1

junij 2017

junij 2017 brezplačno

02/2017Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore

2

4 Aktualno

20 Zgodilo se je

31 O delu društev

38 Znan obraz

43 Zanimivosti

48 Zeliščarstvo

49 Dogajanje v Domu Lipa

50 Duhovne strani

52 Srebrne niti

54 Utrinki iz osnovne šole in vrtca

63 Vabila

k a z a l o

kolofon

oBČInA ŠToRECesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTOREE: obcina@store.siT: 03/780 38 40www.store.si

Uradne ure in uradne ure po telefonu:ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00četrtek: odprta samo sprejemna pisarnapetek: od 9.00 do 13.00

Uradne ure župana Mirana Jurkoška:ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00sreda: od 15.00 do 17.00

kRAJEVnA SkUPnoST SVETInASvetina 6, 3220 ŠTORET: 031/654 354

Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina:po predhodnem dogovoru na T: 031/654 354 (Andreja Videc)

Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno.

Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si .Zaradi predvidenega izida naslednje številke v oktobru 2017 pričakujemo vaše prispevke do 15. septembra 2017.

odgovorna urednica: Mojca Rožman

Prispevke lektorirala: Mojca Rožman

Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank Rosvita JagerMojca RožmanIvanka TofantDušan Volavšek

foto naslovnice: Rosvita Jager

foto zadnja stran: Rosvita Jager

Prispevke zbrala: Nena Kopinšek

Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o.Lava 7b, Celje

Štorski občan izhaja v nakladi 1700 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost.

3

junij 2017

Spoštovane občanke in občani!Za uvod si bom sposodil misel, ki mi je prišla na pot: Znano je, da ljudje dosegamo več, kadar delamo z drugimi, ne pa drug proti drugemu.

Misel, ki se je že neštetokrat pokazala za resnično. Tudi v naši občini. Če drug drugemu prisluhnemo, si izmenjamo mnenja, želje, težave in pomisleke, hitreje pridemo do cilja. Od cilja do rešitve pa ni dolga pot.

Z veseljem lahko rečem, da občina dobro sodeluje z vsemi, ki so kakorkoli vključeni v njeno delova-nje, pa naj si bo to občinski svet, šola, podjetja, društva, cerkev ali posamezniki. Plodovi tega sode-lovanja so vidni na vsakem koraku. Navadno ob takšnih dogodkih izpostavimo tiste največje, najbolj vidne. Je pa mnogo drugih, ki jih ne merimo v tisočih evrih, pa so vseeno zelo pomembni. Kljub temu ne morem mimo tega, da ne bi izpostavil nekaterih stvari, na katere smo letos lahko upravičeno po-nosni in so plod načela: drug z drugim in ne drug proti drugemu.

V sklopu praznovanj ob letošnjem občinskem prazniku smo otvorili dve večji investiciji, to sta rekon-struirana cesta v Kompolah in prenovljena Zdravstvena postaja Štore. Poleg tega smo v preteklem letu rekonstruirali cesto v Kovinarski ulici, opravili nakup telovadnice na Lipi, parkirišča v spodnjih Štorah, traktorja, pripravljamo pa tudi projektno dokumentacijo za več projektov, med katerimi bi izpostavil kolesarsko pot, kanalizacijo Laška vas–Pečovje, obnovo vodovoda Kompole-Prožinska vas in Straža ter podhod spodnje Štore. V teku so že priprave na izvedbo treh večjih letošnjih investicij, to so rekonstrukcija ceste v Ulici Cvetke Jerin z obračališčem in parkiriščem za avtobuse, ceste Opoka–Gaji in rekonstrukcija vododovoda, kanalizacije in ceste v Kovinarski ulici - prečna. Posebej pa smo ponosni, da smo uspeli znatno znižati dolg občine.

Žal nas je pred kratkim vse negativno presenetila vest o oprostilni sodbi višjega sodišča v zadevi Hu-dournik, kjer smo si obetali, da bomo dobili vsaj obliž na globoko rano, ki so jo vsi vpleteni v zadevi prizadejali našim občanom. Farse, ki nam jo je pripravilo sodišče, sploh ni vredno komentirati. Niso pa Štore v zadnjem času v medijih omenjene zgolj v negativnem smislu. Z veseljem lahko sprem-ljamo nizanje dobrih kazalcev v štorskem gospodarstvu, kot so znižanje brezposelnosti, visoke pov-prečne plače, višja realizacija itd. Zaslug za to ne gre pripisati samo boljšemu stanju gospodarstva v Sloveniji in na splošno v svetu, ampak predvsem delavnim in prizadevnim delavcem ter vodilnim v podjetjih in podjetnikom, ki so kljub težkim časom z vztrajnostjo in »jekleno« voljo vztrajali in sledili svojim ciljem.

Verjamem, da so težki časi za nami in da bo v prihodnje lažje uresničiti kakšno željo, ki se je še nedavno zdela neuresničljiva. Kot župan vidim še veliko možnosti za razvoj tako v gospodarstvu, turizmu, kmetijstvu, storitvenih dejavnostih itd. Dobre prometne povezave, bližina večjih mest, lepa narava, bogata kulturna dediščina so možnosti, ki jih velja izkoristiti. Čeprav smo prostorsko omejeni, pa mislim, da so delavnost, iznajdljivost in izobraženost naših ljudi zagotovilo, da bodo Štore rasle še naprej.

Naj se ob tej priložnost zahvalim vsem, ki ste kakorkoli sodelovali v zgodbi, ki jo piše občina Štore, in pomagali pri opravljanju njenih nalog ter uresničevanju njenega poslanstva: občinskemu svetu, občinski upravi, odborom, društvom, podjetjem in posameznikom. Še enkrat iskrene čestitke vsem letošnjim nagrajencem, iskrena zahvala za vašo požrtvovalnost in veliko delo, ki ste ga opravili do sedaj. Naj vam bodo priznanja spodbuda na vaši nadaljnji poti.

Stara budistična modrost pravi: Če smo obrnjeni v pravo smer, moramo v tej smeri samo nadaljevati. Verjamem, da smo obrnjeni v pravo smer.

Srečno, občina Štore!¬ M i r a n J u r k o š e k

ž u p a n o b č i n e Š t o r e

4

AKTUALNO

Povzetek zapisnika15. redne seje občinskega sveta občine Štore,

ki je bila v torek, 11. aprila 2017, ob 16.00 v veliki sejni sobi Občine Štore

DNEVNI RED:1. Potrditev zapisnika 14. redne seje občinskega sveta.2. Predlog Odloka o zaključnem računu proračuna občine

Štore za leto 2016.3. Dopolnitev Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem obči-

ne Štore za leto 2017.4. Zadolžitev občine Štore v proračunu občine za leto 2017 iz

naslova 23. člena Zakona o financiranju občin.5. Letni program športa za leto 2017.6. Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev

občine Štore – hitri postopek.7. Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 14. redne seje z dne 14. 12. 2016. Na svoji 15. redni seji je sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2016 in dopolnil Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2017 tako, da se v načrt pridobivanja nepremičnega premoženja vključijo parc. št. 1308/2, 1308/4 in 1312/1, vse k.o. 1082 – Teharje.Občinski svet je potrdil zadolževanje občine za izvrševanje pro-računa občine Štore za leto 2017 iz naslova 23. člena Zakona o financiranju občin v višini 56.965,00 EUR za izvedbo investicije Rekonstrukcija lokalne ceste Opoka – Gaji. Obrestna mera kre-dita je 0% (brez EURIBOR), odplačilna doba je 9 let z enoletnim moratorijem z možnostjo predčasnega vračila kredita. Kredit

zapade v vračilo leta 2019 in se vrača v dveh letnih anuitetah, pri čemer prva zapade v plačilo 15. marca proračunskega leta in druga 15. septembra proračunskega leta.Sprejel je Letni program športa v občini Štore za leto 2017, ki je podlaga za izvedbo postopka javnega razpisa za sofinanciranje športa.Zaradi hitrega razvoja kmetijstva se je v lokalni skupnosti poja-vila potreba po gradnji nekaterih kmetijskih objektov in posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih. Vsled tega je občinski svet sprejel spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogo-jev občine Štore v:– Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine

Celje izven ureditvenih območij lokalnih središč in ureditvene-ga območja Celja za območje občine Štore,

– Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Be-žigrad, Bukovžlak in Vrhe,

– Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Draga, severne Kompole, Laška vas, Ogorevc, industrijsko odlaga-lišče Vrhe in gozd ob odlagališčih,

– Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje Miklavškega hriba in za širše območje starega celjskega gra-du,

– Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Kom-pole,

– Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Sveti-na.

Povzetek zapisnika16. redne seje občinskega sveta občine Štore,

ki je bila v sredo, 24. maja 2017, ob 16.00 v veliki sejni sobi Občine Štore

DNEVNI RED:1. Potrditev zapisnika 15. redne seje občinskega sveta.2. Seznanitev s potekom sodnih postopkov v zvezi z zadevo

Hudournik.3. Podelitev priznanj občine Štore.4. Prenehanje družbe ŠporTinK d.o.o. po skrajšanem postopku.5. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku

sprejema otrok v Vrtec Lipa.6. Sklep o razpolaganju z nepremičnino, ki je predmet Sporazu-

ma o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij (Ur. l. RS, št. 59/99).

7. Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 15. redne seje z dne 11. 4. 2017. Na 16. seji je odvetnik Marjan Feguš občinski svet seznanil s potekom sodnih postopkov v zvezi z za-devo Hudournik. Povedal je, da je kazenski postopek zaključen ter povzel prvostopenjsko in drugostopenjsko sodbo, s katero je celjsko višje sodišče oprostilo goljufije nekdanjega župana Franca Jazbeca, direktorja podjetja Hudournik d.o.o. Stanka Zakelška in nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk. Odvetnik je dejal, da naj bi se pravda, v kateri bo sodišče ugotavljalo obstoj

civilne odgovornosti, nadaljevala še letos. Tožbeni zahtevek je pri-lagojen škodi, ki je občini nastala zaradi ravnanj oseb, ki so bile udeleženci v kazenskem postopku.

Občinski svet občine Štore je podelil občinska priznanja: zlati grb občine Štore Margareti Selič Amon, srebrni grb Društvu vino-gradnikov in kletarjev Polič Štore ter bronaste grbe podjetju EHO d.o.o., Leonidi Cmok Kačičnik in Verici Štante.Sprejel je Sklep o prenehanju družbe ŠporTinK d.o.o. po skrajša-nem postopku, izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe ŠporTinK d.o.o., da so urejena vsa razmerja z delavci in da ob-čina Štore prevzema obveznost morebitnih preostalih obveznosti družbe, ter pooblastil župana Mirana Jurkoška, da v imenu edine družbenice – občine Štore podpiše vse potrebne listine za izbris družbe ŠporTinK d.o.o. po skrajšanem postopku.Občinski svet občine Štore je sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku sprejema otrok v Vrtec Lipa.Sprejel je tudi sklep, da se lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet Sporazuma o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij (Ur. l. RS, št. 59/99), prenese na Mestno občino Celje.

Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet.

5

junij 2017AKTUALNO

V skladu z Odlokom o proračunu občine Štore za leto 2017 (Uradni list RS, št. 85/16) občina Štore objavlja naslednji:

Javni razpisza sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav na območju

občine Štore v letu 2017

1. PREDMET RAZPISAPredmet razpisa je sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN) velikosti do 50 popula-cijskih ekvivalentov (v nadaljevanju PE) v občini Štore.

2. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV1. Splošni pogoji kandidiranja:- Upravičenec po tem razpisu je lastnik, solastnik ali skupni last-

nik (fizična oseba) obstoječe stanovanjske stavbe, ki se nahaja na območju občine Štore, kjer po operativnem programu ni predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja.

- V primeru izgradnje skupne MKČN za več obstoječih stano-vanjskih objektov je nosilec investicije (vlagatelj vloge) tisti, na katerega zemljišču bo MKČN zgrajena. Vlogi je potrebno priložiti podpisan in notarsko overjen medsebojni dogovor vseh uporabnikov o gradnji, uporabi in vzdrževanju MKČN, s katerim morajo določiti osebo, ki bo zadolžena za njeno upravljanje in poročanje.

- Subvencija se lahko izjemoma odobri lastniku obstoječe stavbe na območju, kjer je javno kanalizacijsko omrežje že zgrajeno ali pa je gradnja načrtovana, priključitev nanj pa ni tehnično možna ali ekonomsko upravičena.

- Za obstoječe stanovanjske objekte se štejejo vsi objekti, za katere v času gradnje oz. izdaje gradbenega dovoljenja ni bila predvidena vgradnja MKČN.

2. Pogoji pri izgradnji MKČN:- Stanovanjska stavba, za katero se ureja odvajanje in

čiščenje odpadnih vod z MKČN, mora biti zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov.

- Vgrajena MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti.

- Lokacija postavitve MKČN mora omogočati dostop in neo-virano praznjenje.

- Vlagatelj je upravičen do sredstev, če poročila o prvih merit-vah ni pridobil pred letom 2016.

3. VIŠINA SREDSTEVSredstva so zagotovljena v proračunu občine Štore za leto 2017 pod proračunsko postavko 5.2.0. – Sofinanciranje malih čistilnih naprav. Višina razpisanih sredstev za leto 2017 je 3.045 EUR. Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe finančnih sred-stev sprejetega proračuna.

4. UPRAVIČENI STROŠKIUpravičeni so stroški nakupa MKČN v velikosti do 50 PE, grad-bena in montažna dela povezana z vgradnjo MKČN, DDV. Naložba mora biti zaključena pred vložitvijo vloge. Upravičeni stroški se dokazujejo z računi za nakup in vgradnjo ustrezne MKČN.

Delež sofinanciranja je do 50% upravičenih stroškov nakupa MKČN, vendar največ 1000 EUR na vlagatelja. Za MKČN, na katero se priključuje več stanovanjskih enot (skupna čistilna na-prava), se dodelijo sredstva v višini največ 1000 EUR za prvo stanovanjsko enoto, za vsako dodatno stanovanjsko enoto pa največ dodatnih 500 EUR.

5. VSEBINA VLOGEUpravičenec mora vložiti popolno vlogo z vsemi zahtevanimi obrazci in prilogami.

6. NAČIN PRIJAVE IN ROKIVlogo z vsemi dokazili se lahko vloži osebno ali po pošti na naslov Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. Rok za oddaje vloge je do vključno 31. 10. 2017. Vloga z zahtevano dokumentacijo mora biti oddana v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ – RAZPIS SOFINANCIRANJE MKČN«.Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane, s pra-vilno izpolnjenimi obrazci in vsemi zahtevanimi prilogami.

7. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOGOdpiranje vlog ni javno. Postopek bo vodila komisija, ki bo ob-ravnavala vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja popolnih vlog.Upravičenci, ki bodo podali popolno vlogo, pa zaradi porabe sredstev v tekočem letu le-teh ne bodo prejeli, imajo ob ponov-ni prijavi na razpis naslednjega leta prednost v vrstnem redu.Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj pozvan, da jo v roku 8 dni od prejema poziva za dopolnitev vloge dopolni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bodo zavržene.Na podlagi predloga komisije o dodelitvi proračunskih sredstev se odloči s sklepom. Po izdanem sklepu in predloženih do-kazilih o končani izvedbi bo z vsakim upravičencem sklenjena pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medseboj-nih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se bo izvršilo na transakcijski oz. osebni račun upravičenca v roku 30 dni po podpisu pogodbe.

8. NADZOR IN SANKCIJEKontrolo nad izvajanjem namenske porabe sredstev skladno z javnim razpisom izvaja komisija s sodelovanjem izvajalca javne službe.Nepovratna sredstva se lahko porabijo samo za namen, za ka-terega so dodeljena. Če komisija ugotovi, da so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov oziroma je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina upravičena zahtevati vra-čilo dodeljenih sredstev v enkratnem znesku. V teh primerih bo moral prejemnik vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje.

9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJERazpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani občine Štore (http//www.store.si/) ter na sedežu občine vključno do zadnjega dne razpisa. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobite na naslovu Občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, kontaktna oseba je Lidija Buser, tel. št. 03/780-38-46 ali na e-naslov lidija.buser@store.si.

¬ O b č i n a Š t o r eŽ u p a n M i r a n J u r k o š e k

6

AKTUALNO

dobitnica ZlATEGA GRBA oBČInE ŠToRE

Doktorica Margareta Selič Amon je po končani gimnaziji in Medicinski fakulteti v Ljubljani svojo poklicno pot začela leta 1977 v Zdravstvenem domu Celje, na medicini dela. Leto kasneje je opravila strokovni izpit za poklic zdravnika in kmalu pričela z delom v ambulanti Zdravstvene postaje Štore, kjer je svoje delo opravljala vse do upokojitve januarja letos. V letu 1984 je opravila specialistični izpit iz medicine dela, prometa in športa ter bila tri leta kasneje imenovana za predstojnico Zdravstvene postaje Štore. Poleg nalog zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa, zdravnika v ambulanti splošne medicine in vodenja ZP Štore je kar 19 let dežurala kot urgentna zdravnica. Kot vodja zdravstvene postaje, ki je oskrbovala ne samo prebivalce Štor, ampak tudi številne paciente iz širše celjske kotline in zaposlene v nekdanji Železarni Štore, je so-delovala pri vzpostavitvi delovanja takrat nove postaje ter skrbela za njen stalni razvoj in napredek. Dr. Seličevi gredo zasluge tudi za najnovejšo prenovo zdravstvene postaje. S svojo preprostostjo in dobrosrčnostjo je skrbela za dobro delovno ozračje v številčnem kolektivu, ki ga je vodila.

Kljub temu, da je v poklicu, ki ga je opravljala, velikokrat prišlo do težkih situacij in nelahkih odločitev, je vse paciente obrav-navala s spoštovanjem, posluhom in odgovornostjo. V ospredju njenega dela je bila vseskozi skrb za ljudi, tako v smislu kurative kot preventivnega dela za ohranitev zdravja. Človečnost, predanost ljudem in svojemu poslanstvu so zaznamovali njeno poklicno pot, v katero je bila vpeta z dušo in srcem. Dr. Seličeva pravi, da je zdaj, ko je odložila belo haljo, najraje babica. Želimo ji predvsem zdravja, da bi uživala v tistih stva-reh, za katere do sedaj ni imela časa.

V zahvalo za njeno dolgoletno nesebično in humano delovanje na področju zdravstva in sociale je občina Štore ge. Margareti Selič Amon podelila zlati grb.

Margareta Selič Amon, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, spec. družinske medicine

prejemnikSREBRnEGA GRBA oBČInE ŠToRE

Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti na pobudo posameznikov, ki so se zavedali, da le umno delo v vinogradu in kleti lahko zago-tovi razvoj vinogradniške dejavnosti v naši občini. Od ustanovitve dalje društvo daje izred-no velik poudarek izobraževanju svojih članov. Zagotovo lahko trdimo, da se je zemljevid vinogradov, nasajenih s trto »vitis vinifera«, v naši občini močno razširil.

Seveda pa to še zdaleč ni vse, s čimer se ponaša vinogradniško društvo. Prava vsebina so pravzaprav člani društva, ki od vsega začetka pa do danes skrbijo, da se kultura pitja vina širi tudi v naši občini. Iz tega naslova je nastalo kar nekaj prireditev, ki se zvrstijo skozi vsako leto. Naštejmo najbolj odmevne: Praznik vina in domačih dobrot, Rez trte potomke, Društvena trgatev, Županovo vino, Martinova pokušina, vsakoletna ocenjevanja vin in še veliko manjših dogodkov, ki indicirajo, da društvo deluje zelo intenzivno. Društvo je v teh dvajsetih letiih zelo veliko doprineslo k razvoju naše občine.

Za dolgoletno delovanje na vinogradniškem in širšem družbenem področju je občina Štore Društvu vinogradnikov in kle-tarjev Polič Štore podelila srebrni grb.

Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore,

7

junij 2017AKTUALNO

prejemnik BRonASTEGA GRBA oBČInE ŠToRE

Podjetje EHO d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1980 kot družinsko podjetje. Usta-novila sta ga g. Janez in ga. Zdenka Pušnik, ki sta sedaj, ko je vajeti podjetja prev-zel njun sin Andrej, še naprej vpeta v podjetje kot prokurista. Podjetje je v vseh letih svojega delovanja postalo vodilni proizvajalec hladilnih sistemov in hladilnic v Sloveniji in uveljavljen ponudnik na trgih jugovzhodne Evrope. Uspešno so izvedli več kot 600 projektov in redno poslujejo v 15 državah.

