02-airfoil-a.pdf

7/26/2019 02-airfoil-a.pdf

1/87

UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA GEOGRAFIJOODDELEK ZA ZGODOVINO

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2009 SIMONA LEVEC


2/87

UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA GEOGRAFIJOODDELEK ZA ZGODOVINO

DIPLOMSKO DELO

VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. DO 18.STOLETJA S POUDARKOM NA ZAPISIH V

VALVASORJEVI SLAVI VOJVODINE KRANJSKE

tudijski program:GEOGRAFIJA - DZGODOVINA - D

Mentor: dr. Boris Golec, doc.dr. Darko Ogrin, doc.

LJUBLJANA, 2009 SIMONA LEVEC


3/87

Simona Levec: Vreme in podnebje na Kranjskem od 14. do 18. stoletja s poudarkom na zapisih vValvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske

- 3 -

IZJAVA

Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo.


4/87


- 4 -

ZAHVALA

Hvala prof. Golecu in prof. Ogrinu za vso pomoin podporo pri izdelavi diplomskegadela. Za obilo potrpljenja in podporo tekom celotnega tudija se zahvaljujem vsemdomaim.


5/87


- 5 -

VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. DO 18. STOLETJA SPOUDARKOM NA ZAPISIH V VALVASORJEVI SLAVI VOJVODINEKRANJSKE

Izvleek:Diplomsko delo je poskus rekonstrukcije vremena in podnebja na Kranjskem v obdobjuod 16. do 18. stoletja. Predstavljena je kronika vremenskih pojavov s pomojo razlinihvirov, kar omogoa asovni prikaz in prikaz pogostosti pojavljanja posameznih

pojavov. V nadaljevanju so predstavljeni manjkajoi deli tretje knjige ValvasorjeveSlave vojvodine Kranjske (poglavja o vremenu). Slednje omogoa primerjavorazumevanja nastanka vremenskih pojavov v asu Valvasorju in danes. Zanimalo nas je

predvsem, kakna je odvisnost med gibanjem tevila prebivalstva, cenami ita invremenskimi pojavi. Kako so neugodne vremenske razmere vplivale na rodnost insmrtnost ter kako so se cene ita spreminjale ob veletni sui ali neurjih.

KLJUNE BESEDE: klimatogeografija, spreminjanje podnebja, Valvasor, Slavavojvodine Kranjske, Kranjska, 16.-18. stoletje

WEATHER AND CLIMATE OF THE CARNIOLA REGION FROM THE 14thTILL THE 18th CENTURY WITH THE EMPHASIS ON THE WRITINGS OFVALVASOR IN HIS TOPOGRAPHY SLAVA VOJVODINE KRANJSKE(original title Die Ehre dess Hertzogthums Crain)

Abstract:This diploma thesis is an attempt of weather and climate reconstruction from the periodbetween the 16thand the 18thcentury. It is a representation of the weather chronicle inwhich the timeline and frequency of individual weather phenomena is described. Thiswas made possible by using several historical sources. Further on, the missing parts ofthe third book of Slava Vojvodine Kranjske are introduced (the chapters about theweather). The latter allows us to make the comparison between the understanding ofweather formation in Valvasors times and nowadays. A special focus is on theinterdependence between the numbers of population, the cereal prices ant the weatherconditions, what were the influences of harsh weather conditions on the fertility andmortality rates and on the prices for cereals.

KEY WORDS: climatogeography, climate changes, Valvasor, Slava VojvodineKranjske, Carniola (Kranjska region), 16th -18th century


6/87


- 6 -

KAZALO

1. UVOD...........................................................................................................................8

1.1. NAMEN IN CILJI ...................................................................................................91.2. METODE................................................................................................................10

2. PREDSTAVITEV DEELE KRANJSKE.............................................................11

2.1. MEJE DEELE KRANJSKE ..............................................................................11

2.2. ZGODOVINSKI RAZVOJ KRANJSKE ............................................................13

2.3. GEOGRAFSKE ZNAILNOSTI KRANJSKE..................................................16

2.3.1 LEGA ....................................................................................................................16

2.3.2. PREDSTAVITEV GLAVNIH GEOGRAFSKIH POTEZ .............................17

3. IVLJENJE IN DELO JANEZA VAJKARDA VALVASORJA........................21

3.1. KRATEK IVLJENJEPIS...................................................................................21

3.2. NASTANEK SLAVE VOJVODINA KRANJSKE.............................................24

4. VREME IN PODNEBJE V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE.........................29

4.1. VREMENSKI ZNAKI IN POJAVI KOT OSNOVA ZA PRVOTNE

VREMENSKE NAPOVEDI ........................................................................................29

4.2. SPLONI PRIKAZ PODNEBJA KRANJSKE...................................................29

4.3. VREMENSKI POJAVI NA KRANJSKEM........................................................32

4.3.1. TOA...................................................................................................................32

4.3.2. NEVIHTA, GROM.............................................................................................37

4.3.3. SNEG....................................................................................................................39

4.3.4. DE ......................................................................................................................39

4.3.5. MEGLA ...............................................................................................................40

4.3.6. SLANA.................................................................................................................41

4.3.7. VETER.................................................................................................................41

4.3.8. BURJA .................................................................................................................43

4.4. VREMENSKE ZNAILNOSTI LETNIH ASOV ...........................................44

4.4.1. ZIMA....................................................................................................................44

4.4.2. POLETJE ............................................................................................................45

4.5. VREME IN PRAZNOVERJE ..............................................................................46

5. VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. STOLETJA DO

ZAETKA 18. STOLETJA.........................................................................................495.1. KRONIKA IZREDNIH VREMENSKIH DOGODKOV...................................49


7/87


- 7 -

5.2. PRIMERJAVA NEKATERIH ZAPISOV V KRONIKI MED

VALVASORJEM IN DOLNIARJEM.....................................................................63

5.3. ANALIZA ZAPISOV V KRONIKI PO POSAMEZNIH POJAVIH ...............64

5.3.1. OSTRE ZIME .....................................................................................................645.3.2. SUHA IN MOKRA OBDOBJA.........................................................................65

5.3.3. NEURJA, TOA, MOAN VETER ................................................................67

5.3.4. KOBILICE ..........................................................................................................68

5.3.5. POPLAVE ...........................................................................................................72

5.3.6. LAKOTA, DRAGINJA......................................................................................72

5.4. PREBIVALSTVO IN VREME V DRUGI POLOVICI 17. STOLETJA .........73

5.4.1. GIBANJE TEVILA PREBIVALSTVA V LJUBLJANI...............................735.4.2. GIBANJE CEN ITA.........................................................................................77

6. SKLEPNE MISLI .....................................................................................................81

7. SUMMARY ..............................................................................................................83

8. VIRI IN LITERATURA...........................................................................................84

9. SEZNAM SLIK, TABEL, GRAFOV ......................................................................87

9.1. SEZNAM SLIK......................................................................................................87

9.2. SEZNAM TABEL..................................................................................................87

9.3. SEZNAM GRAFOV ..............................................................................................87


8/87


- 8 -

1. UVOD

Slava vojvodine Kranjske je najpomembneje delo za poznavanje razmer na

Kranjskem v 17. stoletju. Delo je bilo v naem in tudi v irem prostoru tako enkraten in

univerzalen pojav, da je e s svojim obsegom obilno zaposlilo njegove preuevalce.

Kljub temu e vedno nimamo celotnega prevoda tega dela v slovenino. Verjetno niti

ne bi bilo smiselno brezglavo prevajanje obirnega dela. Do sedaj sta pomemben del

mozaika pri poznavanju Valvasorjevega dela sestavila Mirko Rupel (1969) s

prevajanjem najpomembnejih odlomkov in Branko Reisp s podrobno analizo dela

Janeza Vajkarda Valvasorja. Z raziskovanjem nekaterih kljunih vpraanj se ukvarja

tudi zgodovinar Boris Golec (2007). Presenetljive so njegove raziskave o tem, kje je

Valvasor resnino pokopan in ali je bil res imenovan za barona ter kakne so bile

povezave z njegovim lanstvom v angleki kraljevi drubi.

Slava vojvodine Kranjske vsebuje mnoge zanimive podatke o ivljenju,

navadah, obiajih na Kranjskem ter opise gradov, naselij, rudnikov, ivali in rastlin in

e bi lahko natevali. Tema diplomske naloge je posveena vremenu, ki se mu Valvasor

posveti predvsem v tretji knjigi. Spodbudo za omenjeno temo sem dobila prav v

mnoici vsakdanjih poroil o neurjih, ki so domnevno posledica globalnega segrevanja.Hotela sem preveriti ali so neurja res tako nenavadna za dananje podnebje ali so se

redno pojavljala tudi e v preteklosti. Raziskav, ki bi obravnavala vreme v Slavi

vojvodini Kranjski, nisem nala. e najbolj so mi bili v pomoe prevedeni deli tretje

knjige, ki opisuje podnebje Kranjske. Prevedeni del sem dopolnila z neprevedenim in

nekaterimi odlomki iz ostalih poglavij. Zagotovo pa je ostala kakna zanimivost, ki e

ni raziskana.

Valvasorjevo Slavo sem dopolnila s podatki, ki sem jih dobila v nekaterih drugihkronikah. Omenim naj ljubljanskega kronista Gregorja Dolniarja, ki je bil Valvasorjev

sodobnik in so zato njegovi zapisi e posebej dragoceni. Zanimivo je bilo raziskovati

njune opise istih dogodkov, ki sta jih razlino doivljala in jih nehote osebno

zaznamovala.


9/87


- 9 -

1.1. NAMEN IN CILJI

Namen diplomskega dela je prikazati znailnosti vremena in podnebja na

Kranjskem v obdobju od 14. stoletja do zaetka 18. stoletja. Obravnavano obdobje se

delno pokriva s Slavo vojvodine Kranjske, ki je moj poglavitni vir. Izsledki iz

Valvasorjeve Slave so dopolnjeni e z zapisi preostalih kronistov iz obravnavanega

obdobja.

Pri izdelavi naloge sem si zadala naslednje cilje:

Izdelava kronike izrednih vremenskih pojavov za obdobje od 14. stoletja do

zaetka 18. stoletja s pomojo razlinih virov.

Zbrati zapise in razlage vremenskih pojavov iz Slave vojvodine Kranjske ter jih

primerjati z dananjim vedenjem on nastanku le teh.

Prikazati pogostost posameznih vremenskih pojavov in poiskati njihovo

morebitno medsebojno povezanost.

Prikaz vpliva vremenskih pojavov na demografske znailnosti in na cene ita v

drugi polovici 17. stoletja.


10/87


- 10 -

1.2. METODE

Diplomsko delo se deli na dva dela: teoretini in empirini. Prvi del lahko

loimo na dva dela: na zgodovinskega in geografskega. S pomojo razline literature

sem predstavila obdobje 16.-18. stoletja, razvoj Kranjske deele in Janeza Vajkarda

Valvasorja. Sledi predstavitev geografskih znailnosti Kranjske in podnebne znailnosti

obravnavanega obmoja. V drugem delu sem s pomojo poglavitnega vira Valvasorjeve

Slave Vojvodine Kranjske izdelala kroniko izrednih vremenskih pojavov. Zapise iz

Slave sem dopolnila e z Dolniarjevo kroniko (1718), Arkovo Zgodovino Idrije

(1931), Koblarjevo delo Iz Krkega mest (1899) in e nekaterimi drugimi viri. Dobljene

zapise sem analizirala glede na to, kako pogosto se pojavljajo in kakne posledice so

povzroali. Dobljene rezultate sem e primerjala z gibanjem prebivalstva Ljubljanskih

upnij in s cenami ita za obravnavano obdobje.

