Matjaz Ravbar

Skrivnostni poveljniknajvecje avstroogrskeletalske enote na soski frontiOris iivijenja Franca Rabica

358.4:94(497.473)"1914/1918"358.4:929Rabic F.

Krka na Koroskem v Celovcu ni najtipodatkov 0 Francu Rabieu. Zanimivoje, da rojstne knjige za omenjeno letoobstajajo, vendar podatka za Franca zaomenjeno obdobje ni navedenega. Kljubtemu, da je danes na Koroskem velikoRabitschev, je podatkov 0 priimku zaomenjeno obdobje malo. V maticniknjigi za naselje Trdnja vas (Hortendorf),kjer je imel Franc prijavljeno stalno do-movanje, je zapisana zgolj Neia (Agnes)Rabie (1848 - 20. 10. 1935). Zivela je nahisni stevilki 3, ali je bila v kakrsnemkoli

Pilotstotnik FrancRabie sorodstvu pa ial zaenkrat se ne morem(http://www.theaerodrome.com). reCi.3 Posledieno tako ostaja tudi ne-

znana zgodba 0 njegovih starsih, sirsidruiini in nacionalni pripadnosti. Kot avstroogrski ea-stnik se 0 nacionalni pripadnosti tudi ni javno izjasnil.Njegova osebna kartoteka niti ne podaja zaznamka 0

znanju slovenseine,4 a obstajajo posredni dokazi 0 nje-govi slovenski narodni pripadnosti, saj je 0 tern mnogolet kasneje govoril njegov soborec Veneeslav Vrtovec:»Komandant moje eskadrilje je bil po rodu Koroski Slo-venec, vendar ni nikdar spregovoril slovensko«.5 Takoje v osebni kartoteki med tujimi jeziki zavedena zgoljitalijanseina. Ker so morali eastniki poleg nemsCineobvladati tudi drugi polkovni jezik, se je Franc po vsejverjetnosti italijansCine nauCil na sluibovanju v Bolzanu,kjer so Italijani predstavljali kar 40% mostva.6

Slovenci se radi pohvalimo, da smoodigrali pomembno vlogo v avstroogr-skem vojaskem letalstvu. A do sedaj seni bilo izvedene studije, kaksen delei alicelo stevilo Slovencev je sluiilo v avstro-ogrskem letalstvu. Seveda vprasanje na-cionalnosti prinasa svojevrsten problem.Nekaksen poizkus oz. seznam, ki imasvoje pomanjkljivosti, je objavil ie SandiSitar v knjigi Slovenci in letalstvo 1.1Pri-eujoCi elanek poizkusa razkriti iivljenjepilota stotnika Franca Rabiea, ki je pove-ljeval Fluggeschwader 1,bombniski eno-ti nastanjeni na divaskem letaliseu. Zalso nekatere pomembne podrobnosti njegovega iivljenja,kot je njegova druiina, nacionalna pripadnost nenaza-dnje tudi smrt, zavite v meglo. Njegovo iivljenje namzastavlja se veliko vprasanj, lahko bi rekli celo skrivnosti,na katera ial ne morem odgovoriti - zato tudi tak naslov.Clanek zgolj dodaja majhen kamencek v mozaik naseletalske zgodovine. V elanku njegovo ime uporabljam vslovenski obliki, eeprav je v dokumentih seveda zapisa-no v nemski razlieici (Franz Rabitsch). Moja oblika paseveda ne determinira njegove nacionalnosti. Zaradinatanenosti in za laije razumevanje v Clanku navajamkrajevna imena in doloeene strokovne pojme v oklepajih.

Stotnik Franc Rabie se je rodil v Trusnjah na Koro-skem (Trixen) 27. maja 1886.2 Zal v Skofijskem arhivu

3 Pisne odgovore glede rojstnih knjig Trusenj in Trdnje vasi Skofijskegaarhiva Krka (Celovec) hrani avtor.

4 Deak. passim. Vsekakor pa tudi njegovo znanje slovensCine ne bidokazovalo njegove nacionalne opredelitve. Med drugim ga litera-tura (Meindl) oznacuje kot Avstrijca.