EHO d.o.o. je eno prvih podjetij s sedežem v obrtni coni Štore Vzhod in je srednje veliko podjetje, ki zagotavlja številna delovna mesta v naši občini. V podjetju je trenutno zaposlenih 80 ljudi in še vedno zaposlujejo. Z visoko usposobljenimi in izkušenimi strokovnjaki izdelujejo kakovostne hladilne sisteme, komercialne in industrijske hladilnice. Razvijajo in gradijo vrhunske, energetsko učinkovite ter

okolju prijazne sisteme hlajenja, skladiščenja in zorenja, ki zagotavljajo dolgotrajno ohranjanje svežine izdelkov in živil. Pona-šajo se z lastno proizvodnjo hladilnih agregatov, stikalnih blokov in kabelskih polic. Njihovi izdelki zagotavljajo maksimalno energetsko učinkovitost. Sodelujejo z univerzami in vrhunskimi proizvajalci opreme, imajo certifikat ISO 9001:2008.

Občina Štore je podjetju EHO Elektrika, hladilništvo, ogrevanje d.o.o. za uspešno poslovno delovanje podelila bronasti grb.

EHO d.o.o.,

prejemnica BRonASTEGA GRBA oBČInE ŠToRE

Ga. Verica Štante je človek, ki ne poseda doma, ampak svoj prosti čas posveča soljudem in živalim. Je zelo aktivna članica in podpredsednica Društva proti mučenju živali Celje. Njena ljubezen do živali sega že v otroška leta, danes pa s svojo energijo in ljubeznijo nav-dihuje tudi ostale člane društva. V okviru društva skrbi za prostoživeče muce, za njihovo veterinarsko oskrbo, za organizacijo pridobivanja hrane, predstavlja delovanje društva po vrtcih, šolah, domovih za starejše itd.

Ga. Verica je tudi članica Medobčinskega društva delovnih invalidov, Društva organiza-torjev socialne mreže Savinjske regije in pomaga pri Slovenski banki Hrane – SIBAHE. V okviru teh društev pomaga številnim družinam in posameznikom tako z oblačili, prehrano ter drugimi dobrinami, ki lajšajo njihovo stisko.

V letu 2015 je prejela priznanje Naj prostovoljec 2014 v Celju, letos pa je bila s strani poslušalcev Radia Celje izbrana za eno od Naj žensk zaradi humanega odnosa do ljudi in živali.

Občina Štore je ge. Verici Štante za njeno večletno humanitarno delo in delo za zaščito živali podelila bronasti grb.

Verica Štante,

8

AKTUALNO

prejemnica BRonASTEGA GRBA oBČInE ŠToRE

Vsestransko aktivna Leonida je mnogokrat dokazala, da je z veliko dobre volje in prosto-voljstva mogoče doseči izjemne učinke.

Njeno delo se odraža na športnem, kulturnem in turističnem področju. Je ena izmed glav-nih pobudnic vzpostavitve Barbarine poti in ena tistih, ki organizira večje dogodke v občini in s tem poskrbi ne le za povezovanje in druženje ljudi, temveč tudi za promocijo kraja, kar daje izjemen pečat lokalnemu razvoju. Barbarin pohod, Otroški abonma Štorček, ko-medije, Božičkovanje itd. so samo nekatere prireditve, pod katere je podpisano Športno kulturno društvo Rudar Pečovje in Leonida kot njegova predsednica. Leonida aktivno pomaga pri izvedbi tako društvenih projektov kot projektov občine Štore (Barbarina pot, pot »Po Štorah«).

Ni pa aktivna le v društvu ŠKD Rudar Pečovje, ki mu predseduje od leta 2009, aktivna je tudi pri organizaciji drugih dogodkov. Nemalokrat je bila pobudnica organizacije pomoči

ljudem, ki so se znašli v socialni stiski, pa tudi tistim, ki so jih prizadele naravne ali druge nesreče.

Za njeno prostovoljno delovanje na različnih področjih društvenega in družabnega življenja je občina Štore ge. Leonidi Cmok Kačičnik podelila bronasti grb.

Leonida Cmok Kačičnik,

prejemnica PRIZnAnJA ŽUPAnA

Nikito so starši že v rani mladosti navdušili nad rokometom, saj je njen oče priznani celjski rokometaš, mama pa je bila tista, ki jo je vodila na tekme. Z rokometom se je resno začela ukvarjati že s sedmimi leti. Že v času osnovne šole je igrala v državnih reprezentancah in tudi s klubom dosegala zavidljive rezultate. Po kon-čani OŠ se je vpisala v športni oddelek Prve gimnazije v Celju in bila članica kadetske in mladinske reprezentance, leta 2011 pa osvojila tudi naslov državnih prvakinj z mladinsko ekipo rokometnega kluba Celjskih mesnin. Trenutno zaključuje zadnji letnik magistrskega študija na Fakulteti za šport in je članica rokometnega kluba Celjske mesnine, kjer je ena izmed ključnih in najpomembnejših igralk. Leta 2014 je s člansko ekipo osvojila 3. mesto v prvi slovenski državni ligi, letos pa 3. mesto v 1A državni ligi za ženske in 2. mesto v Pokalu Slovenije.

Poleg rokometa se Nikita rada ukvarja z otroki, vodi smučarske tečaje in razne športne vadbe z otroki.

Za športne dosežke v rokometu je Nikita Privšek prejela priznanje župana občine Štore.

Nikita Privšek,

9

junij 2017AKTUALNO

Proslava ob prazniku občine Štore s podelitvijo priznanjOsrednja proslava ob občinskem prazniku je potekala 31. maja v Kulturnem domu Štore. Ob bogatem kulturnem pro-gramu smo podelili občinska priznanja zaslužnim občanom, ki so s svojim delom dali pečat življenju v naši občini. Pred začetkom slovesnosti je Pihalni orkester štorskih železarjev pred kulturnim domom zaigral nekaj skladb in tako otvoril pričetek prireditve. Proslava se je nadaljevala v dvorani kul-turnega doma. Po slovenski himni, ki jo je odlično odpela Tamara Šumej, je župan Miran Jurkošek nagovoril vse nav-zoče. Obiskovalci so lahko uživali ob gledanju in poslušanju mladih talentov, ki so z glasbenimi nastopi prevzeli poslušal-ce. Nastopil je izredno mlad in nadarjen pianist, učenec OŠ Štore, Miha Žlender, ki je ob spremljavi mentorice, violinistke Inge Ulokine, zaigral na klavir. Za klavirjem se je ob glasbeni spremljavi sestre Tamare predstavil tudi Aljaž Šumej in Zala Zupan, petošolka OŠ Štore, ki obiskuje Glasbeno šolo Celje.

Proslavo sta s plesno točko popestrili tudi devetošolki Timeja Kostrevc in Maruša Kocman ter dijaki umetniške gimnazije in I. gimnazije v Celju, ki slišijo na ime Trio tub. Osrednjo proslavo je zaključila glasbena gostja DITKA. Po prireditvi so si gostje v avli kulturnega doma ogledali razstavo »Praznik dela med rudarji in železarji na Slovenskem«, ki jo je pripravil Železarski muzej Štore v sodelovanju z Občino Štore. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi knjiga Štore na starih razglednicah. Zah-valjujemo se vsem nastopajočim, ki so s svojim nastopom polepšali ta dogodek, kuharjem Osnovne šole Štore, ki so odlično poskrbeli za pogostitev, Cvetličarni Novak in Železar-skemu muzeju Štore.

10

AKTUALNO

¬ N e n a K o p i n š e k F o t o : R o s v i t a J a g e r

11

junij 2017AKTUALNO

V mesecu marcu je Občina Štore organizirala izobraževanje za lokalne turistične vodnike. Ker se vsi zavedamo, kako po-membno vlogo pri stiku obiskovalca z destinacijo odigrajo lo-kalni turistični vodniki, je bilo zanje pripravljeno izobraževanje, ki ga je izvajalo podjetje Komptur d.o.o. iz Celja. Milena Sitar Matelič, Rok Videc, Matej Ocvirk, Damir Žerič, Mohor Hudej in Janez Turnšek so bili tisti, ki so prenesli svoje bogate delov-ne izkušnje in znanje na štirinajst udeležencev izobraževanja.

Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični in praktični del. Vodniki so usvojili osnovna znanja o pomenu turizma, spoz-nali so zakonodajne okvire vodniške dejavnosti, tehnike vo-denja in nastopanja v javnosti, bonton v turizmu ter naravne in kulturne danosti naše destinacije.

Temu, da so lokalni vodniki usvojili znanje, pa ne gre zahva-la le izvajalcem izobraževanj, ampak tudi vsem tistim, ki so prijazno odprli vrata svojih domačij, kmetij, podjetij, muzeja, cerkva, se predstavili in odgovorili na mnoga vprašanja vod-nikov. To so bili: Železarski muzej Štore, podjetje Štore Steel, domačija Artišek iz Ogorevca, lončarstvo Buser iz Prožinske vasi, vinogradništvo Glavač in domačija Kroflič iz Straže, kme-

Izobraževanje za lokalne turistične vodnike za območje občine Štore

tija Čretnikovih »Pri starem mlinu« iz Šentjanža, predsednica Krajevne skupnosti Svetina Andreja Videc, kolektiv Doma na Svetini, Fanika Štarkel iz Svetlega Dola, Zdravko Kolar iz Šentjanža, Andrej Pasarič z Laške vasi in Milena Rozman s Svetine. Hvala tudi Turističnemu društvu Štore.

Ne glede na to, na kakšen način se s turizmom srečujemo, ga največkrat povezujemo z nečim lepim, zabavnim, prijetnim. To Štore tudi so. S povezovanjem, skupnim delom in aktivno promocijo bomo dosegli prepoznavnost in obiskanost naše-ga kraja.

¬ B e n j a H r v a t i č

12

AKTUALNO

Štorski turistični sejemV okviru dogodkov ob prazniku občine Štore smo v petek, 26. maja, prvič organizirali »Štorski turistični sejem«. Sejem se je odvijal pri kozolcu Pečovje – Laška vas z začetkom v zgodnih popoldanskih urah, zaključil pa se je z vodenim ogledom Svetine.

Da je okolica Štor lepa in raznolika ter vredna ogleda turistov, je domačinom znano, a da bi v naše kraje privabili čim več turistov, smo se odločili poživiti našo ponudbo.

Z organizacijo izobraževanja za lokalne turistične vodnike, ki ga je Občina Štore skupaj z agencijo Komptour in priznanimi izvajalci na tem področju izvedla že v mesecu marcu, je bil

storjen prvi korak k pridobitvi licenciranih lokalnih turističnih vodnikov. V mesecu marcu izvedeno izobraževanje se je kon-čalo s podelitvijo potrdil lokalnim turističnim vodnikom prav na štorskem turističnem sejmu. Posebno težo podelitvi je s svojo prisotnostjo in uvodno besedo dal predsednik Turistič-ne zveze Slovenije, g. Peter Misja, sicer župan izjemno turi-stično razvite občine Podčetrtek.

Najmlajši obiskovalci sejma so bili tisti, ki so pripravili krajši plesni program ter nas z glasbo in folklornim nastopom pod vodstvom Nataše Volavšek ponesli v bližnje in oddaljene slo-venske pokrajine.

13

junij 2017AKTUALNO

Jan Korenjak, Pia Popovič in Blažka Žnidar iz OŠ Štore so pod mentorstvom Tonje Vrbovšek pripravili raziskovalno nalo-go z naslovom »Turizem v občini Štore in možnosti za njegov razvoj«. Na omenjenem dogodku je nalogo v spremstvu rav-nateljice Mojce Rožman predstavil Jan Korenjak. Raziskoval-no kvalitetna in zaokrožena naloga je prinesla tudi internetno stran »TURIZEM V ŠTORAH«, katere avtorji so omenjeni na-dobudni osnovnošolci. Stran s svojimi informacijami širi ob-zorja in je uporabna ter zanimiva tako za domačine kot tudi za izletnike in turiste.

Sice pa je bila na štorskem turističnem sejmu v ospred-ju lokalna ponudba, ki sega od čebeljih pridelkov domačije Srečka Pajka do izdelkov in pridelkov kmetije V gaju. Otroke in odrasle je razveseljevala sladka ponudba kmetije Kroflič s sladkimi jagodami in 100% sokom iz domačih jabolk. Da imamo v bližini izvrstne izdelke domače obrti, sta nam poka-zala že uveljavljen lončar Franci Buser iz Lončarstva Buser in njegov po statusu mlajši kolega z domačije Albina Podbre-garja z lično izdelanimi, doma pletenimi košarami. Predstavila se je ekološka kmetija »Pri starem mlinu«, ki jo vodi gospod

Čretnik s svojo bogato ponudbo izdelkov in delavnic, željo po naravnih izdelkih za nego ter zdravje pa smo obiskovalci potešili tudi na stojnici Katje Kline.

14

AKTUALNO

Tako gospod Čretnik kot »Mila Kati« sta nas prijazno povabila na predavanje in njihove delavnice, ideje za obisk bližnje oko-lice pa smo dobili tudi z ogledom prekrasnih fotografij, ki jih je za to priložnost prispevala fotografinja Rosvita Jager in so krasile že tako prelep kozolec.

Z uspešno izpeljanim sejmom smo bili zadovoljni tako prire-ditelji kot obiskovalci, vsi pa upamo, da ga bomo kmalu po-novili v še širšem obsegu in še več lokalnimi ter oddaljenimi obiskovalci.

¬ M e t k a M o d i c F o t o : R o s v i t a J a g e r

Zdravstvena postaja Štore: lepša in modernejša Dolgoletne želje vodstva in pacientov so se uresničile: v torek, 30. 5. 2017, je bila v okviru občinskega praznika slavnostna otvoritev prenovljene Zdravstvene postaje v Štorah.

V uvodnem nagovoru je direktorica Zdravstvenega doma, mag. Alenka Obrul, predstavila dela, ki so jih izvedli od ju-

nija 2016 do maja 2017 v okviru investicije, vredne skoraj 225.000 EUR: prepleskali so prostore, posodobili telefonijo, prenovili instalacije, pohištveni inventar in sanitarije v treh eta-žah, uredili sanitarije za invalide, naredili novo ograjo, na novo zasteklili stopnišče, uredili prostor za potrebe nevrofiziotera-pije in nakupili veliko nove opreme, uredili referenčno ambu-

15

junij 2017AKTUALNO

lanto, uredili prostor za Center za krepitev zdravja, prostor za informacije in prostor za arhiv, uredili video nadzor celotne zgradbe, adaptirali stopnišče pri lekarni, uredili strelovode in zunanjo razsvetljavo. Največja pridobitev pa je dvigalo, saj predstavlja korak bližje sicer že uveljavljenim standardom drugih zdravstvenih ustanov širom Slovenije. Nazadnje se je zahvalila vsem izvajalcem del, celotni ekipi Zdravstvene po-staje Štore in vsem uporabnikom zdravstvenih storitev, ki so v času izvajanja del pokazali veliko mero razumevanja in po-trpežljivosti.

Spregovorili sta tudi nekdanja in sedanja vodja, ga. Margareta Selič Amon, dr. med., in ga. Sanja Bulatović, dr. med., ki sta poudarjali večletno potrebo po posodobitvi stavbe, o pome-nu opremljenosti zdravstvene postaje z namenom reševa-nja življenj, prav tako pa izrazili zaskrbljenost glede odhajanja zdravniškega kadra.

Prireditev sta s pesmijo popestrila otroški zborček Vrtca Lipa pod vodstvom vzgojiteljic Barbare Jagodič in Katje Krevh ter Orffov krožek pod vodstvom vzgojiteljice Karmen Gorjup Žgank.

Vsi skupaj, na čelu z županom, g. Miranom Jurkoškom, pa so »stari dami« v novem življenjskem obdobju zaželeli dobro kondicijo in čim več zadovoljnih pacientov.

¬ M o j c a R o ž m a nF o t o : R o s v i t a J a g e r

16

Ob občinskem prazniku uradno odprtje obnovljene ceste v KompolahCesta v Kompolah je bila obnovljena v letu 2016. Izvedena so bila zemeljska dela, zgornji ustroj, kanalizacija, odvodnjavanje in javna razsvetljava (kabliranje in stojna mesta) ter zemeljski nizkonapetostni elektro vodi. Prav tako je bil saniran usad na cesti. Na pobudo krajanov Kompol je bila cesta uradno pre-dana namenu v tednu občinskega praznika.

Uradni del dogodka se je pričel s pozdravnim govorom žu-pana Mirana Jurkoška. Za blagoslov 460 metrov obnovljene ceste je, poleg nekaj dežnih kapljic, poskrbel duhovnik Stan-ko Gajšek iz župnije Sveti Lovrenc Kompole. Glasbeno noto je dogodku dala harmonika, ki jo je spretno igral domačin Žan Ošlak.

Domače dobrote okoliških gospodinj, dobra volja vseh priso-tnih, otroško veselje, glas harmonike in drugih spremljajočih inštrumentov je bilo tisto, kar je dogodku dalo poseben pe-čat. Da je dogodek uspel, gre posebna pohvala domačinom Kompol, izvajalcu gradbenih del PGP-GRAD d.o.o. iz Šen-tjanža nad Štorami ter vsem ostalim prisotnim.

¬ B e n j a H r v a t i čF o t o : R o s v i t a J a g e r

17

junij 2017

Aktivnosti ŠD Kovinar ob prazniku občine Štore TENIS SEKCIJA ŠD KOVINAR ŠTOREV okviru občinskega praznika je tenis sekcija ŠD KOVINAR ŠTORE organizirala turnir v tenisu dvojic. Turnirja se je udele-žilo 10 igralcev. V vročem petkovem popoldnevu so potekali zanimivi dvoboji. Končno zmago je slavila dvojica Jure Fra-nulič in Andraž Klinar. Drugo mesto sta osvojila Zvone Kozjak in Matevž Čater, tretje mesto pa Ljubo Fijavž in Milan Klinar. Medalje je podelil župan občine Štore, g. Miran Jurkošek.

Aktivnosti tenis sekcije ŠD KOVINAR ŠTORE v naslednjih mesecih:• PredstavitevigranjatenisavokviruprireditveŠportinšpas

10. 6. 2017.• Organizacijatečajatenisazaotrokevčasupoletnihpoči-

tnic.• Organizacija tečaja za starejše.Cena60EURvključuje

10 ur tečaja pod vodstvom teniškega učitelja. Minimalna udeležba: 4 osebe. Termin po dogovoru.

• VsodelovanjuzOŠŠtorebomovmesecujunijuizpeljalipredstavitev tenisa za učence 7. in 8. razredov, ki imajo šport kot izbirni predmet. V septembru sledi predstavitev tenisa za 4. razrede v okviru ur športa.

• Zaključniturnirvigridvojiczačlanedruštvabomesecuseptembru.

• ČlanitenissekcijeŠDKovinarŠtorenastopajovveteran-ski Sotelski teniški ligi.

BALINARSKA SEKCIJA ŠD KOVINAR Že vrsto let v okviru praznika občine balinarska sekcija orga-nizira tradicionalni turnir domačih ekip ter balinarskih ekip iz sosednjih občin, s katerimi se srečujemo na podobnih priredi-tvah večkrat na leto. Vabilu na letošnji turnir, ki smo ga orga-nizirali v soboto, 27. maja, so se odzvale ekipe iz balinarskih klubov Šmarja pri Jelšah, Slivnice, Šentjurja, Društva upoko-

AKTUALNO

18

jencev Štore, člani naše balinarske sekcije pa smo nastopali z dvema ekipama. Od devete do druge ure so trajali zanimivi dvoboji ekip za razvrstitev v dveh skupinah ter zaključne polfinalne in finalne tekme za končno razvrstitev. Končni vrsti red ekip je bil: 6. mesto ekipa Šentjurja, 5. Je bila ekipa Slivnice, 4. ekipa Ko-vinarja II, 3. ekipa DU Štore, 2. Kovinar I , zmagovalna ekipa turnirja je bila ekipa BK Šmarje pri Jelšah. Pokale prvim trem ekipam in prehodni pokal zmagovalni ekipi je podelil župan, g. Miran Jurkošek.

NOGOMETNI KLUB ŠD KOVINARNogometni klub, ki s svojimi selek-cijami sodeluje v tekmovalnem sis-temu MNZ, težje organizira kakšne posebne prireditve ob prazniku občine, saj se tekmovanja vsako leto zaključu-jejo praviloma konec meseca maja oz. v začetku junija. Kljub temu smo lahko v dnevih praznovanja, sicer v okviru tek-movalnega sistema, na dan turnirja v balinanju spremljali

AKTUALNO

turnir najmlajših v kategoriji U9, ki tekmujejo v štirih skupi-nah. Skupaj v tej starostni kategoriji sodeluje 38 ekip. V naši skupini sodelujejo cicibani nogometnih klubov: KOVINAR, VOJNIK, LJUBNO, VRANSKO, ŽALEC in POLZELA. Turnir je spremljalo veliko gledalcev, predvsem staršev najmlajših, kar je vredno pohvale.Tekmovanje ostalih selekcij se je končalo z zadnjo tekmo se-lekcije U15 31. maja v Kozjem, kjer je ekipa doživela edini po-raz v drugi ligi MNZ. Ekipa je že več kol pred koncem osvojila prvo mesto in za to prejela pokal. Kljub zaključku ligaškega tekmovanja pa se bodo vadbe in treningi nogometašev odvi-jali še ves junij, sledi premor meseca julija, nato nadaljevanje priprav na novo tekmovalno sezono 2017/18.

