View
4
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA
POLONA ŠTUMBERGER
PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE
SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI
Diplomsko delo
Maribor, 2012
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE
SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI
Študent: Polona Štumberger Številka indeksa: 71157107 Študijski program: UNI – PRAVO Študijska smer: Javno pravo Mentor: doc. dr. Aljoša Dežman
Maribor, junij 2012
KAZALO
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ................................................................... 1
POVZETEK ....................................................................................................... 2
ABSTRACT ....................................................................................................... 3
UVOD .............................................................................................................. 4
1. TEMELJNO O PRAVNI OSEBI .................................................................... 5
1.1. NASTANEK PRAVNE OSEBE .............................................................................. 5
1.2. PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST PRAVNE OSEBE .............................................. 6
2. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI .............................................................. 8
2.1. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI DRUŽBE ............................................................... 9
2.2. POJEM SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ............................................................... 10
2.3. VRSTE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ............................................................... 12
2.3.1. Spregled pravne osebnosti glede na smer učinkovanja ............................ 12
2.3.2. Spregled pravne osebnost glede na pravno podlago ............................... 13
2.3.3. Jamčevalni spregled ............................................................................. 15
2.3.3.1 Mešanje premoženja ....................................................................... 16
2.3.3.2. Pomešanje sfer ............................................................................. 17
2.3.3.3. Podkapitalizacija ............................................................................ 18
2.3.3.4. Čezmerno obvladovanje ................................................................. 20
2.3.3.5. Eksistenčno uničenje pravne osebe ................................................. 21
2.3.4. Pripisni (priračunovalni) spregled .......................................................... 21
2.3.4.1. Pripis prepovedi in ravnanj ............................................................. 22
2.3.4.2. Pripis vednosti in lastnosti .............................................................. 24
3. SPREGLED PRAVNE OSEBNOST PO ZGD IN ZGD-1 ................................. 26
3.1. PRIMERJAVA UREDITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI PO ZGD IN ZGD-1 S STALIŠČI
PRAVNE TEORIJE IN SODNE PRAKSE .......................................................................... 26
3.1.1. Prvi odstavek 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1 ......................................... 27
3.1.2. Zloraba družbe za dosego prepovedanega cilja (prva alineja prvega
odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1) ....................................................... 27
3.1.3. Zloraba pravne osebe za oškodovanje svojih upnikov (druga alineja
prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1) ............................................ 29
3.1.4. Ravnanje s premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem (tretja
alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1) .................................. 30
3.1.5. Zmanjšanje premoženja družbe (četrta alineja prvega odstavka 6. člena
ZGD in 8. člena ZGD-1) ................................................................................. 31
3.2. SODNA PRAKSA V VEZI S PREGLEDOM PRAVNE OSEBNOSTI PO ZGD IN ZGD-1 ............ 32
3.3. SKLEP ..................................................................................................... 33
4. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI PO ZFPPOD IN ZFPPIPP ...................... 35
4.1. PRIMERJAVA UREDITVE ZFPPOD IN ZFPPIPP S STALIŠČI PRAVNE TEORIJE IN SODNE
PRAKSE 36
4.1.1. 20. člen ZFPPod ............................................................................... 36
4.1.2. 27. člen ZFPPod ............................................................................... 37
4.1.2.1. Sporni vidiki četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ............................ 38
4.1.2.2. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77, sprejem ZFPPod-B in
odločba in sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 .................................. 40
4.1.3. Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP .............................................. 43 4.1.3.1. Varstvo upnikov po ZFPPIPP .......................................................... 44
4.2. Zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) ........................................ 45
ZAKLJUČEK ................................................................................................... 48
SEZNAM LITERATURE ................................................................................... 50
1
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC
oz. – oziroma,
OZ - Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s poznejšimi dopolnitvami in
spremembami,
RS – Republika Slovenija
tj. – to je
Ur. list RS – Uradni list Republike Slovenije,
ZGD - Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 30/92,
ZGD-1 - Zakon o gospodarskih družbah-1, Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.),
s poznejšimi dopolnitvami in spremembami
ZFPPod - Zakon o finančnem poslovanju podjetij, Uradni list RS, št. 54/99,
ZFPPIPP - Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju, Uradni list RS št. 126/07, Ljubljana,
ZZK-1 - Zakon o zemljiški knjigi-1, Uradni list RS, št. 58/2003;
2
POVZETEK
Diplomsko delo obravnava zakonsko ureditev instituta spregleda pravne osebnosti, ki
sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27. člena
Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki sta bila ob uveljavitvi deležna
številnih kritik pravne teorije in sodne prakse, tako da danes nista več v veljavi in ju
nadomešča 8. člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442.
člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju (ZFPPIPP). Avtorica obravnava stališča pravne teorije in sodne prakse
glede ureditve po ZGD in ZFPPod, njihove predloge za primernejšo rešitev najbolj
spornih vprašanj in analizira novosti, ki jih je razvoj instituta spregleda pravne
osebnosti prinesel z uvedbo ZGD-1 in ZFPPIPP.
3
ABSTRACT
Thesis deals with the regulation regarding wavier of legal personality, which were
regulated in sixth Article of the Companies Act (Zakon o gospodarskih družbah-ZGD)
and fourth paragraph of Article 27 of the Financial Operations of Companies Act (Zakon
o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod), which were given effect criticized by legal
theory and case law, so that today they are no longer in effect and are superseded by
the eighth Article of the Companies Act-1 (Zakon o gospodarskih družbah-1) and sixth
paragraph of 442nd Article of the Financial Operations, Insolvency Proceedings and
Compulsory Dissolution Act (Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). The author discusses the views of
legal theory and case law on the regime under the Companies Act and ZFPPod, their
suggestions for the most suitable solutions to the issues and analyzes the innovations
regarding wavier of legal personality brought to the ZGD-1 and ZFPPIPP.
4
UVOD
Slovenski pravni red je eden izmed redkih pravnih sistemov, v katerem je institut
spregleda pravne osebnosti zakonsko urejen. Spregled pravne osebnosti se v
slovenskem pravu pojavlja v različnih oblikah, naloga pa se osredotoča na obravnavo
ureditve instituta po 6. členu Zakonu o gospodarskih družbah iz leta 1993 (v
nadaljevanju: ZGD) in 4. ter 5. odstavku 27. člena Zakonu o finančnem poslovanju
podjetij iz leta 1999 (v nadaljevanju: ZFPPod). Pravna teorija in sodne praksa sta do
ureditve, kot je bila uzakonjena v navedenih členih, v večjem delu zavzela negativno
stališče. Zakonodajalec je pri nadaljnjem urejanju problematike upošteval stališča
pravne teorije in sodne prakse Ustavnega sodišča ter v 8. člen Zakona o gospodarskih
družbah iz leta 2006 (v nadaljevanju: ZGD-1) in 442. člen Zakona o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju iz leta 2007 (v
nadaljevanju: ZFPPIPP), ki nadomešča ZFPPod, vnesel primernejše rešitve glede
nekaterih najbolj spornih vprašanj spregleda pravne osebnosti.
Diplomsko delo obravnava pojem spregleda pravne osebnosti, ki pomeni prebitje
načela ločenosti med družbi in njenimi družbeniki1, pri čemer je potrebno ločevati med
dvema skupinama primerov spregleda pravne osebnosti, in sicer med jamčevalnim in
pripisnim spregledom, ki je teoretično obravnavan v prvem delu naloge.
V nadaljevanju je obravnavana zakonska ureditev instituta spregleda pravne osebnosti,
ki sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27.
člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in sta bila ob uveljavitvi
deležna številnih kritik, tako da danes nista več v veljavi in ju nadomešča 8. člen
Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442. člena Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP). Obravnava se osredotoča predvsem na stališča pravne teorije in na
odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbah št. U-I-135/00-77 in št. U-I-117/07 glede
ureditve po ZGD in ZFPPod ter na rešitve, ki jih je zakonodajalec na podlagi tega
vnesel v ureditev spregleda pravne osebnosti po ZDG-1 in ZFPPIPP.
1 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str 1740.
5
1. TEMELJNO O PRAVNI OSEBI
Pravna oseba je eden temeljnih pravnih institutov kontinentalnega pravnega sistema,
ki izvira že iz rimskega prava.2 Zakonodaja instituta pravne osebe ne definira, prav tako
enotne definicije ne daje pravna teorija, na splošno pa bi lahko pravno osebo opredelili
kot družbeno tvorbo, ki ji pravni red priznava lastnosti pravnega subjekta civilnega
prava.3 Torej pravni red oziroma zakonodajalec je tisti, ki določa kdaj se lahko neki
pravni tvorbi priznajo lastnosti pravne osebe, in sicer takrat ko so izpolnjeni vsi
zakonsko določeni pogoji za njen nastanek, med katete kot bistvene štejemo sprejetje
ustanovitvenega akta, obstoj stvarnega in/ali personalnega substrata, določitev
namena in z njim povezane dejavnosti ter imenovanje organov pravne osebe.4 Z
nastankom pravne osebe pa je neločljivo povezana pridobitev pravne in poslovne
sposobnosti novo nastalega subjekta.
1.1. Nastanek pravne osebe
Kot rečeno sta nastanek pravne osebe in pridobitev pravne ter poslovne sposobnosti
neločljivo povezana, ker pa je nastanek oz. ustanovitev predpogoj za pridobitev
sposobnosti, bo ta obravnavana v nadaljevanju.
Pravno osebo se ustanovi po posebnem postopku, pri katerem je potrebno sprejeti
ustrezen akt. Strogost postopka sprejetja akta pa je odvisna od vrste pravne osebe,
namena in dejavnosti, obsega premoženja, ki ga bo imela in glede na odgovornost
njenih članov.5 Glede na načina nastanka pravne osebe teorija loči tri temeljne sisteme
ustanovitve pravne osebe: svobodni, normativni in koncesijski sistem, pri čemer se
med seboj razlikujejo po tem, kakšno vlogi ima država pri nastanki novega pravnega
subjekta.6
Pri svobodnem sistemu se država v ustanovitev pravne osebe ne umešava, saj za
ustanovitev ni potrebno nobeno soglasje državnih organov, ti ne preverjajo ali so
izpolnjene predpostavke za nastanek, prav tako ni potreben vpis v register, če pa se
izvrši, je ta le deklaratorne narave. Nastanek je popolnoma odvisen od volje
2 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 50; 3 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 18; 4 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 54; 5 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str.226; 6 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str 24;
6
ustanoviteljev, ki lahko pravno osebo ustanovijo že z izpolnitvijo zakonskih
predpostavk. Zakonodajalec določa katere pravne osebe se lahko ustanovijo po
takšnem sistemu, na splošno pa je takšen način ustanovitve redek.7
Pri normativnem sistemu, ki je v praksi najbolj razširjen, je ustanovitev pravne osebe
pogojena z izpolnitvijo predpostavk, ki jih zakonodajalec določi za posamezno vrsto
pravne osebe in z vpisom v ustrezen register. Pristojni organ v postopku registracije
preverja ali so izpolnjene vse zakonske predpostavke in nato izvede vpis, ki je
konstitutivne narave in pomeni nastanek pravne osebe ter pridobitev pravne
sposobnosti.8
Pri koncesijskem sistemu je vloga države pri nastanku pravne osebe najmočnejša, saj
je pogoj za ustanovitev pravne osebe dovoljenje državnega organa, ki predstavlja
konstitutivni akt za pridobitev pravne osebnosti. Nadaljnji vpis v register oz. evidenco
pa je le deklaratorne narave. Ta sistem ustanavljanja se pojavlja predvsem pri pravnih
osebah, pri katerih je potreben poseben nadzor že ob sami ustanovitvi, načeloma pa se
ta način ustanavljanja opušča.9
1.2. Pravna in poslovna sposobnost pravne osebe
Z ustanovitvijo pravne osebe po enem izmed zgoraj navedenih sistemov10 pridobi novo
nastali subjekt pravno sposobnost. Pravno sposobnost pravne osebe teorija definira kot
sposobnost pravne osebe biti nosilec pravic, obveznosti in dolžnosti. V teoriji je bilo
sporno vprašanja ali ima pravna oseba popolno ali le delno pravno sposobnost, ki se je
postavljalo predvsem v vezi z veljavnostjo pravnih poslov sklenjenih izven okvira
pravne sposobnosti pravne osebe. Po teoriji ultra vires11, ki je veljala tudi pri nas,
takšni pravni posli niso bili veljavni. S sprejemom ZGD-1, ki določa, da so pod
postavljenimi pogoji takšni posli veljavni, pa je v našem pravu načelo ultra vires
odpravljeno.12 Tako 5. odstavek 6. člena ZGD-1 določa, da so pravni posli, ki jih sklene
družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer
7 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 25; 8 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 228-229; 9 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 230-231; 10 1. S samo ustanovitvijo po svobodnem sistemu, 2. z vpisom v register po normativnem sistemu, 3. z izdajo posebnega dovoljenja po koncesijskem sistemu. 11 Pojem ultra vires pomeni, da sme gospodarski subjekt opravljati samo tisti dejavnost, ki je vpisana v register in za katerega ima dovoljenje oziroma koncesijo. 12 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 151.
7
dovoljene posle veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za
prekoračitev13. Zaradi takšne določbe ZGD-1 in glede na načelo enakosti fizičnih in
pravnih oseb, imajo pravne osebe načeloma splošno in neomejeno pravno sposobnost,
torej so sposoben biti nosilke vseh civilnopravnih pravic in obveznosti.14 Izjeme veljajo
glede nekaterih osebnostnih pravic in pravic povezanih z naravnimi lastnostmi
pridržanimi le fizičnim osebam (spol, sorodstvo, sklenitev zakonske zveze).15
Pravna oseba potrebuje za svoje poslovanje pravno sposobnost, s katero dobi
sposobnost biti nosilka pravic in obveznosti, da lahko te pravice in obveznosti tudi
veljavno prevzema, pa potrebuje še poslovno sposobnost. Tako je poslovna sposobnost
definirana kot sposobnost pravnega subjekta, da z lastnimi dejanji oziroma z izjavo
poslovne volje prevzema pravice in obveznosti.16 Poslovne sposobnosti pravne oseba
ne dobi s samo ustanovitvijo, ampak šele z imenovanjem organov oziroma vsaj
zastopnikov, ki so sposobni njeno voljo oblikovati in jo navzven izraziti.
Tako kot fizične osebe imajo tudi pravne osebe sposobnost biti stranka17, so procesno18
in deliktno19 sposobne.
13 Peti člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 14 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 249. 15 Plavšak Nina, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 152. 16 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 256. 17 Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. 18 Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. 19 Deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za protipravna dejanja.
