Komasacija kot prostorska in lastninskopravna "metla" (Land Consolidation As A Spatial and Property "Broom")

| 81 |

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

ABSTRACT IZVLEČEK

KLJUČNE BESEDE KEY WORDS

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IA

land consolidation, rural development, forest,

resettlements, Prekmurje region

komasacija, razvoj podeželja, gozd, preselitve, Prekmurje

Komasacije imajo pomembne funkcije in vplivajo na ljudi, na fi zični prostor in okolje, v katerem se izvajajo, imajo učinek na lastninskopravna razmerja med lastniki zemljišč, ki so predmet komasacije, in na širša družbena razmerja na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju. Neizkoriščene možnosti komasacij so v Sloveniji eden od pomembnih razlogov za gospodarsko zaostajanje podeželja in za posledično zmanjševanje prebivalstva na podeželju. Komasacije gozdov in komasacije s preselitvami, ki so na kratko opisane v prispevku, predstavljajo velik potencial za gospodarski in družbeni razvoj podeželja ter za zmanjšanje izpostavljenosti naravnim nesrečam. V Sloveniji, vključno s predstavljenim Prekmurjem kot območjem z največjim obsegom komasacij, zaenkrat le rahlo praskamo po površju vseh prednosti, ki jih prinašajo komasacije. Cilj prispevka je spodbuditi slovenske geodete in ostale strokovnjake, da bi ob upoštevanju izkušenj iz tujine spoznali ključne prednosti komasacij in v svojih strokovnih okoljih v Sloveniji vzpostavili vse potrebne pogoje za njihovo obsežno načrtovanje in izvajanje

Land consolidations have important functions and aff ect people in the physical space and the environment in which they are carried out. ? ey have an eff ect on the relationship between the owners of the land, which is the subject of land consolidation, and to the wider social relationships on the local, regional and national levels. In Slovenia, unexploited possibilities of land consolidations are one of the important reasons for the developmental lagging of rural areas and for the consequential reduction of population in rural areas. Forest land consolidation and land consolidation with resettlement, which are briefl y described in the paper, represent a great potential for economic and social development of rural areas and for reducing the exposure to natural disasters. In Slovenia, including the presented Prekmurje as a region with the largest extent of land consolidations in the country, we are so far only slightly scratching the surface of all the advantages that land consolidations bring. ? e objective of this paper is to encourage Slovenian land surveyors and other experts, taking into account the experience from abroad, to get to know and recognize the key benefi ts of land consolidations and to establish all necessary conditions in their professional environments for their comprehensive planning and implementation in Slovenia.

Joc Triglav

KOMASACIJE KOT

PROSTORSKA IN

LASTNINSKOPRAVNA

»METLA«

LAND CONSOLIDATION AS

A SPATIAL AND PROPERTY

»BROOM«

Published Scienti: c Conference Contribution

Klasi: kacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

UDK: 528.4:711.4:332.2.021

| 82 || 82 || 82 | ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014


STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IA 1 UVOD

Geodeti smo pri svojem delu navajeni uporabljati različne instrumente in orodja, le redko pa je med

njimi metla. Metla iz naslova tega prispevka seveda ne predstavlja dejanske metle, temveč je le prispo-

doba, torej »metla«, za funkcije, ki jih imajo komasacije na ljudi, na fi zični prostor in okolje, v katerem

se izvajajo, za učinek na lastninskopravna razmerja med lastniki zemljišč, ki so predmet komasacije,

in na širša družbena razmerja na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju.

V prispevku bomo najprej opredelili vplive komasacij tako, da jih bomo združili na treh različnih

osnovnih ravneh. Nato bomo na kratko opisali komasacije gozdov in komasacije s preselitvami. Obe

vrsti komasacij se v Sloveniji še ne izvajata, predstavljata pa velik potencial za gospodarski in družbeni

razvoj podeželja ter za zmanjšanje izpostavljenosti naravnim nesrečam. V zaključnem delu članka bomo

na kratko predstavili tudi komasacije v Prekmurju in splošne pozitivne učinke komasacij.

