Tehni~ne mo`nosti proti koruznemu hro{~u Od tretiranja ... · zervoarja, ~rpalke in razvod-nih...

Zatiranje koruznega hro{~abi morali pridelovalci izvajativ skladu s smernicam integri-ranega varstva rastlin pred {ko-dljivimi organizmi. Biolo{ke,fizikalne in druge nekemi~nemetode zatiranja bi moraleimeti prednost pred kemi~ni-mi metodami, ~e zagotavljajoustrezno obvladovanje koruz-nega hro{~a. Upo{tevati je tre-ba kolobar, ustrezno spremljatipopulacijo hro{~a in izvajatidruge ustrezne ukrepe za ome-jevanje {irjenja, kot so zatiranjenekaterih plevelov itd.

Omejeni nabor dovoljenihfitofarmacevtskih sredstev inpredvsem pomanjkanje ustrez-ne {kropilne (aplikacijske) teh-nike predstavljata izziv pri var-stvu koruze. Namen tega ~lan-ka je zato na kratko pregledatiin opisati tehni~ne mo`nostiza kemi~no in nekemi~no ob-vladovanje koruznega hro{~a vSloveniji.

Najpomembnej{i in najbolju~inkovit ukrep za prepre~e-vanje {kod zaradi koruznegahro{~a je kolobar. S prekinitvi-jo zaporedne pridelave koruzena istem zemlji{~u prekinemorazvojni krog {kodljivca. Li~in-ke namre~ potrebujejo koreni-ne koruze, da zaklju~ijo svojrazvoj, v nasprotnem primeru

poginejo. Priporo~ljiv je vsajdve-, {e bolje pa triletni kolo-bar, kar pomeni, da se koruzana istem zemlji{~u pridelujevsaj vsako drugo ali tretje leto.

Koruznega hro{~a je mo`nozatirati v stadiju li~ink aliodraslih hro{~ev. Za zatiranjeli~ink koruznega hro{~a seuporabljajo talni insekticidi, kise jih aplicira ob setvi koruzena globino od 5 do 8 cm, po-dobno kot pri zatiranju strun.V Sloveniji je registriran le pri-pravek Force 1,5 G (aktivnasnov teflutrin), v odmerku 90 gna 100 dol`inskih metrov ali13 kg/ha, uporablja pa se tudiza tretiranje koruznega seme-na. V preteklosti je bilo mogo-~e sejati koruzno seme, ki je bi-lo predhodno obdelano z neka-

terimi drugimi insekticidi,vendar je zaradi negativnihvplivov na ~ebele taka raba `enekaj let prepovedana. Za zati-ranje odraslih osebkov koruz-nega hro{~a sta registriranapripravka Decis in Gatdecline2,5 EC na podlagi aktivne sno-vi deltametrin.

Zatiranje li~inkkoruznega hro{~a

Zaradi same velikosti rastlinkoruze je zatiranje odraslegakoruznega hro{~a pogosto ote-`eno, neprakti~no ali celo ne-mogo~e z obstoje~o aplikacij-sko tehnologijo. Zato ve~jo po-zornost namenjamo zatiranjuli~ink hro{~a, ki se nahajajo vtleh. Li~inka je najpomembnej-{i in hkrati najagresivnej{i raz-vojni stadij koruznega hro{~a.Li~inke se v zgodnjih razvoj-nih fazah prehranjujejo na ne`-nej{em zunanjem korenin-

skem tkivu oziroma na kore-ninskih laskih, pozneje pa vr-tajo rove v korenine. Korenin-ski vr{i~ki zato rjavijo, koreni-ne pa so obgrizene vse do kore-ninske osnove. Ker je korenin-ski sistem deloma po{kodo-van, ne zagotavlja stabilnostirastlini in zaradi vpliva okolj-skih dejavnikov (veter, de`)lahko te deloma ali popolnomapole`ejo. Ker je po{kodovankoreninski sistem, so rastlinetudi bolj ob~utljive na pomanj-kanje talne vlage.

