View
26
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
»Mladi za napredek Maribora 2016«
33. srečanje
Tok tok - lahko vstopim?
Raziskovalno področje: PROIZVODNO-TEHNIČNO
Inovacijski predlog
Maribor, februar 2016
2
KAZALO
VSEBINA
Kazalo ................................................................................................................................ 2
Povzetek ........................................................................................................................... 4
Zahvala .............................................................................................................................. 5
1 Uvod .......................................................................................................................... 6
2 Teoretske osnove ...................................................................................................... 6
2.1 Elektronska ključavnica ...................................................................................... 6
2.2 Raspberry Pi ....................................................................................................... 7
2.3 Python ................................................................................................................ 7
2.4 Google Apps Script ............................................................................................. 8
2.5 Relejsko stikalo .................................................................................................. 8
2.6 Podatkovna baza ................................................................................................ 9
2.7 Princip odjemalec - strežnik ............................................................................... 9
2.8 RFID .................................................................................................................. 10
3 Metodologija dela ................................................................................................... 11
3.1 Shema delovanja .............................................................................................. 11
3.2 Napajanje ......................................................................................................... 12
3.3 Elektronsko vezje ............................................................................................. 14
3.4 Odjemalec ........................................................................................................ 15
3.5 Strežnik ............................................................................................................ 17
4 Rezultat ................................................................................................................... 20
5 Družbena odgovornost ............................................................................................ 21
6 Zaključek .................................................................................................................. 22
3
7 Viri ........................................................................................................................... 23
8 Kazalo slik in tabel ................................................................................................... 25
4
POVZETEK
Zaradi zapletov ob vstopu v učilnico za tehniko in tehnologijo smo se odločili, da bomo
olajšali dostop z elektronsko ključavnico in RFID tehnologijo. Najprej smo se lotili pisanja
programa v Pythonu. Raspberry Pi smo povezali z RFID čitalcem in eksperimentalno
ploščo, na kateri smo preizkušali naše elektronsko vezje. Nato smo se lotili priprave
Googlove preglednice in pisanja skripte v Google Apps Scriptu. Ko smo to zaključili, smo
sistem priključili na ATX napajalnik, nanj pa elektronsko ključavnico. Raspberry Pi, RFID
čitalec in končano elektronsko vezje smo pritrdili v ohišje, v katerega smo prej izvrtali
luknje za LED diodi in lučke na RFID čitalcu. Elektronko ključavnico smo namestili na
podboj vrat in preizkusili sistem. S tem projektom smo pomagali šoli, osebju na šoli ter
učencem. Dvignili smo nivo varnosti in poskrbeli za evidenco vstopov v učilnico.
5
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila najinemu mentorju za vso pomoč, navodila in spodbudo ob delu.
Zahvaljujeva se tudi vodstvu šole za kritje finančnih stroškov za vso opremo in g. hišniku
za pomoč pri vgradnji ključavnice.
6
1 UVOD
Ob vstopu v učilnico za tehniko in tehnologijo pogosto nastajajo zapleti, saj ima le
peščica osebja ključ, ki odklepa vrata. Odločili smo se, da bomo s pomočjo Raspberry Pi-
ja, Googlove preglednice in skripte, programa v Pythonu ter elektronskega vezja krmilili
električno ključavnico, ki jo bomo lahko odklepali z RFID obeski, ki jih bo prečital RFID
čitalec ob ključavnici. Uporabili bomo obeske, ki jih učenci in učitelji že uporabljajo za
evidenco prehrane in učitelji za evidenco delovnega časa. Izdelali bomo tudi preprosto
spletno aplikacijo, preko katere bo Raspberry Pi preverjal, ali imajo posamezniki
dovoljenje za vstop ter beležil vstope. Preko spletne aplikacije bo učitelj učencem dovolil
ali onemogočil vstop ter bo imel popoln pregled nad vsemi, ki so vstopili in tistimi, ki so
želeli vstopiti, vendar so bili zavrnjeni.
2 TEORETSKE OSNOVE
2.1 Elektronska ključavnica
Elektronska ključavnica je podobna navadni, le da jo lahko odpremo tudi z dovodom
električnega toka vanjo. Dovod električnega toka lahko krmilimo tako, da se ob
določenem dejanju (v našem primeru, da ko se približa ključek, ki ima dovoljenje za
vstop) odpre.