¬ L a d i s l a v K a l u ž aF o t o : R o s v i t a J a g e r

Brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola

in trigliceridovRedna merjenja krvnega tlaka, holesterola in trigliceridov so pomembne aktivnosti posameznikov, saj pomagajo prepreči-ti razvoj nekaterih bolezni. V Krajevni organizaciji Rdečega križa Štore smo sprejeli sklep, da bomo opravljali meritve za vse krajane, ne glede na član-stvo v KORK Štore. Stroške merjenja bo pokrila KORK Štore.Vsi, ki se boste udeležili merjenja, boste prejeli kartončke, ka-mor se bodo vpisovale vrednosti merjenj, in jih boste lahko pokazali svojemu osebnemu zdravniku. Meritve bodo potekale kot doslej:• vprostorihDruštvaupokojencevvsakzadnjitorekvmese-

cu od 10. do 11. ure in • vKompolahvsakodrugonedeljood9.do10.ure,predsve-

to mašo.Menimo, da je zelo pomembno vedeti, kaj se dogaja v našem telesu, da pravočasno ukrepamo, če je potrebno, zato vas va-bimo k merjenju.

Stanislav Štefanec

19

junij 2017AKTUALNO

Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje – vaša podpora pri poslovanju

Zbornica deluje že več kot 48 let in združuje člane na obmo-čju Mestne občine Celje ter na območju občin Vojnik, Dobrna in Štore. Osnovna naloga zbornice je zastopanje interesov svojih članov, izvajanje javnih pooblastil, informiranje, sveto-vanje, izobraževanje in usposabljanje ter skrb za promocijo poklicev, inovativnosti, podjetnosti in ustvarjalnosti. Poleg tega partnersko sodeluje z občinami, v katerih združuje svoje članstvo, sodeluje v lokalnih, regionalnih, nacionalnih in med-narodnih razvojno naravnanih projektih. Sodeluje z nosilci ra-zvoja na vseh nivojih, vključno s celotno izobraževalno verti-kalo z namenom, da vam posreduje informacije in vam s tem omogoči uspešno poslovanje.

V primeru, da imate vprašanja na temo:• kakozačetilastnopodjetniškopot,• ovireinpriložnostipodjetništva,• zakonodaja,finance,računovodstvo,• ugodnifinančniviriin druga, se obrnite na OOZ Celje.

Na zbornici izvajamo storitve točke - priglasitev samostojnega

podjetnika posameznika- sprememba podatkov v poslovnem registru za

samostojnega podjetnika posameznika- izbris samostojnega podjetnika posameznika - ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500

EUR) v celoti vplača v denarju- posredovanje davčnih podatkov na FURS ob

ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o.- prijava samostojnega podjetnika posameznika

v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob pričetku opravljanja dejavnosti in odjava ob zaključku opravljanja dejavnosti

- prijava in odjava delavcev v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS

- prijava potreb po delavcih na Zavod za zaposlovanje (obrazecPD1)

- redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije

- postopki pooblaščanja tretjih oseb za opravljanje postopkov VEM

ZBORNICA CELJE

Kontakti: Cesta na Ostrožno 4, 3000 CeljePredsednik: Miran GracerSekretarka: Martina Rečnik, martina.recnik@ozs.si; tel: 03 425 22 72Samostojna svetovalka: mag. Tatjana Štinek, tatjana.stinek@ozs.si; tel: 03 425 22 73Strokovna sodelavka: Simona Zupanc, simona.zupanc@ozs.si; tel: 03 425 22 74Spletna stran: www.ooz-celje.si

20

ZGODILO SE JE

Otroški gledališki abonma 2016/2017

Nadvse zadovoljni smo, da nam že vrsto let uspeva skupaj s ŠKD Rudar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar Štore organizi-rati otroški gledališki abonma »ŠTORČEK«, ki je vedno dobro obiskan.

Letošnja sezona se je končala 3. marca s predstavo Zeleni škrat Ariel v izvedbi Glasbenega gledališča Melite Osojnik.Prepričani smo, da smo z dosedanjim delom opravičili zau-panje otrok in staršev, saj tako s skupnimi močmi vsako leto znova v Kulturnem domu Štore najmlajšim približamo čaro-ben pravljično-glasbeni svet, ki na našem odru oživi posebej za njih. V sezoni 2016/2017 so otroke in njihove starše razveselile predstave Picko in Packo, Čigavo je darilo, Maček Kazimir in miška Valentina, Butalci ter Zeleni škrat Ariel. Tako so bili v sezoni 2016/2017 z nami: Gledališče Makarenko, Glasbe-no gledališče Melite Osojnik in Družinsko Gledališče Kolenc. Vseh pet predstav je vse dodobra nasmejalo in marsikatere-mu otroku ali staršu dalo poučen nauk.

Z obiskom otroškega abonmaja v sezoni 2016/2017 smo zadovoljni. Namen abonmaja je predvsem poživitev kulturne-ga dogajanja za naše najmanjše tako iz naše občine kot iz okoliških krajev. Kot organizatorje pa nas veseli, da k nam pri-

hajajo tudi otroci iz ostalih občin. Vse to nas dodatno spod-buja, da se bomo še naprej trudili organizirati predstave za naš podmladek.

Organizatorji otroškega abonmaja Občina Štore, ŠKD Ru-dar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar Štore bomo z otro-ško abonmajsko sezono nadaljevali jeseni, tudi v sezoni 2017/2018 pa bodo na sporedu zanimive predstave, ki ne bodo pustile ravnodušnega nobenega obiskovalca.

¬ M e t k a M o d i c

Pohod ob dnevu ženaV Kompolah smo 12. 3. 2017 organizirale že 3. tradicio-nalni pohod ob dnevu žena. Spet je bilo veselo, zabavno in sproščeno vzdušje. Ko smo obkrožile vas Kompole, smo se podale proti Straži h Glavačevim, kjer so nas lepo sprejeli in pogostili. Ob kozarčku rujnega smo se še bolj sprostile in ob glasbi domačih fantov zapele, zaplesale in zavriskale.

Kot vedno do sedaj smo se na večer vrnile v Kompole, kjer smo se pri Vidi okrepčale in nadaljevale zabavni večer. Ob pesmi, plesu in zabavnih igrah je večer kar prehitro minil. Upamo, da se drugo leto zopet dobimo, saj je zanimanje za tovrstno srečanje iz leta v leto večje.

Zahvaljujemo se organizatorkama Nataši in Brigiti, ki se trudi-ta, da vse poteka brezhibno, saj ni enostavno zadovoljiti želja 50 žensk.

¬ M i l e n a R e n č e l j

21

junij 2017ZGODILO SE JE

Gledališke vizije na odru Kulturnega doma Štore Že od prenove Kulturnega doma v Štorah leta 2013 se ob-čina Štore skupaj z ostalimi organizatorji kulturne ponudbe trudi ponuditi mlajšim in starejšim obiskovalcem raznoliko kul-turno ponudbo, hkrati pa je Kulturni dom prostor uveljavljanja predvsem lokalnih kulturnih društev. V aprilu pa sta Občina Štore in Javni sklad kulturnih dejavno-sti, Območna izpostava Celje združila moči in v Štore pripe-ljala mlade gledališčnike, katerih čas šele prihaja. Tako so se v petek, 7. aprila 2017, v Kulturnem domu v Štorah odvijale »Gledališke vizije«, regijsko srečanje mladin-skih gledaliških skupin celjske regije, dolenjske regije, Bele Krajine in Posavja. Mlade gledališke skupine so od jutra do popoldneva razveseljevale mlade obiskovalce vseh starosti z Osnovne šole Štore.

Na Gledaliških vizijah, ki jih je strokovno spremljal državni se-lektor Andrej Jus, so se najprej predstavili domačini, in sicer gledališka skupina »Središče« z Gimnazije Celje–Center s predstavo »Jagababa«. Za svojo prvo produkcijo so si izbrali zadnje dramsko delo Daneta Zajca z naslovom Jagababa, ki je s svojo zahtevnostjo in dolžino sicer namenjena predvsem odrasli publiki.

Sledila je izjemno gledljiva in tudi za publiko atraktivna predstava v izvedbi gledališkega društva »Mačkoni« iz Ra-deč s predstavo Klemna Nikoliča »Kam za vraga gremo?«. Predstava, namenjena zadnji triadi osnovnošolcev, a bi se je razveselil tudi kakšen odrasel obiskovalec, se je začela zelo aktivno kar na dvorišču Kulturnega doma Štore. Dvorišče se je v trenutku prelevilo v lokalno avtobusno postajo, obiskoval-ci pa so za vstop v dogodivščine gledališke skupine najprej kupili avtobusno karto, nato pa so se ves čas predstave spra-ševali »Le kam pelje ta avtobus?«.

22

Pomladna prireditev

Verjamemo, da so bili z videnim zadovoljni tako gledalci kot organizator – JSKD, Območna izpostava Celje, ki tudi v bo-doče pričakuje polno dvorano obiskovalcev, tako da se po prepričanju vseh deležnikov ponovno vidimo naslednje leto.

¬ M e t k a M o d i c

ZGODILO SE JE

Po odmoru sta sledili dve predstavi, namenjeni srednješolski publiki, v katerih pa so se z lahkoto prepoznali tudi osnovno-šolci. Najprej je gledališka skupina ŠSD in ERŠ ŠC Velenje s predstavo Bojane Urbanc »France med nami« po spletu okoliščin, ko zmanjka elektrike, medse privabila čisto pravega Franceta Prešerna. Seveda France Prešeren pomaga naredi-ti tudi nalogo za »slovko« sicer razigranim in vragolij polnim srednješolcem. France se med odmorom znajde na domu srednješolca Gašperja, kjer za red ne pomaga niti budno oko njegove babice, situacijo pa z lahkoto reši, saj odigra le sa-mega sebe – Franceta Prešerna osebno.

Kot zadnji so na oder Kulturnega doma Štore stopili »Prota-gonisti«, gledališka skupina Gimnazije Novo mesto s predsta-vo »Kako sem ubil protagonista«. V predstavi avtorici pro-jekta Katja Štefanič in Alja Suljić raziskujeta psihološke in družbene plati umetniškega ustvarjanja. V času, ko se veliko ljudi utaplja v otopelosti in apatiji, deluje predstava, ki daje po-udarek osebnemu angažmaju, a hkrati ne ponuja odgovorov, bolj vprašanja, izjemno sveže in tehtno.

V mesecu marcu, ob prazno-vanju materinskega dne, smo v sodelovanju z Občino Štore in z Glasbeno šolo Avsenik pripravili Pomladno prireditev. S pestrim programom, kjer se je veliko ple-salo in pelo, so nastopili učenci 1. triade OŠ Štore in podružni-ce Kompole, za inštrumentalne vložke pa so poskrbeli učenci glasbene šole Avsenik.

¬ U č i t e l j i c e 1 . t r i a d e

23

junij 2017ZGODILO SE JE

Očistimo Štore 2017

Občina Štore že osmo leto organizira čiščenje po celotni občini. Akcijo, ki se je začela pred leti in je potekala po vsej Sloveniji, smo res vzeli za svojo, saj se vedno bolj zavedamo pomena zdravega okolja za vse nas.

Da nas skrb za čisto, zdravo in lepo oko-lje tudi sicer poveže, so znova dokazale ekipe iz vseh okolišev. Na povabilo so se odzvala različna društva, šola, vrtec in posamezniki, med katerimi so bili tudi najmlajši otroci in vzgojitelji Vrtca Lipa ter ekipe Osnovne šole Štore ter enote Kompole, ki so čiščenje opravili že dan pred uradno akcijo, ki je bila tokrat izpe-ljana v soboto, 1. aprila.

Ekipam Športnega društva Laška vas 78, športno kulturnih društev Straža in Rudar Pečovje, Konjeniškega društva Štore, Ribiške družina Voglajna, ob-činskega Planinskega in Zurističnega društva ter ekipam SDS, KORK Štore in Spodnja Laška vas se za opravljeno delo iskreno zahvaljujemo. Prav tako hvala vsem posameznikom, ki so sode-

lovali v čistilni akciji.Kot običajno nam je pomagalo tudi podjetje Simbio d.o.o., ki nas oskrbi s prepotrebnimi drobnimi pripomočki za

čiščenje, kot so rokavice in vrečke.Več fotografij si lahko ogledate na spletni strani občine Štore, v rubriki fotogalerija.

¬ M e t k a M o d i c

24

občini Štore, da ima posluh za naše humanitarno delo in nam omogoča brezplačni najem prostorov.

¬ A l e n N o v i t , d i r e k t o r S I B A H E

ZGODILO SE JE

Velikonočni prazniki v prostorih Sibahe v Štorah

V času velikonočnih praznikov je bilo praznično tudi v prostorih SIBAHE – Slovenske banke hrane v Štorah. Člani in prostovoljci SIBAHE so namreč za družine pripravili velikonočne pakete s prehrambenimi artikli, s katerimi bodo njihovi velikonočni prazniki še bolj veseli.Slovenska banka hrane je tako 4. 4. 2017 povabila družine, da se oglasijo v prostorih SIBAHE na lokaciji bivše sre-dnje kovinarske šole (ŠKIMC) v Štorah, kjer so jih čakali pripravljeni paketi za prevzem. Lokalni župnik g. Miha Her-man je ob tej priložnosti prav tako na-šel prosti termin in po velikonočni pridigi blagoslovil tudi pripravljene pakete. Na dogodku, ki je trajal slabo uro, je bilo pri-sotnih nekaj več kot 10 družin iz Štor in bližnje okolice, člani in prostovoljci Slo-

SIBAHE – Slovenska banka hrane je neprofitna humanitarna organizaci-ja, katere osnovni namen je zbiranje in distribucija hrane pomoči potreb-nim družinam in posameznikom.SIBAHE sicer deluje v Štorah od leta 2013. Organizacija je s pomočjo občine Štore v letu 2015 pridobila prostore v bivši Srednji kovinarski in metalurški šoli (ŠKIMC), kjer lahko s pomočjo svojih članov in prostovolj-cev še bolj intenzivno izvaja svojo humanitarno dejavnost na področju občine Štore in širše.SIBAHE je v letu 2016 na področju Slovenije zbrala in razdelila dobrih 100.000 kg hrane več kot 4.000 upra-vičenim osebam - samo na podro-čju Štor je ta pomoč znašala dobrih 7.000 kg različnih prehrambenih artiklov, ki jih je skozi leto prejelo več kot 150 občanov. SIBAHE prav tako občasno, vendar vse leto, redno organizira tudi po-samezne dejavnosti, na katerih se še dodatno predstavi, obdaruje ali zbira pomoč za ljudi v stiski.

venske banke hrane, velikonočne obda-ritve in blagoslova pa se je udeležil tudi župan občine Štore, g. Miran Jurkošek, ter nekateri drugi predstavniki občine. V prijetnem vzdušju so družine z otroki po manjši pogostitvi in druženju prevze-le blagoslovljene jedi in se prezadovoljne odpravile proti svojim domovom.Vsekakor še eden izmed uspešnih, srečnih in zadovoljnih dni za člane in prostovoljce naše organizacije, ko lah-ko ponovno potrdimo, da vemo, zakaj opravljamo svoje humanitarno delo.

SIBAHE se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem prostovoljcem, ki so vedno prip-ravljeni pomagati, lokalnem župniku, g. Mihi Hermanu, da je našel prosti termin za velikonočni blagoslov, in županu ter

25

junij 2017ZGODILO SE JE

Nabirali smo čemaž

Prvi aprilski petek, 7. 4., smo si skupina učencev planinske-ga krožka in njihovi družinski člani dan popestrili (beri: zači-nili) z nabiranjem čemaža. V okviru »Aktivnosti pod ko-zolcem« smo se pridružili prireditvi Čemažev pohod, ki sta ga organizirala TD Štore in PD Železar Štore. Ker smo se zbrali pod Kozolcem La-ška vas–Pečovje, nam ponj ni bilo potrebno daleč. S svojim značilnim vonjem po česnu nas je zvabil čez cesto v gozd ob Bojanski potok. Tam smo obnovili znanje o tej zdravilni rastlini, jo nabrali, nato pa pre-verili njen odličen okus še na degustaciji namaza. Ker nam je bil všeč in ker ima toliko zdravilnih učinkovin,

smo se odločili, da z novimi recepti in idejami o uporabi te zdravilne rastline navdušimo še koga.

¬ T j a š a C e n t r i hF o t o : R o s v i t a J a g e r

KresovanjeTradicija kresovanja na predvečer praznika dela, 1. maja, je razširjena po celotni Sloveniji in tudi v Štorah jo ima. Po dvo-letnem premoru in po zaporednih osmih letih »suše« je kreso-vanje ponovno organiziral ŠD KOVINAR.

S pomočjo vodstva in nekaterih odraslih članov društva so se v pripravo prireditvenega prostora in kresa aktivno vključili člani tekmovalne mladinske in pionirske nogometne selekcije.

Zasluga za lepo pripravljen in okolju prijazen kres gre tudi podjetju Štore Steel, Marjanu Pajku iz podjetja Interstar ter delavcem režijskega obrata občine Štore, ki so predhodno izločili okolju neprijazne in škodljive predmete, ki so jih neka-teri neodgovorni občani odvrgli na prizorišče že dneve pred prireditvijo.

Na tako pripravljenem prizorišču je po nastopu Pihalnega orkestra štorskih železarjev in nagovoru predsednika ŠD Kovinar udeležene občane in druge obiskovalce pozdravil župan občine Štore, g. Miran Jurkošek, in ob 21. uri prižgal

26

ZGODILO SE JE

kres. Pod budnim nadzorom požarne straže Prostovoljnega gasilskega društva Štore, ob zvokih ansambla Sekstakord, s srečelovom, s katerim so organizatorji razveselili predvsem najmlajše, in ustrezni gostinski ponudbi podjetja Tojeto se je prireditev z zadovoljnimi udeleženci ob drugi uri zjutraj zaključila.

Organizator ŠD KOVINAR Štore se zahvaljuje vsem, ki ste dali svoj prispevek in pomoč k uspešni izvedbi prireditve. Ponov-no se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali praktične nagrade za srečelov. Zbrana prostovoljna sredstva bo dru-štvo namenilo nakupu športne opreme za najmlajše udele-žence v športnih programih društva.

¬ L a d i s l a v K a l u ž a

Živel 1. maj – praznik dela! Prvomajska srečanja imajo v Sloveniji bogato tradicijo. Čeprav je to delavski praznik, ga praznujemo vsi: delavci, upokojenci, nezaposleni, dijaki, študentje. Delavci s štorovskega obmo-čja in njihove družine se 1. maja vsako leto v velikem številu

zberemo na Domu na Svetini. Tudi letos ni bilo nič drugače, saj se je marsikateri Štorovčan podal na Dom na Svetini in se ob lepem vremenu družil s prijatelji. Program letošnjega srečanja se je začel ob 12.00 s Pihalnim orkestrom štorskih železarjev in Godbo na pihala Svetina. Zbrane je uvodoma pozdravil župan občine Štore, g. Miran Jurkošek. Letos je bila na ogled razstava »Živel 1. maj! Živel praznik dela!«, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali v prostorih Doma na Svetini. Za zabavni program so poskrbeli člani skupine Sekstakord, za odlično gostinsko ponudbo pa osebje Doma na Svetini.

27

junij 2017

tovnemu gospodarstvu bolj slabo piše, najdemo nekaj, kar nas veseli in osrečuje, naj si bodo to spomini na preteklost ali vera v boljšo prihodnost. Za začetek je lahko to prvi maj, delavski in sindikalni praznik.Poveselimo se torej skupaj tudi 1. maja 2018!