8
2. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI
Kot rečeno pridobi pravna oseba z ustanovitvijo pravno sposobnost, z imenovanjem
organov pa še poslovno sposobnost. Pravna oseba sama po sebi ni sposobna izražati
volje, sklepati poslov in opravljati dejanj, potrebnih za njeno poslovanje. Zato za njo,
tako pri ustanovitvi, kot pri nadaljnjem vodenju, stojijo fizične osebe, ki s svojimi
ravnanji izražajo voljo pravne osebe in je potrebno vsa njihova ravnanja šteti kot
ravnanja pravne osebe. Dejansko (fizično) posle pravne osebe sklepa fizična oseba
(družbeniki, poslovodne osebe, člani, ustanovitelji), pravni posel pa »pripada« pravni
osebi, ki postane zavezana in za obveznosti iz sklenjenega pravnega posla tudi sama
odgovarja. Pravna oseba, ki je pravno in poslovno sposobna tako postane samostojna
nosilka pravic in obveznosti, ki jih prevzema s pravnimi posli, sklenjenimi v lastnem
imenu iz za lasten račun. Zaradi sklenjenih poslov postane lastnica nepremičnin in
premičnin, lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti ter lahko toži in je tožena20,
od dolžnikov lahko terja svoje terjatve, po drugi strani pa tudi pravna oseba svojim
upnikom za prevzete obveznosti odgovarja sama, in sicer z vsem svojim
premoženjem.21
Ena najpomembnejših posledic pravne osebe je ločitev nastalega pravnega subjekta od
drugih pravnih subjektov, ki pravno osebo sestavljajo – tudi od svojih članov,
ustanoviteljev in delavcev, posledice tega pa je samostojno nastopanje v pravnem
prometu in samostojna odgovornost pravne osebe za njene obveznosti22. Gre za
temeljno pravilo obligacijskega prava, ki določa, da vsak pravni subjekt sam in
samostojno odgovarja za svoje obveznosti, vse oblike solidarne, subsidiarne ali kakršne
koli druge odgovornosti za drugega so izjeme.23 To vseeno ne pomeni nujno, da za
njene obveznosti ne odgovarjajo tudi njeni člani, kar je odvisno od statusne oblike
posamezne pravne osebe.24
20 Četrti člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 21 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1740. 22 Sodba II Ips 470/2002, z dne 29.01.2004: »samostojna gospodarska družba kot pravna oseba sama odgovarja za izvajanje svoje poslovne dejavnosti in samostojno odgovarja za svoje obveznosti.« 23 II Ips 315/2000 v zvezi s Sodbo VSL Cp 1259/99. 24 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 19.
9
2.1. Odgovornost za obveznosti družbe
Za obveznost pravna oseba (ne glede na statusno obliko) odgovarja z vsem svojim
premoženjem, kar se v pravni teoriji opredeljuje kot načelo popolne odgovornosti,
zakon pa podrobneje ureja odgovornost glede na posamezno obliko gospodarskega
subjekta:
- podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (tistim v vezi z
njegovo dejavnostjo in lastnim),
- družba z neomejeno odgovornostjo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem, subsidiarno za njene obveznosti odgovarjajo tudi njeni družbenik z vsem
svojim premoženjem,
- enak položaj kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo imata komplementarja
v komanditne družbe in komanditne delniške družbe,
- delničarji delniške družbe ne odgovarjajo za obveznosti družbe,
- družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo ne odgovarjajo za obveznosti družbe,
- tihi družbenik ne odgovarja za obveznosti tihe družbe, nosilec tihe družbe pa
odgovarja glede na svojo statusno obliko;25
Iz temeljnega načela popolne odgovornosti tako izhaja, da pravna oseba za svoje
obveznosti odgovarja sama in z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa zakon
predvideva še določene oblike odgovornosti družbenikov, v obliki poroštvene
odgovornosti, ki temelji na zakonu npr. spregled pravne osebnosti ali na družbeni
pogodbi.26 Poleg načela popolne odgovornosti uveljavljeno še načelo ločenosti, ki
pomeni, da je potrebno obveznosti in premoženje pravne osebe ločiti od obveznosti in
premoženja njenih članov, zaradi česar ti za njene obveznosti ne odgovarjajo.27
ZGD-1 pa ločuje pravne osebe na dve skupini, in sicer na kapitalske gospodarske
družbe, kamor spadata delniška družba in družba z neomejeno odgovornostjo (člen
ZGD-1), ker je ločitveno načelo dosledno izpeljano. Oseba družbenika in kapitalska
pravna oseba sta povsem ločeni, vsak je nosilec svojih pravic in obveznost, družba pa
je neodvisna od družbenika in obratno. Zaradi tega družbeniki oziroma delničarji ne
odgovarjajo za obveznosti družbe, kar poudarja tudi Ustavno sodišče RS v 28. točki
25 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 157-158. 26 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 157. 27 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1740..
10
odločbe št. U-I-135/00-77.28 V drugo skupino spadajo osebne družbe (člen ZGD-1),
kjer v primeru neizpolnitve obveznosti s strani družbe, za njene obveznosti odgovarjajo
člani pravne osebe z vsem svojim premoženjem.29 Izjema od tega so komandtitisti, ki
za obveznosti družbe ne odgovarjajo.
2.2. Pojem spregleda pravne osebnosti
Tekom razvoja gospodarskega prava in prava družb se kmalu izkazalo, da obstajajo
določena izjemna dejanska stanja, ko dosledno vztrajanje pri načelu ločenosti pravne
osebe od njenih članov pripelje do neživljenjskih in nepravičnih rezultatov, zato ga je
potrebno v takšnih primerih zavreči.30 Prebitje načela ločenosti med pravno osebo in
njenimi člani se imenuje spregled pravne osebnosti, ki ga slovenska pravna teorija
opredeljuje tako: »O spregledu govorimo takrat, kadar zakon, sodna ali upravna
odločba zanemari, zavestno prezre samostojno z zakonom zagotovljeno bit pravne
osebe in prenese učinke nekega, prvotno na pravno osebo navezanega stanja na
osebo ali osebe, ki stojijo za pravno osebo. Spregled pravne osebe pomeni, da se
zanika ločenost med pravno osebo in njenimi pripadniki. Spregled lahko pojasnimo, če
upoštevamo dva vidika pravne osebe: njeno dejansko podstat (substrat) in njeno
pravno bit (formalno strukturo).«31 Na podlagi tega je mogoče spregled pravne
osebnosti najširše označiti kot pojav, ko pravo pripiše določene lastnosti, pravice in
obveznosti enega subjekta drugemu pravnemu subjektu, pri tem pa gre za razmerje
med pravno osebo in njenim članom. S spregledom pravne osebnosti torej označujemo
primere, ko pravo razširi obveznosti ali pripiše določene lastnosti, vrednosti oziroma
prepovedi, ki veljajo za pravno osebo na člana in obratno.
Članstvo v pravni osebi je bistven element spregleda pravne osebnosti, s tem da se
članstvo nanaša na člane vseh pravnih oseb korporacijskega tipa, torej družbenike
d.o.o., delničarje d.d., člane gospodarskih interesnih združenj, društev, zadrug,
zbornic.32 Nekateri avtorji (Seibert, Wick, Watson, Mayr) se zavzemajo za to, da bi
zakon moral dopustiti tudi izjemno možnost spregleda pravne osebnosti v razmerju do 28 Odločba Ustavno sodišče RS v 28. točki odločbe št. U-I-135/00-77, opozarja, da je pri kapitalskih družbah uveljavljena popolna ločitev družbinega premoženja in premoženja družbenikov, izjemo od tega temeljnega načela pa pomeni spregled pravne osebnosti. 29 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. II 30 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 41. 31 Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 158 32 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 46.
11
osebe, ki formalno ni član oziroma družbenik pravne osebe, nanjo pa vseeno izvaja
odločilen vpliv in na splošno ravna kot član pravne osebe, formalni člani pravne osebe
pa so v takšnih primerih ponavadi le »slamnati možje«. Slovenska zakonodaja takšne
izjemne možnosti spregleda ne predvideva, prav tako v Sloveniji ni sodne prakse, ki bi
sledila takšnemu gledanju. Tako se je izreklo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu
III Ips 73/99 in III Ips 74/99 v vezi s sodbo VSK Cpg 193/98 in v obrazložitvi navedlo,
da tretje osebe, ki so imele od ravnanja družbe ali družbenikov korist, ne morajo biti
zavezanci na podlago spregleda.33 Nasprotno pa iz tuje sodne prakse (ZDA, Nemčija,
Anglija), kjer se je spregled pravne osebnosti razvila ravno sodne praksa, izhajajo
podobna stališča in so sodišča v več primerih naložila odgovornost za obveznosti
korporacije delničarjem ali drugim posameznikom, ki nad družbo izvajajo odločilni
vpliv.34
Aktivno legitimacijo za uveljavljanje spreglede pravne osebnosti zoper člana pravne
osebe imajo samo upniki pravne. S tem v vezi se je v praksi že postavljalo vprašanje,
ali je aktivno legitimiran tudi stečajni upravitelj. Sodna praksa je do tega zavzela
negativno stališče,35 saj bi uveljavljanje spregleda prek stečajnega upravitelja pomenilo
učinkovanje spregleda t.j. povečanje stečajne mase36 v korist vseh upnikov, tudi tistih
ki spregleda niso uveljavljali.
Pogoj za spregled pa je zloraba pravne osebe s strani njenega člana, ki mora biti
podana v smislu objektivne ali institucionalne zlorabe, to je uporabe pravne osebe na
način, ki nasprotuje njenemu zakonskemu ustroju in namenu njegovega obstoja.37
Glede na statusno obliko pravnih oseb se zlorabe le-teh najpogosteje pojavljajo pri
družbah z omejeno odgovornostjo, še posebno v tistih, kjer so družbeniki zelo povezani
in so razmerja med njimi podobna tistim v osebnih ali enoosebnih družbah, kjer je tudi
največ možnosti za razne zlorabe, ki pomenijo izpolnitev dejanskega stanja spregleda
pravne osebnosti. Tako je pri delniških družbah, kjer je delničarjev veliko več kot
družbenikov pri družbi z omejeno odgovornostjo, možnosti za zlorabe manjša, poleg
tega je potrebno upoštevati različnost zakonske ureditve načina vodenja v obeh vrstah
družb. Ne glede ne to pa se lahko vprašanje odgovornosti članov za obveznosti pravne
33 Sodba in sklep III Ips 73/99 in III Ips 74/99 v vezi s sodbo VSK Cpg 193/98. 34 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 47. 35 Sodba Vrhovnega sodišča RS, št. III Ips 145/2005, z dne 14.06.2007 36 sodba in sklep I Cp 203/2005, z dne 20.04.2005: »Namen 6. člena ZGD ni, da nastopi kot novi upnik stečajna masa.« 37 Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 1012;
12
osebe pojavi pri vseh vrstah pravnih oseb, pri katerih je izključena odgovornost
njihovih članov za obveznosti pravne osebe, torej pri vseh vrstah kapitalskih družb.38
2.3. Vrste spregleda pravne osebnosti
V teoriji najširše sprejeta delitev pojavnih oblik instituta spregleda pravne osebnosti je
na jamčevalni in pripisni spregled, ki se razlikujeta po posledicah spregleda. V prvem
primeru pride zaradi prebitja zakonskega pravila, da družbeniki ne odgovarjajo za
obveznosti družbe, do odgovornosti družbenikov za denarne obveznosti družbe in
obratno (jamčevalni spregled). V drugem primeru gre za vprašanje, ali in pod katerimi
predpostavkami naj se določene lastnosti, vedenja, izjave in ravnanja družbenikov
štejejo za družbina oziroma katera naj se ji pripišejo ter obratno (pripisni oziroma
priračunovalni spregled).39 Pri tem je potrebno izpostaviti, da je jamčevalni spregled
možen le pri pravnih osebah korporacijskega tipa, pripisni pa tudi pri osebnih družbah.
Glavna prednost navedene razdelitve je v tem, da jasno izpostavi, da pravna posledica
spregleda pravne osebnosti ni le v odgovornosti družbenika za obveznosti družbe,
temveč da obstajajo tudi drugi primeri, pri katerih je mogoče določene lastnosti
družbenika pripisati pravni osebi in obratno.40
Podrobnejše delitve v okviru jamčevalnega in pripisnega spregleda izvirajo iz dejanskih
stanov, v katerih pride do spregleda in so neposredni temelj spregleda. Poleg osnovne
delitve, lahko spregled pravne osebnosti delimo še glede na pravno podlago, ki lahko
temelji na zakonu ali sodni odločbi ter razvrstitev spregleda glede na smer učinkovanja
– po tem kriteriju poznamo neposredni, obrnjeni in prečni spregled.41
2.3.1. Spregled pravne osebnosti glede na smer učinkovanja
Pri spregledu glede na smer učinkovanja gre za vprašanje, ali se določen učinek
spregleda pravne osebnosti razteza od pravne osebe na njenega člana ali obratno
oziroma v izjemnih primerih na njene sestrske družbe. Po tem kriteriju poznamo
neposredni, obrnjeni in prečni spregled. 38 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 47-49. 39 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1740 40 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. II 41 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 61.
13
Pri neposrednem spregledu gre za učinkovanje v smeri pravna oseba – član, za
posledico pa ima odgovornost člana za obveznosti pravne osebe (neposredni
jamčevalni spregled) oziroma pripis določenih lastnosti in prepovedi pravne osebe
članu (neposredni pripisni spregled). Obrnjeni spregled ima ravno nasprotne posledice
neposrednega pripisa in gre za učinkovanje v smer član – pravna oseba, za posledico
pa ima odgovornost pravne osebe za obveznosti člana (obrnjeni jamčevalni spregled)
oziroma pripis določenih lastnost in prepovedi člana pravni osebi (obrnjeni pripisni
spregled). Pri prečnem spregledu gre za vprašanje spregleda na sestrske družbe, s
čimer so mišljene družbe, ki imajo v pretežni meri identično lastniško strukturo in
družbe z istim večinskim družbenikom.42
2.3.2. Spregled pravne osebnost glede na pravno podlago
Do spregleda pravne osebnosti lahko pride na podlagi norme, že zapisane v zakonu ali
na podlagi norme, ki jo pri posamični odločitvi izoblikuje sodišče, z uporabo drugih
pravnih norm, pravnih načel in s pomočjo razlage le-teh.