5 Pogovor z Venceslavom Vrtovcem 9. 1. 1980. VMSV; zapusCina Gu-stava Ajdica. skatla 4.

6 Stergar, 46.

1 Franca Rabica ni na seznamu. Sitar, 287 - 313.2 6StA/KA. LFT, Personalakten, skatla 37 in 6StAlKA, LFT, Flik 9.

Primerjaj tudi Meindl, 12.

OsredotoCimo se se na njegovo civilno in vojaskosolanje. Zacel ga je na klasicni gimnaziji v Celovcu in ganadaljeval na domobranski kadetnici na Dunaju (Lan-dwehr Kadettenschule), po kencanju solanja so ga kotaktivnega castnika sprejeli v vojsko in s 1. novembrom1907 povisali v porocnika (Leutnant). Poslali so ga v 2.deielno strelski polk v Bolzano (Landesschiitzen regi-ment Nr. II),7 Se v istem letu je skupaj s stirimi vojakiopravil zimski vzpon na 3.905 m visoko goro Ortler(Ortles), kar v avstroogrskem vojaskem gorniStvu veljaza prvi zimski vzpon.8 Nato je bil Franc premdcen vDalmacijo, kjer je dolga leta sluzboval v 37. domobran-skem pehotnem polku (Landwehr Infanterie RegimentNr. 37), ki je imel naborni okraj v Herceg Novem (Castel-nuovo) in sedei v garniziji Gruz oziroma Dubrovnik. Sprvim novembrom 1912 je bil povisan v nadporocnika(Oberleutnant).9 V letu 1913 pa je Franc prevzel visokomesto bataljonskega namestnika.lO

Fran je bil zagotovo v pripravljenosti tudi ob raz-. k kih vojn, saj je bil prejemnik spominskega

iUlZ2. 1 11 (Erinnerungskreuz 1912/13), ki so jo preje-Ii vsi ki 0 bili ob krizi mobilizirani za vsaj stiri tedneYPray tako je bil aktivno udelezen zacetka Velike yojne.Zal bo za natancnejse podatke, kje vse je Franc sluzil vprvem letu vojne, se potrebno raziskati. Znano je zgolj,da je bil njegov 37. polk v letu 1914 in 1915 namescen vBosni, na balkanski fronti.

Veliko vec lahko poyem za obdobje njegove letalskedejavnosti, saj so ga z 28. februarjem 1915 pre me stili voddelek zracnih ladij (Luftschieferabteilung), kakor seje takrat imenovalo avstroogrsko »kopensko« letalstvo.Po vsej verjetnosti je bil v letalstvo sprejet na lastno ze-ljo. Z marcem je zacel svoje sluzbovanje v 6. zalednemletaliScu (Flugpark Nr. 6) y Igalu. Tam pa ni ostal dolgo,saj je bil z marcem ze premdcen v bojno enoto, 6. le-talsko stotnijo (Fliegerkompagnie - Flik 6). Pri stotnijije deloval kot opazovalec in tudi kot tehnicni castnik.To nam pove tudi sledece: avstroogrsko letalstvo je vtistem obdobju krvavo potrebovalo usposobljene letalcein jih po hitrem postopku usposabljalo in posiljalo vfrontne enote.

23. marca 1915je kot opazovalec izvedel nacni napadna Cetinje in v naslednjih mesecih izvedel vec'izvidni-

Schematismus, 1908, 145 in 356.Pfliigl,7.

9 Schematismus, 1912, 140 in 386.10 Schematismus,1913, 154 in 357.11 Schematismus, 1914, 140.

skih letov nad Crno Goro in Albanijo ter tudi bombninapad na francosko flota. Zaradi uspehov, predvsem pazaradi varnih letoy brez poskodb je bil s 1. julijem 1915povisan v stotnika (Hauptmann).

Svoje tehnicno znanje je hotel povecati in izpopolniti,tako so ga v casu med 8. oktobrom 1915 in 15. marcem1916poslali na solanje v NemCijo. Usposabljanje v Nem-ciji je bila izjemna cast za Franca, saj je bil poveljnikskupine letalcev prvega pilotskega tecaja avstroogrskihletalcev v NemCiji. Avstroogrsko Vojno ministrstvo seje za solanje pri zaveznici odloCilo predvsem zaradi za-starelih in nevarnih letal, ki so jih do tedaj za solanjeuporabljali pri c. in k. letalstvu. Pomemben dejavnikpa je bila tudi uporaba dvojnega krmiljenja za solanjepilotov v Nemciji, ki je drasticno zmanjsalo poskodbemostva in letal ter tudi smrtnih primerov.