Elektronsko ključavnico namestimo v podboj ob kljuki, tako da se ključavnica vanj
zatakne. Kljuka na vratih mora biti slepa, saj je drugače sistem nepotreben.
Elektronsko ključavnico priključimo na 12 V izmeničnega ali enosmernega toka. Ko je
krog sklenjen, se ključavnica odklene in obratno.
Fotografija 1: Elektronska ključavnica s strani
Fotografija 2: Del ključavnice, ki odlkepa in zaklepa vrata
7
2.2 Raspberry Pi
Raziskovalci iz angleške univerze Cambridge so imeli idejo o majhnem in poceni
računalniku za otroke, ko so opazili upad znanja in spretnosti programiranja pri
študentih. Ker so otroci začeli na računalnike gledati drugače, zaradi cene (starši namreč
svojim otrokom ne bi kupili tako dragih računalnikov za programiranje), je navedena
štiričlanska ekipa (Eben Upton, Rob Mullins, Jack Lang in Alan Mycroft) med letoma 2006
in 2008 naredila nekaj prototipov, ki so sedaj združeni v Raspberry Pi. V letu 2008 so
procesorji za mobilne telefone postali cenovno ugodni in dovolj močni za zagotavljanje
predvajanja visokokakovostnih posnetkov. Pomislili so, da bi bilo to mogoče tisto, saj
vendarle vsi otroci z računalnikom ne bi programirali, kot je bilo mišljeno v samem
začetku. Videti je bilo, da bi projekt vendarle lahko uspel. Ekipo je zapustil en izmed
članov (Eben Upton), pridružila pa sta se jim dva nova (Pet Lomas in David Braben), da
bi ustvarili Raspberry Pi. Tri leta pozneje se je začela množična proizvodnja modela B.
Celoten postopek je potekal preko pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjata z elektroniko,
element 14/Premier Farnell in RS Electronics, po letu dni pa je bilo prodanih več kot
milijon kosov te naprave. Fundacija ima veliko željo podpreti in pomagati celotni
izobraževalni skupnosti. Bili so veseli in malo začudeni, saj so prejeli veliko število
povpraševanj od agencij in ljudi iz oddaljenih držav. To jih je vznemirilo, saj so si sami
zadali drugačen cilj, kot le proizvajanje naprav ter prodajo, ki nima povezave z
izobraževanjem. Prekiniti želijo s tem, da je za računalnik potrebno zapraviti več sto
evrov, medtem ko družine nimajo možnosti uporabe interneta. Hočejo imeti tudi
računalnik, ki bo dovolj dober za otroke, veselo pa zrejo v prihodnost skladišča. (1)
2.3 Python
Python je prenosljiv, interaktiven, objektno usmerjen skriptni programski jezik, katerega
ukazi se med izvajanjem programa tolmačijo v strojni jezik. Vgrajenih ima veliko
smiselnih lastnosti drugih modernih programskih jezikov. Je primeren jezik za začetnike,
saj je enostaven, prijazen pri pisanju daljših kod, skripta je lahko berljiva, saj je format
kode enostaven, pregleden in značilen samo za Python. (2)
8
Jezik se je začel razvijati leta 1989. Snoval ga je Guido Van Rossum na Nizozemskem. Ime
je dobil po priljubljeni angleški televizijski nanizanki Leteči cirkus Montyja Pythona
(Monthy Python's Flying Circus). 16. oktobra 2000 je bil ustvarjen Python 2.0, ki je
vseboval veliko novih lastnosti in podporo za Unicode. 3. decembra 2008 je izšel Python
3.0. Uporabljajo ga tudi večja podjetja kot so Google, Yahoo!, CERN in NASA. Python se
uporablja na področju umetne inteligence in za obdelavo naravnega jezika. Uporablja ga
tudi mikroprocesor Raspberry Pi. (3)
Python je enostavno razširljiv preko modulov napisanih v C ali C ++ in ga je mogoče
vgraditi tudi v druge aplikacije, kot na primer knjižnico. Lahko se izvaja na UNIX,
Machintosh in DOS napravah. V primerjavi z drugimi programskimi jeziki je kodo v
Pythonu lažje pisati, brati in vzdrževati. Jezik prihaja z razhroščevalnikom, ki ga v celoti
poganja sam Python, nekaj okenskimi vmesniki, prefinjenim načinom urejanja GNU
Emacs in z veliko primeri ter predstavitvami. Python vsebuje značilne aritmetične
operaterje (seštevanje, odštevanje, množenja, deljenje, modulo). Poleg tega vsebuje še
simbola ** za potenciranje in @ za matrično množenje. (4)
2.4 Google Apps Script
Google Apps Script je programski jezik, ki temelji na JavaScriptu. Programerjem
omogoča vstavljanje dodatkov in razširitev v Googlove dokumente, preglednice, Drive,
stike, koledarje, zemljevide ... Vse skripte se izvajajo na Googlovih strežnikih. Prinaša
enostaven način za avtomatiziranje dejanj znotraj Googlovih aplikacij ali tretjih strani.