Za zakonski spregled pravne osebnosti gre v primeru, ko spregled pravne osebnosti
temelji neposredno na zakonu. V slovenski zakonodaji zasledimo naslednje primere
zakonskega spregleda:
- 6. odstavek 580. člena ZGD, ki je določal odgovornost družbenikov za
obveznosti družbe kot posledico neuskladitve organiziranosti družbe z ZGD v
zakonsko določenem roku;43
- V Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) je zakonski spregled
pravne osebnosti predviden v 4. odstavku 27. člena,44 ki določa, da so v
primeru izbrisa družbe po uradni dolžnosti družbeniki dali izjavo o prevzemu
odgovornosti za obveznosti družbe in v 20. členu, kjer je bila predvidena
odškodninska odgovornosti tistih družbenikov, ki so glasovali proti ukrepom
uprave iz 10. člena ZFPPod45 za zagotavljanje kapitalske ustreznosti;
42 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 62. 43 Šesti odstavek 580.člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), Uradni list RS, št. 15/05, Ljubljana 2005. 44 Četrti odstavek 27. člena Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št. št. 54/99, Ljubljana 1999. 45 Deseti člen Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS,. št. 54/99, določa: » (1) Če se pri izdelavi letne oziroma vmesne bilance stanja ugotovi, da kapitalska družba ne razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov, mora uprava:
14
- 6. odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nalaga aktivnim družbenikom
pravne (družbeniki s 25 ali več odstotnim deležem v družbi), izbrisane iz
sodnega registra brez likvidacije, odgovornost za njene obveznosti;46
- 251. člen ZGD-1 določa, da se pri ugotavljanju dopustnosti pridobivanja lastnih
delnic in s tem povezanih pravnih posledic za lastne delnice družbe štejejo tudi
delnice, ki jih imata od družbe odvisna družba ali družba, v kateri ima družba
večinski delež;47
- 1. odstavek 558. člena ZGD-1 določa, da glavna družba po vključitvi jamči
upnikom za obveznosti vključene družbe, nastale pred vključitvijo in po njej;48
- 227. člen ZGD-1, določa da se ko nedopustno šteje plačilo delniške družbe za
dajatve oziroma storitve delničarja ali z njim povezanih družb v višini, ki
presega njihovo pravo vrednost, ne glede na to, ali je bilo plačilo dano
delničarju oziroma z njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu
(prikrito izplačilo dobička).49
Kot spregled v sodni praksi štejemo primere, v katerih sodišče naloži obveznosti ali
pripiše lastnosti pravne osebe njenim članom ali obratno, ne da bi za to imelo pravno
podlago v zakonski normi z jasno izoblikovanim dejanski stanom, ki bi v primeru
izpolnitve nalagal odgovornost enega za obveznosti drugega pravnega subjekta
oziroma pripisal določene lastnosti, vrednosti in prepovedi enega subjekta drugemu. V
slovenski zakonodaji je predstavlja takšen primer je 8. člen ZGD-1, kjer je dejanski
stan za spregled pravne osebnosti podan z visoko mero abstrakcije, sodišče pa mora s
1. analizirati vzroke za nastop kapitalske neustreznosti ter najkasneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev kapitalske ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: poročilo o zagotavljanju kapitalske ustreznosti) in ga predložiti nadzornemu svetu, 2. začeti z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: vpoklic neplačanih vložkov v osnovni kapital), 3. sklicati skupščino in ji predlagati, da sprejme ukrepe, opredeljene v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: povečanje osnovnega kapitala kapitalske družbe s sočasnim zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube). 46 Šesti odstavek 442. člena Zakona o finančne poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilne prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 126/07, Ljubljana 2007. 47 251. člen Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 48 Prvi odstavek 558. člena Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 49 227. člena Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006.
15
pomočjo razlage in z uporabo drugih pravnih norm in pravnih načel odločiti, ali so v
konkretnem primeru podani pogoji za spregled pravne osebnosti.50
2.3.3. Jamčevalni spregled
Jamčevalni spregled je najpogostejša pojavna oblika spregleda v sodni praksi in najbolj
obravnavana oblika spregleda v pravni teoriji. Na splošno se jamčevalni spregled
opredeljuje kot odgovornost člana za obveznosti pravne osebe, pri tem pa gre za
denarne obveznosti, saj gre pri naložitvi obveznosti v obliki opustitev in dopustitev za
pripisni spregled. Jamčevalni spregled torej pomeni, da pravo naloži enemu pravnemu
subjektu odgovornost za izpolnitev denarnih obveznosti drugega subjekta, pri tem pa
sta pravna subjekta povezana prek članstva v pravni osebi.51
V sodni praksi in pravni teoriji se je izoblikoval krog temeljnih dejanskih stanov, v
katerih pride do spregleda pravne osebnosti, in sicer mešanje premoženja, mešanje
sfer, materialna podkapitaliziranost, čezmerno obvladovanje, eksistenčno uničenje
družbe.52 Različni avtorji zavzemajo od nekaterih navedenih dejanskih stanov negativna
stališča, vsi pa se strinjajo v tem, da ne gre za dokončno izoblikovan krog razlogov in
ni izključeno, da se jamčevalni spregled ne bi mogel uveljavi tudi v primeru kakšnega
drugačnih dejanskega stanja, ko bi šlo za to, da je bila družba kot pravna oseba
zlorabljena.
Da lahko upnik zoper člana pravne osebe uspešno uveljavlja odgovornost za obveznosti
te pravne osebe ali obratno, morajo biti izpolnjene določene predpostavke. V prvi vrsti
morata biti pravna subjekta povezana prek članstva v pravni osebi, torej mora iti za
razmerje med članom in pravno osebe, katere člani po zakonskem ustroju te pravne
osebe ne odgovarjajo za njene obveznosti (pravne osebe korporativnega tipa in
kapitalske družbe). Obstajati mora zapadla obveznost pravne osebe do upnika, pri tem
pa ni odločilno, ali je ta ne more izpolniti ali tega ni pripravljena storiti53, ni potreben
niti stečaj niti neuspešna izvršba zoper njo, upnik mora samo izkazati neizpolnitev
50 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 69-70. 51 Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 1012. 52 Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 1012, Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1742. 53 Zabel Bojan, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 162, 53 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. IV.
16
obveznosti pravne osebe. Nadalje mora biti izpolnjen eden izmed dejanskih stanov
spregleda pravne osebnosti (mešanje premoženja, mešanje sfer, materialna
podkapitaliziranost čezmerno obvladovanje, eksistenčno uničenje družbe, vse v
takšnem obsegu, da pomenijo zlorabo pravne oblike pravne osebe), ki ga je mogoče
pripisati članu pravne osebe.54 Končno mora med uresničitvijo dejanskega stanu
spregleda in neplačilom upnikove terjatve obstajati vzročna zveza.55
2.3.3.1 Mešanje premoženja
Za uveljavitev privilegija neodgovornosti za obveznosti pravne osebe morajo njeni člani
storiti vse kar je potrebno, da je premoženje pravne osebe jasno razmejeno od
njihovega lastnega premoženja (v skladu z načelom ločenosti), za zagotavljanje tega
pa služijo predvsem pravna pravila v vezi z vodenjem poslovni knjig. Če so ta pravila
kršena na način, da ni več mogoče ločiti pripadnost premoženja enega od drugega
subjekta govorimo o mešanju premoženja. Do tega bi prišlo v primeru, da so poslovne
knjige vodene pomanjkljivo ali sploh niso vodene.56 Za mešanje premoženja bi šlo torej
takrat, ko navzven ni mogoče jasno ločiti premoženjskih mas (posameznega predmeta,
dela ali celotne premoženjske mase) dveh subjektov, torej pravne osebe in njenega
člana in takrat, ko en pravni subjekt (običajno član) brez pravnega naslova ravna s
premoženjem drugega pravnega subjekta kot s svojim lastnim premoženjem ali ga
uporablja za lastne namene.57 Navedeni dejanski stan mešanja premoženja je deloma
ustreza tretji alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1, ki določa, da so za obveznosti
družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če so v nasprotju z zakonom ravnali s
premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem.58 Do
uresničitve navedenega dejanskega stanu pa pride predvsem v primeru, ko člani
pravne osebe zaradi neustreznega vodenja poslovnih knjig ali kako drugače
onemogočijo jasno razmejitev med premoženjem pravne osebe in njihovim lastnim
premoženjem in tako tretja oseba s primerno skrbnostjo v poslovnem prometu ne
54 Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 1013 55 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 77. 56 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1764. 57 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 79. 58 Tretja alineja prvega odstavka 8. člena Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006.
17
more ugotovitev pripadnost premoženja. Pri tem so odgovorni le tisti člani, ki so na
podlagi svojih obvladujočih vplivov v pravni osebi za mešanje premoženja odgovorni. 59
2.3.3.2. Pomešanje sfer
O mešanju sfer govorimo takrat, ko je ločitev med pravno osebo in njenim članom
zamegljena ne v premoženjskem, ampak v organizacijskem smislu. Praviloma pa pride
do pomešanja sfer le v primerih, ko sta obe osebi podjetji, torej ko se obe ukvarjata z
neko gospodarsko dejavnostjo, pri tem pa nosilce podjetij nasproti tretji osebi zastopa
ena in ista oseba. Pogosto pride do vprašanja pomešanja sfer pri povezanih družbah ali
podjetnikih, ki ustanovijo družbo s podobnim imenom ali je firma družbe enaka
njegovemu imenu in priimku, oba subjekta pa zastopa ista oseba. Zaradi tega lahko
pride do situacije, ko iz ravnanja oziroma poslovanja obeh subjektov ni razvidno, za
koga v konkretnem poslu gre, ni razvidno s katerim subjektom poslujemo oziroma
imamo drugače opravka z njim, skratka pravna različnost obeh subjektov je zakrita
zaradi njune organizacije in nastopanja v pravnem prometu.60 Gre za situacije, ko
imata oba subjekta podobno firmo, poslujeta v istih prostorih, z istimi telefonskimi
priključki in z istim osebjem itd.61
Iz literature je mogoče zaslediti pomisleke o potrebnosti dejanskega stanja pomešanja
sfer, saj je mogoče takšne primere reševati z odškodninsko odgovornostjo zaradi
ustvarjanja napačnega videza oziroma spravljanja v zmoto v pravnem prometu, z
odškodninskimi zahtevki zaradi kršitve dolžne skrbnosti pri ravnanju s tujim
premoženjem ali z rešitvami firmskega prava.62
59 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1764. 60 Sodba II Ips 333/2000, z dne 15.03.2001: »da edini delničar, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja videz gospodarske identičnosti s podjetjem.« 61 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1748, Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 84-85. 62 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 85-86.
18
2.3.3.3. Podkapitalizacija
Podkapitalizacije je v teoriji najsplošneje definirana kot premoženjsko stanje pravne
osebe, ki ji onemogoča uresničevanje gospodarskih ciljev.63 Večina opredelitev
poudarja premajhen obseg lastnega kapitala pravne osebe za njeno normalno
poslovanje in poslovna tveganja, ki jim je izpostavljena glede na dejanski in
nameravani obseg poslov. Najširše sprejeta in največkrat citirana pa je definicija
izoblikovana v nemški sodni praksi in teoriji, po kateri je družba podkapitalizirana, ko
lastni kapital ne zadošča, da bi glede na vrsto in obseg nameravanih in dejanskih
poslovnih aktivnosti, upoštevajoč metode financiranja, zadovoljil obstoječe, ne s krediti
pokrite srednjeročne ali dolgoročne finančne potrebe.64
Podkapitalizacija se deli na nominalno in materialno, začetno in naknadno ter navadno
in kvalificirano podkapitalizacijo. O nominalni podkapitalizaciji govorimo, če družbe
uporablja tuj namesto lastnega kapitala. Gre predvsem za posojila, ki jih namesto
vplačila lastnega kapitala zagotovijo družbeniki sami. Nominalna podkapitalizacija pa ni
podlaga za spregled pravne osebnosti.65 Pri materialni podkapitalizaciji gre dejansko za
primanjkljaj sredstev za normalno poslovanje družbe in pomeni, da družba nima za
poslovanje zagotovljenega niti lastnega niti tujega kapitala. Materialna
podkapitalizacije, ki je posledica ravnanja družbenikov, je razlog za uporabo spregleda
pravne osebnosti66 in črpa pravno podlago v četrti alineji prvega odstavka 8. člena
ZGD-1, ki določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če so v
svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali
bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
Besedo »zmanjšali« pa je potrebno razlagati tudi v smislu »da niso zagotovili«, saj je z
vidika upnikov posledica enaka – nezmožnost plačila obveznosti.67
63 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 164. 64 Ulmer Peter, Hachenburg Gesetz betreffend die Gesellschaften mit beschränkten Haftnung (GmbHG), Grosskommentar, 8. neuebearb. Auflage, Erster Band, Allgemeine Einleitung 1-34, Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1992, str. 1071. 65 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. VI. 66 sodba in sklep I Cp 1496/2008, z dne 24.09.2008: »Pravna podlaga za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti pa je tudi kapitalska neustreznost (podkapitalizacija).« 67 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 164.
19
Za začetno oziroma naknadno podkapitalizacijo je bistveno ali je bila družba
podkapitalizirana že ob ustanovitvi, ali je do nje prišlo tekom poslovanja.68
Navadna podkapitalizacija pomeni manjše nesorazmerje med lastnim kapitalom in
obsegom poslov in ne predstavlja podlage za spregled pravne osebnosti. Pravna teorija
pa je dokaj enotna, da je za spregled pravne osebnosti najbolj utemeljen z kvalificirano
materialno podkapitalizacijo. To je takšna stopnja podkapitaliziranosti, ko je za
insajderja tj. družbenika jasno prepoznavno, da sredstva družbe (vključno s posojili, ki
jih družba najema za zagotavljanje lastnega kapitala) ne zadoščajo za njene poslovne
aktivnosti in je pri normalnem poteku poslov, ki bistveno presegajo običajno poslovno
tveganje, z veliko verjetnostjo pričakovati neuspeh v škodo upnikov.69
V slovenski pravni teoriji se za podkapitalizacijo uporablja pojem kapitalska
(ne)ustreznost, ki je – ko govorimo o kapitalski ustreznosti družbe - v 6. členu ZFPPod
opredeljena kot stanje, ko družba vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na
obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki
jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov in obratno, kot to določa v 10. člen
ZFPPod. Razlika med ustreznim in dejanskim kapitalom pa se kaže kot kapitalska
(ne)ustreznost.70 ZFPPIPP, ki je 15. januarja 2008 nadomestil ZFPPod, opredeljuje
kapitalsko ustreznost v 32. členu in določa, da mora družba zagotoviti, da vedno
razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih
opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju, poslovodstvo pa
mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.71 Bistveno
spremembo je nov zakon uvedel s tem, da veže pojem kapitalske ustreznosti na vse
dolgoročne vire financiranja in ne samo na kapital, za nadaljnjo obravnavo pa je
pomembno določilo drugega odstavka, ki dolžnost spremljanja kapitalske ustreznosti
nalaga poslovodstvu in ne družbenikom.72
V teoriji je podkapitaliziranost najbolj sporna predvsem iz razloga, da zakonodaja (tudi
ZGD-1) določa le minimalni obseg osnovnega kapitala, ki ga morajo pravni osebi ob
ustanovitvi zagotoviti njeni člani, z vplačilom celotnega osnovnega kapitala pa izpolnijo
svoje zakonske obveznosti. Tekom poslovanja ta kapital vedno ne zadošča za
68 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 91. 69 Ulmer Peter, Hachenburg Gesetz betreffend die Gesellschaften mit beschränkten Haftnung (GmbHG), Grosskommentar, 8. neuebearb. Auflage, Erster Band, Allgemeine Einleitung 1-34, Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1992, str. 1074 in 1089. 70 Plavšak in Bergant, Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str 861 in 867. 71 32. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. Uradni list RS št. 126/07, Ljubljana 2007. 72 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 88.