Prosnjo za solanje v NemCiji je avstroogrsko Vojnoministrstvo naslovilo na prusko kraljevo vojno mini-strstvo in le-ta je bila hitro sprejeta. Prvega tecaja seje udeleZilo 8 castnikov in 87 moz v stirih skupinah: vtovarni Hansa Brandenburg v Brandenburgu na Havli,v tovarni 1.V. G. (Luftverkehrsgesellschaft) v Koslinu(danes Koszalin na Poljskem), vtovarni Rumplerv Miin-chebergu in v tovarni Hansa Brandeburg v Fuhlsbiittlupri Hamburgu, kjer se je usposabljal Franc. Strosek te-caja je bi17.500 mark po osebi oziroma 712.500 za vseh95 udeleiencev.

Francevi tecajniki so v primerjavi z ostalimi tre-mi skupinami opravili novejse in zahtevnejse izpite innaloge. To se je zgodili zaradi povecanja zahtevanegaznanja v vse bolj zahtevnem zracnem bojevanju in vsebolj zahtevnega tehnicnega znanja, ki je bilo potrebnoza upravljanje z letalom. Novosti so se vpeljevale prayv Fuhlsbiittlu. Prvi del tecaja se je koncal z letom 1915.Tecajniki so se pred izpiti ukvarjali predvsem z objek-tivnimi nevsecnostmi, na eni strani z neprimernimi vre-menskimi razmerami, kot so bile gosta megla, pogostepadavine in veter. Specificen problem pa je predstavljalotudi pomanjkanje letal, saj so veliko letal pred izpitiunicili nemski tecajniki. Poleg prakticnih poletov pa somorali tecajniki poznati tudi teoreticen del, ki je obsegalusposabljanje s kompasom, poznavanje motorja in me-teorologije.12 Z letom 1916je sledil drugi del tecaja, ki paje potekal brez vecjih tezav. Franc se je tako v NemCijinaucilleteti in se stem uvrstil med pomembnejse inbolj usposobljene letalske (frontne) castnike v monarhiji.Potrebno je dodati, da ni zanemarljivo dejstvo, da je imelza tisti cas tudi visok Cin stotnika.

t1Y~O~'\tu

Francev pod pis na dekadnem porocilu iz dne 28. februarja1917.Naslednji dan se je smrtno ponesrecil. (Avstrijski drzavni

arhiv/Vojni arhiv, OStA/KA, LFT,FG 7,Oekadenropport, 28. 2. 1917)

Tecajniki so se v marcu vrnili v domovino, kjer sojih sprva napotili v zaledne solske enote (Fliegerersa-tzkompagnie - Flek)Y Franc je bil v zaledju le doberme see dni (15. marec - 30. april 1916), kjer je nadalje-val usposabljanje in prenasal znanje na mlajse in manjizkusene letalce.

13. aprila 1916 je bil imenovan za vojaskega pilot a(Feldpilot) in znak vojaskega pilota (Feldpiloten Abze-ichen) je prejel 29. aprila 1916.J4 Znak so prejeli piloti,ki so v zadnjem letu opravili vsaj deset letov nad so-vrainim ozemljem v trajanju dveh ur. S 1. majem paje prejel tudi diplomo letalca avstrijskega Aero Klubapod zaporedno stevilko 366.15Z majem je bil postavljentudi za poveljnika 9. letalske stotnije (Flik 9), ki je bilav tern casu nastanjena v Galiciji. Kot poveljnik je meddrugim poveljeval tudi naredniku Mirku Plehanu, kije leta 1918 postal heroj novo nastajajocega slovenskegavojnega letalstva.16 Franc je 17. maja z visine 300 metrovizvedel nocni napad na objekte ob ielezniSki progi vTrembowli (danes Terebovlya v Ukrajini). Julija 1916 jeskupaj s porocnikom Mayerjem izvedel spremljevalnilet ob vlaku do Potutoryja, na katerem je bil podmarsalnadvojvoda Karl Franc Joief, ki se je vracal s pregle-da svojih enot. Za spremstvo se je podmarsal Francutudi zahvalil s telegramom.17 Literatura navaja, da je bilFranc v mnogih pogledih revolucionaren na podrocjuizvidovanja za topniski ogenj, a ial ni podanih natanc-nejsih podatkov na kaksen naCin.18V Flik 9 je ostal vsedo 7. novembra 1916.

