transferjiNekaj refrakcij skozitekste in kontekste

I Mimodred., pr$odi!{/rqinmv.h bc*ditv pr.tuoa.m /ooantu io _ r,cn ooi,a drch rek*ovv .Drv.bBtahih tazptaan rLctn. tt. ]i 41. 200l'. tq ju vk..L.Ldno v ru*tnj. izbo- _ !D.oh Dr c

obFE weqxrnrovjh delv rlo\cnJl nt.Izkoritarr/ prjlornor r /"h*to AniIo*:n,, t, r" *;ii"opoTo no p(b.dLi i' namr {sfl.fth ,.r dme{hih p,,pomo. D, ,." Lnjig, ,"ino i."n.k; -,flirno rahro. F pE(cho pEv ricna zrdusi.

9

Prehodi, prevodi,

ob prevodih PierraBourdieuja inLoica W'acquanta

T.r.;e Kx.lltaetcerDe*oo B. Roren

Kr ne pierre Bourdieu in ne Loit\Tacquant nisra znanst venika iz vtst noblesse d'Etat, ki nzpolagajo z ok-rroirano.dru2beno moijo. bo priiujoia spremna beseda temu pirimerna.Le jma_kaksno moa, naj ra izvira zgolj iz misljenja in argumentacie vtekstu, Besedila. ki tvorijo bralno ekspedicijo med platnicama re knji-ge. so vse prevei razliina, da bijih po vsej sili homogenizirala ali jimdikrirala recepcio. Ne misli\," iih torej. naposled pa jih rudi noieva,potiskati na kak skupen imeno'alec, raje se bova zadr2erzla na nekajvsaj za naju - vznemirljivih toikah, ki seveda niso in ne moreio bitj zu_naj sedanjosri, okolja in okoliidin, v katere knjiga slovenskih prevodovvsropa.r'Te koordinate so v.vsakem primeru prostorske. pa nai gre zasemantidne prehode, prevode. rransferje ali za polja in a.,tonomije. Onjih ne bova govorila kar rako, ampakv zvezi z znanostjo, Ie natandne-je, prctei,no v zvezi s funkcijo prevoda znanstvenih besedil, se pravi vzvezi s pomensko rranspozicijo iz enega konteksra v drugega, predvsem

Nalela za re/lehsiuno tlruibeno ...

pa\ ./vezi z uienimi druzbenimj uaink;. Vzrrajal,r bov:r rorej pri nelcri

rrajekcori iah. ki so sc n:ma r oblikl problemov "aprf".U or-i"" i_rir l

korigir,tniu prevodov in urejanjrr kni igc. eetudi s rem n"rnam n. oo_veva veliko o samih bcsedil ih obeh avrorjev. ki so ru prisorna in ki 'sv:j ih razporedil :r v.dve sckci j i glede nl zvrsr fanalir iana in neposred.ro.tng.lzrranJr. vendarlc loueva nckaj o svojih br.rnj ih reh besedii ,r ua rudio znansrvenih iD driavljanskih prcokupacijrir. ,c krler. ,u, trr"trr-iirn.,.cla so v marsikarelcm oziru skupnc avtorjema in urednikonia. jasno innedvounrno sral.iiie v razmcrju do uniiev.rLDih svarcgij noue p[anturneuutguc.' \e previ neoliberelne poliriLe, je v rern smisliL ponrembcn eoi-sremrani kraj izjavljanja. ki ne bo in ne sme osrari zamcgijen, Ne zanirnanaju torq dodatc& h d*hripciji, marvei _ kakor Si ,rpir" f ;."r_-f.uJ.rasscron -,logrka tn naiin cktplihdcie. Ce v bourdieujevskem smislupostevimo tibidl scihdi pred libido doninandi, brez aesar.znanosri takoall rako ni - v ro sr.e prepriiana _, potcm bi nljine spremna bescda ssvojrmr probtemskimi zasLavki. ki lahko vz.rmejo pogum zgolj ekspedi_j,":-l: li "frT:"iT "deprom

Bouldieuia in \)tr .q-urn,., 7;n'u,ofog",z "ratlngom", ki pride mimo), rnorall biri ravno pravien menralni m;srdo slovenskih bralcev in bralk te knjige.

RAZUMEVANJE

Eksistenca. besedil v nekem okolju je zvezana s pojmi, kakrina starazum€\.uje _in razumljivostJ ki odloiaca o druibeni percepciji in re_

cepciji rega. kar je v besedilu sporoieno, in o druZbeni perceociii inrecepciii sxmega besedila z avcorjem vred. Ze v nekem sraiem ilanku,(e DolJ pa precej pozneje. ob obravnavanjLr kulurnih rransformacij intulntirmaci',.tmo poskusili popraviri ro vizijo zaporedja dejanj: dejanjaneraTumevrnia- pri lagajanja in prisvliania in pa samo (ne)razumljivostbesedil ?a okolje.,mo pripisali recepcij.Li srrategij i r isrih. haterih men_tarnr modelt vtadrjo v tem druibenem _ Lulrurnem okolju.o V neuo_

34t

8i;:illffi r#d*.{lifft::r'r!: i:;i;:';'lr'::rT}r,i::"i':'#:,:r:i*1l:; -' *v,oic.n p,npcr l r v \h i iC Ln,,-ve.n Lsrare. r , lo0a 4 lMncPrr r,nslrmrij

'n rrmfirmr. |s|jh d skurzov. ki v n:

i::;:1;*:lr;l''r:J;:;i' il"il;"';:11;;l'"-:;;r"::r"i:i:r;k;::'ii ';li:i'

l0

srednem kontekstu priiujoie knjige - za mnoge v Sloveniji najbri ne-fazumljive, za oekatere pa gotovo n€zaslisane, verjameva pa, da obstajatudi publika, ki ji bo knjiga dobrodolla - je treba govoriti o transGrjuiz enega kulturnega miljeja v drugega, celo med tremi razliinimi miljeji- v lranciji, v Zdruienih driavah in v Sloveniji -, pri katerem se ma-lone neogibno dogajajo precejinje semantidoe spremembe besedil,T Pre-vajalci in urednika pritujoie knjige smo skuSali te semantidne evazijeomejiri s poznavanjem in prouievanjem naitetih okolij, zlasti pa smo seskuiali izogniti temu, da bi se slovensko oLolje prek dikrata pravinje alivieine leksike, trivialnih stilizmov in ohlapnosti izraianja spet enkratizognilo novosti in ireduktibilni nedomadnosti spoznanj, ki prihajajood drugod. Le tako namrei utegnejo imeti prevodi kak smisel,

Bourdieu je v nekem javnosti namenj€nem predavanju v Svicis pre-sojo rdrugih< primerjal s presojo gotomcw: obe bi naj bili popustljirrjiiodpresoje lokalnih sodobnikov Cepravlohko sprejmemo njegove argu-menre, sevendarle zdijo nekoliko nepopolni, na kar pravzaprav rudi samopozarja, ko pravi, da potomstvo ,a rplolno sodi bolje od. sodobnikov,ker so sodobniki tekmeciin imajo prikrite intereseza to, dane razumejoin celo da onemogotajo razumevanje doloiene vnte besedil. Celo po-drodje trajno gojenih ignorancv zvezi z doloienimi vrscamibesedil, do-loienimi avtorji, dolotenimi vsebinami, doloieno epistemologijo siceropiie, vendar v kontekstu vzajemnega francosko-nemlkega sisrematii-nega nepoznavanja. Kljub temu je mogode redi, da gre za struktutne, sepravi konsrirutivne in trajne znatilnosti evropskih nacionalnih in drugihkultur,'katerih funkcija je navzlic temu, da je vtasih prikrita, tako zelopomembna, da je mogote na podlagi njihove boij ali manj imperativne

Kramberger et al.: Prehodi, ...

L. J D V/quu dciimo pevl, de rc I'ltd !reshd e(t.ljc Boudkuj.vih del v l)osmanlhobhoajih lodobn. corii!.n hTirkovrn rv ZDA

'uk.ivi rrzloa.n qoF( firgmennmn,r. trnizJ-

ncvrrrr in !clck(ivnc nc"cdnosi l'i(/.cquanr lro0 67-r LtrdnrkrpriaLjo.eirjlEcl'\lop!.vskuo\ Bor-dlcuJc'.'n

'linc,L posdha. ?r7c:lown,ko.nrckkulno okol e naqlk , e.riivrc l,.u'lnln

prft dofl v do1.!!aiN povsh r&ittro. N1!tcjho ponefr bnej3e prcvodo blok F.vcdenih jn izvir-nih clankov !. Boldkuja, L. vlcqurnE in L Knmbdgd ,Deko.$nrkiji neolibddizna. (ur.T4^ Ktanbete!) v Dt,zkno!"ih w?tdtdt, b.n. 19,it. 43, t.jtblj.na, Nsu* 2003r 4r-95 (el.Kkhbdssnr 2003)J,ln h.horhm liefl Boudieui! 0t30-2002), (irb'ehinrr.T. Knnbfr,g.r,t'(EddVhdo Komikr. &,rro'.15,{ lcrn 4. k, l-4. L,ublianr. dlccmbr 20Oz 292-112.glK'rmbes.- r , .2002b,: ob Fm.eirr l t t^?ndtcN. k l .u i . r jnbt i jE.K,t inr200r.g. .Borrdi . rt r(bl200t\ znaaon a zaarani , { ,.1.{a, ? -,. Lilbljr d. Libo n nr -[rdcm.]i. 2 ooa ,8.. Bolrd.-c!20atl2aa Suiohsta kat ?0[ir*r, Ljubljani, f, 2003 (g1. Bo udie! 2Aa\ Prihit"i trt I inII, Ljubljdu, Studhnuhanitdis,2002 (sl. Sourdieu tr80b/2002). Da F bilrkldp ,Deko!$tukdljaneolibdJlzma(, ki prds.vlja eno p lh koicskih obmvhav d*r!ktivnjh rcinkor neolibd,lizmlv doreilrini, objlvlFn vtlrtrdk! h td.ldudbn\ nedlonno hijved hslue Edmji urednik re

l t

Natela za refehsluno draZbeno ...

in izkljutevalne narave, njihovih nanaianj na selekdvno rezarelen€ fe-nomene in objekte mogoie lodevati kukurne epohe in regije,

Tako sta pomen in funkcija rtujega< dela (v vei pomenih tega izraza)doloiena vsaj roliko z recepcijskim poljem, koiikor s poljem nastanka.Najveikrat zaro, ker agensiro recepcijskega polja sploh ne poznajo po-mena in funkcije delavpolju, kjerje bilo delo sproducirano, a tudi zalo,ker se prenos iz enega nacionalnega polja v drugo od zaietka do koncadogaja s celo vrsto drulbenih operacij (selekcije, ki zadeva prevod, ob-javo, prevajalca, zalolnika ali urednika; produktu pred tem oodsrranijoizvirno znamko< in ga zaznamujejo plek zaloib, zbirke, pfevajalca inpisca predgovora, ki sicer predstavi delo, a si ga hkrari prisvoji in ga pri-pne na svoje videnje in na problematiko, ki pripada sprejemnemu polju;naposled pa ie branje, pri karerem bralci na delo aplicirajo dojemalnekategorije in problematike, ki so nastale v drugatnem produkcijskempolju).