20
uresničevanje zastavljenih ciljev, noben predpis pa samim članom ne nalaga obveznosti
dokapitalizacije pravne osebe.73 Določila o zagotavljanju in ohranjanju kapitalske
ustreznosti zavezujejo poslovodstvo in ne člane pravne osebe. Poleg tega se kapitalska
ustreznost navezuje na posle pravne osebe in z njimi povezana tveganja, kar je spet v
rokah poslovodstva in ne neposredno članov, v kolikor se ti ne mešajo v posle družbe v
obliki dajanja navodil.74 Nadalje pa je s splošno normo nemogoče vnaprej določiti
primeren obseg kapitala, ki ga je potrebno zagotoviti pravni osebi glede na obseg in
vrste njenih poslov, saj potreben kapital odvisen od obsega in vrste dejavnosti ter
drugih okoliščin poslovanje (razmere na trgu, likvidnost kupcev itd.).75
2.3.3.4. Čezmerno obvladovanje
O čezmernem obvladovanju govorimo, ko član pravne osebe obvladovanje izvaja na
takšen način, ki ne pomeni izvajanja zakonskih pravic družbenika, delničarja ali člana
pravne osebe v skladu z njihovim namenom. Večinski delež v pravni osebi in
uresničevanje temu ustreznih upravljavskih pravic še ne predstavlja podlage za
spregled pravne osebnosti. Za spregled pravne osebnosti mora biti obvladovanje
podano v takšni meri, da pravna oseba nima lastnega gospodarskega (poslovnega)
obstoja in lastnih interesov, temveč služi le interesom in potrebam osebe, ki jo
obvladuje. Ta ne upošteva potreb in interesov pravne (odvisne) osebe, temveč jo
uporablja po lastni presoji izključno za lastne potrebe. Tu gre za primere ravnanja s
pravno osebo (najpogosteje družbo) izključno v interesu člana (najpogosteje
družbenika), ki izraža popolno neupoštevanje njenih interesov, samostojnosti in
ločenega obstoja, tako da postane pravna oseba pravzaprav sredstvo ali instrument
člana oziroma njegova alter ego. Pojem čezmernega obvladovanja pa se ne sme
mešati s pravili o odgovornosti v koncernu, kjer sicer gre za podobne situacije, vendar
v primeru, ki ga predvideva in ureja kodificirano koncernsko pravo, ne moremo govoriti
o spregledu pravne osebnosti.76
73 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 164, Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 92. 74 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 100. 75 Plavšak in Bergant, Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str 868. 76 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 101-103.
21
2.3.3.5. Eksistenčno uničenje pravne osebe
Pri eksistenčnem uničenju pravne osebe gre za odgovornost zaradi odvzema njenih
premoženjskih vrednosti, če takšen poseg povzroči insolventnost pravne osebe in s tem
prepreči možnost izpolnitve obveznosti nasproti upnikom. Z njim se želi odgovornost, ki
je bila doslej omejena le na obstoj kvalificiranega dejanskega koncerna77, razširiti tudi
na člane tistih pravnih oseb, ki niso povezane s koncerni.78
Za eksistenčno uničenje bo torej šlo, če član oziroma pravna oseba z obvladujočim
položajem v drugi pravni osebi, tak svoj položaj objektivno zlorabi, tako da svojo moč
izvršuje brez, da bi se primerno oziral na interese odvisne pravne osebe in ne da bi ji
nadomestil tako nastala izgube s posamičnimi izravnalnimi ukrepi oziroma če član
oziroma pravna oseb z obvladujočim položajem na odvisno pravno osebo izvaja
intenzivni vpliv, jo obravnava kot svoj oddelek in vodi njegove posle, posamezne
škodljive ukrepe pa ni mogoče izolirati in sanirati s posamično izravnavo. V primerjavi z
odgovornostjo za podkapitalizacijo, je slednja ožja toliko, da se nanaša le na odvzem
premoženja družbe, pri eksistenčnem uničenju pa gre tudi za odvzem resursov, nujnih
za nadaljnji obstoj pravne osebe (klientela oziroma trgi, viri surovin…).79
2.3.4. Pripisni (priračunovalni) spregled
O pripisnem spregledu pravne osebnosti govorimo, ko pravo brez posebne zakonske ali
pogodbene norme pripiše ravnanja, lastnosti ali vedenja enega pravnega subjekta,
obveznost katere vsebina je opustitev, oziroma pogodbeno ali zakonsko prepoved, ki
velja zanj, drugemu pravnemu subjektu. Tak spregled je možen pri vseh pravnih
osebah korporativnega tipa ne glede na to, ali član odgovarja za njihove obveznosti ali
ne, najbolj pa so zanj dovzetne kapitalske družbe z enim ali z manjšim številom
družbenikov. Pri pripisnem spregledu pravne osebnosti ne gre za odgovornost za
denarne obveznosti, ampak druge obveznosti, predvsem opustitve in prepovedi ter
pripis vednosti ali lastnosti (na primer dobra vera in slaba vera), ki veljajo za en
77 Za kvalificiran dejanski koncern naj bi šlo, ko v dejanskem koncernu (torej brez pogodbe o obvladovanju) obvladujoče podjetje izvaja intenzivni vpliv na odvisno podjetje, obravnava ga kot svoj oddelek in vodi njegove posle, pri čemer posameznih škodljivih ukrepov ni mogoče izolirati in sanirati s posamično izravnavo. 78 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1756. 79 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 103 in 223.
22
subjekt, pravo pa ga pripiše drugemu subjektu.80 V nasprotju z jamčevalnim
spregledom se vprašanje pripisnega spregleda pogosto pojavlja v smeri član – pravna
oseba, ko se vedenja, lastnosti, opustitve in prepovedi, ki veljajo za člana, pripišejo
pravni osebi. Razlog za to je, da želijo s pomočjo pravne osebe člani le-te preseči
smisel in namen kakšne zakonske ali pogodbene norme oziroma jo obiti, svoje
ravnanje pa prikriti s pomočjo pravne osebe.
Pravno podlago za pripisni spregled pravne osebnosti bi bilo mogoče iskati v prvi alineji
pravega odstavka 8. člena ZGD-1, ki določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi
njeni družbeniki, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je
zanje kot posameznike prepovedan. Težava je v tem, da ZGD-1 navedeni razlog
predvideva kot razlog za jamčevalni spregleda, ki ima za posledico odgovornost člana
za denarne obveznosti pravne osebe in ne pripisni spregled, ki se nanaša na pripis
drugih vrst obveznosti (opustitve, prepovedi) enega subjekta drugemu. Določba prve
alineje pravega odstavka 8. člena ZGD-1 je po mnenju slovenske pravne teorije tipičen
primer pripisnega spregleda in zdi se, da je na takšen način tudi interpretirana, a iz
zgoraj navedenega razloga temu ni tako. Zaradi tega mnogi avtorji poudarjajo, da bi
bilo potrebno prvo alinejo prvega odstavka 8. člena ZGD-1 črtati ali jo vsaj oblikovati
kot poseben člen.81
Pripisni spregled je teoretično manj obravnavan, prav tako ni mogoče dejanskih stanov
klasificirati v tolikšni meri kot pri jamčevalnem spregledu, ampak se obravnavajo zgolj
skupine situacij, kjer se postavlja vprašanje pripisnega spregleda.
2.3.4.1. Pripis prepovedi in ravnanj
1. Najpogosteje se pojavi vprašanje pripisnega spregleda v vezi s konkurenčno
prepovedjo, ko družbenik oziroma član pravne osebe poskuša izigrati
pogodbeno ali zakonsko konkurenčno prepoved z ustanovitvijo pravne osebe, ki
potem opravlja njemu prepovedano konkurenčno dejavnost. Poudariti je
potrebno, da je konkurenčna prepoved za člane pravne osebe predvidena že v
zakonu, vendar iz zakonskih določb o prepovedi konkurence ne izhaja, da se
lahko ta ob določenih predpostavkah razširi tudi na drugo pravno osebo. Do
takega zaključka pa lahko pridemo s pomočjo uporabe pripisnega spregleda.
80 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 119. 81 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777
23
Torej, če ima član pravne osebe v drugi pravni osebi odločilen vpliv, potem
prepoved konkurence ne velja le zanj, ampak tudi za to drugo pravno osebo.82
Vprašanje se lahko zastavi tudi v obratni smeri, ko konkurenčna prepoved
zavezuje pravno osebo, izigra pa jo njen družbenik oziroma član, tako da kot
samostojni podjetnik ali preko udeležbe v drugih pravnih osebah, opravlja prvi
družbi prepovedano dejavnost. Če konkurenčno prepoved, ki velja za pravno
osebo kršijo njeni člani kot samostojni podjetniki, jim je brez posebnih zadržkov
mogoče pripisati njeno spoštovanje. V obeh primerih se bo konkurenčna
prepoved raztezala na subjekt, ki ga zakon direktno ne zavezuje k spoštovanju,
vseeno po je zavezan zaradi učinkov pripisnega spregleda.83
2. Pogost je tudi primer, ko družba sklene premoženjsko zavarovanje, družbenik
pa namenoma povzroči zavarovalni primer (na primer podtakne požar). V takšni
situaciji je sprejeto dokaj enotno stališče, da se družbenik ne šteje za neko
tretjo osebo, ampak se dejanje družbenika pripiše pravni osebi – zavarovancu,84
kar ima za posledico odklonitev izplačila zavarovalnine v skladu z 994. členom
Obligacijskega zakonika.85
3. Iz ZGD-1 lahko povzamemo dva primera, ko bi imel obid prepovedi v normi za
posledico možnost pripisnega spregleda. Tako se prepoved glasovanja, ki ga
določata tretji odstavek 506. člena86 in prvi odstavek 331. člena87 ZDG-1 in velja
za družbenike oziroma delničarje, razteza tudi na družbo, v kateri ima družbenik
odločilni vpliv.
Enako velja glede določb, ki prepovedujejo izplačila družbe družbenikoma. Za
družbo z neomejeno odgovornostjo takšno prepoved določata 495. in 496.
82 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777. 83 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777. 84 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 128. 85 944. člen Obligacijskega zakonika:Če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, nasprotno pogodbeno določilo pa je nično. 86 Tretji odstavek 506. člena ZGD-1: Družbenik, ki naj bi bil s sklepom skupščine oproščen obveznosti ali se sklep skupščine nanaša na pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom, ne more glasovati v tej zadevi in tudi ne more uresničevati glasovalne pravice za drugega. 87 Prvi odstavek 311. člena ZGD-1: Delničar ne more sodelovati pri odločanju o tem, da se oprosti posamezne obveznosti, ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu. Nihče drug ne more uresničevati glasovalne pravice v primerih, v katerih je tudi delničar po prejšnjem stavku ne more uresničevati.
24
člena ZGD-188, za delniško družbo pa 227. in 233. člen ZGD-189. Prepoved
izplačil in obveznost vrnitve nedovoljenih izplačil, se z uporabo pripisnega
spregleda razteza tudi na družbe v katerih ima družbenik, za katerega prepoved
velja, obvladujoč vpliv.90
2.3.4.2. Pripis vednosti in lastnosti
Najpogostejša primera pripisa vednosti oziroma lastnosti sta pripis dobre vere in primer
zmote o osebi.
1. Pri dobroverni pridobitvi gre predvsem za možnost pridobitve lastninske pravice
pravne osebe od člana (in nasprotno) na premičninah in nepremičninah, ko
člani niso dobroverni, direktor pravne osebe pa je (in nasprotno). Gre za
primer, ko obvladujoči član na nepošten način pridobi lastninsko pravico na
premični ali nepremični stvari, v družbi imenuje direktorja, ki o okoliščinah
pridobitve ne ve ničesar in je dejansko dobroveren. Član nato sklene pravni
posel, s katerim stvar prenese na pravno osebo in se pri tem sklicuje na
dobrovernost oziroma zaupanje v zemljiško knjigo91 pravno osebe oziroma
njenega zastopnika. Če se v takem primeru ugotovi, da je lahko član odločilno
vplival na poslovanje družbe, dajal poslovodstvu navodila in sodeloval pri poslu,
je treba njegovo slabo vero pripisati pravni osebi in ji odreči možnost
dobroverne pridobitve oziroma sklicevanje na načelo zaupanja v zemljiško
knjigo.92
Nasprotna situacija, v kateri pride do pripisa slabovernosti pravne osebe
obvladujočemu članu, je v praksi redkejša. Če direktor pravne osebe ni
dobroveren, obvladujoči član pa je, ni na strani člana nobene okoliščine, zaradi
katere bi mu lahko pripisali slabo vero družbe. Slabo vero mu je mogoče
88 Prvi odstavek 495. člena ZGD-1: »Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati; Prvi odstavek 496. člena ZDG-1: Plačila, ki so opravljena v nasprotju s prejšnjim členom, je treba družbi vrniti.« 89 Prvi odstavek 227. člena ZGD-1: »Vložki se ne smejo vrniti in ne obrestovati; Prvi odstavek 233. člena ZGD-1: Delničarji morajo družbi vrniti plačila, ki so jih prejeli od družbe v nasprotju s tem zakonom.« 90 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777. 91 Prvi odstavek 8. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK): »Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.« 92 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 132.
25
pripisati le v primeru, če ima ta obvladujoč vpliv v organu pravne osebe, ki je
slaboveren.93
2. Pri zmoti o osebi se gre za primer, ko se sopogodbenik, ki je z družbo sklenil
pravni pose, sklicuje na zmoto o osebi, pri tem pa se zmota ne nanaša na samo
pravno osebo, ampak na člana (edinega ali večinskega), ki pravno osebo
obvladuje. Gre za vprašanje, ali je mogoče zmoto o osebi obvladujočega člana
upoštevati kot zmoto o osebi sopogodbenika, ko se pravni posel sklepa s
pravno osebo. Priznati jo je mogoče le v skrajnih primerih, ko član dejansko
popolnoma obvladuje in vodi pravno osebo, njegove lastnosti, o katerih se je
pogodbeni partner motil, pa lahko ogrozijo dosego pogodbenega namena.94
93 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 133. 94 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 133-134.
26
3. SPREGLED PRAVNE OSEBNOST PO ZGD IN ZGD-1
Slovenski pravni red je eden izmed redkih pravnih sistemov, v katerem je institut
spregleda pravne osebnosti zakonsko urejen. Uzakonjen je bil leta 1993 s sprejemom
in uveljavitvijo ZGD, ki je spregled pravne osebnosti urejal v svojem 6. členu in v njem
definiral štiri razloge, zaradi katerih so za obveznosti pravne osebe odgovarjali tudi
njeni člani. Pri tem pa ne gre za nek numerus clausus razlogov za spregled pravne
osebnosti, saj je ta predmet zakonske ureditve še na nekaterih drugih mestih, ko gre
za zakonski spregled pravne osebnosti (6. odstavek 580. člena ZGD, 4. odstavek 27.
člena ZFPPod, 6. odstavek 442. člena ZFPPIPP, 251. člen ZGD-1, 1. odstavek 558.
člena ZGD-1, 227. člen ZGD-1).95
Z uveljavitvijo ZGD-1, ki je začel veljati 4. maja 2006 se institut spregleda pravne
osebnosti, ki je sedaj urejen v 8. členu, kljub številnim kritikam ni bistveno spremenil in
je besedilo 8. člena, z izjemo druge alineje prvega odstavka, ostalo skoraj enako.
Večina slovenske pravne teorije in prakse se v vezi s spregledom pravne osebnosti
nanaša na ureditev po ZGD in je glede na minimalne spremembe zakonskega besedila
uporabna tudi za obravnavo sedanje ureditve po ZGD-1.96 Spremembe, ki jih ZDG-1
prinaša so bile plod kritike ureditve instituta spregleda pravne osebnosti po 6. členu
ZGD s strani pravne teorije in prakse.
