Upload
petre-risteski
View
335
Download
3
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Влијание на работата на електроенергетските објекти врз околината Impact of the electrical energy objects to the environment
Citation preview
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
2
S O D R @ I N A
1. Voved............................................................................................................... 3
1.1 Obnovlivi izvori na energija................................................................... 4
1.1.1 Energija na veterot...................................................................................... 5
1.1.2 Son~eva energija.......................................................................................... 5
1.1.3 Nuklearna energija...................................................................................... 6
1.1.4 Hidroenergija............................................................................................... 7
1.1.5 Energija na fosilnite goriva................................................................... 7
1.2 Tehnologii na fosilno gorivo so nula emisija.................................... 8
1.3 Tro[oci za namaluvawe na emisiite na [tetni materii................... 9
1.4 Razvoj na energetskite postrojki na jaglen............................................ 9
2. Merni instrumenti ..................................................................................... 12
2.1 Bu~avost ........................................................................................................ 13
2.1.1 METREL FonS MI 6301 ................................................................................. 14
2.3 Bruel & Kjaer 2250 .......................................................................................... 16
2.2 Zagaduvawe na vozduhot so CO, CO2, SO2, NOx i pra[ina ..................... 17
2.2.1 Testo 350 M/XL ............................................................................................... 18
2.2.2 FLUKE 975 ...................................................................................................... 19
2.2.3 FLUKE 983 ...................................................................................................... 20
3. Sporedba na starite i novite tehnologii ............................................. 21
3.1 Zapoznavawe so TE Avedore ...................................................................... 22
3.1.1 Sistem za redukcija na azotnite oksidi (NOx) ..................................... 22
3.1.2 Elektrostati~ki filter (ESF) ............................................................. 23
3.1.3 Desulfurizacija na izduvnite gasovi ..................................................... 24
3.1.4 Isfrluvawe na izduvnite gasovi ............................................................. 24
3.2 Zapoznavawe so REK Bitola ..................................................................... 25
4. Zaklu~ok......................................................................................................... 28
5. Literatura..................................................................................................... 32
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
3
1. VOVED
Razvojot na svetskata industrija i porastot na `ivotniot standard
nepovratno vodat kon sè pogolemi potrebi od energija. Kapacitetot na
dene[nite izvori na energija edvaj e dovolen da gi pokrie site sega[ni
potrebi a u[te pomalku da gi zadovoli tie potrebi vo idnina. Investiraweto
vo novi energetski kapaciteti prodol`uva so sè pozasileno tempo pri [to se
razgleduvaat i primenuvaat site mo`ni alternativi za da se namali
postojaniot nedostig od energija. Sepak, izgradbata na novi elektroenergetski
kapaciteti neminovno nametnuva bitka i so sè postrogite ekolo[ki barawa na
svetskite standardi za ekologija, pa ottuka samo po sebe se nametnuva kako
neophodno pra[aweto: Kakvo e vlijanieto na rabotata na elektroenergetskite
objekti vrz `ivotnata sredina?
Vo tekstot koj sleduva e napraven obid da se odgovori na ova pra[awe
osvrnuvaj]i se na raspolo`livite tehnologii za proizvodstvo na energija kako
i na mernata instrumentacija so ~ija pomo[ mo`at da se merat prametrite na
zagaduvawe na `ivotnata sredina.
Na slika 1 e prika`ana momentalnata slika na svetskoto proizvodstvo
na elektri~na energija spored primenetite tehnologii.
slika 1
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
4
Kako [to mo`e da se vidi od slika 1, denes postojat pove]e
raspolo`livi tehnologii za proizvodstvo na energija. Tie me\usebno se
razlikuvaat kako spored vidot taka i spored mo`niot kapacitet za
proizvodstvo. Edna od pova`nite karakteristiki koi ja diktiraat pogolemata
ili pomalata primena na sekoja od tehnologiite e i cenata na proizvedenata
energija. Taa e razli~na kaj site tehnologii, a grafi~ki prikaz na cenata na
proizvedenata energija, vo relativni edinici, e pretstaven na slika 2.
slika 2
1.1 Obnovlivi izvori na energija
Obnovlivite izvori na energija ]e imaat svoj golem udel vo
proizvodstvoto na energija vo idnina. Tie treba da odigraat edna od glavnite
ulogi vo trajnoto i doverlivo napojuvawe so energija. Od strana na Evropskata
komisija ve]e e postavena cel za udvojuvawe na udelot na obnovlivite izvori
na energija vo vkupnoto evropsko proizvodstvo, i toa od 6% vo 1997 godina do
12% vo 2010 godina. Ova nema da bide lesna cel pa zatoa se vlo`uvaat ogromni
napori i sredstva za nejzino navremeno ostvaruvawe.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
5
Dosega[nite istra`uvawa poka`uvaat deka ekspanzijata na
obnovlivite izvori na energija mo`e da bide ostvarliva edinstveno preku
upotrebata na biomasata, veterot i son~evata energija.
Vo 1996 godina Evropskiot Parlament ja usvoi Deklaracijata od Madrid
spored koja do 2010 godina obnovlivite izvori na energija treba da
zadovoluvaat 15% od vkupnite potrebi za energija vo Evropskata Unija, iako
od slika 2 mo`e da se vidi deka cenite na energijata proizvedena so
obnovlivite izvori zasega e povisoka od cenata na energijata proizvedena so
nuklearnite tehnologii i tehnologiite na fosilnite goriva.
1.1.1 Energija na veterot
Energijata na veterot e edna od poomilenite za prakticirawe vo
Evropa. Me\utoa vo nekoi zemji, kako Germanija na primer, energijata na
veterot doa\a do svoite prirodni limiti bidej]i postoi zasituvawe na
prostorot za postavuvawe novi postrojki od ovoj vid. Zatoa sledniot ~ekor e
izgradba na takvite postrojki na otvoreno more, me\utoa tuka se ispre~uvaat
novi rizici kako [to se nivnoto vtemelivawe na morskoto dno, korozija na
koristenite materijali i skapoto odr`uvawe.
Presmetkite poka`uvaat deka so sekoj kWh elektri~na energija
proizveden od strana na veternite izvori na energija, atmosferata se
za[tituva za okolu eden kilogram jagleroden dioksid (CO2). Ova zna~i deka
edna veterna energetska postrojka od 600kW, za vreme na svojot `ivoten vek od
20 godini, ]e spre~i emisija na CO2
vo atmosferata, pome\u 20.000-36.000 toni,
[to e okolu 1.000 toni godi[no!
