�ãROD � ���� ����� ����6NXSDM ������ ������
3UR]RUQH�SRYUãLQH2]QDND RULHQWDFLMD QDNORQ SORãþLQD 8 WRSO�L]JXEH
� Pð :�.Pð :�.2.12 6 �� ����� ����� �����2.12 9 �� ����� ����� �����2.12 - �� ���� ����� �����2.12 = �� ���� ����� �����6NXSDM ����� �����
6NXSQH�WUDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH $ L �8 L ��������:�.�
7RSORWQL�PRVWRYL
9SOLY�WRSORWQLK�PRVWRY�MH�XSRãWHYDQ�QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ��V�SRYHþDQMHP�WRSORWQH�SUHKRGQRVWLFHORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�]D������:�Pð.�
7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�WRSORWQH�PRVWRYH�]QDãDMR ������:�.�
7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQML�RYRM�FRQH�/'
/' $
L �8
L� O
N N�
M �������:�.��������:�. ��������:�.
7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]LGRYH�LQ�WOD�Y�WHUHQX
7OD�Y�NOHWL2]QDND 3ORãþLQD 8L 8PD[
�Pð� �:�Pð.� �:�Pð.�WOD�QD�WHUHQX���7OD���QD�WHUHQX ����� ����� �����
7RSORWQH�L]JXEH2]QDND WRSO�L]JXEH
:�.7OD���QD�WHUHQX ������
/6 ��������:�.�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�QHRJUHYDQH�SURVWRUH
3RYUãLQH�PHG�RJUHYDQLP�LQ�QHRJUHYDQLP�GHORP2]QDND 3RYUãLQD 8L 8PD[
�Pð� �:�Pð.� �:�Pð.�7OD�QDG�NOHWMR ����� ����� ����
7RSORWQH�L]JXEH1HRJUHYDQL�SURVWRU +8:�.1HRJUHYDQD�NOHW ������1HRJUHYDQR�LQ�]DSUWR�SRGVWUHãMH �������
+8 ��������:�.�
75$160,6,-6.(�,=*8%(
+7 �/
'��/
6��+
8 ��������:�.����������:�.����������:�.� ��������:�.�
723/271(�,=*8%(�=$5$',�35(=5$ý(9$1-$
3URVWRUQLQD�RJUHYDQHJD�GHOD�9 H ����������Pñ ��XUQD�L]PHQMDYD�]UDND�Q� ������K ���
7RSORWQH�L]JXEH�]DUDGL�SUH]UDþHYDQMD�+ 9 ��������:�.�
.2(),&,(17�6.831,+�723/271,+�,=*8%
+� �+7��+
9 ��������:�.����������:�.� ��������:�.�
.2(),&,(17�75$160,6,-6.,+�723/271,+�,=*8%�32�(127,�3295â,1(�292-$
3RYUãLQD�RYRMD�RJUHYDQHJD�GHOD�$� ��������Pð
+
7 �+
7��$� ������:�Pð .
1DMYHþML�GRYROMHQL�+7�PD[
������:�Pð.
.RHILFLHQW�VSHFLILþQLK�WRSORWQLK�L]JXE�QH�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�
1275$1-,�'2%,7.,
4L ����������:�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
'2%,7.,�621ý1(*$�6(9$1-$
.RQVWUXNFLMD 3RYUãLQD 2ULH� 1DJLE )DNWRU]DVHQ�
>Pð@ >�@2.12 ����� 6 �� ����2.12 ����� 9 �� ����2.12 ���� - �� ����2.12 ���� = �� ����
7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�Y�RJUHYDOQHP�REGREMX� ������N:K�7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�L]YHQ�RJUHYDOQHJD�REGREMD� ������N:K�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
63(&,),ý1(�75$160,6,-6.(�723/271(�,=*8%(�67$9%(
7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQML�RYRM�VWDYEH�/'
/' $
L �8
L� O
N N�
M �������:�.��������:�. ��������:�.
9SOLY�WRSORWQLK�PRVWRY�VH�XSRãWHYD�QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ��V�SRYHþDQMHPWRSORWQH�SUHKRGQRVWL�FHORWQHJD�RYRMD 870 ������:�Pð .�
75$160,6,-6.(�,=*8%(�67$9%(
+7 �/
'��/
6��+
8 ��������:�.����������:�.����������:�.� ��������:�.�
723/271(�,=*8%(�67$9%(�=$5$',�35(=5$ý(9$1-$
7RSORWQH�L]JXEH�]DUDGL�SUH]UDþHYDQMD�+ 9 ��������:�.�
.2(),&,(17�6.831,+�723/271,+�,=*8%�67$9%(
+� �+7��+
9 ��������:�.����������:�.� ��������:�.�
.2(),&,(17�75$160,6,-6.,+�723/271,+�,=*8%�67$9%(�32�(127,�3295â,1(�292-$
3RYUãLQD�RYRMD�RJUHYDQHJD�GHOD�$� ��������Pð
+
7 �+
7��$� ������:�Pð.
1DMYHþML�GRYROMHQL�+7�PD[
������:�Pð.
.RHILFLHQW�VSHFLILþQLK�WRSORWQLK�L]JXE�QH�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�
1275$1-,�'2%,7.,
4L ����������:�
'2%,7.,�621ý1(*$�6(9$1-$
7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�Y�RJUHYDOQHP�REGREMX� ������N:K�7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�L]YHQ�RJUHYDOQHJD�REGREMD� ������N:K�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
3275(%1$�(1(5*,-$�=$�2*5(9$1-(�67$9%(
4+�WU 4+�YH 4+�KW 4+�VRO 4+�LQW 4+�UHY 4+�JQ + +�JQ 41+ 4HP�HQ
0HVHFN:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K
-DQXDU ������ ����� ������ ��� ����� ����� ����� ���� ���� ����� �����)HEUXDU ����� ����� ������ ��� ����� ����� ����� ���� ���� ����� �����0DUHF ����� ����� ������ ��� ����� ����� ����� ���� ���� ����� �����$SULO ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ���� ���� ����� �����0DM ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ���� ���� ��� ���-XQLM � � � � � � � ���� ���� � �-XOLM � � � � � � � ���� ���� � �$YJXVW � � � � � � � ���� ���� � �6HSWHPEHU ����� ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� ���� �� ��2NWREHU ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ���� ���� ����� �����1RYHPEHU ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ���� ���� ����� �����'HFHPEHU ������ ����� ������ ��� ����� ����� ����� ���� ���� ����� �����6NXSDM ������ ������ ������ ����� ������ ������ ������ ���� ���� ������ ������
=D�L]UDþXQ�MH�SULY]HW�KROLVWLþHQ�SULVWRS�XSRãWHYDQMD�YUDþOMLYLK�WRSORWQLK�L]JXE�VLVWHPRY�/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH�VWDYEH 41+ ��������N:K�D�/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWR SURVWRUQLQH�RJUHYDQHJD�GHOD41+�9H ������N:K�P ñD�1DMYHþMD�GRYROMHQD�OHWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWRSURVWRUQLQH�RJUHYDQHJD�GHOD 41+�9H��PD[ ������N:K�P ñD�
/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH�QH�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�
3275(%1$�(1(5*,-$�=$�+/$-(1-(�67$9%(
4&�WU 4&�YH 4&�KW 4&�LQW 4&�VRO 4&�JQ & &�JQ 41&0HVHF