V nadaljevanju bodo po posameznih alinejah 6. člena ZGD opredeljene, slabosti
predhodne ureditve spregleda pravne osebnosti kot jih je videla pravna teorija,
predlagane spremembe in rezultat, ki ga je prinesla uvedba ZGD-1.
3.1. Primerjava ureditve spregleda pravne osebnosti po ZGD in ZGD-1 s
stališči pravne teorije in sodne prakse
ZGD je v 5. členu (enako kot sedaj veljaven 7. člen ZGD-1) določal, da družbe
odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in da zakon določa, kdaj
in kako poleg družbe odgovarjajo tudi družbeniki. Izjemo glede odgovornosti
družbenikov iz tretjega odstavka 5. člena ZGD je določal prvi odstavek 6. člena ZGD:
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena odgovarjajo za obveznosti družbe tudi njeni
družbeniki v naslednjih primerih: 95 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1761. 96 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 215-216.
27
- če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot
posameznike prepovedan, ali
- če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov, ali
- če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem pravne osebe kot s svojim
lastnim premoženjem, ali
- če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali premoženje družbe, in so
vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim
osebam.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za odgovornost tihega
družbenika.
3.1.1. Prvi odstavek 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1
Zakonodajalec je pri sprejemu ZGD-1 uvedel spremembo že v uvodni stavek 6. člena
ZGD. Ta je določal odgovornost družbenikov za obveznosti družbe »v naslednjih
primerih«, kar je sedaj zamenjano z besedama »in to:«. Sedanje besedilo najverjetneje
sledi namenu, da bi 8. člen razumeli manj omejujoče, torej v smislu, da naštevanje v
alinejah prvega odstavka ni taksativno. Za nedvomen takšen pomen uvodnega stavka
manjka beseda »predvsem«.97
3.1.2. Zloraba družbe za dosego prepovedanega cilja (prva alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1)
Po prvi alineji prvega odstavka 6. člena ZGD je družbenik odgovarjal za obveznosti
družbe, če je družbo zlorabil za dosego cilja, ki je bil njemu samemu prepovedan.
Najbolj na splošno je mogoče reči, da gre za uveljavljanje pravice ali uporabo pravnega
instituta na način, ki je v nasprotju z njenim oziroma njegovim namenom in ciljem, pri
tem pa posega v pravice tretjih.98
Pri presoji zlorabe je bistvenega pomena cilj pravne norme. Če uporabimo primer, da
je za neko dejavnost določeno, da jo smejo opravljati le pravne osebe določenega tipa
(na primer d.d. ali d.o.o.), ne gre za zlorabo, če tako osebo ustanovijo fizične osebe, ki
sicer kot take ne smejo opravljati določene dejavnosti. S tem ne storijo nič
protipravnega, ampak le dosegajo z zakonom določen cilj. Drugače je v primeru, če
zakon prepoveduje družbeniku konkurirati svojemu (sedanjemu, nekdanjemu) 97 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 216. 98 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 218.
28
podjetju, saj se bo prepoved na podlagi pripisnega spregleda razširila tudi na
novoustanovljeno pravno osebo oziroma z vključitvijo v drugo pravno osebo.99 Glede
na dikcijo zakona pa je očitno, da je imel zakonodajalec s to določbo pred očmi
predvsem prepoved konkurence.
Večji del pravne teorije označuje prvo alinejo kot pripisni spregled pravne osebnosti.100
Težava pa je v tem, da je mogoče iz uvodnega stavka ugotoviti, da se določilo nanaša
na neposredni jamčevalni spregled pravne osebnosti.101 ZGD tako navedeni razlog
predvideva kot razlog za jamčevalni spregled, ki ima za posledico odgovornost člana za
denarne obveznosti pravne osebe in ne pripisni spregled, ki se nanaša na pripis drugih
vrst obveznosti (opustitve, prepovedi) enega subjekta drugemu. Določba je po mnenju
slovenske pravne teorije tipičen primer pripisnega spregleda in zdi se, da je na takšen
način tudi interpretirana, a iz zgoraj navedenega razloga temu ni tako. Poleg tega pa
ZGD priprisnega spregleda sploh ne ureja. Določilo prve alineje lahko s svojo generalno
preventivnim učinkom verjetno odvrača družbenike od zlorabe pravnih oseb za
doseganje prepovedanih ciljev. Ker govori norma o ciljih, prepovedanim družbenikom
kot posameznikom, pa utegnejo biti s takšno zlorabo verjetno prizadeti predvsem
upniki družbenikov. Te osebe z obravnavano normo niso zaščitene, prej nasprotno –
pravna posledica je odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, kar pomeni, da se
jamstvena masa, ki jo predstavlja premoženje družbenikov za njihove upnike,
zmanjša.102
Zaradi navedenih razlogov je teorija predlagala, da bi bilo potrebno prvo alinejo prvega
odstavka 6. člena ZGD črtati ali jo vsaj oblikovati kot poseben člen, kritična stališča pa
ocenjujejo, da gre za ponesrečen poskus povezave pripisnega in jamčevalnega
spregleda pravne osebnosti.103 Zakonodajalec kljub kritikam in predlaganim
spremembam, le-tem ni sledil in je dikcija prve alineje ostala nespremenjena.
99 Zabel Bojan Zakon o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str 133 100 Zabel Bojan, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str 160, Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777 in nasprotno Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 218. 101 Zabel Bojan, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str 160; Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str 66; Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. XIV in XV; Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, U-I-135/00 (točka 29.). 102 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 219. 103 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777
29
3.1.3. Zloraba pravne osebe za oškodovanje svojih upnikov (druga alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1)
Druga alineja prvega odstavka 6. člena ZGD je določala, da družbeniki odgovarjajo za
obveznosti družbe, če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov.
Določba je bila v pravni teoriji in sodni praksi najbolj kritizirana iz več razlogov. V prvi
vrsti predvideva zlorabo družbe kot pravne osebe le kot enega od razlogov za spregled
pravne osebnosti, čeprav se po pravni teoriji pravilno poudarja, da je zloraba družbe
kot pravne osebe temelj in bistveni razlog v vseh zakonsko predvidenih primerih
spregleda pravne osebnosti. Bistveni problem pa predstavlja dikcija določbe, ki
zahteva, da družbeniki družbo kot pravno osebo zlorabijo za oškodovanje svojih
upnikov, t.j. družbenikovih upnikov za obveznosti, ki so jih prevzeli družbeniki sami. Za
take obveznosti družbeniki odgovarjajo neposredno, in ne šele zaradi zlorabe pravne
osebnosti, zaradi tega je za takšne primere določba druge alineje napačno formulirana.
Upoštevati je potrebno, da je nosilka obveznosti, za katero na podlagi jamčevalnega
spregleda nato osebno odgovarjajo tudi njeni družbeniki, izvorno vedno družba kot
pravna oseba. Pravna oseba pa sicer z obveznostmi samih družbenikov nima nobene
zveze. Določbo bi lahko s širšo razlago razumeli tudi tako, da bi družbeniki oškodovali
svoje upnike tako, da zlorabijo pravno osebo. Pravna razmerja s tretjimi bi tako
zasnovali s pomočjo pravne osebe, ki bi bila zlorabljena zato, da družbeniki ne bi
prevzeli odgovornosti za obveznosti.104
Po mnenju stroke bi kritizirana določba zajela obe zgoraj navedeni situaciji, če bi se
glasila »… če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov.«105
oziroma bi bilo ustrezneje, če bi bila dikcija druge alineje 6. člena ZGD predvidena kot
generalna klavzula že v prvem odstavku, besedna zveza svojih upnikov pa
nadomeščena z besedno zvezo njenih upnikov.106
Sicer pa se mnogi strinjajo, da bi lahko z drugo alinejo zajeli tudi primere kršitve
konkurenčne prepovedi, kot je bilo rečeno, pa se določilo 6. člena nanaša na
jamčevalni in ne pripisni spregled. V kritiki prve alineje je bilo navedeno, da je za
primer oškodovanja upnikov družbenikov predpisana neprimerna pravna posledica. 104 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1779; Zabel Bojan Zakon o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str 133, Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 220-221, Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. XII in XII. 105 Tako Zabel Bojan Zakon o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str 133 106 Tako Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1779
30
Upniku družbenika se namreč s pravno posledico, ki je odgovornost družbenika za
obveznosti družbe, pravni položaj ne izboljša, kvečjemu poslabša, saj se jamstvena
masa, ki jo predstavlja premoženje družbenikov za njihove upnike, zmanjša.107
Zakonodajalec je pri sprejemu ZGD-1 sledil nasvetom pravne teorije in pozivom prakse
ter uvedel bistveno spremembo druge alineje 8. člena ZDG-1. V dikcijo določbe sta bili
dodani besedi »ali njenih« in se sedaj druga alineja glasi »… če so družbo kot pravno
osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov«. Nanaša se na krog upnikov in
pomeni zaščito tudi upnikov družbe ali le upnikov družbenikov. S tem se je uporabnost
določbe o spregledu iz te alineje razširila tudi na primere zlorabe pravne osebe za
oškodovanje upnikov družbe. S sprejemom predlagane spremembe je mogoče pod
drugo alinejo prvega odstavka 8. člena ZGD-1 uvrstiti pravzaprav vse dejanske stanove
jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (tudi tiste iz tretje in četrte alineje), saj je
osnovna predpostavka spregleda takšna ali drugačna zloraba. Sem lahko uvrstimo tako
primere mešanja premoženja in mešanja sfer, podkapitalizacijo in čezmerno
obvladovanje.108
3.1.4. Ravnanje s premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem (tretja alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1)
Tretja alineja prvega odstavka 6. člena določa, da družbeniki odgovarjajo za obveznosti
družbe, če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem pravne osebe kot s svojim
lastnim premoženjem. Ta določba, ki pomeni spregled pravne osebnosti zaradi
pomešanja premoženja, je v teoriji in praksi še najmanj sporna, zaradi česar se z
uvedbo ZGD-1 ni spremenila.
Gre za dejanski stan, ko je razmejitev med premoženjem družbe kot pravne osebe in
premoženjem družbenikov na splošno zamegljena, kar je običajno posledica
neustreznega vodenja poslovnih knjig109, ni pa to nujno in tudi ni pogoj za spregled
zaradi mešanja premoženja. Določilo je praktično uporabno in lahko pokriva različne
primere uporabe premoženja družbe v zasebne namene ter drugačnega ravnanja s
premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem. Glede na to, da gre pr 8. členu ZGD-
1 za izjemo od siceršnje neodgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, je potrebno
določilo razlagati v tem smislu in utemeljenost uporabe instituta potrebno presojati
107 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 219. 108 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 216 in 221. 109 Tako Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1779
31
glede na okoliščine posameznega primera (intenzivnost pomešanja, uporaba
premoženja, vpliv takšnega ravnanja družbenika na terjatev upnika,…). 110
3.1.5. Zmanjšanje premoženja družbe (četrta alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1)
Četrta alineja prvega odstavka 6. člena določa, da družbeniki odgovarjajo za
obveznosti družbe, če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali
premoženje družbe, in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati
svojih obveznosti tretjim osebam. Gre za dejanski stan podkapitalizacije oziroma
kapitalske neustreznosti pravne osebe.
Subjektivno se predpostavlja, da so družbeniki vedeli, da družba zaradi zmanjševanja
premoženja ne bo mogla poravnati svojih obveznosti (objektivni element), ali pa, da
tega sicer niso vedeli, vendar bi morali vedeti (subjektivni element).111 Četrta alineja je
problematična predvsem zaradi subjektivnega elementa »… so vedeli ali morali vedeti,
da družba ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti.«, ki ga mora upnik pri
uveljavljanju spregleda pravne osebnosti dokazati. Nobena norma družbenika ne
zavezuje, da bi moral vedeti, da družba ne bo mogla poravnati svojih obveznosti, saj
družbenik kapitalskih družb po zakonu ni zavezan k ničemur drugemu kot vplačilu
vložka.112
Kot je bilo navedeno v poglavju o kapitalski ustreznosti, je ta dejanski stan sporen tudi
predvsem iz razloga, da zakonodaja določa le minimalni obseg osnovnega kapitala, ki
ga morajo pravni osebi ob ustanovitvi zagotoviti njeni člani, z vplačilom celotnega
osnovnega kapitala pa izpolnijo svoje zakonske obveznosti. Tekom poslovanja ta
kapital vedno ne zadošča za uresničevanje zastavljenih ciljev, noben predpis pa samim
članom ne nalaga obveznosti dokapitalizacije pravne osebe.113 Določila o zagotavljanju
in ohranjanju kapitalske ustreznosti zavezujejo poslovodstvo in ne člane pravne osebe.
Poleg tega se kapitalska ustreznost navezuje na posle pravne osebe in z njimi
povezana tveganja, kar je spet v rokah poslovodstva in ne neposredno članov, v kolikor 110 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 222. 111 VSL sodba in sklep I Cp 203/2005, z dne 20.04.2005: »Za spregled pravne osebnosti na podlagi 4. alineje 1. odstavka 6. člena ZGD je tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam).« 112 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. XIII 113 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana
32
se ti ne mešajo v posle družbe v obliki dajanja navodil.114 Nadalje pa je s splošno
normo nemogoče vnaprej določiti primeren obseg kapitala, ki ga je potrebno zagotoviti
pravni osebi glede na obseg in vrste njenih poslov, saj potreben kapital odvisen od
obsega in vrste dejavnosti ter drugih okoliščin poslovanje (razmere na trgu, likvidnost
kupcev itd.).115
Prvotno besedilo četrte alineje se je s sprejemom ZGD glasilo »in so vedeli ali bi morali
vedeti …«, v ZGD-1 pa je beseda »in« nadomeščena s »čeprav«. Kljub v odtenku
drugačnem jezikovnem pomenu se zdi ta popravek le redakcijski, saj določilo še vedno
predpostavlja, da mora poleg zmanjšanja premoženja obstajati tudi zavedanje
družbenikov o sledeči plačilni nesposobnosti družbe za poravnavo obveznosti.
V pravni teoriji je mogoča zaslediti stališče, da četrta alineja pokriva vse vrste
podkapitalizacije, saj je mogoče besedilo zakona »če so zmanjšali« razlagati tudi v
smislu »da niso zagotovili«, saj je z vidika upnikov posledica enaka – nezmožnost
plačila obveznosti. Družbeniki pa se lahko eskulpirajo odgovornosti, če dokažejo, da je
do podkapitalizacije prišlo brez njihove krivde.116
3.2. Sodna praksa v vezi s pregledom pravne osebnosti po ZGD in ZGD-
1
V objavljeni sodni praksi je dostopna ena sodba Vrhovnega sodišča RS in štiri sodbe
višjih sodišč (ena od teh je bila podlaga za sodbo Vrhovnega sodišča), v katerih je
sodišče ugodilo zahtevku za spregled pravne osebnosti po 6. členu ZGD. Sodišče je
spregledalo pravno osebnost dvakrat po drugi alineji (sodbi VSL opr. št. II Cp 1638/99
in I Cpg 767/00) in dvakrat po tretji alineji 6. člena ZGD (sodba Vrhovnega sodišča RS
št. II Ips 186/99 v zvezi s sodbo VSL opr. št. I Cp 29/98 in sodba VSL opr. št. II Cp
3522/08). Objavljenih odločb na podlagi 8. člena ZGD-1 še ni.