2 RAVNI VPLIVOV KOMASACIJSKE »METLE«

Mednarodna Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO (angl. Food and Agri-

culture Organization of the United Nations) opredeljuje vplive komasacij tako, da jih združi na treh

različnih osnovnih ravneh (FAO, 2008; Triglav, 2013):

— mikroraven, z neposrednimi učinki na udeležence komasacij,

— mezoraven, s posrednimi učinki na regionalno gospodarstvo in infrastrukturo, ter

— makroraven, na ravni družbe, gospodarstva, institucij in okolja neke države.

2.1 Mikroraven

Na mikroravni komasacije spreminjajo kmetije in njihovo neposredno okolje tako, da kmetom

omogočajo boljšo izrabo zemljišč in večjo produktivnost ter s tem večjo konkurenčnost kmetijske

proizvodnje. Prej razdrobljene parcele so združene v večje parcele, ki so umeščene bližje kmetijam. S

tem se zmanjša poraba goriva in količina škodljivih izpustov izpušnih plinov v okolje. Parcel, ki prej

zaradi oddaljenosti od kmetije niso bile zanimive za obdelavo, po komasaciji ni več. S komasacijo se

izvede tudi preoblikovanje parcel neprimernih oblik v parcele primernejših oblik s praviloma vzpo-

rednimi mejami, kar omogoča sodoben način kmetijske proizvodnje. Ozke parcele in parcele z ostro

lomljenimi mejami na primer niso primerne za uporabo kmetijske mehanizacije. V komasaciji lahko

kmetje tudi povečajo obseg svojih zemljišč, na primer z dokupom razpoložljivih zemljišč od države,

občine ali zasebnih lastnikov, ki se ne morejo ali ne želijo več ukvarjati s kmetijstvom. Poleg tega se

s komasacijo lahko izboljšajo fi zične lastnosti zemljišč s planiranjem zemljišč in agromelioracijskimi

ukrepi. Na ta način se zmanjšujejo proizvodni stroški in povečuje proizvodnja. Kmetje lahko v ta

namen izrabijo tudi možnost zamenjave obstoječih boljših zemljišč za nova slabša zemljišča, ki jih

pozneje usposobijo za kakovostno kmetijsko proizvodnjo. V okviru komasacij se praviloma obno-

vijo in dopolnijo obstoječi sistemi za odvodnjavanje in/ali namakanje kmetijskih zemljišč tako, da

ustrezajo novi lastniški strukturi po novi razdelitvi zemljišč. Ena od velikih prednosti komasacij, ki jo

cenimo predvsem geodeti in zemljiška knjiga, pa je vzpostavitev kakovostnega in urejenega katastra na

območju komasacij in ureditev ter posodobitev zemljiškoknjižnih podatkov o lastnikih nepremičnin

in nosilcih stvarnih pravic na nepremičninah. Posledično ima to postopni multiplikativni pozitiven

| 83 || 83 || 83 |ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014


STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IAučinek na vse druge prostorske evidence (Triglav, 2010). V smislu naslova tega prispevka bi lahko

uporabili kar izraz »metla na kvadrat«.

2.2 Mezoraven

Na mezoravni je učinek komasacij na podeželju viden predvsem v izboljšanju naravnega okolja, in-

frastrukture in prostorske razporeditve gospodarskih in družbenih aktivnosti. S komasacijami se ob

upoštevanju naravnih danosti, potreb lokalne skupnosti, varovanja okolja in zaščite pred naravnimi

nesrečami za posamezne namene uporabe zagotovijo najprimernejša zemljišča. Na območjih močne

erozije zemljišč ali na območjih pogostih poplav se na primer na zemljiščih, ki zaradi naravnih pogojev

