Leo Ferre ni bil le edennajbolj prepoznavnihfrancoskih šansonjerjev,ampak tudi strasten lju-bitelj živali. V šestdesetihletih minulega stoletja sta

z ženo Madeleine kupilagraščino in v njej nastanila pravcatiživalski vrt: pse, mačke, ponija, sovo,bika, prašiča, krave, ovce in več šimpan-

zov iz potujočih cirkusov. Med slednji-

mi tudi mlado samičko Pepee. Čepravju je cirkuški trener opozoril, da morašimpanz bolj kot katerakoli druga živalvedeti, kdo je gospodar, sta jo vzgajalakot otroka: imela je svojo sobo in igra-če, oblačila se je v svojo pižamo, jedla jeza isto mizo kot ljudje. Še več, vzgajala

sta jo kot zelo razvajenega otroka: naLeovih kolenih je vozila avto in kadilacigarete. Svoje privilegije je začela iz-rabljati v škodo drugih živali. Posta-

jala je vse bolj agresivna, kar je imelonaposled uničujoče posledice tudi za

njena lastnika.Zgodba je navdahnila francoskega

striparja in ilustratorja Adriena De-

monta. Po njenih motivih je ustvarilrisoroman Pepee - divja plat Lea Fer-

reja, ki je letos v prevodu Katje Šaponjič

- pomagala je tudi pri izvedbi intervju-ja - izšel pri založbi VigeVageKnjige.Demont je med drugim znan po svojihrisanih koncertih, ki jih z glasbenikomTakumo Shindom izvaja po vsem svetu,pred kratkim tudi v Ljubljani. Na pogo-

vor je rahlo zamudil, saj se je njegovopredavanje na Akademiji za likovnoumetnost in oblikovanje zavleklo. Večkot očitno je tam tudi risal.

Imate vedno tako umazane roke?

(smeh) Res se mi pogosto dogaja, danaokoli hodim tako neurejen.Umazane roke mi omogo-čajo, da ostanem v stikuz risbo, tudi kadar ne ri-šem. Risbo dojemam kotnekaj, kar si prizadeva, da

bi človeka pritegnilo inpotegnilo vase; da bi si želel, da bi lahkošel z rokami v papir.

Od kod izvira fascinacija umetnikovnad živalmi? Verjetno si v spomin lah-ko prikličete podobo Dalija, ki spre-haja svojega mravljinčarja, Lagerfelda

in njegovega mačka, pa seveda Lea

Ferreja, o katerem govori tudi vaš riso-

roman ...Ravnokar berem knjigo o šamanih, kigovori o njihovi povezavi z živalmi in otem, da nekatere stvari vidijo v oblikiživalskih duhov. Modemi človek pomojem mnenju vidi živali kot simbolnedolžnosti; v njih najde neposred-

no surovost in divjost. To fascinira

umetnike. Živali so bitja, ki so nam posvoje blizu, vendar niso ljudje. Pred-vsem se ne ukvarjajo z de-

narjem - in spet smopri nedolžnosti. V

današnjem svetu,ko je naravnasvetloba skorajvedno pove-zana z umet-no in ko na

nebu nevidimo večtoliko zvezd

kot nekoč,

so živaliena redkihmožnosti,

da vzposta-

vimo stik z

naravo.Ker živali ne znajo govoriti, je za stri-

parja verjetno pomembno, da zgodbo

zmore povedati z neverbalno govorico,prek njihovih delov telesa, organov ...Kateri je po vašem mnenju najbolj zgo-voren? Na prvo žogo bi rekel, da oči.Se strinjam, oči so najbolj zgovorne,kar sem uporabil tudi pri Pepee. Medrisanjem sem našel fotografijo njenegaobraza, ki me je zelo prevzela. Po drugistrani pa so pri njej zelo zgovorne roke,

saj je z njimi držala pribor in cigarete;uporabljala jih je kot človek.Se je Pepee počutila ujeto, čeprav vFerrejevi graščini ni imela omejitev?

In kako na svet gledajo bitja, ujeta vkletki?Njihov pogled mora biti zelo žalosten.

Doživljajo izgubljeni raj.Zanje je sicer poskrblje-

no, vendar niso svobod-ne.

Pepee je bila po svo-

je svobodna, ampak niimela nobenih pravil,

kar ji je povzročalo tes-

nobo. Da sta jo lastnikavzgajala kot otroka, ji jevzbujalo posebne občut-ke, ki jih živali redko do-živijo v naravnem okolju.Zaradi tega je počela nore

stvari.