Primeri, v katerih sodišče ugodi zahtevku za spregled pravne osebnosti na podlagi 8.
člena ZGD-1 (prej 6. člena ZGD) so izjemno redki in je mogoče slovensko sodno prakso
s tem v zvezi oceniti za zelo zadržano. Razlogi so verjetno v tem, da predstavlja institut
spregleda velik izjemo od sicer splošnega načela neodgovornosti družbenikov za
114 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 100. 115 Plavšak in Bergant, Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str 868. 116 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 164.
33
obveznosti družbe in pride uporaba instituta v poštev šele ob odsotnosti kake druge
pravne podlage za odgovornost družbenikov.
3.3. Sklep
Po sprejeti spremembah se sedaj veljaven 8. člen ZDG-1 glasi:
(1) Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki,
in to:
- če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot
posameznike prepovedan,
- če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
- če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s
svojim lastnim premoženjem, ali
- če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so
vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim
osebam.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za odgovornost tihega
družbenika.
(3) Spore glede odgovornosti družbenikov iz prvega odstavka tega člena sodišča
obravnavajo prednostno.
Iz navedenega sledi, da ima uresničitev enega od dejanskih stanov iz prvega odstavka
8. člena ZGD-1 za posledico odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je
zunanja in neomejena.
Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi 8. člen ZGD-1 pomenil posrečeno kodifikacijo
spregleda pravne osebnosti117, vseeno pa manjkajo nekatere dopolnitve, ki jih je
pravna teorija predlagala. Gre za to, da ZGD-1 kljub pozivom ni uredil priprisnega
spregleda, kar pa seveda ne pomeni, da pripisni spregled v slovenskem pravu ni možen
oziroma dopusten. Slovenska sodišča so v primerih, ko se postavlja vprašanje
pripisnega spregleda, pač v enakem položaju kot sodišča v številnih drugih državah,
kjer spregled pravne osebnosti ni zakonsko urejen in morajo svoje odločitve utemeljiti
v okviru in z razlago obstoječih zakonskih norm in pravnih načel.
117 Tako Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 230.
34
Bistvena pomanjkljivost pa je bila odpravljena z dopolnitvijo druge alineje, to je
razširitvijo odgovornosti ne primere, ko so z zlorabo družbe oškodovani družbini upniki,
ne le upniki družbenikov. Zaradi takšne dopolnitve druge alineje, je mogoče pod njo
uvrstiti pravzaprav vse dejanske stanove jamčevalnega spregleda pravne osebnosti
(tudi tiste iz tretje in četrte alineje), tako da lahko sem lahko uvrstimo tako primere
mešanja premoženja in mešanja sfer, podkapitalizacijo in čezmerno obvladovanje.118
118 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 216 in 221.
35
4. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI PO ZFPPOD IN ZFPPIPP
Kot je bilo pojasnjeno v poglavju vrste spregleda pravne osebnosti (2.3.), lahko pride
do spregleda pravne osebnosti tudi na podlagi zakonske norme (zakonski spregled
pravne osebnosti), ko spregled temelji neposredno na zakonu. Zakonski spregled je bil
v ZGD predviden v 6. odstavku 580. člena, v ZGD-1 pa v 251. členu, 1. odstavku 558.
člena in 227. členu, ureditev pa s teoretičnega vidika ni sporna.
Bolj problematičen je bil zakonski spregled pravne osebnost, ki ga je predvideval
nekdanji Zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPod), ki je v 4. odstavku 27. člena
določal, da so v primeru izbrisa družbe po uradni dolžnosti, družbeniki dali izjavo o
prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe in v 20. členu, kjer je bila predvidena
odškodninska odgovornosti tistih družbenikov, ki so glasovali proti ukrepom uprave iz
10. člena ZFPPod za zagotavljanje kapitalske ustreznosti. Ureditev je sprožila val kritik,
saj je s tem zakonodajalec ogrozil enega temeljev korporacijskega prava119 t.j.
neodgovornost družbenikov za obveznosti družbe in imela za posledico vložitev več
pobud za oceno ustavnosti Ustavnemu sodišču RS. Rezultat tega je bila sodba
Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77120, ki je situacijo sanirala z razmejitvijo
družbenikov na aktivne in pasivne, posledico osebne odgovornosti za obveznosti
družbe, predvideno v četrtem odstavku 27. člena pa naložila le aktivnim družbenikom.
Leta 2007 so sledile spremembe ZFPPod, ki so poskušale popraviti stanje, nastalo
zaradi četrtega odstavke 27. člena, v končni fazi pa so bile s odločbo Ustavnega
sodišča RS št. U-I-117/07121 odpravljene vse negativne posledice 27. člena ZFPPod.
15. januarja 2008 je stopil v veljavo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in je nadomestil ZFPPod. Nov zakon
v 6. odstavku 442. člena predvideva podobne posledice izbrisa gospodarske družbe iz
sodnega registra brez likvidacije kot četrti odstavek 27. člena ZFPPod, s tem da so bile
pri novi ureditvi v celoti upoštevane rešitve iz odločb št. U-I-135/00-77 in U-I-117/07
Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77.
119 Serajnik Franz, Spregled pravne osebnosti kot slovenska posebnost v Pravna praksa, letnik 30., št. 3/2011, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 6. 120 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/02). 121 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 z dne 21.06.2007 (Uradni list RS, št. 58/07).
36
4.1. Primerjava ureditve ZFPPod in ZFPPIPP s stališči pravne teorije in
sodne prakse
Zaradi velikega interesa po uvedbi novih orodij za utrjevanje finančne discipline in
odprave vzrokov insolventnosti gospodarskih družb, ter s tem povezano slabo zaščito
upnikov je zakonodajalec 8. julija 1999 sprejel Zakon o finančnem poslovanju podjetij
(Uradni list RS, št. 54/99). Zakon je zaradi varovanja načela enake obravnave upnikov,
načela likvidnega in solventnega poslovanja ter načela kapitalske ustreznosti sprejel
ukrepe za odpravo vzrokov nelikvidnosti, utrdil odgovornost za pravočasno ukrepanje
in sankcioniral nespoštovanje zakonskih določil o pravočasnem ukrepanju ob prvih
kriznih pojavih. Za dosego teh ciljev, je med drugimi uveljavil dva dejanska stana
zakonskega spregleda pravne osebnosti v 20. in 27. členu zakona.
4.1.1. 20. člen ZFPPod
Zakon o finančnem poslovanju podjetij je v 19., 20.122, in 21. členu predvidevalo
odškodninsko odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in družbenikov v primeru
stečaja podjetja. Pri odgovornosti uprave in nadzornega sveta ne gre za spregled
pravne osebnosti, saj pomeni določilo obliko profesionalne odškodninske odgovornosti
organov pravne osebe.123 Določilo je problematično, ker enako odgovornost predvideva
tudi za družbenike, zaradi česar gre v takem primeru za spregled pravne osebnosti.124
Tako so bili v skladu z 20. členom ZFPPod v primeru stečaja družbe tudi družbeniki
solidarno odgovorni za škodo upnikom, če so glasovali proti sprejemu ukrepov za
zagotavljanje kapitalske ustreznosti iz tretje točke prvega odstavka 10. člena
ZFPPod,125 ki jih je uprava predlagala v zadnjih dveh letih pred začetkom stečaja in je
bil predlog ukrepov zavrnjen.
122 Drugi odstavek 20. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št. št. 54/99, Ljubljana 1999: »Družbeniki, ki so glasovali proti sprejemu ukrepov iz 3. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, ki jih je uprava predlagala v zadnjih dveh letih pred začetkom stečaja, in je bil predlog ukrepov zavrnjen, solidarno odgovarjajo upnikom za škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačala terjatev iz stečajne mase.« 123 Plavšak Nina, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) s komentarjem in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str 955, 964-965 in 973. 124 Tako Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 232. 125 Deseti člen Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS,. št. 54/99, določa: » Če se pri izdelavi letne oziroma vmesne bilance stanja ugotovi, da kapitalska družba ne razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov, mora uprava: 1. analizirati vzroke za nastop kapitalske neustreznosti ter najkasneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev kapitalske ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: poročilo o zagotavljanju kapitalske ustreznosti) in ga predložiti nadzornemu svetu,
37
Takšna odgovornost družbenikov je nasprotovala temeljnim značilnostim in
organizacijskemu ustroju kapitalskih družb, še več, osnovnemu namenu, zaradi katerih
jih je zakonodajalec sploh uzakonil (možnost sodelovanja v poslovnem prometu brez
osebne odgovornosti in spodbuda investiranja).126 Poleg tega družbenik družbe z
omejeno odgovornostjo in delničar delniške družbe razen vplačila vpisane delnice
oziroma vložka nima drugih obveznosti.127 Določba je bila močno kritizirana iz razloga,
da gre za nedopustno omejevanje družbenikove glasovalne pravice, saj je družbenik, v
kolikor glasoval proti sprejemu ukrepov za zagotavljanje kapitalske ustreznosti iz tretje
točke prvega odstavka 10. člena ZFPPod in je bil ta zavrnjen, v primeru stečaja osebno
odgovarjal za obveznosti družbe. V kolikor se s predlogom ni strinjal in se je želel
izogniti odgovornosti, se je lahko edino vzdržal glasovanja, kar pa je nedopustna
omejitev družbenikove glasovalne pravice.128
V sodni praksi ni prišlo do uspešnega uveljavljanja odgovornosti družbenikov po 20.
členu ZFPPod in tudi slovensko ustavno sodišče o njem ni odločalo. Očitno je pravno
nevzdržnost in neskladje drugega odstavka 20. člena ZFPPod z notranjo zgradbo in
sistemom ureditve gospodarskih družbe uvidel tudi zakonodajalec, saj soj od 15.
januarja 2008 veljavni ZFPPIPP podobnega določila ne vsebuje.
4.1.2. 27. člen ZFPPod
27. člena ZFPPod je določal posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra
po uradni dolžnosti brez likvidacije, njen namen pa je omogočiti izbris nedelujočih
družb iz registra, v kolikor že niso v postopku stečaja, prisilne poravnave ali
likvidacije.129 Izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije nastopi ob
izpolnitvi pogojev iz 25. člena ZFPPod, torej če gospodarska družba v dveh zaporednih
poslovnih letih ni predložila letnih poročil, nima premoženja (če neprekinjeno v obdobju
12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo
2. začeti z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: vpoklic neplačanih vložkov v osnovni kapital), 3. sklicati skupščino in ji predlagati, da sprejme ukrepe, opredeljene v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: povečanje osnovnega kapitala kapitalske družbe s sočasnim zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube). 126 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 233. 127 222. in 228. člen Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 128 Rejc Boštjan, Spregled pravne osebnosti kapitalske gospodarske družbe v : Pravnik, letnik 57, št. 6-8/2002, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 446. 129 Plavšak Nina, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) s komentarjem in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str.
38
opravlja posle plačilnega prometa) in ki se niso uskladile z določbami ZGD, predvsem
glede povečanja kapitala pri kategoriji kapitalske ustreznosti (10. člen ZFPPod).
V skladu s 27. členom je taka družba prenehala, izgubila je lastnosti pravne osebe,
zaradi česar ni več obstajala, posledično pa so dotedanjim družbenikom prenehale vse
pravice in obveznosti. Ker zakon zasleduje varovanje upnikov izbrisane družbe, je
uzakonil sporno četrto alinejo,130 ki je določala, da se v primeru izbrisa družbe brez
likvidacije šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo iz
394. člena ZGD131, t.j. da so vse obveznosti družbe poplačane in da prevzemajo
obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Zakonodajalec je tako
skušal povzeti ureditev iz ZGD v postopku skrajšanega prenehanja družbe brez
likvidacije in na družbenike oziroma delničarje prenesel obveznosti družbe v obliki
neomejene solidarne odgovornosti, ker naj ne bi pravočasno poskrbeli za prenehanje
družbe v postopku likvidacije oziroma stečaja.132
4.1.2.1. Sporni vidiki četrtega odstavka 27. člena ZFPPod
V prvi vrsti je ureditev iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod v nasprotju s temeljnimi
načeli korporacijskega prava, po katerem družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti
družbe.133
Ureditev je zdaleč presegla tudi ureditev spregleda pravne osebnosti, ki jo je
zakonodajalec v 6. členu ZGD (sedaj 8. členu ZGD-1) legitimno opredelil kot izjemno
jamstvo družbenikov, omejeno na primere zlorabe družbe, pomešanja premoženja ali
zmanjšanja družbenega premoženja, torej na naklepna dejanja družbenikov, s katerimi
so družbo in posledično upnike družbe oškodovali. S četrtim odstavkom 27. člena je
zakonodajalec to izjemno jamstvo predvidel tudi za primere nedejavnosti družbenikov v
primeru izbrisa družbe po uradni dolžnosti, torej je določba predstavljala jamčevalni
spregled pravne osebnosti. Problematične pa so predpostavke tega spregleda, saj se je
130 Četrti odstavek 27. člena Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št. št. 54/99, Ljubljana 1999: (4) V primeru iz prvega odstavka tega člena (izbris gospodarske družbe iz sodnega registra) se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD.« 131 Prvi odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. Uradni list RS 30/93: »… izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe,da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.« 132 Ivanjko Šime, Ustavno sporni vidiki nekaterih določbe ZFPPod v: Pravna praksa, št. 35/2001, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 133 472. člen in tretji odstavek 168. člena Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/06: »Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni oziroma delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom.«
39
izbris po uradni dolžnosti navezoval na opustitev ravnanj, ki so v pristojnosti in
pomenijo obveznosti poslovodstva in ne družbenikov. Kot pa je bilo že večkrat
poudarjeno, družbenik družbe z omejeno odgovornostjo in delničar delniške družbe
razen vplačila vpisane delnice oziroma vložka nima nobene druge obveznosti.134
Četrti odstavek 27. člena ZFPPod je predvideval fikcijo podane izjave o prevzemu
obveznosti družbe, kar je pomenilo, da so družbeniki nase prevzeli obveznosti družbe
proti svoji volji oziroma celo brez vednosti in to kljub svoji pasivnosti pri upravljanju
družbe. S tem je zakon spremenil njihovo odgovornost iz subjektivne v objektivno, kar
je v nasprotju z načelom subjektivne odgovornosti družbenikov, ki ga določa ZGD-1.
