2 • 28. februarja 2014 › assets › magazine-files › SIJ-02-014-web.pdf2 • 28. februarja 2014 Čestitke ob abrahamu »nove« valjarne strani 6 in 7 tanjŠe, ŠirŠe, trŠe!

Interna revija skupine SIJ –Slovenska industrija jekla

2 • 28. februarja 2014

ČESTITKE OB ABRAHAMU»NOVE« VALJARNE

strani 6 in 7

TANJŠE, ŠIRŠE, TRŠE!strani 8 in 9

KO MALA »KOKOŠ« POSTANE ŠPORTNA VELESILA

strani 44 in 45

VSEBINA2

Fotografija na naslovnici:www.photoxpress.com

POROČAMO4 ULITO V ŠTEVILKE JANUARJA 2014

ČESTITAMO6 ČESTITKE OB ABRAHAMU »NOVE« VALJARNE

VLAGAMO8 TANJŠE, ŠIRŠE, TRŠE!

10 SODOBNA STRUŽILNICA ZA ODLIČNE IZDELKEUSPEŠNO OPRAVIMO

11 USPEŠNO PRESTAVILI KONTINUIRNO ELEKTRO PEČPREDSTAVLJAMO

12 SANJE NAS ŽENEJO NAPREJINOVATIVNI SMO

13 INOVATIVNI PRISTOP JE SKRIVNOST USPEHA15 Z INOVACIJAMI BOLJ USPEŠNI, BOLJ PREPOZNAVNI

ČESTITAMO17 OB 70. ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU

PROFESORJA DR. RADA TURKAMARKETINŠKI KOTIČEK

22 EVROPSKA DISTRIBUCIJA JEKLAPREVERJAMO KAKOVOST

24 METAL RAVNE IMA MODRO POSLOVNO POLITIKO26 PREIZKUS POD DROBNOGLEDOM

SEZNANJAMO27 AMERIČAN, KI JE JAPONCE NAUČIL KAKOVOSTI

SKRBIMO ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU29 ODSLEJ ODPADNA OLJA V KOVAČNICI NA ENEM MESTU

(NE)SKRBIMO ZA OKOLJE30 »OPOMIN PRED IZKLJUČITVIJO«31 V LOMLJIVEM OBJEMU ŽLEDA

PREPREČUJEMO ŠKODO32 USPEŠNO KLJUBOVALI FEBRUARSKI LEDENI UJMI

NESEBIČNO POMAGAMO33 FANTJE, HVALA VAM

OBUJAMO SPOMINE34 A ŠE VEŠ, K'K JE BVO?

PREDSTAVLJAMO SODELAVKO35 ČLOVEK TAKO MALO POTREBUJE

DARKU V SLOVO37 IZGUBILI SMO DOBREGA PRIJATELJA IN STROKOVNJAKA

NAŠI SODELAVCI37 KADROVSKA GIBANJA V JANUARJU 2014

POGOVARJAMO SE38 BI ZNALI VLADATI MILIJONOM?

OBUJAMO PRETEKLOST40 TEKMOVANJE IZ ZGODOVINE MESTA JESENICE

OBUJAMO PRETEKLOST42 USPEŠNA RAST »FABRIKE« IN FORMA VIVA, KULTURNA

VREDNOTA NAŠEGA ŽELEZARSKEGA MESTA SPONZORIRAMO

44 KO MALA »KOKOŠ« POSTANE ŠPORTNA VELESILALOKALNO–AKTUALNO

46 50. ZLATA LISICA V KRANJSKI GORIPOTUJEMO

47 DOWN UNDER – SVET TAM SPODAJ ŠPIKOV KOT

50 PTIČJI ŠPIK51 AFORISTIČNA ŠARŽA51 KARIKATURA52 SMEH JE POL JABOLKA52 MOŽGANSKI KRIŽKRAŽ

Interna mesečna revija skupine SIJ – Slovenska industrija jekla

Glavna in odgovorna urednica:Anja Potočnik.

Področna urednika:za gorenjsko regijo Stane Jakelj, Acroni,in za koroško regijo Melita Jurc, Metal Ravne.

Uredniški odbor: SIJ – Slovenska industrija jekla: Monika Štojs; Acroni: Metka Šuštaršič, Petra Žvan, Nataša Karo; Metal Ravne: Vesna Pevec Matijevič, Eleonora Gladež; Serpa: Mitja Laure, Karmen Stražišnik; Elektrode Jesenice: Rafko Penič, mag. Mojca Šolar; Noži Ravne: Egidij Hudrap, Romana Petek; SUZ: mag. Tanja Avguštin Čufer, Teja Platiša; ZIP center: Kristijan Oprešnik.

Stalni sodelavci:Boris Berginc – Špikov kot; Tone Kelbl in Marjan Mencinger – Obnavljamo energijo/pohodništvo in potovanja; Drago Ronner – križanka; Andrej Brumen - Dejde – Aforistična šarža.

Nepodpisane fotografije:arhiv SIJ-a, Dreamstime, iStock, Shutterstock, Microsoft Office Online, www.wikimedia.org.

Jezikovni pregled: mag. Andreja Čibron - Kodrin.

Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p.

Tisk: ZIP center.

Naklada: 3000 izvodov.

Izdajatelj in naslov uredništva: SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d., Gerbičeva 98, 1000 Ljubljana,tel.: 01/242 98 18, e-pošta: [email protected] [email protected] [email protected]

mailto:[email protected]:[email protected]

UVODNIK 3UVODNIK 3

Anja Potočnik, pomočnica uprave za odnose z javnostmi in

odgovorna urednica, SIJ – Slovenska industrija jekla

foto Irena Herak

Se vam je že kdaj zgodi-lo, da ste izustili nekaj tako neprimer-

nega, da ste bili zgroženi nad sabo? Nikoli ne bom pozabila občutka neznosne zadrege, ko sem

prijateljici, ki je na hitro skoraj povsem izgubila vid, in ni opazila svoje mame, ki jo je klicala in ji mahala, rekla: »Ja, a je

res ne vidiš, a si slepa?« Na koncu je prijateljica tolažila mene, ko je videla, kako mi je nerodno. Pri takih spodrsljajih je največja olajševal-

na okoliščina, da sogovorniki čutijo, da nekaj žaljivega, neprimernega … nismo izrekli nalašč, da bi jih prizadeli. Vseeno pa se moramo zavedati, kot polaga na dušo Zdravko Zupančič – govorec, ki 25 let govori o govorjenju, in ustanovitelj Šole retorike –, da tisti hip, ko izgovorimo besedo, nismo več njeni gospodarji. Ona postane naša gospodarica. Izsiljuje nas in je nepremišljena. Sila tvegano početje je tudi, če spregovorimo in ne vemo, kaj bomo sploh povedali. Ponavadi to počnemo iz zadrege in takrat povemo – ogromno ničesar. Da bi se temu izognili, svetuje Zupančič »kristaliziranje«: »V grlu tiči kamrica, ki ji pesniško pravimo kristalček. V ta kristalček privedemo misli,

preden bodo govorjene besede postale!« Misli v kristalčku počakajo, da jih pregleda razum in presvetli navdih. Potem besede pridejo

na beli dan. Ali pa sploh ne pridejo. Kristaliziranje besed je pomembno za ustvarjanje jasnih in preudarnih osebnih in

poslovnih odnosov. Navsezadnje se tudi poslovne pogodbe najprej dogovorijo in šele nato

zapečatijo s podpisom.

Naj bo kristalno jasno!

Kako MODRA je spetnaπa REKA!


SVOJO SKRB ZA OKOLJE VSAK DAN POTRJUJEMO:• z zmanjπevanjem in nadzorom izpustov v zrak, vodo in zemljo,• z zniæevanjem porabe energentov,• z vlaganjem v Ëisto tehnologijo in znanje,• s predelavo odpadnega æeleza v kakovostna jekla,• s spoπtovanjem zakonskih meril in standardov kakovosti (ISO 9001, 14001),• z zavestnim sprejemanjem okoljevarstvenih vrednot in seznanjanjem javnosti o okoljevarstvenih ukrepih.

Z uvajanjem novih tehnologij in izgradnjo zaprtih hladilnih

sistemov odpravljamo πkodljive vplive, ki so jih v naπem okolju

zapustili predhodniki. Ohranjamo za vnuke, kar so naπi dedi

dobili od svojih dedov - zeleno dolino in modro reko.

4270 Jesenice

Cesta Borisa KidriËa 44

Slovenija

E-poπta: [email protected]

www.acroni.si

XLM

S •

RD

BO

RG

IS








4270 Jesenice


Slovenija


www.acroni.si

XLM

S •

RD

BO

RG

IS








4270 Jesenice


Slovenija


www.acroni.si

XLM

S •

RD

BO

RG

IS

Interni časopis skupine SIJ • 2 • 28. februarja 2014

4

besedilo Dušanka Šegatin, pomočnica uprave za ekonomiko, SIJ – Slovenska industrija jekla