,lnternacionala mandarinov( igra le dolgo, vsaj od predmartnegaobdobja v Srednji Evropi in od restavracije v Evropi nasploh, vlogo r.a-ruha/garanta vzajemnega cenzuriranje med nosilci razliinih nacional-nih kultur. In narzlic globalizaciji (natandneje, paradoksno prav zaradinje) ji posel ie nikoli ni 3el tako dobro od rok kakor prav v nalem iasu:cenzurirano in dedalje bolj deinirivno izkljuieno iz mednarodnega, napodlagi te izkljuiitve pa tudi iz nacionalnega simbolnega prometa po-staja vse, kar !"nemirja ali posravlja pod vprataj omenjene mafldadnein njihove delodajalce oz. njihovo druibeno pozicijo. Od tod nenehnamerjenja, doslej nepojemljiva birokratizacija, induciranje neoliberalnihvedenjskih lzorcev (tekmor,zlnost namesto kolegialnosti in solidarno-sti, korisroljubnosr namesto primata problematik, hierarhije na podlagikomercialnega povpraJevanja namesto skupnega obdelovanja tem, ki sorelewntne za podroija de.javnosti oz. za polja)rl tam, kjer so zgodovin-

Zi rcm tur.hoycdn *erko l . r in. .o obl lo,g??r rr ' e. 'oz8-. . ,no.c od.or i l i . .er J. bot j , e.rr" lnr r {or i r r ,7. deivno. i pomen' n. .p 'or tepar,rJ. k i ie i r " / f r . 'vno{ i .n lpnon!. . inp,L 'o. kd'e izr- l d j r r . r -poi .dni v i r . r rd \ iJr , o;(rn. . O/n". u e. \ ' "*- f l *o. I r . i ,nLur{ ,derk. i lo.elo. .Lb,r 'n.o\ ' :oddueop' ip 'od-"r ioolocen.hpoi \o np' . ,d i ivni .proosir ,:mo.t fhr i ipd,r?,r .nep", ! . " ) D'18:bcfdiatr /v.ru.ot i ,1 uhi ; i i / i , r t r rJ i i ine. , ! . , r /rnti, ki del2, ki se ukvarj!, nijwllEt osebr, Li je adolrc"ih adew in inere$ neke druroscbe,skupiDc o$b ali deiele; npr, poslovni, kvarowlni!ki, neprcmia.inski, policijski itn, as;t, da ncpohbino ni agdr hjnih slutb ipd. Od r.ga ponena sno s horeliidnejiri.za podrcbnejlo zsodovino neolibeBlizma kot toializihjoie oz. @hlitame ideolo8ije (v llowniiini) gl, Rohr 2001. Za analizo prine8druibene nihikrije, pfik*{i s dekhri;r;a drutbenrdr,3 o$beob lnalizinjcncga dirkrlzarizblini, prikarcjo pase egoisriin.in nasikje.elo brutalne

'" / )e ino. i , i - re rr1 ' rhesruk.u e tse K'rbc g-200( O /or"h u( innih neo,ber i tne

poh' . \cEl .Bou dFL' { . . " rdo Jr tnql :o Dp"dL.o, r ' redr,rk i1,r , , i .J ru o-.a.ni , - , . t ,n

12

Kramberger et al.: Prehodi, ...

sko vzpostavljene (v desetlecjih, ponekod pa stoletjih bojev z razliinimioblastmi) druibene avtonomije.r']

Globalizacija oz. mundializacqa je navzlic opaznim in ne rako dav-nim evropskim prednikom po Bourdieuju zadnji poganjek ameriiLegakulturnega imperializma, ki kot naravno prikazuje nekaj, kar je zgoljrezultanta politiine izbire v prid ekonomskemu neoliberalizmu.r3 Dru-gi avtorji, zlasti tisti z anglosaikega jezikovnega podroija (ki se ujemaz neposrednim ametiikim kulturnim fevdom), sicer razkrivalo, kakoZDAdriijo ves planetv pesti, vznemirjajo pase predvsem zaradidoceladtugega vzroka: zaradi naraitajoie homogenizacije oatinov iivljenja,Porabe, kultulnih r€fer€ncialov, uednot in norm, Tako globalizacijospremlja kulurni odpor, ki ne sodi k izjemnim ukrepom policikov alinacionalnim oz. internacionalnim organizmom, ki branijo svojo eksi-stenco in mod, ampak izhaja iz tega, da se ljudstrla upirajo grolnjam,ki ogroiajo njihove identitete in izrotila.u Ta ,kuhurnir odpor je sicerDspontan( in Dljudski(, nikakor pa ni nekaj, k* bi kazalo, da je reiitevglobalizacijskega problema v disperziji ireduktibilno razliinih in enako-vrednih etniinih kulru!, kar ponujajo sami agensi globalizacije, deni-mo z mubikulntnostjo aIi regionahzmom, s karerirna nastajajo kukurnirezeflati, ki naj bi jih ljudje platali s svojo driavljansko in dloveikoenakost)o oz. z demokucijo. >Z Iatnimi samoumevnostmi irl zmorami,vpisanimi v substancialistiino misel ldruibenihl kraj-,lahko ptrt g -mo samo tako, da se lotimo stroge analize razme$ med strukturahidruibenega prostora in strukturemi fziinega proslora.(l5

Seveda prerajanje znanstvenih besedil s podroija druibenih in hu-manisdtnih znanosli ni izvzeto iz obiega pololaja teh znanosti v hi-erarhijah vednosti v posameznih druibenih okoijih. Ta okolja se prekprevoda in skozi druge mehanizme, ki jih spreminjajo, sooiijo ali vsajiluzorno pridejo vstik, ki je bolj organizirano in sistemaridno ali >spon-tano( nerazumevanje kakor pa dejansko presropanje meja nacionalnih indrugih polj kulturne, t.j, simbolne in intelektualne produkcije. A drul-bene znanosti ie brez rega nosijo breme svoje zgodovine, ki padi njihovo

t2t3T4It

t.r i.v*cine gl. v!.quant 1999! tudi prevodc baedil "Krj je gebr Kons,uinnF rodololl€sa kon-

ccpt.! rP.nalizacija revlline jn vrpoh neolibsilirhd, ,Bistvo noolibfralizha. Ta u&sillujo& suiotj. i.oincjcnc eksploaticije{ idr. v $kciji ,Nrreli zr kntidDo pru{cvdije dhbolnih doninriJ{

Bourdi4 2002r rKuhu.jev neEmosir (pEWd bsedilaFv p rujoti knjigl).Bourdie! in rvrcqlor 2000 ,h nolvcuc vulgarc phngtaitu,

Bourdiou l9r3 lt9-167: ,EF.ts du li.o-r 2003r ,Ufiiki kftj!,r 6t-66.

I3

Naiela za refeksiuno drulbeno ,

receuciio in prir iska nanje s reio ki so io nosilci moii v druibiv zadniih

',"rJ,l'i*[jiri, a"*nevno ukrocenega in tehniziranega nararosLovia

""'.*i. li* t. Ua; neposredno dogaiaio socialni procesi in njihovi

ooliricni ucinki. le znanosti v strogem Potnenu' se Pravi brez nalldez'neproblemrricnih navezat na 6Lozofske predhodnikc' so nastale nakon-

.u'D. r,olari" in "o

ra *orale bojevatizoper posvetne in duhovneobhsci'

a tudi z drue.imi, zvecine ideoloikimi ali mneniskimi diskurzi (d'ttr-

rzrl16 na s'oilm podrocju. da so si pridobile avtonomiio in v okoljih' kl

ji- pr",rimo raz'uira, dosegle priznlnje pravice' da ponudijo znansrven

'iir'f*, "

.Jr, a*ziniln druibi TaLo so se zaradi domene' v kaie'

ri deluieio, in zaradi svoje znanswene narave neizbeino opredelile.kot

iulo " i^r^rriu do rrliiib cradicionalnih insritucii' kakrsne so cerkev'

drz'a*,a in akademski s.'et V dolotenem Pomenu so ce znanosli same za_

stavkidruibene moai in se ne more;o rarznebili svoje lasrft konfliktne

zeodovine, aeprav tako iluzijo goiijo v mani razvitih okoljih' kjer jim ie

bilo merto u "kade-sk

m s"eru Podelieno z dekrerom' ker so denlmo'

"rr""""iii ""it*r" po zgledu uni'erz v ruiini' ki obsegajo kaccdre za

druibcne znanosd, zdaj pa govoritiio o znanstveni Pluralnostlr Kako! oa

ere za politicno korekrnost. ne pa znansr"eno disciplino'" Bourdieu je na podlagi rcmeline drZe druibenih znanosti na kaLe-