Uporaba tretiranegasemena

Koruzno seme se lahko treti-ra z ustreznim insekticidom innekatere semenarske hi{e po-nujajo tako seme. Naneseno

sredstvo varuje koruzo pred{kodljivci samo v mladostnirazvojni fazi. Pri tretiranju se-mena je poraba insekticida so-razmerno majhna, tako da oko-lje ni preve~ obremenjeno.Profesionalni stroji za tretira-nje semena zagotavljajo enako-merno porazdelitev insektici-da. V primeru insekticidov zazatiranje li~ink koruznega hro-{~a smejo tretiranje (obdelavo)semena izvajati le poobla{~enapodjetja ali osebe. Podtla~nesejalnice morajo biti opremlje-ne z napravo, ki zmanj{a odna-{anje pra{nih delcev v toku iz-stopajo~ega zraka, ~e uporab-ljamo tretirano seme.

Uporaba mikrogranula-torjev ob setvi koruze

^e koruzno seme ni tretira-no z ustreznim insekticidom,potem lahko ob setvi v setvenobrazdo dodamo tudi insekti-cid. Sejalnice za koruzo imajoobi~ajno v opcijski opremi tu-

di mikrogranulator. Mikrogra-nulator je sistem za trosenjegranuliranih fitofarmacevtskihpripravkov. Sestavljen je iz na-sipnice, razdelilnika in cevi, kivodijo do tal. Nasipnica je lija-kaste oblike, obi~ajno oprem-ljena z oken~kom, tako da sebrez te`av vidi koli~ina granu-lata v njem. Opremljena morabiti tudi z varovalno mre`o, dane pridejo v nasipnico tujki.Imamo lahko ve~ nasipnic zamikrogranulatorje (ena nasip-nica za dve do tri posejane vr-ste koruze) ali pa eno skupno.Za aplikacijo insekticidov zazatiranje li~ink koruznega hro-{~a so namenjeni mikrogranu-latorji za vnos v setveno braz-do. Obi~ajno so mikrogranula-torji opremljeni tudi s siste-mom za nastavljanje koli~ineapliciranega mikrogranulatater z ustrezno tabelo za okvir-no nastavljanje. Za to~ne na-stavitve pa je treba narediti {etrosilni poskus.

Bioti~no varstvo predkoruznim hro{~em

Kmetijski in{titut je ob leto{-nji setvi koruze izvedel nadveh lokacijah poskus u~inko-vitosti razli~nih kemi~nih me-tod in bioti~nega varstva za za-tiranje li~ink koruznega hro-{~a. Pri bioti~nem varstvu predkoruznim hro{~em gre za ne-kemi~no metodo zatiranja ko-ruznega hro{~a z aplikacijo en-tomopatogenih ogor~ic ob se-tvi koruze. Le entomopatogeneogor~ice tretjega larvalnegastadija, t. i. infektivne li~inke,lahko napadejo gostitelja. In-fektivne li~inke vstopijo v go-

stitelja prek naravnih odprtin`u`elke in v `u`el~jo hemo-limfo sprostijo simbiontskebakterije, ki proizvajajo toksi-ne ter druge sekundarne meta-bolite, ki oslabijo `u`elko.Pribli`no po dveh dneh `u`el-ka pogine. V na{em primeru soto li~inke koruznega hro{~a.Na Oddelku za kmetijsko teh-niko in energetiko so v aprilu2016 zasnovali, izdelali in pre-verili sistem za aplikacijo ento-mopatogenih ogor~ic ob setvikoruze. Tujih tovrstnih napravin re{itev je malo. Bioti~no var-stvo pred koruznim hro{~em je{e v razvoju, prav tako aplika-cijska tehnika. Glede na ve~ lo-kacij poskusov smo izdelaliprenosen sistem za aplikacijoentomopatogenih ogor~ic, takoda se lahko prestavlja na raz-li~ne koruzne sejalnice. Sistemje sestavljen iz 30-litrskega re-zervoarja, ~rpalke in razvod-nih distribucijskih cevi. ^rpal-ka nem{kega proizvajalca RE-

