1

S I N H R O N I M A [ I N I

2

4.10

,

.

- .

,

- .

, .

- , e

,

.

- ,

-

.

DR2

IR2 3

RD 3

IR2+CR1

p + r + s

SR 1

RS21

p + r + s 3 MVA

..

.

UR 5

SR1

UR2

RS10

p + r + s 10 MVA

10 MVA

.

SR 1

RS11

p + r + s 1 MVA

.

FR2

RE1

s

2 MVA

3

4.11. ISPITUVAWE NA GENERATOROT

Kako i kaj site elektri~ni ma{ini,taka i kaj generatorot za vreme

na samoto proizveduvawe se vr{i ispituvawe kako {to e:ispituvawe na

statorskoto jadro od limovi,ispituvawe na izolacijata na

namotkata,balansirawe,vrtewe i sli~no.

Kaj elektri~nite ma{ini na koj poedini delovi se vrtat-

rotori,ako se slu~i geometriskata oska na vrtewe,koja e odredena od

le`i{teto,ne prodira so te`i{nata oska,ke se pojavi sila koja ke deluva

na vrtlivite delovi na ma{inata-rotor i le`i{tata.Ovie sili

predizvikuvaat vobracii na le`i{teto,pa so ogled na toa le`i{tata

brzo se o{tetuvaat(osovinata i drugite delovi na el.ma{ina).Zatoa pri

sekoja mahani~ka ili elektri~na popravka na rotorot,istiot mora da se

balansira.

Postojat pove}e na~ini i metodi za balansirawe na vtrlivite

delovi kako {to se:balansirawe na ednata ili dvete

raminini,balansirawe pri postavuvawe na okvirot,zacvrstuvawe na

le`i{teto i sli~no.Eden od najstarite I najpoznatite na~ini na

balansirawe e nacrtot na osovinata.(sl.4-11-1).

Rotorot koj sakame da go balansirame se postavuva na

le`i{teto.Toj del na rotorot kade {to mislime da go nacrtame se

podvlekuva so kreda ili var i ostavame da se isu{i.Pomalite rotori

mo`at Pomalite rotori mo`at da se krenat so raka,a pogolemite so

motor.

Sl.4.11.1

Nacrtuvaweto se vr{i vo dvata smera na vrtewe,i sekoj smer

posebno se crta so penkalo i boja.Vo sredinata,pomeu srednite

lakovi(edniot i drugiot smer), ili za 180 od ovaa sredina,se naoa

4

pregolema masa na rotorot.Ako od bo~nite to~ki doaaat edna sprema

druga,pregolemata masa e pomegu niv, a ako se smeta deka preogaat edna

sprema druga, treba pomegu niv da se dodade teg.

Vitlanje.Meu najte{kite ispituvawa koi {to se vr{at na

rotorite,a osobeno na rotorite na generatorot ,spaa vrtewe.Pod vitlenje

podrazbirame prisilno zavrtuvawe na rotorot nad nominalniot.Taka , na

primer, rotorite na hidrogeneratorot treba da se vitlaat so brzinata na

vrteweto na turbinate,no so najmala brzina od 1.8 brzini na vrtewe na

turbinate, turbogenetatorot, t.e.nivniot rotor so 1.25 brzini na parnata

turbine.Vremeto na vitlenje trae 2 min.

Vitlanjeto e potrebno zaradi mehani~koto proveruvawe na

rotorot.Vo pogonot se slu~uva generatorot naglo da se rastereti, pa ako

brzo i efikasno ne reagiraat regulatorite na turbinata, rotorot mo`e

da dostigne brzina 300% pogolema od nominalnata brzina na vrtewe.Pri

zgolemuvawe na brzinata rastat i cantifugalnata sila i napregnuvawata

koi rastat so kvadratot da porastot na brzinata.

Vitlanjeto se vr{i vo vitlarnicama. Postojat horizontalni i

vertikalni vitlaonici. Tie moraat da bidat gradeni taka {to ako se slu~i

rotorot da se raspadne da ne stradaat osobite koi go vr{at

ispituvaweto,nitu da se o{tetat delovita na rabotilnicata.Za pogonot

na rotorot pri vitlanju slu`i motorot so ednonaso~na struja so odredena

snaga i brzina na vrtewe.Kaj vitlanja se meri :to~niot broj da vrtewe so

najmalku dve razlio~ni merila,pobudna struja,naponot na pogonskiot

motor, i vibraciite na le`i{teto.

Kontrola na situacijata i merewe na otpor na

izolacijata.naponska proba. Kaj sinhronite ma{ini primenuvame dve

naponski probi. Na stranata na naponot ja proveruvame izolacijata

pomeu namotkite i `elezno jadro. Rotorot mora da bide vo statorot.