.o s-o pr.ile opororili ; ki sodi k niihovi epistemoloiki opredelirvi'

menil, da risti, ki ima;o sreto, da lahko posvetijo svoie iivljenj€ prouce-

vaniu dru)benega sveti, ne morejo osLati nevtralni in ravnodu"nl Ploc

oJGi"". t rr.ri't ""orvek

;e prihodnost tega sveia 'v glavah vetine

kult iviranih l iudi, zlatr i v druibeni znanosti" Pravi bourd'€u . iobsta'adihotomiia, ki se mi zdi v ceLoti ikodliiva: diho@m\a med s(hllartbtP

in'ro^.i'rrror- ^ra

rislimi. ki se Posveiaio znanswenemu delu' ki ga

opravliaio po uienih merodah zr druge uieniake' in ristimi' ki se anga-

iiaio in nisijo suo;o t'ed nost vcn. Nasprotje ie umer no in v resniLi mora

bir i druibeni znansrvenik avtonomen uceniak' ki dela Po Pravlun Jr"-

,rrrp. da lahko lProducira angaiirano vednost' \o se Ptx\i scholarthtp

,i th'ro^*ir.rnr"D^bi bi l i za r is angaiirani legir imno angaiirani uie-

njaki. moramo angaiirarivedno:r ' To vednost Pa ie mogo'e Pndoblt l

14

Kramberger et al.: Prchodi, ...

zgolj z uienim delom, ki je podvrieno pravilom udene skupnosti...(r7Se zlasri problematiino je po njegovem mnenju to, da itevilni druibo-slovci, zlasti ekonomisti, zasebno izraiajo pomisleke in prezir do tega,kako dasnikarji ali bankirji uporabljajo njihove ceorije, niti pomislijopa ne na to, da so prav oni zoradi molka v veiiki meri odgovorni za to,da veiik del ekonomske znanosti, in to v zelo velikem in pomembnemdeleiu, pomaga upraviiiti znanstveno neoptavidljive in poliritno ne'sprejcmijive politiLe,

KULTURE KOT SIMBOLNA POLJA

Prevodi v slovenliino se zdijo Sizifovo delo: ie jih ne skazijo pona-ievalske lekture podkvaiificiranih uredrtic irt urednikov, oprte na tre-nut[e in dokaj dvomljive ortografske avroritete, na tlenut$o raziirjeneiargone ali celo na triro uspeinost (slednje je kajpak najbolj zavrienakategorija, saj v Sloveniji ni ne prvega ne drugega v obitajnem pome-nu besede), jih odplakrc genelalizimno nebranje in neupoitevaaje oz,preziranje sporodilv okoljih, kjer bi to moraia biti poklicna obligacija.Slednje je sicer bolezen, ki presega lokalne okvire in sodi k iedalje boljimperativni kuhuri psevdo izobraienih ali navidezno izobraienih, ki serudi z ustvarjanjem varljivega vtisa o svoji erudiciji oklepajo druibenihpololajev v okviru druibenih polj, kamor ne sodijo, teije pa bi nailinacionalno kulturno okolje, kjer bi bila epidemija tako roralna. oCedomneramo, da ljudje drug drugega ne berejo, razumemo kup stvari,ki jih ne razumemo, dokler mislimo, da berejo drug drugega<, je dejalPierre Bourdieu v zvezi z branjem Micheia Foucaulta v okrilju samegaznanstvenega sveta.13 In dodal: ,V splolnem kroiijo zgolj naslovii; ti sopostali kljuine besede ali slogani, ki jih prenalajo intelektualne govorice, Povedaro utegne veljati kajpada za njegova dela: sodbe o njih ostaja.jo nerazumljive toliko iasa, dokler domnevamo, da so jih komentatorjibrali, postanejo pa razrmljive, de postavimo, da pisci niso brali vet ka-kor zgolj naslove: rdedidi<r, rreprodukcija<, rdistinkcija<, ,beda sveta<itn, Navsezadnje je nepoznavanje besedil bilo in je ie najbolj obda zna-

l7 Boudic! 2002b: 3. Vzveiz vplivoh Bo(d i.ujeEgi opusa ii skupek dLurbtuih (in huhinistitnih),Rno*i, prl k&,ih so,arncjirr bolj dbiutu k*orelkehidn. nljne,./ rnoevd ih l"asnrc2003ihBdurdieljevorocioan izo./ vrcq{anr lt90i Bourdcu in vequanr lt89;,r Bourdcuj!-vo .lcbno toliriano ddo in tolniko, & inplikrii0 Bourdhqevih teoisskih aswkov Pli denokra-ddnihbojih,/\(equanr200t Vctont,lahritaitb.onkitu.htr PoupauinDiscepolo200t.

L8 Bourdieu 1996d 13-18

15

Naiela za refehsiuno drudbeno ...

tilnost tako lokalnih marksisrov kakor anrinarksisrou Drvi niso zaresvedeli. s cim popolnoma sogla3ajo. drugi pa ne vedo. temu vebemenrnoin prav tako popolnoma nasprotujejo, In ci nebralci pogosto tudi v nju-ni domovini ugotavljajo, da su Foucauit in Bourdieu (in seveda !e vrstadrugih avtorjev, ki odpirajo problematike in ne ponavljajo tega, kar seje lobiinstvo< nauiilo le pred pubertero) neberljira, Vendar ieno raz-iiko: v njunem okolju holeno ignoriranje, sistemacidna rpozaba< besedilin iznitujoie deklasiranje avtorjev kljub vsemu ni (3e ni ali vei ni alipa sploh ni) signifikantna praksa, ki bi odioiala o fizidnem prelivetjumnoiicam in mediiem (mnoiicem, kcr medijemr nemzumljivih piscevV Sloveniji pa so omenjene straregije (ignoriranje, pozaba in dekiasira-nje) tako rekoi pravilo. In prav zato, ker lahko sleherna konjunkturaneienirano posere v znanost, ker v polju znanosli ni ne odpora in neupora, saj sploh ni spekrra izbir in pogojev moinosri zanju (se praui,da gre za vjdez: polje znanosri, ki se prikazuje kot rako, pat ni poljeznanosti v dejanskem pomenu besede) za Slovenijo 3e posebej nikdar nedrii foskula,rda je povsod enakon, ki ga pogosto slitimo iz ust provin-cialnih mistifikacorjev. Gre za maiilo in za polresnico, ki je vsaj toLkoinsuumenralizirana, kolikor ie prazna,

5e bolj pogosto je prisvajanje in ponarejanje, ki sta vsaj v evropskemsvetu navsezadnje tradicionalni praksi posameznikov, klientelnih sku-pin in institucij. To ravnanje nima zgolj bizarne edine razseinosti, ki joniegovi agensi prikrirajo s rem, da rajijo samo ravnanje, zadeva tudi inpredvsem drulbeno kuhurni transfer besedil in dstega, za kar v bese-dilih gre. Nekacere meie. ki iih mnogi kulrurni agensi brez pomislekovin neregularno prestopajo, so namrei dejansko del same konstitucijedruibenega intelektualnega polja in njegovih avtonomij. Odgovorenznanstvenik pa ne bo razsojal o vpraJanjih, ki sodijo med speciGke po-samiinega znanstvenega polja, ki ni njegovo polje, in ne bo razkazovalsvoje amatersk€ veiiine, ie jo ima, v svoiem znanstveneh delu. Za Bo-urdieja npr. ni mogode reii, da je bil neobiutljiv za literarne in drugeumernine. kljub (emu pa po njegovem r polju sociologiie nici spozna-vanie lamega rebe delo. s karerim poja"njuie svoje larrne druibenedoloienosri. dolotenosri polia. od krrerega ie odviseo - prar v inreresuznanstvene resnice ne prenese nobenega metanja zvrsti.r, To kajpada ne

" O.e";rO"". ,8", 'a.* . 'n ' i .e,(e.cr la.c i r ,ede$..poaur

to. . \ t .nb hJr. tacoue,Ror \ zwi ,

'/ dom Bourd."u.*? t- | u attoaa,tiu,t e1,o, *;p ., rz't n.m:rn, in

'a. .oaFt.qb.ntL&.\$t .krmpVe'"8. ,knt fu. . /00),1ictc, ;o, | , ro ic,r i , r .4, ,1. .Pa|| u. a

"ta.a aatn, Rtsonr d asn, |ztiz 2a0a)

16

pomeni, da med njimi ni povezan prav narobe: jasne razmejitve polj jihomogoiajo videti.

Literariziranje znaflosri ali scientiGciranie literature !e zdalet nisraedini. modaliteri perverrimrja avtonomnih dejavnosti, ki ga izvajajoagensi brez dejanskega vsropa v posamezna polja simbolne p;dukcie vdruibi.(med njimi so na telu t. i. medijski inrelektualci s svojim znanimpoltopkom. v kirerem se s rako al i drugrie vnovi l j ivo nagiico produci_rrto odgovori nr vprajanja. za karera re osebe niso ne usposobliene in rreprirrojne. zlasri pa ne pripravl iene konsekventno odgovarjari l : nj ihoreinrervenciie deiansko onemogocajo regularno prehajanje med poll i r indi5cipl inami) in spoznavanje dejanske deiavnosti v nj ihovih okvir ih. iTa mutais mutandts velja rudi za nacionalna in druga kulturna oolia:ie naj bi priSlo do vzajemnega poznavanja razlianih. nacionalnih aliregionalnih ali ie drugaie opredelienih kuhurnih polj. bi,bilo potrebnobrez samoviednosti opravici zgodovinsko anaJizo iiscega, kar po Bour-dieuju imenujemo simbolno delo. ki je bilo potrebno za ro. ia so bilevsaj iz enega dela prebivalstva prizadetih drutb izgnane vse fantazme izpreteklosri,:- In sicer zaco, ker so ti posropki an;liriinega deiifriranjapodedovanih fanrazem (te so preceivec kakor predsodki: so dispozicije,ki generirajo predsodke, govorice. obrekovanja, skrarka, mnenial mednajpomembnejtimi opravili pri ?manjievanju komunikaciiskih ovir inpti reduciranju moinosti za izvajanje neodgovorne oblasci na kultur_nem ali simbolnem oodroiiu.