N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K-DQXDU � � � � � � ���� ���� �)HEUXDU � � � � � � ���� ���� �0DUHF � � � � � � ���� ���� �$SULO � � � � � � ���� ���� �0DM ��� �� ��� ��� �� ��� ���� ���� �-XQLM ����� ����� ����� ����� ����� ����� ���� ���� ���-XOLM ����� ��� ����� ����� ����� ����� ���� ���� ���$YJXVW ����� ��� ����� ����� ����� ����� ���� ���� ���6HSWHPEHU ����� ��� ����� ����� ��� ����� ���� ���� ��2NWREHU � � � � � � ���� ���� �1RYHPEHU � � � � � � ���� ���� �'HFHPEHU � � � � � � ���� ���� �6NXSDM ������ ����� ������ ������ ����� ������ ���� ���� �����
/HWQD�SRWUHEQD�HQHUJLMD�]D�KODMHQMH 41& �������N:K�D�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
2*5(9$/1,�32'6,67(0
3RGVLVWHP�RJUHYDOD� 2JUHYDOQL�VLVWHP��9UVWD�RJUHYDOD� SURVWRVWRMHþD�RJUHYDOD&RQD� 9VH�FRQH6WDQGDUGQD�WHPSHUDWXUD�RJUHYQHJD�PHGLMD� UDGLDWRUML��NRQYHNWRUML��������5HJXODFLMD�WHPSHUDWXUH�SURVWRUD� QHUHJXOLUDQD��VDPR�FHQWUDOQD�UHJXODFLMD�YVWRSQH�YRGH1DþLQ�YJUDGQMH�RJUHYDO� RJUHYDOD�RE�]XQDQML�VWHQL��QRUPDOQD�]XQDQMD�RNQD5HJXODFLMD�WHPSHUDWXUH�SURVWRUD� QHUHJXOLUDQD��VDPR�FHQWUDOQD�UHJXODFLMD�YVWRSQH�YRGH1D]LYQD�PRþ�þUSDONH� PRþ�þUSDONH�QL�SR]QDQDâWHYLOR�þUSDON� �1D]LYQD�PRþ�UHJXODWRUMD� ������:1D]LYQD�PRþ�YHQWLODWRUMD� �����:âWHYLOR�YHQWLODWRUMHY� �
'RGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� :K�HP ��������N:K9UQMHQD�GRGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� 4UKK�HP ��������N:K'RGDWQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�HP�O ����������N:K9�RJUHYDOD�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�HP�LQ �����������N:K
5$=69(7/-$9$
1DþLQ�L]UDþXQD� SRGUREHQ�L]UDþXQ�OHWQH�GRYHGHQH�HQHUJLMH�]D�UD]VYHWOMDYR�
2SLV 0Rþ��:� 8U�OHWR��K� âWHYL OR(OHNWULþQL�SRWURãQLNL�Y�VWDYEL �������� ����� �
3RWUHEQD�HQHUJLMD�]D�UD]VYHWOMDYR� 4I�O ���������N:K
5$=92'�2*5(9$/1(*$�6,67(0$
5D]YRGQL�VLVWHP� 5D]YRGQL�VLVWHP��2JUHYDOQL�VLVWHP� 2JUHYDOQL�VLVWHP��1DþLQ�GHORYDQMD� GHORYDQMH�V�SUHNLQLWYDPL9UVWD�UD]YRGQHJD�VLVWHPD� GYRFHYQL�VLVWHP7ODþQL�SDGHF� ����+LGUDYOLþQD�XUDYQRWHåHQVW� KLGUDYOLþQR�QHXUDYQRWHåHQ�VLVWHP'RGDWHN�SUL�SORVNRYQHP�RJUHYDQMX� �����N3D5HJXODFLMD�þUSDONH� QL�UHJXODFLMH0Rþ�þUSDONH� �����:1DPHVWLWHY�GYLåQHJD�LQ�SULNOMXþQHJD�YRGD� QDPHVWLWHY�SUHWHåQR�Y�QRWUDQMLK�VWHQDK,]RODFLMD�UD]YRGQLK�FHYL� FHYL�QLVR�L]ROLUDQH1DPHVWLWHY�KRUL]RQWDOQHJD�UD]YRGD� KRUL]RQDWDOQL�UD]YRG�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX,]RODFLMD�]XQDQMHJD�]LGX� ]XQDQML�]LG�MH�QHL]ROLUDQ&RQH��SR�NDWHULK�SRWHND�UD]YRG� &HORWQD�VWDYED'ROåLQH�FHYL��GROåLQVND�WRSORWQD�SUHKRGQRVW�
&RQD�/Y���FHYL�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX ������P ������:�P.&RQD�/Y���FHYL�Y�QHRJUHYDQHP�SURVWRUX �����P ������:�P.&RQD�/V���FHYL�Y�QRWUDQML�VWHQL ������P ������P&RQD�/V���FHYL�Y�]XQDQMHP�]LGX �����P ��������������:�P.&RQD�/VO �������P ������Z�P.
3RWUHEQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD�]D�UD]YRGQL�SRGVLVWHP� :K�G�H ��������N:K9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�G�UKK ����������N:K1HYUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�G�XKK ������N:K7RSORWQH�L]JXEH�UD]YRGQHJD�VLVWHPD� 4K�G ����������N:K9�UD]YRGQL�VLVWHP�YUQMHQD�WRSORWD� 4G�UKK �������N:K9�RNROLFR�NRULVWQR�YUQMHQD�WRSORWD� 4UKK�G ����������N:K9�UD]YRGQL�VLVWHP�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�LQ�G �����������N:K
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
.85,/1(�1$35$9(
1DþLQ�SULNOXþLWYH�JHQHUDWRUMHY� Y]SRUHGQD
.XULOQD�QDSUDYD� .XULOQD�QDSUDYD��(QHUJHQW� HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH3ULSUDYD�WRSOH�YRGH� NXULOQD�QDSUDYD�QLPD�IXQNFLMH�SULSUDYH�WRSOH�YRGH637(�QDSUDYD� NXULOQD�QDSUDYD�QL�637(�VLVWHP5HJXODFLMD�NXULOQH�QDSUDYH� Y�RGYLVQRVWL�RG�]XQDQMH�WHPSHUDWXUH1DPHVWLWHY�NXULOQH�QDSUDYH� Y�NRWORYQLFL5HJXODFLMD�NRWOD� NRQVWDQWQD�WHPSHUDWXUD9UVWD�NRWOD� VWDQGDUGQL�NRWHO
1D]LYQD�PRþ�NRWOD� ������N:1D]LYQD�PRþ�NRWOD�SUL�����REUHPHQLWYL� ������N:,]NRULVWHN�NRWOD�SUL������REUHPHQLWYL�LQ�WHVWQLK�SRJRMLK� ����,]NRULVWHN�NRWOD�SUL�����REUHPHQLWYL�LQ�WHVWQLK�SRJRMLK� ����7RSORWQH�L]JXEH�Y�þDVX�REUDWRYDOQH�SULSUDYOMHQRVWL� �����N:K7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�SUL�SRJRMLK�SUHL]NXãDQMD� �����N:K1D]LYQL�YROXPHQ�DNXPXODWRUMD� �����O5D]YRGQL�VLVWHPL��Y�NDWHUH�MH�YQHVHQD�WRSORWD� 5D]YRGQL�VLVWHP��
6NXSQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�J�O �����������N:K3RPRåQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� :K�J�DX[ ������N:K9UQMHQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� 4K�J�UKK�DX[ ������N:K7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�RYRM�JHQHUDWRUMD�WRSORWH� 4K�J�UKK�HQY ����������N:K6NXSQH�YUQMHQH�L]JXEH� 4UKK�J ����������N:K9�NRWHO�]�JRULYRP�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�LQ�J �����������N:K7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�WRSORWH� 4K�V�O �������N:K9UQMHQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�WRSORWH� 4K�V�UKK ������N:K3RWUHEQD�GRGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD�]DSROQMHQMH�DNXPXODWRUMD� 4K�V�DX[ ��������N:K
35,35$9$�723/(�92'(
2SLV� 3ULSUDYD�WRSOH�YRGH(QHUJHQW� HOHNWULþQD�HQHUJLMD&LUNXODFLMD� VLVWHP�]D�WRSOR�YRGR�EUH]�FLUNXODFLMHâWHYLOR�GQL�]DJRWDYOMDQMD�WRSOH�YRGH�Y�WHGQX� ����9UVWD�VWDYEH� ãROD�EUH]�WXãHY3RYUãLQD�XþLOQLF� �������Pð1DPHVWLWHY�SULNOMXþQHJD�YRGD� VWDQGDUGQL,]RODFLMD�UD]YRGD� UD]YRG�QL�L]ROLUDQ,]RODFLMD�]XQDQMHJD�]LGX� ]XQDQML�]LG�MH�L]ROLUDQ�]XQDM