Najve asa sem porabila za prevajanje Slave v slovenino. Teave so mi

povzroale drugane oblike imen naselji kot jih poznamo danes in nemina sama, saj

se delno razlikuje od dananje. Drugi problem je pomakanje virov za obravnavano

obdobje. Viri se nanaajo na verazlinih dogodkov, predvsem na verske in politine,

medtem ko je vreme najvekrat omenjeno le kadar je povzroilo vejo kodo.


11/87


- 11 -

2. PREDSTAVITEV DEELE KRANJSKE

2.1. MEJE DEELE KRANJSKE

Hauptman v svoje delu pojasnjuje razliko med Kranjsko, ki je bila na zemljevidu

in Kranjsko, ki je ivela v glavah ljudi. Pravi namre: V nasprotju z veljavnimi

politinimi razmerami se je namreKranjska za Vipavana zaenjala ele za Hruico,

za prebivalce Pivke za Javorniki, za prebivalce Metlike pa onkraj Gorjancev.1Meje in

obseg Kranjske podrobno opie Valvasor v zaetku druge knjige. Vojvodina Kranjska

je v letih nastanka Slave mejila na severu na Koroko in tajersko, na jugu na Istro2in

na Istrski, Ilirski in Liburnijski zaliv. Tu je segala do Dalmacije in Liburnije. Na vzhodu

se je dotikala Hrvake in Slovenske marke, na zahodu Furlanije in Jadranskega morja.Sredie deele so Bloke.3

Meje vojvodine je Valvasor opisal sledee: v Bistrikih snenikih nad mestom

Kamnikom je sever; po snenikih do Solave in Gornjega grada tee meja dve milji ob

koroki meji. Nato tri milje vzdol tajerske meje po snenikih ez visoke planine

navzdol do vode Reke pri Motniku; nato eno miljo ob tajerski meji ez hrib in dol do

vode Voljska4in zatem malo navzdol, nato tri milje ob tajerski meji po gorovju proti

Gamberkim planinam,5

gor po hribu in proti Sv. Lenartu do cerkve Mater boje; zatemeno milijo ob tajerski meji navzdol k Savi; dlje spet dve milji ob tajerski meji navzdol

po Savi do Rade; v naslednjem tiri milje ob tajerski meji e naprej ob Savi do

Krkega.

Nato ob hrvaki meji ez Mokrike gore in Gorjance do Kolpe pod Metliko,

navzgor do Vinice, naprej ob Kolpi do Poljan, vse do Kostela.

1Hauptmann, L., 1999. Nastanek in razvoj Kranjske. Ljubljana, Slovenska matica, str. 1492Beneko Istro3Valvasor, J.V., 1689. Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Knjiga II, Laybach Tudi: Rupel, M., 1969.

Valvasorjevo berilo. Druga , izpopolnjena izdaja, Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 214Boljska5emenika planina


12/87


- 12 -

Slika 1: Novo mesto

Vir: http://images.google.si/images?client=firefox-a&rls=org.mozilla:en-

US:official&channel=s&hl=sl&q=valvasor&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi (citirano 6. julij 2008)

Od morja po suhem ob istrski meji preko Krana, navzgor pod Lupoglav. Po

gorah do Golca na Krasu, do Socerba in proti Krasu do gradu Na kolju. Pet milj ob

traki meji naprej okoli Krasa in pri Proseku k Jadranskemu morju ali Benekem

zalivu.

Ob obali Benekega zaliva do tivana, po gorovju preko Lo na Vipavo, pogoriki meji ez Ajdovino, naprej ob tolminskih mejnikih skozi najvejo divjino.

Zatem ob bovkih mejnikih proti snenikom do Belega potoka. Nadalje od Bele Pei po

vrhovih do Korena, ob koroki meji do Ljubelja, naprej do Jezerskega vrha in Bistrikih

snenikov.

Kranjska se pravno deli v pet delov: v gornji, dolnji, srednji, notranji in istrski

del.6

6Valvasor, 1689, knjiga II, str. Tudi: Rupel, 1969, str. 21-23.


13/87


- 13 -

2.2. ZGODOVINSKI RAZVOJ KRANJSKE

Razvoj Kranjske je nepregleden. Prvotna Kranjska - Prakranjska je bila

omenjena leta 973 in je obsegala Gorenjsko, Ljubljano z okolico in vzhodno

Notranjsko. Kot mejna grofija je nastala v drugi polovici 10. stoletja in se je navezovala

na Karniolo.

Center Kranjske je bil Kranj, kjer je bil sede mejnega grofa. Do leta 1000 je

bila podrejena korokemu vojvodi, po letu 1000 pa neposredno vladarju. S tem se je

Kranjska dvignila v dravno krajino, kar pomeni konec tako imenovane Velike

Karantanije in zaetek hitrega razmaha.7

Glavno vlogo na Kranjskem so imeli Ebersbergi, njihova povezava s Kranjsko

sega e v karolinko dobo. H Kranjski se je prikljuila tudi Savinjska krajina, s tem se je

pojavilo dvojno pojmovanje: Kranjska in Slovenska marka. Obseg Kranjske se je tako

podvojil. Po smrti Ulrika I., Weimar Oralamunde leta 1070, Henrik IV. Kranjske ni

podelil naprej. Vendar ga je boj za investituro prisilil, da je leta 1077 Kranjsko,

Furlanijo in Istro podelil oglejskemu patriarhu Sigehardu.8

Kranjska je tako prvi dobila patriarha za mejnega grofa. Ne za dolgo, saj je

Sigehart kmalu umrl in Henrik IV. je zopet prevzel Kranjsko. Slednjo je leta 1092 spet

vrnil patriarhu, pod katerim je formalno ostala do 1282, ko je Rudolf Habsburki po

porazu Otokarja II. Pemlysa podelil Kranjsko svojima sinovoma Albertu in Rudolfu.

Na Kranjskem je imel patriarh le malo posesti, iz rok mu je spolzela tudi oblast

kranjskega mejnega grofa. V resnici so vladali namestniki, katerim je patriarh

podeljeval mejnogrofovsko oblast. Kranjska je tako imela dva gospodarja, patriarha, ki

je bil mejni grof samo po imenu, in drugega, deelnega grofa, kateremu je patriarh

mejno grofijo dajal v fevd.9

7tih, P., 1998. Pregled slovenske srednjeveke zgodovine. Prironik za tudente zgodovine, Ljubljana,

Filozofska fakulteta, str. 538Prav tam, str. 559Prav tam, str. 59


14/87


- 14 -

Slika 2: Ozemeljski razvoj Kranjske

Vir: Enciklopedija Slovenije, 1988

Z letom 1335 so Habsburani nastopili neposredno gospostvo na Kranjskem.

Albrecht II. podeli 1338 kranjskim prebivalcem privilegij, to je temeljni dokument

stareje kranjske ustave. V obliki roina so ga Habsburani kot deelni knezi potrjevalivse do srede 18. stoletja. Po letu 1374 Habsburani dedujejo po gorikem grofu

Albrehtu, njihova deelnokneja oblast se tako raziri do Kolpe, e vedno pa niso

prikljuili Grofje v Marki in Metliki.

Leta 1382 so si Habsburani podredili Trst. Friderik III. Habsburki je leta 1460

zmagal v boju za celjsko dediino in s tem zagotovil deelno enotnost pod

Habsburani. ele leta 1593 je cesar Rudolf II potrdil privilegije za Kranjsko, Marko in


15/87


- 15 -

Istro skupaj v enem deelnem roinu.10V drugi polovici 16. in v zaetku 17. stoletja je

Kranjska obsegala Kras, Slovensko marko, Metliko in Avstrijsko Istro kot del Svetega

rimskega cesarstva, v okviru posebne habsburke dinastine tvorbe Notranje Avstrije, ki

je obstajala od 1564 do 1619. Vladal ji je nadvojvod Karel II.11

as 16. stoletja sopretresali turki upadi, kmeki upori, reformacija in nato protireformacija. Po konani

protireformaciji se je oblast deelnega kneza vedno bolj krepila. Po smrti cesarja

Rudolfa II, ga je nasledil cesar Matija, ki je Habsburke deele spet zdruil pod enim

vladarjem. Matijo je nasledil Ferdinand. Ferdinand je doloil, da se posestva avstrijskih

Habsburanov dedujejo kot celota. Notranje avstrijske deele so kot posebna dinastina

tvorba prenehale obstajati, ostale pa e vedno upravna enota. Po tridesetletni vojni

(1618-1648) je prevladujoi poloaj nemkega cesarstva izgubljen. Zato pa so si

Habsburani zgradili temelj za absolutistino oblast.

Vipava je bila Kranjski verjetno prikljuena 1528, Trst je bil 1554 izloen, Idrija

pa prikljuena Kranjski leta 1783, tako stanje je obstajalo vse do leta 1809. Leta 1809

so Kranjsko zavzeli Francozi in ustanovili Ilirske province. Takrat so tudi e popravili

meje Kranjske. Motnik in Zasavje zdruili s Kranjsko. Po drugi strani pa so Kranjski

odvzeli Vipavo. Od takrat dalje se meje Kranjske niso vespreminjale.12Kranjski (tudi

ostalim deelam) je v odnosu do skupne drave bila z vestfalskim mirom 1648 priznana

suverenost.

Leta 1849 je postala Kranjska samostojna kronovina. Sledilo je postopno krenje

deelne avtonomije v gubernijah. V Ljubljani so ustanovili cesarsko namestnitvo. Prvi

in edini cesarski namestnik je bil grof Chorinsky. Od 1861 je imela Kranjska le

deelnega predsednika, to je tudi as zaetka deelnega parlamentarizma.13 Zgodovina

Kranjske se kona z letom 1918, to je s koncem prve svetovne vojne. Avstro Ogrska

propade, veina Kranjske deele je bila vkljuena v novo Kraljevino SHS.

10tih, 1998, str. 5911

Reisp, B., 1983. Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 812Hauptmann, L., 1999. Nastanek in razvoj Kranjske. Ljubljana, Slovenska matica, str. 14913Ciperle. J., 1899. Kranjska deela. Ljubljana, samozaloba, str. 9


16/87


- 16 -

2.3. GEOGRAFSKE ZNAILNOSTI KRANJSKE

2.3.1 LEGA

Lego Kranjske lahko opiemo na razline naine. Najbolj osnovna definicija je,da lei na Severni polobli. Opis lege nam pove, da ima Kranjska, tako kot danes

Slovenija, zmerno toplo podnebje z izrazitimi tirimi letnimi asi. Ker se geografska

irina in ostale naravnogeografske znailnosti niso spremenile od Valvasorjevega asa

do danes, bom v nadaljevanje tega poglavja uporabljala termin osrednja Slovenija

namesto Kranjska. Veji del osrednje Slovenije kot jo razumemo danes (Ljubljanska

kotlina, Notranjska, Dolenjska, del primorske), sovpada z Valvasorjevo Kranjsko, ki se

je delila na pet enot: Gorenjska, Notranjska, Srednja Kranjska, Dolenjska, Avstrijska

Istra.