, Zaradi vsega regi se za Bourdieuja - in za nas seveda - vzposravirev

d€janskega znansrvenega inrernacionalizma. ki je po niegovem zaaerekslehernega internacionalizma, ne more zgodiri sama od sebe, ampakzgol.j s hoteno in racionalno programirano dejavnostjo. Seveda ni mo_gote, prifakovari. da bodo ro programiranje izvedli risri. ki so jim vprid blokade, naperosri in navidezni anragonizmj. na karerih utemeliu_jejo svoje poziciie v hierarhijah in sr.ojo vlogo v druibah. Bourrdieu ie vpredavanju v Freiblrgu_lera 1989 pokazal, da logika ekonomskega l!oeralftrne \laitt?r-laira. laiser-passcr) v mednarodnih menjav:rh na kul_turnem podrodju najvedkrat vodi v kroienje najslabiega in v blokira_nje najboljlega, Da bi onemogotili tak spontanizem, jeireba predvsempoznati druibene mehanizme, Zaradl rega poznavanja ilovet sicer nepostane njihov gospodar, pai pa vsaj malo poveta moinosu da bi ;ih

Kramberger et al.: Prehadi, ...

ojjihcov.,ildrdEu r9xr 105-roZ v dovcnlcini je M voljo Bourdh 1996.202l

t7

Naiela za reflehsiuno drui;beno ..,

obvladali, !e zlasti ie ti mehanizmi temeljijo prav na nepoznavanju, PoBourdieuju obstaja avtonomna sila znanja in spoznanja, ki lahko do do-lodene mere uniii nepoznavanje oz. neznanje. Bourdieu poudarja rudiomejenost modi znanja, ker notranja mod znanstvenih spoznanj zadeneob odpore, ki izhajajo iz interesov, predsodkov ali strasd, in meni, da bibilo koristno, ie bi pognali raziskovalen evropski program o evropskihznanswenih razmerjih,

ee bi nosilci oblasti in tisti, ki so od njih tudi mentalno odvisni, zevropskim internacionalizmom mislili resno, bi se morali lotiti odsrra-njevanja ovir za pretok dejanskih vsebin znanstvenih besedil (problemzadeva seveda v prvi vrsd in najbolj oditno druibene in humanistidnevede, medtem ko pri naravoslovju sicer ni odsoren, vendar promet zaplikacijami omogoia vedjo kolilino iluzij o krolenju spoznanj). Bour-dieu spet pravi, da obstaja doloteno Stevilo strukturnih dejavnikov, kigenerirajo nesporazume. Prvi dejavnik je gotovo ta, da besedila kroiijobrez svojih kontekstov (oz. po ,tujihu konteLstih) oz. ne nosijo s sebojsvojih produkcijskih polj, katerih produkt so, da uporabimo Bourdieu-jev izraz, in dajih receptorji (med katerimiso prevajalci prvi), kiso samivpeti v drugadno produkcijsko polje, reinterpretirajo v funkciji strukru-re recepcijskega polja, kar porzroda prav nepojmljive nesporazume,

Vstop dela v sprejemno poljeje dogajanje, ki ga je zaradi znanstvenihin praktitnih razlogov vredno raziskati. Poznavanje tega dogajanja bineogibno vplivalo na komuniciranje med evropskimi nacijami oz. kul-turnimi polji. Pomemben del tega prehajanja iz enega kulturnega poljav drugo je poprejJnja selekcija, ki jo agensi sprejemnega polja (,gate kee-pers<, ki jih je treba identificirati, opisati in ugoroviti njihove interese)opravljajo na slepo oz. intuitivno, na podlagi pretelno domnevnih idej-nih afnitet, najveikrat pav resnici nadzorujejo dozo heterogenosti in joomejujejo na kolidino, ki ne ogroia razmerij moii v ,domaiem< polju.Analiza interesov teh selektorjev in laruhov je za poznavanje dogajanjapri intetkulturnih prenosih nadvse pomembna, kerje le preLpoznavanjaflarave, ki jo imajo posegi t€h agensov, in uiinkov teh posegov mogoiepriti do dejanskih interkulturnih ovir, tistih, ki niso produkt cenzurnihposegov na podlagi trenutnih in lukrativnih interesov selektorjen pad paso s trajanjem, z reiteracijo neLoi neposrednih cenzurnih posegovlzpo-stavljene lastnosti kulturnih polj. S takimi postopki so se vzpostavilazgodovinska izrotila, ki speciGcirajo nacionalna in regionalna kulturnapolja. In danes so razliLe med temi zgodovinskimi izroiili tako velike(vsaj do trenutLa, ko se nam posreti izolirati in d€iifrirari idioiekte, ki so

18

Kramberger et al.: Prehodi, ...

poleg razl i inih parosov in mobil izaci jskih gesel glavna sesravina reh r.rz_l ik) rako v inrelekrualnih polj ih v pruvem pomenu kakor v dru2benempoliu v celori. da lahko uporaba percepciiskih in ocenievalnih karegori j .ki so si j ih agensi pridobil i rkon izkuinje v nacionalnem polju. usrvarihkrivna nasprol ja med podobnimi.rrrrmi in neprave poJobnosri medrazlian imi ir !" rmi.r/ ln Bourd ieu opozarja. da razl ike nikakor niso r i , ,o,kar mislimo, da so, dokler ne poznamo ruiinka deformirajoie prizme<,ki ga nacionalna.inrelekrualna polja rer percepcijske in miselne katego_ri je. ki j ih uveliavl jaio in vceplj . jo. produciraio rako pri produkcii i ka[orpri recepciji.besed,il. Covorii ie mogoae o poliriini ;ko;oniji ,inbolnegd,14$td", kt F na detvv leh presropaniih mej in v cem odreianju mesr ru_jimosebam in delom v sprejem! h poljih simbolne produkc4e. Vsekakorje pri rem vsaj v enaki meri kakor rskrb zase< na delu skrb za kapital, skaretim rokujeio agensi poli simbolne produkcije: za akademski kapimJ. ki izhaja iz hierarhiinih pozicij v usrreznih insritucijah in katereeaspecifiCna znaiilnost je razpolaganje z viri in kanali insiitucionalne r!_produkcije, in za inrelektualni kapiral. ki se kaie kot znansweni orestiZposameznih agensov loseb in skupin) glede na druge agense v pollu inpluralnosri poli. ki se imenujejo druiba, in pa v razmerju do imernikovanalognih poziciiv poljih, ki sesravliajo ruja okolja.r{

DEGRADACUA POLJ SIMBOLNE PRODUKCIJE

, ,Po,Bourdieuiu ie inreres vsai v doloteni perspektivi mogote opre_cellfl Kot uclnek ahniter, ki so zvezane z enakostio ali homoloenostiopozicii v razliinih poliih. Vendar bi bilo mogoie problem neur;nove_lenih.selekrcij reiiri s poznavalskim radrtovanjem prevodov v nacional-nih okvirih..te bi pri.izborih po a6nireci 3lo zgof ali vsaj prereino zaafinitere-med ljudmi, ki obdeluiejo isre ali soroJne problemarike. Todaob teh afinitetah obstajajo ie, kakor pravi Bourdieu, rklubi vzajemnega

2)24

Boud..u rc bhhoi, ni p, nl " nobench orru n!ruvna it: nedoj.hltrvi, :tlnli[ 7 rnJone i,c.duknb.h.n n$prori.n mcd Ju'g.nom Hi6.rndom ,n Mrneto,n Fouciu.sn, ki or v strvnen!iedkr6 m

''rrko resohov m p,iocnrh r.f.r.n. med dqnr nrcjonatnlni jnkFduatn;h{ Do-rrcmr,(p6v6r ob! htobr, f l tz .dev, i i , drbiseodjutart ip vod svoi ih nepojednih mi l i . ier ;zKontsKbc rr konkkrH iL ktidb achu a/nJmuier. pa tep iv prct forne snesa nsDroiohnir.

zJrdl knel e I'i nil pro'ovin.i -pectridni rn se 1rnit,, , nr . peo 6L \ obnlj^ ib,h v ;w , ,

^;i-*oqrd,mgrbJnicmvtr(dnru.emruturnedpol .u inodr i lck- i r i roor.nhm.d,cDcr.rnnimi inkonir(unh.n' d l rkLpi pot ia in n,($vaj t .v.m.ani t i r ianthr pr i -d"*. j t gt v.qu,n,2O04wacqu:rr l990:678:. / rdd, Ihcauinr 1998:217c/ Borrdn{ r986i 4 rudi Botrdr;u t982.

L9

Natela za refleksiuna drui;beno ,,,

obiudovanja", ki izvajaio nekaksno posverno oblast, kulLurnem lai iduhovnem) redu kulcure - kar je po Bourdieuievem mnenju 2e za pa-:cala opredelirev tiranjje.r' -lako je ra homologija pogoj za obstoj indelovanje Zc omenjene kasre mednarodnjh mandarinor ki se mcd seboivzdrtujejo tudi s pomoijo prevajalskih uansakcij, ki jih porrjujejo nlpozicijah v njihovih nacionalnih poliih. Bou rd ieu govori ridi o inrerna_d,nnli .stablithnenta, ki jo enaci z vsemi menjavami, do karerih pridemed nosilcj pomembnih akademskih pozicij. Zato je odloiirve za pre_ceiien delprevodov mogoie razumeri le. iejih posravimo vkompleksnomrero medflarodnih menjav med temi nosilci pomembnih akadimskihpozicij (gre za vabila. dokrcrarc honoris causa, za recenzije. za naqrade,za.iianscva v iirijah in za druge ljubeznivosti, ki zviiuiejo rntingin ad_minisrrativno sprejemljirost oseb in ki zeio pogosro nadomeliajo znan_stveno_kompetentnosr). Potemtakem se je treba vpralati, kaklna je talogika izbir, zaradi katere je ta in ta zaloinik ali ta in ta avtor doloCen zato, da posrane uvoznik takega alidrugacnega misijenja. Otitno obsrxia-io dobiiki od prisvaianja. Od establishmenra neblagoslovljeni uvozi sopraviloma delo marginalcw v polju, ki uvaiajo sporodila oz, stalilia, kiimaiomoi v nekem drugem polju. utinekpa nai bi bila krepirev njihovePozrcrJe v polJu, v karerem delujeio in v karerem imajo pozicio. Cecudije dohinirana. Tuji avtorji so potemrakem velikokrarzet inscrumenra_lizirano uporabljeni, tudi za srr,ari, ki jih v svojih detelah ne bi odobra_vali ali bi jih zavrnili, v spreiemnem polju pa nimaio orienracijskih rodkln ne prepoznajo njegole konstiruciie.16

, Pa r,endar vsaj znocraj Evrope ne gledc na recenurc zgoctovmo te

konstirucije niso taLo zelo razliine, da bi to opraviiwalo reilno ali doz_devno orientacijsko nebogljenost. Iz zorne todke recepcijskega okolja papri ru.jih avtorjih zelo pogosto ne dteje to, kar pravilo, ampak to, kar,iimje mogote podraknici in za Lar iih ie mogoce upor:bitiv okriliu regapolia.r- Prav zaro najbolje Lroiijo "elalricni avrorii., in prav riso seve;a

2t16 Ne mo,rho

-i pRL.' 'v.{i

k.ies| aprorjr m.d Jvro. em .r p(\r rt,.m, k.[o, r. G. J| D,prMrk, kr . .4utrkf8irrcr ia\p-rcdur in i ,Jrredno.rp, ,prc"od.t_Jobcnenpadisv; iob'rokf t ' . ro krrk 'o lna kr \e I m , t i /a idhr; / .ponoFwct id. l ln,Drr l, 'h kon,.o f l h.n ooh..ni , mehJrymo,. q i .F.z, . , , rv,o. d.r . . , ,1, . , " . " . i . . " "_." , i , , . .p 'oro, i io Fe\ , tud na,do r ih rrp ' , bau,orLr, .k.n/ r . r ( t r ih

^-b n, d i D, .e onor. i . l . . . .

fk ' . i r ipMi lpo nrcl bsr ln i Ik,dem,kr hiar, . . t rkn p, .nero\ Lhto b. ,n re(.r .?. .?. , ,4ak.at thran.t , th.h. t .