1DPHVWLWHY�KUDQLOQLND� JUHOQLN�LQ�KUDQLOQLN�QLVWD�Y�LVWHP�SURVWRUX7LS�KUDQLOQLND� SRVUHGQR�RJUHYDQL'QHYQH�WRSORWQH�L]JXEH�KUDQLOQLND�Y�VWDQMX�REUDW��SULSU�� �����N:K3RWUHEQD�WRSORWD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH� 4Z ����������N:K3RWUHEQD�WRSORWD�JUHOQLND�]D�WRSOR�YRGR� 4Z�RXW�J ����������N:K9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�]D�WRSOR�YRGR� 4UZZ ������N:K6NXSQH�WRSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�]D�WRSOR�YRGR� 4WZ ��������N:K6NXSQH�YUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4Z�UHJ ��������N:K
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
3275(%1$�723/27$
7RSORWQL�GRELWNL�SUL�RJUHYDQMX 4+�JQ �����������N:K
7UDQVPLVLMVNH�L]JXEH�SUL�RJUHYDQMX 4+�KW �����������N:K
3RWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH 4+�QG �����������N:K
7RSORWQL�GRELWNL�SUL�KODMHQMX 4&�JQ �����������N:K
7UDQVPLVLMVNH�L]JXEH�SUL�KODMHQMX 4&�KW �����������N:K
3RWUHEQD�WRSORWD�]D�KODMHQMH 4&�QG ����������N:K
3RWUHEQD�WRSORWD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH 4:�QG ����������N:K
3RWUHEQD�WRSORWD�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 41+�$
X �������N:K�PðD
3RWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH�QD�HQRWR�RJUHYDQMH�SURVWRUQLQH 41+�9
H �������N:K�PñD
3RWUHEHQ�KODG�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 41&�$
X ������N:K�PðD
3RWUHEHQ�KODG�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH 41&�9
H ������N:K�PñD
'29('(1$�(1(5*,-$
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH 4I�K�VNXSQL
�����������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�KODMHQMH 4I�F�VNXSQL
������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�SUH]UDþHYDQMH 4I�9 ������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�RYODåHYDQMH 4I�VW ������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH 4I�Z ����������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�UD]VYHWOMDYR 4I�O ����������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�IRWRQDSHWRVWQHJD�VLVWHPD 4I�39 ������N:K
'RYHGHQD�SRPRåQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�VLVWHPRY 4I�DX[ ��������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�VWDYEH 4I �����������N:K
35,0$51$�(1(5*,-$
HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH ����������N:K
HOHNWULþQD�HQHUJLMD ����������N:K
/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH 4S �����������N:K
/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 4S�$
X ��������N:K�PðD
/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH 4S�9
H �������N:K�PñD
(0,6,-$�&2�
HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH ����������NJ
HOHNWULþQD�HQHUJLMD ����������NJ
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
/HWQD�HPLVLMD�&2�
����������NJ
/HWQD�HPLVLMD�&2�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR ������NJ�PðD
/HWQD�HPLVLMD�&2�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH ������NJ�PñD
=$*27$9/-$1-(�2%129/-,9,+�9,529�(1(5*,-(
'$
3275(%1$�(1(5*,-$�=$�67$9%2
&� &� &� &� &�
2JUHYDQMH +ODMHQMH 7RSOD�YRGD
2EþXWHQD /DWHQWQD 2EþXWHQD /DWHQWQD
WRSORWD WRSORWD��QDYOD� WRSORWD WRSORWD��UD]YOD�
/� 7RSORWQL�GRELWNL�LQ ������ ������
LQ�YUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH
/� 3UHKRG�WRSORWH ������ ������
/� 7RSORWQH�SRWUHEH ������ � ����� � �����
6,67(06.(�723/271(�,=*8%(�,1�3202ä1$�(1(5*,-$
&� &� &� &� &�
2JUHYDQMH +ODMHQMH 7RSOD�YRGD 3UH]UDþHYDQMH 5D]VYHWOMDYD
/� (OHNWULþQD�HQHUJLMD ��� � � � �����
/� 7RSORWQH�L]JXEH ������ � ���
/� 9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH ����� � � � �
/� 9�UD]YRGQL�VLVWHP ������ � �����
RGGDQD�WRSORWD
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
352,=9('(1$�(1(5*,-$
&�
9UVWD�JHQHUDWRUMD .XULOQD�QDSUDYD��
6LVWHP�RVNUEH RJUHYDQMH
/� 7RSORWQD�RGGDMD ������
/� 3RPRåQD�HQHUJLMD �
/�� 7RSORWQH�L]JXEH ������
/�� 9UQMHQD�WRSORWD �����
/�� 9QHVHQD�HQHUJLMD ������
/�� 3UR]YHGHQD�HOHNWULND �
/�� (QHUJHQW HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH
325$%$�35,0$51(�(1(5*,-(
&� &� &�
'RYHGHQD�HQHUJLMD
HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH HOHNWULþQD�HQHUJLMD 6NXSDM
/� 'RYHGHQD�HQHUJLMD ������ �����
/� )DNWRU�SUHWYRUEH ��� ���
/� 2EWHåHQD�YUHGQRVW ������ ������ ������
2GGDQD�HQHUJLMD
HOHNWULþQD�HQHUJLMD WRSORWQD�HQHUJLMD
/� 2GGDQD�HQHUJLMD �
/� )DNWRU�SUHWYRUEH ���
/� 2EWHåHQD�YUHGQRVW � �
/� ,]QRV ������
(0,6,-$�&2�
&� &� &�
'RYHGHQD�HQHUJLMD
HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH HOHNWULþQD�HQHUJLMD 6NXSDM
/� 'RYHGHQD�HQHUJLMD ������ ������
/� )DNWRU�SUHWYRUEH ���� ����
/� (PLVLMD�&2�
������ ������ ������
2GGDQD�HQHUJLMD
HOHNWULþQD�HQHUJLMD WRSORWQD�HQHUJLMD
/� 2GGDQD�HQHUJLMD �
/� )DNWRU�SUHWYRUEH ����
/� (PLVLMD�&2�
� �
/� ,]QRV ������
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
6.831$�5$%$�(1(5*,-(�,1�(0,6,-$�&2�=$�,=5$ý81�(1(5*,-6.(*$�5$=5('$
7RSORWQH�SRWUHEH�VWDYEH 8þLQNRYLWRVW�VLVWHPRY 'RYHGHQD�HQHUJLMD (QHUJLMVNL�UD]UHG�EUH]�VLVWHPRY� �WRSORWQH�YUQMHQH�L]JXEH� �YVHERYDQD�Y�HQHUJHQWLK� �REWHåHQD�NROLþLQD�4+�QG ������� 4+:�OV�QG ������� (HONR ������� (3�GHO�L �������4+�KXP�QG �� 4&�OV�QG �� (HOHN ������ P&2��H[S�L �������4:�QG ������ (O��HQHUJLMD ������4&�QG ������ :+: ����4&�GKXP�QG �� :& ��
(/ ������(9 ��
2GGDQD�HQHUJLMD�QHREWHåHQL�HQHUJHQWL�47�H[S �� (3�H[S�L ��(HO�H[S �� P&2��H[S�L ��
(3 �������P&2� �������
3URL]YHGHQD�REQRYOMLYDHQHUJLMD4+�JHQ�RXW ��(HO�JHQ�RXW ��
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.