13 Penz, 10.14 Steiner, 43.15 Keimel, 386.16 vet 0 Mirku Plehanu glej Sitar, 307; 0 Flik 9 pa Grosz, Haddow,

Schiemer, 501.17 OStAIKA, LFT, Flik 9, julijsko poroCi/o, 31.1. 1916, preko Petra

Tarmana.18 Meindl, 12.

Letalsko bojevanje se je v letih vojne izjemno razviloin razvejalo, zacele so se uveljavljati bombniske enote.Italija je v letu 1916 imela 13 bombniskih enot, NemCijapa kar 23. Tako je avstroogrsko Vrhovno poveljstvo zukazom konec novembra 1916 ustanovilo prvo bomb-nisko letalsko enoto (Fluggeschwader 1), za katero se jeuveljavila kratica FG 1. Za prvega poveljnika je bil ime-novan pilot stotnik Karl Nikitsch. Kot veCino novousta-novljenih enot, je bila tudi ta ustanovljena v Strasshofupri Dunaju. Novost je bila stevilcnost enote, ki je prese-gala dotedanje izvidniske stotnije. Stotnija je imela med100 in 150 moi, medtem ko je FG 1 imel okoli 250 moi.Pray tako je bila razlika pri kadru - piloti so bili brezizjeme bojno izkuseni, edino izvidniki so bili novinci.Enoto je tik pred odhodom na fronto (28. decembra1916) prevzel pilot stotnik Franc Rabie in pripadnike vjanuarju 1917 popeljal na letaliSce Divaca. Enota je bilaopremljena z 12 letali, od tega 7 bombniskimi HansaBrandenburg G. 1. Kasneje pa je imela enota tudi vec kot20 letal (lovskih, izvidniskih in bombniskih).19

Lovsko letalo Hansa Brandenburg D.I, 28.01.(http.l/www.wpalette.com).

Po preselitvi v bliiino Divace je Franc z enoto pre-vzel tudi dokoncanje gradnje letalisca in do konca fe-bruarja so bili zgrajeni veliki Trosterjev hangar, stirimanjsi leseni hangarji, delavnica in podcastniSka ba-raka. V gradnji pa so bili se stirje mali leseni hangarji,sanitetna baraka, castniska baraka, dva hleva za 24 konjin pisarna.20 Ker so bili mali leseni hangarji premajhni,oziroma so imeli sistemsko napako in bili grajeni tako,da se letala niso mogla »parkirati« pod streho, je Francukazal zniiati, skopati dovozno pot in stem omogoCiluporabo malih lesenih hangarjev. 21 FG 1v casu do koncafebruarja ni bila aktivna enota, opravljali so le solske intestne lete. Enota je postala operativna z izgradnjo za-dostnih prostorov in ob dokoncanju uporabne vzletno-

-pristajalne steze v marcu 1917. Na letaliScu so postavilitudi streliSce za strojnice, kjer so se lahko letalci urili

19 Meindl, 10 -11.20 Meindl, 10; Ravbar, 237 - 238.21 OStAIKA, LFT, skatla 322, Nr. 119,24.02.1917; Ravbar, 238.

in nastrelili orozje.22 Franc se je v tern obdobju izjemnoizkazal pri vodenju gradnje Ietalisca in kIjub tezavamin oviram dokoncal gradnjo do dolocene tocke, ko jeenota Iahko zacela operativno delovanje.