This

doc

umen

t is

for i

nter

nal u

se o

nly.

Re-

dist

ribut

ion

and

copy

ing

is p

rohi

bite

d w

ithou

t the

cop

yrig

ht o

wne

r's c

onse

nt!

Nedelo 29.02.2020 SaturdayCountry: Slovenia

Page: 12

Size: 1,788 cm2 1 / 4

Kot da bi Ferre iz njeustvaril prašiča na

. Onvellovi Živalskik farmi - ko so vse ži-vali enake, le da so nekatere bolj enakekot druge.Poznam Živalsko farmo in o tej ideji

sem že razmišljal, vendar med ustvarja-njem niti ne toliko. Bolj sem se ukvarjal

s konceptom Noetove barke: kaj bi se

zgodilo, če bi se človek, ki poskuša rešitiživljenja drugih, na koncu utopil zaradisvoje dobronamernosti.

Ali lahko risoroman vidimo tudi kotkritiko pretirane navezanosti človekana domače živali?Težko odgovorim z da ali ne. Ferre je iz

zavetišč in drugih ustanov rešil veliko

živali, ne samo Pepee. V izhodišču je to

nekaj dobrega in lepega, res pa je, da se

lahko izrodi in postane patološko. Stva-

ri se izkrivijo in gredo po svoje.

Zakaj se izkrivijo?

Govorimo o ljubezni človeka do živali,

ki včasih vodi do želje, da bi bile živaliodraz naše ljubezni. Toda živali imajosvojo dušo in svoje čustvovanje, zato ne

morejo vedno izpolniti naših pričako-vanj. Težko trdim, da je to poglavitni

razlog, vendar nekaj je gotovo na tem.

Kako je na odnos Ferre-Pepee vplivalodejstvo, da je bil domači ljubljenček

šimpanz in ne katera druga žival? Ko

so leta 2005 razkrili strukturo geno-ma šimpanza, se je pokazalo, da se naš

zapis DNK od njegovega razlikuje v pri-bližno 1,6 odstotka.Svobodne živali pogosto dojemamo kotpodivjane, medtem ko za, denimo, psa,ki je zaprt v svoji uti, ima gospodarja inživi po točno določenih pravilih, velja,da je ukročen in udomačen. Svobodaje velika beseda. Če to prenesemo načloveka: kot umetnik se počutim svo-bodnega. Nimam veliko omejitev alipravil. Kljub temu delam, torej nisempopolnoma svoboden. Vendar to delomoji svobodi daje strukturo. Zdi se mi,da mora nasploh obstajati razmerje

med popolno svobodo in pravili. Zato

se večkrat vprašam, ali je dobro, da ne-

katere živali poskušamo na vsak načinudomačiti. Morda bi bilo zanje bolje, čebi jih pustili pri miru.

Zdaj vas bom nehal mučiti z vprašanji

o živalih. Posebnost vašega risoroma-na je risografija, zelo specifična teh-nika stripa, ki ste si jo izbrali glede navsebino. Na kaj konkretno ste pozorni,ko se odločate, katero tehniko bosteuporabili?

Pri risografiji gre za nekakšno mešanicositotiska in fotokopiranja, ki na koncupotrebuje ročno dodelavo. Zaradi nje jevsak izvod malo drugačen od drugih,kar se mi zdi zelo zanimivo. Včasih so jouporabljali predvsem pri poceni tisku,danes pa je zelo priljubljena in zanimaveliko ljudi. Pri risoromanu Pepee mije to tehniko predlagal Charles Nogi-er, lastnik studia Fidele, pri katerem jeknjiga pozneje izšla. Pokazal sem munamreč risbe, ki sem jih v svojo skicirkonarisal med posedanjem po kavarnah.Zdelo se mu je, da bi bila risografijaravno pravšnja tehnika za mojo risboin zgodbo. Sicer me najbolj veseli ri-sanje, tehnike za tisk so stvar drugih.

Običajno najraje rišem s svinčnikom,

pri Pepee pa sem uporabil črnilo, saj so

risbe v tem primeru bolj neposredne -hotel sem več neposrednosti, da bi pri-kazal divjost prizorov.