¬ J a n j a Z a g o d e

ZGODILO SE JE

Manjkal ni niti tradicionalni golaž, ki sta ga skuhala Jani Jur-košek in Vinko Horjak.Vsa zahvala gre tudi letos organizatorjem ŠD Kovinar Štore, Občini Štore in Domu na Svetini. Potruditi se moramo, da tudi v teh ne ravno rožnatih časih, ko se slovenskemu in sve-

Predstavitev Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi

Slovenska vojska in policija sta se že trinajstič predstavili v športnem parku na Lipi. Tokrat ponovno v spomladanskem času. Vojaki so predstavili svojo osebno opremo in oboroži-tev ter vojaška vozila. Predstavili so vojaško taktično stezo za otroke, na kateri so lahko otroci preizkušali svoje gibalne sposobnosti. Letos so dobili za opravljeno premagovanje ovir tudi pisne diplome. Razumljivo, da to stezo uporabljajo v vo-jašnicah tudi sami. SV je dober zaposlovalec zdravih, izobra-ženih in mladih ljudi. Takšne predstavitve v lokalnem okolju so

čudovita priložnost za spoznavanje vojaškega poklica.Tudi policija se na naše vabilo z veseljem vsako leto odzove. Tudi policisti so prikazali svojo opremo, ki je nujno potrebna za njihovo delovanje. Otroci so jo z zanimanjem občudovali. Letos se je predstavitve udeležilo veliko obiskovalcev. Raz-veselili smo se vsakogar. Tudi na takšen način skrbimo za promocijo naše občine v slovenskem prostoru. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme. Prizadevni zaposleni Doma na Lipi so pripeljali svoje oskrbovance. Letos se je že drugič predstavil

28

ZGODILO SE JE

tudi Center za krepitev zdravja, ki deluje v ZD Celje. Priza-devne sestre so imele polne roke dela.Tako je bilo v dopoldanskem delu v športnem parku na Lipi nadvse živahno. Popoldne je potekal nogometni turnir, na katerem je sodelovalo osem ekip. Domačini smo bili letos zmagovalci. Zahvaljujem se vsem, ki so aktivno sodelovali na tej predsta-vitvi. Dokazali smo, da smo v Štorah odlični organizatorji in dobri gostitelji. Moja največja in iskrena zahvala pa je name-njena vodstvu Osnovne šole Štore, učiteljem in vzgojiteljicam vrtca, ki so pripeljali otroke v tako velikem številu. Naši otroci so resnično največji in najbolj hvaležni obiskovalci takšnih prireditev. Nasvidenje prihodnje leto na 14. srečanju Slovenske vojske in policije na Lipi.

¬ S r e č k o K r i ž a n e cF o t o : R o s v i t a J a g e r

Kolesarji starodobnih koles so se ustavili tudi pri Lončarstvu Buser

V nedeljo, 4. junija dopoldne, so člani sekcije kolesarjev sta-rodobnih koles iz Šentjurja priredili tradicionalno srečanje. V Šentjur so prišli ljubitelji starodobnih koles z Gorenjske, Pri-morske, Dolenjske in Prekmurja. Okrog 70 kolesarjev v po-sebnih oblačilih se je zbralo pred Muzejem južne železnice in se odpeljalo do Vulkanizerstva Gaberšek, kjer so imeli ogled proizvodnje. Ustavili so se na kavici pri predsedniku sekcije, g. Francu Rataju, ter nadaljevali svojo pot do Lončarstva Bu-ser v Prožinski vasi. Tu so si ogledali izdelovanje lončarskih izdelkov. Zanimivo je bilo prisluhniti Francu Buserju, ki je med drugim predstavil tudi zgodovino lončarstva treh rodov Bu-serjevih. Vožnjo s kolesi so z darilom lončarstva nadaljevali proti Šentjurju, kjer so imeli zaključek srečanja.Eden izmed organizatorjev tega srečanja in dolgoletni član omenjene sekcije, natančneje društva Večno mladi, je naš

29

junij 2017ZGODILO SE JE

občan, g. Karli Holcinger z Laške vasi. O njem in njegovi zbirki smo v našem Občanu že pisali, vendar vedno znova prese-neča. Člani sekcije starodobnih koles vozijo kolesa, izdelana pred letom 1940, in so temu času tudi primerno oblečeni. Na takšna in drugačna srečanja se Karli vozi s športnim kolesom iz leta 1923. V njegovi zbirki je tudi kolo iz leta 1893, na kate-rega je še posebno ponosen. A to še ni vse. Ima zbirko resta-vriranih starejših motorjev, ki so po njegovi zaslugi na izgled takšni, kot bi pravkar prišli iz proizvodnje. Zanimiv je njegov kotiček, kjer preživi veliko časa. Tu ima shranjeno zbirko: od zelo različnih priznanj do luči za zelo stara kolesa. V Karlijevi družbi sem se prijetno počutila, saj mi je pripovedoval zanimi-ve zgodbe o svoji zbirateljski zbirki.

¬ I v a n k a To f a n t

Najboljši učenci pri županu

V prostorih Občine Štore je župan Miran Jurkošek 15. ju-nija gostil devetošolce, ki so v šolskem letu 2016/17 dosegli najboljši učni rezultat. Učen-ci so prišli skupaj z razredni-čarkama Mihelco Gorjup in Branko Bajc ter ravnateljico Mojco Rožman. Šolsko leto so z odličnim uspehom zaključili Blažka Žnidar, Maj Lesjak, Kla-ra Lubej, Vita Jurkošek, Daša Šlatau, Jan Korenjak, Timeja Kostrevc in Pia Popovič.

Župan jim je za dosežen učni uspeh čestital in zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem izo-braževanju. V znak spoštova-nja njihovega truda prza učne dosežke je vsak od njih prejel knjigo.

¬ N e n a K o p i n š e kF o t o : R o s v i t a J a g e r

30

ZGODILO SE JE

Rezultat dobrodelnega koncerta KORK Štore »ŠE IMAMO UPANJE«

Že peto leto smo priredili dobrodelni koncert, s katerim pomagamo socialno ogroženim krajanom iz Štor. Brez pomoči podjetnikov, ki so nam nesebično priskočili na pomoč z donacijami, ne bi uspeli.

Opravili smo prvi del razdelitev, in sicer velikonočno izredno delitev hrane.Prehrambni paket je vseboval vse velikonočne dobrote, ki si jih ljudje težko privoščijo. Obdarili smo 50 družin, ki so naši varovanci in jim na več načinov tudi pomagamo.

Pred nami sta še dve razdelitvi: pomoč staršem učencev Osnovne šole Štore z nabavo delovnih zvezkov in še ena delitev v mesecu juliju.

Rad bi se zahvalil vsem podjetnikom, glasbenikom in ekipi KORK, ki nam stojijo ob strani, da lahko uresničujemo naš načrt in tako poma-gamo krajanom.

¬ S t a n i s l a v Š t e f a n e c

Slavljenec Miško

Z Miškom, ambasadorjem Društva proti mučenju živali Celje, smo te dni še zadnjič obiskali učence 3. razredov Osnovne Šole Štore. Muc je zdaj že pravi starostnik in prav je, da konča svoje poslanstvo in odide v zaslužen pokoj. Učenci so mu ob zaključku obiska potihoma zapeli še pesmico za njegov rojstni dan ter mu zaželeli še mnogo sreče in zdravja. Pred kratkim je namreč dopolnil 25 mačjih let, kar znaša častitljivih 110 »človeških« let.

¬ V e r i c a Š t a n t e

31

junij 2017

Pevski zbor Žerjavčki iz Trzina, na srečanju pa je nastopilo še 11 pevskih zborov z različnih krajev Slovenije. V intimnem ambientu dvorane Marjance Ručigaj je petje izzvalo naboj ču-stev prijateljstva in povezanosti, kar je začutilo tudi občinstvo, ki je napolnilo dvorano. Prijetno vzdušje pa se je nadaljevalo tudi na večernem druženju, saj tudi tam ni manjkalo glasbe in pesmi.

Poletje in šolske počitnice, ko se spet za krajši čas razide-mo, so že pred vrati. A še pred koncem poletja se srečamo ponovno, da nadaljujemo s pripravo naše osrednje prireditve - letnega koncerta, ko se zopet vidimo in slišimo v Štorah.

¬ Š t o r s k o p e v s k o d r u š t v o O s t i j a r e j

O DELU DRUŠTEV

Letošnjo pomlad zaključili ob Savi

Člani Štorskega pevskega društva Osti jarej smo si po uspe-šnem koncertu, ki smo ga izvedli novembra 2016, in tradicio-nalnem božičkovanju v Laški vasi, privoščili krajši odmor in se po božično-novoletnih praznikih zopet sestali, da začrtamo svojo pot za letošnje leto.

Še v duhu poprazničnega časa smo 22. januarja 2017 po-novno obiskali cerkev Sv. Lovrenca v Kompolah, v kateri smo po svečanem bogoslužju navzočim v zahvalo za vedno prije-ten in topel sprejem odpeli še nekaj božičnih pesmi.

Takoj po kratkem koncertu so sledile priprave na območno revijo malih pevskih skupin „Nocoj je en lep večer“, ki jo vsako leto organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Celje. Čeprav se je letošnje revije, ki je potekala 2. 3. 2017 v Vojniku, udeležilo manj pevskih skupin kot prejšnja leta, smo občinstvu pričarali čudovit glasbeni dogodek.

V aprilu smo se z veseljem ponovno odzvali va-bilu za nastop ob otvoritvi razstave „Znameniti Teharčani“ avtorja Mateja Ocvirka, ki je gostovala v prostorih Osrednje knjižnice Celje od 10. 4. do 30. 5. 2017. Tako so obiskovalci poleg grafično-slikovnega dela razstave dobili kratek vpogled v delo enega izmed znamenitih Teharčanov, Franja Luževiča, saj smo prav za to priložnost odpeli dve njegovi skladbi.

Tudi po tem nastopu nismo kar čakali na maj, saj nas je 13. maja čakalo snidenje s prijatelji v Tr-zinu, kjer je letos potekalo 13. srečanje pevskih zborov in skupin „Od Drave do Save“. Letos je namreč srečanje organiziralo Društvo upokojen-cev Žerjavčki iz Trzina, v okviru katerega deluje

32

O DELU DRUŠTEV

Koncert Vokalne skupine Lipa z gosti

V četrtek, 11. maja 2017, je Vokalna skupina Lipa praznovala 15-letnico obstoja. Na koncertu so sodelovali tudi otroci Vrtca Lipa. Dve različni generaciji, dve skupini ljudi, ki jima je skupna ljubezen do slo-venske pesmi. Starejši in mlajši so zapeli lepo, zapeli so tudi skupaj. S harmoniko jih je spremljal domači virtuoz Damjan Pasarič. Številni poslušalci so bili nad slišanim navdušeni in si podob-nih srečanj še želijo. Kako bo v prihodnje, bomo še videli. Pevci VS Lipa bi radi privabili tudi nove, mlajše člane, in želijo, da v naših železarskih Štorah slovenska pesem ne bi utihnila.

¬ J o ž i c a G o r j u pF o t o : R o s v i t a J a g e r

Letni koncert

V petek, 19. maja 2017, ob 19.30 je v Kulturnem domu Što-re potekal letni koncert Ljubiteljskega pevskega zbora Štore pod vodstvom profesorice glasbe, ge. Maje Sakelšek. Kon-cert je naznanil začetek različnih dogodkov v okviru praznika

33

junij 2017O DELU DRUŠTEV

občine Štore. Pevci in gostje smo za koncert pripravili glasbe-no popotovanje po zakladnici narodnih pesmi.V letih obstoja zbora se je v njem zamenjalo kar nekaj pevcev, vendar je zbor zdržal in ostal skupaj. Pevce druži veselje do petja, razumevanje, spoštovanje in prijateljstvo. Slednje je bilo vodilo našega koncerta, ki ga je z lepo besedo povezoval gospod Luka Žerjav.Na letošnjem koncertu smo v goste povabili Joškovo bando. Ti so štorskemu občinstvu poznani, saj so že nastopili na tu-kajšnjem odru, popestrili pa so tudi Almine dneve na Svetini. Za koncert so pripravili skladbe iz ljudskega izročila, saj je

pomembno, da znamo ohranjati domačo slovensko pesem.V drugem delu našega letnega koncerta se nam je na odru pridružila pianistka Zala Irgolič in nas spremljala pri skladbah Kako sva si različna in Za prijatelje.Po koncertu smo pevci goste povabili na druženje v avlo kul-turnega doma. Dogajanje so popestrili člani Joškove bande, ki so zaigrali in zapeli, mi pa smo se veselo in urno zavrteli. Seveda pa koncerta ne bi bilo mogoče izpeljati brez številnih sponzorjev, ki se jim člani LPZ Štore iskreno zahvaljujemo.

¬ A n j a R e z a r

Vinogradnikiv letu 2017

V začetku januarja smo vinogradniki pripravili pokušino vina letnika 2016, ki jo je vodila ga. Tadeja Vodovnik Plevnik. Mla-da vina so že takrat nakazovala, da lahko pričakujemo dobre rezultate na ocenjevanju vin. Konec januarja pa smo v Gasil-skem domu pripravili drugi vinarjev večer. Obiskal nas je g. Aci Urbajs, bio-dinamični vinogradnik. Predstavil nam je svojo vizijo in način pridelave žlahtne kapljice. Poskusili smo tudi njegova vina, ki so predvsem v tujini zelo cenjena. Vinogradniki smo v februarju imeli občni zbor na Domu na Svetini, ki se ga je udeležila večina članov društva. Prav tako smo v februarju pripravili prikaz rezi vinske trte pod vodstvom g. Romana Štabuca, ki nam je podal tudi nekaj praktičnih nasvetov o rezi poškodovane trte. Rezitev je bila izvedena v vinogradu člana Milana Kresnika. Z ženo Marijo sta nas po rezitvi na svojem domu tudi lepo pogostila.V nedeljo, 5. 3., pa smo po sveti maši pripravili rez potomke Stare trte v Kompolah. Naši viničarji Jani, Srečko in Milan so trto lepo obrezali, gospod župnik Stanko Gajšek je opravil blagoslov, mi vsi pa upamo na bogato trgatev jeseni. Mesec marec je bil rezerviran za ocenjevanje naših pridelkov

– vina in salam. V soboto, 1.aprila, smo v Kulturnem domu v Štorah pripravili prireditev Praznik vina in domačih dobrot, kjer so obiskovalci lahko pokusili vse vzorce salam in vina, pridne gospodinje pa so na razstavo prinesle tudi domač kruh. Ga. Vlasta Vrhovšek je zbrala okoli 20 različnih kruhov. Pred prireditvijo nam je zaigral Pihalni orkester štorskih žele-zarjev pod vodstvom Aljoše Jurkoška, samo prireditev pa so popestrili pevci Vokalne skupine Lipa.Konec marca nam je ga. Tadeja Vodovnik Plevnik pripravila predavanje o stekleničenju vina.V aprilu smo medse povabili go. Iris Škerbot, ki je pripravila predavanje o zaščiti vinske trte.Tudi letos je »Mati narava« pokazala svojo moč. Trta, ki se je prebudila iz zimskega spanja, je doživela šok s temperatura-mi pod 0°C. Brsti in poganjki so pomrznili. Še iz lanskega leta poškodovana trta je potrebovala več časa, da je ponovno vzbrstela. Če bo narava v prihodnjih mesecih prizanesljivejša, upamo na kakovosten pridelek.

Priznanje občine za delo društva

Društvobokonecletastarože20let.Vtehletihnamjeus-pelo, da so tako vinogradniške lege v okolici Štor kot tudi posamezni vinogradniki »vpisali« tudi našo občino med dobra vinorodna območja. Za izobraževanje, promocijo vinogradništva in kulturo pitja vina skrbimo z najrazličnej-šimi aktivnostmi. V letošnjem letu smo za svoje delo prejeli srebrni grb obči-ne Štore, na kar smo izjemno ponosni. Zahvaliti bi se želeli vsem občankam in občanom, da spremljate in podpirate naše delo. To je priznanje vsem članom društva, ki radi aktivno sodelujejo pri naših aktivnostih. Tudi v prihodnje bo društvo skrbelo za izobraževanje naših članov ter za promocijo vinogradništva na območju naše občine in tudi

širše.

34

O DELU DRUŠTEV

ocenjevanje vinStrokovna petčlanska komisija v sestavi Anton Vodovnik, Ta-deja Vodovnik Plevnik, Darja Bovha, Ivan Mijošek in Radojko Pelengič je ocenila 76 vzorcev vina. Letnik 2016 je bil oce-njen kot vrhunski, saj je bila povprečna ocena rednih trgatev 18,13. Izločeni so bili samo štirje vzorci, kar priča o dobrem delu vinogradnikov v kleti. Vinar leta je postal Mitja Oberžan. Prvaki sort so postali• BELAZVRST:VVD Vojnik 18,37• BELAZVRST:Vinogradništvo Glavač 18,30*• LAŠKIRIZLING:Mitja oberžan 18,60• CHARDONNAY:Branko kantužer 18,50• CHARDONNAY:Vinogradništvo Glavač 18,37*• KERNER:Peter in Marija kapel 18,40• RENSKIRIZLING:Miran kovač 18,47• SAUVIGNON:Albin in Danica Šuster 18,30• TRAMINEC:Miran kovač 18,43• RUMENIMUŠKAT:Jožica in Srečko Pajk 18,17• MODRAFRANKINJA:Blanka in Marjan Doberšek 18,23• ROSE:Družina ferenčak 18,23 (* društveni prvak sorte)

Šampion rednih trgatev:• LAŠKIRIZLING: Mitja oberžan 18,60

ocenjevanje salamŠtiričlanska komisija v sestavi Jožef Lugarič, Uroš Kumper-ger, Jurij Gunzek in Primož Kroflič pa je ocenila 24 salam. Komisija je ocenjevala zunanji izgled salame, sestavo in barvo prereza, vonj, teksturo ter okus. Salamar leta je postal Peter Gradišnik.1. Peter Gradišnik 2. Janko Majoranc3. Alojz Pajk 4. Vinko Fon 5. Slavko Bezgovšek 6. Roman Štor 7. Silvo Planko8. Alojz Bezgovšek9. Janko Majcen10. Branko Kantužer

¬ N a t a l i j a F e r e n č a k

Redni letni občni zbor PGD Štore

V Štorah je že večletna praksa, da imamo redni letni občni zbor vedno prvo soboto v marcu. Tako je bilo tudi letos, in sicer 4. marca 2017.

Občni zbor je tisti, na katerem imamo priložnost slišati vsa poročila: poročilo predsednika, poveljnika, blagajnika itd…Iz vseh podanih poročil lahko analiziramo naše delo v preteklem letu. Za leto 2016 lahko mirno rečemo, da smo se maksimalno trudili na operativnem in tekmovalnim področju. Vmes smo še dosti postorili v samem gasilskem domu, kar je dovolj vidno že od zunaj. Zamenjali smo dotrajana okna nad garažo, saj so v zimskem času v prostore prepuščala mraz, ven pa je uhajala še tista toplota, s katero smo dejansko varčevali. Za pridobitev novih oken gre vsa zahvala našemu predsedniku, tov. Jaroslavu Grajžlu, ki je s prizadevnostjo, z lastno pomoč-jo in s pomočjo dobrega sponzorja vse omenjeno realiziral.

Poleg že omenjenega smo posodobili vozni park: gasilsko vozilo GVC 24/50 je dobilo nove gume, popravili pa smo tudi gasilsko vozilo GV1, ki je bilo že precej nevarno za prevoz.

35

O DELU DRUŠTEV

Glede na to, da je to bil velik finančni zalogaj, ki ga društvo finančno samo ne bi zmoglo realizirati, gre velika zahvala ob-čini Štore, da nam je opremila GVC 24/50 z novimi guma-mi. Pridobili smo tudi nova garažna vrata, za katere nam je sredstva zagotovila občina Štore. S sredstvi iz požarnega sklada smo nabavili sicer zelo drago gasilsko opremo, ki pa naj bi imela prednost pred vsem drugim.

Opravljenih je bilo še več manjših del – stroške zanje smo krili iz naše, bolj kot ne osiromašene društvene blagajne. Za mar-sikatero uspešno opravljeno delo gre zahvala posameznim članom našega društva, še posebej pa predsedniku, tov. Ja-roslavu Grajžlu, ki se nenehno trudi, da bi naše društvo v ob-čini Štore pridobilo tudi na ugledu in da širši javnosti povemo, da znamo sami marsikaj postoriti tudi s prostovoljnim delom in pomagati bližnjemu v nesreči.

Naše poslanstvo se glasi, da bomo občanom vedno in pov-sod ob morebitnih elementarnih nesrečah ali podobnim pri-hiteli na pomoč.

Z gasilskim pozdravom

NA POMOČ!

¬ D a n i c a M a č e kF o t o : R o s v i t a J a g e r

20. tradicionalni pohod po turistični poti občine Štore

Letošnji turistični pohod po občini Štore je imel za nas, člane Turističnega društva, posebno težo, saj smo ga organizirali že dvajsetič. To je bila naša prva prireditev in leta 1997 se nam še sanjalo ni, da bo prireditev postala tradicionalna. Prvo soboto v maju, natančneje 6. maja, se je zbralo 60 po-hodnikov. Po spodbudnih besedah župana in predsednice

sta nas Betka in Valter, ki skrbita, da se ne izgubimo, po-peljala proti Voglajni in mimo Straže pod vznožje Žekovce, kjer smo se na prvi postojanki okrepčali s čajem, kavico in sladkimi prigrizki. »Zagrizli« smo v hrib mimo Križpotov in Slemen proti Svetlem Dolu, kjer smo se pri Štarklovih podprli s sveže pečenim kru-

36

hom iz kmečke peči. Seveda smo ga poplaknili s kapljico ru-jnega. Z novim zagonom smo se podali v hrib proti Svetini, vasici, ki nas vsakič znova preseneti s svojo lepoto. Res ško-da, da se vasica spreminja »v spečo princeso«.Letošnji cilj našega pohoda je bil Dom na Svetini, kjer smo se okrepčali z okusno enolončnico.Alenki, članici društva, smo za prisotnost na vseh dvajsetih pohodih podelili darilce, najstarejšemi pohodniku, gospodu Benu, pa majico društva.

