Fizika 8

Uitelj: Drago Slavinec, Osnovna ola Sv. Toma

Fizika 8 Merjenje Pojasniti namen in pomen meritev pri fiziki nateje nekaj fizikalnih koliin in navede enote zanje, ter priprave s katerimi jih merimo Merska koliina

Merska enota Merska priprava

Dolina Meter Merilni trak, kljunasto merilo

as Sekunda Ura

Masa Kilogram Tehtnica

Ploina Kvadratni meter Merilni trak

Prostornina Kubini meter Merilni trak

Hitrost Meter na sekundo Merilnik hitrosti

Povprena vrednost meritve izrauna povpreno vrednost meritve smiselno zaokroi rezultat meritve na eno decimalno tevilo primer: s= 23,56 m, zaokroeno na eno decimalno vejico s=23,6 m zna povedati smisel enotnih merskih sistemov po predponah doloi pretvornike in izpelje decimalne merske enote Predpone in potence ime predpone znak predpone vrednost predpone

eksa* E 1018 = 1*1e18

peta* P 1015 = 1*1e15

tera T 1012 = 1*1e12

giga G 109 = 1000 000 000

mega M 106 = 1000 000

kilo k 103 = 1000

hekto h 102 = 100

deka da 101 = 10

deci d 10-1 = 0,1

centi c 10-2 = 0,01

mili m 10-3 = 0,001

mikro u 10-6 = 0,000001

nano n 10-9 = 0,000 000 001

piko p 10-12 = 1*1e-12

3MonikaTineMarko dddd

++=

Fizika 8

Uitelj: Drago Slavinec, Osnovna ola Sv. Toma

femto f 10-15 = 1*1e-15

ato a 10-18 = 1*1e-18 Masa m(kg) opredeli maso kot mero za mnoino snovi navede merske enote za maso in priprave za merjenje tehtnica pove zakon o ohranitvi mase

e zmeamo kilogram moke in kilogram sladkorja je skupna masa meanice 2kg Dolina s (m) nateje priprave za merjenje doline in razdalje

meter, pomino merilo opredeli meter kot osnovno fizikalno enoto za merjenje doline as t (s) nateje ponavljajoe se dogodke v naravi, ki so osnova za merjenje asa

menjavanje dneva in noi nateje priprave za merjenje asa

ura, toparica opredeli sekundo kot osnovno fizikalno koliino za merjenje asa, nateje ostale enote, ter

jih zna preraunati v osnovno enoto pretvornik 60

Hitrost v (m/s) opredeli hitrost kot kolinik med potjo in asom

=s

m

t

sv sprememba km/h v m/s delimo s 3,6,

m/s v km /h pomnoimo s 3,6 loi enakomerno in neenakomerno gibanje

enakomerno ( hitrost ves as gibanja enaka) pospeeno ( hitrost naraa, se spreminja)

Sile F (N) nateje nekaj sil, ki jih prepozna po uinku razlouje med silami, ki delujejo ob dotiku, ( sila roke,

noge) in silami, ki delujejo na daljavo magnetna sila ( sila magneta) in sila tee ( gravitacijska sila) in elektrina sila

po obutku loi telesa na prona( po prenehanju delovanja

sile se vrne v prvotno obliko goba, vzmet) in neprona ( po prenehanju delovanja sile se ne vrnejo v prvotno obliko plastelin, kamen)

definira enakost dveh sil, ki delujeta na opazovano telo prepozna med dvema silama vejo silo opredeli enoto za silo Newton 1N pove, da je raztezek vzmeti odvisen od sile Hookov zakon Raztezek je razlika me dolino neobremenjene vzmeti in dolino

obremenjene vzmeti odita vrednost neznane koliine na umeritveni krivulji

Fizika 8

Uitelj: Drago Slavinec, Osnovna ola Sv. Toma

loi razliko med maso in teo masa 1kg povzroi teo 10 Newtonov, masa 100g1N

Spreminjanje: masa v kg pomnoimo z 10, da dobimo silo v N Masa v gramih delimo s 100 , da dobimo silo N

Risanje sil Doloimo merilo Sila ima prijemalie, smer nakaemo s puico in velikost doloimo z velikostjo

vektorja

prepozna med dvema silama vejo silo

predstavi silo z usmerjeno daljico v izbranem merilu opredeli pojem teia poie dani sili nasprotno silo doloi ali je telo v ravnovesju ali ne e je vsota vseh sil na telo enaka 0, potem telo miruje ali se giblje premo in enakomerno 1. Newtonov zakon e prvo telo deluje na drugo z neko silo, potem drugo deluje na prvo z nasprotno enako silo zakon o vzajemnem uinku ali 2. Newtonov zakon

matematino izrazi pogoj za ravnovesje sil - F1 + F 2 = 0 pove, da trenje in upor vplivata na gibanje ga zavirata pove nekaj primerov, ko na telo delujeta trenje in

upor trenje zmanjamo namaemo smui trenje poveamo pozimi imamo zimske

gume na avtu upor poveamo jadrnica odpre jadra upor zmanjamo vozilo formule 1

pove od esa sta odvisni sili trenja in upora doloi rezultanto vzporednih sil grafino in

raunsko

nevzporedni sili nadomesti z eno samo silo rezultanto - FR razlouje sestavljanje ali razstavljanje sil razstavi dano silo na dve sili pove, da je pri razstavljanju sil velikost sil odvisna od njunih smeri razloi preproste primere razstavljanja in sestavljanja sil po slikah