POROČAMO

Prodaja gotovih proizvodov v t

Proizvodnja gotovih proizvodov v t

DRUŽBA jan. 2013 ocena jan. 2014 indeks

ACRONI 15.241 25.471 167

METAL RAVNE 5.586 5.858 105

NOŽI RAVNE 109 118 109

ELEKTRODE JESENICE 688 709 103

SUZ 337 495 147

SKUPAJ 21.960 32.653 149

DRUŽBA jan. 2013 ocena jan. 2014 indeks

ACRONI 19.144 31.245 163

METAL RAVNE 5.772 6.299 109

NOŽI RAVNE 142 157 111

ELEKTRODE JESENICE 710 718 101

SUZ 440 600 136

* ZBIRANJE IN PREDELAVA ODPADKOV 25.997 26.213 101

* STEEL CENTRI 3.300 2.375 72

* SKUPAJ 55.507 67.608 122

Prodaja gotovih proizvodov v EUR

* nekonsolidiran podatek

** družba je od 1. 7. 2013 v likvidaciji

DRUŽBA jan. 2013 ocena jan. 2014 indeks ACRONI 30.895.170 46.193.096 150

METAL RAVNE 11.818.997 13.017.508 110

NOŽI RAVNE 1.473.666 1.672.403 113

ELEKTRODE JESENICE 1.238.557 1.228.342 99

SUZ 559.431 634.089 113

ZIP CENTER 226.500 191.697 85

* JEDRNE DRUŽBE 46.212.321 62.937.135 136* ZBIRANJE IN PREDELAVA ODPADKOV 8.292.650 8.114.395 98

STEEL CENTRI 9.973.426 6.670.357 67

KOPO INTERNATIONAL 3.579.150 3.739.266 104

SIJ, D. D. 597.783 712.228 119

SERPA 476.496 625.918 131

ŽELEZARNA JESENICE 31 101 326

** ŽIČNA CELJE 270 -

* SKUPAJ OSTALE DRUŽBE 4.653.730 5.077.513 109

* SKUPAJ VSE DRUŽBE 69.132.127 82.799.400 120

ULITO V ŠTEVILKE JANUARJA 2014








4270 Jesenice


Slovenija


www.acroni.si

XLM

S •

RD

BO

RG

IS








4270 Jesenice


Slovenija


www.acroni.si

XLM

S •

RD

BO

RG

IS








4270 Jesenice


Slovenija


www.acroni.si

XLM

S •

RD

BO

RG

IS


besedilo

foto

6 ČESTITAMO

Arhiv Metala Ravne

Franc Hartman, svetovalec v Valjarskem programu, Metal Ravne

Stara valjarna, ki je nekdaj stala v nadaljevanju kovačnice in ob tako imenovanem ingot placu, je po 2. svetovni vojni postala zastarela, zahteve po proizvodnji večjih količin pa so bile vse močnejše. Tako se je okrog 1960. leta začelo razmišljati o novi valjarni. Istega leta so jo pričeli graditi in jo 29. novembra 1963 (za takratni praznik dan Republike) slavnostno odprli ter jo pre-dali v obratovanje, delavcem pa v upravljanje.

Zgrajena je bila nova, sodobna valjarna dobavitelja Morgardshammar iz Smedjebackna (Švedska) z letno zmoglji-vostjo 50.000 ton, kar je bilo enkrat več od stare valjarne.

Nova valjarna je dobila sodobne metalurške agregate, veči-na postopkov dela je bila mehanizirana, ročnega dela pa je bilo v primerjavi s staro valjarno manj.

V novi valjarni so bili naslednji agregati: dve peči za ogrevanje (ena za ingote, druga za gredice), dve valjalni progi, in sicer srednja in lahka proga, škarje za razrez in odrez valjancev, komorne peči za žarjenje in kaljenje, stroji za ravnanje materiala, stroji za čiščenje in peskanje materiala, sodobna visoka hala z delavnicami za vzdrževanje.

Leta 1968 je bil dograjen bluming za valjanje ingotov v gre-dice. Peč, ki je bila prej namenjena za ogrevanje ingotov na sre-dnji progi, je bila preurejena za ogrevanje gredic. Tako se je ena peč uporabljala za srednjo progo, druga pa za lahko progo.

Med letoma 1970 in 1985 je bil velik pritisk na povečanje proizvodnje valjanih profilov. Tako so se tudi valjarji trudili, da bi se dokazali pri doseganju teh ciljev. Proizvodnja je rasla in v teh letih dosegla rekordnih 100.000 ton. V tem času je delo na srednji progi potekalo neprekinjeno v štiriizmenskem ciklusu dela po sistemu 6 + 2, delo na lahki progi pa v dvoizmenskem ciklusu.

Ravno v času, ko smo bili opremljeni za proizvodnjo večjih količin visokokakovostnih jekel, pa je razpadla Jugoslavija, ki je bila naš glavni trg za valjarniške proizvode.

Verjetno bi takrat prišlo do zloma železarstva na Ravnah, če ne bi bilo ljudi, ki so skrbeli za to, da se je del proizvodnje, predvsem kakovostnih jekel, tudi v času Jugoslavije izvažal, kar pa je bilo v nasprotju s takratno gospodarsko politiko. Tu velja omeniti, da sta se v tistih časih še posebno izpostavljala Milan Dobovišek in Marjan Blažič.

ČESTITKE OB ABRAHAMU »NOVE« VALJARNE

Konec novembra 2013 je »nova« valjarna v Metalu Ravne dopolnila okroglih 50 let. Jubilej smo zaznamovali delovno, nanj nas bo spominjala tudi skupna fotografija vodstvenih delavcev ter valjarjev, ki so bili takrat v službi. Čeprav smo abrahama naše nove valjarne preživeli v delovnem vzdušju, pa je v naših srcih vseeno sijal ponos na uspešno prehojenih 50 let našega obrata.

SIJ – Slovenska industrija jekla

7

Zahvala vsem valjarjem, ki so v teh 50 letih prispevali k nenehni rasti in uspešnosti valjarne, in tistim, ki delate v njej še danes. Hvala vam za trud in

požrtvovalnost. S skupnimi močmi bomo še uspešnejši. SREČNO!

Po letu 1990 se je za valjarno začelo težko obdobje. Prodaja valjanih proizvodov je začela upadati, s tem pa tudi proizvodnja v valjarni. Težave so bile s surovinami in energenti. Zato je bila takrat znana fraza »brez plina ni termina«. Pa vendar smo nare-dili vse, da se je valjarna vrtela dalje. Vsi smo se namreč bali, da bi se kupci preusmerili drugam in bi se valjarna morala ustaviti. To se na srečo ni zgodilo, še več – valjarna se je razvijala v sme-ri manjše proizvodnje, vendar v zgornjem kakovostnem razredu, ter v smeri izdelave profilov ožjih toleranc in zahtevnih termično obdelanih jekel. Dogradili in obnovili smo peči v termični obde-lavi, posodobili progo z računalniškim vodenjem nastavljanja valjčne reže, vložili v stroje za ravnanje, rezanje, peskanje in la-

kiranje. Veliko je bilo naložb tudi v sodobne kontrolne postopke, ki zagotavljajo zanesljive proizvode za naše zahtevne kupce.

Za obstoj in razvoj valjarništva na Ravnah so zaslužni vsi, ki so valjarno vodili. Vsak je dal svoj delež, da je danes valjarna uspešen segment Metala Ravne. Ljudje, ki so vodili valjarno po letu 1960, torej v celotni zgodovini njenega obstoja, so: Marjan Osole, Ferdo Vizjak, Jože Žunec, Anton Radušnik, Marjan Blažič, Sead Karadža, Stanko Triglav, Franc Hartman, Branislav Keček in Jure Jamer. •


besedilo

foto

8 VLAGAMO

Jani Novak, Acroni, in Stane Jakelj, Razvojni center Jesenice

Roman Robič, tehnični direktor, Acroni dr. Matevž Fazarinc, razvojni inženir, Razvojni center Jesenice

Konec leta 2012 smo poleg novega valjavskega ogrodja za pre-delavo plošč dobili tudi cel kup pričakovanj in precej široko po-dročje, ki nam ni bilo poznano. V šali rečeno, se je to področje razširilo z 2000 mm na 2500 mm. Ker pa v Acroniju ne manjka ljudi, ki jim take novosti pomenijo izzive in ne težav, smo po prvem letu uporabe ugotovili, da so prej tako imenovani »mejni izdelki« postali del vsakdana, hkrati pa se nam je precej razširil prodajni asortiment, predvsem kar se tiče manjših debelin in večjih širin končnih izdelkov. S tem smo se pri naših kupcih za-pisali kot dobavitelj, ki lahko njihova pričakovanja po kakovosti, kvantiteti ter dimenzijskem spektru izdelkov v celoti zadovolji.

Pri razvoju novih izdelkov si pomagamo z uporabo vrste orodij, ki so bila razvita prav za to napravo v sodelovanju z itali-janskim podjetjem Nidec. Tako lahko nadziramo vse, število od-vzemov, maksimalne odvzeme v posameznih stopnjah predela-ve, prehode med posameznimi stopnjami ter – kar je pri valjanju tankih in širokih plošč ključnega pomena – parametre upogiba valjev, to namreč zelo vpliva predvsem na končno ravnost teh izdelkov.

Razvoj novih mejnih izdelkov se običajno začne s simulaci-jo predelave, kjer ugotovimo, ali bo izdelek v okviru zmožnosti

ogrodja mogoče izdelati. Na tem mestu lahko spreminjamo vse prej naštete parametre, ki ob pravilnih nastavitvah pomeni-jo razliko med izmetom in končnim izdelkom z visoko dodano vrednostjo. Če jeklo ali zlitino predelujemo prvič, je vsekakor za-želeno, da predhodno vemo, kako se bo material obnašal med vročo predelavo, zaradi česar pogosto testiramo vročo preobli-kovalnost v laboratorijskih pogojih. Tako lahko že pred valjanjem zagotovimo, da se bo sistem nastavljal na optimalne parametre, ki so odvisni od lastnosti vročega preoblikovanja materiala.

Temu sledi testna proizvodnja, kjer na podlagi simuliranih načrtov prevlekov predelamo prvih nekaj plošč. Ker ima sistem zmožnost samoadaptacije, spremljamo nekaj serij predelave in pozorno opazujemo gibanje sistema. Ko sistem deluje stabilno samostojno, gre tak izdelek iz podrobne spremljave v običajno proizvodnjo. Zatem si na podlagi pridobljenih izkušenj postavi-mo nove meje in postopek ponovimo.

S takim načinom dela smo pri konstrukcijskem jeklu že uspeli zvaljati plošče, široke 2560 mm in debele vsega 6,5 mm. Seveda pa so Acronijeva tržna niša nerjavna jekla, ki so v splošnem precej trša v primerjavi s konstrukcijskimi. Tako sedaj redno valjamo manj legirana nerjavna jekla (na primer AISI 304L

Olimpijski slogan Hitreje, višje, močneje! smo zaposleni v obratu Vroča valjarna v jeseniškem Acroniju zamenjali z zgornjim. V spodnjih vrsticah si lahko preberete, kako pri nas z novo opremo poteka razvoj tankih in širokih plošč; te so po našem mnenju ena izmed ključnih tržnih niš, ki nas pelje preko krize v svetlejšo prihodnost.