111/140
9 PRILOGA 4: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE ZA SANIRANI OBJEKT
(/$%25$7�*5$'%(1(�),=,.(�=$�32'52ý-(8ý,1.29,7(�5$%(�(1(5*,-(�9�67$9%$+
L]GHODQ�]D�VWDYER
2â�6WLþQD���3â�$0%586���3232/1$�6$1$&,-$
âWHYLOND�SURMHNWD��60���������
,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�Y�VNODGX�V�3UDYLOQLNRP�R�XþLQNRYLWL�UDEL�HQHUJLMH�Y�VWDYEDK�LQ�V7HKQLþQR�VPHUQLFR�]D�JUDGLWHY�76*������������8þLQNRYLWD�UDED�HQHUJLMH�
6WDYED�QL�VNODGQD�]�]DKWHYDPL�3UDYLOQLND�R�XþLQNRYLWL�UDEL�HQHUJLMH�Y�VWDYEDK�
3URMHNWLYQR�SRGMHWMH� 6LP7HF��'U��6LPRQ�0XKLþ�V�S�
2GJRYRUQL�YRGMD�SURMHNWD� 'U��6LPRQ�0XKLþ
(ODERUDW�L]GHODO� 'U��6LPRQ�0XKLþ
6WLþQD������������
7(+1,ý1,�23,6
/RNDFLMD��YUVWD�LQ�QDPHQ�VWDYEH
1DVHOMH��XOLFD��NUDM� $0%586��$PEUXV����
�����=DJUDGHF
.DWDVWUVND�REþLQD� $0%586
3DUFHOQD�ãWHYLOND� �����
.RRUGLQDWH�ORNDFLMH�VWDYEH� ;��1�� �������������<��(�� �������
9UVWD�VWDYEH� ������6WDYEH�]D�L]REUDåHYDQMH�LQ�]QDQVWYHQRUD]LVNR
1DPHPEQRVW�VWDYEH� MDYQD�VWDYED
(WDåQRVW�VWDYEH� GYH�HWDåL
,QYHVWLWRU� 2EþLQD�,YDQþQD�*RULFD
6RNROVND��
�����,YDQþQD�*RULFD
*HRPHWULMVNH�NDUDNWHULVWLNH�VWDYEH
3RYUãLQD�WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�$� �������Pð
.RQGLFLRQLUDQD�SURVWRUQLQD�VWDYEH�9H� ���������Pñ
1HWR�RJUHYDQD�SURVWRUQLQD�VWDYEH�9� ���������Pñ
2EOLNRYQL�IDNWRU�I�� �����P
��
5D]PHUMH�PHG�SRYUãLQR�RNHQ�LQ�SRYUãLQR
WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�]� ����
8SRUDEQD�SRYUãLQD�VWDYEH�$N� �������Pð
9UVWD�]LGX� 7HåND�JUDGQMD���! ������NJ�P���
1DþLQ�XSRãWHYDQMD�YSOLYD�WRSORWQLK�PRVWRY� QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ
0HWRGD�L]UDþXQD�WRSORWQH�NDSDFLWHWH�VWDYEH� QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ
3URMHNW�MH�L]GHODQ�]D�UHNRQVWUXNFLMR�VWDYEH�R]LURPD�QMHQHJD�SRVDPH]QHJD�GHOD��NMHU�VH�SRVHJD�Y�PDQM�NRW
���RGVWRWNRY�WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�R]LURPD�QMHQHJD�SRVDPH]QHJD�GHOD
R]LURPD�]D�LQYHVWLFLMVND�LQ�GUXJD�Y]GUåHYDOQD�GHOD�
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
.OLPDWVNL�SRGDWNL
=DþHWHN�NXULOQH .RQHF�NXULOQH 7HPSHU�SULPDQMNOMDM 3URM��WHPSHUDWXUD (QHUJLMD�VRQþQHJDVH]RQH��GDQ� VH]RQH��GDQ� �.�GQL� ��&� REVHYDQMD��N:K�Pð�
��� ��� ���� ��� ����
3RYSUHþQH�PHVHþQH�WHPSHUDWXUH�LQ�YODåQRVWL�]UDND�
, ,, ,,, ,9 9 9, 9,, 9,,, ,; ; ;, ;,, /HWR7 ���� ��� ��� ��� ���� ���� ���� ���� ���� ��� ��� ��� ���S ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ����
3RYSUHþQD�PHVHþQD�WHPSHUDWXUD�]XQDQMHJD�]UDND�QDMKODGQHMãHJD�PHVHFD�7 ]�P�PLQ� ������&3RYSUHþQD�PHVHþQD�WHPSHUDWXUD�]XQDQMHJD�]UDND�QDMWRSOHMãHJD�PHVHFD�7 ]�P�PD[� ������&
*OREDOQR�VRQþQR�VHYDQMH��:K�Pð�RULHQWDFLMD RULHQWDFLMD
QDNPHV 6 69 9 -9 - -= = 6= PHV 6 69 9 -9 - -= = 6=� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� , ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ,, ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ���� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ,,, ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ,9 ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������ ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� 9 ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� 9, ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������ ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� 9,, ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� 9,,, ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������ ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ,; ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ; ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ������� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ���� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ��� ��� ����� ����� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ��� ��� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ����� ;, ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ;,, ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ����� ��� ��� ��� ����� ����� ����� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ����� ��� ��� ���
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
6H]QDP�NRQVWUXNFLM
=XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP ��8PD[ �������:�Pð .���=XQDQMD�VWHQD��8� �������:�Pð.��7L �����&���6WHQD�Y�NOHWL��8� �������:�Pð.��7L �����&
7OD�QD�WHUHQX��QH�YHOMD�]D�LQGXVWULMVNH�]JUDGEH� ��8PD[ �������:�Pð .���7OD�QD�WHUHQX��8� �������:�Pð.��7L �����&
7OD�QDG�QHRJUHYDQR�NOHWMR��QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�DOL�JDUDåR ��8PD[ �������:�Pð .���7OD�QDG�NOHWMR��8� �������:�Pð.��7L �����&
6WURS�SURWL�QHRJUHYDQHPX�SURVWRUX ��8PD[ �������:�Pð .���6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX��8� �������:�Pð.��7L �����&
6WURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH���UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH� ��8PD[ �������:�Pð .���6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX��8� �������:�Pð.��7L �����&���6WUHKD��8� �������:�Pð.��7L �����&
9HUWLNDOQD�RNQD�DOL�EDONRQVND�YUDWD�LQ�JUHWL�]LPVNL�YUWRYL�]�RNYLUML�L]�NRYLQ ��8PD[ �������:�Pð .���2.12��8� �������:�Pð.��7L �����&���2.12�39&�2.9,5��3(7.20251,��8 �����=$67(./,7(9�8 ������8� �������:�Pð.��7L �����&
9KRGQD�YUDWD ��8PD[ �������:�Pð .���9KRGQD�YUDWD��8� �������:�Pð.��7L ����&
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��=XQDQMD�VWHQD 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��]XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�
� � � � �
� $31(1$�0$/7$������ 32/1$�23(.$������ $31(1$�0$/7$������ (36� 3,*0(171$�)$6$'1$�0$/7$
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� $31(1$�0$/7$����� ����� ����� ����� ����� �� ������ 32/1$�23(.$����� ������ ����� ��� ����� � ������ $31(1$�0$/7$����� ����� ����� ����� ����� �� ������ (36 ������ �� ����� ����� �� ������ 3,*0(171$�)$6$'1$�0$/7$ ����� ����� ����� ����� �� �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�MH�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL ������ !�5 5VL�PD[ �����������������NRQVWUXNFLMD�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
9�NRQVWUXNFLML�QH�SULGH�GR�NRQGHQ]DFLMH�YRGQH�SDUH�
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WHQD�Y�NOHWL 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��]XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�
� � �
� $31(1$�0$/7$������ 32/1$�23(.$������ 856$�;36�1�,,,�,
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� $31(1$�0$/7$����� ����� ����� ����� ����� �� ������ 32/1$�23(.$����� ������ ����� ��� ����� � ������ 856$�;36�1�,,,�, ������ �� ����� ����� ��� �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�MH�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL ������ !�5 5VL�PD[ �����������������NRQVWUXNFLMD�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
9�NRQVWUXNFLML�QH�SULGH�GR�NRQGHQ]DFLMH�YRGQH�SDUH�
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��7OD�QD�WHUHQX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��WOD�QD�WHUHQX��QH�YHOMD�]D�LQGXVWULMVNH�]JUDGEH��
�
�
�
�
� 3$5.(7� &(0(171,�(675,+������ 856$�;36�1�,,,�,� 3(6(.��68+
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 3$5.(7 ����� ��� ����� ����� �� ������ &(0(171,�(675,+����� ������ ����� ����� ����� �� ������ 856$�;36�1�,,,�, ����� �� ����� ����� ��� ������ 3(6(.��68+ ������ ����� ��� ����� � �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�MH�XVWUH]QD
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��7OD�QDG�NOHWMR 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��WOD�QDG�QHRJUHYDQR�NOHWMR��QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�DOL�JDUDåR�
��
�
�
�
� 3$5.(7� &(0(171,�(675,+������ 856$�;36�1�,,,�,� 3(6(.��68+� 32/1$�23(.$�����
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 3$5.(7 ����� ��� ����� ����� �� ������ &(0(171,�(675,+����� ������ ����� ����� ����� �� ������ 856$�;36�1�,,,�, ����� �� ����� ����� ��� ������ 3(6(.��68+ ������ ����� ��� ����� � ������ 32/1$�23(.$����� ������ ����� ��� ����� � �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�MH�XVWUH]QD