niso primerna za kmetijsko obdelavo, lahko izvedejo aktivnosti za spremembo v gozdove ali mokrišča

in za ureditev vodnih teles ter zaščito mokrišč. Komasacije so lahko sestavni del večjih investicijskih

projektov na področju izgradnje in posodobitve infrastrukture. V takih primerih se v komasaciji v

skladu s prostorskimi načrti zagotovijo zemljišča npr. za izgradnjo železnice, cest in poti, kolesarskih

stez, kanalov za odvodnjavanje ali namakanje zemljišč, vodovodnih ali kanalizacijskih sistemov, ener-

getskih ali telekomunikacijskih vodov. Komasacije so vse pogosteje tudi vključene v razvojne strategije

podeželja in projekte obnove vasi za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev prebivalstva. S takimi

projekti se določijo območja za stanovanjske, proizvodne in rekreacijske površine, prilagodi in preob-

likuje se prometna infrastruktura za izboljšanje prometne varnosti ipd. Vsi ti pogoji iz projektov so

potem upoštevani pri načrtovanju optimalne nove razdelitve zemljišč v komasaciji.

2.3 Makroraven

Na makroravni komasacije na državni ravni izboljšujejo kakovost življenja na podeželju in povečujejo

produktivnost in konkurenčnost kmetijskega sektorja. Hkrati izboljšujejo naravno okolje ter ekonom-

ska in socialna razmerja na vseh ravneh. Z izboljšanjem infrastrukture komasacije prispevajo k razvoju

vseh sektorjev gospodarstva. Komasacije pomagajo pri vzpostavljanju pogojev za ravnovesje med interesi

kmetijstva, okolja, rekreacije, naravne in kulturne dediščine, turizma, prometa in drugih dejavnosti.

Dobro zastavljene in korektno izpeljane komasacije so tudi pomemben dejavnik za vzpostavljanje in

ohranjanje zaupanja med ljudmi in oblastmi, ki je v sodobnem času vse bolj pomembno. Komasacije

tudi pomembno prispevajo k razvoju zemljiškega trga, in sicer neposredno z izvedbo prometa z zemljišči

med komasacijo in posredno z informacijami o ponudbi in povpraševanju po kmetijskih zemljiščih

ter njihovih cenah. Hkrati se z oblikovanjem večjih parcel v komasaciji olajša promet z zemljišči med

zasebnimi lastniki samimi ter obojestranski promet z zemljišči med zasebnimi lastniki na eni strani

ter državo ali lokalno skupnostjo na drugi strani.

Komasacije kot instrument razvoja podeželja bi morale biti na vseh ravneh načrtovanja in odločanja

vključene v strategije in aktivnosti, ki vplivajo na razvoj podeželja ali o tem odločajo, npr. v nacionalnih

in sektorskih razvojnih programih, državnih in občinskih prostorskih načrtih ter programu razvoja

podeželja. V Evropski uniji so možnosti za to v okviru zastavljenih politik in programov razvoja po-

deželja na formalni ravni vzpostavljene (FAO, 2008), praktična izraba teh možnosti pa je odvisna od

interesa in sposobnosti posameznih držav članic.



STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IA 3 TUJI IN DOMAČI PRIMERI

3.1 Komasacije gozdov

Slika 1a: Primer z Bavarske, Ziemetshausen (68 ha) – stanje gozdnih parcel pred komasacijo (Koch in Gaggermeier, 2011).

Slika 1b: Primer z Bavarske, Ziemetshausen (68 ha) – stanje gozdnih parcel po komasaciji (Koch in Gaggermeier, 2011).



STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IASliši se nenavadno, vendar se komasacije v nekaterih evropskih državah izvajajo tudi v gozdovih. Po tem so že od 18. stoletja znani na Švedskem (Backman in Österberg, 2004), v zadnjih desetletjih pa jih na primer izvajajo tudi v Nemčiji na Bavarskem (Koch in Gaggermeier, 2011), kjer so od leta 1995 do danes zaključili ali pripeljali blizu zaključku približno 23.000 ha komasacij gozdov – glej primer na slikah 1a in 1b.