Nadalje je zakonodajalec določbo četrtega odstavke 27. člena uvedel možnost
uveljavljanja jamstva tudi zoper »manjšinske družbenike«, kar pripelje do absurdnega
primera, ko bi posameznik v trenutku ponujene poslovne priložnosti investiral del
prihrankov v neko delniško družbo in na te delnice preprosto pozabil, na koncu pa bi
odgovarjal za obveznosti te družbe. Takšna odgovornost pa nasprotuje temeljnim
značilnostim in organizacijskemu ustroju kapitalskih družb, še več, osnovnemu
namenu, zaradi katerih jih je zakonodajalec sploh uzakonil (možnost sodelovanja v
poslovnem prometu brez osebne odgovornosti in spodbuda investiranja).135
Iz številnih pobud za oceno ustavnosti je mogoče na podlagi sodbe Ustavnega sodišča
RS, št. U-I-135/00-77 povzeti, da je 27. člen ZFPPod ustavno neustrezen, saj je
nesorazmerno varoval interese države, njenih organov in upnikov nasproti
posamezniku oziroma družbeniku, kar predstavlja kršitev načela sorazmernosti
interesov. Fikcija podane izjave po 394. členu ZGD je ustvarila posledico, katere
posamezniki niso mogli predvideti, niti niso mogli ničesar storiti za varstvo svojih
pravic. Družbeniki, ki so vlagali kapital v kapitalske družbe so pričakovali, da s tem
njihovo premoženje ni ogroženo in tudi niso predvidevali, da lahko zakonodajalec tako
retroaktivno136 spremeni razmerja med družbo in njenimi družbeniki. Pri tem gre za
134 Serajnik Franz, Spregled pravne osebnosti kot slovenska posebnost v Pravna praksa, letnik 30., št. 3/2011, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 6, Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str 234. 135 Rejc Boštjan, Spregled pravne osebnosti kapitalske gospodarske družbe v : Pravnik, letnik 57, št. 6-8/2002, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 440. 136 Prvi in drugi odstavek 74. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91: »(1)Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. (2) Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.«
40
poseg na področje omejevanja gospodarske pobude 74. člena Ustave RS,137 saj takšne
določbe niso v skladu z zakonom, ki ureja položaj gospodarskih subjektov.138
Težavo je predstavljala tudi obveščanje družbenikov, saj je zakon v postopku izbrisa
družbe po uradni dolžnosti predvidel le dejanja sodišča in družbe, ni pa bilo določene
pravice do sodnega varstva in obvestila o postopku družbeniku. Odločbe o začetku
postopka izbrisa in odločbe o izbrisu družbe iz registra so bila poslane le sedežem
družbe, družbenikom pa ne in jim tako onemogočil sodelovanja v postopku izbrisa ter
možnost preprečitve nastanka posledic, kar je v nasprotju z ustavno zagotovljeno
pravico do pravnega sredstva, določeno v 25. členu Ustave RS139, enakega varstva
pravic po 22. členu Ustave RS in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS.140
Z določbo je kršeno načelo ločenosti ustanovitelja in družbenika, saj so po ZFPPod
postali dejansko odgovorni vsi družbeniki in ustanovitelji, ki so bili evidentirani v
sodnem registru, ne glede na to ali so imeli po določbah ZGD statusa družbenika, kar
je v nasprotju z ustavnim načelom notranje usklajenosti pravnih predpisov in načelom
usklajenosti z načeli mednarodnega prava.141
4.1.2.2. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77, sprejem ZFPPod-B in
odločba in sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07
Na podlagi pobude za oceno ustavnosti 27. člena ZFPPod je Ustavno sodišče dne
09.10.2002 sprejelo odločbo št. U-I-135/00-77 katere bistvena posledica je bila
ločenost družbenikov na aktivne in pasivne. S odločbo je Ustavno sodišče razveljavilo
četrti odstavek 27. člena ZFPPod, vendar le če se je nanašal na t.i. pasivne družbenike,
ki so bili opredeljeni v 76. točki odločbe kot: družbeniki, ki niso imeli vpliva na
poslovanje družbe in na nastanek obveznosti družbe, se štejejo za t.i. neprave, pasivne
137 Prvi in drugi odstavek 74. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91: »(1) Gospodarska pobuda je svobodna. (2) Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.« 138 Ivanjko Šime, Ustavno sporni vidiki nekaterih določbe ZFPPod v: Pravna praksa, št. 35/2001, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 139 25. člen Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91: »Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.« 140 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 8. 141 Prvi in drugi odstavek 153. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91: »(1)Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo. (2) Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.«
41
družbenike in za obveznosti družbe ne odgovarjajo.142 Odločba je torej ločila
družbenike na aktivne in pasivne, t.j. tiste, ki so imeli vpliv na poslovanje družbe in na
tiste, ki tega vpliva niso imeli. Ustavno sodišče je ocenilo, da ukrep neomejene
solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov, ne nasprotuje določbam Ustave RS.143
Aktivni družbeniki so odgovarjali za obveznosti družbe v primeru izbrisa po uradni
dolžnosti, pasivni pa ne. Družbenik pa praviloma nikoli ne more postati aktiven zaradi
lastništva kapitalskega deleža, saj tudi ZGD opredeljuje ločenost, ki daje upravi oziroma
poslovodstvu odgovornost za pravilnost delovanja družba, družbeniki lahko odločali le v
sklopu statusnih vprašanj. V skladu s tem morajo sodišča v vsakem primeru ugotavljati
odgovornost posameznega družbenika za obveznosti družbe od vpliva, ki so ga ta imel
pri poslovanju družbe.144
Zakonodajalec je zaradi preprečitve povzročanja nadaljnje škode z dne 27. marca 2007
sprejel Zakon o spremembah ZFPPod (ZFPPod-B), s katerim sta bila črtana četrti in peti
odstavek 27. člena ZFPPod, ob tem pa ohranil možnost izbrisa družbe iz sodnega
registra po uradni dolžnosti brez likvidacije in dopustil možnost nadaljnjih postopkov
zoper aktivne družbenike. Zakon je predpisal ustavitev vseh pravdnih, upravnih in
izvršilnih postopkov, začetih na podlagi ZFPPod zoper družbenike, v katerih so upniki
izbrisane družbe uveljavljali zoper družbenike take družne in na dan uveljavitve
ZFPPod-B še niso bili končani, zaradi česar se je ponovno postavilo vprašanje
retroaktivnosti, saj je bilo z ustavitvijo postopkov sedaj poseženo v pridobljene pravice
upnikov. Zakon je nadaljevanje postopkov omogočil le v kolikor je upnik predložil
utemeljene razloge za spregled pravne osebnosti v skladu z določbami ZGD. V
postopkih, ki so bili že pravnomočno končani, ni pa še bil vložen predlog za začetek
izvršilnega postopka ali je bil izvršilni postopek zaradi določb ZFPPod-B ustavljen, so
lahko upniki zoper družbenike izbrisane družbe vložili tožbo na podlagi določb o
spregledu pravne osebnosti.145 Ker je bilo dokazovanje v primerih spregleda pravne
osebnosti tako ali tako težko, je bila določba praktično neuporabna.146
142 76. točka odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/02), v povezavi s 74. točko iste odločbe. 143 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 8. 144 74. točka odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/02): » V teh primerih bodo morala sodišča izhajati iz že opisanih različnosti položajev med posameznimi družbeniki oziroma delničarjev, oziroma iz različnosti njihovih notranjih razmerij, pri tem pa bodo morala upoštevati zlasti: kakšen vpliv je imel posamezen družbenik na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, kakšna je bila njegova stopanje vključenosti v gospodarjenje družbe, kdaj so nastale obveznosti, itd.« 145 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 9. 146 Ivanjko Šime, Nekreativna pravna stroka v: Pravna praksa, št. 9/2007, GV Založba, Ljubljana 2007, str.
42
Tudi ZFPPod-B je bil predmet ustavne presoje, s tem v vezi pa je Ustavno sodišče RS
20. 04.2007 izdalo sklep U-I-117/07147, s katerim je začasno zadržalo izvajanje
celotnega ZFPPod-B in hkrati prekinilo vse upravne in sodne postopke zoper
družbenike, novih postopkov pa v času zadržanja ni bilo mogoče začeti. Z odločbo št.
U-I-117/07 z dne 21. junij 2007148 je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost prvega in
tretjega člena ZFPPod-B, drugi in četrti odstavek istega člena pa razveljavilo. Odločba
je pomenila naslednje:
- črtanje določil o odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb,
- nadaljevanje in zaključek postopkov začetih pred uveljavitvijo ZFPPod-B po
določbah ZFPPod,
- nezmožnost sprožanja novih postopkov zoper družbenike družb izbrisanih po
uveljavitvi ZFPPod-B do odprave neustavnosti, torej do uveljavitve ZFPPIPP.149
Ob presojanju ustavnosti določb 1. člena ZFPPod-B150 je Ustavno sodišče RS ocenilo, da
upniki izbrisanih družb v primeru prenehanja družbe po postopku prenehanja brez
likvidacije nimajo ustreznega varstva, kot ga imajo sicer upniki ob prenehanju družbe
po drugih predvidenih oblikah prenehanja (likvidacija, stečaj).151 Zaradi odsotnosti
likvidacije bi imela ukinitev neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov za
posledico, da v primeru prenehanja take družbe ni predvidenega postopka, ki bi
zagotavljal uresničitev običajne odgovornosti kapitalskih družb, torej poplačilo upnikov
iz premoženja družbe oziroma iz stečajne mase, določba 8. člena ZGD-1 pa ne zajema
vseh položajev, ki lahko nastanejo ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez
likvidacije, saj ni nujno, da so družbeniki poleg izpolnitve dejanskega stanu 25. člena
ZFPPod, izpolnjevali tudi katerega izmed dejanskih stanov 8. člena ZGD-1. Tako upniki
glede na določbe ZFPPod svojih pravic v primeru izbrisa družbe brez likvidacije niso
mogli zavarovati z drugimi instrumenti, na primer s prologom za začetek stečajnega
postopka, saj ga z začetkom postopka izbrisa brez likvidacije v skladu z določbami
ZFPPod ni bilo več možno vložiti, s čimer jim je bilo ustrezno varstvo onemogočeno,
zaradi česar je Ustavno sodišče RS odločilo, da je določba 1- člena ZFPPod-B v
neskladju z drugim odstavkom 14. Člena Ustave RS. 152
147 Uradni list RS, št. 38/07 z dne 26. april 2007 148 Uradni list RS, št. 58/07 z dne 2. julij 2007 149 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str236-238. 150 1. Člen ZFPPod.B: »V Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - odločba US) se v 27. členu črtata četrti in peti odstavek.« 151 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po uveljavitvi ZPUOOD, Pravna praksa št. 46/2011, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 10. 152 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 10.
43
4.1.3. Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP
Posebno obliko prenehanja gospodarskih družbe po uradni dolžnosti brez likvidacije po
ZFPPod je z dne 15. januarja 2008 nadomestil ZFPPIPP, ki ja v 2. in 7. poglavju v celoti
nadomestil ZFPPod. Nov zakon ureja prenehanje družbe po uradni dolžnosti v svojem
442. členu, pravne posledice izbrisa pa ureja v skladu z odločbama št. U-I-135/00-77 in
U-I-117/07 Ustavnega sodišča.
Ureditev po 442. členu ZPPIPP se od ureditve po ZFPPod razlikuje predvsem v tem, da
je v sedmem odstavku v skladu z odločbo U-I-135/00-77 opredeljen pojem aktivnega
družbenika, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe in mu je v osmem odstavku s
tem v vezi naloženo dokazno breme.
Po ZFPPIPP je aktiven153 tisti družbenik, ki:
1. je imel ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in
2. je imel v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na
njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegel, da izbrisana pravna
oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja,
potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v
rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi:
– uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali
drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili
izbrisane pravne osebe ali
– kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano
pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora.
Pri tem velja izpodbojna domneva, da je družbenik aktiven in zato odgovoren za
obveznosti družbe, če je sam ali skupaj za osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik
glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.154
Kot rečeno je dokazno breme na družbeniku, saj mora v izogib odgovornosti za
obveznosti izbrisane družbe dokazovati, da nima položaja aktivnega družbenika in zato
ni imel vpliva na to, da bi družba prenehala po postopku likvidacije, stečaja ali da bi
pravočasno preprečil izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti.155
153 Sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07, Ljubljana 2007. 154 Ivanjko Šime, Pravni problem izbrisanih gospodarskih družb in predlog odprave škodljivih posledic, Podjetje in delo, št. 6-7/2011/XXXVII, str. 1579. 155 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 165-166.
44
4.1.3.1. Varstvo upnikov po ZFPPIPP
Po 442. členu ZFPPIPP je varstvo upnikov dodatno zagotovljeno po 2. točki 1. odstavka
442. člena, saj lahko upniki poleg zahtevka za plačilo svojih terjatev od osebno
odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne
osebnosti (1. točka 1. odstavka 422. Člena), svojo terjatev uveljavlja tudi na podlagi
zahtevka za povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane
pravne osebe.156
Poleg tega pa lahko upniki po ZFPPIPP izbris družbe brez likvidacije tudi preprečijo, kar
jim ZFPPod ni omogočali in kar je bil razlog za razveljavitev ZFPPod-B po odločbi
Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07, saj lahko na podlagi 435. člena ZFPPIPP157 zoper
sklep o začetku postopka izbrisa družbe brez likvidacije vložijo ugovor, če:
1. izbrisni razlogi po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstajajo, torej da
ni izpolnjena domneva, da je družba prenehala, da nima premoženja in je
izpolnila vse svoje obveznosti. Za ustavitev postopka bo zadostoval upnikov
ugovor, da izbrisni razlog ni podan, zaradi obstoja njegove terjatve do družbe,
ki je v postopku izbrisa brez likvidacije,
2. je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne
likvidacije oziroma je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi
insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo, kar je možnost upnikov
tiste družbe zoper katero se vodi postopek izbrisa iz sodnega registra brez
likvidacije po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.158
Stečajni postopek lahko sproži upnik tudi v primeri izbrisa družbe po 1. točki 1.
odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj lahko predlaga začetek stečajnega postopka nad
premoženjem izbrisane družbe na podlagi 1. točke 3. odstavka 443. člena ZPPIPP, s
tem, da v predlogu verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe in tako
prepreči izbris družbe po uradni dolžnosti.
Kljub možnosti, da upniki izbris družbe s svojim aktivnim ravnanjem preprečijo, upniki v
praksi niso imeli interesa vlagati ugovorov proti sklepom o začetku postopka izbrisa
družbe brez likvidacije, saj so imeli na podlagi odgovornosti aktivnih družbenikov, ki so
156 Prvi odstavek 442. člena ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07, Ljubljana 2007. 157 Prvi odstavek 435. Člena ZFPPIPP: »Pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik lahko vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, če (1) če izbrisni razlog ne obstaja, (2) če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali (3) če je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo.« 158 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 11-15.