2.5 Relejsko stikalo
Relejsko stikalo ali rele je stikalo, ki ga v celoti upravlja elektrika. Večina jih uporablja
elektromagnet, ki mehansko upravlja stikalo, vendar se uporabljajo tudi druga načela,
kot je SSR (solid-state relay). Relejsko stikalo se uporablja, ko želimo z nižjo napetostjo
nadzorovati električni krog z visoko napetostjo ali ko želimo nadzorovati več električnih
krogov z enim samim signalom. Solid state releji ne vsebujejo premičnih delov, temveč
nadzorujejo krog z polprevodno napravo. Nekateri releji se uporabljajo tudi za
9
preprečevanje kratkih stikov in preobremenitve. Sestavni deli elektromagnetnega releja
so kotev, elektromagnetna tuljava in stikalo. Ko skozi tuljavo steče električni tok se
ustvari elektromagnetno polje, ki premakne kotev in ta premakne stikala, ki sklenejo ali
prekinejo električni krog. (5)
2.6 Podatkovna baza
Podatkovna baza (podatkovna zbirka) je sklop zbirke dokumentov, ki so tematsko
povezani s sistemom za razvrščanje dokumentov. Je neke vrste knjižnica, vendar v
vsakodnevnem pogovoru pomeni računalniški sistem za shranjevanje podatkov.
Poznamo več vrst podatkovnih baz. Razdelimo jih na: hierarhične, mrežne, relacijske in
objektne. (6)
2.7 Princip odjemalec-strežnik
Princip odjemalec-strežnik je razdeljena aplikacijska struktura, ki porazdeli delovno
obremenitev med strežnik in odjemalca. Med seboj komunicirata preko računalniškega
omrežja. Odjemalec strežniku pošlje podatke v obliki zahtevka, strežnik pa nato vrne
podatke odjemalcu v obliki odgovora. Za delovanje potrebujeta skupni dogovor o obliki
podatkov, ki jih izmenjujeta. Ta je določen kot "communication protocol". Za dodatno
formalizacijo podatkov lahko strežnik izvaja API (application programming interface).
API je niz rutin, protokolov in orodij za gradnjo programskih aplikacij. Za preprečevanje
dostopa do vsebin, so na strežniku določene omejitve, do katerih vsebin lahko
odjemalec dostopa. Ta princip uporabljajo računalniške aplikacije kot so e-pošta,
omrežni tisk in svetovni splet. (7)
10
2.8 RFID
Radio frekvenčna identifikacija (RFID) je tehnologija za prenos podatkov med čitalcem in
elektronsko značko. Prvič je bila omenjena leta 1948. Elektronska značka vsebuje
procesor, ki procesira podatke, in anteno, oddaja radijske signale. Sprejema jih RFID
čitalec. Značke delimo glede na način napajanja ter način prenosa podatkov:
1. Aktivni RFID vsebuje baterijo, ki poganja oddajnik. Je dražji od ostalih, vendar ima
večjo moč, daljši domet in bolj zanesljivo delovanje v neprijaznem okolju.
2. Pasivni RFID dobi energijo za delovanje v signalu, ki doseže anteno. Je cenejši in ima
kratek domet.
3. Elektromagnetni RFID komunicira z uporabo elektromagnetnih valov. Čitalec
sprejema signal na principu modulacijskega odboja.