Slika 3: Deele v 17. stoletju

Vir: Verdev, 2008, str. 15

Druga najpogosteja definicija, predvsem z dananjega politinega vidika, je

lega v Evropi, kar na samo vreme nima bistvenega vpliva. Pomembneja je lega ob

Jadranskem morju in oddaljenost od Atlantskega oceana. Submediterenski Sloveniji

lega ob morju prinaa mile zime in vroa poletja. Tako Atlantik kot Sredozemsko morje

spadata med topli morji. Zrane gmote, ki jih vetrovi prinaajo na Slovenijo povzroajo,

KRANJSKA

TAJERSKA

GORIKA

KOROKA


17/87


- 17 -

da imamo vetoplote kot znaa povpreje za kopno enake geografske irine.14 Najbolje

lego Slovenijo in njene vremenske znailnosti opie Ivan Gams: eprav nam

vremenske ujme grenijo ivljenje, moramo zaradi omenjene lege vendarle priznati, da

uivamo razmeroma ugodno podnebje. Ne kae pozabiti, da zaradi prenizketemperature ali premalo padavin slabe polovice zemeljskega povrja ne pokrivata ne

strnjena trava ne strnjeno drevje. 20 256 km ozemlja Slovenije predstavlja res samo

0,0136% vse kopne povrine zemlje na Zemlji. Dele, ki ga ima v povrju, naravno

pokritem z gozdom, pa je trikrat veji.15

2.3.2. PREDSTAVITEV GLAVNIH GEOGRAFSKIH POTEZ

Kranjska deela je sploh gorata. Viavja predstavljajo 54% njenega povrja,

25% pokrivajo grievja in okrog 21% zajemajo ravnine.16

Kranjska lei na stiku tirih naravnogeografskih enot: alpskega, dinarskega,

panonskega in submediteranskega sveta. Meanica razlinih naravnih enot dela deelo

razgibano in zanimivo.

Slika 4: Ljubljana

Vir:Ljubljana:http://images.google.si/images?um=1&hl=sl&client=firefox-

a&channel=s&rls=org.mozilla%3Aen-

US%3Aofficial&q=ljubljana+1689&btnG=I%C5%A1%C4%8Di+slike

14Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrier, I., (ur.). Ljubljana, Slovenska matica, str. 915

Prav tam, str. 916Erben, J., 1866. Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statistinem in zgodovinskem spregledu.Ljubljana, Slovenska matica, str. 1


18/87


- 18 -

Sredie Kranjske je bila Ljubljanska kotlina z glavnim mestom Ljubljana.

Ljubljanska kotlina lei na stiku med alpskimi, predalpskimi in dinarskimi pokrajinami.

Je najveja sklenjena ravnina v Sloveniji. Nastala je s tektonskim ugrezanjem predpriblino 65 milijoni let.

Ljubljanska kotlina je poselitveno, gospodarsko in prometno najpomembneje

obmoje v nai dravi. Podrobneji pregled kotline bomo zaeli na severozahodu, na

Gorenjskem. Tam lei njena najbolj alpska pokrajina, ki jo sestavljata Deela in Blejski

kot. V Blejskem kotu e naletimo na ledenike morene, ki jih je odloil ledenik z

blinjih Julijskih Alpah.

Pokrajina med Radovljico in Kranjem se imenuje Dobrave, ime je dobila pohrastu dob. Razmere za kmetijstvo so slabe, zato je povrje precej gozdnato. Bolje

monosti za kmetijstvo so na Kranjsko-Sorkem polju. Ob Kamniki Bistrici lei

Kamniko-Bistriko polje.Na severnem obrobju Ljubljane se razteza Ljubljansko polje.

V tej pokrajini najdemo znailne osamelce, to so samostojno stojee vzpetine sredi

polja. Najbolj znana med njimi je marna gora. Najjuneji del Ljubljanske kotline je

Ljubljansko barje. Gre za del kotline, ki se je priel ugrezati najkasneje in se ugreza e

danes.

Drugo najpomembneje obmoje Kranjske je bila Notranjska. Za Notranjsko je

znailno prepletanje vzpetega planotastega sveta in vmesnih podolij. Melik (1959)

planotast svet poimenuje Velika Notranjska planota. Ta s svojo razsenostjo lei v

dinarski smeri med Barjem in zgornjo Kolpo in spada med najvije poseljene dinarske

predele. K Notranjski spadajo Bloke, kakor Valvasor navaja v svojem delu sredie

Kranjske,17 Meniija, Vidovska planota, ter neposeljeni Javorniki in Snenik. Med

planotami se razprostirajo vmesna podolja, ki prav tako potekajo v dinarski smeri od

severozahoda proti jugovzhodu. Skupaj tvorijo Notranjsko podolje v katerem lei niz

zaporednih krakih polj. Polja potekajo ob idrijski prelomni coni in si sledijo: Babno

polje, Loko polje, Cerkniko polje, Planinsko polje.18

Za Notranjsko so zelo znailni tevilni povrinski in podzemeljski kraki pojavi,

na katere zelo vpliva erozija in korozija. Na povrju prevladujejo kraka polja, suhe

doline, vrtae, slepe doline. Poleg povrinskih se na Notranjskem nahajajo tudi

17Valvasor, 1689, knjiga II, str. 99 Tudi: Rupel, 1969, str. 2118Melik, A., 1960. Slovenija. Knj. 4. Slovensko primorje. Ljubljana, Slovenska matica, str. 512


19/87


- 19 -

podzemni kraki pojavi. Najbolj znane so krake jame s kapniki razlinih oblik in

velikosti. Pogost pojav so tudi brezna, udornice in kolievke.

V hidrografskem smislu je Notranjska tipina kraka pokrajina z menjavanjem

povrinskih in podzemnih vodnih tokov. Padavine na prepustnih kamninah takojponiknejo in se podzemno pretakajo po krakih razpokah in tevilnih jamskih sistemih.

Najveji del Notranjske spada k poreju Ljubljanice, poznane tudi kot reka sedmih

imen, ki izvira v dveh povirnih krakih: vzhodno nad Prezidom in zahodno pri Zagorju v

Pivki kotlini.

Povrinski vodni tok se je razvil na nepropustnih oziroma manj propustnih

kamninah in sklenjeno odteka v sosednje krako podzemlje poreje Bloice,

Cerkniice in Nano

ice.

19

Notranjska spada med tiste dele Slovenije, ki jih skoraj v celoti pokriva gozdno

rastje, izjema so le posamezne jase, okolica naselij in dno dolin, kjer prevladuje

travniko rastje.

Za dolenji del nekdanje Kranjske se je uveljavilo ime Dolenjska; v zadnjem asu

jo pogosto opisujemo tudi kot jugovzhodna Slovenija. Razteza se vse od Ljubljanske

kotline do hrvake meje. Na severu jo (od tajerske) louje reka Sava, na jugu (od

Hrvake) reka Kolpa, na zahodu se konuje nekje na Bloki planoti, kjer se zaenja

Notranjska. Najjuneji del Dolenjske z najvejim mestom rnomelj se imenuje Bela

krajina. Belo krajino obsega grievnat svet rnomaljskega ravnika. Vendar se

Belokranjci ne istovetijo z Dolenjci. Ker pa je Valvasor pod Dolenjsko omenjal tudi

Belo krajino, bomo tudi v nadaljevanju obravnavali obmoji kot enotno regijo. K

Dolenjski spadajo e grievnat svet ob Temenici in Mirni, Suha krajina in Koevska z

Dobrepoljskim, Ribnikim in Koevskim poljem. Najveje in glavno dolenjsko mesto je

Novo mesto, najbolj dolenjska reka pa je Krka.

Geografsko osrednji del Dolenjske spada k nizkim dinarskim planotam. Nizke

dinarske planote segajo do Posavskega hribovja in do subpanonskega terciarnega

grievja. Povrje veinoma lei pod 400 m nadmorske viine in le redki vrhovi segajo

do 600 m. Prevladuje fluviokraki relief. Zavzemajo Suho krajino, kjer prevladujejo

vrtae, suhe doline. Sestavni del je e Dolenjsko podolje, to je obmoje med

Ljubljanskim Barjem in Krko kotlino in Novomeka pokrajina. Novomeka pokrajina

19Habi, P., 1987.Pokrajinsko geografska skica notranjske. V: Notranjska, 14. zborovanje slovenskihgeografov, Postojna, 15. 17. oktober 1987. Ljubljana, Zveza geografskih drutev, str. 25


20/87


- 20 -

je sestavljena iz osrednjega ravninskega dela in zahodnega bolj hribovitega dela na

obmoju Roga.

Zahodno od Nizkih Dinarskih pokrajin se nahaja prehodno obmoje med

Visokimi Dinarskimi pokrajinami in omenjenimi Nizkimi. To zavzema obmoje Dobropolje, ki je suho krako polje, Ribniko-Koevska dolina in Koevski Rog.20

Istra, ki je v asu Valvasorja spadala v Kranjsko deelo, je obsegala vzhodni del

istrskega polotoka. Segala je od iarije do hribovja Uka, ter od Kvarnerja do Pazina,

vkljuno z reko Rao in zgornji tok reke Mirne. Obmoje je submediteransko in

uspevajo vinogradi, z izjemo Uke in iarije.

20Gams, I., 1999. Geografske znailnosti Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga. 179. str.


21/87


- 21 -

3. IVLJENJE IN DELO JANEZA VAJKARDA VALVASORJA

Valvasor je bil vsestranska osebnost, polihistor, zgodovinar, slovenski plemi,

geograf, topograf, etnograf, kartograf, risar, lan angleke Kraljeve drube. Njegovo

delo ni bilo omejeno samo na eno podroje ali znanost, ampak je obsegalo ve

raznovrstnih podroij. eprav je bil po poklicu vojak, je veino svojega ivljenja

zapisal znanosti, zbirateljstvu in preuevanju Kranjske. Tako je zapustil obirno

znanstveno delo. Valvasor je bil eden prvih sistematinih kartografov pri nas. Bil je

prvi, ki se je priel ukvarjati z bakrotiskom. Ustanovil je grafino podjetje.

Z Valvasorjevim ivljenjepisom se je izrpno ukvarjal Branko Reisp (1983), ki

je izdal delo Kranjski polihistor, e pred njim pa je pomembno delo opravil Peter

Radics, ki je leta 1910 ivljenjepis Johann Weikhard Valvasor.

3.1. KRATEK IVLJENJEPIS

Janez Vajkard Valvasor je bil dvanajsti otrok iz zakona Jerneja Hieronim in Ane

Marije Ravbar. Kren je bil 28. maja 1641 v ljubljanski stolnici. Kraj rojstva ni znan,

gotovo pa je, da je del ivljenja preivel na Starem trgu v Ljubljani. Kakor je ugotovil

Golec so Valvasorja klicali Vajkard in ne Janez.21 Po zaetnem olanju je Valvasor

tudiral pri jezuitih v Ljubljani. Z osemnajstimi leti se je podal v Nemijo. Obiskal je

Solnograd, Mnchen, Ingolstadt, Nrnberg in Augsburg. V zaetku estdesetih let je

vstopil v vojno proti Turkom. V naslednjih letih je nadaljeval svoja potovanja v tujino,

obiskal je Dunaj, Braunschweig, Bamberg, Italijo, Severno Afriko, Francijo, Nemijo,

vico in se jeseni 1671 vrnil domov.