Ispituvaniot napon pomal od 2KV mo`at da se ulu~at odedna{, a

pogolemite postepeno za vreme od 10s.

So inducioraniot napon ispituvame izolacija pomeu poedini

navoi na namotkite.

5

Ispituvawe na prazen od na generatorot.Dava podatoci za

magnetskite karakteristiki na genetarorot(zavisnost od magnetskiot

krug od pobudnata struja). Nazad dobivame zagubi na prazniot od koi se

sostoi od zagubi vo `eleoto na statorot i rotorot,gubitok na triewe-

le`aite,gubitok na pobudniot krug,vozbudata na prazniot od, na

kliza~kite lageri,triewe na ventilatorot.Karakteristiki na prazniot

od prestavuvaat zavisnost na naponot na generatorot od pobudnata

struja(stegalkite na generatorot se otvoreni na niv ne e priklu~en

nikakov potro{uva~)

Ispituvaweto na prazniot od mo`e da se vr{i so metod na

genetarorskata postapka: koga generatorot go opteretuvame so odredena

brzina na nekoi rotor obi~no ednonaso~en motor, ili na statorot na

generatorot postepeno povi{uvame naizmeni~en napon (preku

regulacionen transformator), pa da go dovedeme vo asinhronen zalet,

oklu~uvame ednonaso~na struja i go doveduvame vo sinhronizam.

Ispituvawe so ladewe i zagrevawe. Za ispravna rabota na

genaratorot mnogu e va`no negovoto ladewe i zagrevawe kako namotkite

i `eleznoto jadro,taka i osovin ite na le`i{tata. Za ispituvawe na

pemperaturata mozeme da se slu`ime so termometar so te~nost.

Termometrite so `iva imaat golemi nedostatoci, zatoa {to vo `ivata

mo`e da se inducira vrtliva struja, a ako termometarot se skr{i `ivata

te{ko mo`e da se sobere. Ne{to po zgodni se alkoholnite termometri.

Termometarot go zavitkuvame vo staniol, okolu vratot go vrzuvame so

vrvca, go postavuvame na mestoto kade {to sakame da ja merime

temperaturata i mestoto ko pominuvame so pamuk,taka {to skalata ne

termometarot da bide vidliva i da mo`e da se ~ita, a termometarot da ne

se dopira so race. Mnogu se zgodni termoelementite zaradi svoeto brzo

dejstvo i malite dimenzii.

Ako sakame da ja merime temperaturata na ma{inata dodeka raboti

toga{se upotrebuvaat otporni~ki termometri, koi se sostojat od otporni

`ici,namotani dvojno na izolacionata traka i staveni vo `lebovite.

Temeraturata mo`e da se izra~una so merewe na porastot na otporot.

6

4.12.MONTA@A, PU[TAWE VO POGON NA SINHRONI

GENERATORI

I ODR@UVAWE ZA VREME NA RABOTATA

Monta`a na sinhronite generator se vr{i spored planovite na

monta`a i spojuvawe na sinhronite generator vo elektrikata. Koga

monta`ata ke bide sosema gotova u{te edna{ se vr{i detalno

proveruvawe na spoevite. Posle detalnoto proveruvawe na spoevite,

sprema nacrtite i {emite, i koga ke se utvrdi deka monta`ata e izvr{ena

to~no, se proveruva i samiot generator a pogotovo vrtlivite delovi.

1. Potrebno e da se prekontroliraat site zavrtki dali se dovolno

zacvrsteni.

2. Spojot pomeu generatorot i turbinate dali e pravilno izveden

i deka nema da nastane poremetuvawe pri prvoto probno pu{tawe.

3.Da se proverat cefkite za maslo i voda, i da se isproba nivnata

cirkulacija.

4.Kontrolirawe na ispravnosta na ko~nicite i nivnoto deluvawe.

5.Monta`ata mora da bide ~isto izvedena, ni malku ne~istotija i

pra{ina ne smee da se zadr`i na generatorot-turbinata ili na niv.

6.Po mo`nost celiot agregat ra~no da se vrti pred pu{tawe na

turbinata i kontrolirawe ekscentri~nost na odot.

7.Da se prati rabotata na le`i{tata, {umovi i vibracii.

Posle ovie ispituvawa turbinata se pu{ta vo rabota vo po~etokot

so pomala brzina pa istata postepeno se zgolemuva. Kaj vertikalnite

generator postoi dolna granica na brzina pod koja nosa~kite li`i{ta ne

smeat da bidat vo trajna rabota.Taa granica na brzina ja odreduva

na le`i{teto.