1.1.2 Son~eva energija
Son~evata energija ima dolgoro~en potencijal za snabduvawe so energija
na naselenite mesta koi se nao\aat daleku od elektri~nata mre`a, no isto taka
i potencijal za napojuvawe so energija na mikro nivoa (doma]instva, fabri~ki
pogoni itn.) no i potencijal za masovni napojuvawa so energija. Denes postojat
pove]e tehnologii za direktno iskoristuvawe na son~evata energija, koi vo
idnina mo`at da igraat zna~ajna uloga vo snabduvaweto so energija od strana na
obnovlivite izvori.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
6
Son~evite izvori na energija mo`at da se podelat vo nekolku grupi:
• Fotovoltai~nite izvori; koi koristej]i son~evi ]elii, direktno ja
konvertiraat son~evata energija vo elektri~na energija. Denes
vkupniot svetski instaliran kapacitet na fotovoltai~ni izvori
iznesuva okolu 160MW. Godi[niot porast na proda`bata na
fotovoltai~ni ]elii vo 1998 godina iznesuval celi 20%. So ogled na
toa [to cenite na solarnata tehnologija vrtoglavo pa\aat, a od druga
strana raste koeficientot na polezno dejstvo i so toa istite stanuvaat
se poekonomi~ni, vo Evropskata Unija e postavena cel za vkupni
instalacii na fotovoltai~ni izvori so kapacitet od 3.000MW do 2010
godina. Se o~ekuva do 2010 godina cenite na fotovoltai~nite izvori da
padnat za celi 50% vo odnos na dene[nite. Vo momentov,
fotovoltai~nite izvori seu[te se relativno poskapi (od 2 do 5 pati) vo
sporedba so ostanatite obnovlivi izvori na energija.
• Solarni termalni izvori koi pridvi`uvaat elektri~ni generatori
koristej]i fluid zagrean direktno od toplinata na sonceto.
• Solarni pasivni izvori kako [to se zagrevaweto voda za doma]instvata
i novite dizajni na stanbeni objekti so efikasno koristewe na
son~evata energija bez nejzino konvertirawe vo elektri~na energija.
1.1.3 Nuklearna energija
Nuklearnite energetski postrojki se isto taka edna od mo`nite
alternativi za snabduvawe so golemi koli~estva energija. Samo kako
ilustracija, denes nuklearnite energetski postrojki pokrivaat edna tretina
od germanskite potrebi za energija. Tie godi[no ,,za[teduvaat” okolu 160
milioni toni CO2
Kako rezultat na niskite proizvodni ceni, nuklearnite energetski
postrojki vlijaat na pazarot so spu[tawe na cenite na elektri~nata energija.
da se ispu[ti vo atmosferata. Druga poleznost na ovoj vid
energetski izvori e toa [to tie go prolongiraat vremeto na koristewe na
fosilnite goriva.
Me\utoa, odlukite za gradba na novi nuklearni energetski postrojki ]e
zavisat od nivnoto [iroko javno i politi~ko prifa]awe, no zasega ne postoi
promena na odbivnite stavovi po ova pra[awe.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
7
1.1.4 Hidroenergija
Izgradbata na novi golemi hidroenergetski kompleksi vo svetot go nema
onoj zamav kako [to go imalo vo minatiot vek. Ova se dol`i pred se na faktot
[to postoi skoro celosna iscrpenost na mo`nite kapaciteti na golemite
reki, no isto taka i na skapite investicii potrebni za gradba. Me\utoa od
druga strana se pogolem zamav zema izgradbata na t.n. mali hidroelektrani koi
se interesni od aspekt na malite investicioni tro[oci po proizveden kWh. Vo
Kina na primer, vo poslednite godini se izgradeni nad 90.000 mali
hidroelektrani so vkupna mo]nost od okolu 6.300MW. Vo SAD se o~ekuva do
2020 godina kapacitetot na izgradenite mali hidroelektrani da iznesuva
okolu 50.000MW, a vo Evropa isto taka se gradat so iljadnici mali
hidroelektrani. No i pokraj toa, kapacitetot na idnoto proizvodstvo na ovoj
vid energetski izvori mo`e samo da poslu`i za ubla`uvawe na nedostigot no
nikako i za zadovoluvawe na raste~kite potrebi od energija.
1.1.5 Energija na fosilnite goriva
Energetskite postrojki na fosilno gorivo (jaglen, mazut, priroden gas)
se mo[ne doverlivi vo proizvodstvoto na energija. Osobeno energetskite
postrojki na jaglen so kapacitet nad 1.000MW po edinica, nudat visok
potencijal za namaluvawe na predvideniot nedostig na energija vo idnina.
Isto taka, tie mo`at da proizveduvaat energija po konkurentni ceni dokolku
ne bidat diskriminirani so preuveli~eni ekolo[ki barawa. No, najnovite
generacii energetski postrojki na jaglen ]e gi zadovoluvaat i vakvite barawa.
Energetskite postrojki so kombiniran ciklus (istovremeno koristewe
na jaglen, mazut, priroden gas i biomasa) i so kombinirano proizvodstvo na
elektri~na i toplinska energija ]e dominiraat na pazarot na energetski
postrojki vo idnina. Ovoj vid postrojki imaat najvisok koeficient na polezno
dejstvo no zasega cenite na prirodniot gas se previsoki i premnogu
promenlivi taka [to e mnogu te[ko da se donese odluka za gradba na vakov vid
energetski postrojki. U[te eden klu~en element e i toa [to golem del od
prirodniot gas vo Evropa se snabduva od severen Al`ir i od Rusija pa postoi
mo`nost da proizleze zavisnost na snabduvaweto so priroden gas vo onie zemji
koi istiot go uvezuvaat.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
8
Denes, skoro 80% od snabduvaweto so energija vo Evropa e zavisno od
fosilnite goriva. Nuklearnite izvori snabduvaat okolu 15% a ostatokot
voglavno go nadopolnuvaat hidroenergetskite izvori i izvorite na baza na
biomasa. Se o~ekuva udelot na fosilnite goriva da porasne na 85% do 2030
godina so primena na t.n. ~isti fosilni tehnologii. Ova zna~i deka
proizvodstvoto na energija so ovie tehnologii ostanuva da bide kosturot na
sigurnoto proizvodstvo na energija vo idnina.
1.2 Tehnologii na fosilno gorivo so nula emisija
Sogoruvaweto na gorivoto za proizvodstvo na toplina ili drug vid
energija, so vekovi bilo kamen-temelnik na industrijata. No i pokraj toj fakt,
postoel mnogu mal interes da se spoznae procesot na sogoruvawe. Vo
poslednive godini, so potrebata da se minimizira emisijata na [tetni
materii nastanati pri sogoruvaweto a istovremeno da se ostvarat istite ili
pak podobreni energetski performansi, zna~itelno vnimanie e posveteno i na
prou~uvaweto na samiot proces na sogoruvaweto na fosilnite goriva. Pritoa
e napraven zna~aen napredok vo razbiraweto na osnovite na sogoruvaweto i e
dostignat stepen na t.n. tehnologii na fosilno gorivo so nula emisija t.e
tehnologii koi ne ja zagaduvaat `ivotnata sredina; sepak, zaradi sèu[te
visokite tro[oci za nivna primena, potrebno e vlo`uvawe na golemi napori
za da se natera industrijata i ponatamu da ja razviva no i da ja primenuva
najnovata tehnologija i oprema so podobri performansi i pomalo vlijanie na
okolinata.