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�SURWL�QHRJUHYDQHPX�SURVWRUX�
�
�
�
�
�=
1
� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,.,� /(6���605(.$��%25� 3(6(.��68+� &(0(171,�(675,+������ 856$�')���
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,., ����� ����� ��� ����� � ������ /(6���605(.$��%25 ������ ��� ����� ����� �� ������ 3(6(.��68+ ������ ����� ��� ����� � ������ &(0(171,�(675,+����� ������ ����� ����� ����� �� ������ 856$�')��� ������ �� ����� ����� � �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�MH�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL ������ !�5 5VL�PD[ �����������������NRQVWUXNFLMD�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
9�NRQVWUXNFLML�QH�SULGH�GR�NRQGHQ]DFLMH�YRGQH�SDUH�
�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH���UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��
�
�
�
�
�=
1
� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,.,� /(6���605(.$��%25� 3(6(.��68+� &(0(171,�(675,+������ 856$�')���
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,., ����� ����� ��� ����� � ������ /(6���605(.$��%25 ������ ��� ����� ����� �� ������ 3(6(.��68+ ������ ����� ��� ����� � ������ &(0(171,�(675,+����� ������ ����� ����� ����� �� ������ 856$�')��� ������ �� ����� ����� � �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�MH�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL ������ !�5 5VL�PD[ �����������������NRQVWUXNFLMD�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
9�NRQVWUXNFLML�QH�SULGH�GR�NRQGHQ]DFLMH�YRGQH�SDUH�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WUHKD 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD������&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH���UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��
�
=
1
� 675(â1,.,
VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:
� 675(â1,., ����� ����� ��� ����� �� �����
,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL
57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X ������������������������������� ������Pð.�:8F �8�� 8� ��������������� ������:�Pð. 8PD[ ������:�Pð.�������WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL
.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER
0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL
�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU ���� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����)HEUXDU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����0DUHF ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����$SULO ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����0DM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XQLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����-XOLM ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����$YJXVW ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����6HSWHPEHU ���� ����� ����� ��� ����� ����� ���� �� �����2NWREHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����1RYHPEHU ��� ����� ��� ��� ����� ����� ���� �� �����'HFHPEHU ��� ����� ��� ����� ����� ����� ���� �� �����
I5VL �������� �5 5VL�PD[� �����������������NRQVWUXNFLMD�QH�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH
0HVHF��-DQXDU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
���� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��)HEUXDU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��0DUHF
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��$SULO
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� �����
5VH ��� ����� ������
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��2NWREHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� �����
5VH ���� ����� ������
� ���� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
0HVHF��1RYHPEHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ����� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
0HVHF��'HFHPEHU
SVDW�
Q� S V
G
�& 3D 3D P
��� ���
5VH ��� ��� ������
� ��� ��� ����� ����
5VL
���� �����
VG
SH
SL
SH
,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�LQ�DNXPXODFLMH�YRGQH�SDUH
5DYQLQD��
0HVHF JF
0D
JF
0D
NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð
-DQXDU ����� ����� ����� �����
)HEUXDU ����� ����� ����� �����
0DUHF ����� ����� ����� �����
$SULO ����� ����� ����� �����
0DM ����� ����� ����� �����
-XQLM ����� ����� ����� �����
-XOLM ����� ����� ����� �����
$YJXVW ����� ����� ����� �����
6HSWHPEHU ����� ����� ����� �����
2NWREHU ����� ����� ����� �����
1RYHPEHU ����� ����� ����� �����
'HFHPEHU ����� ����� ����� �����
6NXSQD�NROLþLQD�NRQGHQ]DWD�MH�PDQMãD�R�����NJ�Pð�1RWUDQMD�NRQGHQ]DFLMD�Y�NRQVWUXNFLML�MH�Y�GRYROMHQLK�PHMDK�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
352=251(�.216758.&,-(
.RQVWUXNFLMD )IU 8 8PD[ 8VWUH]D:�Pð. :�Pð.
2.12 ���� ���� ���� 1(2.12�39&�2.9,5��3(7.20251,��8 �����=$67(./,7(9�8 ���� ���� ���� ���� '$
1(352=251$�=81$1-$�95$7$
1D]LY 8 8PD[ 8VWUH]D
9KRGQD�YUDWD ����� ����� '$
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
32'$7.,�2�&21,���&HORWQD�VWDYED
.RQGLFLRQLUDQD�SURVWRUQLQD�FRQH�9H� ���������Pñ
1HWR�RJUHYDQD�SURVWRUQLQD�FRQH�9� ���������Pñ
8SRUDEQD�SRYUãLQD�FRQH�$N
� �������Pð
'ROåLQD�FRQH� ������P
âLULQD�FRQH� ������P
9LãLQD�HWDåH� �����P
âWHYLOR�HWDå� ����
2JUHYDQMH� FRQD�MH�RJUHYDQD
1DþLQ�GHORYDQMD� SUHNLQMHQR�GHORYDQMH
1RWUDQMD�SURMHNWQD�WHPSHUDWXUD�RJUHYDQMD� �������&
1RWUDQMD�SURMHNWQD�WHPSHUDWXUD�KODMHQMD� �������&
'QHYQR�ãWHYLOR�XU�]�QRUPDOQLP�RJUHYDQMHP� ������K
'QHYQR�ãWHYLOR�XU�]�QRUPDOQLP�KODMHQMHP� �����K
1DþLQ�]QLåDQMD�WHPSHUDWXUH�RE�NRQFX�WHGQD� ]QLåDQMH�WHPSHUDWXUH�RJUHYDQMD
0HMQD�WHPSHUDWXUD�]QLåDQMD� �������&
8UQD�L]PHQMDYD�]UDND� �����K��
3RYUãLQD�WRSORWQHJD�RYRMD�FRQH�$� �������Pð
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
63(&,),ý1(�75$160,6,-6.(�723/271(�,=*8%(
7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH
7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH
1HSUR]RUQH�SRYUãLQH2]QDND RULHQWDFLMD QDNORQ SORãþLQD 8 WRSO�L]JXEH
� Pð :�.Pð :�.=XQDQMD�VWHQD 6 �� ������ ����� �����=XQDQMD�VWHQD 9 �� ����� ����� �����=XQDQMD�VWHQD - �� ������ ����� �����=XQDQMD�VWHQD = �� ����� ����� �����9KRGQD�YUDWD - �� ���� ����� ����6WUHKD�ãROD � ���� ����� ����6NXSDM ������ �����
3UR]RUQH�SRYUãLQH2]QDND RULHQWDFLMD QDNORQ SORãþLQD 8 WRSO�L]JXEH
� Pð :�.Pð :�.2.12 6 �� ����� ����� �����2.12 9 �� ����� ����� �����2.12 - �� ���� ����� ����2.12 = �� ���� ����� ����6NXSDM ����� �����
6NXSQH�WUDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH $ L �8 L ��������:�.�
7RSORWQL�PRVWRYL
9SOLY�WRSORWQLK�PRVWRY�MH�XSRãWHYDQ�QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ��V�SRYHþDQMHP�WRSORWQH�SUHKRGQRVWLFHORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�]D������:�Pð.�
7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�WRSORWQH�PRVWRYH�]QDãDMR ������:�.�
7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQML�RYRM�FRQH�/'
/' $
L �8
L� O
N N�
M �������:�.��������:�. ��������:�.
7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]LGRYH�LQ�WOD�Y�WHUHQX
7OD�Y�NOHWL2]QDND 3ORãþLQD 8L 8PD[
�Pð� �:�Pð.� �:�Pð.�WOD�QD�WHUHQX���7OD���QD�WHUHQX ����� ����� �����
7RSORWQH�L]JXEH2]QDND WRSO�L]JXEH
:�.7OD���QD�WHUHQX �����
/6 �������:�.�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�QHRJUHYDQH�SURVWRUH
3RYUãLQH�PHG�RJUHYDQLP�LQ�QHRJUHYDQLP�GHORP2]QDND 3RYUãLQD 8L 8PD[
�Pð� �:�Pð.� �:�Pð.�7OD�QDG�NOHWMR ����� ����� ����
7RSORWQH�L]JXEH1HRJUHYDQL�SURVWRU +8:�.1HRJUHYDQD�NOHW ������1HRJUHYDQR�LQ�]DSUWR�SRGVWUHãMH ������
+8 �������:�.�
75$160,6,-6.(�,=*8%(
+7 �/
'��/
6��+
8 ��������:�.���������:�.���������:�.� ��������:�.�
723/271(�,=*8%(�=$5$',�35(=5$ý(9$1-$
3URVWRUQLQD�RJUHYDQHJD�GHOD�9 H ����������Pñ ��XUQD�L]PHQMDYD�]UDND�Q� ������K ���
7RSORWQH�L]JXEH�]DUDGL�SUH]UDþHYDQMD�+ 9 ��������:�.�
.2(),&,(17�6.831,+�723/271,+�,=*8%
+� �+7��+
9 ��������:�.����������:�.� ��������:�.�
.2(),&,(17�75$160,6,-6.,+�723/271,+�,=*8%�32�(127,�3295â,1(�292-$
3RYUãLQD�RYRMD�RJUHYDQHJD�GHOD�$� ��������Pð
+
7 �+
7��$� ������:�Pð .