Komasacije gozdov se izvajajo predvsem z namenom, da lastnikom omogočijo bolj smotrno gospo-darjenje z gozdovi, tako v gospodarskem, okoljskem in naravovarstvenem smislu. V splošnem velja, da večja lastniška razdrobljenost zasebnih gozdov postavlja povečane omejitve npr. pri gospodarski izrabi gozdov, pri načrtovanju obnavljanja gozdov in pri vzdrževanju okoljskih in naravovarstvenih funkcij gozda. Naraščanje razdrobljenosti gozda je tesno povezano s strukturnimi spremembami v kmetijstvu, predvsem pa s postopnim zmanjševanjem števila kmetijskih gospodinjstev. Po drugi strani število lastnikov gozdov, ki niso kmetje, narašča tudi zaradi dedovanja.

Ti dejavniki pripomorejo k situaciji, da velikost in oblika gozdnih parcel ne omogočata več racio-nalnega upravljanja gozdov. Uporaba strojne mehanizacije za sečnjo, obdelavo in spravilo lesa je v takih razdrobljenih gozdovih otežena ali celo nemogoča. Za zmanjšanje razdrobljenosti gozdov in rešitev s tem povezane problematike je možnih več rešitev, npr. s skupnim upravljanjem v agrarnih skupnostih, prostovoljno izmenjavo gozdnih zemljišč in z izvedbo komasacij gozdnih zemljišč. Poleg same zložbe razdrobljenih parcel istega lastnika se v okviru take komasacije praviloma vzpostavijo in odmerijo gozdne poti, s katerih je omogočen dostop vozil in strojev za sečnjo in spravilo lesa do vsake nove parcele. Za potrebe boljšega gospodarjenja z gozdovi izvedejo gradnjo gozdne in protipožarne infrastrukture ter gozdnih objektov. Vsi postopki se v komasaciji izvajajo po pravilih komasacije. Pri tem sta med drugim ključni vrednotenje zemljišč in inventarizacija gozdnih sestojev, pri katerih se s pridom uporabljajo tehnike daljinskega zaznavanja, vse nove parcele se seveda tudi geodetsko zamejničijo in izmerijo.

Večini se komasacija gozdov v Sloveniji verjetno zdi misija nemogoče, saj imamo pogosto velike težave že s komasacijami kmetijskih zemljišč. Vendar iz lastnih izkušenj ali vsaj iz dnevnih poročil vemo, kakšno naravno katastrofo nacionalnih razsežnosti je v letošnji zimi na naši infrastrukturi in v gozdovih povzročil žled. Aktualne razmere v slovenskih gozdovih torej zahtevajo strokovno izvedeno odpravo posledic naravne katastrofe ter načrtno in premišljeno ukrepanje za obnavljanje proizvodnega potenciala poškodovanih gozdov ter trajno zagotavljanje boljšega gospodarjenja z gozdnimi zemljišči za skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju s ciljem ohranitve in razvoja podeželja. Razmere torej kar kličejo po obsežnih komasacijah gozdov. Ali smo v državi sposobni takega dolgoročno zastavlje-nega skupnega delovanja za skupne cilje in za revitalizacijo pomembnega dela nacionalnega bogastva?