Pohodniki smo dobili pohodne nogavice in razglednice Štor, se naklepetali, predvsem pa uživali v dobri družbi, čudovitem sončem dnevu in lepotah, ki so nas spremljale na naši poti. Turistično društvo Štore se zahvaljuje vsem, ki ste nam pri-skočili na pomoč pri organizaciji prireditve.

Pa nasvidenje prihodnje leto!

¬ M o j c a K o r o š e c

Konjeniki odprli vrata za vse ljubitelje konjVremenska napoved za ta dan ni bila nič kaj obetavna. Do-poldne so se temni oblaki zbirali nad našimi kraji in deževalo je, proti poldnevu pa je zasijalo toplo sonce in tako je bilo vse do večera. V Gajski hosti je bilo vse pripravljeno za dan odprtih vrat.Tako kot že nekaj let nazaj je na ta dan prišlo med konjenike veliko otrok, pa tudi tistih malo starejših. Mladež je ustvarjala

risbe z motivi konj, dolga vrsta se je vila za jezdenje in prevoz s kočijo. Aljaž, Slavči, Drago in Franci so se trudili, da so prišli vsi na konja in potem tudi varno pristali na tleh. Poskrbljeno je bilo tudi za posladek: med obiskovalce je bilo razdeljenih več kot sto slastnih palačink. Tudi Veseli jahači so prispevali svoje, da je bilo vzdušje glasno in prijetno.

O DELU DRUŠTEV

37

junij 2017

Tekmovanje ribičevV sklopu občinskega praznika v občini Štore je Ribiška dru-žina Voglajna 5. 6. 2017 organizirala Pokal občine Štore. Ri-biško tekmovanje je potekalo na Voglajni pri Opoki. Tekmovanja se je udeležilo 12 ribičev. Zaradi dežja, ki je padal prejšnji dan, so bile razmere za lov zelo zahtevne. Voglajna je bila visoka, hitra in kalna, kljub temu pa je bil ulov zadovoljiv. Med sodelujočimi je prvo mesto osvojil Janez Zidanšek z 0,56 kg, drugi je bil Mladen Petrovič z 0,30 kg, tretji pa Vlado Bog-danovič z ulovom, težkim 0, 22 kg.

¬ V l a d o J e r o v š e k

Predsednica društva Cvetka Šuster pravi, da se je bilo vredno potruditi, kajti v prijetnem vzdušju so uživali tako otroci kot tudi starejši, seveda tudi gostitelji konjeniki.Na snidenje prihodnje leto v mesecu juniju!

¬ I v a n k a To f a n t

O DELU DRUŠTEV

38

ZNAN OBRAZ

Andrej Pasarič – mizar, glasbenik in ljudski modrecZ Andrejem sva se kar nekaj časa do-govarjala za intervju. Čas pa je danes vrednota, ki nam kar nekako polzi iz rok, in kot bi trenil, je leto naokoli. Pred prihodom poletja pa sva se le dobila in beseda je stekla. Kar nekaj zanimivosti sem izvedel in slišal mar-sikatero modrost.

Andrej, najprej me zanima, kdaj in kako vas je pot prinesla v Štore?V Štore sem prišel leta 1974, po odslu-ženem vojaškem roku. Vedno mi je bila všeč lepa slovenska navada, da so šli fantje vasovat dekletom pod okno. Pa slovenska muzika. Temu sem se rad od-zval. To mi je bilo pri srcu.

Kakšni so bili časi ob vašem rojstvu?Moj rojstni kraj so Zagorska sela. V dru-žini nas je bilo 8 otrok: pet bratov in tri sestre. Ata in mama sta morala veliko garati, da smo lahko bili otroci siti. Bili so težki časi, vendar pošteni.

S katerimi stvarmi ste se ukvarjali v življenju?

V rani mladosti sem obiskoval osnovno šolo. Ata je imel doma mizarsko delav-nico in že takrat sem rad pomagal pri delu. Leta 1968 sem se šel učiti k mi-zarju v soseščino. Ta mizar je bil bolj napreden, saj je imel že nekaj strojev. S prihodom v Štore sem si poiskal tudi službo mizarja v takratni železarni. Nap-ravil sem delovodsko šolo in bil 8 let de-lovodja. Do njegove ukinitve sem delal v gradbeno-komunalnem-stanovanjskem oddelku, za tem pa sem se moral prija-viti na borzo. Nato sem si našel službo v Zdravstvenem domu v Štorah, kjer sem bil še bolj srečen kot v prejšnji službi.

Kaj vam je pomenila služba v Zdra-vstvenem domu v Štorah?Pomenila mi je zelo veliko. Srečo sem občutil ob srečevanju z ljudmi: bolnimi, zdravimi, mladimi, starimi. Zdravniki so zdravili s tabletami, jaz pa sem dal lju-dem prijazno besedo, ki je po mojem najmočnejši antidepresiv. Noben antibi-otik ni tako močan kot prijazna zdrav-nikova beseda. Mislim, da so me imeli ljudje zaradi tega sočutja, ki sem ga delil z njimi, kar radi. Če bi še enkrat izbiral, bi si to službo izbral še enkrat.

Ali kaj pogrešate službo?Po dveh letih, kar sem se upokojil in dostojno opravil polno delovno dobo, pogrešam ljudi, s katerimi sem se sre-čeval. Pogrešam vse tiste, ki pogrešajo mene.

Glasba je vaša sopotnica skozi vse življenje. Uspeli ste jo prenesti tudi na sina. Kako je vam lepšala življenje?Glasba me dejansko spremlja že celo življenje. Tudi moj ata je igral in zaba-val ljudi. Zaslužil si je kakšen dodatni denar. Igral sem v glasbenem sestavu Taborgradski dečki. Ime samo pove, da prihajamo iz Taborgrada in njegove okolice, kjer je bila utopljena in v grad zazidana Veronika Deseniška. Tudi sami

smo posvetili pesem tej ljubezenski zgodbi med Veroniko in Friderikom. Ve-sel sem, da se tudi sin ukvarja z glasbo. Včasih tudi skupaj zaigrava, ni pa tega pretirano veliko.

Kateri dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin? Pa se spomniva ka-kšnega lepega, prijetnega… Najlepši dogodek v življenju je bilo rojstvo sina Damjana. Letos pa sem se razveselil tudi rojstva prve vnukinje.

Kako se da živeti s slovensko pokoj-nino?V dveh letih, odkar sem v penziji, se mi je le-ta dvignila za štiri evre. Bi se dalo še kaj več zapraviti, če bi bilo. Lahko pa, da bi me imetje pripeljalo v večje trplje-nje kot ne-imetje. Motijo me plačna ne-sorazmerja v današnjih časih. Če bi bila porazdelitev bolj enakomerna, bi bila večja blaginja med ljudmi. Manj bi bilo trpljenja in več sočutja. Vendar se boga-taš ne more postaviti v vlogo reveža.

Andrej, poleg hiše imate tudi malo mizarsko delavnico. Kaj vse nastaja izpod vaših spretnih rok?

39

junij 2017ZNAN OBRAZ

Rad naredim kakšne izdelke iz lesa. Predvsem bolj masivne stvari. Izdelujem predvsem iz ljubezni do poklica. Raču-nice pa ni, saj marsikdo v eni uri zaslužil več kot jaz cel dan. Ročno delo danes ni tako cenjeno kot včasih. Mizarstvo je danes ubralo drugo formulo; narediti izdelek iz ivernih plošč na numerično kr-miljenih strojih.

V delavnici sem opazil nov »hobl pank«. Je tudi to vaše delo?Tudi »hobl pank« ali prevedeno v naš knjižni jezik »mizarska miza« je delo mojih rok. Včasih je služila mizarjem za razna vpetja obdelovancev. Danes tega skoraj ne vidiš več. Glede na to, da sam še veliko stvari postorim ročno, mi je »hobl pank« velik pripomoček. Ker sem vanj vložil veliko časa in truda, ga ne bi prodal, čeprav marsikomu ne bi pome-nil nič. Za groba dela uporabljam prvot-nega, malo starejšega, novejši pa služi samo za fina dela.

Andrej, kakšna bi bila vaša zaključ-na misel, ki bi jo želeli deliti z našimi bralci?

Na starost se začneš zavedati, da imaš vsak dan manj življenja pred sabo in več za sabo. Vsak dan je bližje bolnica, ope-racija, kahlica, palica in lesena pižama. Ko se začnejo težave, takrat se začne prebujati zavedanje. Zato se moramo za-vedati, da samo tisto, kar si dobrega, člo-veškega storil, te lahko osrečuje. Želim, da imamo dobre medčloveške odnose.

Andrej, hvala za delitev vaše življenjske zgodbe z bralci Občana in za izrečene globoke misli. Tudi sam si želim, da se med sabo razu-memo, skušamo drug drugega spošto-vati in si po najboljših močeh pomagati.

¬ D u š a n V o l a v š e k

Zgodba o hišniku z najdaljšim stažem TonE PlAnInŠEk, le kdo ga ne poz-na! Še najbolj tisti iz naselja Lipa in okoli-ce. Otroci ga kličejo kar »stric Tone«.

Ko sem vstopila v stolpnico, kjer je Tone kot hišnik deloval 46 let vse do danes, se mi je zdelo, da sem stopila v prostor, kjer je čistilni servis pravkar generalno zaključil svoje delo. Nikjer sledi smeti, prahu, vse očiščeno in okolica prijetna na ogled.

Tone mi je pripravil rokopis o svojem delu in dogajanju v teh letih in priznam, da me je njegova lepa pisava presenetila. Začel je pripovedovati o svojem delu, o prijetnih in manj prijetnih dogodkih. V stolpnico se je priselil z družino leta

1967. Po štirih letih se je odločil prevzeti delo hišnika. Prej je to delo opravljal g. Klajnšek. Poleg službe, ki jo je opravljal, ga je pričakalo težko delo v prostem času in tudi ob vikendih, saj je bilo pot-rebno počistiti stare zadeve, ki so se nakopičile. Sprva so se stanovalci upi-rali njegovemu mišljenju in redu, ki ga je želel vzpostaviti, in so se tudi pritožili na »stanovanjsko«, nato pa dobili odgo-vor, da je g. Tone za to delo najbolj pri-meren in usposobljen. Tone je opravljal dela, kot so pometanje, pomivanje tal v stolpnici, čiščenje okolice in kleti, košnja trave, razne ročne spretnosti in popravi-la, priprava smeti za odvoz, intervencije pri zamašenem jašku in zamašeni kana-lizaciji v sodelovanju s štorskimi gasilci,

40

Franc Godicelj, prostovoljec in dobrodelnež

ZNAN OBRAZ

probleme pa so v takratnem času delale miši in dvakrat na leto je bilo potrebno narediti deratizacijo skupaj s pristojnimi službami. Miši so izginile ob pojavu za-puščenih mačk. V zadnjem času pa s tem ni bilo več problemov. Srečal se je tudi s požarom v jašku, ki ga je zanetil cigaretni ogorek. Mašenje jaška je bilo na tedenskem redu. Tone se je srečeval z obilico smradu in smetmi. Ko se je za-čelo ločevanje odpadkov, so jašek zaprli in to je bilo zanj olajšanje. Košnjo trave je v začetku opravljal ročno, nato je upora-bljal lastno kosilnico, ki jo je prejel v dar od žene in sina, zadnjih dvanajst let pa je uporabljal kosilnico hišnega sveta. Nje-govo delo je bilo tudi izobešanje zastave ob državnih praznikih in ob smrti stano-valcev. Med opravljanjem dela hišnika je uspešno zaključil tudi izpit za reševalca iz dvigala pred republiško komisijo. Zato je imel tudi dostop v strojnico, kamor imata sicer dostop le serviser in reše-valec. Vsaki na novo vseljeni stranki je predstavil hišni red in pravila. Nekateri so ga sprejeli pozitivno, nekateri malo manj. Konfliktom se ni bilo mogoče izo-gniti, vendar je Tone poizkušal na lep in prijazen način sostanovalcem predstavi-ti, da sta red in čistoča na prvem mestu. Rad pripomni, da je strog, vendar dober po srcu ter da se vsak problem zmore

rešiti s pozitivnim pristopom. Tudi otro-ke je učil, kako pomembna je čistoča in da odlaganje smeti na tla in v naravo ni primerno. Večina je upoštevala njegove nasvete in od takrat so ga vedno klicali »stric Tone«.

Ali ste kdaj pomislili, kaj stoji za bese-dami biti hišnik v stanovanjskem bloku? Verjetno ne. Srečevati se s sostanovalci, ki so ali pa niso dobre volje in imeti za njih vedno pripravljen nasmeh na obra-zu, lepo besedo, mogoče kljub temu, da dan tudi zate ni bil najboljši. Ste pomislili, da se je prijetno vrniti domov, če smeti ne ležijo naokoli in če je pred stolpnico pokošena trata in tudi cvetli-ce na gredici, pa hoditi po čistih tleh in

vstopiti v očiščeno dvigalo? Vse to in še marsikaj je delal Tone. Navkljub naravi dela ga je Tone opravljal z veseljem in z natančnostjo. V pomoč sta mu bila ved-no žena Milica in sin Brane, zato bosta nadaljevala njegovo poslanstvo. Njego-vo delo je bilo vseskozi častitljivo, in le-tos, po 46. letih, pravi, da bo zaključil. »Srečno, Tone, v zdravju in dobri volji!«

¬ R o s v i t a J a g e r

V mesecu maju je potekal teden pro-stovoljstva. Prostovoljstvu se lahko pridruži vsakdo, saj lahko vsak izmed nas naredi nekaj dobrega za soljudi, za živali, za naravo, za svojo skupnost. Prostovoljstvo je zato prostor vključeva-nja vseh, ki želijo pomagati, ne glede na osebne okoliščine. Prostovoljci so lahko otroci, mladi, starejši, družine, zapos-leni, brezposelni, priseljenci, pripadni-ki družbenih skupin na robu, osebe, ki

se soočajo z najrazličnejšimi stiskami in ovirami. Za prostovoljstvo potrebu-jemo le občutek za prepoznavanje po-treb v okolju in malce aktivnosti, da se vključimo. Prostovoljstvo je še posebej izpostavljeno zato, ker tudi v bogati družbi, kot je slovenska, nekateri ljudje ostajajo na robu, izključeni iz sistemov, ki zagotavljajo varnost in kakovostno pre-živetje. In ker je tudi aktivacija skozi pro-stovoljstvo del kakovostnega življenja v

sodobni družbi, je prav, da ga negujemo in promoviramo, še najbolje z lastnim zgledom - v družini, v šoli, v delovnem okolju, v skupnosti.

Franc Godicelj je prostovoljec in njego-va dejanja, ki jih je skozi čas opravljal, zaznamujemo kot dobrodelnost. Prav zato je bila na mestu njegova pobuda in želja, da se predstavi v štorskem Občanu.

41

junij 2017

Ujeti trenutki Stanislava Krempuša

ZNAN OBRAZ

Najin pogovor je potekal v prijetnem oko-lju v Šentjanžu nad Štorami, kjer Franc domuje skupaj s sinom, kjer skrbita za lepo urejeno hišo in okolje. Franc je bil vedno tudi inovator: v času zaposlitve v Železarni in še sedaj se v njegovi delav-nici znajde kaj novega, inovativnega.

»Začelo se je v letu 1970, ko sem bil gonilna oseba za pridobitev komunalnih dobrin v našem okraju. Celjsko občino sem v tem času nenehno opozarjal in bil aktiven glede pobud za asfaltiranje ces-te, ki je bila takrat še v slabem stanju. Kasneje sem brez plačila predsedoval režijskim odborom za asfaltiranje ceste proti Svetini, pri asfaltiranju vaške ceste

v Šentjanžu, modernizaciji električnega omrežja, vodovoda, stacionarne telefo-nije in vaškega igrišča. Aktiven sem bil pri organizaciji in izvedbi večine komu-nalnih dobrin v kraju. Moja aktivnost je bila okrnjena s poja-vom bolezni žene Vere, ki pa je bila po enem letu moje domače oskrbe sprejeta v Dom starejših v Šentjurju, kjer je bivala od leta 2001 pa do smrti v letu 2006, nepokretna in neozdravljivo bolna. V obdobju 2001-2006 sem sam doživljal težke čase in se po njeni smrti odločil, da poskusim pomagati drugim. Opravil sem seminar za pomoč v stiski in dob-ro delo večkrat tedensko opravljal naj-večkrat preko noči. Najdaljše obdobje z dobrimi deli sem opravil od leta 2006 dalje, ko sem se vključil v dobrodelno skupino Sopotnik (pomoč v duševni stiski) na telefonski liniji, ki jo je takrat vodila psihiatrinja Cvijeta Pahljina v Ce-lju. Po dobrih treh letih pa sem prosil za počitek, kajti vsi klici obupanih ljudi so me izčrpali. To so bili zasvojenci, ljudje, potrebni tople in prijazne besede. Tako sem mnogim v tem času pomagal s po-zitivno energijo in s svojim časom, da so se pobrali. Zato sem na to obdobje zelo ponosen. Na občino sem poslal poziv, da sem pripravljen pomagati društvu KORK in ljudem pri hišnih opravilih predvsem teh-nične stroke, torej vsem tistim, ki tega ne zmorejo ali ne znajo.Opravil sem še mnogo dobrih del: leta 2000 sem sokrajanu podaril 10 m3 pe-ska za fasado na hiši, drugemu sokra-

janu sem plačal zavarovalno premijo za novogradnjo ob zaključku, ker tega sami niso zmogli, lansko leto pa sem servisiral in preuredil električni invalidski voziček za Robija v Domu starejših Šentjur pov-sem dobrodelno, brez plačila. Opravljam tudi botrstvo s finančno pomočjo štu-dentu na študiju v Ljubljani.«

Z gotovostjo lahko trdimo, da Franca zaznamujejo dobra dela in da je vedno pripravljen pomagati. To ga osrečuje. Eni ga razumejo,drugi mogoče ne.

Njegov moto je: »Vsakdo potrebuje dru-ge ljudi, ki mu bodo pomagali uresničiti sanje, in vsi potrebujemo drug druge-ga.« (Jim Rohn).

¬ R o s v i t a J a g e r

Gospoda Stanislava Krempuša sem poznala le na videz, ko sem ga srečeva-la na poti skozi Štore. Nekega dne sem dobila povabilo, da se mu oglasim, češ da me pozna, da vidi moje fotografije v Občanu in da mi želi pokazati svoje foto-grafije Štor skozi čas. In odzvala sem se na njegovo povabi-lo. Najprej mi je pripovedoval o sebi. Bil

je pek v nekdanji pekarni v Štorah, ko pa so v železarni množično zaposlovali, je osemnajst pekov odšlo delat v Žele-zarno Štore, med njimi tudi on. Njegova strast in užitek je bilo planinarjenje. Bil je član Planinskega društva Železar Štore in z njimi ter skupaj z ženo prehodil velik del planinskih poti Slovenije in tudi takra-tne Jugoslavije. Štirikrat je bil na Trigla-

vu. Na te poti, takratne člane in vodnike ima posebej lepe spomine. Kasneje se je včlanil tudi v Planinsko društvo Že-lezničar Celje. Ne le planinarjenje, tudi fotografiranje je bilo njegova strast. Fo-toaparat je bil vseskozi njegov spremlje-valec. Fotografije s planinskih poti, dru-ženj in skupinskih posnetkov je vedno razvil in jih vložil v albume. Kronološko jih

42

ZNAN OBRAZ

je uredil in vsako opremil z opisom. Ni-sem pričakovala kaj takšnega. Stanislav ima preko trideset skrbno spravljenih al-bumov s fotografijami od sedemdesetih let dalje. Glede na to, da je bil strasten planinec, prevladujejo albumi s fotogra-fijami planinskih poti in tudi mnogo fo-tografij dogodkov v občini Štore. Midva sva se osredotočila predvsem na krono-loško dogajanje v občini in na njegove

fotografije v različnih obdobjih. Albumi so polni fotografij z različnih dogodkov: od urejanja Titove drevesnice ob VVZ Štore l. 1987, slike stare železarne, iz-gradnja vrtca in pričetek gradnje priz-idka k Osnovni šoli Štore, poslikan ima izkop za izgradnjo nove trgovine na Lipi, obnovo občinske zgradbe v letu 1998, montažo čistilne naprave l. 2003 v ta-kratni Inexi, gradnjo in otvoritev nadvo-za, kresovanja…in še bi lahko naštevala. V njegovih albumih so fotografije znanih

občanov in vaških posebnežev. Ne bos-te verjeli, tudi vsi zdravstveni delavci, ki so bili zaposleni v ZD Štore, se najdejo v njih. Med drugim tudi zaposleni v tr-govinah, na pošti, v šoli in na občini v vsem tem obdobju. Njegova fotografska pohajanja segajo od Teharij preko Štor, Drage do Svetine in v ostale zaselke v občini. Stanislav je to delal zase in za svojo dušo. V občini Štore je opazil vsa-ko spremembo, vsakemu dogodku je prisostvoval in ga zabeležil. Videl je tudi tisto, kar nekateri niso in prav čudili bi se njegovim fotografijam. V vse fotografije je vložen njegov trud, čas, denar in za-nimanje za kraj, v katerem prebiva. Jaz cenim to in zagotovo tudi vi. Stanislav še vedno fotografira, vendar manj. Zdaj se bolj posveča vinogradni-štvu in vrtnarjenju. Kadar pa si zaželi čas vrniti nazaj, odpre svoje albume, ki so pravi zaklad našega kraja in njegovih spominov.