21Golec, B., 2007.Neznano in presenetljivo o ivljenju, druini, smrti grobu in zapuini JanezaVajkarda Valvasorja. Zgodovinski asopis, 61, (3-4, 2007), str. 304


22/87


- 22 -

Slika 5: Janez Vajkard Valvasor

Vir: http://images.google.si/images?um=1&hl=sl&client=firefox-a&channel=s&rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&q=ljubljana+1689&btnG=I%C5%A1%C4%8Di+slike

Poroil se je z Ano Rozino Grafenwegovo. V zakonu z Ano se jima je rodilo

devet otrok. Kupil je gradove Bogenperk, rni Potok in Lichtenberg. Ko se je ustalil,

se je posvetil raziskovanju domovine. Imel je lepo knjinico, v kateri je imel kaknih 10

000 knjig, umetniko zbirko, matematine in astronomske pripomoke, stare novce. V

gradu Bogenperk je leta 1678 uredil tudi bakroreznico in tiskarno za bakrorez ter

vzdreval risarje, bakrorezce in bakrotiskarje. Neprestano je tudiral in pisal ter potoval

po Kranjskem in drugih deelah, leta 1683 je moral ponovno v boj proti Turkom. ena

mu je umrla leta 1687, nato se je poroil z Ano Maksimilo baronico eker. V drugem

zakonu so se mu rodili e tirje otroci.


23/87


- 23 -

Slika 6: Grad Bogenperk

Vir: http://images.google.si/images?hl=sl&client=firefox-a&channel=s&rls=org.mozilla:en-

US:official&q=bogen%C5%A1perk&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi

Dve leti kasneje je izlo njegovo najbolj znano delo Slava vojvodine Kranjske.

Knjiga je sicer prinesla slavo, vendar je moral zaradi izdaje le te prodati grad

Bogenperk in stanovanje v Ljubljani, ter tudi svojo knjinico. Preselil se je v Krko in

si v zaetku leta 1693 kupil hio. Umrl je e istega leta. Po Dolniarju je pokopan v

Mediji, vendar ni tam nobenega nagrobnega napisa.22Teava je v tem, ker ne obstaja

primarni vir, to je mrlika knjiga, kjer bi bil vpisan dan njegove smrti. Tudi kasneje

raziskave niso e potrdile ali je bil Valvasor res pokopan v Mediji ali ne. Neznanka je e

vedno tudi polihistorjev datum smrti. Gotovo j, da se je zgodilo jeseni leta 1693, kakor

navaja Dolniar je najverjetneji mesec oktober. Toen datum ni znan.

Prav tako je med raziskovanjem Valvasorjevega ivljenja zgodovinar Golec

ugotovil, da Valvasor ni umrl v tisti hii, kjer je danes postavljena spominska ploa.

Zanimivo je tudi njegovo lastno poimenovanje baron. Vsaj kakor je ugotovil Golec, naj

bi si naziv baron pripisoval kar sam. Saj ni priujoih dokumentov, ki bi kazali na to, da

je bil Valvasor kdaj povzdignjen v barona. Baronski naslov je namre nosil njegov

polbrat in ni verjetno, da bi ga Valvasor dobil avtomatino z dedovanjem, ampak bi

22Rupel, 1969, str. 495


24/87


- 24 -

moral biti podeljen njemu osebno. Prvise ob njegovem imenu naziv baron pojavi leta

1681, vendar ga ni dodal sam, ampak so ga tako poimenovali prijatelji.23

V javnosti se poudarja tudi Valvasorjevo lanstvo v londonski Kraljevi drubi

Valvasorjeva korespondenca s Thomasom Galeom, tajnikom angleke Kraljeve drube,je potekala tri leta (1685-1688). Ohranila so se tri originalna Valvasorjeva pisma, med

njimi pismo z razpravo o ulivanju kipov s tankimi stenami in pismo z razpravo o

Cerknikem jezeru. Pet pisem je ohranjenih v prepisu.

3.2. NASTANEK SLAVE VOJVODINA KRANJSKE

Grafenauer (1960) je lepo opisal pomen Valvasorjevega dela. Menil je, da je

Valvasor v Slavi opisal stanje, dogodke in dejanja, ki jih je videl pred seboj in jim je

tudi pripadal. Povezal je tisto, kar je beno in minljivo in tako prepreil, da bi lo v

pozabo. Tako njegovo delo ni le sodoben vir, ampak tudi vir iz prve roke, pri nekaterih

opisih starejih dob pa vir iz druge roke. 24

Slava vojvodine Kranjske je Valvasorjevo najveje in najpomembneje delo.

Delo je pisano v nemini. Snov je razdeljena v 15 knjig. Na zaetku je obseen uvod,

na koncu pa register. Vseh 15 knjig je vezanih v 4 zvezke, ki skupaj obsegajo 3532

strani in imajo e 24 slikovnih prilog. Med besedilom je 528 ilustracij.25

Nastanek Slave vojvodine Kranjske in razvoj Janeza Vajkarda je v zvezi z

delom Janeza Ludvika Schoenlebna, ki ga je Valvasor spoznal e v gimnaziji, kjer je bil

Schoenleben uitelj. Po njegovi smrti leta 1681 je Valvasor hotel dokonati uiteljevo

delo. Iz latinskega jezika je v nemino prevedel prvi zvezek Stare in Nove Kranjske,

ter napisal e drugi del. Pri tem je spoznal, da je v Schoenlebnovih zapiskih za drugi del

knjige zelo malo gradiva o domai zgodovini, zato se je odloil vplesti vse zanje in tako

po svoje priredil uiteljevo delo. Leta 1684 je nastala ideja za Slavo vojvodine

Kranjske.

Kaj je Valvasor hotel v delu prikazati, najbolje opiejo njegove lastne besede:

Ako je poten redoljub dolan asti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in

ivljenje, ji je dolan v prav nimanji meri sluiti s peresom V sveti si tega, menim,

23Golec, 2007, str. 30624 Grafenauer, B., 1960. Struktura in tehnika zgodovinske vede. Ljubljana, Univerzitetna zaloba, str.

219- 25625Reisp, 1978, str. 243


25/87


- 25 -

da sem dolan svojo drago domovino Kranjsko ne le sam zase astiti, marve arke

njene slave tudi v daljni svet poiljati, zlasti ker sem opazil, da lei ta odlina vojvodina

Kranjska s svojimi imenitnimi lastnosti, eprav je lep biser med carskimi in dednimi

deelami, vendarle pri mnogih tujcih zavita v globoko ne poznanjese mi jezdelobolje, da bralca ne odpravim le z naravnimi udesi in zgodbami, ampak ga

nasitim s popolnim popisom vojvodine, njenih delov, pokrajin, rastlin, rudnin, rek,

ivali, eg, vere, svetnikov, kofov, upnij, vlade, rodovin26

Slika 7: Naslovna stran Slave vojvodine Kranjske

Vir: http://www.os-brusnice.si/Rastoca_knjiga/Slike/Slava_v_k.jpg

Valvasor je za uresniitev nartovanega dela, na svojem gradu Bogenperk, na

lastne stroke vzdreval risarje in bakrorezce. Grafino delo Valvasorjeve delavnice

sicer ni bilo na visokem umetnikem nivoju, je pa toliko bolj pomembno za nae deele.

Vrednost topografskih zbirk je predvsem v prikazovanju krajev, gradov in samostanov,

26Valvasor, 1689, posvetilo; Tudi Reisp, 1969, str. 9


26/87


- 26 -

kakrni so bili konec 17. stoletja. Med pomembneje vire zagotovo sodijo tevilne

posameznosti iz topografskih slik, ter gradovi in samostani, ki so kasneje propadli. Med

netopografsko slikovno ilustrativno gradivom, ki je bilo vkljuno v Slavo vojvodine

Kranjske, spadajo dragocene podobe narodnih no in drugi slikovni prikazi iz ljudskegaivljenja in dela. Slike z zgodovinsko vsebino so poveini brez vrednosti in zanimive le

zato, ker kaejo, kako si je povpreen umetnik tedanjega asa predstavljal stare narode,

vojske in druge dogodke.

Delo je tako napredovalo, da je Valvasor odpotoval v Nrnberg, kjer se je

dogovarjal o natisu. Spoznal in pridobil si je tudi pomonika, urednika in lektorja

Erazma Franciscija. Francisci se v naslovu Slave predstavi kot tisti, ki je knjigo prelil v

isto nem

ino in jo na eljo raziril s tevilnimi dodatnimi pojasnili, pripombami in

poroili.27 Fracisci je bil polihistor in svoje dni zelo popularen nemki pisatelj.

Valvasor ga je najel, da mu je popravljal jezik in slog, nadziral tisk in na primernih

krajih vstavil opombe v pojasnilo. Njegova poglavitna naloga je bila dokonna

redakcija Valvasorjevega rokopisa. Teko je rei, koliko je prvotno besedilo predelano.

Trdimo lahko, da je izkoristil pravico do zapisovanja dodatkov in opremljanje teksta z

opombami. Njegovi ekskurzi so zelo obseni in vekrat delu v kodo kot kakrno koli

korist. Valvasor se tudi ni util dovolj monega v stareji zgodovini, zaradi esar jo je

prepustil Erasmu Francisciju, ki pa je veino prevajal Schnlebna, namesto da bi

uporabljal prvotne vire. Zapisoval je zanimivosti iz celega sveta z eljo, da bi ugajal

bralcu. S svojo presojo in nadzorom pa je zaostajal za Valvasorjem.28

Slava vojvodine Kranjske je razdeljena v petnajst knjig, ki so fizino zdruene v

tiri zvezke.

- I. knjiga: Kot avtor prve knjige je podpisan Francisci. Razpravlja o imenih

narodov, ki so v najstarejih asih prebivali na Kranjskem in o izvoru imena

Kranjske. Danes je ta del brez pomena.

- II. knjiga: Topografija Kranjske pregleden opis kot priprava za celotno

delo. Govori o mejah Kranjske, o ivljenju, veri in egah Kranjcev, nateva

mesta in trge, samostane, rudnike. Veliko izvemo tudi o potnem prometu,

taborih, protiturkih signalni ureditvi.

27Baraga, F., 1992.Redaktor Valvasorjeve Slave. V: Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave

vojvodine Kranjske, Referati s simpozija v Ljubljani 1989, Ljubljana, SAZU in odbor za proslavo 300obletnice izida Valvasorjeve Slave 1990, str. 11228Rupel, 1969, str. 506


27/87


- 27 -

- III. knjiga: Govori o gorah in rekah, podnebju, rastlinah, ivalih, rudah in

rudnikih. Valvasor je v tretjem poglavju tretje knjige opisal vreme in

podnebje deele Kranjske. Ta del je v veini tudi preveden v slovenino. V

etrtem poglavju je navedel podatke o nastanku neviht, toe, bliska in gromana tem podroju. Valvasorjevi opisi podnebja in vremena ter vremenskih

pojavov ne temeljijo na strokovnih merjenjih, temve le na obasnih

vizualnih opazovanjih. Ti podatki so veinoma v obliki opisov vremenskih

znailnostih in obutij ljudi, ki jih te povzroajo v razlinih predelih

Kranjske. Omenja tudi vremenske pogoje, ki ugodno ali kodljivo vplivajo na

uspevanje sadja in vinske trte. Priblino je oznaeno obdobje, ko zapade prvi

sneg in na Krasu zapiha mona burja, v nekaterih predelih Kranjske se

pojavijo megla, slana, nevihte, toa in drugi vremenski pojavi. Kljub temu,

da delo temelji na nestrokovnih, splonih, vizualnih vremenskih opazovanjih

v predelih nekdanje Vojvodine Kranjske, je zanimiv prispevek k razvoju

vremenoslovja na Slovenskem.29

- IV. knjiga: Obsega naravne redkosti in udee, kakor jame in podzemeljske

vode, zakljuuje jo temeljit opis Cerknikega jezera. Opisuje tudi grad Jama

na Notranjskem, Lintveren pri Vrhniki, Socerb in Predjamo, posvea se

krakim pojavom, zanimivi so njegovi poskusi s kapniki.