TANJŠE, ŠIRŠE, TRŠE!


9VLAGAMO

in 321) na format plošč 8 mm x 2560 mm, bolj legirana (na primer nerjavno dupleksno jeklo 1.4462) pa na format 12 mm × 2560 mm.

Trenutne meje so seveda le trenutne in se mesečno spreminjajo. Tako smo novembra uspešno predelali ognjeod-porno jeklo 1.4835 na debelino 10 mm in širino 2560 mm ter na debelino 6,9 mm in širino 2060 mm, kar je trenutno eden izmed mejnih izdelkov, ki so ga sposobne izdelati le redke valjarne.

Kot je bilo omenjeno že prej, pa so vse te meje seveda le trenutne. Z dovolj znanja, volje in iznajdljivosti verjamemo, da lahko te meje še naprej premikamo in postanemo vodilni proizvajalci teh nišnih izdelkov. •

Prikaz dimenzijskega obvladovanja vroče predelave plošč

za nerjavno in v ognju obstojno jeklo 1.4835


besedilo

foto

10

Arhiv SUZ-a

Igor Platiša, koordinator predelave palic, SUZ

VLAGAMO

Že ob nastajanju novega centra za obdelavo kovin v podjetju SUZ, ko smo uvedli predelavo palic in prodajo storitev, smo ve-deli, da bo treba to novo dejavnost stalno nadgrajevati. Najprej je proizvodnja slonela na struženju, rezkanju in vrtanju na klasičnih strojih. Pri nekaterih specifičnih delih je taka proizvodnja še ve-dno zelo aktualna, predvsem te potrebe vidimo v gospodarskih družbah skupine SIJ – Slovenska industrija jekla in pa tudi pri zunanjem povpraševanju. Pomembno vlogo pri taki proizvodnji igra izkušeni kader, kar pa je v današnjem času že težava, saj so ti poklici zelo deficitarni. Prednost takšnega načina obdelave se pokaže pri manjših serijah rezervnih delov, kadar se obdelujejo večji premeri in predvsem pri dolgih obdelovancih.

Specifika obdelave, ki smo jo začrtali že ob nastajanju našega centra za obdelavo, pa narekuje uvajanje drugačne, novejše vrste tehnologije. Pri tem imamo v mislih velikoserijsko proizvodnjo, denimo za avtomobilsko industrijo, proizvodnjo delov za gospodinjske aparate in pohištveno industrijo, delo s sodobnejšimi stroji in uporabo izdelka, ki ga proizvajamo – naše palice. Razmišljali smo o uvajanju strojev z računalniško podporo – CNC-tehnologijo. Prednost smo videli v tem, da z združitvijo proizvodnje palic in strojne obdelave skrajšujemo organizacijsko-logistični cikel izdelave nekega našega produkta in s tem stroške proizvodnje glede na konkurenco, pri tem pa raste dodana vednost.

Da bi to dosegli, smo na začetku sklenili, da uredimo doda-tne prostore v nekdanjem skladišču rezervnih delov, ki je bilo tudi najprimernejše glede logistike. Ta vrsta proizvodnje zahteva primerno urejenost delovnega prostora, kot so ustrezna stalna

temperatura, vlažnost, protivibracijska zaščita stroja … Zaradi izpolnitve teh pogojev je bila gradnja take delavnice kar zah-teven zalogaj. Obenem se je začel proces izbire primernega stroja za naše potrebe. Kljub široki ponudbi izbira ni preprosta, saj se takšni stroji kupujejo za daljše obdobje in se na dolgi rok pozna vsaka malenkost. Prioritete pri izbiri so bile univerzalnost, učinkovitost, vzdržljivost, togost stroja in primerna cena glede na to, kar stroj omogoča glede na konkurenco. Navsezadnje je zelo pomembna tudi podpora prodajalca po nakupu oziroma njegove servisne mreže v primeru nenadne okvare stroja, saj stroj po navadi dela neprekinjeno v zahtevnih režimih delovanja. Na koncu smo se odločili za uglednega japonskega proizvajal-ca CNC-strojev MAZAK, izbrali smo tip QTS 200M z gnanimi orodji. Poleg obdelave palic nameravamo stroj uporabljati še za vse druge vrste obdelave, tudi v primerih večjih premerov in zahtevnih obdelav s CAD- in CAM-programi. Glede na naravo našega dela smo v navezi s stružnim centrom dodali avtomat-ski podajalec palic FMB Turbo, katerega značilnost je možnost avtomatiziranega dodajanja in vrtenja palic večjega premera in dolžin z minimalnimi vibracijami. Podajalec ima še sekundarno dodajno enoto, v katero je možno dodati večjo količino palic, kar še dodatno skrajša čas obdelave in prispeva k optimizaciji proizvodnje.

V prihodnje bodo naša prizadevanja potekala v smeri uva-janja dodatnih naprav s čim večjo avtomatizacijo, novih znanj, novih tehnologij in izdelkov, saj le z nenehnim razvojem in zmanjševanjem stroškov dela lahko konkuriramo na trgu v teh zaostrenih razmerah. •

V podjetju SUZ nadgrajujemo v letu 2012 začrtano pot z novim sodobnim stružnim centrom za obdelavo kovin.

SODOBNA STRUŽILNICA ZA ODLIČNE IZDELKE


11

foto

besedilo

Arhiv Metala Ravne

Miran Škalič, vodja oddelka Adjustaža profilov, Metal Ravne

USPEŠNO OPRAVIMO

Projekt je bil zelo zahteven, saj je bilo treba prestaviti 18 metrov dolgo peč šest metrov naprej. Časa je bilo zelo malo, saj je mo-rala peč čim prej v pogon. Vsak dan zastoja namreč pomeni 18 ton neizdelanega materiala. Izvajalcem je uspelo v dogovorje-nem roku peč prestaviti, zamenjati izhodno valjčno mizo z novo in namestiti nove pogone valjčnic. Elektro vzdrževalci so morali napeljati nov dovodni kabel, zamenjati stara ogrevalna sevala z

novimi močnejšimi ter povezati vse nove komponente. Za sin-hronizirano delovanje so poskrbeli elektroniki Metala Ravne.

Izpad proizvodnje nam je uspelo nadomestiti na drugih pe-čeh, ki januarja niso bile prezasedene.

Z vgrajenimi novimi toplotnimi sevali bomo dosegali bolj toč-ne temperature v posameznih conah, s tem pa bo omogočena toplotna obdelava materialov za bolj zahtevne kupce. •

Vodstvo Metala Ravne je v letu 2013 sprejelo sklep o naložbi v novo komorno kalilno popuščno peč. Pred začetkom postavitve nove peči je bilo treba zaradi velike prostorske stiske prestaviti obstoječo kontinuirno elektro peč, ki pa je bila v zelo slabem tehničnem stanju. Projekt prestavitve in mehanske rekonstrukcije je prevzelo podjetje Salus s podizvajalcem, družbo Serpa, elektro napeljavo pa so obnovili elektro vzdrževalci valjarne.

USPEŠNO PRESTAVILI KONTINUIRNO ELEKTRO PEČ

Uspešno prestavljena

kontinuirna elektro peč

Obnovljena elektro

napeljava na peči


besedilo

foto

12

mag. Franc Zupan, Acroni, in Stane Jakelj, Razvojni center Jesenice

mag. Franc Zupan, vodja proizvodnje v Predelavi debele pločevine, Acroni

PREDSTAVLJAMO

Računam na naše uspešno timsko delo, saj bomo le tako kos zahtevnim nalogam, ki so pred nami. Vizija obrata Predelava debele pločevine je izdelovati izdelke z visoko do-dano vrednostjo iz nerjavnih, poboljšanih in legiranih vrst jekel. Zato se je obrat z vsemi svojimi zaposlenimi v zadnjih letih neprekinje-no razvijal in posodabljal – temu cilju bomo sledili tudi mi. Posodobljene so zmogljivo-sti za razrez in toplotno obdelavo debele pločevine ter lužilne kapacitete za nerjavno pločevino. Tudi na račun tega Acroni postaja eden vodilnih proizvajalcev nerjavne debele pločevine na evropskem trgu.

VESELIM SE NOVEGA IZZIVADoma sem iz Žirovnice in v mladosti sem bil po končani gimnaziji pred dilemo, ali začeti študij veterine ali metalurgije. Odločil sem se za metalurgijo, v študentskih letih, na sezon-skem delu pa sem okusil še delo »helfarja« v stari Martinarni.

Delovne izkušnje sem si nabiral v obratih Jeklovlek, Hladna valjarna, Predelava debele pločevine in Vroča valjarna, sedaj pa me je pot ponovno zanesla v obrat Predelava de-bele pločevine.

Od leta 1991 sem 12 let delal v carin-ski službi. V življenju se vedno srečujemo z izzivi, sledijo jim vzponi in padci, ki jih kleni Gorenjci zmoremo premagati. Veliko let sem posvetil kulturi in 15 let pel doma in po svetu z nonetom Vasovalci. V veselje mi je ljubitelj-sko kmetovanje, gorništvo in sedaj družin-ski projekt nove lesene hiše, za katero sva zamisel izdelala z ženo Zalo. Gradnja se je že prevesila v zaključno fazo z veliko lastnega dela. Hčeri večkrat vprašata, zakaj sva se lo-tila takega projekta, a odgovor je, da je sanje in cilje, ki jih človek ima, treba uresničiti, kar človeka tudi notranje izpolni. •

Pred kratkim mi je bilo zaupano vodenje obrata Predelava debele pločevine, ki zaključuje tehnološke procese celotne proizvodnje Acronija. Smo pred velikimi izzivi, in lahko rečem samo to, da imamo v Acroniju jekleno voljo in dober tim sodelavcev, na katere se lahko v vsakem trenutku zanesem in jim zaupam.