ICH ima pretok 25 l/min pritlaku 2,1 bar. Za pogon potre-buje enosmerni tok napetosti12 V, ki je na razpolago na vsa-kem traktorju. Podobne siste-me uporabljajo za raziskave tu-di v tujini. ^e pa se kdo odlo~iza bioti~no zatiranje koruzne-ga hro{~a z entomopatogenimiogor~icami na ve~jih povr{i-nah, potem ima po navadi obsetvi koruze spredaj na traktor-ju name{~eno no{eno {kropil-nico, cevi za distribucijo pa sonapeljane nazaj do sejalniceoziroma do sejalnih leme`ev.Nem{ko podjetje, ki proizvajadianem – entopatogene ogor~i-ce, priporo~a aplikacijo 2 mili-jard ogor~ic na hektar s 200––400 litri vode.

Zatiranje odraslegakoruznega hro{~a

Varstvo pred odraslim ko-ruznim hro{~em je treba izve-sti konec julija oziroma v za-

~etku avgusta. Takrat je koruza`e zelo visoka in ne moremouporabiti obi~ajnih poljedel-skih {kropilnic. Aplikacija in-sekticidov se zato izvaja s po-sebnimi izvedbami strojev zavarstvo rastlin. Z nekaterimiizvedbami imamo tudi v Slo-veniji `e nekaj izku{enj. To so{kropilnice z visoko name{~e-nimi {kropilnimi letvami incevnimi podalj{ki do vi{inestor`a ter pr{ilniki s pr{ilnimtopom.

[kropilnica z visokoname{~enimi {kropilnimiletvami

[kropilnica z visoko name-{~enimi {kropilnimi letvami je{kropilnica, izdelana namen-sko za varstvo pred odraslimkoruznim hro{~em. Take {kro-pilnice so v osnovi navadne{kropilnice, na katerih pa soopravljene modifikacije, kiomogo~ajo aplikacijo insekti-cidov tudi v visoki koruzi. NaOddelku za kmetijsko tehnikoin energetiko na KIS-u so predleti v sodelovanju z Agromeha-niko modificirali in preizkusilitako {kropilnico. Sedaj pa lah-ko Agromehanika po naro~iluizdela in proda tako specialno{kropilnico za zatiranje odra-slega koruznega hro{~a. Meha-nizem za dviganje, na kateregaje pripeta {kropilna letev, je nataki {kropilnici dvostopenjskoteleskopsko podalj{ljiv in takoomogo~a dviganje {kropilnihletev na bistveno ve~jo vi{ino.Na {kropilnih letvah so obi~aj-no {obe razporejene na 50 cm.Ta razporeditev pa ni ustreznaza medvrstno {kropljenje koru-ze, ki je navadno sajena namedvrstni razdalji 70 cm. Zato

so {obe na novo razporejene inprilagojene medvrstni razdaljikoruze. Na {kropilne letve sobili, na mestu medvrstnegaprostora, name{~eni navzdolvise~i cevni podalj{ki dol`in1,2 m. Na koncu cevnih po-

dalj{kov sta name{~eni po dve{obi, usmerjeni vsaka v svojovrsto, ki jima lahko spreminja-mo kot v vertikalni smeri tako,da je curek usmerjen v obmo~-je stor`ev, kjer se nahaja koruz-ni hro{~. Na sredi med posa-meznimi cevnimi podalj{ki paso na {kropilni letvi tudi {obe,namenjene za {kropljenje vrhakoruze (metlic), saj koruznihro{~ tudi tam povzro~a {ko-do. Seveda pa si bi moral last-nik koruze vzeti v zakup, da obprehodu {kropilnice skozi ko-ruzo ̀ rtvuje 2 ali ve~ vrst koru-ze, ki jo sicer lahko tudi upora-bi za krmo `ivine. Ro~no spra-vilo teh vrst ni smiselno, us-treznih strojev pa tudi ni.