' . lovc, , in.mi lo,sp. ,1,o, t -o1o*.n"t ,qe8ikot pF.,Tnheg,' rk ihFd\.ebinoJvro jn ihbeedr l i lo,s i t :s imi,ToL,. , . , .Dourdic! 1990.

20

pri Dmeritvah r€levance< (i.e. medijske in druge venalnosti, ki jo spod-bujajo trinoideoloika merila nacionalnih in mednarodnih birokracij)najbolj ,uspeini,.

Nemara bi v zvezi s co novo povsod priiujoio invsiljlvo Mel?kunst rcsmoraii opredeliri nov honcepr, npr, liberalna petfurmatitna episteme,rgki naj bi nam omogoiila, da bi povezali logiko merljivega in logikorelativnega, ki sta hkrati na delu v prevladujoiem diskueu naiega ob-dobja, nekoliko prezlahka imenovanem postmoderna. S Foucaultom2ese strinjamo, da episteme ri entitetl tui geteit, temved produLt zelokonkretnih druibenih razpoleditev modi oz. sil, ki jih lahko delimo nasile konstrukcije ali oblikovanja dolodene vrste druibe in nasile odpora,ki se temu oblikovanju ne morejo odtegniti, le njegovo smer lahko vomejenenem obsegu spreminjajo in prisperajo elemelte, ki subvertirajonjegovo naravo, Razmerje med obema skupinama sil je skoraj struktur-no in skozi deformirajoio prizmo vladajoie optike ga lahko dojema-mo kot razmerje med konstruktivizmom in odpori, med etabliranimsvetom drulbe in moinostmi subjekta za avtonomno izbiranje. Realnaplumlnost referensov in individualnih (in skupinskih) rrajektorij pa podpritiskom prevladujoie oprike ne leii k svoji objektivizaciji, ampak sepri upravidevanju kateregakoli obnaianja siscematiino sklicuje na rela-tivizem (ki nadomelta druibeno strukturo ali konstitucijo) in na psi-hologizirano obliko subjektivizma.t0

To redukcionisridno sprevraianje, ki je pravzaprav postopek za iz-ogibanje realnim problemom, je ie obii interprestivni obrczec oz. jeepistemiina matrika danalnjega neoliberalnega post- (industrijskega,modernega, fi iozofskega, znanstvenega, demokraddnega) sveta, ki jo se-stavljata pluralizem in relativizem, za katere difuzijo paso poskrbeli ne-oliberalni mediji ob podporijavnega in drugega Solstva, v prizadwanju,da bi v relativizmu in subjektivizmu razpustili svojo lastno druibeno

Kranberger er nl.: hehodi. ...

Couturicr in Criiicr 2003,qfFouerh 1969 in Fou.Nft 1966Toodlilno !ohD{rjo npr.op(delitv. in izjlv. i ticnutno ideolollo konjLLiki$o spojenih kadfdn,ld v konflittu n,lSH.voj.gazdsi v neolibedlne m.hanizme nilo bill sposobni prepoznati in n€ref.ktn*i. (To so kadi, ki so si in$itucio, katrc duh jc bil v i*prctju z njihovih kv.irtn, p -h$11j, d{birlvcll.i mCuh iNidczftga,lcvcg!(.. plwi ldtjlnegrm8arhijrki so grizoblikoqliz u*rnovc prgnahi intelekiuici in iiclekrualke.) zidevi 6rej 6pada ncd khsidne BourdcujevskeobjekE rnalDe in jo Fz Bourdh+vin insrunenrilijem kijpakhogol. odllano zsrabiti. To imonckatcri tudi naredilii cl. M,,ir,r ZSA, lcra. vll, !t. r-4, 200, Mo"og/rfia o tSH. O

^cptubla'nsd.n^ni ontaktki poutdn\ti. s poholjo kddn k*o! bi kkel Bouldieu, (iirehkrudnj, r ie lei),hftvrl dirljo rivd ln p,i k.terl )'l$d rsodovini pririski m habirus in na hrbnrh t o, da sersh,j1)dokn&o hnndj. do dodidegr rfttfu g1. Deranov 2003.

2930

2l

Natela za refleksiono druibeno ...

odgovornost.3r Za dsrega, ki se upira, brez razpravljatja velje, d,a je zu-ruj civilizifanega svem - v tem plumlnem in kajpada transnacionalnemsvetu ene formule razlogi in argum€nri ne irejejo.l,

Pravitlan rega svetaje tisri, ki se svobodno in boljalimanj spontanovede kot predmet intervencij (najveikrat v obliki avrointervencij, sajdomnevno svobodno naslopa na svobodhem !rgu). Ta sicer ne bo po-sebno nagrajen od gospodujoiih, ker bi ro bilo v nasproiju skriro logikoeksploaracije, bo pa varoran pred drugimi. Pred tistimi, ki se upirajo inki so razglaleni za zakrknjene, asocialne, odtujene, zaradi desar so jimposvefene razlidne oblike prevzgoje ali izkljudevanja in seveda tepresiv-ni aparati, ne pa rudi drulbeni in drlavni organizmi, karerih naloga jepomod na podlagi mediloveike solidarnosti. Odsotnosr ali degradacijateh organizmov ni uiinek neke evolucije, ampak produkt intervencijenovega ripa oblasri, ki noie prevzeti odgovolnosti za vladanje, kljubtemu pa hode vladad in vlada, ie je le mogoie tako, da se vladani samiobvladujejo, medtem ko sama >po sili razmer( interyenira z razliini-mi oblikami rekluzije (psihiatridno z pi,anje, z^por, poboljievalnice),vendar v manjii meri kakor z izkljudevanji, kakrina so ekonomska inkulturna marginalizacija, drulbeno erikedranje, suspendiranje temelj-nih pravic itn.

Bourdieujeva zvrst refleksivnosti je radikalno drugaCna od vse-ga, kar ponujajo Dpostmoderni( druibosiovci, njerl namen je,krepitizahteve znanosd o druibi, ne pa minirati njenih temeljev v sterilnemtaidenju relativizma, ki odpira vrata epistemolo3kemu in politiinemunihilizmu<.33 Refleksivnost po Bourdieuju ni cilj sama na sebi, ni oblikalhrt2ourJ art, refeksivnost je orodje za vet, ne pa za manj zrabosti.Poleg tega reflelaivnost s tem, da pomaga napredku znanosti in s remnaraSdanju znanja o druibenem svetu, omogoda tudi odgovornejlo po-liriko cako znorraj akadems[ega sveca kakor zunaj njega,'o

Vsemogoini in povsod pridujoti merjenje (de ie merljivosri ni mo-goie dokazati), tehnokratizem, menedielswo, trgovska udinkovitost inupravljalskJ duh (. srojimi druibenimj agensi wed), ki legirimizirajonov nadin vladanja skupaj z nosilci druibene moii, nimajo, ie oditeje-mo nekaj napatno prikazanih refer€nc, v€liko zvez ne z razsvetljenskim

l l Ko. /gled ," nedvolnlo. lor,.,r.nrno In o-h ['.d[o.o )asr doEaBnra v obdooiu heeeronqcdediri ne Cbuvr vor H r+r i1 oru;(rne D Monr lale'inr, k, l;; sio'cn.Jr kljub p,;,."" .dol iv.b

' obe e leccp. i e, r r j i ; l r u ' "d lor l . . !krDcirno,, /LJr l /00.

Sm*d r9$. C/rudj ijoudhu Lqrs: t0t 107

Boudieu inWl.qunr 198rr l-29.