SANJE NAS ŽENEJO NAPREJ


besedilo

foto

13

Stane Jakelj, Razvojni center Jesenice, in Jani Novak, Acroni

Stane Jakelj, razvojni inženir, Menedžment idej, Razvojni center Jesenice

INOVATIVNI SMO

Arhimed, grški matematik, fizik, izumitelj in še marsikaj, se je že več kot 200 let pred našim štetjem zavedal moči vzvoda. Rekel je, dajte mi trdno točko, na kateri bom stal, ter dovolj dolg vzvod in premaknil bom Zemljo. Moč vzvoda je lahko neverjetno velika, brez uporabe le-tega pa danes posameznik težko posta-ne zelo uspešen.

Razumevanje in uporabljanje vzvodov pa pomeni veliko zna-nja, izkušenj, poskusov, vaje, učenja itn., predvsem pa začetni preskok iz miselnih okvirov, ki je lahko še najtežji. Zato vpraša-nje, ki na preprost način ponazarja moč uporabe vzvoda: Ali je nekdo, ki zasluži 2.500 evrov na mesec, od tistega, ki zasluži zgolj 500 evrov na mesec, petkrat bolj produktiven? Mogoče dela petkrat več časa na dan? Ali pa je petkrat pametnejši? Seveda je odgovor na vse ne, edina razlika je v tem, da eden bolj spretno uporablja vzvode od drugega.

Pri tem pa velja omeniti še eno zelo pomembno dejstvo. Vsak vzvod je dvorezni meč, s katerim moramo ravnati zelo pre-vidno. Bolj kot je vzvod močan, bolj nam lahko pomaga na poti k uspehu, a tudi nasprotno, če ga ne znamo spretno uporabljati. Le z ustreznim znanjem, izkušnjami in s pravilnim pristopom nam vzvod lahko optimalno koristi. Tako pridemo do največjega poznanega vzvoda.

Največji vzvod na svetu je človekov um v najširšem smi-slu. Torej znanje, izkušnje, veščine ter miselna naravnanost. Človekov um nas lahko povsem drži v kalupu, coni udobja ali vsakdanji rutini. Lahko pa nas popelje v drzne avanture uživanja vsakdana, odkrivanja sebe in sveta ter novih sadežev, ki boga-tijo naš duh. Poleg miselne naravnanosti so tukaj še, kot ome-njeno, znanje, izkušnje ter veščine. Kajti neznanje je največje tveganje, kar ga lahko sprejme posameznik.

Znanja pa je na svetu ogromno, kako se zdravo prehranje-vati, pravilno gojiti rastline, uspeti v podjetništvu, vzgajati otroke, izboljšati seks, pozdraviti bolezni, napisati knjigo itn., kar vam poželi srce. Sistematični pristop k pridobivanju znanja pa je

Dejstvo je, da imamo vsi na voljo zgolj 24 ur na dan, tako milijonarji kot tudi berači. Razlika je le v tem, kaj počnemo v teh 24 urah ter kako dobro uporabljamo vzvode za doseganje ciljev. Vsakdo, ki želi biti uspešen in deluje v tej smeri, kmalu ugotovi, da lahko trdo delaš le določeno število ur na dan. In bistven preskok je, ko preideš iz trdega dela (»working hard«) v premišljeno delo (»working smart«). To tranzicijo omogočajo prav vzvodi. Pa poglejmo, kaj so vzvodi. Tudi v Acroniju se trudimo, da jih preko Menedžmenta idej vedno znova spodbujamo.

INOVATIVNI PRISTOP JE SKRIVNOST USPEHA


14 INOVATIVNI SMO

začetek izkoriščanja tega največjega vzvoda na svetu. Kako začeti? Zelo učinkovita in preprosta metoda je, da vsako leto izberete področje, na katerem želite biti ekspert, in nato vse leto o tem berite, iščite prispevke, se intenzivno zanimajte za proce-se, ustvarjajte svojo celostno sliko okolja itn.

Zato se tudi v Acroniju preko Menedžmenta idej trudimo, da vas spodbujamo in vam dajemo možnost, da izkoristite enega od zelo pomembnih vzvodov uspeha, to je vzvod inovativnosti.

V ACRONIJU SMO RAZPISALI INOVACIJSKO TEKMO-VANJE IN NAGRADE ZA LETO 2014:

Pokal 3i za najinovativnejše delovne skupine Inovator leta: sodelavec z največ realiziranimi

izboljšavami Inovacija leta: izboljšava z največjim prihrankom Inovacija s področja varnosti, zdravja pri delu in ekologije Najkreativnejši vodja oziroma direktor (direktor z najve-

čjim številom prijav svojih sodelavcev)Prijave zbiramo do decembra 2014. Temu bosta sledili

razglasitev najboljših in podelitev priznanj. Kako se prijavite,

preberite na Portalu Acroni, v na novo oblikovanem razdelku Inovacijske novice in razpisi. Veseli bomo vašega odziva. Le skupaj nam bo uspelo postati močnejši, boljši in inovativnejši.

Smotrno je o načrtovanju prihodnosti neprestano razmišljati, kako uporabljati čim več vzvodov na čim boljši način. Trdo delo je namreč zgolj majhen vzvod, ki pa dolgoročno lahko pripelje do izčrpanosti in nezadovoljstva, predvsem pa do nekonku-renčnosti v primerjavi s tistimi, ki znajo spretno uporabljati vzvo-de. Veliko uspehov vam želim pri uporabi ponujenih vzvodov!

Ne pozabi, to je tvoj dan za idejo, iskrico ali izboljšavo! •


besedilo

foto

15

Arhiv Metala Ravne

Jože Apat, vodja projekta, Metal Ravne

INOVATIVNI SMO

Pisati o inovativnosti je nekoliko paradoksalno. Inovatorji so izra-zito usmerjeni v prihodnost, tako da je preteklost v senci iskanja priložnosti, ki pa se seveda nahajajo v neznankah prihodno-sti. Inovativnost pomeni razvijanje ustvarjalnosti, ki je ena od temeljnih značilnosti človeka. S tega vidika je podpora inovativ-nosti v podjetju eno od poslanstev podjetja pri razvoju potenci-ala zaposlenih. Hkrati si je težko predstavljati uspešno podjetje brez ustvarjalnih zaposlenih. Posebej v današnjem času, ko še včeraj vrhunski izdelek že jutri postane del preteklosti in na trgu nezanimiv. Inovativnost tako ni zgolj prestiž, ampak nujen po-goj za trajnostni razvoj podjetja oziroma še točneje za celotno skupnost. Izzivi življenja namreč zahtevajo vedno nove rešitve. Reševanje novih problemov s starimi rešitvami je obsojeno na neuspeh. Zgodovina nas uči, rešitve pa zahtevajo preseganje že poznanega.

V Metalu Ravne smo povzeli del sistema inovativne dejav-nosti še iz obdobja, ko je bila v Železarni Ravne oblikovana samostojna služba za inovacije. Leta 1998 smo sprejeli pra-vilnik o inovacijski dejavnosti, ki smo ga revidirali v letu 2013. Vzporedno z internim obvladovanjem inovativne dejavnosti smo se leta 2003 odzvali na razpis za naj inovacijo leta, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Predvsem smo se aktivno vključili v okviru območne zbornice GZS v Dravogradu in tako prispevali, da je Koroška ena od najbolj aktivnih regij na področju inovativne dejavnosti v državi tako po številu kot po kakovosti inovacij.

Namen tega kratkega pregleda je ozreti se nazaj na ideje, ki smo jih uresničili. Realizacija ideje (invencije) pa je nujen pogoj za inovacijo.

2003 Sodelovali smo z inovacijo, nanašajočo se na tehnologijo ter-momehanske obdelave težkih odkovkov, ki je še danes pomem-ben postopek za cenejšo proizvodnjo orodnih jekel. Idejo smo standardizirali in je postala del redne prakse.

2004 Razvili smo valjanje širokih ploščatih profilov v valjarni gredic, izdelek tudi danes obsega pomemben delež proizvodnega programa.

2005 Razvili smo jeklo RAVNEX in odločno zakoračili na pot proizvo-dnje jekla z lastno blagovno znamko. To je tudi danes pomem-ben vidik poslovnega modela podjetja.

2006 Uvedli smo proizvodnjo jekel za turbinske lopatice in začeli raz-vijati jekla za energetiko, kar nam je omogočilo izvajanje strate-gije uvajanja zahtevnejših proizvodov. Inovacija nam je odprla vrata do takšnih kupcev, kot sta Siemens in Aalstom.

2007Na razpisu smo sodelovali s tremi inovacijami. Razvili smo izo-braževalni program Metalova interna šola (Osnovna metalurška znanja), ki tudi danes pomembno prispeva pri usposabljanju zaposlenih za izvajanje zahtevnejših metalurških poklicev.

Z inovacijo v izboljšanje kakovosti odkovkov smo pri kovanju zahtevnejših izdelkov uvedli spoznanja teorije plastičnosti in bistveno izboljšali kakovost in zanesljivost tehnologije kovanja valjev. Inovacija je tako ohranila proizvodnjo valjev kot enega ključnih izdelkov podjetja.

Z inovacijo v izboljšanje mikročistoče jekla smo stopili na pot izdelave super čistih jekel, kar je tudi danes podlaga za zagota-vljanje kakovostnega vložka za najzahtevnejše izdelke.

2008 Ukvarjali smo se s ponovno uporabo bele žlindre in s tem rešili žgoč ekološki problem.

2009 Gostili smo podelitev priznanj in tako pripomogli k nadaljevanju tradicije izvedbe dogodka v proizvodnih prostorih. Podelitev je potekala v novi hali priprave livnih sistemov za litje ingotov.

Ob prehodu v leto 2014 je bil velik poudarek na obvladovanju stroškov in izboljševanju izpolnjevanja ciljev, ki nam jih v letu 2013 ni uspelo povsem doseči. Obvladovanje stroškov je pomemben vidik doseganja poslovnih ciljev, vendar to ni zadosten pogoj za dolgoročno uspešno poslovanje podjetja. Na trgu je v prednosti tisti, ki lahko hitreje odgovori na izzive sprememb ali jih celo ustvarja.