Pr{ilnik s pr{ilnim topomNaslednja mo`nost aplikaci-

je insekticidov v visoki koruzije uporaba pr{ilnikov s pr{il-nim topom. Obi~ajno so to no-{eni traktorski priklju~ki. Na-menjeni so sicer za varstvo vi-sokih (velikih) rastlin in dre-ves, kot je na primer topol,uporabljajo pa se tudi v rastli-njakih. V zadnjem ~asu pa se jenjihova uporabnost pokazalatudi v odraslem posevku koru-ze pri varstvu pred koruznove{~o in koruznim hro{~em.Pr{ilniki so opremljeni z venti-latorjem radialne izvedbe. Zapogon puhala (ventilatorja) jepr{ilnik opremljen z multipli-katorjem, ki pove~a {tevilo vrt-ljajev puhala glede na vrtljajepriklju~ne gredi. Ventilator jeradialne izvedbe, za katere jezna~ilna velika izstopna hi-trost in tlak zraka. Iz puhala senadaljuje cev, pregibni gumija-sti kotni element ter valjasto,kovinsko ustje, na katerem soname{~eni {obni venci. Gledena opremljenost so mo`ne raz-li~ne variante gibanja topa insamega ustja. Na ustju topa senahaja ve~ nosilcev obi~ajno spo dvema {obnima nastavko-ma. Za pr{enje {kropiva v bli`-nje vrste koruze je na ustju tu-di manj{a cev z dvema nosilce-ma {ob. Tudi tej manj{i cevi selahko nastavlja naklon, po na-vadi ro~no.

Pri testiranju pr{ilnika Uni-green APC 1000 na Kmetij-skem in{titutu Slovenije je bilougotovljeno, da je z omenje-nim pr{ilnikom mogo~e izvaja-ti kvalitetno aplikacijo med 15in 20 metri delovne {irine, od-visno od razvojne faze koruze.Puhalo je velik porabnik mo~i,

zato mora biti pr{ilnik pripetna ustrezno mo~an in stabilentraktor, ki mora imeti tudi do-volj dvi`ne sile za dviganje inno{enje polnega rezervoarja{kropilne brozge, {e posebno,~e imamo stroj z ve~jim vo-

Tehni~ne mo`nosti proti koruznemu hro{~u

Od tretiranja semena do zatiranja odraslega hro{~a

Kmetijska mehanizacija10. avgust 20166

Evropska komisija je `e leta 2014 ugotovila, da se je ko-ruzni hro{~ (Diabrotica v. virgifera LeConte) raz{iril in

naselil na ve~ kot polovici povr{in za pridelovanje koruze vUniji. Od takrat se koruzni hro{~ ne obravnava kot »regulira-ni karantenski {kodljivi organizem«. V Sloveniji smo prisot-nost koruznega hro{~a prvi~ ugotovili leta 2003, {kodo, ki jopovzro~ajo li~inke, pa ugotavljamo od leta 2011 dalje.

Mikrogranulator na koruzni sejalnici Gaspardo omogo~a apli-kacijo insekticida za zatiranje li~nik koruznega hro{~a. (Foto:Toma` Poje)

Sistem za aplikacijo entomopatogenih gor~ic ob setvi koru-ze: 30-litrski rezervoar, ~rpalka REICH PowerJet Plus W270,12 V DC, pretok 25 l/min, tlak 2,1 bar, elektri~ni kabel, delcevi za aplikacijo {kropiva (Foto: [pela Modic)

Pr{ilnik s pr{ilnim topom za nana{anje insekticidov protiodraslemu koruznemu hro{~u (Foto: [pela Modic)

Namestitev cevi za aplikacijo entomopatogenih ogor~ic za se-jalnim leme`em (Foto: [pela Modic)

Robustna in inovativna kon-strukcija je zdru`ila preizku{e-ne tehni~ne re{itve z razvojemnovih. Dovr{en sprednji nakla-dalnik Stoll vam s funkcijamimehanske poravnave orodja, Z-kinematiko in drugimi dodatni-mi funkcijami hitro olaj{a deloz va{im traktorjem. Skrite hi-dravli~ne cevi omogo~ajo varo-vanje in enostaven dostop. Iz-kori{~en je vsak centimeter va-{ega traktorja, saj je bila kon-strukcija usklajena s projektan-ti traktorjev.