32ll34

22

Kramberger et al : Prchodi, ,

racionalizmom, ne z ekonomijo kot podroijem in disciplino (pravza-

prav pmv eLonomijo nadomeiiaio s figovino in finandno speLulacijo)rt

in ne z razvojem miilienja. Ne omogoiajo doseganja resnitne pozitiv-

nosti. temvei. meriFe performance, udinka, uspeha, skratka, relativnih

in veiikokrat sebiinih ciliev. In !e nekaj, briiejo druibene avtonomije,

se pravi, produkcijska polja, simbolna ali ne, Lot najpomembnejJe sesta-

vine druibene konstitucije.Z zmanjlevanjem oz. s peSanjem dtuibenih avtonomij so omaja-

ne druibene idendtete ljudi,]6 objektivacija poloZaja agensou kolikor je

sploh ie mogoca neposredno. brez posebnih posropkov dedenia, ki i ihbo rreba ;e izviri, [ale flu idnost, 'fleksibilnost,. ki je zgolj drugi izraz

za razkraianie habitusov.3T Tendenca habitusa je namred ta, da podalj-

iuje objektivirano pozicijo agensav druZbenem prostoru 'Poloiaj, ki ga

ima agent3s v prostoru, se izraiav kraju fizitnega prostora, v katerega je

umeilen (tisti, o katerem pravimo, da nima )stalnega bivaliiian, je - ta-

ko rekod - brez druibene eksistence), in z relativnim poloiajem, ki ga

imaio nieqove zaiasne iokalizacije (denimo. iastnj Prostori, umesrirve'

kj iih ureia protokol) glede na bivalilta drugih agensov: izra2a se tudi v

rn.t.u, kig" irno {pt"uno) v prostoru prek svoie lastnine ( ) Del izernn

scruktur diuibenega prostoia izhaja iz tega, da so vpisane v ezidni pro-

stor in da jih ni mogote spremeniti samo za ceno presadinexega deh,preselitve srvari in iztoreninjenja ali deporracije ljudi, ki bi sami mislili'

da so druibene spremembe izjemno teZke in drage.l'! S fleksibilnostio

asensov so - poleg niiho'ega marcriainega stanja in druibene poziciie

-'od znorraj nateie konstiiuciie produkcijskih druibenih poli'-sai so

specifrdna polja, v katere se agens vpisuje, doloiena hkrati z druibenim

poljem, kar zadeva tendence, in z razmerji, ki jih v funkciji molnosti,

izhalalode iz drutbene pozicije agensov, ri agensi vzpostavljajo, Razlii-

ni, zdaj postopoma devalorizirani kaPi.ali, ki iih ima agens, najsi so

simbolniali ekonomski, mu omogotajo, da pluje po obmodju motno-

sti, ki ga om€jujejo srrukture polj Razpuitanje teh struktur in z njimi

omeiitev ne mote miniti brez posledic. Habitusi imajo svojo inercto

in zategadelj se spremembe, ki so se le zgodile, ne pokalejo takoj na

Bourdrcu 20OO: 16 c/rud, RoHr z004l lt-17Or( FoFhm{.k'go''direr(vitl"A1dd!La tt.ah n

" naI,a'ld/r' rr rt d"embci lq80:

.l BourdEu 19801 63-72*.ncepr nrb rus F zclo

'-.no z8ooc. niku in Pomenrko poi' n en ' v'cquintovcrn b"'dilu'

kl er obravli:mo v pnltridtem zbornikur, . i " r i r , ,p.pr.rc l :z.sLrrrk 'so' '6." . '26n. Cl (udiop l0"pn,u'o.em,e\JLBoudrcu logl;200J (!lot pF! 167-68.

J>36

33),

23

njihovi ravni. llabitusi ne reagirajo mehanitno m kakrlnekoli drailjajein s samimi (emi reakciiami ne reproducirajo praks in reprezentacij, kibr se uiemale 7- razmerami. v karerih so bili sproducirani. pravzaoravponujajo djspozrciie rendenc. ki ustvarjajo proitor odgovorov glede namoinosti v danem poliu. In cim bolj ,r.posr.dn, le"homolof4a medprodukciiskimi razmerami habirusa in razmerami, v karerih habirusfunkcionira, bolj omejeno je podroije moinosd, medtem ko odsomosthomologije daje manj resen proslor moinosri, detudi vsebuje tendence.Habitus je praktiini tut, ki producira )udinek krepitve l,..1 s tem, da bitPreobrazi v morari biri,.o" 5 tem da so ogrozeni halitusi. je potemrakemomajano veliko ved kakor predpravice a-gensov v nekaterihioljihr samakonstirucUa druibe je potisnjena v spremembe, karerih izhoda ni mogo_ie ptedvideti, kakor ni mogoie podari druibenih razlogov zanje,

Na obrobju se le kaie zanikanje same eksistence druibenega korpod,rotia sui gncrisv prid (cr2nega) relativizma in rotalne kvantifilacijev individualisriini preobleki, In ra sicer hipoteriana, a v credo sDrerne_niena toralna merliivost. ie manj izdelek globokega veror.anja v poziriv-nost akcie (za katero vsakdo ve, da ima svoje ,iesto, da je uteleiena,enkrama, zahtevana ilr pridakovana) kakor pa utinek kajpada jalovegaupanja, da bodo merjenia zmogla aogaiirali agense za ro, da bisi zaa;_li prizadevari za kakrinokoli obliko izboljsave. posrmoderna (Lyotar_dorrat) teorija drulbene spremembe, ki ne loiuje med tehnicizmomin spoznavhim delom znanosti in ki v duhu relativizma, ki ga samaetablira in mu rabi za podiago. govori o prevladi "cehnoznanoiri,, naddrugimi ,kandidati za univerzalno namembnost dloveike zgodovine<,kakor da gre za igrivo izbiro med enakovrstni.rri molno.rmi, n. pa zauzurpacijo v prid nekega druibenega subjekta, Merljir,ost navsezidnjeni v nasprotju s postmoderno teorijo druibene .prem.-b., p.nu"apra.,je ena izmed njenih oblik. Koli i ina. ki je pogosro v prid nekomu zato.ker nima nobene izmed lasrnosri resniinega. ie na povJem liberalennaain legitimizirana s subjektovim int€tesom, se pmvi koristjo.42

Naiela za refeksiuno daibeno ...

f'nro lo74 t4 70 Ct. Pinro 1rt8,

Colturierin Carief 2003.

40

42

24

Kramberger a a/.: Prehodi,

NEZAVEDNO KOT ZGODOVINA, KLERIKAI IN MESTOREFLEKSIJE V ZNANOSTI

Vrnimo se h >komuniciranju< med polji simbolne produkcije, na-randneje L problematiki pr€vajanja. Govorili smo o oblastnih in kon-trolnih implikacijah izbiranja besedil za prevode, Po izbiranju pa je navrsti zazflamovanje. Prevodi imajo predgovore, ki niso zgolj uvajanja inprezentacije, temvet prev€deno delo in avto4a pripiiejo nekomu na go-spodujoii poziciji v sprejemnem polju. Predgovori so najveikrat tipskadejanja pri prenosu simbolnega kapitaia, ki ptevod z avlorj€m vred uvr-Iiajo na izbrano ruesto tako v konstituciji polja kakor v intelektualnemimaginariju, ki ga strukturirajo pozicijske silnice. ?revedeno delo obpledgovoru zagorovo dobi vsaj ie eno znamenje: ovitek, ki ga postavijav konteksr zaloibe, zbirke, ki imata bolj ali manj jasno doloteno mestoin funkcijo v strukturi sprejemnega kulturnega polja. Razlog za to, dado tega prihaja, sta velikokrat avtorjeva (in zaloinikova) nepouienost osprejemnem (oz. izvirnem) okolju in nakljutje, pogosto pa tudi to, daso avtorji in opusi predmet prikljuievalnih in prilaiievalnih dejanj. Vzadnjem primeru ie sam ovitek utinkuje kot simbolna impositio, a:lu.dikor imponrru. Zaznamovanju sledi organizirana recePcijar kometcielna(,javnan) promocija in lansiranje kratkotrajnih medijskih,odmevovu,vtasih celo debat, ki nikoli ne trajajo dovolj dolgo, da bi se v spreje-mnem polju rzpostavila problzmatiha, izkatere izhaja prevedeno delo,

Vendar nikakor ne gre zgolj za samovoijo in izprijenost oseb, ki bijih lahko kadarkoli nadomestili z drugimi, etiino manj suspektnimi.Prav narobe, samovolja in korupcija sta strukturna utinka, ki izhajata izsuukrure intelekrualnih polj in sta vpeta v reproduciranje teh polj. KoEmile Durkheim pravi, da je zgodovina nezavedno, pravzaprav pove, skako kompalcno in trdno konstitucio imarno opraviti pristrukturi kul-turnih in drugih druibenih kontekstov, ki paje v relikem delu kljub te-mu iluzorna, Dovoijje kompaktna, da nastajajo iz strukturnega razmer-ja med temi konreksti utinki alodoksije (allodoxia), ki so neizdrpen virtem za nepoltene polemike in za lzajemna obsojanja zaradi farizejstva,t. j, hipokrizie, v katerih briljirajo povpreini in neodgovorni esejisti (se-veda ru rte merimo na degradiranje samega ianra). Dovolj je, te je nalakultura vsaj malo zgodovinska, pa prepoznamo nagnjenje intelektualti-tevna desnici ali na levici do tega, da se postavljajo za razsodnike (kaLorso se, denimo, Zdanov, Rosenberg,le FouquiedTinville in ie preitevilnidrugi povsodpo Evropiin po t. i. Zahodni civilizaciji), kilogiko ktititne

25

Nalek za refeksiano druibeno ...

diskusije, s katero si ljudle prizadevajo razumeri razloge aii vzroke nsprotnega miiljenja, nadomeiiajo z logiko sodnega procesa.

Kroienje kulturnih dobrin (ne zgolj v osiromaleni obliki biaga Ise da mnoiiane porabe) med raznovrscnimi kulrurnimi polj i jc rakoveliki meri iluzorno in fiktivno in pa podrejeno ciljem, ki niso imperriv kulrurnih polj. ampak podalj jevanja drutbene donrinacije v bistrno podobni konsrelaciiikakor ra. ki rrenurno obsraja.

Vendar ca koastatacija nikakor ni dovolj za poseg v sarn porek dogjanja: fikcija kulturne >odprtostir, katere delje, denimo, rmultikultlnost< v diskurzu politiine korektnosti, je malone nepreduien in sarnobnavljajot se sistem, ki obsega celo vrsto ravni s samopotrjujoiimiinscancami, ki raziirjejo >pozitivno milljenje<. Skozi to ovojnico je nrgoie priti zgoljz refleksivno in kriridno (v Kanrovem pomenu) sociololjo in socialno zgodovino (in simbolno je za Bourdieuja zelo pomemhaspekr socialnega). katerih namen bi bil, da bi s pomotjo inanswasocioanalize( spravili ba dan strukture nacionalnega kulturnega nezavdnega, da bi s pomotjo zgodovinske anamneze nacionalnih zgodoviie zlasci pa zgodovine vzgojnih insrirucij in poli kuhurne produkctodstrli zgodovinske temelje miSljenjskih karegorij in problemadk, kijldruibeni agensi nevede uporabljajo v svojih kulturno produkcijskih akulturno recepcijskih dejanjih.

Kricitna inrervencia potemtakem ni preprosro postavljanje pod vprSaj, ie mart pa.je nasproto nje na podlagi okusa ali osebnih simpatij rattipatij. V rakem primeru ne bi 3lo za inrervencijo, saj ni inrervencibrez ene aii ved namembnosti, namembnost, fnalnost pa sama ni swinakljucnega ali "subjektivnega. naklepa. remwa je zvezana s remeljniretiinim razmisleLom, ki sodi k epistemiini konsriruciji polja, v katerqje namembnosr produkc konceprualne dejavnosri.