1DMYHþML�GRYROMHQL�+7�PD[
������:�Pð.
.RHILFLHQW�VSHFLILþQLK�WRSORWQLK�L]JXE�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�
1275$1-,�'2%,7.,
4L ����������:�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
'2%,7.,�621ý1(*$�6(9$1-$
.RQVWUXNFLMD 3RYUãLQD 2ULH� 1DJLE )DNWRU]DVHQ�
>Pð@ >�@2.12 ����� 6 �� ����2.12 ����� 9 �� ����2.12 ���� - �� ����2.12 ���� = �� ����
7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�Y�RJUHYDOQHP�REGREMX� ������N:K�7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�L]YHQ�RJUHYDOQHJD�REGREMD� ������N:K�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
63(&,),ý1(�75$160,6,-6.(�723/271(�,=*8%(�67$9%(
7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQML�RYRM�VWDYEH�/'
/' $
L �8
L� O
N N�
M �������:�.��������:�. ��������:�.
9SOLY�WRSORWQLK�PRVWRY�VH�XSRãWHYD�QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ��V�SRYHþDQMHPWRSORWQH�SUHKRGQRVWL�FHORWQHJD�RYRMD 870 ������:�Pð .�
75$160,6,-6.(�,=*8%(�67$9%(
+7 �/
'��/
6��+
8 ��������:�.���������:�.���������:�.� ��������:�.�
723/271(�,=*8%(�67$9%(�=$5$',�35(=5$ý(9$1-$
7RSORWQH�L]JXEH�]DUDGL�SUH]UDþHYDQMD�+ 9 ��������:�.�
.2(),&,(17�6.831,+�723/271,+�,=*8%�67$9%(
+� �+7��+
9 ��������:�.����������:�.� ��������:�.�
.2(),&,(17�75$160,6,-6.,+�723/271,+�,=*8%�67$9%(�32�(127,�3295â,1(�292-$
3RYUãLQD�RYRMD�RJUHYDQHJD�GHOD�$� ��������Pð
+
7 �+
7��$� ������:�Pð.
1DMYHþML�GRYROMHQL�+7�PD[
������:�Pð.
.RHILFLHQW�VSHFLILþQLK�WRSORWQLK�L]JXE�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�
1275$1-,�'2%,7.,
4L ����������:�
'2%,7.,�621ý1(*$�6(9$1-$
7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�Y�RJUHYDOQHP�REGREMX� ������N:K�7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�L]YHQ�RJUHYDOQHJD�REGREMD� ������N:K�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
3275(%1$�(1(5*,-$�=$�2*5(9$1-(�67$9%(
4+�WU 4+�YH 4+�KW 4+�VRO 4+�LQW 4+�UHY 4+�JQ + +�JQ 41+ 4HP�HQ
0HVHFN:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K
-DQXDU ����� ����� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� ����� �����)HEUXDU ����� ����� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� ����� �����0DUHF ����� ����� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� ��� ���$SULO ����� ����� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� �� ��0DM ����� ��� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� � �-XQLM � � � � � �� �� ���� ���� � �-XOLM � � � � � �� �� ���� ���� � �$YJXVW � � � � � �� �� ���� ���� � �6HSWHPEHU ��� ��� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� � �2NWREHU ����� ����� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� �� ��1RYHPEHU ����� ����� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� ��� ���'HFHPEHU ����� ����� ����� ��� ����� ��� ����� ���� ���� ����� �����6NXSDM ������ ������ ������ ����� ������ ����� ������ ���� ���� ����� �����
=D�L]UDþXQ�MH�SULY]HW�KROLVWLþHQ�SULVWRS�XSRãWHYDQMD�YUDþOMLYLK�WRSORWQLK�L]JXE�VLVWHPRY�/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH�VWDYEH 41+ �������N:K�D�/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWR SURVWRUQLQH�RJUHYDQHJD�GHOD41+�9H �����N:K�P ñD�1DMYHþMD�GRYROMHQD�OHWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWRSURVWRUQLQH�RJUHYDQHJD�GHOD 41+�9H��PD[ ������N:K�P ñD�
/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�
3275(%1$�(1(5*,-$�=$�+/$-(1-(�67$9%(
4&�WU 4&�YH 4&�KW 4&�LQW 4&�VRO 4&�JQ & &�JQ 41&0HVHF
N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K-DQXDU � � � � � � ���� ���� �)HEUXDU � � � � � � ���� ���� �0DUHF � � � � � � ���� ���� �$SULO � � � � � � ���� ���� �0DM �� �� ��� ��� �� ��� ���� ���� �-XQLM ����� ��� ����� ����� ��� ����� ���� ���� �����-XOLM ����� ��� ����� ����� ��� ����� ���� ���� �����$YJXVW ����� ��� ����� ����� ��� ����� ���� ���� �����6HSWHPEHU ��� ��� ����� ����� ��� ����� ���� ���� ���2NWREHU � � � � � � ���� ���� �1RYHPEHU � � � � � � ���� ���� �'HFHPEHU � � � � � � ���� ���� �6NXSDM ����� ����� ����� ������ ����� ������ ���� ���� �����
/HWQD�SRWUHEQD�HQHUJLMD�]D�KODMHQMH 41& �������N:K�D�
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
2*5(9$/1,�32'6,67(0
3RGVLVWHP�RJUHYDOD� 2JUHYDOQL�VLVWHP��9UVWD�RJUHYDOD� SURVWRVWRMHþD�RJUHYDOD&RQD� 9VH�FRQH6WDQGDUGQD�WHPSHUDWXUD�RJUHYQHJD�PHGLMD� UDGLDWRUML��NRQYHNWRUML��������5HJXODFLMD�WHPSHUDWXUH�SURVWRUD� 3�UHJXODWRU����.�1DþLQ�YJUDGQMH�RJUHYDO� RJUHYDOD�RE�]XQDQML�VWHQL��QRUPDOQD�]XQDQMD�RNQD5HJXODFLMD�WHPSHUDWXUH�SURVWRUD� 3�UHJXODWRU����.�1D]LYQD�PRþ�þUSDONH� PRþ�þUSDONH�QL�SR]QDQDâWHYLOR�þUSDON� �1D]LYQD�PRþ�UHJXODWRUMD� ������:1D]LYQD�PRþ�YHQWLODWRUMD� �����:âWHYLOR�YHQWLODWRUMHY� �
'RGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� :K�HP ��������N:K9UQMHQD�GRGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� 4UKK�HP ��������N:K'RGDWQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�HP�O ��������N:K9�RJUHYDOD�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�HP�LQ ����������N:K
5$=69(7/-$9$
1DþLQ�L]UDþXQD� SRGUREHQ�L]UDþXQ�OHWQH�GRYHGHQH�HQHUJLMH�]D�UD]VYHWOMDYR�
2SLV 0Rþ��:� 8U�OHWR��K� âWHYL OR(OHNWULþQL�SRWURãQLNL�Y�VWDYEL �������� ����� �
3RWUHEQD�HQHUJLMD�]D�UD]VYHWOMDYR� 4I�O ���������N:K
5$=92'�2*5(9$/1(*$�6,67(0$
5D]YRGQL�VLVWHP� 5D]YRGQL�VLVWHP��2JUHYDOQL�VLVWHP� 2JUHYDOQL�VLVWHP��1DþLQ�GHORYDQMD� GHORYDQMH�V�SUHNLQLWYDPL9UVWD�UD]YRGQHJD�VLVWHPD� GYRFHYQL�VLVWHP7ODþQL�SDGHF� ����+LGUDYOLþQD�XUDYQRWHåHQVW� KLGUDYOLþQR�XUDYQRWHåHQ�VLVWHP'RGDWHN�SUL�SORVNRYQHP�RJUHYDQMX� �����N3D5HJXODFLMD�þUSDONH� GHOWD�S�MH�NRQVWDQWHQ0Rþ�þUSDONH� �����:1DPHVWLWHY�GYLåQHJD�LQ�SULNOMXþQHJD�YRGD� QDPHVWLWHY�SUHWHåQR�Y�QRWUDQMLK�VWHQDK,]RODFLMD�UD]YRGQLK�FHYL� FHYL�QLVR�L]ROLUDQH1DPHVWLWHY�KRUL]RQWDOQHJD�UD]YRGD� KRUL]RQDWDOQL�UD]YRG�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX,]RODFLMD�]XQDQMHJD�]LGX� ]XQDQML�]LG�MH�L]ROLUDQ�]XQDM&RQH��SR�NDWHULK�SRWHND�UD]YRG� &HORWQD�VWDYED'ROåLQH�FHYL��GROåLQVND�WRSORWQD�SUHKRGQRVW�
&RQD�/Y���FHYL�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX ������P ������:�P.&RQD�/Y���FHYL�Y�QHRJUHYDQHP�SURVWRUX �����P ������:�P.&RQD�/V���FHYL�Y�QRWUDQML�VWHQL ������P ������P&RQD�/V���FHYL�Y�]XQDQMHP�]LGX �����P ��������������:�P.&RQD�/VO �������P ������Z�P.
3RWUHEQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD�]D�UD]YRGQL�SRGVLVWHP� :K�G�H �������N:K9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�G�UKK ����������N:K1HYUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�G�XKK ������N:K7RSORWQH�L]JXEH�UD]YRGQHJD�VLVWHPD� 4K�G ����������N:K9�UD]YRGQL�VLVWHP�YUQMHQD�WRSORWD� 4G�UKK �������N:K9�RNROLFR�NRULVWQR�YUQMHQD�WRSORWD� 4UKK�G ����������N:K9�UD]YRGQL�VLVWHP�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�LQ�G �����������N:K
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
.85,/1(�1$35$9(
1DþLQ�SULNOXþLWYH�JHQHUDWRUMHY� Y]SRUHGQD
.XULOQD�QDSUDYD� .XULOQD�QDSUDYD��(QHUJHQW� OHVQD�ELRPDVD3ULSUDYD�WRSOH�YRGH� NXULOQD�QDSUDYD�LPD�IXQNFLMR�SULSUDYH�WRSOH�YRGH637(�QDSUDYD� NXULOQD�QDSUDYD�QL�637(�VLVWHP5HJXODFLMD�NXULOQH�QDSUDYH� Y�RGYLVQRVWL�RG�]XQDQMH�WHPSHUDWXUH1DPHVWLWHY�NXULOQH�QDSUDYH� Y�NRWORYQLFL5HJXODFLMD�NRWOD� NRQVWDQWQD�WHPSHUDWXUD9UVWD�NRWOD� VWDQGDUGQL�NRWHO
1D]LYQD�PRþ�NRWOD� ������N:1D]LYQD�PRþ�NRWOD�SUL�����REUHPHQLWYL� ������N:,]NRULVWHN�NRWOD�SUL������REUHPHQLWYL�LQ�WHVWQLK�SRJRMLK� ����,]NRULVWHN�NRWOD�SUL�����REUHPHQLWYL�LQ�WHVWQLK�SRJRMLK� ����7RSORWQH�L]JXEH�Y�þDVX�REUDWRYDOQH�SULSUDYOMHQRVWL� �����N:K7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�SUL�SRJRMLK�SUHL]NXãDQMD� �����N:K1D]LYQL�YROXPHQ�DNXPXODWRUMD� ���������O5D]YRGQL�VLVWHPL��Y�NDWHUH�MH�YQHVHQD�WRSORWD� 5D]YRGQL�VLVWHP��
6NXSQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�J�O �����������N:K3RPRåQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� :K�J�DX[ ������N:K9UQMHQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� 4K�J�UKK�DX[ ������N:K7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�RYRM�JHQHUDWRUMD�WRSORWH� 4K�J�UKK�HQY ��������N:K6NXSQH�YUQMHQH�L]JXEH� 4UKK�J ��������N:K9�NRWHO�]�JRULYRP�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�LQ�J �����������N:K7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�WRSORWH� 4K�V�O ��������N:K9UQMHQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�WRSORWH� 4K�V�UKK ������N:K3RWUHEQD�GRGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD�]DSROQMHQMH�DNXPXODWRUMD� 4K�V�DX[ ��������N:K
35,35$9$�723/(�92'(
2SLV� 3ULSUDYD�WRSOH�YRGH(QHUJHQW� OHVQD�ELRPDVD&LUNXODFLMD� VLVWHP�]D�WRSOR�YRGR�EUH]�FLUNXODFLMHâWHYLOR�GQL�]DJRWDYOMDQMD�WRSOH�YRGH�Y�WHGQX� ����9UVWD�VWDYEH� ãROD�EUH]�WXãHY3RYUãLQD�XþLOQLF� �������Pð9UVWD�NRWOD� NRWHO�QD�ELRPDVR1DPHVWLWHY�NRWOD� NRWHO�MH�QDPHãþHQ�Y�NXULOQLFL1D]LYQD�PRþ�NRWOD� ������N:,]NRULVWHN�NRWOD�SUL������REUHPHQLWYL� ����1D]LYQL�YROXPHQ�NRWOD� �������O1DPHVWLWHY�SULNOMXþQHJD�YRGD� VWDQGDUGQL,]RODFLMD�UD]YRGD� UD]YRG�QL�L]ROLUDQ,]RODFLMD�]XQDQMHJD�]LGX� ]XQDQML�]LG�MH�L]ROLUDQ�]XQDM&RQH��SR�NDWHULK�SRWHND�UD]YRGQL�VLVWHP� &HORWQD�VWDYED'ROåLQH�FHYL��GROåLQVND�WRSORWQD�SUHKRGQRVW�
&RQD�/Y���FHYL�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX ������P ������:�P.&RQD�/Y���FHYL�Y�QHRJUHYDQHP�SURVWRUX �����P ������:�P.&RQD�/V���FHYL�Y�QRWUDQML�VWHQL ������P ������:�P.&RQD�/V���FHYL�Y�]XQDQMHP�]LGX �����P ��������������:�P.&RQD�/VO ������P ������:�P.
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
1DPHVWLWHY�KUDQLOQLND� JUHOQLN�LQ�KUDQLOQLN�QLVWD�Y�LVWHP�SURVWRUX7LS�KUDQLOQLND� SRVUHGQR�RJUHYDQL'QHYQH�WRSORWQH�L]JXEH�KUDQLOQLND�Y�VWDQMX�REUDW��SULSU�� �����N:K3RWUHEQD�WRSORWD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH� 4Z ����������N:K3RWUHEQD�WRSORWD�JUHOQLND�]D�WRSOR�YRGR� 4Z�RXW�J ����������N:K9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�]D�WRSOR�YRGR� 4UZZ ������N:K6NXSQH�WRSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�]D�WRSOR�YRGR� 4WZ ����������N:K6NXSQH�YUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4Z�UHJ ��������N:K
723/271$�ý53$/.$
2SLV� 7RSORWQD�þUSDOND��9UVWD�WRSORWQH�þUSDONH� 7ý�]UDN���YRGD7HKQRORJLMD�L]GHODYH� VRGREQD�7ý1DPHQ�XSRUDEH�WRSORWQH�þUSDONH� ]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH1DþLQ�GHORYDQMD� PRQRYDOHQWQR
7ý�GHOXMH�VDPR�Y�OHWQHP�REGREMX]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH�
7RSORWQD�PRþ�7ý� �����N:
7RSORWQD�PRþ�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH�LQ�&23�SUL�QD]LYQL�REUHPHQLWYL
����& ����&=�WHPS� ����& ���& ���& ����& ����& ���& ���& ����&&23 ��� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ���PRþ ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ����
'QHYQR�ãWHYLOR�XU�GHORYDQMH�WRSORWQH�þUSDONH� ������K1DMYLãMD�WHPSHUDWXUD�GHORYDQMD�7ý� �������&6SRGQMD�WHPSHUDWXUQD�PHMD�L]NORSD�GHORYDQMD�7ý� ������&%LYDOHQWQD�WRþND� ������&3RWUHEQL�þDV�PLURYDQMD�7ý�PHG�YNORSL�Y���GQHYX� �����K.RUHNFLMVNL�IDNWRU�GHORYDQMD�7ý�Y�VLPXOWDQHP�QDþLQX� ����(OHNWULþQD�PRþ�QD�SULPDUQHP�NURJX� �����:(OHNWULþQD�PRþ�QD�VHNXQGDUQHP�NURJX� �����:$NXPXODWRU�WRSORWH� WRSORWQD�þUSDOND�LPD�DNXPXODWRU�WRSORWH7HPSHUDWXUD�SURVWRUD��Y�NDWHUHP�MH�DNXPXODWRU�WRSORWH� �������&7HPSHUDWXUQD�UD]OLND�SUL�SRJRMLK�SUHL]NXãDQMD� ������.7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�Y�VWDQMXREUDWRYDOQH�SULSUDYOMHQRVWL� �����N:K�G1D]LYQL�YROXPHQ�KUDQLOQLND� �������O7RSORWQH�L]JXEH�KUDQLOQLND�Y�VWDQMXREUDWRYDOQH�SULSUDYOMHQRVWL� �������N:K�G7HPSHUDWXUD�WRSOH�YRGH� �������&7HPSHUDWXUD�KODGQH�YRGH� �������&
3URL]YHGHQD�WRSORWD�WRSORWQH�þUSDONH� 47& ����������N:K'RGDWQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�WRSORWQH�þUSDONH� :7&�DX[ ������N:K7RSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�WRSORWQH�þUSDONH� 47&�O ������N:K6NXSQD�SRWUHEQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� (7& ��������N:K)DNWRU�XþLQNRYLWRVWL�WRSORWQH�þUSDONH� 63) �����
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
3275(%1$�723/27$
7RSORWQL�GRELWNL�SUL�RJUHYDQMX 4+�JQ �����������N:K
7UDQVPLVLMVNH�L]JXEH�SUL�RJUHYDQMX 4+�KW �����������N:K
3RWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH 4+�QG ����������N:K
7RSORWQL�GRELWNL�SUL�KODMHQMX 4&�JQ �����������N:K
7UDQVPLVLMVNH�L]JXEH�SUL�KODMHQMX 4&�KW ����������N:K
3RWUHEQD�WRSORWD�]D�KODMHQMH 4&�QG ����������N:K
3RWUHEQD�WRSORWD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH 4:�QG ����������N:K
3RWUHEQD�WRSORWD�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 41+�$
X �������N:K�PðD
3RWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH�QD�HQRWR�RJUHYDQMH�SURVWRUQLQH 41+�9
H ������N:K�PñD
3RWUHEHQ�KODG�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 41&�$
X �������N:K�PðD
3RWUHEHQ�KODG�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH 41&�9
H ������N:K�PñD
'29('(1$�(1(5*,-$
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH 4I�K�VNXSQL
�����������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�KODMHQMH 4I�F�VNXSQL
������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�SUH]UDþHYDQMH 4I�9 ������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�RYODåHYDQMH 4I�VW ������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH 4I�Z ����������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�UD]VYHWOMDYR 4I�O ����������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�IRWRQDSHWRVWQHJD�VLVWHPD 4I�39 ������N:K
'RYHGHQD�SRPRåQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�VLVWHPRY 4I�DX[ ��������N:K
'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�VWDYEH 4I �����������N:K
2%129/-,9,�9,5,
WUGQD�ELRPDVD ����������N:K
WRSORWD�RNROMD ���������N:K
35,0$51$�(1(5*,-$
HOHNWULþQD�HQHUJLMD ���������N:K
/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH 4S ����������N:K
/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 4S�$
X �������N:K�PðD
/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH 4S�9
H ������N:K�PñD
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
(0,6,-$�&2�
HOHNWULþQD�HQHUJLMD ���������NJ
/HWQD�HPLVLMD�&2�
���������NJ
/HWQD�HPLVLMD�&2�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR �����NJ�PðD
/HWQD�HPLVLMD�&2�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH �����NJ�PñD
=$*27$9/-$1-(�2%129/-,9,+�9,529�(1(5*,-(
QDMPDQM�����FHORWQH�NRQþQH�HQHUJLMH�MH�]DJRWRYOMHQR�]�XSRUDER 9LU���7UGQ�ELR������
REQRYOMLYLK�YLURY 9LU���7RSO�RNR�����
6NXSDM� ���� '$
QDMPDQM�����SRWUHEQH�HQHUJLMH�MH�L]�WUGQH�ELRPDVH ����� '$
QDMPDQM�����SRWUHEQH�HQHUJLMH�MH�L]�WRSORWH�RNROMD ��� 1(
OHWQD�SRWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH�VWDYEH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWR
NRQGLFLRQLUDQH�SURVWRUQLQH��MH�QDMPDQM�]D������PDQMãD�RG�PHMQH�YUHGQRVWL ���� '$
3275(%1$�(1(5*,-$�=$�67$9%2
&� &� &� &� &�
2JUHYDQMH +ODMHQMH 7RSOD�YRGD
2EþXWHQD /DWHQWQD 2EþXWHQD /DWHQWQD
WRSORWD WRSORWD��QDYOD� WRSORWD WRSORWD��UD]YOD�
/� 7RSORWQL�GRELWNL�LQ ������ ������
LQ�YUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH
/� 3UHKRG�WRSORWH ������ �����
/� 7RSORWQH�SRWUHEH ����� � ����� � �����
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
6,67(06.(�723/271(�,=*8%(�,1�3202ä1$�(1(5*,-$
&� &� &� &� &�
2JUHYDQMH +ODMHQMH 7RSOD�YRGD 3UH]UDþHYDQMH 5D]VYHWOMDYD
/� (OHNWULþQD�HQHUJLMD ��� � �� � �����
/� 7RSORWQH�L]JXEH ������ � �����
/� 9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH ����� � ����� � �
/� 9�UD]YRGQL�VLVWHP ������ � ������
RGGDQD�WRSORWD
352,=9('(1$�(1(5*,-$
&� &� &�
9UVWD�JHQHUDWRUMD 7ý���WRSOD�YRGD .XULOQD�QDSUDYD�� .XULOQD�QDSUDYD��
6LVWHP�RVNUEH WRSOD�YRGD WRSOD�YRGD RJUHYDQMH
/� 7RSORWQD�RGGDMD ����� ����� ������
/� 3RPRåQD�HQHUJLMD � � �
/�� 7RSORWQH�L]JXEH �� � ������
/�� 9UQMHQD�WRSORWD � � ���
/�� 9QHVHQD�HQHUJLMD ��� � ������
/�� 3UR]YHGHQD�HOHNWULND � � �
/�� (QHUJHQW WRSORWD�RNROMD OHVQD�ELRPDVD OHVQD�ELRPDVD
325$%$�35,0$51(�(1(5*,-(
&� &� &�
'RYHGHQD�HQHUJLMD
HOHNWULþQD�HQHUJLMD OHVQD�ELRPDVD 6NXSDM
/� 'RYHGHQD�HQHUJLMD ����� ������
/� )DNWRU�SUHWYRUEH ��� ���
/� 2EWHåHQD�YUHGQRVW ����� ����� �����
2GGDQD�HQHUJLMD
HOHNWULþQD�HQHUJLMD WRSORWQD�HQHUJLMD
/� 2GGDQD�HQHUJLMD �
/� )DNWRU�SUHWYRUEH ���
/� 2EWHåHQD�YUHGQRVW � �
/� ,]QRV �����
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
(0,6,-$�&2�
&� &� &�
'RYHGHQD�HQHUJLMD
HOHNWULþQD�HQHUJLMD OHVQD�ELRPDVD 6NXSDM
/� 'RYHGHQD�HQHUJLMD ����� �����
/� )DNWRU�SUHWYRUEH ���� ����
/� (PLVLMD�&2�
����� � �����
2GGDQD�HQHUJLMD
HOHNWULþQD�HQHUJLMD WRSORWQD�HQHUJLMD
/� 2GGDQD�HQHUJLMD �
/� )DNWRU�SUHWYRUEH ����
/� (PLVLMD�&2�
� �
/� ,]QRV �����
6.831$�5$%$�(1(5*,-(�,1�(0,6,-$�&2�
=$�,=5$ý81�(1(5*,-6.(*$�5$=5('$
7RSORWQH�SRWUHEH�VWDYEH 8þLQNRYLWRVW�VLVWHPRY 'RYHGHQD�HQHUJLMD (QHUJLMVNL�UD]UHG�EUH]�VLVWHPRY� �WRSORWQH�YUQMHQH�L]JXEH� �YVHERYDQD�Y�HQHUJHQWLK� �REWHåHQD�NROLþLQD�4+�QG ������ 4+:�OV�QG ������� (HOHN ���� (3�GHO�L ������4+�KXP�QG �� 4&�OV�QG �� (OELRP ������� P&2��H[S�L ������4:�QG ������ (O��HQHUJLMD ������4&�QG ������ :+: ����4&�GKXP�QG �� :& ��
(/ ������(9 ��
2GGDQD�HQHUJLMD�QHREWHåHQL�HQHUJHQWL�47�H[S �� (3�H[S�L ��(HO�H[S �� P&2��H[S�L ��
(3 ������P&2� ������
3URL]YHGHQD�REQRYOMLYDHQHUJLMD4+�JHQ�RXW �����(HO�JHQ�RXW ��
��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$����
Recommended