Osnovnite karakteristiki na ovie novi tehnologii se slednite:
• ovozmo`uvaat proizvodstvo na t.n. ,,~ista” energija vo koli~estva koi
mo`at da gi zadovolat raste~kite potrebi za energija;
• gi re[avaat su[tinskite problemi za za[tita na okolinata (se
namaluva emisijata na CO2
• ja zgolemuva doverlivosta na energetskite izvori kako rezultat na
istovremenata upotreba na razli~ni vidovi goriva; i
i drugite zagaduva~i);
• ja namaluva cenata na ekonomskiot razvoj na dr`avite.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
9
1.3 Tro[oci za namaluvawe na emisiite na [tetni materii
Spored Altener programata postavena od Evropskata Komisija, upateno
e barawe do proizvoditelite na elektri~na energija vo zemjite na Evropskata
unija, da izvr[at namaluvawe na emisijata na jagleroden dioksid (CO2) na 180
milioni toni vo 2005 godina; za sporedba, emisijata na CO2 vo zemjite na
Evropskata Unija vo 1992 godina bila 973 milioni toni. Toa e namaluvawe na
emisijata na CO2
Od ekolo[ka gledna to~ka, problemot so zagaduvaweto na atmosferata
so CO
za celi 793 milioni toni!
2 ne mo`e da se re[i so ednostavna primena na tehnologii za
pre~istuvawe na izduvnite gasovi na krajot na celiot ciklus na sogoruvaweto,
kako [to e toa slu~aj so azotnite oksidi (NOx), sulfirniot dioksid (SO2) i
pra[inata. Pri prose~na efektivnost od 32% i vkupna instalirana mo]nost
od 14.800TWh na site svetski energetski postrojki na jaglen, vo momentot se
emitiraat 1.100gr CO2/kWh, ili 6.2 milijardi toni CO2
Gledano od ekonomska gledna to~ka, duri i pri nula emisija na CO
godi[no!
2
(CO2
Gledano od vremenski aspekt, namaluvaweto na CO
=0), energetskite postrojki na jaglen, so proizvodnata cena od okolu 6 €-
cent/kWh, seu[te imaat prednost nad obnovlite izvori na energija (9 €-
cent/kWh).
2
vo kusi vremenski
rokovi mo`e da bide ostvareno edinstveno so obnova na postoe~kite
energetski postrojki na jaglen. Taka na primer, za obnova na edna postoe~ka
energetska postrojka na jaglen so koeficient na polezno dejstvo η=32% na
η=47% potrebni se vlo`uvawa od okolu 850 €/kW.
1.4 Razvoj na energetskite postrojki na jaglen
Da go razgledame nakuso istoriskiot razvoj na energetskite postrojki
na jaglen. Kon sredinata na 20-ot vek razvojot na energetskite postrojki na
jaglen postignal vrednosti od 150MW po edinica, za podocna da prodol`i kon
razvoj na edinici od najprvo 300MW, a potoa i 500/600/750MW, pa sè do
dene[nite edinici od okolu 2.000MW. So razvivaweto na tehnologijata vo
pravec na zgolemuvawe na mo]nosta, istovremeno opa\ala potro[uva~kata na
gorivo po proizvedena edinica mo]nost, a so ova do[lo i do opa\awe na
emisijata na [tetni materii vo okolnata sredina.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
10
Na slika 3 e grafi~ki pretstaveno namaluvaweto na potro[uva~kata na
jaglen za proizvedena edinica mo]nost kako i namaluvaweto na nivoto na CO2
vo atmosferata.
slika 3
Nagliot porast na edine~nata mo]nost doveduval i do potreba za razvoj i
prilagoduvawe i na ostanatite komponenti na energetskite postrojki. Taka,
parnite kotli do`iveale svoevidna revolucija vo razvojot; od po~etnite
tipovi so golemi koli~ini voda pa se do dene[nite sovremeni proto~ni kotli.
Parametrite na pareata se menuvale od po~etnite 165bar/540OC vo
[eesetite godini na 20-ot vek pa sè do 250bar/560OC kon krajot na osumdesetite
godini od 20-ot vek. Vo devedesetite godini na 20-ot vek parametrite na
pareata bile podignati na 270bar/600OC, a momentalno tehnologijata so
parametri 290bar/620OC e komercijalno raspolo`liva. Vo razvoj se nao\a
najnovata tehnologija so parametri na pareata 350bar/700OC so upotreba na
materijali na baza na nikel.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
11
Koeficientot na polezno dejstvo na energetskite postrojki na baza na
jaglen isto taka rastel so porastot na parametrite na pareata. Imeno, od
po~etnite 35% vo sedumdesetite do okolu 44% vo devedesetite godini na 20-ot
vek. Za tehnologijata so 600OC efikasnosta momentalno iznesuva okolu 47%, a
se o~ekuva tehnologijata so 700O
C da ja nadmine vrednosta na efikasnost od
50%. So razvojot na najnovite tehnologii na postrojki so kombinirano
prizvodstvo (PKP) na elektri~na i toplinska energija, ovie koeficienti
ve]e ja nadminuvaat i brojkata od 90%. Na slika 4 e daden grafi~ki prikaz na
porastot na koeficientot na polezno dejstvo na energetskite postrojki, so
razvojot na tehnologiite na jaglen.
slika 4
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
12
2. MERNI INSTRUMENTI
Raboteweto na sovremenite elektroenergetski postrojki e nevozmo`no
bez postojano sledewe na nivnite rabotni parametri. Neprekinato dobivawe
informacii za ovie parametri se vr[i so specijalni tehni~ki sredstva koi se
narekuvaat merni instrumenti.
So pravilen izbor na mernite instrumenti se ovozmo`uva da se dobijat
sigurni i to~ni informacii za raboteweto na elektroenergetskite postrojki
i se ovozmo`uva pravovremeno korigirawe na re`imot na rabota na istite
spored normiranite golemini na parametrite. So seto toa se postignuva
sigurna i ekonomi~na eksploatacija na elektroenergetskite objekti,
izbegnuvawe na havariski situacii i defekti i postignuvawe na optimalni
parametri na rabotewe na postrojkite vo sekoj niven segment.
Brojot na parametri koi se merat i sledat vo eden elektroenergetski
objekt e navistina golem i istite mo`at da se podelat vo nekolku grupi:
• elektri~ni parametri (napon, struja, mo]nost, frekvencija, ...);
• fizi~ki parametri (pritisok, temperatura, protok, nivo, ...);
• ekolo[ki, hemiski i drugi parametri (bu~avost, elektromagnetno zra~ewe,
radioaktivno zra~ewe, zagaduvawe so CO, CO2, SO2
, NOx, pra[ina, ~ad, ...).
Pri mereweto na parametrite na elektroenergetskite postrojki se
koristat najrazli~ni merni instrumenti i od razli~ni proizvoditeli. Sepak,
vo interes na ovoj trud se mernite instrumenti so koi se merat parametrite na
`ivotnata sredina odnosno ekolo[kite parametri vo neposredna blizina na
elektroenergetskite objekti. Zatoa vo ponatamo[niot tekst ]e se dade osvrt
samo na ovie vidovi merni instrumenti. Konkretno, ]e bidat opi[ani nekolku
merni instrumenti so koi se merat ekolo[kite parametri od najvisok stepen
na zna~ewe za ~ovekovoto zdravje: bu~avost, CO, CO2, SO2
Izborot na konkretnite tipovi merni instrumenti vo ovoj trud ne e
napraven so cel da se favoriziraat odredeni proizvoditeli na merna
instrumentacija, tuku e napraven kako rezultat na toa [to istite mo`at da se
najdat vo proda`ba na Makedonskiot pazar.