Intervencija v druibo je za kritidnega intelektualca in druibosloca druga plat refleksivnosti, kakor jo lahko deduciramo iz Bourdiujevega opusa, kjer je neogibna sestavina njegove ,konstrukrivisri&teorije druibenega sveta, v katerem se refleksivni procesi dogajajo kptaktiini pogoj za samo uiirkovitost druibene produkcije/reprodulcije.oa3 Vendar je treba pojasniti, zakaj so druibene znanosti v druihnih reprezentacijah bol.j ali manj popaiene, v intelektualnih poljih phierahiino niije od vsakrinih tehniiLih opravil. Ne mine din, da Ine bi pri utemeljeranju vladnih odlotitev sklicevali na ekonomiio i

4'4647

ha-

ka.bv:ra-

ur-oo-

i . .Po-

P"nFn'l".r-nn,b.,ljit'lal i

II'i.

Kramberger et al.: Prehodi, ...

ekonomiste. Manj se sklicujejo na sociologijo, ki nastopa bolj v Lriznihrazmerah. Razlogi za te ruporaben in padenja so Stevilni, vsi pa zadevajodejstvo, da druibene znanosti delujejo na podrodju, na katerem se izvr-lujejo oblasti, ki si ne lelijo krititnega in analitiinega opazovenje svojihmanevrov In Bourdieu je glede tega naslednik in nadaljeralec celegatoka >krititnih< ali ,radikalnihla druibenih znanosti. Podobno je iepred Foucar.rltovimi mikro oblastmia5 oblast kot intencionalno izdelanoomreije, ki omogoia druibeno premoi gospodujoiim v druibi, prika-zal Michel Mafifesoli. Pravi, da oblast sodi h ,klerikatu<, Lije vzpostavilmediacije in na tem uterneljil svojo koristnost. Ker sodi k oblasti, dazagotavlja prevlado rklerikalne kasce<, katere funkcija je xtomiziranjedruibenega telesa ali natanineje to, da je todka, skozi katero potekajodruibena razmerja,a6

Ce bi ilo za zares demokratidno politiko, pravi Bourdieu, bi se tanajprej znaila pred moderno obliko zelo state alternative, v kateri najbi se odloiali med filozofom kraljem (ali razsvetljenim despotom) indemagogom, se pravi, znaila bi se pred alternativo med tehnokratskoaroganco, ki bi rada ustvarjala sredo ljudi brez njih ali celo kljr:b njim,in demagolko demisijo, vdajo, ki sprejema kot neizbeino sankcijo pov-praievanja ne glede na to, ali se kaie skozi trine ankete, glasovanjaprek telefonskega audiometra ali prek ocenjevanj popularnosti. Zaresdemokratiina politika se mora potruditi in se izmakniti tej alternativi,a7 Tehnokratske zmoce se dogajajo v glavnem v imenu ekonomije (in,kakor smo ie dejali, se ekonomisti zaiuda redko javno distancirajo odoblasrnilkih ponaredkov svoje discipline). Natandno bo treba ugotovitistroike, najprej druibene, v trpljenju in nasilju, a tudi ekonomske, vsehekonomij, ki jih vsiljujejo v imenu skrdene, pohabljene opredelitve eko-nomije. Bourdieu prari, da obstaja zahon ohtanjanja nasilja, kateregaoblike se spreminjanjo, temeljnavsebina pa ne, tako da nasilje tisto, karizgubi v eni upravlialski formi, pridobiv drugi,

44 Scvcd. poj.m lHu iz Llica z/ /,/'.r, kri pohdri, d{ sF nziskovanja predmaov tieba lotiti pri,kaftniirh, (lltinsko tdtljr, rcdi., - korchirl), ILj ,!i,ih\ gre ri poziv k ltudijam dokumc.,ov ihvird, ne piknjihovcnu r.dom.!hnj! z.vtotui,anin mnenjch ih s krchdimi inkr!(u.ihmiPojen {ddikalno$-jc kko dnnolo3ko bEz nehdnc nssdivne koiotacijcrhje hotivinno dodnak, ko jo asensi upnblj4o v funkciji drutbcnc dcsmdrije ddlocenih iktsj*, k'ip*'$Ehu, dabi,e,rzldli izrcri njjhovih hdbiNo{ Z eho bd.do, hebr je biti po,orcn, kdajkdo kosa dikakrh ,'ndikalc& rli njcsovo dcloqnje oznaluje h {adikalno" in s kaklhih n.nctronr.Cf.l.rc rlt r97U2004. Cf tudi Roor 200.4b, 36r-382.

O dcnrokratidnih inplikdjih rigorcznc dflrrbqE zuno$i d \qrcquanr 200t, 106ebej ,ForeMrdlS),hbolid Pow.r ind Denodatic Practicc"r 4-10 in,Pointe$ on Pictrc Bourdicurnd Dcmocmdc

27

Nale/a za refehsiuno druibeno ...

fffi$-tt.rx:'i:'f-*,i::#$fti{fr t*'ir.r**i*ffi *-ili*$Itl',#*r,:*ltffi ***,+,;l;m#ttt+*d*t*Jf*,;r**rtf ffiilip;$'5ii1;$Jid'ft:fuiff itfr?1i*$run*,rrnri'llll**,',r,;,;,,,ruF,;J$tli*'tffi n##*#;i*n'i*"r#;1frfril,;;;1',ffiii:.: #"hfrffi**$ffiffi:if :flr.ff rilllit.i r;;lH:*-;* j ;;ll; i;'l#rJ;::m; r ;:ll ffi *:;Ti* ;ji, t?fi +lr:;1* ;t*i

28

Kramberger et a!.: prehodi, ...

/avesr.mehdnizme. ki povzrotajo. da je i ivl jenje muano. la 2iveri ne.

ff ilii;,i li lll"ili"liliil"; ;: T',lr:::L: 11,,,,:l T::ilil;lffi:ff ;:,tr?J XJilt:,1i j :3,1:.'.j"i: ilH: ll I;#proouctrejo. tr navsezrdnje ro. kar je druibr naredil : . lahko jru:br.

f:ld;rrilJffiffi ffi :*tft i ilTil.,# #:':tr:j;#,,Tiiil:;l i,::il,ixlf ;::;f,"";i:.,l.ll:j,'.,r:i,, :[:i:iili ffilli:lT'[; Ht*#;r; i; ::;nff i*lru:, 11,;:il:".*J:',ju*'.1T:il311j :f ilffi:fi iff"tlru:nfl;ll;i

-,''i"'$'Ld;*;#,ifi [t#h[ii*trf,lii#ilX'-#ff.:lf iililH::::nf :

hlif liil#fr fl**t{:'**fi $;+iili!i'+.'ffi:fi f',:f ,ffi t#'r,i:ff I",f dfl lil;iili,',1ililfiifi i;:,+,"fl*'#ii1ffi [Il,'r;;,i;1-;ffi ;:L"l;:]":"*;il'*lntilj;',;;1];ffi #","'*,",*ffi ijd,::1ii",.",{$i7;*xi jim*:';#;;tilfiT:,.,.:"k",ltrir:i'jil::r::;ffi :.;,',r"'.:'j*-,h,#fr [l;ft1'-{diiJ"#i:xil":::A fidr"" 1116"

fr ff#{+;i:#w,,i;iil1%::::xi:i;?yffi irh,,e'e2,R.d200329

Naiela za rcfehsiuno druibeno ...

desecih ieL minulega sroletja r njegovih lrudi jah o kmeckih razmerah.To konsLruki io koncepra bi bi lo z.rnimivo in korisrno sprcmljaci gle_de na [onrekte. v katerih je bila refleksivnosr opredcljeuina, in eledene episremicni doseg oprcdelirev in navezav na druge elemenre"ana_iiz-e dru2benega {refekriraioia eksplicitaciia,5rrefleksn-a refleksivnosc,.,relleksivna a-n r ro pologija.5a refleksivna sociologija. kritiina reflcksiv_nost,t5 prerefleksivnos!,t6 refleksivnosc in obyekllvacija,tz refleksivnostkor insrrument in namen avtoanaiizeib idr). Ob prebiianju Bourdieuie_vih del. kakr3ni sta Ho moAcadeuicasin Miditaiions pascalicnnes skoiaine"ogibno opazimo, da je bil Bourdieu vsc:ivljenie obseden z zahrevo porelleksivnosri, h kareri naj bi spodbujala znanstveni etos in habirus. Bo_urdieu ie bil glede tega neprenehoma na preii in se je kar naprej loterelteiav avroanalize in v sleherni svoji besedi iskaL tudi najneznirnejio sleddecerminizmov in druibenih aspektov Naina rej toiki spremno besedoskleneva z ielio, da bi ra konsekvenma in nepopuscljira (avtojrefleksijabila obenem rudi vodilo bralcev in bralk pii iecepciji tukal zbranihbesedil.

LITERATURA

Bovdrer:,, P- 7972. Esquisse d'une thiorie dz k pratique. ?rCcidie de troisitudcs dbtbnologie Labyk. Zeneua: Dro".

- 1980e. ,LidenritC et la reprdsentarion, ElCments pour une tefexioncritique sur I'idde de rdgion< (itevilka, posveden a jdenirted). Acter dela ftcherche en sciefices sociales, !,t, 35 (d,ecembet): 63J2,

- 1980h. Lc rns ptarique, Pariz: fdirions de Minuir. (Slovenski pre_vod J. Kernev Sfiejn, Pruhiini iut. Ljubljrna: Srudia humaniraris,2002)"

- 1982. Homo Academlear. Pariz: Editions de Minuit.

t3 Bourdieu i. Accado 1913.

r ::il:i:l ;yxff,* "rri v2cqu.nr v uvodu somri o epi$enii.i renei{sivno$i.

56 Borrdieu in Wrcquanr 199212Z

<t Deh. h.odo ropr" v" lorc,r . ,n, mcd be cd. om nrarq L te,n, .oD,, ,n,ka. i , ,cc. u(otc , p, .Bn.,rdnu l t30b.20o/ \ n"d" l i -Dnr | " r . C. j i r , . r , ! , . ip*, ,a, ; . aA,,c. . . * , "a. . , ,J" imed ogirhrokrep4em:

30

Kumberger et al.: Prehodi, ...