- V. knjiga: Obravnava narode ki so vladali na Kranjskem do frankovske

oblasti. Avtor tega dela je tudi Erazem Francisci. Bolj pomemben je

Valvasorjev dodatek o rimskih naselbinah na Kranjskem.

- VI. knjiga: Govori o jeziku, noi, egah in navadah.

- VII knjiga: Navaja svetnike, ki so v kakrni koli zvezi s Kranjsko, oglejske

patriarhe.

- IX. knjiga: Obravnava ustavo in upravo, sodstvo in plemstvo.

- X. knjiga: Prinaa zgodovino vojvod in deelnih knezov.

- XI knjiga: Topografski opis kranjskih mest, trgov, gradov in samostanov po

abecednem vrstnem redu. Valvasor obravnava najprej ime, lego, zidavo in

okolico, potem navaja zgodovinske podatke o prvotnih lastnikih in njihovih

naslednikih.

29Punik, J., 1980. Velika knjiga o vremenu. Ljubljana, Cankarjeva zaloba, str. 59


28/87


- 28 -

- XII. knjiga: Opisuje Hrvako in Morsko krajino, zlasti njune utrdbe, za katere

je Kranjska toliko rtvovala. Dvanajsta knjiga je najobseneja in hkrati tudi

najbolj brana knjiga.

- XIII, XIV, XV knjiga: Vsebujejo zgodovino od prazgodovine do avstrijskeoblasti. 30

30Rupel, 1969, str. 502


29/87


- 29 -

4. VREME IN PODNEBJE V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE

4.1. VREMENSKI ZNAKI IN POJAVI KOT OSNOVA ZAPRVOTNE VREMENSKE NAPOVEDI

Pralovek je z uvajanjem poljedelstva postal vedno bolj odvisen od vremenskih

dogajanj. Lepo ali slabo vreme je postalo izredno pomembno v novem nainu ivljenja.

Ko se je lovek ustalil, se je priel e bolj zanimati za vreme. Pomembni so bili

predvsem oblanost, padavine, blisk in grom, veter, neurja. Vreme je namrepredvsem

vplivalo na posevke. Prebivalstvo si je izredne vremenske dogodke zapomnilo, kasneje

so jih tudi vpisovali na koledar, tako so nastali razni reki, ki jih poznamo e danes.

Pozornosti pa niso vredni toliko zaradi resnine vrednosti, ampak kot dokaz, da so se

nai predniki zanimali za vreme.31

4.2. SPLONI PRIKAZ PODNEBJA KRANJSKE

Podnebje je povpreno stanje vremena v daljem asovnem razdobju. Valvasor v

zaetku tretje knjige opisuje splone podnebne znailnosti Kranjske, v nadaljevanju pa

se podrobneje posveti nenavadnim oziroma ekstremnim vremenskim pojavom, ki imajo

negativen vpliv na kmetijske pridelke. V podnebju so tako izraeni temperaturni in

padavinski ekstremi ter pogostost znailnih vremenskih pojavov kot so padavine,

nevihte, hude zime, sue.32

Prva asociacija ob misli, kakno je vreme v Sloveniji, je spremenljivost, tako

asovna kot prostorska. V Sloveniji se na relativno majhnem prostoru nekaj nad 20 000

km prepletajo raznolike reliefne oblike, ki vplivajo na spremenljivost podnebje.

Kranjska je zajemala obmoje dananje Gorenjske, Ljubljansko kotlino, Notranjsko, v

posameznih obdobjih e osrednjo in vzhodno Istro, Idrijsko, Dolenjsko. Obmoje

Kranjske lei na stikaliu treh klimatskih tipov, ki brez meja prehajajo drug v drugega.

Zaradi zelo razgibanega reliefa se zelo poznajo lokalne znailnost, ki vplivajo na

podnebje. Nadmorska viina, reliefna izoblikovanost in prevetrenost povzroajo, da so

na relativno majhnem prostoru velike predvsem temperaturne spremembe. Reliefno so

najbolj pomembna obmoja, kjer se povrje zelo hitro dvigne od morja na Visoke

dinarske planote in Alpe, ter na drugi strani spusti proti Panonski kotlini, ter velika

31Punik, 1980, str. 3732Ciperle, 1899, str. 29


30/87


- 30 -

razlenjenost povrja s kotlinami in dolinami, krakimi polji, planotami, hribovji,

grievji. Alpe in visoke dinarske planote predstavljajo prepreko za dotekajoe zrane

mase in so velikega pomena za vremenske in podnebne znailnosti Slovenije. Podobno

je veljalo tudi za Kranjsko. Pomemben vpliv na podnebje ima tudi lega v srednjihgeografskih irinah, kjer se iz dneva v dan menjavajo vplivi velikih obmoij visokega in

nizkega zranega pritiska.

Iz istih razlogov kot v zaetku, bomo uporabili izraz osrednja Slovenija namesto

Kranjska. Vreme v Sloveniji veinoma doloajo tiri zrane mase, ki nastajajo nad

obsenimi homogenimi deli zemeljskega povrja in se navzemajo njegovih

temperaturnih in vlanostnih lastnosti.33 Zrano maso, ki se oblikuje nad severno

Evrazijo, imenujemo Sibirski anticiklon. Povzroa mrzlo vreme, ki je sprva e obla

no

z manjimi snenimi padavinami. Ponavadi je rahlo vetrovno, na Primorskem pa piha

burja. V topli polovici leta jo spremljajo plohe in nevihte.

Iz nad severnega Atlantika k nam prihaja Islandski ciklon, ki prinaa

enakomerne, neprekinjene padavine. Vreme je vetrovno, poleti so pogosto nevihte.

Azorski anticiklon nastane nad subtropskim delom Atlantika. Ob Azorskem anticiklonu

je pri nas vreme vroe, soparno, vidljivost je slaba, pojavljajo se posamezne vroinske

nevihte. Pozimi pa se pojavi temperaturna inverzija z meglo, nad meglo pa je vreme

sonno in toplo. Redkeje je nae ozemlje pod vplivom tropske kontinentalne zrane

mase, ki nastaja nad Saharo. Poleti prinaa sonno in vroe vreme, pozimi pa je odjuga

in temperaturni obrat, megla je redkeje. Padavine prinaajo predvsem zahodni in

jugozahodni vetrovi. Ti vetrovi se ob orografskih pregradah prinejo dvigati, kjer se

ohlajajo in prinejo nastajati padavine. Koliina padavin od obale proti Sneniku

naraa, tako je osrednji del Notranjske dobro namoen.

Joef Erben, profesor v Pragi, v svojih spisih iz leta 1866 opisuje tudi podnebje

Kranjske. Najpomembneji dejavnik, ki zaznamuje podnebje na Kranjskem, je relief.

Saj gore, ki zapirajo deelo proti morju, moni vetrovi, obilno deevje in bliina visokih

Alp povzroajo, da Kranjska nima takne klime kot bi jo morala imeti.34 Kot

najtopleje kraje na Kranjskem navaja Krko polje, obmoje Metlike in rnomlja,

sledijo krake doline, Ljubljanska dolina in del Idrijske doline. Najhladneji kraji na

33

Ogrin, D., 2004. Vreme in podnebje. V: Narava Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 73-10234Erben, J., 1866. Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statistinem in zgodovinskem spregledu.Ljubljana, Slovenska matica, str. 5


31/87


- 31 -

Kranjskem so planote in alpski svet od Triglava, Karavank do Kamnikih planin, Suha

krajina in Kras.35

Podnebje Kranjske je v svojem najbolj znanem delu hvalil tudi Valvasor: Kako

zgledno dobra in plemenita deela mora biti Kranjska in s kako izvrstnim, primernomeanim podnebjem je obdarovana, se kae prav iz mnoine in zgodnjega dozorevanja

sadja. Kadar namre v prvem delu ali na Gorenjskem enja ali vinja zori, tedaj

dozorevajo v notranjem delu ali na Vipavskem e breskve, grozdje in vsake vrste sadje,

eprav lei vmes le tri milje irok gozd, Hruica imenovan36

Nato Valvasor e posebej poudari majhnost in spremenljivost Kranjske:

Akoravno Kranjska ni posebno velika, obutimo v podnebju tako velike razlike kot

nikjer drugod. Zrak je sicer e precej mil, vendar pa tudi dokaj spremenljiv: spreminjase rad ne le s asom, ampak tudi s krajem in pokrajino; zato zorijo sadei, zlasti

drevesni, mnogo prej v tem kakor v onem kraju, tako da rasto letu e jagode, enje in

vinje, le-tam pa e migljajo hruke in grozdje, eprav razdalja med takimi kraji esto

ne znaa veko dan hoda ali dva.37

Tretje poglavje tretje knjige Slave Vojvodine Kranjske je posveeno podnebju.

Del tega poglavja je e preveden v slovenino, preostanek sem poizkuala prevesti po

svojih najboljih moeh. Naslednje poglavje temelji na dosedanjih in mojih prevodih

tretjega poglavja.

35

Erben, 1866, str. 536Valvazor, 1689, knjiga III, str. 31137Prat tam, str. 311


32/87


- 32 -

4.3. VREMENSKI POJAVI NA KRANJSKEM

Raznolikost vremenskih pojavov je stalnica zmerno toplega podnebja. Z

menjavanjem letnih asov se menjavajo tudi vremenski pojavi. Nekakna stalnica je, da

pozimi snei in temperature padejo pod 0C, poletja so vroa z obasnimi plohami,

pomlad in jesen sta nekakni vmesni obdobji. Valvasor je v svojem delu celo poglavje

posvetil vremenu in vremenskim pojavom, pa tudi v drugih poglavjih pogosto najdemo

zapis o vremenu. Zapisi v delu se veinoma nanaajo na nenavadne vremenske pojave.

Ko je bilo nenavadno deevno poletje ali huda sua, ko je bilo pozimi zelo veliko snega

ali pa ko je bila topla zima. e pogosteji pa so zapisi o enkratnih ekstremnih

vremenskih pojavih kot so toa, poplave, pozeba itd.

Zaradi obsenosti Slave sem si pri iskanju zapisov pomagala z Repertorijem k

Slavi iz leta 1901. Iskala sem po geslih, ki se navezujejo na vreme. Uporabila sem

sledee: das Wetter, wolken, der Wind, der Sturm, die Bora, das Gewitter, der Hagel,

Hochwasser, die die berschwemmung, der Donner, der Schnee, Wetteschuff, der

Regn, der Frost, der Blitz

4.3.1. TOA

NajveValvasorjevih zapisov v Slavi vojvodini Kranjski se je nanaa na too.

Znailno za too je bilo, da se je vedno pojavila nenadno in puala za seboj veliko

kodo. lo je za posamezne ekstremne dogodke, katerih posledica je bila velika koda.

Toa je padavina kroglastih, trdih in prosojnih ledenih zrn s premerom nad 5 mm.