, NOx i pra[ina. Pri
pretstavuvaweto na instrumentite glaven akcent ]e bide staven na osobinite
na istite bez pritoa da se navleguva vo principot na nivnata rabota.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
13
2.1 BU^AVOST
Tehnolo[ka konstrukcija na elektroenergetskite objekti ~ini tie da
samo po sebe bidat zvu~ni izvori. Zvukot koj[to se sozdava e rezultat na
fizi~kite i mehani~kite procesi koi se slu~uvaat pri raboteweto na
poedinite edinici na postrojkite. Kolkava ]e bide ja~inata na zvukot vo
nekoja to~ka vo okolinata na postrojkata zavisi od toa kolkava e ja~inata na
zvukot [to ja proizveduva samata postrojka i na kolkavo rastojanie od
postrojkata se meri taa ja~ina na zvukot.
Razlikuvame objektivna i subjektivna ja~ina na zvukot. Objektivna e
onaa ja~ina na zvukot koja ja konstatiraat mernite instrumenti i taa e
izrazena vo brojni vrednosti na zvu~niot pritisok odnosno kako intenzitet na
zvukot. Subjektivna ja~ina na zvukot e onaa koja ja konstatira ~ove~koto uvo.
Pome\u objektivnata i subjektivnata ja~ina na zvukot postoi razlika. Imeno,
subjektivnata ja~ina na zvukot e sekoga[ pomala od objektivnata ja~ina. Ovaa
konstatacija e izrazena preku t.n. Veber-Fehnerov zakon koj[to tvrdi deka
~ove~koto uvo slu[a po logaritamski zakon, [to se pretstavuva so izrazot:
IS log10 ⋅= [dB] ................................................. (1)
^ove~koto uvo ne mo`e da gi registrira
site zvu~ni pritisoci. Zavisnosta na najmilot
zvu~en pritisok od frekfencijata se narekuva
prag na ~ujnost na ~ove~koto uvo. Ovaa
zavisnost e kriva linija [to zna~i deka
~ove~koto uvo ne e podednakvo osetlivo na site
frekfencii na zvukot. Obratno, zavisnosta na
najgolemiot zvu~en pritisok [to mo`e da go
~ue uvoto, od frekfencijata, se narekuva
granica na bolka. Opsegot [to go ograni~uvaat
ovie dve krivi se narekuva ~ujno podra~je na uvoto. Grafikonot so koj[to se
pretstavuvaat ovie dve krivi e daden na slika 5. Od grafikonot se gleda deka
~ove~koto uvo e najosetlivo na zvuk so frekfencija od 1 [kHz] pri najnizok
zvu~en pritisok od 2·10-5 [Pa], odnosno intenzitet od 10-12
Sekoj zvuk koj go popre~uva normalnoto razbirawe, razdraznuva, pre~i
vo rabotata ili odmorot i deluva [tetno na sluhot se narekuva bu~avost.
[W/m2].
slika 5
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
14
2.1.1 METREL FonS MI 6301
Potpolno digitalen zvukomer so mikrofon od klasa 1. Poseduva dva
potpolno nezavisni merni kanali vo soglasnost so IEC 61672 standardot. Za
sekoj kanal mo`e nezavisno da se podesi vremeto i frekvencijata na mereweto
so vremenski konstanti i frekvencisko vrednuvawe. Instrumentot e
dopolnitelno opremen i so oktaven filter za frekfentna analiza vo realno
vreme, spored IEC 61260 standardot.
slika 6: izgled na merniot instrument slika 7: pridru`en pribor
Mo`ni se dva re`imi na rabota na instrumentot:
• on-line rabota, pri [to se prika`uva momentnata vrednost na mereweto; i
• logger mod, pri [to izmerenite vrednosti avtomatski se skladiraat vo
vnatre[nata memorija na instrumentot vo odnapred odredeni intervali.
Zaradi za[tita na mikrofonot od atmosferskite vozdu[ni struewa i
mo`noto o[tetuvawe od ~esti~ki pra[ina vo prostorot kade se vr[i
mereweto na bu~avost, instrumentot e opremen so plasti~en [titnik.
Toa [to e karakteristi~no za instrumentot e [to ima mo`nost za
merewe na pogolem broj karakteristi~ni parametri na zvukot, kako [to se:
• LXY - nivo na zvu~niot pritisok;
• LXeq - ekvivalentno nivo na zvukot;
• LXYmax - maksimalno nivo na zvu~niot pritisok;
• LXYmin - minimalno nivo na zvu~niot pritisok;
• LXpeak - nivo na vrvnata vrednost na zvu~niot pritisok;
• LXE - nivo na izlo`enost na zvuk;
• L% - procent na pre~ekoruvawe na odredeno nivo.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
15
So pomo[ na programskiot paket SoundLink PRO mo`no e prefrluvawe
na skladiranite merni podatoci od instrumentot vo kompjuter, zaradi nivno
dokumentirawe ili podocne`na analiza na istite.
Printscreen na ovoj programski paket e daden na slika 8.
slika 8
Na slikite 9 i 10 e pretstaven prikaz na ispisot na LCD displejot na
instrumentot pri prakti~na rabota.
slika 9: analiti~ki parametri slika 10: grafi~ka analiza na zvuk
So vgradenite mo]ni merni funkcii, te`ina od samo 700 [gr] i dimenzii
220 × 115 × 190 [mm] ovoj instrument gi zadovoluva site standardi za prenosen i
sèopfaten instrument za merewe i analiza na zvukot vo rabotnata okolina.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
16
2.1.2 Bruel & Kjaer 2250
Meren instrument od proizvodnata programa na Danskiot proizvoditel
Bruel & Kjaer ~ie koristewe e mo[ne ednostavno a sepak gi zadovoluva site
najnovi standardi za merewe na parametrite na zvukot, sli~no kako i kaj
prethodno pretstaveniot meren instrument.
Site parametri na zvukot se merat istovremeno pri [to na golemiot
vgraden LCD displej vo boja se prika`uvaat samo baranite informacii.
Izgledot na merniot instrument (prika`an vo faza na kalibracija so
sopstveniot kalibrator tip Bruel & Kjaer 4231) e daden na slika 11.
Vgradeniot mikrofon so ~uvstvitelnost od -30 [dB] (31,6 [mV/Pa]) i
frekfenten opfat od 8 [Hz] do 16 [kHz] ±2 [dB] garantiraat sovr[eno precizni
merewa i zadovoluvawe na strogite standardi od oblasta.
LCD displejot i site kop~iwa
za upravuvawe na instrumentot se
nao\aat na negoviot preden panel.
Interesno e toa [to vo slu~aj
na potreba od konsultacija so
upatstvoto za upotreba, istoto e
smesteno pod tastaturata na
instrumentot vo forma na fioka na
izvlekuvawe i vo sekoj mig mu e na
raspolagawe na korisnikot.