Z INOVACIJAMI BOLJ USPEŠNI, BOLJ PREPOZNAVNI


16 INOVATIVNI SMO

Razvili smo 42-tonski ingot in ga uspešno uvedli v proizvo-dnjo – kovanje težkih kovanih izdelkov. S tem ingotom smo znatno omilili vpliv krize na jeklarskem trgu.

Uspešno smo renovirali glavni ogrevni agregat v valjarni profilov in s tem občutno zmanjšali stroške ogrevanja gredic in pomembno vplivali na kakovost ogrevanega vložka.

Z izdelavo mehansko obdelanega odkovka po zahtevah Siemensa smo tudi v Kovaškem programu začeli osvajati trg energetike z zahtevnimi odkovki.

2010 Uspešno smo uporabili metodo umetne inteligence pri reševanju metalurških problemov. Metoda ima velik potencial, ki ga še mo-ramo dograjevati v smislu zajemanja podatkov in obdelave le-teh. Zahteva pa angažiranje vrhunskega znanja iz metalurgije in mate-matike. To znanje imamo, moramo samo omogočiti, da se izrazi.

2011 Uspešno smo zaključili projekt pri posodobitvi globinskih peči v valjarni gredic, s poudarkom na vizualizaciji procesa in zajema-nju podatkov, kar je nujen pogoj za vstopanje na trg najzahtev-nejših izdelkov.

Razvili smo tudi konstrukcijsko jeklo za delo v ekstremnih razmerah.

V jeklarni smo uspešno izvedli model kontrole vodika v jeklu in postavili algoritme za kontrolo procesa.

2012 Prijavili smo naslednje inovacije:

Razvoj jekla za kolenčaste gredi za dirkalne avtomobile Vrhunsko orodje za delo v vročem RAVNEXS HD Kovanje titanovih zlitin

To je kratek pogled prijavljenih inovacij na natečaj GZS-ja. Namerno nismo navajali, kakšna priznanja smo dobili in kdo so avtorji inovacij. Namen tega članka je zgolj povzeti vsebino pro-blemov, ki smo jih s temi inovacijami rešili. Lahko trdimo, da so te inovacije omogočile dokaj uspešno poslovanje podjetja v tem obdobju in stvarno prispevale k trajnostnemu razvoju podje-tja. S sodelovanjem z GZS-jem smo sodelavcem omogočili, da postanejo prepoznavni v svojem okolju. Ob podelitvi priznanj pa so inovacije vsaj za ta dan postale prepoznavne kot pomemben dejavnik uspešnega gospodarstva. Tudi danes, ko je poudarek na zmanjševanju stroškov, brez ustvarjalnosti ne bomo dosegli želenih ciljev. Ustvarjalnost je vedno prisotna, vendar je ni mo-goče zapovedati, ampak jo je treba negovati, spodbujati in ji pomagati, da se razvija. •

Andrej Vrečič prejema čestitke za zlato

priznanje za inovacijo v letu 2012.

Predsednik države Borut Pahor v pogovoru z

nagrajenimi avtorji inovacij iz Metala Ravne


besedilo

foto

17

Osebni arhiv prof. dr. Rada Turka

Dr. Tatjana Večko Pirtovšek, vodja Metalurškega razvoja in raziskav, Metal Ravne

ČESTITAMO

Profesor dr. Rado Turk po očetovi strani izhaja iz kraške družine s primorskim patriotizmom in je lahko ob očetu spoznaval real-nost borbe za napredne ideje (tudi v znanosti in gospodarstvu), po materi pa izhaja iz znane češke kiparske in slikarske rodbi-ne. Oba segmenta sta sestavna dela njegove osebnosti, kar se zazna tako v njegovem zanosu do znanstvenega dela kot tudi pri predajanju umetnosti in humanistiki. Znanost in umetnost sta sklenjen krog in prihodnost človeštva.

V Sloveniji je profesor dr. Turk postavil znanstvene in inže-nirske temelje za razvoj preoblikovanja v metalurgiji in je s tem pospešil razvoj in konkurenčnost metalurgije. Vzgled, ki ga je prenesel na svoje diplomante, magistrante in doktorante, je pot oziroma doprinos za Slovenijo, kot si jo želimo.

Prof. dr. Rado Turk v sebi združuje lastnosti, ki so potrebne za gospodarski, kulturni in duhovni razvoj človeštva. Je človek vizije, ki jo zna deliti z drugimi in jim dopušča, da tudi oni dodajo svojo. Zato je bil uspešen mentor. Napredek se je vedno začel s posamezniki, šele potem jim je sledila množica. Vizionarjem je bilo zato vselej težko pri postavljanju novih temeljev, saj jih je okolje redkokdaj razumelo. Zanje je bil vedno značilen poglobljen način razmišljanja na področju, iz katerega sta se razvili vizija razvoja znanosti in gospodarstva ter tudi vizija nujno spremljajočega kulturnega in duhovnega razvoja družbe, da bi ta tako ohranjala in poglabljala svoj humani in socialni status.

OB 70. ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU PROFESORJA dr. RADA TURKA

»Hodi odprtih oči naokoli.

Pojem evolucije lahko

raztegnemo na milijarde

let ali pa na eno človekovo

življenje. Edino, kar vsak

izmed nas ima, je odgovornost

za lastno življenje.«


18 ČESTITAMO

Osmega februarja ste praznovali 70. rojstni dan. Iskrene čestitke! Ko se ozrete nazaj na prehojeno pot, ali vam je bilo kdaj žal, da ste se med številnimi interesnimi področji odločili ravno za metalurgijo?Leta vse prehitro tečejo. V času upokojitve pa še hitreje. Verjetno je vzrok v tem, da želim še marsikaj postoriti, saj mi volje nikakor ne manjka. Res je, da sem imel in še imam veliko interesnih dejavnosti, sem se pa v gimnaziji že zgodaj odločil za študij naravoslovja, proizvodno tehniko pa sem bolj malo poznal. Zakaj ravno študij metalurgije? Kemija in fizika sta mi bili ob zgodovini najljubša predmeta. Za maturitetno nalo-go sem izbral temo »Uporaba radioaktivnosti v tehniki«. Svet atomov me je očaral. Nalogo sem dal v vpogled družinskemu prijatelju, ki je bil zaposlen na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij (ZRMK) in ki se je ravno vrnil iz Švice, kjer je obi-skal Inštitut za materiale, ki ga je vodil Slovenec. Pripovedoval mi je o perspektivah sodobnih materialov in odločitev je padla. Materiale je bilo takrat možno študirati v okrnjeni obliki le na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT), kjer je bil v okviru Montanistike Odsek za metalurgijo. In tako sem zajadral med bruce Montanistike.

Žal mi ni bilo nikoli, žal mi je le mnogih izgubljenih prilo-žnosti, ki jih Univerza kot institucija ni omogočala, in sem se moral velikokrat znajti, če sem želel vlak znanja poriniti naprej. Pripeljal sem podarjeno proizvodno laboratorijsko opremo iz Nemčije, zagotovil oddelku zemljišče ob Tržaški cesti za novo stavbo Metalurgije in materialov, uspešno konkuriral za nepo-vratna sredstva na RSS za nadgradnjo stavbe na Aškerčevi in postavitev manjšega laboratorija ter za elektronski mikroskop, pa od vsega skupaj ni bilo nič. Pri starejših kolegih tako v aka-demski kot tudi proizvodni sferi za to ni bilo pravega posluha. Vse to se je dogajalo še pred doktoratom. Pri raziskovalni opre-mi sem bil uspešnejši, pa tudi tu brez izdatne pomoči partnerja iz Nemčije ne bi šlo.

V slovenskem prostoru in tudi širše ste poznani kot staro-sta slovenskih metalurgov, ste vzor številnim diplomantom metalurgije. Kaj vam pomeni to priznanje?Metalurgija ima več vej, ki so posledica tehnoloških faz izde-lave metalurških izdelkov. Zato ima verjetno vsako področje svoje staroste, začenši s prof. C. Rekarjem, pri katerem sem diplomiral. Znanstveno in strokovno delo sem posvetil plastič-nemu preoblikovanju kovinskih materialov. O tem področju smo takratni študentje dodiplomskega študija metalurgije dobili le nekaj enciklopedičnih informacij in še te so se nanašale zgolj na opis osnovnih postopkov preoblikovanja. Tedanji profesorji so to področje odrivali strojnikom, zato se tudi v industrijskih obratih inženirska metalurgija preoblikovanja ni mogla razvi-jati tako, kot se je npr. v sosednji Avstriji in Nemčiji. Korak do procesnega vodenja teh tehnologij je bil še daleč in tu sem iskal svoje možnosti. Ko sem v prvem poročilu za Slovenske železarne (SŽ) nakazal možnosti takega razvoja, sem bil klican na zagovor, češ: Metalurgijo pusti drugim, ti se pa ubadaj s silo,

energijo in geometrijo preoblikovanja. Že prvi obisk v valjar-ni Štekel na Jesenicah me je prepričal, da to ni prava pot za izboljšanje učinka valjarne, tako količinskega kot tudi kakovo-stnega. Pri tem mi je prof. Čižman, na katerega katedri sem bil, dal povsem proste roke, za kar sem mu še danes hvaležen. Začel sem postopno. Zadal sem si naslednji načrt: Izdelati ma-tematični model za zvezno simulacijo sile in momenta valjanja in na osnovi tega slediti geometrijo aktivne valjčne reže in s tem zagotavljati zahtevani profil valjanca in ravnost traku. Prva faza: Izvedel sem kompleksne meritve (prve tudi na področju tedanje Jugoslavije) energetsko-obremenitvenih parametrov in geometrije valjanja TVT na Šteklu. Za te namene sem si izposodil pri kolegih na Kemiji in Institutu Jožef Stefan sedem eno- oziroma dvokanalnih oscilografov in zvezno zapisoval posamezne tehnološke parametre vseh petih prevlekov valjanja širokih trakov. Seveda sem imel ogromne težave pri odčitava-nju istočasnega opazovanja merjenih veličin, saj je imel vsak rekorder nekoliko drugačno hitrost pomika papirja. Za odčitek enega valjanja (pet prevlekov) sem porabil dva do tri mesece trdega dela. Do podatkov za vročo preoblikovalno trdnost va-ljanega materiala pa nisem prišel, ker za te poskuse nisem imel laboratorijskih možnosti. Razumevanje oblik krivulj tečenja pa je že zahtevalo znanja tudi o metalurgiji preoblikovanja. Druga faza: Naneslo je, da sem se odzval na mednarodni razpis KFA – Jülich, BRD, za sodelovanje z nemškimi univerzami in prijavil temo »Preoblikovalnost kovinskih materialov«. Javil se je prof. P. Funke iz TU Clausthal in že prvi enotedenski obisk mi je omogočil, da sem prišel domov z eksperimentalnimi podatki za jeseniško jeklo, iz katerih sem lahko dobil sicer preprost, vendar pa uporaben analitični zapis za odvisnost preoblikoval-ne trdnosti od termomehanskih parametrov. Tretja faza: In tako sem izpolnil pogoje za analizo samega valjanja in dobil podatke za simulacijo postopka valjanja, s čimer je bilo moč pristopiti k optimiranju načina valjanja za vseh pet prevlekov.