Nastaja v kumulusih ob nevihtah, ko se pojavljajo moni vzponski tokovi. Na e nastale

sneinke in sodro se v obliki lupinastih plasti primrznejo podhlajene kapljice. Ko so

zrnca dovolj teka, da premagajo silo vzornika, zano padati proti tlom.38

Nastanek toe Valvasor pojasnjuje na bolj slikovit nain: Bolj kot deela lei

blije morju, bolj silovitim neurjem je pria. Temu pripisujem tudi razlog za to, zakaj v

teh deelah tako pogosto pada toa in zakaj tako morje kot tudi gore tako mono in

silovito zapirajo too. V tem, namre visokem, s snegom pokritem gorovju se na

zaetku odpre nekaj, kar je podobno megli ali dimu, iz tega se na koncu zbere oblak, ki

se ovija in spleta okoli gorovja, nato pa se vzpne v viino. Nato zane pihati moan

38Geografija. 2001. Tri, Uila International, str. 557


33/87


- 33 -

veter, ki te novonastale oblake zane korajno potiskati naprej. Zaradi monega

premikanja in hrupa, ki nastane pri pihanju, se odprejo e ostali vetrovi in trijo skupaj.

Nato tako rekopride do grozne bitke med vetrom in oblaki, med razlinimi hladnimi in

toplimi parami, dokler se tako zelo vznemirjen oblak od jezne nepotrpeljivosti nevname in zane udarjati in plameneti z bliskom in gromom in nastane taka krama 39in

ropot, ko da bi v oblaku nekaj vzkipelo v popolnem prevretku. Nato se vremenski

udarec prenese drugam, ozraje pa je rtano z goreimi vijugami, vekrat

prepognjenimi rtami. Med takim bliskanjem in grmenjem ranjen in raztrgan oblak nato

namesto krvi ali solz nasipa zrna toe in zaskrbljujoe nevihte, tako da iz polj spet

izame veliko solz.40

Zanimiv je Valvasorjev dodatek, da tudi na Korokem pogosto prihaja do toe,

podobno kot na tajerskem, vendar pa ne tako izdatno kot na Kranjskem. Za too je

znailno, da nastane nad najbolj pregretimi in rodovitnimi niinskimi grievnatimi

predeli, medtem ko je v gorskem svetu pogosteja sodra.41

V zaetku poglavja Valvasor pojasnjuje kako nastaja toa. Temve toa, ki ni

nidrugana kot zmrznjena kapljica vode, v kateri najprej pusti pasti take kapljice vode,

s pomojo ostre zrane okolice, skozi katero mora toa iti, tu se kapljice formirajo za

padanje in se v trenutku strdijo. Takrat kadar se oblak zoi ali razdeli, znotraj njega ne

more nastati nobena toa. Povrhu tega se lahko tudi materija toe (namre vodena

vlanost) skupaj z ali v oblakih s pomojo monega zvoka ali poka prestavi kam

drugam: saj razdelitev oblakov in njihovo zoenje prav lahko tam zgoraj sproi taken

veter, ki hladen de in vodne oblake spravi iz nae okolice in jih naene kam drugam.

eprav so oblaki prestavljeni drugam, pa e vedno vsebujejo kamne toe, ki morajo po

tem, ko se oblak razdeli, pasti dol; tako kamni toe po tem, ko oblak ni vetako debel,

temve veliko bolj obutljiv in luknjiast, ponekod celo raztrgan ne more veudariti

tako mono in trdo, kot pred kratkim, ko oblak e ni bil razdeljen.42

Nastanek toe po Valvasorju smo e spoznali, vekrat pa opisuje e posledice

toe. Toa povzroa kodo na poljinah, sadnem drevju, vinogradih, Valvasor opisuje:

Toa dela po vsej Kranjski deeli veliko kodo, ker pada zelo rada. Oblaki pridejo od

39Valvasor, 1986, knjiga III, str., 32040

Prav tam, str. 32141Prav tam, str. 32142Prav tam, str. 320


34/87


- 34 -

snenikov. Kjer se toa usuje, je vse belo, kakor bi sneilo. Iz tega se razbere, da vasih

ne gre brez znatne kode.43

Toa je pogosto omenjena v kroniki, ker povzroa veliko kodo in kakor pravi

polihistor, ne prizanaa nikomur. Toa ne potole samo polja, ampak tudi oklesti sadnodrevje in vinsko trto celo tako mono, da rodi ele tretje leto. Prav tako propade tudi

krma. Kadar pa pada toa med monim dejem in ni hudega vetra, tedaj ni velike

kode.44

Valvasor je ugotovil, da mona toa ne unii samo posevkov, ampak tudi

drevesa in ivino: Pogosto pada toa tako ostro in s tako monimi vetrovi, da se celo

najmoneja drevesa upognejo do zemlje in jih celo podrejo silni sunkoviti in strano

udarjajoi vetrovi. V

asih je tudi ivina ubita po to

i. Ko v takni nevihti rolja v

nabitem oblaku, padajo iz njega kamni toe ali pa samo male krogle med posevke in na

ivino, tako da oboje pokona.45

Poleg trenutne kode baron navaja tudi dolgorono. Toa je pogostokrat

povzroila lakoto in bedo. Ko nevihta s too stole ozimno namrepenico, jemen in

podobno in je tako poletna etev zopet uniena, ko ni prosa, fiola, lee in drugega,

tedaj pride ubogi gospodar v veliko stisko in bedo. Kadar mono pada toa in je vse

belo od nje in je zemlja vsa pokrita z njo, nastane velika lakota. Vasih pade v nevihti s

too tri do tiri prste na debelo toe in lei celo do drugega dne.46

Toa najbolj prizadene revnega loveka, saj mu unii e tisto malo kar ima. V

Slavi je Valvasor pomiloval revea. Pravi namre: Ko nevihta popolnoma unii

ozimno ito, kot je penica, zatem pa unii e jaro ito, kot so stronice fiol, grah in

soja, in drugo, se reven lovek znajde v veliki stiski in klavrnem stanju. Ko res mono

pada toa, je od nje vse belo, zemlja pa popolnoma prekrita z njo. Kdaj pa pade celo za

tri ali tiri prste toe, ki lei na tleh do naslednjega dneva. Vasih pada tako mona in

silovita toa, ki jo spremlja tako moan veter, da se podrejo in popolnoma upognejo e

tako mona drevesa. Marsikdaj toa pokoduje celo ivino, ko se vri taka nevihta.47

Posebej zanimivo je, kaken obseg so zavzemala enkratna neurja s too.

Valvasor o obsegu toe. Tudi obseg toe je razlien. Vasih ujma toe zajema pas, ki je

43Valvasor, 1986, knjiga III, str. 31144Prav tam , str. 31145

Prav tam, str. 31246Prav tam, str. 31247Prav tam, str. 311


35/87


- 35 -

irok etrt milje48ali samo etrtino polovice milje ali pa samo streljaj. Vendar je vasih

pas toe irok tudi do pol ali celo za eno miljo.49Potem nadaljuje s e podrobnejim

opisom. V dolino pa se pas toe vlee na tri, tiri, pet, est, celo sedem milj ali e dalje,

a vasih prav tako le etrt milje. Pogosto naredi nenavadne skoke in prizadene kodozelo razlino; v enem kraju, v drugem pa je brez nje. Hoem rei, v zaetku poti ona

potole, nato odleti brez kode dalje in zopet naredi na novem kraju kodo.50 Nikoli pa

ne pustoi po celi deeli: Kljub temu toa nikoli ne povzroi opustoenja vse deele.

Niti na posevkih niti v vinogradih, kajti njeni pasovi ne teejo vsako leto tono enako,

ampak se deloma premikajo nekoliko na to ali ono stran. A vendar kogar zadane, jo

dobro obuti, posebno reven kmet, kateri je zaradi tega e bolj potisnjen v siromatvo in

upanje na drugo leto.

51

Avtor Slave vojvodine Kranjske se je udil, da nekatera obmoja toa pogosto

udari, nekatere pa vedno izpusti: Pogosto potole dvakrat, trikrat, tirikrat ali petkrat na

njivah, leeih skupaj ali v soseini, medtem ko nekaterim v sredini ali zraven leeim

njivam popolnoma prizanese. Temu se mora lovek najbolj uditi. Pogostokrat se

ponavlja pas opustoenja na istih poljih; v naslednjem letu pada toa pa prav na istih, na

katerih je prizadejala kodo prejnje leto. Toa potole celo dve, tri leta zaporedoma isti

pas, prav tako pa tudi zelo pogosto dvakrat, trikrat ali tirikrat v enem letu zadane koda

po toi ista podroja.52 V drugem odlomku Valvasor opisuje sledee. Toa pogosto

pada vekrat na leto, zgodi pa se, da pada vekrat v enem dnevu: Poleti pada toa

pogosto dvakrat, celo trikrat na dan, s tem pogosto povzroi veliko kode, zlasti kadar

se usiplje sama s svojimi kamni, torej brez deevnih kapelj, nosi pa jo moan veter; saj

tako ne prizadene samo polj, temve tudi sadee dreves, skupaj s ebeljim voskom:

dogaja se, da se vasih ele v drugem ali ele v tretjem letu po toi, vinska trta obraste

in obrodi grozdje. Podobno je s hrano. Kadar pa je toa pomeana z ogromnimi denimi

kapljami, pri tem pa je ne nosi moan veter, pa ne pride do nobene posebne kode.

Pogosto padajo tudi za pest debeli kamni toe, sicer pa najvekrat v velikosti lenika ali

fiola.53

48Valvasor je uporabljal nemko miljo. Ena nemka milja znaa 7500m.49Valvasor, 1986, knjiga III, str. 31150Prav tam, str. 31151

Prav tam, str. 31152Prav tam, str. 31253Valvasor, 1986, knjiga II, str. 180


36/87


- 36 -

Za primerjavo, v trideset letnem obdobju 1961 1990 je bila v Sloveniji toa v

povpreju vekot dva dneva na leto.54 Valvasor opisuje, da pada toa poleti dvakrat ali

celo trikrat na dan. Tako nastane velika koda, zlasti kadar se usiplje sama s svojimi

kamni brez deevnih kapelj in kadar jo nosi moan veter.55

Dolinar navaja, da sta toain sodra najpogosteji v gorskem in hribovitem svetu. V nijem svetu je toa pogosteja,

v predgorju od 1- do 2-krat letno. V povpreju je manj toe na vejih ravninah, kot so

Vipavska dolina, zahodni del Ljubljanske kotline, Celjska kotlina, Bela krajina, Krko

Breiko polje, Pomurje in Obala.56

Slika 8: Prostorska porazdelitev povprenega tevila dni s too in sodro vvegetacijskem obdobju (maj september) za obdobje 1961 - 2004

Vir: Dolinar, 2005

Zaradi pomanjkanja podatkov oziroma ne navajanja krajev kjer se je pojavljala

toa, ne moremo ugotoviti ali so bil v Valvasorjevem asu najbolj izpostavljena ista

obmoja kot danes.

54Geografija, 2001, str. 55755Valvasor, 1689, knjiga II, str. 18056Dolinar, M., 2005. Spremenljivost pogostosti neviht in toe v obdobju 1961-2004. Ujma, 19, str. 35


37/87


- 37 -

4.3.2. NEVIHTA, GROM

Toa je vezana na pojav neviht, zato moramo nadaljevati z obravnavo nevihte.

Nevihta je vremenski pojav, za katerega so znailni hudi nalivi, grmenje, bliskanje,

viharen veter in vasih tudi toa, povezani z mogonimi nevihtnimi oblaki.57 Grom

obiajno razumemo kot bobnenje oz. hrup, ki sledi pojavu bliska med nevihtami. V

Sloveniji so nevihte precej pogost pojav. Dolinar (2005) navaja, da se iz Furlanije ez

Slovenijo na avstrijsko Koroko in tajersko razteza pas, kjer so zelo pogoste nevihte.