45
v skladu s 6. (od 10.) odstavkom 442. člena ZFPPIPP upnikom solidarno odgovarjali za
neplačane obveznosti izbrisane družbe z vsem svojim premoženjem, dodatno jamstvo
za poplačilo svojih terjatev. V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije
je bil namreč njihov položaj izboljšan, saj so se lahko poplačali iz druge premoženjske
mase tj. premoženja družbenikov, torej ne iz morebitne premoženjske mase družbe, ki
bi bila najverjetneje insolventna.159
Pomisleki glede ureditve izbrisa po uradni dolžnosti po ZFPPIPP obstajajo tudi zaradi že
večkrat poudarjeno neupoštevanje zakonskega ustroja in temeljnih načel kapitalskih
družb v našem pravu, saj noben od izbrisnih razlogov, ki jih predvideva 427. člen
ZFPPIPP160 ne temelji na zakonskih obveznostih družbenikov družbe z omejeno
odgovornostjo, še manj pa delničarje delniške družbe, saj so obveznosti v vezi z letnimi
poročili, poslovanjem na poslovnem naslovi, vpisanem v sodnem registru, sklepanjem
najemnih pogodb z lastnikom objekta ter izvedba sanacijskih ukrepov ali vložitev
predloga za začetek stečajnega postopka, vse naloge poslovodstva in ne družbenikov,
katerih obveznosti se končajo z vplačilom vložka in vzpostavitvijo zakonsko predpisane
strukture družbe z imenovanjem organov.161
4.2. Zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD)162
Glede na posledice, ki doletijo družbenike v primeru njihove pasivnosti, je pomislek o
ustreznosti tovrstne osebne odgovornosti aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih
družb utemeljen. Zaradi tega je zakonodajalec na podlagi civilne iniciative dne
19.10.2011 sprejel Zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti
družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), s katerim je
ponovno skušal odpraviti zakonski spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP in posledic, ki
jih je povzročil v sferi družbenikov kapitalskih družb.163
159 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po uveljavitvi ZPUOOD, Pravna praksa št. 46/2011, GV založba, Ljubljana 2011, str. 11. 160 Prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07, Ljubljana 2007. 161 Mayr Vida, Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP – sankcija za kršitev neobstoječih dolžnosti družbenikov, Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV založba, Ljubljana 2011, str. 1588-1590. 162 Uradni list RS, št. 87/11, Ljubljana 2011. 163 Prostor Jerneja, Zaščita upnikov družbe, izbrisanih brez likvidacije, Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, Pravna fakulteta Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2012, str 72.
46
ZPUOOD z vidika odprave posledic izbrisa družbi iz sodnega registra brez likvidacije
predvideva podobno ureditev kot jo je ZFPPod-B, saj prekinja vse nekončane pravdne,
upravne in izvršilne postopke, začete na podlagi ZFPPIPP, v katerih upniki izbrisane
družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe in na dan uveljavitve
ZPUOOD še niso bili končani.164
Zakon predvideva izdajo sklepa o ustavitvi postopka in sklepa o začetku postopka za
oprostitev obveznosti, ki predstavlja enoten pravni akt, zoper katerega lahko vsak
upnik vloži ugovor, v katerem se sklicuje na obstoj pogojev za uveljavljanje spregleda
pravne osebnosti, tako da navede utemeljitev nepoštenega ravnanja družbenikov, kot
ga opredeljuje 8. člen ZGD-1.165 V primeru utemeljenosti ugovora, se postopek
nadaljuje v okviru rednega pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem v skladu z
zakonom, kot velja v postopkih zaradi spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1,
če pa ugovor ni vložen oziroma je ta dokončno zavrnjen, sodišče po uradni dolžnosti
začne postopek oprostitve družbenika vseh obveznosti, nastalih na podlagi ZFPPIPP. V
postopku sodišče ugotavlja, ali je družbenik zlorabil svojo izbrisano družbo in ali so s
tem nastale podlage za uveljavljanje klasične institucije spregleda pravne osebnosti, s
čimer se preprečuje oprostitev tistih družbenikov, ki po korporacijskem pravu
odgovarjajo za obveznosti zaradi zlorabe družbe.166
Še korak dlje pa je šel zakonodajalec v 18. členu ZPUOOD, saj z njim odpravlja
neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za izbrisane družbe v prihodnje, tako da
določa prenehanje veljavnosti določb od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena
ZFPPIPP, ki se nanašajo na določitev solidarne odgovornosti družbenikov in na
določitev kriterijev za opredelitev aktivnega družbenika. Določila 442. člena ZFPPIPP,
ki pa ostajajo v veljavi, upnikom omogočajo, da v primeru izbrisa terjajo le odškodnino
od poslovodstva, ki ni pravočasno sprožilo postopka stečaja in od družbenikov, če so
podani razlogi za spregled pravne osebnosti.167
V vezi z ZPUOOD je bila na Ustavno sodišče RS vložena zahteva za oceno ustavnosti 1.
do 17. člena, na podlagi katere je Ustavno sodišče RS s sklepom z dne 01.12.2012168
164 1. odstavek 1. člena ZPUOOD, Uradni list RS, št. 87/11, Ljubljana 2011. 165 7. člen ZPUOOD, Uradni list RS, št. 87/11, Ljubljana 2011. 166 Ivanjko Šime, Pravni problemi izbrisanih gospodarskih družb in predlog odprave škodljivih posledic, Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV založba, Ljubljana 2011, str 1581-1583. 167 Ivanjko Šime, Pravni problemi izbrisanih gospodarskih družb in predlog odprave škodljivih posledic, Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV založba, Ljubljana 2011, str 1583. 168 Uradni list RS 100/2011 z dne 09.12.2011, Ljubljana 2011.
47
zadržalo izvrševanje drugega do četrtega odstavka 1. člena in 2. do 17. člena ZFPPIPP,
z odločbo U-I-307/11169 z dne 12.04.2012 pa razveljavilo 1. do 17. člen ZPUOOD.
Ustavno sodišče RS pa s sklepom z dne 01.12.2012 ni zadržalo izvrševanja 18. člena
ZPUOOD, prav tako o njem ni odločalo v odločbi U-I-307/11, kar pomeni da je zakonski
spregled pravne osebnosti po 442. členu ZFPPIPP in na njegovi osnovi neomejene
solidarne odgovornosti družbenikov za izbrisane družbe odpravljeno tudi v prihodnje,
tako do od 17.11.2011 v slovenskem pravnem redu urejen le »klasičen« spregled
pravne osebnosti družbe v skladu z 8. členom ZGD-1.170
169 Uradni list RS, št. 36/12 z dne 18.05.2012, Ljubljana 2012. 170 Prostor Jerneja, Zaščita upnikov družbe, izbrisanih brez likvidacije, Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, Pravna fakulteta Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2012, str 72.
48
ZAKLJUČEK
Slovenski pravni red je eden izmed redkih pravnih sistemov, v katerem je institut
spregleda pravne osebnosti zakonsko urejen, sprva v ZGD, ki je spregled pravne
osebnosti urejal v svojem 6. členu in v njem definiral štiri razloge, zaradi katerih so za
obveznosti pravne osebe odgovarjali tudi njeni člani. Pravna teorija in sodna praksa je
ureditev spregleda pravne osebnosti po ZGD močno kritizirala, zaradi česar je
zakonodajalec nekatere predlagane rešitve pri sprejemu ZDG-1 upošteval in jih vpeljal
8. člen ZGD-1. Bistven korak naprej je prinesla sprememba drugega odstavka 8. člena
ZGD-1, s čimer se je uporabnost določbe razširila na vse dejanske stanove
jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (mešanja premoženja in mešanja sfer,
podkapitalizacijo in čezmerno obvladovanje). V dejanski stan drugega odstavka 8.
člena ZGD-1 sta sedaj zajeta tudi dejanska stanova tretjega in četrtega odstavka 8.
člena ZDG-1, tako da ta ne bi bila več potrebna, a ju je zakonodajalec kljub temu pustil
v veljavi. Kljub temu pa po mnenju pravne stroke ureditvi še manjkajo nekatere
dopolnitve, predvsem v vezi s pripisnim spregledom, ki ga ZDG-1 ni uredil, kar pa
seveda ne pomeni, da pripisni spregled v slovenskem pravu ni možen oziroma
dopusten. Slovenska sodišča so v primerih, ko se postavlja vprašanje pripisnega
spregleda, pač v enakem položaju kot sodišča v številnih drugih državah, kjer spregled
pravne osebnosti ni zakonsko urejen in morajo svoje odločitve utemeljiti v okviru in z
razlago obstoječih zakonskih norm in pravnih načel.
Bolj problematičen je bil zakonski spregled pravne osebnost, ki je bil predviden v
četrtem odstavku 27. člena nekdanjega ZFPPod, ki je sprožil val kritik, saj je s tem
zakonodajalec ogrozil enega temeljev korporacijskega prava t.j. neodgovornost
družbenikov za obveznosti družbe in imela za posledico vložitev več pobud za oceno
ustavnosti Ustavnemu sodišču RS. Rezultat tega je bila sodba Ustavnega sodišča RS št.
U-I-135/00-77, ki je situacijo sanirala z razmejitvijo družbenikov na aktivne in pasivne,
posledico osebne odgovornosti za obveznosti družbe, predvideno v četrtem odstavku
27. člena pa naložila le aktivnim družbenikom. V odgovor kritikam in zaradi sanacije
nastalega stanja je zakonodajalec ZFPPod spremenil, v končni fazi pa so bile s odločbo
Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 odpravljene vse negativne posledice 27. člena
ZFPPod. Leta 2008 je stopil v veljavo ZFPPIPP in v celoti nadomestil ZFPPod, v soji
ureditvi pa v šestem odstavku 442. člena vseeno predvideva podobne posledice izbrisa
gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije kot četrti odstavek 27. člena
49
ZFPPod, s tem da so bile pri novi ureditvi v celoti upoštevane rešitve iz odločb št. U-I-
135/00-77 in št. U-I-117/07 Ustavnega sodišča RS. Družbeniki so bili na podlagi
ZFPPIPP razmejeni na aktivne in pasivne, s tem da so bile posledice osebne
odgovornosti za obveznosti družbe, naložene le aktivnim družbenikom, pasivni
družbeniki pa za obveznosti družbe ne odgovarjajo.
Kljub spremembam ureditve so obstajali pomisleki, glede ureditve izbrisa po uradni
dolžnosti, saj vsi izbrisni razlogi po 427. členu ZFPPIPP predstavljajo naloge
poslovodstva in ne družbenikov, zaradi česar je bil dne 19.10.2011 sprejet ZPUOOD, s
katerim je zakonodajalec skušal sanirat že nastale posledice zakonskega spregleda
pravne osebnosti po ZFPPIPP in odpravlja neomejeno solidarno odgovornost
družbenikov za izbrisane družbe v prihodnje, ko v 18. členu ZPUOOD določa
prenehanje veljavnosti določb od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP,
ki se nanašajo na določitev solidarne odgovornosti družbenikov in na določitev
kriterijev za opredelitev aktivnega družbenika.
Ustavo sodišče RS je pri oceni ustavnosti ZPUOOD najprej zadržalo171, kasneje pa
razveljavilo172 določbe od 1. do 17. člena ZPUOOD, ni pa zadržalo oziroma razveljavilo
izvrševanja 18. člena ZPUOOD, kar pomeni, da je zakonski spregled pravne osebnosti
po 442. členu ZFPPIPP in na njegovi osnovi neomejene solidarne odgovornosti
družbenikov za izbrisane družbe odpravljeno tudi v prihodnje, tako do od 17.11.2011 v
slovenskem pravnem redu urejen le »klasičen« spregled pravne osebnosti družbe v
skladu z 8. členom ZGD-1.173
171 Sklep Ustavnega sodišča RS z dne 01.12.0122, Uradni list RS 100/2011, Ljubljana 2011. 172 Odločba ustavnega sodišča RS, št. U-I-307/11 z dne 12.40.2012, Uradni list RS, št. 36/12, Ljubljana 2012 173 Prostor Jerneja, Zaščita upnikov družbe, izbrisanih brez likvidacije, Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, Pravna fakulteta Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2012, str 72.
50
SEZNAM LITERATURE
- Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV
Založba, Ljubljana 1998,
- Ivanjko Šime, Ustavno sporni vidiki nekaterih določbe ZFPPod v: Pravna
praksa, št. 35/2001, GV Založba, Ljubljana 2001,
- Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni
položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba
Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009;
- Ivanjko Šime, Nekreativna pravna stroka v: Pravna praksa, št. 9/2007, GV
Založba, Ljubljana 2007,
- Ivanjko Šime, Pravni problem izbrisanih gospodarskih družb in predlog
odprave škodljivih posledic v: Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV založba ,
Ljubljana 2011.
- Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih
družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010,
- Mayr Vida, Teoretične podlage spregleda pravne osebnosti v: Pravnik, letnik
62, št. 11-12/2007, GV Založba, Ljubljana 2007;
- Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije,
Ljubljana 2008,
- Mayr Vida, Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP – sankcija za kršitev
neobstoječih dolžnosti družbenikov v: Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV
založba, Ljubljana 2011.
- Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list
RS, št. 93/02),
- Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 z dne 21.06.2007 (Uradni list
RS, št. 58/07),
- Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/2001, Ljubljana dne
25.10.2001,
- Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v:
Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005,
- Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez
likvidacije v: Podjetje in delo, letnik 42, št. 1/2012, GV Založba, Ljubljana 2012,
51
- Prostor Jerneja, Varstvo upnikov v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po
uveljavitvi ZPUOOD v: Pravna praksa št. 46/2011, GV Založba, Ljubljana 2011,
- Prostor Jerneja, Zaščita upnikov družbe, izbrisanih brez likvidacije v:
Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, Pravna
fakulteta Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2012,
- Rejc Boštjan, Spregled pravne osebnosti kapitalske gospodarske družbe v:
Pravnik, letnik 57, št. 6-8/2002, GV Založba, Ljubljana 2002,
- Serajnik Franz, Spregled pravne osebnosti kot slovenska posebnost v Pravna
praksa, letnik 30., št. 3/2011, GV Založba, Ljubljana 2011,
- Odločba ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 09.10.2002 (Uradni
list RS, št. 93/02),
- Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 z dne 20.04.2007 (Uradni list
RS, št. 38/07),
- Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 z dne 21.06.2007 (Uradni list
RS, št. 58/07),
- Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-307/11 z dne 18.05.2012 (Uradni list
RS, št. 36/12),
- Sodba Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 315/2000,
- Sodba Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 333/2000,
- Sodba Vrhovnega sodišča RS št. III Ips 145/2005,
- Sodba Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 470/2002,
- Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. Cp 1259/99
- Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS št. III Ips 73/99 in št. III Ips 74/99 v
vezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 193/98
- Sodba in sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1496/2008,
- Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 203/2005,
- Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003;
- Ulmer Peter, Hachenburg Gesetz betreffend die Gesellschaften mit
beschränkten Haftnung (GmbHG), Grosskommentar, 8. neuebearb. Auflage,
Erster Band, Allgemeine Einleitung 1-34, Walter de Gruyter, Berlin, New York,
1992,
- Ustava RS, Uradni list RS, št. 33/91, dne 28.12.1991,
- Zabel Bojan, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1.
knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006;
52
- Zakon o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena in spremenjena izdaja, 1.
knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002;
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) s
komentarjem in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s
komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000.
- Zakon o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006
(60/2006 popr.), Ljubljana 19.04.2006,
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), Uradni list RS, št. 30/92, Ljubljana
dne 10.06.1003,
- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št.
54/99, Ljubljana dne 08.07.1999,
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. Uradni list RS št.
126/07, Ljubljana dne 31.12.2007,
- Zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti
družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, Uradni list
RS, št. 87/11, Ljubljana dne 02.11.2011
- Zakon o zemljiški knjigi-1 (ZZK-1), Uradni list RS, št. 58/2003, Ljubljana
dne 18.06.2003,
Recommended