Prišel sem do naslednjih zaključkov. Tako obsežnega dela ne morem opraviti sam. Moral sem si poiskati dodatne sode-lavce. Snemanje tehnologije je treba avtomatizirati s sočasnim opazovanjem vseh parametrov valjanja. Podatke meritev je treba shranjevati na računalnik, čemur morata takoj slediti ob-delava in modelna simulacija valjanja. Preoblikovalne lastnosti moramo določevati v domačem laboratoriju. Ta koncept sem v naslednjih dvajsetih letih povsem realiziral, veliko dela so pre-vzeli mlajši sodelavci katedre. S pomočjo RSS, podpore doma-če industrije, KFA – Jülich in TU Clausthal smo uspeli nabaviti simulator termomehanskih metalurških stanj Gleeble, ki je še danes srce eksperimentalnega dogajanja pri osvajanju novih vrst jekel v slovenski metalurgiji. Tako smo opravili analize vseh valjalnih prog v Sloveniji, tudi v Impolu, predvsem pa vpeljali in utrdili inženirski pristop pri analiziranju in optimiranju ter v zadnjih letih tudi procesnem vodenju tehnologij. Pomoč prof. P. Funkeja ni bila le finančna, saj je omogočila izposojo merilne opreme, pač pa je bil ves čas pripravljen sprejeti na izobra-ževanje vse sodelavce katedre in tudi diplomante, ki so tam


19ČESTITAMO

opravljali eksperimentalno delo pri napravah, ki jih v Ljubljani nismo imeli. Do leta 2002 se je zvrstilo 16 mojih diplomantov, štirje magistranti in pet doktorantov. Najmanj, kar lahko rečem, je: Hvala, prof. P. Funke, hvala, KFA – Jülich, ga. Kravczynska.

Zaradi česa sem po vseh teh letih zadovoljen? Pomagal sem postaviti temelje modernega inženirskega in še naprej raz-vijajočega se načina načrtovanja in vodenja procesov preobli-kovanja kovinskih materialov s kadri, ki so usvojili ta pristop, ga še naprej razvijajo in vnašajo inovacije, ki z ekonomskega vidi-ka omogočajo obstoj slovenske metalurgije na zelo konkurenč-nem globalnem trgu. Resnično sem ponosen na diplomante in doktorante, ki danes vodijo razvoj v skupini SIJ – Slovenska industrija jekla.

Kaj je bilo tako magičnega v metalurgiji, da ste se odločili ravno zanjo, in ali so vas domači spodbujali pri tej izbiri poklicne poti?V naši družini je bilo pet otrok in le oče je bil zaposlen. Z mamo sta se spoznala v Pragi, kjer je študiral agronomijo. Po koncu vojne je bil povabljen v Ljubljano, da pomaga ustanoviti Agronomsko fakulteto, in smo sem prišli pravzaprav kot tujci. Prva leta je bilo s prehrano številne družine težko, saj nismo imeli zaledja s podeželja. Oče nam je vedno rekel: »Nimamo zemlje, nimamo hiše, imamo pa glavo, to je treba napolniti z znanjem, kulturo in moralo, potem se vam ni treba bati priho-dnosti in boste povsod po svetu dobrodošli.« Samo po sebi je bilo umevno, da bomo po maturi vsi nadaljevali z visokošol-skim študijem. In to nam je uspelo, vsak si je izbral drug poklic in nihče očetovega. O poklicih smo se doma veliko pogovar-jali, vendar je bila izbira povsem prepuščena posamezniku. Materialno pomanjkanje prvih deset let po vojni nas je usmerilo v izbiro zelo otipljivih poklicev: biokemija, medicina, arhitektura, metalurgija in gradbeništvo. Zdrave humanistične poglede na družbo nam je vcepil oče, mama pa je poskrbela za kulturno udejstvovanje. V izbiri študija ni bilo nič magičnega. Dozorela pa sta zanimanje za naravoslovje in želja, da se čim prej finanč-no osamosvojim.

Kako ste preživeli otroška leta in mladost?Otroška leta so bila lepa in imeli smo krasne, skrbne starše z velikim zaupanjem v nas otroke. Stanovali smo blizu Tivolija in zato smo veliko časa preživljali v parku in na Rožniku, ka-sneje pa na športnih objektih Atletskega športnega kluba in Partizana (Narodni dom). Glasba v naši družini je bila stalni-ca. Ne le, da smo se učili igranja na različne inštrumente, tudi prepevali smo ob večerih veliko, tako slovenske kot tudi češke pesmi. Bil sem zagret tabornik in ostal aktiven tudi še, ko sta moja otroka pridobivala zdrav stik z naravo. Glasbena vzgoja mi je vzela veliko časa, saj sem poleg osnovnega inštrumenta, violine in viole, igral še v godalnem kvartetu in mladinskem sim-foničnem orkestru Glasbene šole Matica. Taborniki so mi dali dobro popotnico za družbeno komunikacijo, glasba pa me je naučila vztrajnosti in preciznosti pri delu. Tudi za šport sem na-

šel čas, ukvarjal sem se s košarko in lahko atletiko. Z vstopom na fakulteto sem večino tega opustil in se resno posvetil študiju. Kot študent sem opravil prakso na Švedskem. Ta izkušnja mi je samo še potrdila, da je za osebnostni razvoj pomembno od-piranje v svet. Seveda so nam otrokom to v zibelko položili že starši, saj smo nacionalno in zato tudi kulturno mešana družina, na kar sem še posebno ponosen.

Kakšno prihodnost ima metalurgija v današnjem nestano-vitnem svetu? Ali se mladim še izplača odločiti za študij metalurgije?Metalurgiji ostaja njeno mesto v razvoju civilizacije in global-ni ekonomiji trdno zasidrano še dolga stoletja v prihodnost. Spreminjajo se le tehnologije in način raziskovanja le-teh ter potreba po višji kakovosti in novih kovinskih materialih. Kovine imajo v svoji naravi še veliko neizkoriščenih lastnosti, kar mora-mo metalurgi šele odkriti in aplicirati v nove kovinske zlitine in kompozite. Za metalurgijo se ni treba bati, boriti pa se je treba za njeno razvojno pot, ki sem jo pravkar omenil. Je zelo kom-pleksna procesna veda, potrebuje poleg metalurgije materialov še poglobljena znanja fizike, kemije in informacijskih ved. Zato je lahko velik izziv za mlade, ki postanejo s temi znanji global-no zanimivi pri naglem prilagajanju na nova delovna mesta in pri oblikovanju lastnih samozaposlitev. Problem ni v potrebi družbe po takih diplomantih, problem je v zavajanju maturan-tov o potrebah po mehkih vedah, tj. neproizvodnih poklicih. In politika, da bi to uskladila, še ni naredila prav nič. Pa tudi univerza in gospodarstvo nosita svojo krivdo. Kot predstojnik oddelka in kasneje dekan fakultete sem se npr. boril za to, da bi v klasifikaciji visokošolskih študijskih programov in poklicev dobili status procesne vede, kar bi nam omogočalo precej boljše financiranje, tj. takšno, kot ga imajo Materiali na Kemiji. Neuslišano! Tu bi moralo tudi panožno gospodarstvo postaviti svoje zahteve, saj jim mora biti v interesu dobro izšolan visoko-šolski diplomant.

Kakšen mora biti po vašem mnenju pravi metalurg? Danes moramo govoriti o izobražencih, zaposljivih na glo-balnem trgu. Da bo to dosegel, mora metalurgu biti oziroma postati metalurgija strast, biti mora vztrajen, radoveden in inovativen. Znati mora komunicirati s strokovnjaki s področij, ki dopolnjujejo metalurgijo, tako pri raziskavah in proizvodnih tehnologijah kot tudi na področju menedžmenta in ekonomije. Slednje morajo obvladati tudi tehniški kadri.

Verjetno ste bili kar prvi profesor kakšne slovenske uni-verze, ki ste začeli pošiljati redno svoje študente v tujino na izpopolnjevanje znanja. Zakaj se vam je to zdelo tako pomembno?Izpopolnjevanje, bolje dograjevanje znanja je pomembno, še bolj pa je v času razvoja osebnosti pomembno spoznavanje in priznavanje različnosti družbenih, socialnih in kulturnih okolij. Zato je zgodnji stik s tujino nujen in Evropa je za to idealna. Ni


20 ČESTITAMO

treba iti daleč, sledi pa lepemu slovenskemu pregovoru: Hodi odprtih oči naokoli. Pojem evolucije lahko raztegnemo na milijarde let ali pa na eno človekovo življenje. Edino, kar vsak izmed nas ima, je odgovornost za lastno življenje. Če si vse ži-vljenje omejen na svojo hišo in hlev ob njem, ti v tvojem razvoju tudi »mobi« ne pomaga. Lepo je videti in živeti ob človeku, ki se ves čas razvija in je srečen. Zato ozavesti vsak trenutek in se iz njega kaj nauči. Kot pedagog in raziskovalec sem s tem zrastel. Zato je pomembna izkušnja mladosti in družine. Tujina je odlična šola življenja. Za osebnostno rast ni nikoli prepozno.