3.2 Komasacije s preselitvami

Komasacije s celovitimi ali delnimi preselitvami kmetij so v prejšnjih stoletjih v velikem obsegu izvedli predvsem v skandinavskih državah. Npr. na Švedskem so s komasacijami začeli leta 1757 z zemljiško reformo in vanje vključili večino kmetijskih zemljišč na Švedskem. S komasacijami so drastično zmanjšali število parcel, kar je v veliko primerih pomenilo tudi preselitev in izgradnjo novih stavb na novo dodeljeni parceli kmetije. V obdobju med letoma 1828 in 1922 so komasacije kmetijskih in



STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IA gozdnih zemljišč v skupni površini dvajset milijonov hektarjev izvedli skoraj v vseh švedskih vaseh. Površino obdelovalne zemlje so v tem obdobju povečali za približno štirikrat, s približno enega mili-jona hektarjev ob koncu 18. stoletja na približno štiri milijone hektarjev okoli leta 1920 (Backman in Österberg, 2004).

Zelo pomembna sestavina komasacij pa so bile preselitve tudi na Nizozemskem (sliki 2a in 2b), v Nemčiji, Avstriji in Švici, izvedli pa so jih tudi v Italiji in Španiji (Jacobi, 1959). Med glavnimi razlogi za preselitev so zmanjšanje izpostavljenosti naravnim nesrečam, predvsem zaščita pred poplavami in plazovi, zastarelost stavb, neprimernost lokacije glede na druge dejavnosti (npr. turizem) ipd. Prese-litve so praviloma podprte z znatnimi državnimi subvencijami in/ali zelo ugodnimi krediti, ne samo za stavbe, temveč tudi za vzpostavitev novih cest, električnih, vodovodnih, telekomunikacijskih in drugih vodov. Skratka, tovrstne komasacije zahtevajo celovit pristop k umeščanju dejavnosti v pros-tor, omogočajo učinkovito rabo prostora ter zmanjšujejo izpostavljenost prebivalstva in gospodarstva naravnim nesrečam.

Velikokrat doslej, nazadnje v letošnji zimi, so bila različna območja v Sloveniji ogrožena in prizadeta zaradi poplav. Ali smo v Sloveniji z uporabo načel integriranega razvoja podeželja pripravljeni načrtovati in sprejeti podobne odločitve za trajno zmanjšanje izpostavljenosti naravnim nesrečam?

Slika 2a: Primer preselitve kmetij v okviru komasacije na Nizozemskem v petdesetih letih prejšnjega stoletja (Jacobi, 1959).



STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IA

Slika 2b: Nova razmestitev kmetij ob glavni poti v okviru komasacije na Nizozemskem (vir: Google Maps, 2013).

3.3 Komasacije v Prekmurju

Prekmurje je pretežno kmetijsko območje z zgodovinsko pogojeno veliko razdrobljenostjo kme-

tijskih zemljišč in je med slovenskimi geodeti znano tudi po sorazmerno velikem številu in obsegu

komasacij. S komasacijami gozdov ali s komasacijami s preselitvami se v Prekmurju sicer še nismo

srečali, se pa upravne komasacije v Prekmurju izvajajo od leta 1978 na številnih območjih in se tudi

uspešno zaključujejo (glej Triglav 2006, 2008, 2010 in 2013). Skupna površina do danes zaključenih

komasacij na območju Upravne enote Murska Sobota znaša približno 13.000 ha. Nekaj komasacij

manjšega obsega je bilo izvedenih tudi na območju upravne enote Lendava. Samo v zadnjih dveh

letih je bilo na območju Upravne enote Murska Sobota uvedenih kar 12 novih upravnih komasacij

v skupni površini blizu 3500 ha, ki so trenutno v različnih fazah izvedbe in se bodo zaključile v nas-

lednjih nekaj letih (Triglav, 2013). Skupna površina komasacij tako obsega približno 24 % oz. slabo

četrtino površine ozemlja Upravne enote Murska Sobota. Občine v Prekmurju na območju upravnih

enot Murska Sobota in Lendava poleg tega že izvajajo pripravljalne postopke za uvedbo nadaljnjih

upravnih komasacij v prihodnjih letih (slika 3).