Karakteristi~ni se fizi~kite
parametri na instrumentot: te`ina
od samo 245 [gr] so vklu~eni baterii i
dimenzii od samo 230 × 78 × 31 [mm]
vklu~uvaj]i go i mikrofonot, [to go
pravi eden od najkompaktnite uredi
vo svojata klasa.
slika 11
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
17
2.2 Zagaduvawe na vozduhot so CO, CO2, SO2, NOx i pra[ina
Raboteweto na elektroenergetskite objekti e prosledeno so sozdavawe
golem broj nusprodukti kako rezultat na razli~nite fizi~ko-hemiski procesi
koi se sostaven del na tehnologijata na rabotewe na istite. Kako nepotrebni
vo ponatamo[niot raboten ciklus na postrojkite, ovie nusprodukti se
isfrlaat vo okolnata atmosfera, vo bliskite vodi ili vo posebno izgradeni
deponii. Pritoa, golem del od ovie nusprodukti se [tetni po zdravjeto na
`iviot svet pa zaradi toa se narekuvaat zagaduva~i na `ivotnata sredina.
Nivoata na koncentracija na zagaduva~ite e regulirano so posebni
zakonski akti i pravilnici i istite se karakteristi~ni za sekoja dr`ava. So
ovie pravni dokumenti se propi[uvaat najvisokite dozvoleni nivoa i
koncentracii na zagadenost na `ivotnata sredina so odredeni zagaduva~ki
supstancii pri raboteweto na elektroenergetskite objekti. Vo R. Makedonija
ovaa materija e regulirana so Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh
(Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 67/04) i Uredbata za regulirawe
na grani~nite vrednosti za nivoa i vidovi na zagaduva~ki supstancii vo
ambientniot vozduh, donesena vo 2005 godina (ovaa Uredba e pomestena vo
elektronska forma vo prilog na ovoj trud).
So cel da ne se nadminat propi[anite nivoa i koncentracii na
zagaduva~i vo `ivotnata sredina, potrebno e da se vr[i redovno sledewe na
koncentraciite na istite vo okolinata na elektroenergetskite objekti.
Pritoa najgolemo vnimanie se obrnuva na koncentracijata na CO, CO2, SO2, NOx
i pra[ina vo atmosferata odnosno vo vozduhot.
Koli~estvoto na zagadenost voobi~aeno se meri preku koncentracijata
na zagaduva~ite vo nego. Taa se definira kako proporcija vo odnos na vkupniot
volumen vozduh za koj istata se odnesuva. Koncentracijata na zagaduva~ki
supstancii vo atmosferata voobi~aeno se meri vo slednite odnosi:
• delovi-vo-milion-na-volumen (parts per million by volume - ppmv);
• delovi-vo-milijarda-na-volumen (parts per billion by volume - ppbv); ili
• delovi-vo-trilion-na-volumen (parts per trillion by volume - pptv).
Koncentracijata na zagaduva~ite mo`e da se meri i vo masa na zagaduva~
vo standarden volumen vozduh, na primer vo mikrogrami na kuben metar (µgr/m3)
ili vo miligrami na kuben metar vozduh (mgr/m3).
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
18
2.2.1 Testo 350 M/XL
Germanskiot proizvoditel i svetski brend TESTO e eden od onie golemi
korporacii koi gi postavuvaat svetskite standardi vo mernata tehnika. Vo
oblasta na mereweto na zagaduva~ki gasovi, vo svojata proizvodna programa
opfa]a [iroka paleta merni instrumenti me\u koi Testo 350 M/XL e na samiot
vrv vo svojata klasa. Izraboten e kako fleksibilen prenosen meren sistem
primenliv za merewe [iroka paleta zagaduva~ki gasovi.
Izgledot na merniot
instrument e prika`an na
slika 12. Osnovnata verzija
na instrumentot se vodi pod
nazivot Testo 350 M i istata
vklu~uva merna edinica,
analiti~ka kutija i ispitni
sondi. Merewata opfa]aat
analiza na koncentracii na
O2, CO, NO, NO2, SO2 i drugi
parametri. So nadgradba na
instrumentot do verzijata
Testo 350 M/XL mo`no e
merewe i na koncentracii na
HC i H2
Vo slednata tabela se
pomesteni del od osnovnite
merni karakteristiki na
instrumentot, prezemeni od
katalo[kite podatoci
navedeni od proizvoditelot.
S.
O 0 – 25 Vol. % 2 SO 0 – 5.000 ppm 2
CO 0 – 400.000 ppm H2 0 – 300 ppm S
NO 0 – 3.000 ppm CxH 0 – 4 Vol. % y
NO 0 – 500 ppm 2 CO 0 – CO2 2 max
slika 12
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
19
2.2.2 FLUKE 975
Za razlika od mo`nostite na prethodno opi[aniot meren instrument,
vo prodol`enie e opi[an merniot instrument na Amerikanskiot
proizvoditel FLUKE koj ima poskromni tehni~ki karakteristiki. Imeno,
stanuva zbor za merniot instrument tip FLUKE 975 koj e prika`an na slika 13.
Ovoj instrument obedinuva mo`nosti za
direktno merewe na pet parametri na
ambientalniot vozduh: temperatura, relativna
vla`nost, brzina na struewe na vozduhot i
koncentracii na CO i CO2
Izmerenite parametri mo`at da se
skladiraat vo sopstvenata memorija na
instrumentot i podocna da se prefrlat i
obrabotuvaat vo kompjuter so pomo[ na
programskiot paket Fluke View Forms.
. Preku vgradeniot
softver mo`no e od izmerenite parametri da se
presmetaat i prika`at i nekoi drugi parametri
na ambientalniot vozduh, kako na primer to~ka
na rosi[te, volumenski protok na vozduh i sl.
Nekoi merni karakteristiki na
instrumentot prezemeni od katalo[kite
podatoci, se pomesteni vo slednata tabela.
Temperatura -20 – +50 oC
Relativna vla`nost 10% – 90% (± 2%)
Brzina na vozduhot 0.25 m/sec – 15 m/sec (± 4 % ili 0,02 m/sec)
CO 0 – 500 ppm (± 5 % ili ± 3 ppm)
CO 0 – 5.000 ppm (± 2,75% + 75 ppm) 2
So malite dimenzii od samo 287 × 114 × 50 [mm] vklu~uvaj]i ja i mernata
sonda i so malata te`ina od samo 544 [gr], instrumentot se poka`uva kako
mo[ne prakti~en za primena za merewe na koncentracii na zagaduva~i vo
vnatre[ni uslovi.
slika 13
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
20
2.2.3 FLUKE 983
Od mernite instrumenti koi mo`at da se najdat na Makedonskiot pazar
za merewe koncentracija na pra[ina (broj na ~esti~ki) vo vozduhot, FLUKE 983
e najpopularniot izbor vo momentov. Toj e prika`an na slika 14.
So pomo[ na ovoj meren instrument
mo`at da se merat slednite parametri:
• efikasnost na filtri;
• monitoring na industriski ,,~isti sobi”;
• kvalitet na ambientalniot vozduh;
• lokacija na izvori na zagaduva~ki ~esti~ki;
• izrabotka na izve[tai po izvr[eni servisni
raboti na izvori na zagaduvawe.