Za napredovanje v stroki je pomembna le izkušnja na pri-znani univerzi ali v instituciji oziroma proizvodni enoti. Tja je težko priti, če nimaš pravih referenc. Lahko pa se te oblikujejo šele med obiskom in to je tista velika dobrobit bolonjske pre-nove. Študent mora čim prej izkusiti zdravo delovno in socialno okolje. In priznana institucija je garancija za to. Če si to doživel, boš to tudi kasneje prenašal v svojo prakso, postaneš kritičen in ne nasedaš politikantom. In to Slovenija potrebuje.

Po pogovoru s študenti, ki so v tujini običajno preživeli šest mesecev, sem zaključil: bolj so vzljubili stroko, naučili so se definirati problem, razvili so kritičen odnos do izobraževanja, postavili so si višje cilje v strokovnosti in glede bodočega dela, odkrili so znanstveno in razvojno delovno okolje, se naučili jezika …, kar vse je bilo dobra popotnica za življenje. Težko so zapuščali domovino, nazaj pa so prišli zrelejši za celo dekado. Ponosen sem bil na njih in nihče ni izrabil mojega zaupanja.

Lahko bi rekli, da ste vizionar na svojem področju, saj ste bili predstavnik slovenske univerze, ki je uvidela pomen sodelovanja med univerzo in gospodarstvom. Kako daleč v preteklost sega vaše sodelovanje z nekdanjo Železarno Ravne in nato Metalom Ravne in v čem je pomen takšnega sodelovanja?Ni šlo za nobeno vizionarstvo, šlo je za spoznanje, da tako majhna ekonomija, kot je slovenska, le z vzdrževanjem delov-nih mest propada. Koristna so le produktivna mesta. Znanje, brez transferja v izdelke, kar edino »iz nič« ustvarja visoko do-dano vrednost, seveda, če izdelke tudi prodamo, postaja samo sebi namen. O tem sem se podučil od očeta, ki je predaval kmetijsko ekonomijo in imel zato marsikatero težavo s tedanjo uradno politiko. Pa še danes žal tega nismo dojeli. Najprej sem se zaposlil v Metalki, opravil registracijo za trgovino, pa mi to ni bila poklicna ambicija. Odšel sem na fakulteto, kjer pa ni bilo, razen prazne sobe, v katero so me posadili, prav ničesar. Nabral sem obrabljeno pohištvo v kleti stavbe in iskal možnosti za raziskovalno delo. Za področje preoblikovanja in za nas mla-de, ki smo takrat prišli, projektov na šoli ni bilo. Poskusil sem na Metalurškem inštitutu, vendar pravega posluha za znanstve-ne projekte na fakulteti ni bilo. Po obisku univerze v Nemčiji, kjer je bilo sodelovanje univerze z industrijo nekaj povsem normalnega, je padla odločitev, da sami vzpostavimo kontakt

z industrijo. To je bilo videti kot projekt »nemogoče«. Zato sem z vso energijo pritisnil na takratno Posebno raziskovalno sku-pnost Slovenije za področje metalurgije in po dolgih pregovar-janjih smo dobili na fakulteto 1FT (za pet na novo nastavljenih asistentov). In to je bil obetaven začetek. Za črpanje sredstev je bilo treba dobiti pristanek tudi partnerja iz industrije. Prof. Čižman je bil pred tem viden strokovnjak v Železarni Jesenice in zato smo začeli tam. Izkušnje pri delu v železarni smo med drugim sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja prenesli tudi v Železarno Ravne, v obrate Valjarna, Kovačnica in EPŽ. Imeli so nekaj odličnih študentov, ki smo jih vključili v raziskave. Analizo meritev tehnologij smo nadgradili s tehnološkimi plani valjanja in kovanja, s programi za izračun krmiljenja prog, za izboljšanje kalibracij, s predlogi za izboljšanje opreme in programom za krmiljenje nove kovačnice. Vedno smo v poročilih tudi obrazlo-žili preoblikovalne procese, ki spremljajo tehnologijo (izobra-ževalni namen poročila). Nova faza sodelovanja se je začela s koriščenjem simulatorja Gleeble in uporabo novih informacij-skih tehnik (nevronske mreže) pri razvoju tehnologij preobliko-vanja orodnih jekel. To sodelovanje najbolje prikaže intervju z

»Pravemu metalurgu mora biti oziroma postati metalurgija

strast, biti mora vztrajen, radoveden in inovativen. Znati

mora komunicirati s strokovnjaki s področij, ki dopolnjujejo

metalurgijo, tako pri raziskavah in proizvodnih tehnologijah

kot tudi na področju menedžmenta in ekonomije.«


21ČESTITAMO

dr. Tatjano Večko Pirtovšek, objavljen leta 2013 v novembrski številki SIJ-a. To je tisto sodelovanje, ki si ga oba partnerja želita in ga univerza potrebuje za koristen prispevek družbi in gospodarstvu. V vseh letih nismo nikoli sprejeli projekta zaradi projekta!

Kaj menite o uvedbi bolonjskega programa za slovenske univerze?Pojem slovenska univerza je le geografski pojem in zato z njim nerad operiram. Tudi ne gre za program, gre za prenovo, ki jo globalna konkurenca in socializacija družbe zahtevata. Namen bolonjske prenove študijskih programov doseže svoj cilj le, če so programi dobro prevetreni in podajajo znanja, ki so izhodišča za inovativno in kreativno delovanje diplomantov kot raziskovalcev in inženirjev za RR in ki omogočijo kandi-datom, da se že v fazi izobraževanja (s pomočjo mentorjev in družbenih oziroma gospodarskih trendov) usmerijo na znanja, ki jim bodo omogočila zaposlitev. Na fakulteti sem študentom metalurgije predaval tudi Organizacijo proizvodnje in Osnove podjetništva ter jih ves čas opozarjal, da bodo morali sami skr-beti za ohranitev delovnega mesta ali pa si ga ustvariti sami. V Sloveniji prenova svojega namena ni dosegla zaradi ohranjanja vrtičkov, privilegiranega odnosa do družboslovnih poklicev in neizdelanega prehoda v moderno družbo. Izhodišče žal ni, ali bom primerljiv z najboljšimi univerzami, izhodišče je žal le, kako si bom zagotovil polno pedagoško plačo, tudi če bo manj štu-dentov. In to je zelo, zelo narobe. Programe je treba spremljati ves čas, slišati mnenja študentov, ki so opravili semester na priznanih univerzah, in ukrepati. Najslabše za univerzo je, da sprejme študenta nepripravljena, ta pa čas izkoristi za opazo-vanje naše lepe narave in se udeležuje »žurk«. Pravo bolonjsko reformo potrebujemo tako, kot smo potrebovali vstopiti v EU. Žal pa nismo dokazali, da to znamo izkoristiti sebi v prid. Zato smo tu, kjer smo.

Na svoji katedri sem ves čas skrbel za prenovo predme-tov z vpeljavo novih, vzdrževal sem dodatna delovna mesta s projekti (mednarodni in za gospodarstvo) in s tem ohranjal kri-tično število sodelavcev, brez katerih bi bila izvedba projektov onemogočena. Odpiral sem kontakte s sorodnimi univerzami, pošiljal študente na semestrsko prakso v tujino in skrbel za sodobno raziskovalno opremo. Del tega pa je že poglavitna vsebina bolonjske prenove. Zato sem bil mnogim tudi neprije-ten, pač tradicionalno slovensko.

Kakšno je po vašem mnenju trenutno stanje na naših uni-verzah in ali ste z njim zadovoljni? V katero smer bi morale iti naše univerze?Vse preveč je samohvale in udobja. Mislim, da je organizacijska oblika fakultet, ki dopušča tudi katedro enega človeka, prera-sla čas in za področja naravoslovja in tehnike ni perspektivna. Ogrevam se za zamenjavo kateder z inštituti v okviru univerze,

ki bi imeli kritično število zaposlenih glede na potrebo izpe-ljati resne raziskovalne ali znanstvene projekte in bi zato tudi morali poskrbeti za del sredstev. Pedagoško delo bi združevali le študijski programi. Ne morem verjeti, da Univerza v Ljubljani ohranja za pogoj za izvolitev v naziv profesorja le trimesečno bivanje v tujini po delih, ne glede na kakovost tuje univerze. Ta način dovoljuje vsemogoče špekulacije in upam si trditi, da je to najslabše, kar ima lahko neka univerza, to je katastrofalni način selekcije, ki lahko vpliva negativno na nadaljnjih vsaj 20 let neke stroke in družbenega razvoja.

Čeprav ste že upokojeni, ste še vedno trdno prisotni v slo-venskem prostoru na področju metalurgije, česar smo zelo veseli. Kaj boste počeli v prihodnje?Pedagoških in raziskovalnih obveznosti nimam več. Delujem le takrat, če se kdo obrne name z željo po kakšnem nasvetu ali strokovnem mnenju. Umaknil sem se tisti trenutek, ko sem bil prepričan, da puščam na katedri ljudi, ki vedo, kaj hočejo, in so s svojim delom že pokazali, da samostojno sledijo razvoju stroke in želijo delati v dobrobit slovenske metalurgije. Najbolj pa sem v tem prostoru zasidran s kadri v proizvodnji, ki delajo na razvojno-raziskovalnem in tehnološkem področju, in sem doprinesel k njihovi strokovni usposobljenosti.