Ako pri ovakva rabota se poka`e se dobro,toga{ brzinata se

zgolemuva na nominalnata vrednost na vrtewe, dodeka le`i{teto ne

postigne normalna temperature toa se postegnuva za nekolku saati

rabota.

Ako se primeti deka ne{to ne e vo red, se pojavuva {u{kawe,

zagrevawe na lagerite i osovinata,treba odma generatorot da se zapre i

da se odstrani gre{kata.

7

Koga generatorot so turbinata e potpono mehani~ki ispitan se

pristapuva kon elektri~no ispituvawe.

Prvo potrebno e da se izmeri otporot na izolacijata. Otporot na

izolacijata mo`eme da go izmerime so metodot U-I ili indicator so

nizok napon.Izolacioniot otpor za napon pomalku od 250 V treba da

iznesuva od 0,3 do 0,1 M , a preku 250 V od 0,5 do 0,2 M.

Ako izolacioniot otpor predizvikuva na rotorskata namotka

pomalku od 50K treba da se po~ne so su{ewe samo bez vozbuda, i spoeno

zagrevawe a toga{ koga izolacioniot otpor ke se zgolemi treba

postepeno da se dava vozbuda.

Dokolku su{eweto se sproveduva vo kratok spoj ytreba da se

pridr`ava na slednive pravila

1) Da se su{i poleka na struja koja nema pogolema gustina od 1A/mm2,

na [to odgovara okolu 25% _____ struja.

2) Strujata postepeno da se poja;uva dodeka ne se dostigne

temperatura 75 do 80 0C

3) Su{eweto treba da se vr{i taka da kaj malite ma{ini se postigne

krajna temperature za 5 do 6 saati,a kaj golemite od nekolku MVA

do 50 sati

4) Potrebno e so pomo{ na ventilator obezbedeme trgawe na

vla`niot i donesuvawe na suv vozduh.

5) Golemite turbogeneratori se su{at od 3 do 5 dena,a golemite

hidrogeneratori se su{at od 5 do 7 dena.

6) Su{eweto mo`e da se smeta za zavr{eno koga izolacijata ke dojde

do nekoja odredena vrednost. Posle toa e potrbno su{ewe od 5 do

20 saati.

Pred da go stavime generatorot vo pogon i da go priklu~ime na

mre`ata mora da se ispita celokupnata za{tita-zemjovodnata za{tita na

statorot, diferencijalnata za{tita i demagnetizacija.

8

Pri monta`a i revizija na generatorot mora da se proveri

izolacionata polo`ba. Pri merewe site dovodi za maslo i voda mora da

bidat priklu~eni. Izme|u ku}i{tata i le`aite treba da se postavi

izolacionen material (pre{pan) izolacioniot otpor na le`aite treba

da iznesuva najmalku 100 kiloomi. Posle toa se vr{i proveruvawe vo

pogon. Le`ajnite strui se pojavuvaat kako posledica na neednakvosta na

vozdu{niot raspon vo statorskiot paket, razli~nite dupki i `lebovi na

statorskiot paket koi predizvikuva nesimetrija na magnetskiot tek.pri

vrtewe nesimetri~niot magnetski tek inducira napon vo osovinata. Iako

induciraniot napon e mal, negovite strui se opasni, bidej}i gi

o{tetuvaat pov{inite na le`ajot. Za da se spre~at le`ajnite strui se

izolira eden le`aj na generatorot.

Pred pobudniot napon da se dovede na rotorot na generatorot

potrebno e da se ispita samiot pobuduva~.Ispituvaweto na pobuduva~ot

se sostoi vo ispituvawe na strujnite pobudi I negova regulacija, se

podesuvaat ~etkicite vo neutralna zona. Koga ve}e se e ispitano i

utvrdena ispravnosta na pobuduva~ot, pobudniot napon mo`e da se dovede

do rotorot na generatorot.

Ispituvawe na regulatorot na napon. Prvo se vr{i ispituvawe na

pobudite na ra~niot regulator. Dobar ra~en regulator so odreden otpor

ovozmo`uva namaluvawe na naponot na 80% od nominalnata vrednost.

Nominalniot napon se dobiva kaj 1/3 od vrte`ite na regulatorot, a

nominalnata pobudna struja kaj 2/3 od vrte`ite na regulatorot. Ostanata

1/3 od vrte`ite na regulatorot ostanuva za podocna. Za vreme na

ispituvaweto avtomatskiot regulator e isklu~en. Pred uklu~uvawe na

avtomatskiot regulator se ispituva se ispituva odreden ispiten napon

koj mo`e da se regulira.