So mo`nosta za data logging i [est-
kanalen istovremen prikaz na goleminata na
zagaduva~kite ~esti~ki, Fluke 983 mu
ovozmo`uva na korisnikot da gi izveduva
merewata pobrzo i bez tro[ewe dragoceno
vreme za prelistuvawe na podatocite na
ekranot. Nekoi merni karakteristiki na
instrumentot prezemeni od katalo[kite
podatoci, se pomesteni vo slednata tabela.
golemina na ~esti~ki 0.3, 0.5, 1.0, 2.0, 5.0, 10.0 µm
protok 2,83 lit/min (upravuvano od vnatre[nata pumpa)
relativna vla`nost ± 7%, 20% do 90% nekondenzira~ki
temperatura ± 3 oC, 10 oC do 40 oC
memorija 5.000 zapisi vo rotira~ka FIFO memorija
priklu~ok za PC RS-232 i RS-485 preku RJ-45 priklu~nica
Fizi~kite parametri na merniot instrument se:
• dimezii: 209 × 114 × 57 [mm]
• masa: 1 [kg],
slika 14
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
21
3. SPOREDBA NA STARITE I NOVITE TEHNOLOGII
Zaradi sè postrogite ekolo[ki standardi vo svetot, razvojot i
primenata na sovremenite tehnologii pri izgradbata na novi
elektroenergetski objekti stanuva glavna ambicija na investitorite. Se
pove]e se instaliraat i gradat energetski kapaciteti so obnovlivi izvori na
energija, a so ogled na toa deka fosilnite goriva u[te dolgi godini ]e bidat
‘rbet na elektroproizvodstvoto, zasileni se i investiciite vo elektrani na
fosilni goriva so novi tehnologii so nula emisija.
Danska e edna od dr`avite vo koi primatot na PKP zema sè pogolem
zamav. Brojot na instalirani edinici na ovoj vid postrojki sè pove]e raste i
toa ne samo po kvantitet tuku i spored kapacitet. Se gradat ne samo golemi
energetski edinici tuku vnimanie se posvetuva i na izgradbata na t.n.
industriski i mini PKP. Od druga strana pak, se zatvoraat energetski
postrojki na jaglen ~ie proizvodstvo se soo~uva so sè porigoroznite doma[ni i
evropski zakoni za za[tita na `ivotnata sredina. Taka, proizvodnite edinici
tri i ~etiri na energetskata postrojka Aznaes vo isto~na Danska se isklu~eni
na neodredeno vreme. Aznaes, so kapacitet so 1.307MW e najgolemata energetska
postrojka vo Danska. Obete edinici se energetski postrojki na jaglen i sekoja
od niv e so kapacitet od 240MW. So ova se namaluvaat emisiite na [tetni
gasovi vo atmosferata i toa CO2 za 10%, NOx za 20% i SO2
Za da se uvidi kolkava e razlikata vo ekolo[koto vlijanie vrz
`ivotnata sredina od strana na elektroenergetskite postrojki so starite i
novite tehnologii na jaglen, vo ponatamo[niot tekst ]e bidat pretstaveni i
razgledani (od ekolo[ka gledna to~ka) dve termoelektrani na jaglen. Ednata
termoelektrana e TE Avedore 2 izgradena so najsovremena tehnologija so nula
emisija, locirana vo predgradieto Avedore vo blizina na Kopenhagen - Danska.
Drugata termoelektrana e REK Bitola, izgradena vo 1980-tite godini vo
neposredna blizina na gradot Bitola.
za 30%.
Oficijalnite lica naglasuvaat deka zatvoraweto e del od otka`uvaweto na
Danska od starite i neefikasni energetski postrojki na jaglen i
pribli`uvawe kon postrojkite na gas.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
22
3.1 Zapoznavawe so TE Avedore
Vo Avedore - predgradie na Kopenhagen, Danska - od strana na
kompanijata SK Power, izgradena e visokoefikasna energetska postrojka so
maksimalna fleksibilnost za koristewe na gorivo i minimalni vlijanija vrz
`ivotnata sredina. Izgledot na gradbata mo`e da se vidi na slika 15.
Termoenergetskiot kompleks Avedore se sostoi od dve nezavisni
proizvodni edinici (TE Avedore 1 i TE Avedore 2) koi ispora~uvaat
elektri~na energija za nordiskata elektri~na mre`a i toplinska energija za
stanbeno zatopluvawe vo prostorot na metropolata Kopenhagen.
Pri proektiraweto osobeno vnimanie bilo posveteno na tehnologijata
za za[tita na `ivotnata sredina. Razgledani se site mo`ni zagaduva~ki
supstancii koi bi nastanale pri raboteweto na termoelektranata i za sekoj od
niv se primeneti najsovremeni tehnologii za maksimalna redukcija. Vo
slednite nekolku potto~ki se objasneti nekoi od vgradenite sistemi.
3.1.1 Sistem za redukcija na azotnite oksidi (NOx)
TE Avedore 2 e opremena so katalizator, t.n. de-NOx sistem odnosno
sistem za redukcija na azotnite oksidi. Ovoj sistem e vgraden pome\u kotelot i
rotacioniot pregrevatel na vozduh pa koga gasovite oslobodeni pri
sogoruvaweto go napu[taat kotelot i sistemite za pregrevawe na pareata,
pominuvaat niz de-NOx sistemot.
slika 15
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
23
Kako princip na rabota se koristi principot na vbrizguvawe amonijak
vedna[ posle izleguvaweto na izduvnite gasovi od kotelot i so toa se sozdava
reakcija na amonijakot so azotnite oksidi sodr`ani vo izduvnite gasovi. Pri
ovoj hemiski proces se sozdava voda i ~ist sloboden azot, a tie se prirodni
komponentni na atmosferata [to zna~i deka ne se zagaduva~i. Hemiskata
ravenka so koja se izrazuva odvivaweto na procesot na de-NOx e slednata:
NH4OH + NOx = H2
O + Nx
Sistemot za redukcija na azotnite oksidi e proektiran za rabotna
temperatura do 400O
C i so visok procent na mo`na pra[ina vo rabotnata
sredina. Ovozmo`uva redukcija na izduvnite azotni oksidi i do 93%.
3.1.2 Elektrostati~ki filter (ESF)
Vedna[ po pregrevatelot na vozduh, se nao\a elektrostati~ki filter
(ESF). Kako odraz na namerata TE Avedore 2 da mo`e da raboti so razli~ni
vidovi gorivo, ESF e podelen na 4 elektri~ni nadolno-postaveni poliwa so 8
paralelni propusni sekcii, [to rezultira so vkupna sobirna povr[ina od
33.280m2. ESF procesira protok na izduvni gasovi vo koli~estvo od
maksimalni 994.000 m3/h pri rabotni temperaturi od 113-170O
Napojuvaweto na ESF so elektri~na energija e so maksimalen napon od
96kV i maksimalna struja od 1.200mA.
C zavisno od
koristenoto gorivo.
ESF otstranuva pove]e od 99% od ~esti~kite pepel od izduvnite gasovi.
Garantiraniot opseg na sodr`ina na izduvna pra[ina e 11-30 mg/m3
Pepelta oslobodena so sogoruvaweto na jaglenot i otstraneta od
izduvnite gasovi so pomo[ na ESF, se koristi kako cement. Toj se ispora~uva
na cementnata industrija, a se koristi za proizvodstvo na beton, za izgradba na
pati[ta itn.
, a so
sistemite za kontrola na ESF mo`e da se optimizira efikasnosta i
potro[uva~kata na energija na ESF za da se postignat garantiranite
performansi.