¬ R o s v i t a J a g e r

43

junij 2017

društvo za 3000 dinarjev. V začetku voj-ne je padlo tudi število članov s 33 na 25. Med vojno je društvo še naprej zastopal Franc Krajšek iz Prožinske vasi, ki je ure-jal tekoče zadeve in finančne posle, o čemer priča tudi njegova zaprisežena iz-java, da je društvo izpolnjevalo obvezno-sti in poravnalo dolgove. Društvo je leta 1941 imelo 1 motorno brizgalko, 172 kosov gasilnih cevi, 2 smrekovi brentači, 2 gasilni čeladi, 8 kosov gasilnih oblek, 6 kosov kap, 6 pasov, eno oblačilno stoja-lo, omaro in namizno svetilko.

Gasilske veselice niso bile samo prostor zabave, prijetnega druženja in popiva-

ZANIMIVOSTI

Nastanek in razvoj gasilskega društva Prožinska vas do konca 2. svetovne vojneProstovoljno gasilsko društvo Prožinska vas je najstarejše gasilsko društvo v ob-čini Štore, saj je nastalo že v času pred 2. svetovno vojno, in sicer leta 1938. Če je botroval nastanku gasilskega društva na Svetini leta 1958 požar tamkajšnje šole, je nastalo gasilsko društvo v Pro-žinski vasi zaradi požara kmečkega po-slopja in prevelike oddaljenosti do priho-da gasilcev iz Celja ali Šentjurja.Gasilsko društvo Prožin-Vrbno so usta-novili večinoma možje iz Prožinske vasi, Kompol (prej Šentlovrenca), Ogorevca in Vrbnega z namenom, da se je uspo-sobila in organizirala gasilska četa za prvo pomoč bližnjemu v nesreči in skrbi za splošno izobrazbo članstva. Priprave za ustanovitev društva so se začela že leta 1937, vodil jih je pripravljalni odbor društva. Ustanovni občni zbor gasilske-ga društva je bil 14. februarja 1938 v Prožinski vasi, katerega so se udeležili tudi zastopniki celjske gasilske župe. Na občnem zboru so za predsednika društva izvolili Franca Krajška, poveljnik je bil Franc Ferenčak in namestnik po-veljnika Janez Urleb. Tajniške posle je opravljal Franc Oberžan. Vsi so društve-

ne funkcije v društvu opravljali tudi po 2. svetovni vojni in sodelovali pri obnovi društva. Gasilska četa Prožin-Vrbno je v času pred 2. svetovno vojno spadala pod celjsko gasilsko župo, krovna orga-nizacija pa je bila Gasilska zveza Kralje-vine Jugoslavije.

Leta 1941 je društvo štelo 33 članov. Društvo je štelo izključno moške člane. Člani so bili naslednji: Franc Krajšek, Franc Ferenčak, Janez Urleb, Franc in Jožef Oberžan, Alojz Žnidar, Anton Sto-jan, Franc Gajšek, Pavel Omahen, Franc Lešek, Peter Grajžl, Franc Lončar, Franc Novak, Jožef Krajšek, Valentin Krajšek, Jernej Krajšek, Mihael Krajšek, An-drej Kramperšek, Anton Hrovat, Franc in Alojz Grčar, Janez in Alojz Oberžan, Janez Buser, Avgust Vengust, Martin Žnidarič, Jožef Šuster, Mihael Kosar, Stanislav Omahen, Alojz Romih, Janez Rozman, Franc Mulej in Franc Šumej. Člani gasilskega društva Prožinska vas so se kmalu po ustanovitvi društva lotili tudi izobraževanja svojih članov. Franc Krajšek in Franc Ferenčak sta z odličnim uspehom položila tečaj za poveljniški izpit 23. novembra 1939 v Ljubljani in 25. januarja 1940 v Celju, medtem ko je Janez Urleb tečaj opravil z dobrim us-pehom.

Ob nemški okupaciji leta 1941 in priklju-čitvi štajerskega ozemlja nacistični Nem-čiji je bilo delovanje društva okrnjeno in je zamrlo. Nemški oblastniki so popisali tudi gasilski inventar in ocenili vrednost gasilske opreme. Vrednost gasilske opreme je bila 30.721 takratnih kraljevih jugoslovanskih dinarjev, največjo vred-nost pa je predstavljala motorna brizgal-ka vrste Ilo v vrednosti 18.500 dinarjev. Druga vrednejša oprema je bilo 172 ko-sov cevi in 2 kubični smrekovi brentači v vrednosti 1600 dinarjev. Dolga je imelo

Žig gasilskega društva Prožinska vas-Vrbno ob nastanku leta 1938 (Pokrajinski arhiv Maribor)

Seznam članov gasilskega društva Prožinska vas leta 1941(Pokrajinski arhiv Maribor)

44

to društvo delovalo še v okrnjeni zased-bi. Po končani 2. svetovni vojni je Ga-silsko društvo Prožinska vas ponovno obudilo svoje delovanje pod vodstvom predvojnega predsednika Franca Kraj-ška.

Viri in literatura:

Blagoslovitev gasilskega doma. Nova doba,

23.8. 1940, str. 5.

Maček, Jure: Ukinitveni komisar za društva, or-

ganizacije in združenja Spodnjem Štajerskem.

Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2004.

Prostovoljna gasilska četa Prožin-Vrbno. Jutro,

2.7. 1939, str. 7.

Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas.

Htpp/www.pgdprozin.si/onas/zgodovina.

Prožin. Slovenski gospodar, 26.1. 1938, str. 10.

Seznam tečajnikov, ki so položili poveljniški izpit.

Gasilec, 1941, št. 2, str. 35-36.

Štore. Gasilska slavnost. Nova doba, 7.7. 1939,

str. 4.

Velika gasilska slavnost v Prožinu. Slovenec,

18.7. 1939, str. 7.

Prostovoljna gasilska četa Prožin-Vrbno. Pokra-

jinski arhiv Maribor: PAM/0122/00980.

¬ M a t e j O c v i r k

Brainobrainovci odlični v Zagrebu

nja, ampak tudi priložnost zaslužka za svojo gasilsko opremo, nakupa drugega gasilskega inventarja in slovesnosti bla-goslovitve novih gasilnih motornih briz-galn. Gasilsko društvo Prožinska vas je julija leta 1939 priredilo veliko gasilsko slavnost, na kateri so predstavili tudi novo gasilsko motorno brizgalno podje-

Popisan inventar gasilskega društva Prožinska vas 1941

(Pokrajinski arhiv Maribor)

tja A. Supan iz Ljubljane, ki jo je dosta-vila Nabavna zadruga Gasilske zveze v Ljubljani. Slovesnost je trajala 2 dni. Na predvečer blagoslovitve so pripra-vili kresovanje na Straži. V nedeljo so pripravili osrednjo gasilsko slovesnost, na kateri sta bila osrednja govornika nekdanji celjski župan, narodni po-slanec v Beogradu in podpredsednik kraljeve jugoslovanske skupščine Aloj-zij Mihelčič in podstarešina Gasilske zveze iz Celja Konrad Gologranc. Go-logranc je v svojem govoru poudaril vzpodbudo domačim gasilcem in naj se z veseljem oklepajo svoje organiza-cije. Dobiček od slovesnosti so name-nili nakupu prepotrebnih cevi in druge gasilske opreme. Avgusta leta 1940 so se člani društva udeležili tudi bla-goslovitve novega gasilskega doma v Slivnici pri Šentjurju.Z nemško okupacijo slovenskega ozemlja leta 1941 in z ukinjanjem slo-venskih društev je nacistični Ukinitveni komisar za društva in organizacije na Spodnjem Štajerskem formalno uki-nil Prostovoljno gasilsko četo Prožin-Vrbno 15. novembra 1941, čeprav je

Slovenski otroci so se z mednaro-dnega tekmovanja v hitrostnem ra-čunanju Brainobrain vrnili s 36 po-kali za največje dosežke.

Brainobrainovci, torej otroci, ki so se v Sloveniji pridružili učni metodi Bra-inobrain, so se v soboto udeležili med-narodnega Brainobrain tekmovanja v Zagrebu. Na International Brainobrain-festu Zagreb 2017 je tekmovalo 470 otrok iz Hrvaške, BiH, Srbije, Slovenije, Avstrije, Irske, Maroka in Kosova.

25. marca se je tako 130 slovenskih Bra-inobrainovcev z mentoricami udeležilo mednarodnega Brainobrain tekmovanja

45

junij 2017ZANIMIVOSTI

v Zagrebu. Pomerili so se v hitrostnem računanju. Gre za test, ki se piše tri mi-nute, otroci na nižjih stopnjah računajo na abak, otroci na višjih stopnjah pa s pomočjo mentalne aritmetike. Tekmo-vanje je potekalo v več skupinah glede na starost in osvojeno stopnjo metode Brainobrain. Slovenski otroci so se odlično odrezali. Domov so prinesli 36 najvišjih uvrstitev (osvojen pokal) ter veliko zlatih in srebr-nih medalj. Tekmovanja se je udeležil tudi naš sok-rajan, mladi Jan Videtič Perčič, ki se je domov vrnil z zlato medaljo, na kar smo seveda izjemno ponosni. Jan šteje 9 let, Brainobrain program obiskuje od sep-tembra 2016. Po pogovoru z Janovimi starši izvemo še, da je Jan v teh me-secih, kar obiskuje Brainobrain, zelo napredoval v matematiki, opažajo pa tudi izboljšanje njegove koncentracije pri učenju. Tudi njegova trenerka Urška Kajtner ima veliko pohval za njegovo pri-zadevanje in napredek.

kaj je Brainobrain?Brainobrain je eden najbolj uspešnih programov, ki že 13 let uspešno spre-

minja življenja otrok po vsem svetu. Ima 600 uspešnih licenciranih centrov po vsem svetu, okoli 100 tisoč vključenih otrok. Njegov cilj je, da otrok povsem prebudi svojo genialnost in doseže viš-je življenjske cilje z uporabo vseh svojih mentalnih sposobnosti.

Brainobrain v SlovenijiGre torej za metodo učenja, ki je tudi v Sloveniji prisotna že od leta 2014. Vse več se o njej govori med starši, pa tudi v medijih, česar so izvajalci v Sloveniji zelo veseli. Zakaj? Ker ima Brainobra-in program dva pomembna, poglavitna cilja: celosten razvoj otroških možganov in razvoj otrokove osebnosti. Celosten razvoj možganov dosegajo z edinstve-no kombinacijo računanja na abakus in metodologijo VAK, razvoj osebnosti pa z določenimi NLP tehnikami, ki so integri-rane v program. Brainobrain torej razvija

intelekt in osebnost pri otrocih, starih od 4 do 14 let, izboljšuje koncentracijo in lajša proces učenja. Otroku pomaga razviti fokus, koncentracijo, samoza-vest, hitrost in točnost, fotografski spo-min, kreativnost ter izvrstne matematič-ne sposobnosti.Za primer: otroci s pomočjo namišljene-ga abaka, ki ga vidijo le v glavi (vizualiza-cija), računajo tudi po dva računa hkrati, in to brez uporabe pisala.

KONTAKT za Brainobrain center Celje:

Svetlana Lazović, franšizer in certificirana trenerka

E-naslov: svetlana@brainobrain.si Tel:040 375 844 Splet: www.brainobrain.si

¬ D u š a n V o l a v š e k

Čebele in opraševanjeOpraševanje rastlin je v preteklosti pote-kalo spontano in brez posredovanja ljudi. Na poljščine, ki potrebujejo opraševanje, so opraševalci prihajali iz bližnjih habita-tov (mejic). Z intenziviranjem kmetijstva so se najprej povečale velikosti posame-znih sejanih poljščin, nato pa tudi mej-

ne površine, ki so s tem postale manj primerne za bivanje opraševalcev, poleg tega jim niso več nudile zadostnega vira primerne hrane. Na nekaterih območjih se je zaradi odsotnosti teh opraševalcev močno povečala potreba po vzpostavi-tvi načrtovanega opraševanja poljščin,

predvsem z dovozi čebel in čmrljev.Od opraševanja je odvisnih ogromno število rastlin. Od približno 240.000 cve-točih vrst rastlin je kar 220.000 takšnih, ki jih oprašujejo opraševalci. Ostale vrste oprašuje bodisi veter ali voda. V prime-ru, da govorimo o gospodarskih rastli-

46

živimo, in da ga poskušamo vsi skupaj na različne načine izboljšati. Veseli dej-stvo, da je bil predlog do sedaj vse-povsod soglasno sprejet in potrjen in da bodo Združeni narodi verjetno že v letošnjem letu pobudo potrdili. S tem se bomo Slovenci zapisali v zgodovino kot narod, ki si prizadeva za ohranitev narave, čebel in ostalih opraševalcev ne le doma, ampak po vsem svetu. Več o pobudi si lahko preberete na novi spletni strani: http://worldbeeday.org/si/

¬ M a t e j O c v i r k S t r o k o v n i v o d j a r e j s k e g a

p r o g r a m a z a k r a n j s k o č e b e l o

ZANIMIVOSTI

MedMed je naravna sladka snov, ki jo izdelajo medonosne če-bele (Apis mellifera). V naravi navadno v cvetovih rastlin najdejo nektar ali medičino ali pa mano, ki jo po sesanju rastlinskega soka izločajo uši, kaparji, lahko tudi škržati. Medičino ali mano predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Pokrijejo ga z voščenimi pokrovci in čebelar ga iztoči. Med je lahko te-koč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Barva, okus, vonj in aroma medu se razlikujejo glede na rastlinski izvor.

nah je kar ¾ poljščin, ki imajo koristi od opraševanja. Med njimi je veliko sadja: jabolka, hruške, češnje, melone, jago-de…, nekatera poživila, kot sta kava in kakav..., poleg tega je opraševanje pot-rebno tudi za pridelavo semena za veči-no zelenjave, zelišč in začimb. Končno je potrebno opraševanje tudi za proizvo-dnjo vlaken, kot sta bombaž in lan. Sku-pna globalna vrednost opraševanja rastlin je zato ocenjena na 218.530 milijard € na leto.

V zadnjem obdobju se pomena čebel in opraševalcev zavedamo veliko bolje kot pred časom. Pozornost javnosti je tema pridobila predvsem zaradi množičnega izginjanja čebel, kateremu so bile priča najprej Združene države Amerike, nato pa delno tudi Evropa. Poleg tega so bili v zadnjem obdobju pogosti primeri visoki padcev čebeljih družin preko zime za-radi različnih in ne povsem razjasnjenih vzrokov. Te spremembe so imele široko odmevnost in so nas opominjale na krh-kost ekosistema, v katerem živimo in od katerega smo zelo odvisni. Bolj kot kdaj-koli smo pričeli razmišljati o posledicah, ki bi nas doletele, če bi opraševalci izu-mrli. Ne nazadnje na svetu že obstajajo področja, kjer je potrebno opraševalce v času cvetenja rastlin na površine načr-tovano vnašati in na ta način zagotavljati servis opraševanja, ki je pred tem pote-kal spontano in brez naše pozornosti. Organizacija združenih narodov je za

Evropo zapisala, da se število čebel zmanjšuje že od leta 1965. Posamezni čebelarji pa predvsem od leta 1998 po-ročajo o neobičajni šibkosti in umiranju čebel, zlasti konec zime in v začetku pomladi.

Pomena opraševanja se zelo dobro za-vedamo tudi na Čebelarski zvezi Slove-nije, zato v zadnjem obdobju vse bolj delujemo tudi v smeri, da bi zagotovili čim boljše pogoje za preživetje čebel in ostalih opraševalcev. Zato smo poda-li že mnoge pobude in izpeljali številne projekte. Tudi pobuda, da 20. maj pos-tane svetovni dan čebel, je posledica razmišljanja, da je na globalni ravni po-membno, da se ljudje čim bolj zaveda-mo pomena čebel in okolja, v katerem

Sestava in lastnosti meduMed je zelo kompleksno živilo. Vsebuje okrog 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, med njimi fruktoze, glukoze, saharoze, maltoze in drugih oligo- ter polisaharidov. Povprečna energijska vred-nost medu je 321,4 kcal/100 g. Kljub temu, da vsebuje veliko sladkorjev, je vseeno cenjen v prehrani ljudi, saj v manjši meri vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminoki-sline, maščobe, vitamine, minerale, flavonoide, fenolne sno-vi, ki spadajo med antioksidante. Svež med ima podobno

47

junij 2017ZANIMIVOSTI

Zaradi njegove sestave se prebava medu pri človeku razli-kuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje pred-vsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko neposredno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med tudi manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze.

Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi ra-znovrstnih jedi in napitkov. Uporabimo ga lahko za zajtrk, ma-lico, večerjo, pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Poda se pri pripravi piščančjih, divjačinskih in azijskih jedi. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu po-sebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Le kdo ne pozna medenjakov?

Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upoštevati tudi njego-vo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevla-duje okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporab-ljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. Če je le možno, ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin.

Uživajmo med slovenskega porekla, ki je lokalno pridelan. Poiščite tiste, ki so vključeni v sheme kakovosti (Slovenski med z geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geograf-skim poreklom in Kraški med z geografskim poreklom) ter ekološki med, saj so le-ti podvrženi še dodatnemu nadzoru.

¬ M a g . A n d r e j a K a n d o l f B o r o v š a kČ e b e l a r s k a z v e z a S l o v e n i j e

antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, ra-znih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Vsebnost teh sestavin v medu je majhna in lahko zelo variira glede na botanično in geografsko poreklo, v manjši meri pa nanje vplivajo tudi postopki pridobivanja medu in pogoji skla-diščenja. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kosta-njevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.

Medovi se med seboj zelo razlikujejo: ne samo med vrstami, ampak tudi znotraj vrst medu obstajajo velike razlike, saj čebe-le medičine ali mane ne naberejo samo na eni rastlini, ampak vedno na več različnih. Kadar prevladujejo lastnosti ene rastline, ga lahko označimo po tej rastlini. Najpogostejše vrste medu v Sloveniji so: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, tudi med oljne ogrščice. Kadar čebele nabirajo medičino in ne prevladu-jejo lastnosti ene rastline, govorimo o cvetličnem medu, kadar nabirajo mano, pa tak med označimo kot gozdni med.

Uporaba meduMed se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sladilo. Upora-bljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti.

48

Na sprehodih v naravo me vonj materine dušice vedno ponese v čas otroštva in mladosti, ki sem ga preživljala na Sveti-ni. Zagotovo jo boste našli na Svetini, če se odpravite na kakšen travnik, pa tudi drugje, le poznati jo morate. Njen vonj bo blagodejno vplival na vaše počutje in razpoloženje. Materina dušica (latinsko Thymus serpyllum), imenovana tudi divji timijan, spada v družino ustnatic. Materina du-šica je po videzu zelo podobna vrtne-mu timijanu (Thymus vulgaris). Je do 20 centimetrov visok grmiček, ki ima olesenelo korenino, iz katere poganjajo številna stebelca. Cvetovi so zbrani v so-cvetju in so značilne škrlatne ali temno-rožnate barve. Materina dušica cveti od junija do oktobra. Zato jo v tem času že lahko najdemo in naberemo. Materina dušica ima svoj značilen, oster vonj, kar je posledica tega, da vsebuje predvsem eterična olja. Poleg eteričnih olj pa vse-buje še čreslovine in flavonoide.Materina dušica je bila cenjena že v času Starih Egipčanov. Uporabljali so jo pri balzamiranju in umivanju umrlih. Njeno ime Thymus v prevodu pomeni moč in pogum.Materina dušica ima rada suha, sončna pobočja. Tako jo najdemo ob poteh, na pašnikih, po skalah, nasipih,… Doma je skoraj po vsej Evropi in tudi v Aziji.

