M.Štrucl 1

LEKCIJA 12: VID III: PSIHOFIZIKA VIDALEKCIJA 12: VID III: PSIHOFIZIKA VIDA

CILJI:CILJI:

•• Znanje o pragu vidaZnanje o pragu vida

•• Znanje o principih Znanje o principih perimetrijeperimetrije

•• Znanje o principih doloZnanje o principih določčanja ostrine vidaanja ostrine vida

•• Opis jakostnoOpis jakostno--frekvenfrekvenččnega polja nega polja fotopifotopiččneganega in in skotopiskotopiččneganega vidavida

•• Znanje o fotometriZnanje o fotometriččnih enotahnih enotah

•• Znanje o barvnem viduZnanje o barvnem vidu

AgnozijeAgnozije vezane na vezane na dorzalnidorzalni ((okcipitoparietalniokcipitoparietalni) ) sistem za vidni nadzor motorikesistem za vidni nadzor motorike

•• SimultanagnozijaSimultanagnozija((dorzalnadorzalna) (G.W. ) (G.W. HumphreysHumphreys in M. in M. RiddochRiddoch 19931993

•• OptiOptiččna ataksija ( M.T. na ataksija ( M.T. PereninPerenin in A. in A. VighettoVighetto1988)1988)

•• Motnje pozornosti (R. Motnje pozornosti (R. BalintBalint 1909)1909)

M.Štrucl 2

VIDNI SPEKTERVIDNI SPEKTEROptometrijaOptometrija

OptometrijaOptometrija

albedo

osvetljenost

svetilnost

svetlost

1 W svetlobe (540 nm) = 683 lumnov

osvetljenost mrežnice

RELATIVNOST OBRELATIVNOST OBČČUTKA SVETLOSTIUTKA SVETLOSTI

ALBEDO =0.95ALBEDO =0.05ALBEDO =0.05

M.Štrucl 3

Relativni kontrastRelativni kontrast Projekcije polProjekcije pol-- polj v vidupolj v vidu

Profil gostote svetlobnih Profil gostote svetlobnih ččutnic v centru in utnic v centru in na periferiji mrena periferiji mrežžnicenice

PerimetrijaPerimetrija CAMPUSCAMPUS

M.Štrucl 4

Ostrina vida VISUSOstrina vida VISUS Vidna ostrinaVidna ostrina

Ostrina vidaOstrina vida-- vpliv optivpliv optiččnih napak (sferinih napak (sferiččna, na, kromatskakromatskaaberacija, uklon )aberacija, uklon )

Vplivi na ostrino vidaVplivi na ostrino vida

M.Štrucl 5

Ujemanje med optiUjemanje med optiččnimi lastnostmi onimi lastnostmi oččesa in velikostjo esa in velikostjo fotoreceptorjevfotoreceptorjev

Adaptacija na temoAdaptacija na temo

WeberWeber--FechnerjevFechnerjev zakonzakon Vpliv gibanja oVpliv gibanja oččes na prostorsko resolucijo vidaes na prostorsko resolucijo vida

M.Štrucl 6

Prostorska loProstorska loččljivost vidaljivost vida ObmoObmoččja vidaja vida

Akromatski in Akromatski in kromatskikromatski vidvidRaster vidnih Raster vidnih ččepnic v osredju epnic v osredju ččlovelovešške mreke mrežžnicenice

M.Štrucl 7

Spektralna obSpektralna obččutljivost svetlobnih utljivost svetlobnih ččutnicutnicMeMeššanje barvanje barv

Barvni vodiBarvni vodiPrincip Princip kolorimetrijekolorimetrije

M.Štrucl 8

Barvni Barvni prostorprostor

Barvni prostoBarvni prosto

Testiranje barvnega vidaTestiranje barvnega vida

M.Štrucl 9

Test sortiranja barvTest sortiranja barv

LEKCIJA 12: VID III: PSIHOFIZIKA VIDALEKCIJA 12: VID III: PSIHOFIZIKA VIDA-- povzetekpovzetek

•• PsihofizikaPsihofizika je klasije klasiččna psiholona psihološška znanstvena disciplina. Njena ka znanstvena disciplina. Njena bistvena vloga je kvantifikacija razmerja med fizikalnimi bistvena vloga je kvantifikacija razmerja med fizikalnimi znaznaččilnostmi drailnostmi dražžljaja in psihololjaja in psihološško izkuko izkuššnjo (zaznavo). njo (zaznavo).

•• Absolutni prag je tista absolutni prag kot tisto jakost draAbsolutni prag je tista absolutni prag kot tisto jakost dražžljaja pri ljaja pri kateri preiskovanec s 50 % gotovostjo deklarira, da je zaznal kateri preiskovanec s 50 % gotovostjo deklarira, da je zaznal dradražžljaj, ali pa to pokaljaj, ali pa to pokažže sprememba njegovega vedenja.e sprememba njegovega vedenja.

•• VisusVisus--dolodoloččanje ostrine vidaanje ostrine vida

•• CampusCampus--dolodoloččanj vidnega polja oanj vidnega polja oččesa (esa (perimetrijaperimetrija))

•• JakostnoJakostno--frekvenfrekvenččnega polja nega polja fotopifotopiččneganega in in skotopiskotopiččneganega vida se vida se razlikujeta.razlikujeta.

•• Barvni vid pri Barvni vid pri ččloveku je loveku je trikromatitrikromatiččenen;;--temelji na diferencialnem temelji na diferencialnem vzdravzdražženju treh vrst enju treh vrst ččepnic v osrednjem delu mreepnic v osrednjem delu mrežžnice.nice.