4. Indukcijski RFID za delovanje uporablja princip magnetne indukcije. Vsebuje še 2
tuljavi, ki z uporabo bremenske modulacije pošljeta podatke čitalcu. (8)
11
3 METODOLOGIJA DELA
3.1 Shema delovanja
Vse se začne, ko oseba prisloni RFID ključek k čitalcu kartic. Čitalec pošlje preko USB
kabla Raspberry Pi-ju kodo ključka. Program na Raspberry Pi-ju preko spleta pošlje
zahtevo za dovoljenje Googlovi preglednici. Skripta v Googlovi preglednici pošlje
odgovor o dovoljenju nazaj Raspberry Pi-ju, ta pa nato po dovoljenju odpre elektronsko
ključavnico. Skripta v drugem listu Googlove preglednice beleži vsak poskus vstopa, zato
vedno vemo kdaj in kdo je poskušal in kdaj in kdo je prišel v sobo.
Shema 1: Prikaz deljenja podatkov med posameznimi napravami
12
3.2 Napajanje
Za napajanje Raspberry Pi-ja in ključavnice smo uporabili star računalniški ATX
napajalnik. Napajalnik je priključen v električno omrežje (230 V izmeničnega toka).
Za zagon napajalnika smo spojili PS_ON# kabel (zelena) in GROUND kabel (črna):
Fotografija 3: Napajalnik pred združevanjem zelenega in črnega kabla
Fotografija 4: Napajalnik po združenju zelenega in črnega kabla
Priklopili smo Rasberry Pi tako, da smo spojili +5 V kabel (rdeča) in GROUND (črna) z
micro USB priključkom:
Fotografija 5: ATX napajalnik in micro USB kabel pred spojitvijo kablov
Fotografija 6: Napajalnik in Raspberry Pi po spojitvi z micro USB kablom
13
Za napajanje elektronske ključavnice smo +12 V kabel (rumena) preko elektronskega
vezja z relejskim stikalom, ki ga upravlja Raspberry Pi, povezali GROUND kabel (črna):
Fotografija 7: Rumeni kabel pred spojitvijo s priključkom elektronske ključavnice
Fotografija 8: Oba kabla po spojitvi s priključkoma
Fotografija 9: Kabla povezana z elektronsko ključavnico
14
3.3 Elektronsko vezje
Preden smo povezali Raspberry Pi s ključavnico smo imeli na izhodih samo rdečo in
zeleno diodo. Narisali smo načrt in ga prenesli na testno ploščico. Elektronsko vezje smo
povezali na standardni komunikacijski vmesnik na Raspberry Pi-ju (GPIO).
Shema 2: Povezava rdeče in zelene LED diode z Raspberry Pi-jem
Fotografija 10: Osnovno vezje na testni ploščici
Potem smo nadgradili vezje tako, da smo ga preko relejskega stikala povezali z
električnim krogom, ki odpira in zapira elektronsko ključavnico. V primeru, da se prižge
zelena LED dioda, steče tudi 5 V iz GPIO 2 v relejsko stikalo, ki sklene električni krog in
odklene elektronsko ključavnico. Ker podatkovna priključka GPIO 7 in GPIO 11 oddajata
le 3,3 V signal, smo ga morali predhodno ojačati s tranzistorjem in 5 V napetostjo iz
priključka GPIO 2.
Shema 3: Priklop električne ključavnice na Raspberry Pi.
15
3.4 Odjemalec
Na Raspberry Pi-ju se izvaja program v Pythonu, ki preko USB kabla dobi kodo od RFID
čitalca in pošlje zahtevo na strežnik. Za odgovor dobi »Da« ali »Ne« in glede na to pošlje
signal na GPIO 7 oz. GPIO 11 na standardnem komunikacijskem vmesniku, kamor je
priklopljeno elektronsko vezje iz prejšnjega poglavja. URL naslov preglednice je zaradi
varnosti cenzuriran.
16
Zaslonska slika 1: Skripta na Rasberry Pi-ju v programskem jeziku Python
17
3.5 Strežnik
Strežnik je v našem primeru skripta v Googlovih preglednicah, shranjena v Google Drive
in dana v skupno rabo z osebami, ki so odgovorne za dostop do učilnice.
V prvem delovnem listu preglednice so ID-ji ključkov, imena učencev in ali imajo ti vstop
v učilnico. Zaradi varnosti so ID-ji ključkov in imena učencev spremenjena.