Kakor je skrivnostno njegovo Zivljenje, je pray takoskrivnostna njegova smrt. 1.marca 1917je Franc odletelna enega izmed testnih Ietov novega Iovskega letaia Han-sa Brandenburg D. I s serijsko stevilko 28.01. Tip letaiaje sicer slovel kot izjemno nezanesIjiv, obviadali so ga Ieizkuseni piloti, pridobil pa je celo naziv »Ieteca krsta«.Literatura navaja, da je Ietalo 28.01 k enoti FG 1 priSlo8. februarja 1917.23 Kakor nakazuje stevilka, je bilo toletalo prvo iz serije 28. Na letalih iste serije so letalci selevaprilu 1917dosegli prve uspehe. A dokumenti enote 0

prihodu letaia govorijo nekoliko drugace od literature.Dekadno poroCHo z dne 10. februarja 1917Ietaia 28.01ne omenja. Letalo pa je omenjeno v dekadnem poroCHuz dne 20. februarja 1917. Dekadno porocilo navaja, daje bilo Ietalo trenutno demontirano, je pa Ietalo v enoto

22 Ravbar, 242.23 Meindl, 52; Grosz, Haddow, Schiemer, 68; Meindl, Schroeder, 2 - 5.

prisio z Austro-Daimlerjevim 185 KS mocnim motor-jem s serijsko stevilko 18007. Motor je ze ob prihodu venoto imellO ur delovanja. Verjetno gre za 10 ur, ki jihje letalo naletelo po prevzemu v zaledju. Po teh podatkihje motor na Ietalu do 1. marca 1917 miroval. Na zalostne razpolagamo z Ietno knjizico Ietaia ali motorja, apodatek 0 stevilu ur delovanja motorja nakazuje, daje letalo 28.01 v enoto prispelo v februarju in je sele s1. marcem 1917 prvikrat letelo. Franc Rabic je bi! takoprvi in zadnji pilot v enoti, ki ga je Ietel, kar bi bilo tudilogicno, saj je bille poveljnik in najbolj izkusen pilot tertako poklican, da testira novo Ietalo v enoti.24

Franc je na testnem Ietu z vi sine padel na trdna kra-ska tla in se smrtno ponesreCH v bliZini letaliSca Divaca.Razlogi za strmogiavijenje so sicer ostali neznani. Popricevanju, ki ga navaja Iiteratura, naj bi Franc storilcelo samomor, saj naj bi bil potrt zaradi smrti letalske-ga prijateIja. KIjub temu ostaja dvom 0 tern, ali je biloletalo Ietno oz. ali je bilo letalo po transportu pravilnozmontirano in sestavijeno. Tako bo ta del njegovegazivijenja se vedno ostal nerazjasnjen.25

24 OStA/KA, LFT, FG 1, Dekadenrapport 20.2.1917 in 28. 2.1917.25 Meindl, Schroeder, 29.

Se ena skrivnost se pojavlja v dokumentih povezanihs Francem. V uradnem zaznamku njegove osebne kar-toteke, ki je sicer nedatiran, a izhaja iz obdobja, ko je bilpri Flik 9, torej sredi let a 1916, je Franc kot kontaktnoosebo bliznjega zapisal ime Helene von Glasersfeld, sta-nujoee v Miinchnu. Helene je oCitno bila v Franeevemzivljenju dovolj prisotna, da jo je vpisal kot kontaktnoosebo. A Helene je bila v tistem casu ze vee let poroee-na z avstroogrskim diplomatom Leopoldom von Gla-sersfeldom. Torej Helene ni mogla biti Franeeva bliznjaspremljevalka ali celo soproga, kakor je izgledalo na prvipogled. Po vsej verjetnosti je Franc spoznal Helene medsluzenjem v Bolzanu, saj je bila Helene hCi hotelirja vMeranu. Kakor Franc je bila tudi ona navdusena gornica,kar je opisoval tudi v spominih njen sin Ernst. Tako soju zdruZile gore in prijateljstvo je bilo tako moeno, daje Franc se v letu 1916 zapisal njeno ime na dokument.Zal druge razlage niso bolj verjetne. Zgolj ob rob dodaj-mo se, da sta zakonca von Glasersfeld ravno v letu 1917po mnogih letih zakona Ie doeakala svojega edinegapotomca - sina. Ernst von Glasersfeld je nato postalznan filozof in zaeetnik radikalnega konstruktivizma.26

26 van Glasersfeld, 1-3; za parnal in diskusija se zahvaljujern JasefuMittererju z Filazafskega inStituta na Univerzi v Celavcu in sade-lavca Ernsta van Glasersfelda.