Ocenjuje, da imamo v tem pasu okrog 50 nevihtnih dni letno, pri emer vekot dve

tretjini nevihtnih dni padeta na poletni as. V Sloveniji so v obdobju 1961-2004 od maja

do septembra na vseh vremenskih postajah zabeleili vekot 20 neviht. Najve jih je

bilo v Ljubljani in Novem Mestu, najmanj v Koevju.58

Valvasor vekrat omenja grom v navezi z bliskom oz. nevihto. Najvekrat ga

oznai kot nenaden, moan hrup. Zanimiv je podatek za primerjavo z dananjimi

merjenji. Valvasor omenja, da je na Kranjskem letno po 30 neviht in toa pada po 3-4

krat na leto.

Pri opazovanju neviht ja mono prisotna subjektivna ocena opazovalca, odvisna

od njegove vestnosti. Ker navadno zajamejo le manji del obmoja, so ta opazovanja

krajevno med seboj neprimerljiva. Navedimo nekaj primerov iz Valvasorja.

Na Kranjsko prihajajo nevihte veinoma iz visokih gora, zlasti s snenikov in z

drugih hribov, ki so zelo visoki. Ondi nastanejo mnogokrat iz tevilnih jam in preduhov.

Najprej se dvigne iz njih nekakni dim, se nenadoma zgosti v rn oblak in ta kmalu

iztrese too, blisk in grom.

V nadaljevanju pisec pojasnjuje, da na Kranjskem redkokdaj mine poletni dan

brez bliskanja in grmenja. En udarec povzroi drugega, ogenj zaradi grmenja obsveti

drugega, kar pomeni, da se pogosto v eni noi ne zgodi samo 10, temvecelo 20 udarov

groma, ter da vse tako mono pretrese, kot bi prilo do potresa. Vreme ni prav ni

milostno.59

Strela pogosto udari v razline blinje visoke objekte. Pogosto udari v cerkvene

zvonike, v graine ali druge stavbe, kot tudi v drevesa, e posebno rado pa udari v

hraste. Potemtakem so enako neredko prizadeti ljudje in ivina, kar pomeni, da ne mine

57

Geografija, 2001, str. 31958Dolinar, 2005, str. 3059Valvasor, 1689, knjiga III, str. 321


38/87


- 38 -

leto, v katerem ne bi vsaj en lovek na Kranjskem umrl od bliska (udara strele), e

posebno na Krasu in Uki gori. Letno zaradi strele umre veliko tevilo ljudi in ivine, e

posebno ovc, veliko pa jih je samo ranjenih. Med Ljubljano, Igom in Vrhniko ubije

strela pri spravilu sena veliko ljudi, kot tudi pri drugih opravilih na polju in v hiah, kottudi v cerkvenih zvonikih tiste, ki so udarjali na zvonike. e posebno rada pa strela

udari v graine, v cerkve in druge stavbe, kot tudi v drevesa, ki stojijo na visokih

griih: tam se tudi veliko bolj grozno slii kot na ravnini, saj strese in pretrese vse,

ravno tako kot pri potresu. Pri tem bliskanje tako mono sveti in tako mono plamti, da

se vsa okolica tako razsvetli, kot bi vse do tal pogorelo, in bi ognjevit blistrele elel

posnemati arke sonca.60

Najpogosteje se nevihte razbesnijo v Primorskih pokrajinah: Zlasti iztrese gromrad in pogosto svojo jezo v pokrajini proti morju, tako na Pivki in na Krasu; tu pogosto

pobija ivino in ljudi. Nekajkrat udari v eni noi ali enem dnevu nad dvajset, trideset pa

tudi tirideset krat.61

Valvasor poroa, da nevihte povzroajo veliko kodo Kranjski: Obenem se tako

mono bliska, kot bi vse gorelo; zato se nekomu, ki takne nevihte e ni videl, to ne

more zdeti drugae kot sam sodni dan. Kranjska bi bila pravo jedro blaenosti in

rodovitnosti, e ji ne bi te blaenosti obutno zmanjevale te nevihte: izrauni kaejo,

da nevihte povzroijo tako kodo, da se vsako leto unii ena petina sadja in ostalih

pridelkov, vasih pa tudi ve. Kljub temu pa toa v deeli ne povzroi draenja niti pri

itu niti pri vinu, saj udarec poteka vsako leto enako, vendarle pa malo tu, malo tam.

Kogar udari, ta to dobro obuti, posebno priden kmet, ki ga to potisne v tako stisko in

revino, da mu manjka kruha in mu morajo s hrano pomagati svojci. Z upanjem zre v

prihodnje leto. e te revne vaane v naslednjem in e naslednjem letu ponovno tako

mono in uniujoe prizadene toa, potem jim toa spet unii ves pridelek, in so

shrambe prazne, potem se znajdejo v hudi stiski; potem morajo mleti skorjo od dreves

in kruh delati iz tega, saj nimajo nobene zalobe ali zaloge ita, ki bi jim ostala, razen

tiste, s katero pridejo do novega ita in si z njim utegnejo pomagati. Pri tem pa vendarle

veini manjka rauna, v katerem so e prej izrpali preostanek ita, e preden jim zraste

novo ito. Naloeni so jim namrevisoki davki, prispevki in ostale investicije. Iz tega

velja, da je sreen tisti kmet, ki ima ez vse leto dovolj kruha ali povpraevanja. Ne

glede na to, pa zahtevajo pomanjkanje kruha neredko tudi sami: pri emer, ko pride

60Valvasor, 1689, knjiga III, str. 32161Prav tam, str. 311


39/87


- 39 -

novo ito, kmalu pozabijo na stisko, ki so jo pretrpeli. Varnosti ne pustijo, da pride

zraven na mizo: zato morajo kasneje, ko vse naenkrat poide, za mizo in hino imeti

ljubo potrpljenje.62

4.3.3. SNEG

Sneg je najpogosteja oblika padavin v trdnem stanju. V razlinih temperaturah

in vlanih razmerah nastajajo razline oblike snenih kristalov. Pravi sneni kristal je

zgrajen kot est kraka zvezdica. S priblievanjem temperature lediu se sneni kristali

sprijemajo v snene krpice oziroma sneinke, ki so pri priu bolj suhe in manje kot pri

bolj vlanem in lepljivem junem snegu.63

Valvasor pojasnjuje, da sneg ne zapade vedno ob istem asu, vasih snei

zgodaj, vasih pozno, navadno ele decembra ali januarja, vasih pa tudi e novembra.

Po navadi ni visokega snega, pa tudi dolgo se ne dri. eprav namrepozimi pogosto

snei, zapiha vendar iznenada gorak veter, ki stopi ves sneg in tako se vreme brez

stalnosti menja. Zato tudi ne uporabljajo sani, razen pri Ljubljani in po Gorenjskem,

zakaj to lei visoko med sneniki. Na Krasu, v Istri in tam okoli zemlja sicer ne zmrzne,

vendar pa pihajo tako mrzli in ostri vetrovi, da loveku tako rekosrce reejo. Kar pa je

lealo ob morju, preko divjega hribovja, na drugih straneh kot na Krasu, Pivkem,

Vipavi in Istri, je bilo zelo poredko zasneeno: in e je tja kdaj padel sneg, po dveh ali

treh dneh ni veivotaril tam, ampak se je kmalu stopil.64Nenavadno je bilo 5. maja,

ko je dopoldne prielo sneiti in je zapadlo dve pedi snega.

4.3.4. DE

De je najpogosteja oblika padavin v tekoem stanju. Nastaja, ko se ob

ohlajanju zraka dosee toka rosia in se del vodne pare kondenzira v majhne vodne

kapljice. Z zdruevanjem majhnih kapljic v veje te postajajo edalje teje, in ko jih

vzgonski zrani tokovi ne morejo ve drati v oblaku, v obliki deja padajo proti

povrju Zemlje.65

62Valvasor, 1986, knjiga III, str. 31163

Geografija, 2001, str. 50564Valvasor, 1689, knjiga III, str. 30565Geografija, 2001, str. 62


40/87


- 40 -

V Slavi je kar nekaj podatkov o deju. Valvasor navaja. Po deju Kranjske ne

eja, ker jo ta pogosto obilno namaka, tudi kadar se ga najmanj nadeja. Vasih ne vidi

oblaka, in glej, nenadoma se v gorah, zlasti v visokih snenikih, dvigne meglica, ki setakoj spremeni v ploho, in sicer po navadi v mrzlo ploho, ki shladi zrak. Pozimi se

zgodi nasprotno; e tedaj deuje, postane zrak topel. Razlika prihaja od tod, ker piha ob

poletnem deevju mrzel, pozimi pa topel veter. In vekrat deuje dvakrat, trikrat ali celo

tirikrat na dan, posebno na Gorenjskem pod sneniki, kajti tam okrog ne more

zagotoviti za dve ali tri ure ali bo suho ali de. Vendar ni tako, da bi prav vsak dan bil

moker, saj mine tudi osem, vekrat celo tirinajst dni, da e kapljica ne pade. Dogaja se

tudi, da poleti sicer ne deuje dolgo in v enem kosu, temve nenadoma, mo

no in

kratko, torej, da kmalu spet preneha. Po navadi se podobno z dejem dogaja tudi

jesenske dneve, zaradi esar vode kmalu visoko narastejo.66

4.3.5. MEGLA

Megla nastane tako, da se kondenzira preseena vodna para na kondenzacijskih

jedrih, kar se zgodi zaradi ohlajanja vlanega zraka do toke rosia ali z meanjem

toplega vlanega zraka s hladnim zrakom ali zaradi poveanja vodne pare v zrakuzaradi izhlapevanja. Poznamo razline vrste megle, najpogosteja je radiacijska.

Znailna je za hladne, jasne in mirne noi, ko tla z nemotenim izarevanjem intenzivno

oddajajo energijo, ki so jo nakopiila ez dan. Ob ohlajanju do rosia ohladijo tudi

zrak v neposredni bliini tal, tako da nastane gosta, le nekaj metrov debela meglena

plast.67

Valvasor poroa, da je na Gorenjskem redkokdaj megla, pogosto pa je na

Dolenjskem in na Srednjem Kranjskem. Okoli Ljubljane pa se jeseni in vso zimo zgostitako mono, da ljudje skoraj ne vidijo drug drugega. Megla lei vso nodo kake devete

ali desete ali enajste dopoldan. In ta megla je zelo nezdrava, ker povzroa rada kaelj in

katar, eprav meni gospod doktor v latinskem spisu, da pogosta in mona megla

Ljubljananom malo koduje zaradi mnogega ognja in dima, ki se z njim zrak isti.

Gosta megla ne zastrupi tako kmalu zraka in ga ne dela sprejemljivega za strupene in

66Valvasor, 1689, knjiga III, str. 31067Geografija, 2001, str. 271


41/87


- 41 -

nalezljive bolezni, ki jo pogost dim izboljuje. V nekih dolenjskih krajih nastane

pogosto velika megla tudi poleti.68

4.3.6. SLANA

Slana je v ledene kristale sublimirana vodna para na hladnih predmetih pri tleh.