TE Avedore 2 proizveduva okolu 13 toni cement na ~as.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
24
3.1.3 Desulfurizacija na izduvnite gasovi
Sleden po ESF e sistemot za desulfurizacija na izduvnite gasovi, koj vo
princip se koristi koga postrojkata sogoruva mazut. Sistemot za
desulfurizacija e napolno avtomatiziran. Upotrebenata tehnologija
pretstavuva dvostepen Noell-KRC proces na vla`no izmivawe na izduvnite
gasovi od koi na toj na~in se otstranuva pove]e od 98% od sodr`inata na
sulfurniot dioksid (SO2
). Izduvnite gasovi se doveduvaat na apsorberot preku
regenerativen razmenuva~ na toplina. Edinicata na apsorberot se sostoi od
apsorbentna kula, apsorbenten napoen rezervoar i apsorbentni napojni pumpi.
Apsorpcioniot agens e rasprskuva~ka sme[a od voda i suv varovni~ki pra[ok
koj e skladiran vo apsorbentniot napoen rezervoar. Ovaa sme[a se vbrizguva
so pomo[ na apsorbentni napojni pumpi vo apsorbentnata kula, kade[to
pominuvaat izduvnite gasovi. Pri ova nastanuva hemiska reakcija pome\u
sme[ata i sodr`inata na sulfurni oksidi od izduvnite gasovi, kako rezultat
na [to doa\a do sozdavawe i talo`ewe na vla`ni ~esti~ki ~ist gips.
Hemiskite ravenki po koi se odviva procesot na desulfurizacija se slednite:
Ca(HSO3)2 + O2 = CaSO4 + H2SO
H
4
2SO4 + CaCO3 = CaSO4 + H2O + CO
2
Natalo`eniot gips se dehidrira i otstranuva so sistem sostaven od
hidrociklona pumpa, hidrociklona stanica i dve centrifugalni ma[ini za
gips. Odlagaweto na gipsot se vr[i preku centrifugalna pumpa vo posebni
rezervoari specijalno proektirani za taa namena. Proizvedeniot gips se
ispora~uva na proizvoditelite na gipseni plo~i t.e. na industrijata za gips.
TE Avedore 2 proizveduva do 4 toni gips na ~as.
3.1.4 Isfrluvawe na izduvnite gasovi
Pominuvaj]i niz celata serija sistemi za pre~istuvawe, izduvnite
gasovi se naso~uvaat kon oxakot od kade se isfrluvaat vo atmosferata, so
sigurnost deka nivnata sodr`ina ne e [tetna po `ivotnata sredina.
Instaliranite sistemi garantiraat deka nivoata na [tetni supstancii vo
izduvnite gasovi e svedena na minimum.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
25
3.2 Zapoznavawe so REK Bitola
Sistemot termoelektrani REK Bitola e lociran na okolu 15 [km] od
gradot Bitola, vo jugot na Republika Makedonija. So svoite tri instalirani
blokovi so mo]nost od 225 [MW], ovoj energetski gigant e stolbot na
Makedonskiot elektroenergetski sistem. Snabduvaweto so jaglen na
postrojkite se vr[i preku transportni lenti od rudnikot Suvodol koj se nao\a
vo neposredna blizina na kombinatot, a vo faza na otvorawe e i nov rudnik za
jaglen koj e lociran kaj basenot Brod-Gneotino. Izgledot na termoelektranata
e prika`an na slednata slika.
slika 16
Pri gradbata na energetskiot kombinat e instaliran sistem za
namaluvawe na [tetnite supstancii vo izduvnite gasovi, a pepelta oslobodena
pri sogoruvaweto na jaglenot se odlo`uva vo posebno izgradeni deponii.
Imeno, vo linijata na oxakot se vgradeni filtri koi pri
proektiraweto se predvideni da osiguraat najmnogu 300 mg/m3 pra[ina, no
istite fabri~ki se izraboteni so garantirani 100 mg/m3
Zaradi maloto nivo na sulfur (≤ 0,4%) vo sostavot na Suvodolskiot
jaglen, ne e predvidena nitu izgradena postrojka za desulfurizacija.
pra[ina.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
26
Pri proektiraweto na kombinatot, od ekolo[ki aspekt mo[ne povolna
vo odnos na gradot Bitola se poka`ala t.n roza na veterot vo prostorot okolu
REK Bitola. Imeno, izduvot se nosi od veterot nadvor od gradot i istiot e
naso~en vo pravec kon R. Grcija. U[te pove]e, visokite oxaci od 256 [m] so
lokalnata nadmorska viso~ina od okolu 500 [m] se dopolnitelen faktor za
u[te pomalo zagaduvawe na gradot.
Monitoringot na ekolo[kite parametri vo atmosferata okolu
energetskiot kombinat REK Bitola go vodat slu`bite za za[tita pri rabota
vo kombinatot. Merni to~ki se postaveni na tri lokacii okolu kombinatot i
so nivno sporeduvawe se odreduva sredna vrednost na zagadenosta. Spored
informaciite dobieni od vrabotenite vo sektorot za za[tita pri rabota vo
REK Bitola, izmerenite parametri variraat pri komutacija na blokovite. Vo
nemo`nost da obezbedat konkretni brojni vrednosti za izmerenite parametri
na zagaduva~kite supstancii, odgovornite lica vo sektorot za za[tita pri
rabota vo REK Bitola iska`aa iskustveni podatoci za ovie vrednosti, a
istite se preneseni vo slednata tabela.
parametar Zakonski dozvoleno izmereni vo REK Bitola
SO ≤ 400 mg/m2 3-5 pati pogolema 3
NO ≤ 400 mg/mx 350 - 450 mg/m3 3
pra[ina ≤ 50 mg/m 100 mg/m3 3
Preku Dr`avniot avtomatski monitoring sistem postaven od
Ministerstvoto za `ivotna sredina na R. Makedonija, vo gradot Bitola se
postaveni dve monitoring stanici; ednata (Bitola 1) locirana vo
centralnoto Bitolsko gradsko podra~je, a drugata (Bitola 2) locirana vo
meteorolo[kata stanica na UHMR Bitola nadvor od gradot. Prvata stanica go
meri prete`no zagaduvaweto od soobra]ajot vo gradot, a vtorata zagaduvaweto
od industrijata. Na slika 17 e daden printscreen na eden ednomese~en izve[taj
(januari 2006 godina) na monitoring stanicata Bitola 2 dobien preku ovoj
monitoring sistem, a na pridru`nite grafici e grafi~ki pretstaveno
dvi`eweto na sledenite parametri.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
27
slika 17
slika 18 slika 19
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
28
slika 20 slika 21
slika 22
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
29
4. ZAKLU^OK
TE Avedore se nao\aat pome\u vode~kite postrojki za proizvodstvo na
elektri~na i toplinska energija koga e vo pra[awe za[titata na `ivotnata
sredina. Eden od primenetite pristapi kon namaluvawe na vlijanieto vrz
`ivotnata sredina e optimalnoto koristewe na gorivata. Visokiot stepen na
iskoristuvawe e postignat preku kombinirano proizvodstvo na elektri~na i
toplinska energija. TE Avedore 2 ima visok stepen na iskoristuvawe na
gorivoto i na toj na~in pridonesuva da se postigne golema energetska
ekonomi~nost i da se namali vlijanieto vrz `ivotnata sredina. Koristeweto
golemi koli~estva biomasa vo TE Avedore 2 zna~i deka e potpolno zadovoleno
baraweto na danskiot Parlament spored koe do 2005 godina okolu 600.000 toni
biomasa moraat da se sogoruvaat godi[no vo isto~na Danska. Sogoruvaweto na
biomasata se smeta kako neutralno vo odnos na emisijata na CO2 bidej]i
biomasata konzumira isto koli~estvo CO2
Tehnologijata na TE Avedore 2 pretstavuva o~igleden napredok vo
za[titata na `ivotnata sredina vo sporedba so tehnologiite primeneti kaj
postarite energetski postrojki. Zaradi visokata efikasnost i soodvetno
niskata potro[uva~ka na gorivo za proizvoden kWh, emisijata na CO
od atmosferata vo periodot na
nejzinoto rastewe, kolku i [to ispu[ta pri sogoruvaweto.