Pričakovan, a zanimiv učinek komasacijske »metle« je razviden iz slike 4, kjer je za geodetsko pisarno

Murska Sobota v grafi konu prikazano število tehničnih sprememb starih parcel v letih med 2007 in

2013, število na novo nastalih parcel in razlika med številom starih in novih parcel. Kljub velikemu

številu parcel, ki so bile v teh letih predmet tehničnih sprememb v zemljiškem katastru, je iz pregle-

da letnih statistik geodetske pisarne Murska Sobota za zadnjih sedem let razvidno, da se je skupno

število parcel v zemljiškem katastru v tem obdobju zmanjšalo za 1660, kar predstavlja le približno

0,6 % skupnega števila parcel na območju geodetske pisarne Murska Sobota. S komasacijami torej



STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IA

Slika 3: Gra) čni prikaz katastrskih občin v Prekmurju prikazuje katastrske občine s komasacijami. V prikazu so obarvane

celotne katastrske občine, območja komasacije pa praviloma obsegajo le dele katastrskih občin, ki so kmetijska

zemljišča (vir: Arhiv OGU Murska Sobota, 2014).

Slika 4: Gra) čna ponazoritev statistike letnih razlik števila starega in novega stanja parcel, ki so bile pri geodetski pisarni

Murska Sobota v letih med 2007 in 2013 predmet tehničnih sprememb. Zmanjšanje števila parcel je predvsem

posledica vpisa komasacij v evidenco zemljiškega katastra (vir: Arhiv OGU Murska Sobota, 2014).



STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IAuspevamo izničevati naraščanje skupnega števila parcel, ki nastajajo v drugih geodetskih postopkih.

Še bolj pomemben zemljiškokatastrski učinek komasacij je, da so nove parcele praviloma enostavnih

oblik z jasnimi in zanesljivo določenimi mejami, kar poleg vseh ostalih prednosti urejenega katastra

tudi bistveno zmanjša možnosti mejnih sporov, v primeru ko ti nastanejo, pa je z geodetskega vidika

določitev mej enostavna.

4 ZAKLJUČEK

Razdrobljenost zemljišč, ki je pogosto povezana še s slabim gospodarjenjem z zemljišči, ovira racionalno

upravljanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Zato sta poglavitna cilja komasacij združevanje zemljišč in

poenostavitev lastniškega stanja, ki prinašata različne pomembne izboljšave pogojev življenja in zapo-

slovanja prebivalstva na podeželju in imata hkrati številne pozitivne vplive na družbo, gospodarstvo in

okolje, ki se med drugim tudi ekonomsko odražajo v zmanjšanju stroškov, upravljavsko v povečanju

učinkovitosti in okoljsko v povečani skrbi za urejeno »sobivanje« naravnega in kultiviranega okolja.

Kot je razvidno iz prispevka, ekonomske prednosti komasacij sicer niso edine, so pa najlaže merljive,

kot na primer:

— večje parcele —> večji pridelek, lažje spravilo, znižani stroški v kmetijstvu in gozdarstvu,

— krajše poti do parcel —> znižanje materialnih stroškov, manj škodljivih izpustov,

— zmanjšanje dolžin lastniških mej —> zmanjšanje stroškov obdelave, urejanja mej,

— jasne in zanesljivo določene meje parcel —> zmanjšanje števila lastniških sporov,

— jasno vzpostavljeno lastništvo —> učinkovito upravljanje, hitrejše sprejemanje odločitev,

— kakovostna zemljiški kataster in zemljiška knjiga —> vzpostavljen »zakon in red« na terenu

in med lastniki, učinkovito uveljavljanje pravic in obveznosti v razmerjih med lastniki in

oblastmi na različnih ravneh.