Zaslonska slika 2: Seznam učencev v Googlovi preglednici
18
V drugi delovni list preglednice se zapisuje, kdo je približal svoj RFID ključek čitalcu, kdaj
in ali je lahko vstopil. Tabela se sproti posodablja ob vsakem novem obisku.
Zaslonska slika 3: Preglednica s poročilom o vstopih
V Google Apps Script smo zapisali skripto, ki smo jo uvedli kot spletno aplikacijo. Ob
prejeti zahtevi programa na Raspberry Pi-ju kot parameter prejme ID obeska, ga preveri
v prvi preglednici, zapiše obisk v drugo preglednico in vrne odgovor skripti na Raspberry
Pi-ju. URL naslov preglednice je zaradi varnosti cenzuriran.
19
Zaslonska slika 4: Google Apps skripta, ki upravlja spletno aplikacijo ter ureja tabelo
20
4 REZULTAT
S pomočjo orodij, ki jih imamo na šoli, in lastnega znanja smo sestavili sistem za nadzor
dostopa, ki temelji na odprtokodni programski opremi in brezplačnih spletnih storitvah
ter lahko dostopni in poceni strojni opremi.
Tabela 1: Kosovnica
Zap. št. Količina Opis Cena
1. 1 Elektronska ključavnica 12 V 170 mA AC/DC 28,45 €
2. 1 Raspberry Pi model B 32,03 €
3. 1 Micro SD kartica 8 GB 4,20 €
1. 1 Plošča za elektronsko vezje 10x16 4,50 €
4. 1 Rele 5 V 2,54 €
2. 2 Upornik 1 kΩ 0,08 €
3. 1 NPN Tranzistor 0,06 €
4. 1 LED dioda zelena 0,10 €
5. 1 LED dioda rdeča 0,10 €
6. 2 Ohišje za LED diodo 2,02 €
7. 1 ATX napajalnik Rezervni del
8. 1 RFID čitalec Rezervni del
9. 1 Ohišje 7,02 €
10. 400 RFID obeski (ključki) Že obstoječi
Seznam uporabljene programske opreme:
Operacijski sistem Raspbian (9)
Programski jezik Python
Knjižnica Requests za Python (10)
Google Preglednice in Google Script
21
RFID čitalec, Raspberry Pi in elektronsko vezje smo dali v plastično ohišje, v katerega smo
zvrtali luknje in nanj nalepili nalepke. Namestili smo ga na steno ob kljuko vrat v učilnico
za tehniko in tehnologijo.
Fotografija 11: Ohišje za Raspberry Pi, čitalec in elektronsko vezje
5 DRUŽBENA ODGOVORNOST
S tem izdelkom osebje šole ne bo potrebovalo stalno spremljati vhodnih vrat v učilnico,
saj bodo imeli na voljo poročilo o vstopih v Googlovi preglednici. Vstop v učilnico bo s
tem olajšan in veliko bolj praktičen. Učitelji ne bodo več posojali svojih ključev učencem,
da bi lahko vstopali v učilnico, ampak jim bodo samo odobrili dostop v Googlovi
preglednici. Učenci, ki bodo tam imeli pouk tehnike in tehnologije ali drugega predmeta,
bodo lahko vstopili v učilnico tudi, če bo njihov učitelj takrat zaseden. Takšen izdelek se
lahko uporabi tudi v drugih učilnicah ali na glavnem vhodu za lažje potrjevanje
prisotnosti učencev. Lahko bi se uporabil tudi na delovnih mestih ali v drugih ustanovah.
22
6 ZAKLJUČEK
Ob delu smo dosegli vse zastavljene cilje, zato nam je uspelo narediti vse, kar smo
zapisali novembra v najavi. Ves čas smo razmišljali tudi o idejah za izboljšave, vendar do
konca nismo mogli predvideti, kako se bo sistem obnašal, ko bo nameščen na vrata. Ko
bo sistem že nekaj časa v uporabi, bomo o idejah znova pričeli razmišljati.
Če bi želeli izboljšati sistem, da bi ga lahko uporabili še drugje, bi morali prilagoditi
Googlove preglednice, tako da bi bile lažje dostopne. Lahko bi ustvarili mobilno
aplikacijo, tako da bi lahko učitelji dostopali do preglednice preko mobilnega telefona ali
druge naprave in odpirali vrata tudi na daljavo. Lahko bi povezali preglednico z
eAsistentom (spletno aplikacijo za evidenco prisotnosti pri pouku, beleženje ocen in
komuniciranje s starši ali skrbniki učencev), tako da bi lahko vstopali v učilnico samo, če
se ujema z učno uro, ki jo imamo trenutno na urniku.