Novi Stoll sprednji nakladal-ci FZ/FS zdru`ujejo vse lastno-sti, kot so mo~, togost, zmoglji-vosti nakladanja in sodoben di-zajn za nov inovativen koncept.Te nakladalnike odlikuje funk-cionalnost in tehni~ne inteli-

gentne re{itve in vam bodo vu`itek pri va{ih dnevnih opra-vilih.

Inovacija, ki jo lahko pri~a-kujete od novega Stoll spred-njega nakladalnika, je mehan-ska poravnava, ki poleg Z-kine-matike (sprednji nakladalnik jebli`je traktorja) omogo~a bolj{ipogled v natan~no dvigovanjebremena, pri tem pa so dvi`nekarakteristike optimalne. Me-hanska poravnava ima sedajmo`nost avtomatske hidravli~-ne poravnave.

Pri Stoll sprednjih nakladal-nikih tipa FZ/FS s postavitvijopre~nih nosilcev dobimo bolj{ovidljivost pri nakladanju pre-mikih z bremenom spredaj inob strani in zagotavlja varno inhitro nakladanje. Poleg tega Z-

kinematika zagotavlja visokou~inkovitost glede dvi`nih last-nosti sprednjega nakladalnika.Uporabnik bo najbolj veselizredno mo~nega stroja, ki jeoptimalno postavljen na trak-tor.

Zasnova Z-kinematike s kon-trolnimi palicami znotraj zad-njih dvi`nih rok deluje pozitiv-no za idealno pozicioniranjenakladalca na traktor – zlastiohranjanja funkcije odpiranjavetrobranskega stekla. Celotennakladalnik je mo~ postavitibli`je kabini – bli`je te`i{~atraktorja. Vetrobransko steklo jemo`no odpirati v ve~ini prime-rov in obremenitev prednje osise zmanj{a. Nagrada za tak{nopostavitev je manj{a obrabapnevmatik in ve~ja vzdr`ljivostprednje osi traktorja.

Sistem Comfort Drive je na-menjen bla`enju sunkov medtransportom. Imamo tri na~inedela, in sicer ro~no, elektronskoin samodejno. Preklop delova-nja elektronsko ali ro~no je mo-ral voznik traktorja sam vklopi-ti. Sistem za delovanje samodej-no se vklju~i ob dolo~eni hitro-

sti nad 10 km/h in je vklju~en,dokler hitrost traktorja ne padepod 7 km/h. Nov na~in delazmanj{uje delovno obreme-nitev traktorista. Vozniku trak-torja je treba manj razmi{ljati in se osredoto~i na osnovnonalogo nalaganja ali dviganja.

Pa {e nekaj o ekonomiki.Podjetje Profi kmet, d. o. o., jekot generalni zastopnik proiz-vajalca Stoll iz Nem~ije zagoto-vil enake cene, kot jih imajonem{ki kmetje, in s tem {e utr-dil svoj polo`aj v Sloveniji. Vmesecu juniju smo namestili

nekaj ve~jih sprednjih nakla-dalnikov Stoll, modela FZ 50.

Kmetovalec Davorin Prese~-nik iz Gornjega Grada je nasvoj traktor Zetor Proxima vgra-dil Stollov sprednji nakladal-nik Profi Line FZ – 10. Informa-cije na {tevilki: 021 824 727.

Alja` Bratu{a iz SpodnjihIvanjcev je vgradil Stoll spred-nji nakladalnik Profi Line FZ30 na traktor New Holland. In-formacije na {tevilki: 040 283583.

Marko Part iz Radelj ob Dra-vi je vgradil Stoll sprednji na-

kladalnik na traktor New Hol-land. Informacije na {tevilki:040 462 458.

Danilo Nabergoj iz okolicePostojne je vgradil Stoll spred-nji nakladalnik FZ 10.1 na svojtraktor Case. Informacije na {te-vilki: 031 508 547.

Igor Lebar je svoj traktor Mc-Cormick opremil s Stoll nakla-dalnikom Profi Line FZ 8. In-formacije na {tevilki: 040 661932.