Ste kdaj preverjali, kako se ti izvodirazlikujejo med sabo?Nisem, se mi pa zdi zanimivo, da je vtrenutku, ko knjigo natisnejo, na njej ševedno nekakšen prah.

Med gledanjem posnetkov vaših risa-

nih koncertov na youtubu človek dobiobčutek, da rišete z neznansko lahko-to. Je tak vtis pravilen?Prav imate, v moji risbi sta lahkotnostin igrivost: zanjo pravim, da je plešoča.S Takumo Shindom sodelujeva že deset

let in v tem času se je nabralo precejrisanih koncertov, ki so močno vplivali

na moj slog. Ne morem si več privoščiti,

da bi risal majhne in realistične podo-be; te me nikoli niso zares zanimale.Med koncerti sem razvil način, ko me

vodijo geste: gesta s papirja izgine in senato na drugi strani vrne nanj, vmes

pa na neki način vodi gledalčevo oko.Pri risanju mi je všeč ideja avtomat-

ske pisave v obliki risanja. Včasih se mi

zdi, da je podoba na papirju, še preden

se ga dotaknem, nato pa jo moja rokazgolj najde. Prek roke potujejo čustvain se izrazijo na risbi. Ko začnem risatigričevje, je v njem že skrit lovec, že jeskrita grožnja ...Vaš odgovor zveni tako, kot da na risa-nih koncertih predvsem improvizirate.Rišem, kot da bi pripovedoval sanje.Logično zaporedje ni nujno, ampak tudiv sanjah obstajajo povezave med pojmi.Koncerti imajo ohlapno strukturo, kijo vsakič znova napolnim s svojimi ob-

čutki, zato se vsak koncert razlikuje oddrugih. Med vsakim nastane več risb.Ko eno končam, jo zabrišem. Na papirjuostanejo sledi pravkar nastale podobe

in ravno te uporabim za zametek na-slednje.

Ko ustvarjate risoroman, predvidevam,ne hitite tako zelo.Pepee je knjiga, ki je še najbolj podob-

na risanim koncertom. Na koncertihlahko sicer neposredno doživljam odzivgledalcev, medtem ko sem med ustvar-

janjem risoromana zaprt v ateljeju in nevem, kako se bodo bralci odzvali. Ne vi-dim se kot striparja, ampak bolj kot ri-sarja, saj mi je všeč ideja, da se čim boljpoglobiš v podobo in material.

So s tem povezani tudi vaši načrti za vprihodnje?Risani koncerti me zelo zanimajo, am-

pak trenutno težko natančno oprede-lim, ali jih bom zapeljal v kakšno novosmer. Poleg tega na instagramu objav-ljam žive ateljeje - slike v nastajanju. Še

vedno se poigravam z idejami, kako taprojekt čim bolje izvesti.

Včasih se mi zdi, da je podoba na papirju, šepreden se ga dotaknem, nato pa jo moja rokazgolj najde. Prek roke potujejo čustva in seizrazijo na risbi. Ko začnem risati gričevje, je vnjem že skrit lovec, že je skrita grožnja ...

This

doc

umen

t is

for i

nter

nal u

se o

nly.

Re-

dist

ribut

ion

and

copy

ing

is p

rohi

bite

d w

ithou

t the

cop

yrig

ht o

wne

r's c

onse

nt!

Nedelo 29.02.2020 SaturdayCountry: Slovenia

Page: 12

Size: 1,788 cm2 2 / 4

Pri risografiji gre za nekakšno mešanico

sitotiska in fotokopiranja, ki na koncu pot-rebuje ročno dodelavo. Na levi fotografiji sorisbe pred ročno dodelavo, na desni po njej.Foto Vigevageknjige

This

doc

umen

t is

for i

nter

nal u

se o

nly.

Re-

dist

ribut

ion

and

copy

ing

is p

rohi

bite

d w

ithou

t the

cop

yrig

ht o

wne

r's c

onse

nt!

Nedelo 29.02.2020 SaturdayCountry: Slovenia

Page: 12

Size: 1,788 cm2 3 / 4

This

doc

umen

t is

for i

nter

nal u

se o

nly.

Re-

dist

ribut

ion

and

copy

ing

is p

rohi

bite

d w

ithou

t the

cop

yrig

ht o

wne

r's c

onse

nt!

Nedelo 29.02.2020 SaturdayCountry: Slovenia

Page: 12

Size: 1,788 cm2 4 / 4