BFv

MFv

NFR 800=v

Merilo: 1cm200N

Fizika 8

Uitelj: Drago Slavinec, Osnovna ola Sv. Toma

V= a*b*c

imenuje sile, ki delujejo na klancu in opredeli njihovo smer grafino doloi smer sil, ki delujejo na klancu pove, da telesa delujejo druga na drugo vzajemno razloi preproste primere vzajemnega delovanja sil razlouje zakon o vzajemnem uinku od zakona o ravnovesju Ploina nateje enote za ploino in navede njihove pretvornike Prostornina

nateje enote za prostornino in nateje njihove pretvornike osnovna m3 pove, da se prostornine razlinih snovi

pri meanju vedno ne setevajo opredeli gostoto in merske enote zanjo Gostota

=3m

kg

V

m Gostota vode je 1000 kg/

m3 razlouje homogena in nehomogena telesa

homogena imajo enako gostoto po vsem telesu nehomogena razlino gostoto okolada Milka ( okolada + leniki)

izrauna gostoto snovi iz mase in prostornine navede enoto za specifino teo, ter izrauna specifino teo iz dane tee in prostornine

telesa specifino teo dobimo tako, da gostoto pomnoimo z 10. specifina tea vode je

10000 N / m3

pove kolikni sta specifina tea in gostota vode Tlak opredeli tlak kot kolinik med silo in ploino ploskve, na

katero je pravokotna

===

= SsilaFtlakpm

N

S

Fp ,,

2

uporabi enoto za tlak N/m2 = 1 Pa, 1 bar je 10 5 Pascal. na preprostih primerih pojasni odvisnost tlaka od sile in

ploskve opredeli tekoine in loi kapljevine in pline po njihovih

lastnostih pove, da so sile tlaka v mirujoi tekoini pravokotne na

vsako ploskev pove, da se tlak, ki ga povzroi sila na mirujoo tekoino,

prenese po vsej tekoini pojasni odvisnost sile od velikosti ploskve pri enakem tlaku

tekoine

Fizika 8

Uitelj: Drago Slavinec, Osnovna ola Sv. Toma

Hidrostatini tlak ali tlak zaradi tee tekoine pove, da je tlak v tekoini odvisen od globine in specifine tee tekoine, neodvisen pa

od oblike posode izraunamo ga po enabi p= *h ( Pascal), h globina, -specifina tea tekoine pove, da je tlak v isti globini v vseh smereh enak izrauna tlak v razlini globini z upotevanjem tlaka ob gladini tlak na gladini je

100 000 Pa in je enak zranemu tlaku. Zrani tlak pove, da zrak povzroa tlak zrani tlak z viino pada pove, koliken je normalni zrani tlak 1013 milibarov, e je viji tlak je vreme lepo, e

je niji tlak bo slabo vreme Vzgon razloi silo vzgona kot rezultanto sil, ki delujejo na potopljeno telo ve, da je sila vzgona enaka tei izpodrinjene tekoine, in pozna

njeno smer loi, v katerih okoliinah telo plava, lebdi ali potone, in zna to

opredeliti s primerjavo gostot e je gostota veja kot gostota vode se telo potopi, e je manja

plava, e ima enako gostoto lebdi v vodi prepozna aerometer kot pripravo za merjenje kapljevin izrauna silo vzgona v preprostih primerih

F vzg = *V, V= Volumen, = specifina tea

Delo in energija

Kinetina energija Wk (J) opredeli pojave, pri katerih se telesu spremeni kinetina energija

Wk ima telo, katero se giblje in je odvisna od njegove mase in hitrosti

pove izrek o kinetini energiji in ga uporabi A= Wk

Potencialna energija- Wp (J) nateje telesa in pojave, pri katerih se spremeni potencialna energija pove, da je potencialna energija odvisna od zaetne in konne

toke opazovanega telesa Wp je odvisna od tee in viine Wp = Fg*h

Pronostna energija Wpr (J) nateje telesa in pojave, pri katerih se spremeni pronostna energija

telo ima Wpr e je stisnjeno, upognjeno, napeto Delo A (J) izrauna delo iz sile in poti, kadar je sila vzporedna s potjo A = F*s ( J ) A-delo, F-sila, s-pot, J - Joule opredeli Joule kot enoto za delo Telo opravi delo 1J, e dela na poti 1m s silo 1N.

Fizika 8

Uitelj: Drago Slavinec, Osnovna ola Sv. Toma

pove, da je za opravljanje dela potrebna energija opredeli delo kot enega izmed nainov izmenjave energije med telesi izrauna delo, ki je potrebno za spremembo potencialne energije

A = Wp razloi uporabo orodja z izrekom o kinetini in potencialni

energiji

A = Wk + Wp opie primere pretvarjanja energije Delo z orodji delo si olajamo s pripravami vzvod, klanec,

kripec Delo z orodji je enako opravljenemu delu brez orodja, s tem, da s orodjem delamo z manjo silo, s tem, da opravimo vejo pot. kripec poznamo pritrjeni kripec da laje opravimo delo si pomagamo s lastno teo gibljivi kripec delamo s polovico manjo silo, saj se polovica sile razporedi v vrvici

Klanec s klancem si olajamo delo na ta nain, da

delamo z manjo silo, opravimo pa vejo pot, kot e bi breme dvigovali. V obeh primerih pa opravim