2, NOx i
SO2
Od druga strana, namalenoto vlijanie na TE Avedore 2 vrz `ivotnata
sredina se dol`i i na faktot [to vo postrojkata se instalirani najsovremeni
tehnologii za pre~istuvawe na izduvnite gasovi od koristenite goriva. Samo
za ilustracija kolkav e pridonesot na primenetite tehnologii za
pre~istuvawe, neka ni poslu`i sledniot primer: za proizvodstvo na samo
200MW elektri~na energija, TE Avedore 2 mo`e da sogori okolu 85 toni jaglen
na ~as a so toa da ima dnevno proizvodstvo na okolu 1.200 toni pepel i okolu 216
toni SO
e zna~itelno namalena.
2. Na godi[no nivo ovie brojki iznesuvaat okolu polovina milion
toni pepel i 80.000 toni SO2. Koga ne bi postoela kontrola na emisiite na
vakvite zagaduva~i bi nastanalo seriozno naru[uvawe na ekolo[kiot,
klimatskiot i atmosferskiot balans. Od ovie pri~ini o~igledna e
opravdanosta od primenata na najnovite tehnologii i od upotrebata na sekoj od
instaliranite sistemi za pre~istuvawe na ovie emisii.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
30
Kone~no, ne smee da se zaboravi i faktot deka kon u[te pogolema
efikasnost na TE Avedore 2 pridonesuvaat i ekonomskite benefiti koi
postrojkata gi zdobiva so proda`bata na cementot i gipsot oslobodeni pri
procesot na pre~istuvawe na izduvnite gasovi. Kolkavi se prilivite na
sredstva po ovoj osnov mo`e lesno da se uvidi ako se ima vo predvid deka
proizvodstvoto na cement iznesuva 13 toni na ~as, a proizvodstvoto na gips
iznesuva 4 toni na ~as.
Od druga strana pak, preku analiziraweto na podatocite dobieni od
elektroenergetskiot kombinat REK Bitola lesno mo`e da se uvidi
evoluiraweto na ekolo[kite standardi vo poslednite 20 godini no i
gigantskiot ~ekor vo razvojot na tehnologiite na TEC.
Zaradi sporedba, vo slednata tabela se dadeni vrednostite na nekoi
parametri karakteristi~ni za postarite tipovi TE postrojki vo sporedba so
istite kaj TE Avedore 2.
parametar [gr/kWh] stari postrojki TE Avedore 2
SO 6.7 2 0.0-0.1
NOx 2.2 0.5-0.6
CO 840 2 390-400
Vo trudot se razgledani ekolo[kite vlijanija na edna od najsovremenite
termoenergetski postrojki vo svetot i edna ista takva postrojka izgradena
spored postara tehnologija, pri [to e napravena sporedba na najnovite
tehnologii primeneti vo proizvodniot ciklus, vo odnos na tehnologiite koi
dosega bea primenuvani vo postojnite termoenergetski kompleksi.
Prednostite na najnovite tehnologii vklu~uvaat povisoka stapka na
sogoruvawe na gorivoto, poniski stapki na nesakani emisii i podobreni
stapki na optovaruvawe na termoenergetskite postrojki.
Od ekolo[ka gledna to~ka, sè porigoroznite Zakoni so koi se
postavuvaat strogi barawa za za[tita na `ivotnata sredina, mo`at da se
zadovolat edinstveno so primena na najnovite tehnologii. Ekolo[kite
pridobivki od primenata na ovie tehnologii mo`at da se nasetat na dolg rok.
Ova e taka od pri~ina [to e potrebno da pomine izvesno vreme dodeka
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
31
postojnite termoenergetski postrojki se obnovat so novite tehnologii ili se
zatvorat, [to e neizbe`no da se slu~i porano ili podocna, ili da se izgradat
novi, a za [to sepak e potrebno vreme. Sepak ne e za potcenuvawe i faktot deka
na lokalno nivo, na mestata vo ~ija blizina ve]e se instalirani energetski
postrojki od ovoj vid, po~nuvaat da se ~uvstvuvaat pridobivkite od primenata
na najnovite tehnologii vo termoenergetikata.
Osven toa, ekonomskite benefiti koi, iako skromno no sepak realno,
mo`at da se zgolemat kako rezultat na proizvodstvoto i proda`bata na
sekundarni nusprodukti (cement, gips i \ubrivo), u[te pove]e odat vo prilog
na toa deka vlo`uvaweto vo novite tehnologii ]e bide ekonomski isplatlivo.
Na krajot, realno e da se o~ekuva deka so primena na najnovite
tehnologii vo termoenergetikata, tro[ocite za gradba na ovoj vid postrojki
]e bidat sosema malku povisoki od onie za gradba na postojnata generacija
energetski postrojki. Soglasno na ovie fakti, logi~no e da se o~ekuva deka
proektite bazirani na koristewe na novite tehnologii ]e poka`at sevkupna
prednost.
Petre Risteski dipl.el.in`. Vlijanie na rabotata na elektroenergetskite objekti vrz okolinata
32
5. LITERATURA
1. Petre Risteski dipl.el.in`. - Najnovi tehnologii vo elektroenergetikata
diplomska rabota, Skopje, 2003
2. Prof. Dr. Vangel Fu[ti], skripta, Proektirawe na elektri~ni centrali,
Skopje, 1993
3. Prof. Dr. Vangel Fu[ti], predavawa, ,,Proektirawe na elektri~ni
centrali i razvodni postrojki”, ETF – Skopje, 2000
4. Peter I. Hinstrup, Jan de Wit, Jan K. Jensen, Gas fired cogeneration technology helps
transition to a sustainable future, Danish Gas Technology Centre A/S, Denmark
5. Energi E2, katalog:Avedore Power Station, Ballerup-Denmark, 2002
6. I/S Avedorevaerket 2, katalog: Avedore 2, Hellerup-Denmark, 2002
7. Katalozi na proizvoditelite METREL, FLUKE, Bruel & Kjaer, TESTO
8. internet stranici so adresa:
• http://www.energie2.com
• http://www.balticgas.com
• http://www.alstom.com
• http://www.carnot-online.org
• http://www.cercind.org/techcons.pdf
• http://www.oit.doe.gov/combustion/vision_roadmap.shtml
• http://carnot-online.org/Microsoft_PowerPoint_-_Presentation_CARNOT_1A.pdf
• http://www.fedarene.org/projects/Faen%20booklets/Uso%20Limpio%20Carbon.pdf