ZELIŠČARSTVO

Materina dušica

V zdravilne namene nabiramo nadze-mne dele. Materina dušica je kot začim-ba uporabna tudi v kulinariki – dodaja se na začetku kuhanja.Nabiramo cvetoče, neolesenele dele – cvetove in liste. Ko je materina duši-ca nabrana, jo skrbno pregledamo in odstranimo vse morebitne slabe dele. Na tanko jo razgrnemo in sušimo v senčnem, zračnem, suhem in čistem prostoru. Posušeno shranimo v poso-do, ki dobro tesni.Pri sušenju pa ima materina dušica posebno pravilo: med sušenjem je ne smemo prijemati z rokami, zato jo obračamo z lesenimi ali stekleni-mi paličicami.

UporabaMaterina dušica je znanstveno priznana zel, ki pomaga pri zdravljenju zgornjih di-halnih poti. Razkužuje dihalne poti, po-mirja kašelj, uspava. Pomirja in krepi živ-ce. Pospešuje tudi potenje in prebavo. Sprošča krče. Čaj materine dušice, ka-teremu dodamo med, lajša in pospešuje porod. Čaj je koristen tudi pri motnjah v ledvicah in mehurju, pomaga pa tudi ženskam z nerednimi menstruacijami. Nikakor ne smem pozabiti blagodejnega učinka, ki ga ima čaj materine dušice na zdravljenje pljučnice, obolelih bronhijev in pri gnojenju pljuč. Materina dušica je pogosto uporabljena tudi kot kopel. Nameni kopeli so različni: lahko je spro-ščujoča, saj sprošča in umirja živce, ali pa je kopel, ki si jo pripravimo, ko smo prehlajeni, da sprostimo dihalne poti. Kot kopel je učinkovita tudi pri oslabelih in revmatičnih ljudeh.Materina dušica je primerna tudi za pri-pravo olja ali tinkture (materina dušica, namočena v žganje). Tako pripravljena materina dušica je primerna za zdravlje-nje bakterijskih obolenj pljuč in črevesja. Z masiranjem jo uporabljamo pri revmi in drhtenju udov, krepi možgane. Pravi-jo, da če nas boli glava, pest materine dušice položimo pod klobuk ali ruto in glavobol nas bo minil.

Proti revmiV litru žganja namočite 80 gramov cve-tov materine dušice. Z nabiranjem le-teh

boste morali počakati na maj, časa pa boste imeli vse do septembra. Takrat namreč rastlina cveti. Cvetje v žganju pustite 20 dni, precedite in tekočino uporabljajte za masažo bolečih prede-lov.

Čaj za miren spanecKer materina dušica vsebuje sestavine, ki hitro izparijo, jo je treba kuhati v pokriti posodi, sicer izgubi veliko koristnih sno-vi. Vzemite žlico posušene rastline, jo prelijte z dvema decilitroma vrele vode, pokrijte in čez pol ure precedite. Sladite z medom in si privoščite štiri skodelice dnevno.

Za zdrave sinuseŽličko materine dušice prelijte z vročo vodo in vročo paro inhalirajte dvakrat na dan.

losjon za laseV liter hladne vode stresite 20 gramov rožmarina, prav toliko žajblja in enako količino materine dušice. Počakajte tri ure, nato mešanico segrejte na 80 sto-pinj Celzija. Pripravek precedite sko-zi čisto gazo, prelijte v steklenico in jo dobro zaprite. Losjon uporabite enkrat na dan za blago masažo lasišča. Kom-binacija rastlin uničuje mikrobe, ki na-padajo kožo lasišča in s tem preprečuje nastanek prhljaja.

¬ R o s v i t a J a g e r

49

junij 2017DOGAJANJE V DOMU LIPA

Izlet na Brezje

31. maja 2017 smo se s stanovalci Doma odpravili na Brezje. Zjutraj smo najprej zajtrkovali, nato pa nas je pot vodila do Marijinega narodnega svetišča na Brezjah. Po prihodu v ta znani romarski kraj smo se okrepčali z malico in se nato odpravi-li v Muzej jaslic. Prenovljeni Muzej jaslic je bil zelo zanimiv, saj je v njem razsta-vljenih okrog 350 različnih eksponatov jaslic z vseh koncev sveta. Po ogledu smo imeli sveto mašo v Marijini cerkvi. S svojo navzočnostjo na Brezju nas je po-častil tudi teharski župnik (ki redno opra-

vlja maše v Domu), g. Miha Herman, ki je opravil mašni obred. Potem smo se sprehodili še po okolici, kjer so si neka-teri kupili kakšne spominke.Naslednja postaja so bile Begunje in Gostilna pri Jožovcu (Avseniku), kjer smo imeli okusno kosilo. Polni lepih vtisov, utrujeni in dobro raz-položeni smo se odpravili nazaj v Dom Lipa na pozno večerjo. Veselimo se no-vih izletov, saj nam je ta ostal v lepem spominu.

¬ S n e ž a n a B a t l j a n

Pozdrav poletju

Otroci Osnovne šole Štore so z eno nogo že skoraj na poči-tnicah, vendar so si kljub temu vzeli še nekaj časa za sta-novalce Doma Lipa. S prireditvijo Pozdrav poletju so 5. junija stanovalcem Doma polepšali pričetek poletja.Pravijo, da je potrebno talent in svoje znanje deliti z drugimi, saj šele takrat ju koristno uporabimo. Zato so učenci Osnov-ne šole Štore drobec talenta podelili z nami. Nastopili so člani Otroškega pevskega zbora, na flavto je zaigrala Nika Drobne, na harmoniko pa Dunja Bursač, Vrečko Aljaž in Žak Ošlak. Nastop so popestrili še s plesnimi točkami, deklama-cijami in z mislimi Toneta Pavčka.

Nastop je vsem prisotnim v dvorani hitro minil, saj smo ga z veseljem spremljali. Učenci pravijo, da se že zelo veselijo leto-šnjih počitnic, a se zavedajo, da bodo tudi hitro minile, nas pa bodo spet razveseljevali jeseni. Mi jih že komaj pričakujemo, saj nas vedno znova osrečijo.

¬ S n e ž a n a B a t l j a n

50

DUHOVNE STRANI

Ko mine majPomlad je gotovo najbolj razgiban čas. Čas sejanja in cvetov, obilne rasti, ki na-laga naloge za sedaj in daje upanje za prihodnost. Po vrtovih in njivah, po trav-nikih in gozdovih se dogaja nova rast. Polnost življenja, ki kaže, da bo tudi v prihodnosti dovolj hrane in možnosti za preživetje. Rast se dogaja tudi znotraj človeka. Bolj ali manj raste tudi v glavah in v srcih: znanje in modrost, delavnost in kultura, človeško dostojanstvo in skrb za sočlo-veka, vera, upanje in ljubezen. V njive srca sejemo doma in v šolah, veroučnih učilnicah in cerkvah. Pa tudi drugod: v medijih in na ulicah. Želimo si, da bi tudi v srcih raslo tako kot spomladi v naravi in da bi lahko odkrivali bogate sadove za prihodnost. A tam ni videti tako hitrih sadov. Vsekakor pa drži: brez setve bo pičla žetev. Pomembno je sejati dobra semena, potrpežljivo, z modrostjo in z ljubeznijo. Vsa rast pa že ni več odvisna od nas. Mesec maj je vsako leto po naših župni-jah zelo bogat in delaven mesec. Šmar-nice povežejo otroke in del mlajših dru-žin, še zlasti tistih, ki se pripravljajo na

prvo sveto obhajilo in na birmo. Priprave na zakrament dajejo veliko priložnost za osebno poglobitev vere tako otrok kot staršev, pa tudi za srečevanja in pove-zovanja med družinami in znotraj župni-

je. Res je včasih tudi časovno naporno usklajevati vse dejavnosti, tako za starše in otroke kot tudi za katehete. A ta napor je lahko tudi lep, če ga le vidimo v duhu rasti in ne le čakanja, da to mine.

51

junij 2017DUHOVNE STRANI

Koncert Kvarteta Akord na Teharjah

V petkovem majskem večeru, 26. maja 2017, je bil v župnijski cerkvi sv. Martina na Teharjah koncert instrumentalne zased-be Kvarteta Akord, ki ga je ob krajevnem prazniku pripravila Krajevna skupnost Teharje v sodelovanju z Župnijo Teharje. V

barvitem in raznolikem glasbenem večeru so nastopili štirje izkušeni glasbeniki: violinist Klemen Bračko, harmonikar Aleš Praznik, kitarist Matjaž Brežnik in kontrabasist Marjan Šeško. Nastopajoči so občinstvo navdušili z vsebinsko širokim in pe-strim glasbenim programom ter z izredno glasbeno interpre-tacijo, ki je izžarevala njihovo veliko ljubezen tako do ustvarja-nja kot poustvarjanja najrazličnejših glasbenih del. Srca vseh poslušalcev so ogreli s svojo muzikalno, temperamentno in virtuozno glasbeno izvedbo romanc, balad in tradicionalnih glasbenih izročil slovenskega Prekmurja, Madžarske, Romu-nije in Rusije.Po doživetem nastopu, polnem melanholije in dramatičnosti, se je prijetno druženje sproščeno nadaljevalo ob pogostitvi in prijaznem klepetu v župnijski dvorani sv. Martina. Vsekakor je bil večer lep in pomemben prispevek tako k ohranjanju bo-gatega glasbenega izročila kot tudi k utrjevanju medosebnih vezi ne le znotraj lokalne skupnosti, temveč tudi z vsemi, ki so se nam pridružili od drugod.

¬ C v e t k a R e z a r

Za župniji Teharje in Sv. Lovrenc je bilo v tem smislu maj zelo bogat. K birmi je v nedeljo, 21. maja, pristopilo 20 fantov in deklet iz obeh župnij, ki so 8 ali 9 let prihajali k verouku. Birma je zakrament za odrasle ali vsaj odraščajoče v veri in je nadaljevanje krsta, kot je zapisal blaženi škof Slomšek: »Birma je pečat na listino svetega krsta«. Lahko bi rekli: birma je osebna potrditev krsta, izpoved vere in odgovornega ravnanja z darovi Svete-ga Duha, da bi lahko v duši in med ljud-mi rasli sadovi: veselje, ljubezen, mir po-trpežljivost, blagost, obvladanje samega sebe. Močno čutimo, kako potrebujemo te sadove, a jih žal ni mogoče nikjer ku-piti, niti na lahek način dobiti. Zaupamo, da bo Bog dajal rast, če bomo tudi mi ta semena sejali in jih po svojih močeh modro zalivali.

Z iskreno otroško vero se je pripravljalo tudi 23 prvoobhajancev na svoje prvo osebno srečanje z Bogom v zakramentu svete spovedi in svetega obhajila. To sta dva velika koraka. Spoved je najprej znamenje človeške

odgovornosti za svoja besede in dejanja ter zmožnosti iskanja sprave in odpuš-čanja. To so pomembni dejavniki človeš-kega sožitja. A vrednost zakramenta gre seveda še dlje: Bog odpušča človeku, ki mu je žal za storjeno slabo in mu daje nov pogum in možnost, da lahko z no-vim upom in trudom gre naprej. V sve-tem obhajilu pa ga hrani z božjim kru-hom in krepi za dobro. Tako postaja Bog odraščajočemu prijatelj v globini duše. Seveda ne le za dan prvega svetega ob-hajila, ampak za vso prihodnost, saj sta spoved in obhajilo redni vir božje milosti. V nedeljo 28. maja, je bila lepa slove-snost za prvoobhajance in za njihove starše. Za simbol letošnjega slavja smo postavili simbol kolesa: v središče smo postavili sliko Jezusa s tabernaklja te-harske cerkve, okrog pa so bile kot špi-ce v kolesu fotografije in imena prvoob-hajancev. Ob tem smo razmišljali: Jezus je središče našega življenja, on nas po-vezuje in združuje, bolj smo njemu blizu, bolj smo si tudi med seboj blizu; če se trudimo živeti v isto smer, je naše sode-lovanje in sožitje usklajeno, okroglo, so-

lidarno. Tudi v življenju je tako kot s kole-som: včasih smo zgoraj, včasih spodaj, a nihče ni nepomemben in zavržen…

Zdaj je maj že za nami. Razdelili smo fotografije, izmenjali vtise o lepih dogod-kih, zaključili veroučno leto. Upravičeno smo rekli: »Bilo je lepo«!Kot duhovnik pa se vprašam: kaj ostane v nas in med nami? Kaj je po tem z vso energijo, vero in ljubeznijo, ki je bila vlo-žena v duše otrok in mladih? Iz našega veselja izvira skrb za naprej.Mnogim mladim in staršem se rado zgodi, da ni več časa ali volje ostajati živo navzoč v župniji in pri bogoslužju. Potem seveda vse drugo gre svojo pot navzdol… Vsaj malo bo poživil majsko dogajanje počitniški oratorij v začetku julija.

Otrokom, mladim in staršem želim lepe počitnice in kmalu – na snidenje.

¬ M i h a H e r m a n , ž u p n i k

52

SREBRNE NITI

Nekaj utrinkov s praznovanj

Marija TOFANT, 90 let

Jožica VIDEC, 80 let

53

junij 2017

V občini Štore je SIBAHE ali kot enostav-no rečemo »banka hrane« marsikomu polepšala dan oziroma pomagala preži-veti do naslednje pokojnine. Prostovoljci programa Starejši za starejše mesečno obiskujemo nekatere starejše s pribolj-ški, ki jih dobimo od banke hrane. Če ste v stiski in vam na tak način lahko poma-gamo, poiščite nas in zagotovo se bomo odzvali. Res je, da so datumi nekaterih izdelkov tik pred iztekom roka, mor-da celo čez, vendar zato artikli niso nič manj kvalitetni, še manj pa škodljivi. Imeli smo nekaj primerov, ko smo bili zavrnje-ni ravno zaradi preteklih rokov. Seveda se tistih, ki so nas zavrnili, izogibamo in obiščemo tiste, ki hvaležni sprejmejo podarjeno. Na banko hrane se obrnemo tudi za darila, ki jih podelimo ob sreča-njih starejših. Banka hrane obdaruje tudi družine oziroma vse, ki se obrnejo k njim po pomoč. Za velikonočne praznike pa smo bili ob-

Banka hrane Sibahe obula tudi prostovoljce

SREBRNE NITI

darjeni tudi prostovoljci. Prvič se je zgo-dilo, da smo prejeli darilo za prostovoljno delo, ki ga z veseljem opravljamo, in to v obliki obutve. Nismo navajeni takšne po-zornosti, zato se prisrčno zahvaljujemo vodstvu Sibahe za podarjeno.

Naj omenim, da je program Starejši za starejše kot edini iz Slovenije prejel nag-rado Evropskega parlamenta, »Državljan Evrope 2017«. Slovesna podelitev bo v jesenskem času v Bruslju.

¬ I v a n k a To f a n t

Marija HRASTNIK, 90 let Angela TOFANT, 90 let

Z geslom POMAGAMO ŽIVETI je SIBAHE obdarila tudi otroke Osnovne šole Kompole

54

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Čarobni vrt Rumenih palčkov

Ali se zavedamo, kako pomembna je samooskrba z lokalno pridelano hrano, kako vzgajamo rastline in kaj vse lahko pridelamo doma na domačem vrtu?Ta vprašanja smo si zastavili v skupini Rumeni palček (1 - 2 leti), ko smo se odločili sodelovati na dobrodelnem na-tečaju »Iz majhnega zraste veliko«. Skrb za zdravo okolje, zdravje in življenje se začne že pri najmlajših otrocih. S sodelavko se zavedava, da je dober zgled in privzgajanje spoštljivega od-nosa do narave ključnega pomena za razvoj otroka, ki bo spoštoval naravo in njene dobrine.

V začetku meseca marca smo si zas-tavili načrt izdelave mini ekovrtička. Za osnovni material smo si izbrali les. Za osnovo vrtička je bilo potrebno nekaj tehnične pomoči, pri čemer sta nam po-magala vzgojiteljičin brat in tast.Z otroki smo se odpravili v gozd, kjer smo nabrali drevesne veje in mah. Ot-roci so lončke napolnili z zemljo in vanje posadili marjetice ter posejali drobnjak. Na osnovo smo položili mah ter iz okra-snega lubja naredili potke. Vzgojiteljici sva se poigrali z drevesnimi vejami in iz njih izdelali stole, gugalnico, lestev ter ograjo vrta. Dodali smo še leseno mizo, rože iz papirja in gobe iz plastelina.

Vsakodnevno spremljamo in opazujemo rast rastlin, ki jih bomo uporabili tudi v naši prehrani (drobnjak).Otroci so na svoj mini eko vrtiček izje-mno ponosni in ga z veseljem pokažejo prijateljem iz drugih skupin.Nanje in na vrt pa sva ponosni tudi sami, saj nam je uspelo prinesti delček narave tudi v našo igralnico.

Naš trud je obrodil sadove, saj smo bili na natečaju izbrani med pet najlepših mini vrtičkov ter si prislužili paket vrtne-ga orodja, jablano ter ogled predstave »Pametno strašilo«, ki smo si jo ogledali v mesecu aprilu. Nanjo smo povabili tudi otroke iz vseh skupin vrtca, ki pa so bili, prav tako kot mi, nad predstavo nav-dušeni. Ker je bila vsebina enostavna, je bila primerna tudi za najmlajše otro-ke, starejši pa so se izkazali kot odlični

pomočniki, saj so pri sami predstavi tudi sodelovali.

Za konec pa še pesmica o vrtičku, ki sva jo sestavili:Le kaj to sredi igralnice stoji,v njem pa se vsak dan nekaj novega zgodi?Že zjutraj nas marjetica pozdravi,čez dan nas na gugalnico veselo vabi.Če od guganja se nam zvrti,na mah poležemo se vsi.Kaj kmalu čas je za kosilo,na mizi hrane čaka nas obilo.Ko »pomljaskamo« kosilo,zaželimo spanca si obilo.

¬ B a r b a r a J a g o d i č i n E v e l i n P o d g o r š e k ,

v z g o j i t e l j i c i s k u p i n e R u m e n i p a l č e k

55

junij 2017UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

V vrtcu je res lepo…..še posebej, če stoji v naravnem okolju kot so Kompole. Vsi smo naravnani na naravo in bivanje v njej. Tudi v igralnici se marsikaj dogaja in otroci so vzgojitelji-ci zaupali svoje občutke v vrtcu in lastno doživljanje le-teh s prijatelji.

LENART:» Vrtec je vrtec. Rad se igram s prijatelji. Aa veš, kolk jih imam? Tolk! Pokaže obe dlani in poimenuje otroke.Najbolj mi je všeč v telovadnici, ko se igramo lovec in zajci.«

LARA:»Rada grem v vrtec, da se igram z Ajlo. Tudi mačko in miš se rada igram.«

MAJ: » Jaaaaaa, rad grem v vrtec, ko gre mami v službo.«

URH:»Ne grem rad v vrtec, ker, ker, ker….ne grem rad….Poldka: »Kaj ti ni všeč v vrtcu?«

V vrtcu je lepo

URH: »Zato, mal pa grem rad, se igram igre. Men je všeč, ko sem lovec in tekam.«

AJLA:»Jaz se rada igram z Laro.«

OLIVER:»Rad se igram z bagarjem in Alexom.«

ALEX:»V vrtcu je lepo, ko skakamo, igram se z Laro in Ajlo, rad se vozim.«

V marcu smo se družili s starši. Otroci so jih naučili svoje naj-ljubše gibalne igre in jih razveselili s plesnogibalnim progra-mom. V delavnici so otroci ob pomoči staršev ustvarjali in izdelali zajčke.Pred nami so počitnice. Želimo vam veliko brezskrbnih in do-živetih počitniških dni.

¬ O t r o c i i z s k u p i n e V i j o l i č n i p a l č e k s P o l d k o K r e v e l i n J o ž i c o K l i n a r

»Na kmetiji Alagić je lepo, ija, ija, o« Napočil je težko pričakovani petek, 12. 5. 2017, saj smo se takoj po zajtrku uredili in odpravili na izlet, na obisk kmetije Alagić. Pot nas je vodila skozi gozd navkreber mimo hiš, kjer smo opazovali naravo okoli nas. Na vrhu hriba smo se za trenutek ustavili in si ogledali naš kraj, se nato odpravili naprej mimo kmetije Vodeb, kjer sta nas iz hleva veselo pozdravili kobili Zvezda in Luna, ki sta v prijetni senci nestrpno čakali

svoj zasluženi obrok. Pot smo nadaljevali naprej po cesti in po hribu navzdol do kmetije Alagić. Otroci so ves čas pridno hodili in aktivno sodelovali v pogovoru ter opazovali svojo okolico. Na kmetiji sta nas pričakala mamica Nataša in Nejc ter nas v prijetni senci najprej pogostila z okusno bezgovo vodo in slastnim pecivom ter nam prijazno prestavila vse domače živali.