Pomen komasacij se s časom postopoma spreminja, hkrati pa komasacije ne izgubljajo svoje po-

membnosti. Ljudje na podeželju, ki živijo na svoji zemlji in od nje, ob upoštevanju naravnih danosti

nenehno spreminjajo okolje v skladu s svojimi potrebami in skrbjo za ohranjanje življenjskega prostora

zase ter za rastlinski in živalski svet, s katerim sobivajo v okolju. Komasacije imajo pri tem spremi-

njanju ključno vlogo. V razvitih državah severne in zahodne Evrope so to spoznali že stoletja nazaj in

tudi s pridom uporabili za svoj napredni gospodarski in družbeni razvoj. V Sloveniji zaenkrat le rahlo

praskamo po površju vseh prednosti, ki jih prinašajo komasacije. Neizkoriščene možnosti komasacij so

eden od pomembnih razlogov za gospodarsko zaostajanje podeželja ter za zmanjševanje prebivalstva

na podeželju. Hitro se bližamo razmeram, ko bodo v Sloveniji na podeželju najbolj ogrožena vrsta

živih bitij prav ljudje sami. Zato je skrajni čas, da ukrepamo – da geodeti skupaj s številnimi drugimi

strokami in politiko vzamemo v roke komasacijske »metle« in se končno lotimo dela za ponovni

razcvet podeželja. Če bomo v bližnji prihodnosti znali združiti in povezati učinke komasacij gozdov,

komasacij s preselitvami in oživitev lesnopredelovalne in gradbene industrije, bo to za našo državo in

prebivalstvo dober temelj za velikanski miselni preskok, ki bo hkrati eden od pomembnih motorjev

našega bodočega gospodarskega in družbenega napredka.



STAN

JE IN

PRI

LOŽN

OSTI

V SL

OVEN

IJI |

STAT

E AND

CHA

LLEN

GES I

N SL

OVEN

IA Literatura in viri:

Backman, M. in Österberg, T. (2004). Land Consolidation in Sweden. FIG Commission 7 Annual Meeting 2004 & Symposium on Modern Land Consolidation, Clermont-Ferrand, Francija, 8.–14. september 2004.

FAO (2008). Opportunities to mainstream land consolidation in rural development programmes of the European Union. FAO Land Tenure Policy Series 2. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, 2008. 72 str.

Jacobi, E. H. (1959). Land Consolidation in Europe. ILRI Publication No. 3/E. International Institute for Land Reclamation and Improvement, ILRI, Wa-geningen. 145 + 2 str.

Koch, M., Gaggermeier, A. (2011). Forest Land Consolidation – Who beneh ts? 2011 IUFRO Small scale forestry conference, 24.–28. julij, Freiburg, Nemčija, 7 str.

Triglav, J. (2006). Razvoj podeželja s pomočjo komasacij kmetijskih zemljišč. Geodetski vestnik, 50 (1), 44–59.

Triglav, J. (2008). Komasacije zemljišč ob gradnji infrastrukturnih objektov v Prekmurju. Geodetski vestnik, 52 (4), 795–811.

Triglav, J. (2010). Kakovostni prostorski podatki kot podlaga za razvoj podeželja. Quality Spatial Data as a Basis for Rural Development. V: Zavodnik Lamovšek, A., Fikfak, A., in Barbič, A. (ur.), Podeželje na preizkušnji, Jubilejna monograh ja ob upokojitvi izr. prof. dr. Antona Prosena, 187–195. UL FGG, Ljubljana.

Triglav, J. (2013). Upravne komasacije. V: Zbornik 5. dnevi stvarnega in zemlji-škoknjižnega prava, 13. in 14. junij 2013, Kranjska Gora. Ljubljana, GV založba, 79–93.

dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod.

Območna geodetska uprava Murska Sobota

Slomškova ulica 19, SI-9000 Murska Sobota

e-naslov: [email protected]

Triglav J. (2014). Komasacija kot prostorska in lastninskopravna "metla". V Lisec A., Prosen A., Čeh M. (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 81-90.

Documents

Komasacija kot prostorska in lastninskopravna "metla" (Land Consolidation As A Spatial and Property "Broom")