Franc je bil med mostvom FG 1 zelo priljubljen .njegova smrt je moeno zaznamovala letalsko enota, .jo je v nekaj dneh prevzel pilot stotnik Karl Sabedi:t.s -ter popeljal v operativno uporabo.27

Franc Rabie je po koneani vojni nameraval ostatizavezan letalstvu, naertoval je svoje znanje 0 letenjurazsiriti ali v kmetijstvu ali v tovarni motorjev. Zal muje smrt na bojnem polju prepreeila nadaljnjo letalskopot. Franc je bil pokopan v cerkvi Sv. Antona v DivaCi.Grob se do danes ni ohranil. Za vojne zasluge je prejelspominski kriz 1912/13 (Erinnerungskreuz 1912/13), redzelezne krone III. razreda (Orden der Eisernen Krone);kriz za vojaske zasluge III. razreda (Militarverdienst-kreuz); osmanski zelezni polmesec (Osmanische EiserneHalbmond), hanseatski vojni kriz mesta Hamburg (Kri-egshanseatenkreuz), zelezni krizec III. razreda (EiserneKreuz) ter tudi jubilejni kriz (Militar Jubilaumskreuz1908).28

27 Meindl, 12.28 OStA/KA, LFT, Fluggeschwader I, Verzeichnis A, eingeteilte Offizi-

ere, 31. 1. 1917; Paglej tudi fatagrafija, ki prikazuje Franlev pagreb.Hrani ja DruStva saska franta, abjavijena pa je tudi v Steiner, 100.

Osterreichische Staats Archiv/Kriegsarchiv (Dunaj)fond Luftfahrtruppen, (OStA/KA, LFT).Skojijski arhiv Krka (Celovec).Vojaski muzej Slovenske vojske (VMSV).

http://www.theaerodrome.comlforum/attachments/people/8 55-hauptmann -rabitsch -rabitsch 72(dostopno, 5.8.2013)

http://www.wpalette.com/en/pictures/3 5442(dostopno, 5.8.2013)

Deak, Istvan: Beyond'Nationalism: A Social andPolitical History of the Habsburg Officer Corps1848 - 1918. Oxforf, 1992.

von Glasersfeld, Ernst: Partial Memories: SketchesFrom an Improbable Life, 2009.

Grosz, M. Peter, George Haddow in Peter Schiemer:Austro - Hungarian Army Aircraft of World WarOne. 1986; Boulder, 2002.

Keimel, Reinhard: Osterreichs Luftfahrzeuge:Geschichte der Luftfahrt von den Anfangen bisEnde 1918. Graz, 1981.

Meindl, Karl: Chronik des Fluggeschwader 1: (Flik 101G) 1917 - 1918, OFH Sonderheft Nr. 8. Wien, 1985.

Meindl, Karl in Walter Schroeder: Brandenburg D. I,Great War Aircraft in Profile 2, (Boulder, 1997).

Penz, Gerald: Pilotenausbildung der k.u.k. Armee inDeutschland, OFH Nachtrichten, 1/11.

Pflugl, Kurt: Die Geschichte desB~resbergfuhrers.Dostopno na www.heeresbergfuehrer.at.

Ravbar, Matjaz: Avstro-Ogrsko letalstvo na soskifronti 1915-1917: Cesarska in kraijeva letaliskainfrastruktura v zaledju soske fronte. Univerza vLjublj ani, 2011.

Schematismus der k.k. Landwehr und Gendarmerieder im Reichsrat vertretene Konigreiche undLander fur 1908. Wien.

Schematismus der k.k. Landwehr und Gendarmerieder im Reichsrat vertretene Konigreiche undLander fur 1912. Wien.

Schematismus der k.k. Landwehr und Gendarmerieder im Reichsrat vertretene Konigreiche undLander fur 1913. Wien.

Schematismus der k.k. Landwehr und Gendarmerieder im Reichsrat vertretene Konigreiche undLander fur 1914.Wien.

Sitar, Sandi: Letalstvo in Slovenci 1. Ljubljana, 1985.

Steiner, J6rg: Das Feldpiloten - Abzeichen,MiliHirhistorische Themenreihe, Band 4. Wien,1992.

Stergar, Rok: »Vojski prijazen in zazelen garnizon«:Ljubljanski castniki med prelomom stoletja in prvosvetovno vojno, Zbirka Zgodovinskega casopisa 19.Ljubljana, 1999.