Beli ledeni kristali so lahko luskasti ali igliasti. Slana lahko predvsem med

spomladanskimi pozebami povzroi veliko kodo v kmetijstvu.69Valvasor je pravilno

sklepal, da je slana hi megle in mraza. Na Kranjskem je slana jeseni prav mona, zlasti

na Gorenjskem, saj le-to glede mraza daleprekaa druge dele. Zgodaj zjutraj, ko pade

slana, je vse belo kakor pobeljen zid. Dostikrat se dri slana tri dni zapovrstjo; to

napravi ajdi na polju nepopisno kodo, tako da se precej nato ito podrai. Prebivalci

sprejmejo bledega gosta z majanjem glave in zaskrbljenim pogledom ter vidijo v njem

belo alno tanico polja.70

4.3.7. VETER

Veter je gibanje zraka zaradi razlik v zranem tlaku. Njegovi znailni lastnosti

sta smer in hitrost. Veter nastane kot izravnalni tok zraka med obmoji z razlinimzranim tlakom. Nastane pa tudi zaradi krajevnih temperaturnih razlik.71

Valvasor opisuje Kras in Istro kot najbolj vetrovni pokrajini. Poroa, da a krasu

in v Istri pihajo tako mrzli vetrovi, da v srce reejo. eprav sta omenjeni pokrajini le

izjemoma zasneeni.

Kranjska ni preveizpostavljena vetrovom, ugotavlja Valvasor. V splonem so

vetrovi na Kranjskem ugodni in zdravi, kljub temu niso stalni, ampak se hitro

spreminjajo. Najmoneji pihajo na Krasu, in sicer pozimi. V notranjosti ni monihvetrov in pogosto pihajo po nekaj dni moneji, hladni vzhodni vetrovi. Jeseni v

glavnem ni monejih vetrov; Zato pa pomlad utrpi najpogosteje in najmoneje

vetrove. Tako se tudi v deeli Kranjski ne dogaja ninovega in nenavadnega; saj tudi v

drugih krajih marca in aprila pogosto pihajo vetrovi.72

68Valvasor, 1689, knjiga III, str. 31069Geografija, 2001, str. 502.70

Valvasor, 1689, knjiga III, str. 30771Geografija, 2001, str. 58772Valvasor, 1689, knjiga III, str. 307


42/87


- 42 -

Vasih na Kranjskem zapiha tudi moneji veter: Sicer pa vasih tudi poleti

zapiha moan viharni veter, tedaj ko se razbesni tudi neurje; kajti neurje ima ves as

oster viharni veter za tovaria; kot je v navadi tudi v drugih deelah, vihar in nevihtaponavadi nastopita v drubi. Poleg tega se veter v poletnem asu ne premika veliko.

Pozimi pa je veliko bolj vetrovno, za tak as je veinoma znailen vzhodnik, ki traja ve

dni zaporedoma, eprav vendarle ni tako moan.73

Po zapisih Valvasorja najmoneji veter piha na Krasu in v okolici Pivke.

Povzroa precej nevenosti domainom. Na Krasu in v Pivki veter mono piha zlasti

pozimi, ko vzhodnik viga in drvi s tako mojo, da niti ljudje niti ivina ne morejo

napredovati, ko se veter z vso mojo razpihuje. Taken je dva, tri, tiri ali pet dni, in e

vedni zaporedoma. S svojo silovitostjo vre na tla loveka in konja; zato je bolje, ko

je veter tako razpoloen, ostati doma. Ne odnaa le listja, ampak tudi pesek in kamne;

viga tako mono, da bolijo uesa.74

Posebno pozornost je Valvasor namenil posebnemu vetru, ki ga imenuje

Veternik. Posebno zanimiv je njegov nastanek: V visokih Alpah je globoka luknja, ki se

imenuje Veternik. Kar po nemko pomeni: tisti, ki dela veter. Kajti e vre vanjo

kamen, iz nje zapiha moan veter. To sem tudi sam pred mnogimi leti poskusil. Pravijo,

da veter pride ven najbr tudi sam od sebe in sicer s tako mojo, da je nemogoe priti

blizu. Zato torej vrtinasti veter, ki nastane v istem revirju, imenujemo Vetrenek, ker

menimo, da prihaja iz te luknje.75

73

Valvasor, 1689, knjiga III, str. 30774Prav tam, str. 30775Prav tam, knjiga II, str. 169


43/87


- 43 -

4.3.8. BURJA

Burja je hladen in sunkovit veter iz severovzhodne smeri, ki se na Primorskem

in drugih delih severnega Jadrana sicer pojavlja prek celega leta. Nastane takrat, kadar

se zaradi razlike med zranim tlakom nad celino in morjem hladneji ter gosteji zrak

iznad celine prek grebenov visokih krakih planot kot nekaken slap preliva na

primorsko stran. Ogrevanje zraka pri spuanju povzroa njegovo osuevanje, zato se

oblanost razblini in prevlada suho in sonno, navadno za ve dni stabilno vreme.76

Valvasor omenja predvsem moburje. Vekrat morajo potniki nazaj, e zapiha veter.

Pravijo mu burja in prihaja nekako od vzhoda. e se resno loti in, rekel bi, napolni

svoja debela lica z zranim strelivom, ne more nobeden lovek obstati, tedaj je

nemogoe, da bi kdo pe ali na konju priel od Gabrka iz Senoe v Trst ali obratno.77

76Geografija, 2001, str. 3677Valvasor, 1689, knjiga IV, str. 615


44/87


- 44 -

4.4. VREMENSKE ZNAILNOSTI LETNIH ASOV

Lega v zmerno toplem pasu prinaa deelam, ki leijo na tem obmoju, tudi tiri

letne ase. Poleg pomladi in jeseni, poznamo e poletje in zimo. Slednja sta prav zaradi

svojih nasprotnih lastnostih najbolj zanimiva. Tudi Valvasor je v svojem delu posvetil

nekaj misli poletju in zimi.

4.4.1. ZIMA

Zima je najhladneji izmed letnih asov. Koledarsko se prine 21. decembra in

traja do 23. marca. Vremensko pa praviloma zima nastopi e prej in se, v kolikor je

zima mila, tudi kona pred omenjenim datumom.Valvasor poroa, da zime v asu nastajanja dela niso bile ostre. Zima pa ni tako

huda, je precej mila in znosna. Sicer vekrat snei, toda sneg ne lei dolgo, temve

kmalu izgine; zato tudi nimajo v deeli sani razen ponekod na Gorenjskem, kjer je zima

ostreja in vztrajneja in se led ne staja tako kmalu kakor v drugih krajih.78Pa tudi na

Notranjskem ni nidrugae: Na Notranjskem (okolica Pivke) ne pade dosti snega. Toda

pozimi divja vasih neverjetno moan veter, ki prevraa konje in ljudi.79

Valvasor je opazil velike razlike so tudi med samimi pokrajinami znotrajKranjske. Mraz se pozimi, ko po pravici vlada, prav milostno kae. Na splono zmrzne

zemlja ele v decembru in se odpre konec sveana; medtem jo mraz vekrat zajame in

spet izpusti. Vasih so od mraza tudi kaj prej strdi in se tudi kaj kasneje zmeha. Na

splono se pravi mraz zane kakor v mnogih krajih na Nemkem okoli novega leta in se

dri prav resno do zaetka sveana, ko se prelomi in postane mileji. Vendar je tudi

glede mraza znatna razlika na Kranjskem, zakaj na Gorenjskem je vasih e vse trdo od

mraza in je sneg e prav visok, ko se na Dolenjskem e vse taja in poganja, a v Istri in

tam okoli e vse cvete.80

78

Valvasor, 1689, knjiga III, str. 30779Prav tam, str. 30780Prav tam, str. 307


45/87


- 45 -

4.4.2. POLETJE

Poletje je nasprotno od zime najtopleji mesec. Koledarsko je omejen od 21.

junija do 21. septembra. Za poletje so znailne visoke temperature, plohe in nevihte.

Valvasor je napisal nekaj svojih opaanj o tem letnem asu.

Najslabi del poletja so po Valvasorjevem mnenju nevihte. Deela nekoliko

izgubi od svoje sree, ker jo v poletnem asu razsvetljujejo grozni in strani bliski in ker

divja vasih krut grom.81

Poletje na Kranjskem opisuje Valvasor kot prijetno, toplo obdobje. Poleti obuti

Kranjska prijetno umerjeno toploto. Gorenjska ima zgodaj zjutraj hladen in skoraj mrzel

zrak, ker lei visoko in so takoj nad njo sneniki. Proti Hrvaki pa je zelo toplo in vroe.

Na Krasu in v Istri sonce mono ge in silno greje. Drugae pa de in pogosta toa

precej slabita in blaita pripeko; tudi sneniki store svoje, ker z njih vedno pihlja ist in

hladen zrak ali veter, ki zmanjuje vroino. Da, poleti jo vasih hlad kar premaga, zlasti

e deuje in pada v gorah toa; tedaj veter loveku tako shladi koo, da se kar zgrozi in

skoraj mraz obuti. Takega ohlajevanja zraka in poivitve pa ne more uivati kranjska

stran, ki lei proti Hrvaki, temvemora potrpeljivo prenaati nadvse hudo vroino,

ker ni tam v bliini nobenega snenika in ker je deela prav nizka; to vea silo vroine.

Tudi drugod na Kranjskem se opaa ta razlika: kraj je bolj hladen in zraen, im vie

lei na hribu, v niavah in kotlinah ali na ravnih poljih pa obuti vejo soparico. 82Ko

v najveji poletni vroini deelo obie de, pa visoke gore obie sneg; gore so videti

tako, kot da bi jih nekdo prekril z belo brisao.83

81

Valvasor, 1689, knjiga III, str. 31082Prav tam, str. 31083Prav tam, str. 310


46/87


- 46 -

4.5. VREME IN PRAZNOVERJE

V Valvasorjevem asu je bilo praznoverje e mono prisotno med preprostim

ljudstvom in je doseglo viek v naih krajih sredi 17. stoletja. Znanstveniki iromEvrope pa so si naravne pojave razlagali na znanstven nain. Valvasor je bil primer

lainega znanstvenika. Skual je naravne pojave pojasniti na znanstven nain in

praviloma ni verjel v arovnice. e pa ni nael pravega znanstvenega razloga za

nastanek naravnega pojava, je popustil praznoverju. V Slavi tako najdemo vezapisov,

kjer so prisotne arovnice in podobna imaginarna bitja.

Po Valvasorju naj bi bila Kranjska deela coprnic e oiena, z izjemo

Snenika, Loa, Cerknice in Planine. Navajam: zakaj v tistih krajih, ki lee medvelikanskimi divjinami, je vasih nemalo te golazni. Ko pa le kaj o njih zvedo, br

ujamejo ta coprnika babieta in jih spravijo na grmado.

Reisp (1981) je v svojem delu izrazil zanimanje za Valvasorjevo osebno stalie.

Ugotavlja, da se v Slavi pogosto kaejo Valvasorjeva osebna stalia o odganjanju toe

z zvonjenjem, streljanjem, molitvami in o vpraanju, kako so vpleteni v nastanek toe

hudiin coprnice. Reisp navaja tudi primer: Sicer priznavajo hudobnice na natezalnici,

da so tega ali onega dne naredile too, toda jaz zase tega ne morem verjeti.84Valvasor

pravi, da je preprosto ljudstvo prepriano, da pripravljajo too coprnice, sam pa misli,

da se to zgodi povsem naravno. Po drugi strani pa Valvasor meni, da utegne Bog vasih

za kazen dopustiti too na naraven nain. Francesci mu potrdi z obsenim dodatkom in

dokazi iz raznih zgodb. Valvasor se je oitno hotel iztrgati ljudskim razlagam in najti

zna

Documents

02-airfoil-a.pdf