Stanko @agar je svoj traktorSteyr Kompakt 4085 ET opre-mil s Stoll nakladalnikom ProfiLine FZ 10.1. Informacije na{tevilki: 041 856 107.

Poi{~ite neobvezno ponud-bo. Cene in pla~ilni pogoji sores ugodni. Informacije za po-nudbo ter ostala tehni~na vpra-{anja: 040 60 28 28 ali 031 240577.

Promocijsko besedilo

lumnom rezervoarja (1000-litr-ski rezervoar).

Glede na delovno {irino{kropilnice ali pr{ilnika insamo {irino njive so potrebnitudi prehodi po sredi njive.

Koruza se ob teh prehodih lah-ko pole`e, {koda je odvisna odrazvojne stopnje koruze. Lah-ko pa potreben prostor za pre-hod traktorja in {kropilnicenapravimo s spravilom dveh

ali ve~ vrst koruze, ki se natolahko uporabi za hranjenje go-vedi. Odstotek »izgub« je od-visen od delovne {irine {kro-pilnice oziroma od dometa pr-{ilnega topa, {irine njive pa tu-

di od {irine in koloteka trak-torja, njegovega klirensa in ve-likosti priklju~enega stroja.Mo`na je uporaba jahalnih(mostnih) izvedb traktorjev, zakatere je zna~ilno, da imajo vi-sok klirens (odmik od tal –prosti prehod). Na take traktor-je se priklju~i {kropilnica (lah-ko tudi taka z zra~no podpo-ro). Zaradi visokega te`i{~a inposledi~no zmanj{ane stabil-nosti je problemati~na njihovauporaba na nagnjenih terenihin na razgibanih tleh. Takihtraktorjev v Sloveniji dejanskoni. Obstajajo pa tudi ve~je sa-movozne {kropilnice, ki ima-jo tudi povi{an klirens. So pate samovozne {kropilnice v os-novi namenjene za zelo velikepovr{ine.

Metoda zbeganja s feromoni

V Avstriji in na Mad`arskemizvajajo poskuse z metodo zbe-ganja koruznih hro{~ev s fero-moni. To metodo nekateri v tu-

jini uporabljajo tudi ̀ e na ve~-jih povr{inah. UporabljajoCornProtect, ki ga je treba po-{kropiti v koruzo, ko ima naj-manj 8 listov, najbolje je juni-ja. Feromon prepre~uje parje-nje koruznega hro{~a, deluje

do 10 tednov. Nanos pa se lah-ko izvaja z 200 do 400 litrivode na hektar s {kropilnica-mi na standardnih ali jahalnihtraktorjih.

Toma` Poje, Tone Gode{a, Ale{ Kolmani~, [pela Modic

Kmetijska mehanizacija 10. avgust 2016 7

Slovensko podjetje Agromehanika ima v proizvodnem programu {kropilnico z visoko name-{~enimi {kropilnimi letvami in cevnimi podalj{ki do koruznega stor`a. Ta {kropilnica se upo-rablja za zatiranje odraslega koruznega hro{~a. (Foto: Toma` Poje)

Sistem za aplikacijo entomopatogenih ogor~ic, name{~en nakoruzno sejalnico Monosem pri poskusu v Bu~e~ovcih (Foto:[pela Modic)

V ~asu ekonomske krize v kmetijstvu je treba {e posebejrazmisliti o upravi~enosti investicije. Treba je pove~ati

izkoristek in {tevilo delovnih ur va{ega obstoje~ega ali nove-ga traktorja, na segmentu dviganja pa si olaj{ati delo. PodjetjeProfi kmet, d. o. o., in proizvajalec sprednjih nakladalnikovStoll vam vse to omogo~ata. Sprednje nakladalnike namestijona va{em dvori{~u skupaj z vami in pri tem vas {e iz{olajo. Tuse neposredno vidi, da se delavci podjetja Profi kmet in proiz-vajalca Stoll osredoto~ajo na kakovost v vsaki podrobnosti.

ProfiLine FZ 60.1ClassicLine CL 855 ProfiLine FZ 100

Sprednji nakladalniki Stoll FZ/FS

Za veliko storilnost na kmetiji