Ispituvawe na sinhroniziran ured. Dokolku generatorot raboti

paralelno so drugi generatori ili vo mre`a {to se slu~uva vo pogolem

broj slu~ai, mora da se ispita sinhroniziraniot ured. Sekoja

neispravnost na toj ured doveduva do te{ki o{tetuvawa na generatorot i

mre`i.

9

4.13.Trofazni sinhroni motori

Sinhroniziranite ma{ini se povratni (reverzibilni) t.e. mo`at

da rabotat kako motori ili generatori.

Sinhroniziranite motori se koristat tamu kade {to e potrebna

konstantna brzina na vrte`ite, kako {to e slu~aj so pretvara~ite,

ventilatori, pumpi, kompresori i sli~no. Tie slu`at i kako popravuva~i

na fazni mre`i

Kaj niskite brzini, pod 500 vrte`i vo minuta, poevtini se od

asinhroniziranite motori, polesno se gradat za poveke naponi otkolku

asinhroniziranite motori.

Pu{taweto na sinhroniziranite motori vo pogon se vr{i spored

slikite 4.13.1 i 4.13.5.

Spored slikata 4.13.1 pu{taweto se vr{i direktno. Strujata na

pu{tawe e od 4 do 6 pati pogolema od istoimenata struja, po~etniot

moment iznesuva od 0,5 do 1,0 od istoimeniot moment. Ovaj na~in na

pu{tawe se primenuva kaj mre`ite koi podnesuvaat golemi strujni udari.

Pu{tawento e vo polo`ba >>ab

10

Sprema slikata 4.13.2 pu{taweto se vr{i so oddelni

namotki.(strujata na pu{tawe)e do 2 pati pogolema od istoimenata

struja,po~etniot moment iznesuva od 0,2 do 0,35 na istoimeniot moment.

Ovoj na~in na vklu~uvawe se primenuva kaj golemite sili,so

sreden i te`ok zalet.Vklu~uvaweto e vo polo`ba >>a>b>a>b>A>B>C>A>B>C>A

11

vklu~eno,>>B>A>B>A>B>C

12

6. koga e prevozbuden go poprava faktorot za izvr{uvawe na

mre`ata.

Slabite strain na sinhroniziraniot motor se:

1. mo`e da se pridvi`i sam dokolku ima posebna namotka za vrtewe

na rotorot.

2. mora da se pobdi so istosmerna struja, pokraj naizmeni~na u{te

treba i so ednonaso~na.

3. ne e mo`no regulirawe na brojot na vrte`ite.

4. koga preopteretuvaweto ke izleze od ~ekor i da zastane,treba

ponovo da se pokrene.

4.14.Ni{awe na sinhronite ma{ini

Ako se menuva opteretuvaweto na sinhroniziranite ma{ini se

menuva i agolot. pome|u dvi`e~koto magnetsko pole na statorot i

dvi`e~koto magnetno pole na rotorot. So zgolemuvawe na

opteretuvaweto se zgolemuva ovoj agol.

Vrskata pome|u statorot i rotorot e elasti~na( kako

elasti~no pero).

Ako sinhroniot motor vo pogonot naglo go rasteretime, agolot ke

se smali do nula,pa rotorot ke premine preku nultnata polo`ba i }e se se

zani{a pod isti agol. Ovoa ni{awe na rotorot sprema dvi`e~koto pole

na statorot }e potrae tolku dolgo,dodeka ne bide prigu{eno od

razli~nite (uplivima) na mehani~kite i elektri~nite (naravi). I kaj

generatorot sekoga{ nastanuva ni{awe koga se menuva opteretuvaweto.

Kaj genetorot ni{aweto e po{tetno i pogolemo,osobeno tamu kade{to

pogonskite ma{ini se parni turbini, Dizel-motori, plinski motori, pa

takada mo`e da se slu~i impulsnite pogonski ma{ini da se vo rezonanca

so frekfencijata (oscilaciite) na generatorot. Vo toj slu~aj

generatorot mo`e da izleze od dvi`ewe.

Na ni{aweto ne vlijae samo promenata na opteretuvaweto,tuku i

samata masa na rotorot. Ni{aweto mo`e da ubla`i so pomo{ na

13

prigu{ni namotki. Prigu{nite namotki se sli~ni na rotorskite

namotki t.e.tia se kratko spoeni i smesteni vo rotorot.

Koga dojde do ni{awe na rotorot vo kratko spoeniprigu{ni

namotki }e inducira struja, koja po Lencoviot zakon ke nastojuva da se

sprotistavi na svojota pri~ina, t.e.ni{awe.

Kaj generatorot, ako e vrzan sam za mre`ata ne postoi opasnost od

rezonanca i ispa|awe od dvi`eweto.