Ob projektni nalogi smo se naučili uporabe Raspberry Pi-ja, spoznali osnove
programiranja v Pythonu in Google Apps Scriptu, nadgradili smo znanje elektrotehnike
in programiranja, spoznali baze podatkov in druge tehnologije ter nove komponente
elektronskih vezij.
23
7 VIRI
1. O Raspberry Pi. Slo-pi. [Elektronski] [Navedeno: 09. 02 2016.] https://slo-pi.com/o-
raspberry-pi.
2. Na kratko o programskem jeziku Python. Univerza v Mariboru. [Elektronski]
[Navedeno: 30. 1 2016.] http://student.pfmb.uni-mb.si/~hoslovnik/prva_stran.htm.
3. Python (programming language). Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 31. 1 2016.]
https://en.wikipedia.org/wiki/Python_(programming_language).
4. Python for Unix/C Programmers Copyright 1993 Guido van Rossum 1 (1993).
Citerseex. [Elektronski] [Navedeno: 29. 1. 2016.]
http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.38.2023.
5. Relay. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 3. 2. 2016.]
https://en.wikipedia.org/wiki/Relay.
6. Google Apps Script. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 09. 2. 2016.]
https://en.wikipedia.org/wiki/Google_Apps_Script.
7. Client-server model. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 9. 2. 2016.]
https://en.wikipedia.org/wiki/Client%E2%80%93server_model.
8. Radiofrekvenčna indentifikacija. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 9. 2. 2016.]
https://sl.wikipedia.org/wiki/Radiofrekven%C4%8Dna_identifikacija.
9. Raspbian. Raspberry Pi. [Elektronski] [Navedeno: 10. 2. 2016.]
https://www.raspberrypi.org/downloads/raspbian/.
10. Requests. Quick start. [Elektronski] [Navedeno: 10. 2. 2016.] http://docs.python-
requests.org/en/latest/user/quickstart/.
11. Python (programski jezik). Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 28. 1. 2016.]
https://sl.wikipedia.org/wiki/Python_%28programski_jezik%29.
24
12. Podatkovna zbirka. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 10. 2. 2016.]
https://sl.wikipedia.org/wiki/Podatkovna_zbirka.
25
8 KAZALO SLIK IN TABEL
Fotografija 1: Elektronska ključavnica s strani ................................................................. 6
Fotografija 2: Del ključavnice, ki odlkepa in zaklepa vrata ............................................... 6
Fotografija 3: Napajalnik pred združevanjem zelenega in črnega kabla ....................... 12
Fotografija 4: Napajalnik po združenju zelenega in črnega kabla .................................. 12
Fotografija 3: ATX napajalnik in micro USB kabel pred spojitvijo kablov ....................... 12
Fotografija 4: Napajalnik in Raspberry Pi po spojitvi z micro USB kablom .................... 12
Fotografija 5: rumeni kabel pred spojitvijo s priključkom elektronske ključavnice ....... 13
Fotografija 6: oba kabla po spojitvi s priključkoma ........................................................ 13
Fotografija 7: Kabla povezana z elektronsko ključavnico ............................................... 13
Fotografija 8: Postavitev na testi ploščici ....................................................................... 14
Fotografija 9: Ohišje za Raspberry Pi, čitalec in elektronsko vezje. ............................... 21
Shema 1: Prikaz deljenja podatkov med posameznimi napravami ................................ 11
Shema 2: Povezava rdeče in zelene LED diode z Raspberry Pi-jem ............................... 14
Shema 3: Priklop električne ključavnice na Raspberry Pi ............................................... 14
Zaslonska slika 1: Skripta na Rasberry Pi-ju v programskem jeziku Python ................... 16
Zaslonska slika 2: Seznam učencev v Googlovi preglednici ............................................ 17
Zaslonska slika 3: Preglednica s poročilom o vstopih ..................................................... 18
Zaslonska slika 4: Google Apps skripta, ki upravlja spletno aplikacijo ter ureja tabelo . 19
Tabela 1: Kosovnica ........................................................................................................ 20
Recommended