56

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Otroci so komaj zadrževali svoje navdušenje in težko čakali, da se pobližje spoznajo z vsemi domačimi živalmi na kmetiji, saj smo se v skupini že več kot dva tedna intenzivno posve-čali spoznavanju le-teh. Najprej smo božali črnega jagenjčka, ki je imel zelo mehek kožuh, in opazovali bele ovce pri paši na travniku, videli race, kokoši, petelina in celo pegatke (afriške kokoši), ki opozarjajo ostalo perjad o morebitni prisotnosti sokola. V svinjaku smo opazovali brejo pujso, ki bo kmalu skotila cel kup majhnih pujskov. Gospa Nataša nam je iz hleva pripeljala komaj 10 dni starega bikca, ki smo ga lahko božali, videli pa smo tudi brejo kravo, ki nas je veselo pozdravila kar s pašnika. Pozdravili smo psa čuvaja Pikija, ki pa je bolj hude sorte in nam ni pustil blizu, tako da smo ga opazovali kar od daleč. Mamica Nataša

nam je iz kotička v svinjaku prinesla pokazat majhnega zajčka in veliko mamo zajkljo, ki smo ju lahko božali in malo pocrklja-li, saj sta bila oba tako mehka, da smo se komaj ločili od njiju. Na koncu nas je mami prijazno povabila, da jih obiščemo, ko bo pujsa dobila mladičke. Zahvalili smo se za gostoljubje in se poslovili ter odšli po isti poti nazaj v vrtec. Otroci so bili sicer precej nemirni, vendar so uspeli prehoditi celo pot do vrtca, seveda z manjšimi postanki. Po poti navzdol proti vrtcu smo srečali tudi veveričko, ki je zlezla z drevesa, radovedno pogledala okoli sebe in jo hitro ucvrla nazaj v gozd. V vrtec smo prispeli prijetno utrujeni in polni lepih vtisov.

¬ K r i s t i n a L u d v i k L o š d o r f e r i n J a s m i n a F i l e j

Cici planinci na Veliki planini

Za nami je čudovit izlet planinskega krožka, na katerega smo povabili tudi svoje družinske člane.Zbrali smo se zgodaj zjutraj pred vrtcem v Štorah, se razpore-dili v dva avtobusa in se odpeljali v smeri Velike planine. Na parkirišču pri Rakovih ravneh smo se izkrcali in se pogu-

mno podali po strmi gozdni poti. Ves trud pri premagovanju korenin in napora se nam je kmalu obrestoval, saj se nam je odprl čudovit pogled na Malo in Veliko planino. Dogovorili smo se, da lahko prosto raziskujemo planino in da se čez dobri dve uri dobimo pri jezeru. Nekateri so se najprej v Dom-

57

junij 2017

Druženje z otroki iz Celja in Vojnika je prijetno tako otrokom kot njihovim staršem. Veselimo se druženja tudi prihodnje leto!

¬ K l a v d i j a B e r g l e z i n K a r m e n G o r j u p Ž g a n k

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Cicibaniada v GaberjuV četrtek, 25. 5. 2017, smo se udeležili 38. Cicibaniade v ŠD Gaberje. Tradicionalnega športno obarvanega srečanja se vsako leto veselijo najstarejši otroci našega vrtca. Pomerili smo se v spretnostnem poligonu z različnimi gibalnimi nalo-gami. Že kar nekaj let zapovrstjo so vstopnice za tekmovanje plastični zamaški.

žalskem domu okrepčali z domačimi dobrotami, kot so go-bova juha z ajdovimi žganci, borovničevim zavitkom in štruklji.Skoraj vsi so nadaljevali pot do cerkvice Marije Snežne, ki je ponujala ogromno lepega razgleda, vrednega fotografiranja. Tudi krave in pastirji so se že vrnili na planino.

Ob dogovorjenem času smo se zbrali na dogovorjenem kraju, sledilo je obvezno skupinsko slikanje in spust do avtobusov. Tam so naši Cici planinci prejeli priznanja in sladke dobrote kot nagrado za celoletno udeležbo pri krožku.

¬ D i t k a R e d n a k

58

Cici izlet malo drugače

Pomembna je pot in ne cilj, bi lahko na-slovili naš planinski izlet. V petek, 26. 5. 2017, smo se Cici planici dogovorili, da se takoj po kosilu odpravimo na izlet. Ko so se drugi prijatelji iz vrtca odpravlja-li k dnevnemu počitku, smo si mi oprtali nahrbtnike in se odpravili na železniško postajo v Štorah. Tam so nas pričakali prijatelji iz enote Kompole, ki tudi obi-skujejo planinski krožek. Skupaj smo se

Zaključek projekta »Palček Bralček« v Vrtcu Lipa

z vlakom odpeljali do Celja. Iskrive otro-ške oči so bile navdušene nad vožnjo z vlakom, za nekatere tudi prvo v življenju. V Celju smo se odpravili proti Skalni kle-ti, kje smo se po Pelikanovi poti povzpeli na Stari grad. Sledil je odmor, kjer smo se dodobra okrepčali, saj nas je čakala še pot do vrtca v Štorah. Utrujeni, vendar polni novih vtisov smo počakali na starše in odšli domov.

¬ D i t k a R e d n a k

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Otroci so skozi celo šolsko leto skupaj s starši obiskovali knji-žnico v Štorah in v vrtcu pridno pripovedovali pravljice. Da so osvojili priznanje, so morali predstaviti mlajši tri pravljice in eno pesmico, starejši pa pet pravljic in eno pesmico. Projekt je potekal od novembra do maja. Ob zaključku projekta nam je Osrednja knjižnica Celje podarila predstavo za otroke o sovici

Oki gledališča Pravljičarna. Nato so otroci prejeli priznanja. Od 132 otrok so »Palčka Bralčka« osvojili 104 otroci. Poseb-no knjižno nagrado za več predstavljenih pravljic pa je prejelo 43 otrok.

¬ Z i n k a G r o b e l n i k

59

junij 2017UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Projekt Ekošola na OŠ Štore v šolskem letu 2016/17

V okviru programa Ekošole kolektiv na OŠ Štore skupaj z učenci skozi celo leto skrbi za pravilno ravnanje in ločevanje vseh odpadkov, za varčno porabo elek-trike, vode, sanitetnega materiala ter za varovanje in skrb naravnega okolja. Ob vsem tem pa razvijamo pozitivne med-sebojne odnose in skrbimo za zdrav otrokov razvoj.

V letošnjem šolskem letu smo s prvošol-ci mednarodni dan miru, 21. septembra 2017, zaznamovali z zasaditvijo novega drevesa lipe na šolskem vrtu kot simbol našega naselja Lipa za mir in upanje.

Vključili smo se v natečaj Eko-paket, pri katerem so sodelovali učenci prve in tretje triade. Ustvarjali so nove izdelke iz odpadne embalaže za mleko in soko-ve (KEMS). Skupina 1. triade v oddelku podaljšanega bivanja (1. in 3. razred) je bila nagrajena s 3. mestom za kreativno izdelan znak »Ekopaket - 10 let«.

Sodelovali smo pri treh dobrodelnih zbi-ralnih akcijah za Rdeči križ in zavetišče Zonzani.

Zainteresirani učenci predmetne stopnje pod mentorstvom učiteljice Branke Bajc so se na šolskem tekmovanju preko

sodelovanja v Ekokvizu v januarju 2017 seznanjali z okoljevarstvenimi problemi in izzivi današnjega časa.

Mentorica novinarskega krožka Tonja Vrbovšek in deset osmošolcev se je od-zvalio povabilu k sodelovanju na nateča-ju o okoljskih izzivih v lokalnem okolju z naslovom »Mladi poročevalci«. Učenci so se imeli priložnost uriti v pravem eko novinarstvu in delovati kot pravi novinar-ji, ki ustvarjajo skladno z zahtevami po-sameznih časnikarskih oblik.

Učenci od 4. do 9. razreda skupaj z mentoricama krožka Šolski radio so

samostojno pripravljali prispevke, ki ob-veščajo učence preko radia Štorček o dobrodelnih, zbiralnih akcijah na šoli, o pomembnih ekoloških vsebinah in sve-tovnih dnevih, povezanih z okoljem in naravo.

Na šoli je do konca aprila potekala Eko-bralna značka in je število usvojenih bralnih priznanj večje kot prejšnja leta.

60

Zadnji pomah v Litvo

Tako, pa smo še zadnjič pomahali našim prijateljem na se-ver Evrope, v pribaltsko državo Litvo. Za naše zadnje javljanje v okviru mednarodnega projekta »Pomahajmo v svet« smo se oboji še posebno močno potrudili in se želeli predstaviti kar se da zanimivo. V sklopu projekta je predvideno, da se v zadnjem delu predstavi svoj domači kraj in svojo državo. Pri-jateljem smo na otroško hudomušen način predstavili nekaj pomembnih značilnosti kraja Štore in države Slovenije (zgo-dovina, pomen železarstva, lega kraja in države s pomočjo zemljevida Slovenije in globusa sveta, prebivalstvo, simboli, župan, predsednik države). Prijateljem smo pripravi glasbeni nastop: najprej so se predstavile deklice, ki obiskujejo plesni tečaj, nato pa smo jim vsi skupaj glasno in ponosno zapeli slovensko himno, Zdravljico. Prijatelji iz Litve so nam, oble-čeni v narodno nošo, zaplesali tradicionalne narodne plese, vanje pa so uspešno in aktivno vključili tudi nas. Za nami je čudovito prijateljevanje, z drugačno noto,kar ga dela posebnega. Pozdravček od Rdečih palčkov Vrtca Lipa Štore!

¬ K l a v d i j a B e r g l e z

Učence smo ozaveščali o pomenu sadja in zelenjave ter lokalno pridelane hrane preko »Tradicionalnega slovenskega zajtrka« ter »Sheme šolskega sadja in zelenjave«.

Na šoli v Eko-kotičku zbiramo v poseb-nih zabojnikih tudi nevarne odpadke (odpadne tonerje, kartuše, sijalke, bate-

rije in male električne aparate).Odpadne plastične pokrovčke smo tudi v letošnjem letu zbirali za društvo »Vese-le nogice«.

Izvedli smo tri zbiralne akcije odpadnega papirja in v njih zbrali 56.741 kg starega papirja. Tako smo v letošnjem šolskem letu zbrali na OŠ Štore kar za dobrih 10

ton več papirja kot lansko šolsko leto.

10. junija 2017 je v okviru projekta »Šport in špas« potekalo skupno druže-nje različnih generacij preko iger, razgi-bavanja, pohoda in športnih aktivnosti.

¬ A n d r e j a P r o s t o r , k o o r d i n a t o r k a E k o š o l e

61

junij 2017UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Projekt Evropska vas 2017:

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Osnovna ideja projekta Evropska vas, ki že vrsto let poteka po vsej Sloveniji, je spoznavanje različnih držav Evropske unije ter sprejemanje njihovih družbenih, kulturnih in socialnih razlik.

Letošnji izbor OŠ Štore je bilo Združe-no kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.Vemo, da se življenje in situacija v Evropi spreminjata, vendar smo projekt nada-ljevali v smislu njegove osnovne in naj-večje vrednosti, ne glede na (ne)članstvo države v EU. Delo smo zastavili v okvirih minulih let, sicer pa nas morebitna spre-memba članstva v EU ni omejevala.

Čez šolsko leto smo učence seznanjali s kulturo, kulinariko, bogato zgodovino, običaji, navadami, glasbo, športom, po-sebnostmi Anglije, Škotske in Walesa,

ki obsegajo Veliko Britanijo ter Severno Irsko.

9. maja, na dan Evrope, je bila na Kreko-vem trgu v Celju zaključna prireditev, kjer smo sodelujoče šole in vrtci predstavili izbrane države na stojnicah.

Vsi sodelujoči smo se znova potrudili po svojih najboljših močeh. Stojnice so bile opremljene ter okrašene z različni-mi izvirnimi in atraktivnimi izdelki otrok in mentorjev.

Države smo predstavili na različne nači-ne, njene glavne značilnosti so si ljudje z zanimanjem ogledovali. Britanske zas-tavice in zloženke z značilnostmi smo mimoidočim podarili, med drugim pa so lahko okusili tudi britanske kekse, »ku-kije«.

Na osrednjem odru smo se predstavili z nastopom prvošolcev, ki so nam zapeli znano skladbo legendarne skupine The Beatles,YellowSubmarine.Otroškigla-sovi, vihrajoče britanske zastave, koreo-grafija in mornarček z rumeno podmor-nico so prepričali obiskovalce.

Kljub temu, da nam je ponagajalo vre-me, je bilo vzdušje v mestnem jedru na-bito s pozitivno energijo.

¬ A l e k s a n d r a K o v a č i č

62

Šport in špas 2017

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Letošnjo sedaj že tradicionalno priredi-tev smo izvedli v soboto, 10. 6. 2017. K sodelovanju smo povabili starše, sorod-nike, prijatelje otrok in vse občane. Pri izpeljavi so nam na pomoč priskočili NK Kovinar Štore, ter balinarska in teniška sekcija društva.

Vsi prisotni so se najprej udeležili po-hoda po 3 različnih turističnih poteh do kozolca Pečovje-Laška vas, osrednji del s športnimi in spretnostnimi igrami pa je potekal v športnem parku na Lipi, kjer so se pomerili v nogometu, košarki, ba-linanju, T-ballu, igri med dvema ognjema in v različnih spretnostih. Dan je kljub krajši nevihti uspel,učenci so bili tekmo-valno razpoloženi in na koncu zadovolj-ni, mi pa že kujemo načrte za prireditev prihodnje leto.

¬ M o j c a R o ž m a n

63

junij 2017Strelsko društvo Kovinar Štore

Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško

Ob prazniku občine Štore

Strelsko društvo Kovinar organizira

strelsko tekmovanje z zračno puško.

Tekmovanje bo v petek, 23. 6. 2017, od 18. do 20. ure

na strelišču za zračno puško.

Tekmovanje bo organizirano po starostnih skupinah, in sicer:

Pionirji ……………………………… 8-14 let

Mladinci …………………………….. 14-18 let

Seniorji …………………………….. 18-50 let

Veterani …………………………… nad 50 let

Ženske ………………………….. starost ni omejena.

Streljali boste 10 strelov za rezultat. Čas streljanja je 15 min. V vseh kategorijah bomo podelili medalje. Po končanem tekmovanju bo sledila razglasitev rezultatov in podelitev medalj s prijetnim druženjem.

Puške in strelivo pripravi Strelsko društvo, prav tako inštruktorje, ki bodo pomagali na strelišču. Lahko prinesete tudi svoje orožje.

Pridite in preizkusite svoje strelske sposobnosti.

Vlado Bogdanović

64

ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

0RGANIZIRA V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC

TENIŠKI TEČAJ ZA OTROKE V športnem društvu KOVINAR Štore bomo tudi letos v času poletnih počitnic organizirali teniški tečaj za otroke, saj želimo otrokom omogočiti aktivno preživljanje prostega časa.

Tečaj bo potekal pod strokovnim vodstvom trenerja, g. Sebastjana Lebra, v naslednjih terminih:

- od 26. 6. do 30. 6. 2017 med 8.00 in 10.30;

- drugi termin bo objavljen naknadno.

Tečaj bo potekal, če bo prijavljenih najmanj 6 udeležencev.

Cena tečaja znaša 40,00 € ter obsega 10 ur.

Ob koncu tečaja vsi udeleženci prejmejo priznanje o opravljenem tečaju in 5 nalepk za igranje tenisa na igriščih ŠD Kovinar Štore.

Loparje ter žogice za nemoten potek tečaja priskrbi organizator.

Udeležba je na lastno odgovornost in se potrdi s prijavnico.

Informativne prijave zbiramo po elektronski pošti. Po prejemu prijave boste po elektronski pošti prejeli prijavnico, ki jo izpolnite ter vrnite na naslednji naslov: kovinar.store@siol.net.

Kontaktna številka: 041 340 678 (Primož)

Štore, 31. 5. 2017

65

junij 2017

ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

0RGANIZIRA V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC

TENIŠKI TEČAJ ZA OTROKE V športnem društvu KOVINAR Štore bomo tudi letos v času poletnih počitnic organizirali teniški tečaj za otroke, saj želimo otrokom omogočiti aktivno preživljanje prostega časa.

Tečaj bo potekal pod strokovnim vodstvom trenerja, g. Sebastjana Lebra, v naslednjih terminih:

- od 26. 6. do 30. 6. 2017 med 8.00 in 10.30;

- drugi termin bo objavljen naknadno.

Tečaj bo potekal, če bo prijavljenih najmanj 6 udeležencev.

Cena tečaja znaša 40,00 € ter obsega 10 ur.

Ob koncu tečaja vsi udeleženci prejmejo priznanje o opravljenem tečaju in 5 nalepk za igranje tenisa na igriščih ŠD Kovinar Štore.

Loparje ter žogice za nemoten potek tečaja priskrbi organizator.

Udeležba je na lastno odgovornost in se potrdi s prijavnico.

Informativne prijave zbiramo po elektronski pošti. Po prejemu prijave boste po elektronski pošti prejeli prijavnico, ki jo izpolnite ter vrnite na naslednji naslov: kovinar.store@siol.net.

Kontaktna številka: 041 340 678 (Primož)

Štore, 31. 5. 2017

SPOŠTOVANI UČENCI, DIJAKI IN ŠTUDENTI, LJUBITELJI TENISA

Obveščamo vas, da je mogoče od 1. 6. 2017 dalje kupiti nalepke (minimalno 5 kom v paketu) po ceni 2 EUR (za 1 kom) za igranje tenisa v času šolskih počitnic pod enakimi ugodnostmi, kot veljajo za člane tenis sekcije.

UGODNOSTI IN OBVEZNOSTI ČLANOV so:

- Plačilo se izvede na TRR društva (SI56 6100 0000 0921 362).

- S plačilom pridobi član pravico do koriščenja igrišča in rezervacijo ur (nalepke) v času od dneva nakupa do 31. oktobra 2017.

- Člani društva morajo najmanj 1 dan prej rezervirati igrišče, za največ 2 uri na enem igrišču, spoštovati pravila obnašanja na igrišču ter uporabljati ustrezno športno opremo.

- V primeru potrebe po dodatni kvoti ur igranja lahko član prejme dodatne nalepke za rezervacijo. IGRALNINA ZA 1 URO ZA ČLANE je 2,00 EUR ob nakupu najmanj 5 nalepk v paketu.

- Vsi, ki ste starejši od 18 let in se želite ob tej akciji še včlaniti in postati aktiven član TENIS SEKCIJE ŠD KOVINAR, to storite z izpolnitvijo pristopne izjave in plačilom članarine (10 EUR) za leto 2017.

INFORMACIJE O VČLANJEVANJU, PLAČILU IN PREJEMU NALEPK DOBITE VSAK ČETRTEK OD 18. DO 19. URE V KLUBSKIH PROSTORIH, NA TEL.: 031-461-675, NA STADIONU IN V BIFE-ju CENC OD 8. DO 14. URE (PETRA CENC, 041-211-293).

Tenis sekcija

66

ČLANI LJUBITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA ŠTORE

z zborovodkinjo Majo Sakelšek

VABIMO VSE,

KI RADI IN Z VESELJEM PREPEVATE, DA SE NAM PRIDRUŽITE.

DRUŽILI SE BOMO

OD SEPTEMBRA DO JUNIJA. ZAČNEMO 4. SEPTEMBRA

OB 19.30 V KULTURNEM DOMU.

67

KOLEDAR DOGODKOV

V OBČINI ŠTORE 2017ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT

STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO

PETEK 23. 6. 2017 od 18. do 20. ure

NA STRELIŠČU Vlado Bogdanović 041 438 805

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE

POHOD NEDELJA 23. 7. 2017

RADUHA Valter Jelen

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE DVODNEVNI TABOR ZA OTROKE AVGUST 2017DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOMPOLE

konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster

ŽUPNIJA SVETINAŠENTOŠČEVA SOBOTA, NEDELJA LEPA NEDELJA

SOBOTA 5. 8. 2017 in NEDELJA 6. 8. 2017

SVETINA Branko Mlakar 041 720 549

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE

POHOD NEDELJA 20. 8. 2017

BRANA Valter Jelen

KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA, OBČINA ŠTORE IN ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV MOŽNAR LAŠKO

PRAZNIK KS SVETINA: 11. ANZEKOV POHOD, SREČANJE GODB NA SVETINI

SOBOTA 2. 9. 2017

SVETINA Andreja Videc 031 654 354

KULTURNO IN HUMANITARNO DRUŠTVO KRONOS

POLKA IN MAJOLKA, TEKMOVANJE LJUDSKIH GODCEV

NEDELJA 17. 9. 2017 ob 16. uri

KULTURNI DOM ŠTORE

Mitja Grmovšek 070 772 260

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKA KONJENICANEDELJA 1. 10. 2017

PO OBČINI ŠTOREkonjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE BLAGOSLOV KONJNEDELJA 1. 10. 2017

DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOMPOLE

konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE

POHOD NEDELJA 15. 10. 2017

KRIŠKA GORA Betka Jelen

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE

DRUŽENJE, KOSTANJEV PIKNIKNEDELJA 15. 10. 2017

DRUŠTVENI PROSTORI

Roman, Milan

68