- 1986. ,ilhe Forms ofCapital,. V J. G. Richardson (rr.), Harulboob ofZbeory.and Raearch for the Sociology of Educatioz. New York Gree-

- 1990. >Circulation internationale des iddes " (predavanje, ki ga jePierre Bourdieu imel30. oktobra 1989 ob otroritvi Frankreich-Zen-trum na Univerzi v Freibr.g:u). Cahiers d'h*toire des littirawrcs ro-manes,Ietn.14. it. 1-2: 1-10,

- 1993, ,Effets du lieu.. V P. Bourdieu, A. Accardo (ur.), Misirc dumonde. Pariz: Seuil: 159-162 (Cic. po slovenshern prevodu Z. Sku-iek, ,Uiinki kmjao. V: P. Bovdiev Sociologija hot politiha (lzbot itspremna beseda Deyan Deyanov). Ljubljana: f, 2003165-66.)

- 1996a. >Sociologie et d6mocratien. Tribune llbrc, Zellige, it. 3 (okto-ber), Service Culturel, Scienti6que et de Coop6ration de lAmbassadede France au Maroc.

- 1996b, Sur la tiliuision, Pariz: Editions Raisons dbgir, (Slovenskiprevod Agata Sega, 1y'a tehuiziji.ljtbljana: Kn i$a - Krt, 2001.)

- 1996c. "Qu'escce que faire parler un aureur ? A propos de MichelFoucaulto. SociltCs et Repftvntations, it.3 (november)r 13-18.

- 1997, Midhations 2ascaliennes. Patiz: Seril.- 1998. nl-'intellectuel nlgatif<, Contre-Feur. Pariz: Raisons d'agir:

105-l0z- 2000. Les stractures sociales de I'lconomie, Patiz: Seujl.-2001. Science de k sciexce et ftflexioiti. Patiz; Raisons dhgir. (Sloven-

ski prevod B. D. Rotar, Znanost o znanosti in rcfleksionost.LjlbljanatLiberalna akademija, 2004.)

- 2002a, ,La culture esr en dangero, Contre - feut 2. Pariz: Raisonsd'agir.

- 2002b. ,Pour un savoit ettgag{o. Le Monde dlplomatique (fe6ruat\ 3,- 2003. Sociohgija hot politika (ptevod Zoja Skuiek; izbor in spremna

beseda Deyan Deyanov), Ljubljanar .f-2004, Esquisst pour une dutl-analy.. Pariz: Editions Raisons d!gir.Bourdieu, P. in Accardo, A. (v.) \993. Mislre du monde. Pariz Seuil.Bourdieu, P. in lfacquant, L. J. D. 1989, ,,For a Socioanalysis of In-

tellectuals: on Homo Acadzmicasu, Berkeley Joutnal of Sociology, !t.34: lJ9.

- 1992. Riponses, Pout une anthloPohgie ftfexiue. Patltzt Seil.- 2000. rla nonvelle v nlgate pldni,ta|ren, Le Monde diplomatique (ma1):

Couturier, Y 2002. rles rdflexivitCs de lbeuvre rhdorique de Bourdieu:entre mirhode eL Lh€orie dc La praiqte". Esprit oiique. lern. r. St,4. (april). na splcrni rrrrni: hrrp://www.esprircririque,org (preverjenooRtoDra luuol.

Couturieq Y. in Carriea S. 2003. )Le pottmoderne, tache aveugle dela poscmodcrniri? Ou I dnonciacion €pist6miquc d'un mCta-diicoursperformarif l ibiral,,. E pnr ti ique,lern. 5. 3t.4 (jesen), oa splernisrrani: hrrp://wwwesprircririgue,org {preverjeno oktobra 20061.

Degoy, L. 2004. "Bourdieu, l inrellccruel et la science de soi.. tpogovormed Louisom Pincom in Jean-Jacquesom Rosarom), na spleinistra_ni IHumanitc:

http://www.humanite,presse.frlinfos/info387993 (obiavlieno I 1. febru-arja 2004, prererjeno okrobra 2006).

Deyanov, D. 2003. rModerni umr magija oddaranja. O simbolni revo-iuciji PierraBourdieujau (premna beseda), V p. Bovdir.:t, Sociologi-jd kotpolitiha (prcvod Zoja Skuiek; izbor in spremna beseda DeiinDeyanov). Liubljana: y'*: 1!!-l?8,

Encrevd, P. in Lagrave, R.-M. (ur.) 2003, Ti,auaillet aoec Bourdiea.pa-riz: Flammarion,

Foucault, M. 1966. rR€ponse au Cercle d'€pistCmologie<. Cahiers pourlhnalyse,it,9. (Slovenski prevod D. B. Rotar, ,Odgovor epistemolo-ikemu ktoLkuu. Prcblen t, letn. XXXIX, it. 3 -4,

'OOL

77-ll8 .)- 1969, Archklogie du sduoir, Paiz: Galiimard. (Slovenski orevod U.

GriIc, Arheologija wdnori. Liubljanar Srudia humanitatis i00l)- 1975, Sutueillet et punit. Naissance dz la prison. pariz: Gallimatd,.

(Slovenslri prevod D. B. Rorar, Nadzorouinie in haznouanit. Nasn-nc& eapou. Ljubljana: Delavska enotnosr, i9a4, pon.Lis Llubq"nr,Kttin ,2004.)

- 2001, Dits et lcths II, 1976-1988. Pariz: Gallimard (euarte.Kramberger, T. 2002a. ,Doxa et fama, O produkciji >javnega mnenja<

in strategijah pozabe- elementi za mikroitudijo<. Druhbosloune raz_praue,\ett.18, tt. 41 (december): 63-100.

- (ur.) 2002b. ,In memoriam Pierru Bourdieuju (1930-2002)< (izbranetekste prevedel in bibliografijo dodai Vlado Kotnjk). Monitor ISH,letn. 4, 3r. 1-4 (decembet): 292-312.

Naiela za refthshno druibeno ...

- (ur.) 2003. >Dekonstrukcija neoliberalizma<.letn. 19, it. 43 (avgust)r 49-95.

Drul,boslo un e razpraue,

- 2005. >Botanitni rasizem v eseju rBori< Svetlane Slapiakn. rllozr'rorZSA, letn. YII, it. l-4: 257-282.

Kramberger et al.: ?rehodi, ...

Lagrde, J. C. 2002. ,RdBexions pour une g6o-sociologiea, EsPit ri.-tique, letn. 4, it. 10 (oLrober), tematska lteviika La sociologie )I'lpreuue de la mondldlkatiotz: uers un reno lteda lPbtlmallgique etm&hodalogiqae, uredllRabah Kechad, na spletni strani: htp://wwwespritcritique.org (preverjeno ohobra 2006).

Lava.l, C.2004, L'lcok bstpds une entfepise. Le nloliblralisme i lbssautde lbweignement public. Pariz: Editioqs de la D6couverte. (Slovenskiprevod K, Rotar, Sala zi padjeie. Neoliberal i napad najauno ioktuo,spremna beseda Z. Kodelja. Ljubljana: Krtina, 2005.)

Lyotad., J. 1979. La canditiox postmoderze. Pariz: Editions de Minuit,Maffesol! M, 1999. La uialence totalitaire. Essai dbnthropolagie poli-

tique. Pa:iz Descl{e de Brouwer (nova, razlirje na tzd4a na 343 sua-neh; f. izdaja Pariz: PUF, 1969).

Pinto, L. 1998. Pierre Bourdieu et k thloie du monde social. Pariz:Albin Michel.

- 1974, ,La thl.otie de la p:atiqren, La Pensle, it. 178, 54J6,Poupeau, F. in Discepolo, T. 2005. rScholarship with Commitmenti

On rhe Political Engagement of Pierre Bourdieu.. V L. Wacquaot(ut.), Tlte Mystery of Ministry. Pierre Boutdieu axd Democtatic Politics(ur L. J. D. Vacquant; cit, po rokopisu za Polity Press).

Rotar, D. B, 1982. 'O meji lazumljivosriu, Ndii razgledi (8. okrcher)l,46-547.

- 2003, "Science de la science et rCflexivitC. Edicions Raisons dagir,200ln (recenzija knjige). Monitor ISH,letn.4, ir. L-4:279-287.

- 2004a. ,Kdo bo dajal naloge znanosti?,, (premna beseda). V P, Bo-

',rdiel, Znanost o znanosti in ref.eksiunost. Ljubljana: Liberalna aka-demija 15-37.

- 2004b. rProblematizacije. Rearrikulacije preteklosti, rekognosticira-nja sedanjosti, Gpremna beseda). V M, Foucault, Nadzorouanje inkaznouanj e. Ljub\anat Kttina: 363-382.

- 2005. r,Nevidna taca povpreinosti ali prevzem naISH (Contadioioinfagranti\o. Monitor ZSl, letn, VlI, it. 1-4:29),-351.

Simard, J. 1988, >La r€volution pluraliste: une mutation du rapport deI'Homme au Mondeu. V F, Owllet (tt.), Pluralisme et Ecole, Jalonspout ane approche ctitique de kformation intellecnelle det lducatetuN,Quibec, IQRCI 23-55,

'Wacquant, L. J. D. 1990. rSociology as Socioanalysis; Tales of 'HomoA<;.demiots\,. Sociological Fotam,letn.5, !r, 4 (zima): 677-689.

Nateh za refckiano druibcno .,.

- 1998. rPierre Bourdieuu. V R' Stones (ur) ' Kq Soclikgical:Ihinkers'

London: Macmillian: 215-229.- 1999. rles Prisons de la Misirc". Pariz: Raisons dhgir.- 2003. rPierre Bourdiet (1930-2002)*. American Anthnpologist' 105

(2't:1-13.

- 2004. rFollowing Pierre Bourdieu into the frdd<. Ethnograpfu' Iern'5, !t. 4 (decembed, posebna Stevilka liazrc Boutdieu in the FieM:387-414.

- 2005. oPointers on Pierre Bourdieu and Democetic Politics<, TheMy$cry of Miqit r'!. Pitre Boutdieu and Democratic Politio (v.L.J.

D, V".qu"n,; .i . po tokopisu za Polity Press).

34