Uživam, ko opazujem razvoj svojih vnukov, veseli me, ko opazujem njihovo radovednost in uspešna udejstvovanja v športu in kulturi in jih pri tem aktivno spremljam, ponovno sem privlekel na dan violino, igram namreč v folklornem ansam-blu (turneje in koncerti), in če se le da, grem vsak dan na vrh Rožnika. Skoraj tako je, kot je bilo v mladosti. Nekaj pa sem še dodal. Vsako leto opraviva s partnerko nekajtedensko turistič-no potovanje. Maja so na vrsti nacionalni parki ZDA. S tem pa je povezana tudi želja po lepi fotografiji. Pa še kaj bi se našlo.

Kakšno je bilo vaše vodilo v življenju?Ko sem bil v nižji gimnaziji, sem si vedno prislužil odlično oceno iz zgodovine. Zakaj? Kadar sem bil vprašan o nekem zgodovinskem dogodku, sem vedno odgovarjal z vzroki in posledicami tega dogodka in manj o sami akciji. Moj profesor je to opazil in mi je to oceno tako tudi opredelil pred sošolci. To načelo me je ves čas vodilo pri soočanju z radostmi in težava-mi, ki sem jih moral reševati. Prisluhniti sogovornikom, razmisli-ti, uskladiti načrt in ukrepati.

Dr. Turk, najlepša hvala za vaše dragocene misli in vso podporo, ki sem je bila deležna v času vašega mentorstva. Želim, da se bodo vaše želje za Slovenijo počasi le pričele uresničevati in da boste svoje poslanstvo na področju metalurgije še naprej izpolnjevali. V zasebnem življenju pa vam želim čim več prijaznih trenutkov. •


22

besedilo

vir

MARKETINŠKI KOTIČEK

Platts SBB Insight, Issue 194, 30. 1. 2014

Monika Štojs, direktorica marketinga, SIJ – Slovenska industrija jekla

Poraba jekla je v letu 2012 padla za pet odstotkov, v letu 2013 pa še za nadaljnja dva odstotka. Za leto 2014 pa je napovedana dvoodstotna rast. Vendar ni samo zmanjševanje povpraševa-nja tisto, s čimer so se soočali distributerji v zadnjih letih. Cene jekla v Evropi so imele v zadnjih treh letih negativni trend. Poleg tega je tudi v distribuciji ogromno prekomernih zmogljivosti – ocene so, da je takih 20 do 25 odstotkov, če ne celo 30 odstot-kov – posledice pa so močna konkurenca in padajoči zaslužki.

Distribucija jekla ostaja zelo razdrobljen sektor, ki ga je treba povezati. Kdo nosi breme zmanjševanja zmogljivosti, ni jasno. Za zdaj so le največji distributerji izvedli ukrepe za zmanjševanje zmogljivosti, v južni Evropi pa zaradi zelo slabega gradbene-ga trga zapirajo mala in srednje velika skladišča. Prekomerne zmogljivosti je mogoče zmanjšati z združevanjem. Tako bo tudi nakup Rautaruukkija, ki ga je prevzela švedska družba SSAB, prinesel nekaj sprememb. SSAB ima v lasti skupino skladišč Tibnor, Ruukki pa ima servisne centre na Finskem, Švedskem, v Poljski in Rusiji.

ThyssenKrupp in Voestalpine sta svoje servisne centre moč-neje vključila v proizvodni del posla. Učinki še niso vidni, gre pa verjetno za to, da distribucijski del uporabi več jekla iz svoje skupine.

Obstaja velika razlika med distributerji, ki so samostojni, in tistimi, ki so v lasti jeklarn. Samostojni imajo vitkejšo strukturo in fleksibilno nabavno politiko. Odprti so za cenovne in količin-ske špekulacije. Distributerji, ki so vezani na proizvajalca, pa so usmerjeni v zaslužek in obstajajo zato, da podpirajo proizvajal-ca. Približno 60 odstotkov evropskih distributerjev je v zasebni lasti – ti imajo drugačen poslovni model kot tisti, ki so v lasti jeklarn ali države. Njihov cilj je vrednost podjetja, ne vrednost lastnikov, pravi Kirps, podpredsednik združenja Eurometal.

Pokrizno obdobje bo v distribuciji prineslo več sodelovanja med tistimi, ki so vezani na jeklarno, in tistimi, ki so samostojni, saj bodo le tako lahko izboljšali profitabilnost. Treba bo uvesti drugačen poslovni model, ki bo omogočal večjo razlikovanje v naboru storitev in proizvodov. Med glavnimi igralci bo prihajalo do konsolidacije, da bi dosegli pozitivne učinke ekonomije ob-sega in povečali pogajalsko moč. •

V Evropi proizvajalci 35 do 40 odstotkov jekla prodajo neposredno končnim uporabnikom, 60 do 65 odstotkov pa razreznim centrom ali skladiščem, ki te izdelke delno predelane ali nepredelane prodajo končnim uporabnikom. Distribucija je tako v Evropi zelo pomembna in prav za distributerje je končno v začetku leta prišlo pomembno sporočilo iz Euroferja, ki so ga ti že dolgo pričakovali – poraba jekla v Evropi se bo končno povečala.

EVROPSKA DISTRIBUCIJA JEKLA


23

besedilo

vir

Monika Štojs, direktorica marketinga, SIJ – Slovenska industrija jekla

MARKETINŠKI KOTIČEK

besedilo Monika Štojs, direktorica marketinga, SIJ – Slovenska industrija jekla

vir

Platts Steel Business Briefing, 24. 2. 2014

World Steel Association, Metalprices, SBB

Tržna napoved

Glavni poudarki iz sveta jekla

Relativno visok nivo cen surovin je bil eden glavnih razlogov, da niso cene

jekla leta 2013 strmoglavile še globlje, kljub šibkemu povpraševanju in

ogromni presežni ponudbi. Ob prihodu novega leta pa se cene jekla niso

povečale, kar je bilo sicer običajno, in posledično so se znižale cene je-

klenega odpadka, pa tudi železove rude.

Kitajska proizvodnja jekla naj bi se še vedno povečevala tudi letos, vendar

z znižano stopnjo rasti. Napoveduje se tudi rast kitajske porabe, spod-

bujalo naj bi jo predvsem gradbeništvo, in bo zadostovala za pokritje

dodatne ponudbe. Vendar pa najnovejši indeksi nabavnih menedžerjev

odsevajo pesimizem glede prihodnjih gospodarskih gibanj na Kitajskem.

Ameriški in evropski trg jekla sta leto 2013 zaključila z optimizmom, pred-

vsem pri ploščah. Tako nekateri evropski proizvajalci že napovedujejo

dvige cen za 30 EUR/t. Gradbeni sektor v Evropi se je proti koncu leta

okrepil, vendar pa so cene na dolgem programu še v padajočem trendu,

in sicer zaradi padajočih cen surovin in uvoza. Podobno se je februarja

dogajalo tudi s cenami za izdelke dolgega programa v ZDA in Aziji.

Glavno vprašanje za drugo četrtletje je, ali bodo proizvajalci uspeli doseči

napovedane dvige ali pa bodo nižje cene surovin to preprečile.

Svetovna proizvodnja surovega jekla je januarja 2014 znašala 130 milijonov ton, kar je 0,4 odstotka manj kot januarja 2013. Kitajska proizvodnja je bila v primerjavi z januarjem lani nižja za 3,2 odstotka.

Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bila januarja 2014 74,4-odstotna. To je 0,2 odstotne točke več kot decembra 2013 in 2,5 odstotne točke manj kot januarja 2013.

V EU se je nemška proizvodnja jekla povečala za 2,2 odstotka glede na lanski januar, italijanska proizvodnja je bila večja za 27,8 odstotka, španska za 11,1 odstotka in proizvodnja v Veliki Britaniji za 31,5 odstotka.

Cena niklja se je gibala okrog 14.000 USD/t. Na začetku meseca je padala do 13.400 USD/t, nato je začela rasti in dosegla 14.600 USD/t, proti koncu meseca pa se je po-novno obrnila navzdol.

Cene jeklenega odpadka so se sredi meseca nekoliko povečale, proti koncu meseca pa začele padati. Razlike pa so bile zelo majhne – cena v J Evropi se je gibala okrog 300 EUR/t.


besedilo

foto

24

Arhiv Metala Ravne

Bernarda Breznik, vodja projekta, Metal Ravne

PREVERJAMO KAKOVOST

Anton Klasinc se je poslovil od nas z besedami: »Opravljen avdit pri vas me je

prepričal, da počenjate prave stvari v tem kritičnem času in da je zavest o stalnem

napredovanju usidrana v vaš poslovni sistem. To pa je, preprosto rečeno, dobro!

Kdo je Anton KLASINC?Univ. dipl. inženir strojništva in ma-gister tehnične kibernetike je svojo strokovno kariero začel v Iskri, kjer je deloval pri razvoju produktivnosti, ka-kovosti in inovativnosti. Že leta 1978 je začel delovati samostojno in med prvimi postal zasebni raziskovalec. Z izvirnimi postopki in metodami je po-magal vrsti podjetij pri njihovih priza-devanjih za napredek in od njih prejel tudi priznanja in pohvale. Stalnica njegovega dela je bila predvsem kakovost, za katero je prejel najprej nagrado za razvoj »Integralnega sistema kontrole kakovosti« v Iskri in nato priznanje Slovenskega združe-nja za kakovost, in sicer »za dolgo-letno izjemno prizadevanje v zvezi z napredkom kakovosti« (1998). Od leta 1993 dela za Bureau Veritas, kot vodilni presojevalec ISO 9000 in QMS 2000 Principal Auditor (IRCA Certified Auditor) in predavatelj.

Vir: spletna stran Bureau Veritas

V Metalu Ravne smo lani praznovali 20-letnico sistema kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Vsa leta nas je spremljal, spodbujal in nam pomagal pri izboljševanju strokovnjak s tega področja, presojevalec Bureau Veritasa Anton Klasinc. Vedno je poln optimizma in ima ogromno energije, ki človeku kar dvigne voljo do dela. Zato slovo od nas za njega še ne pomeni slovesa od dela, temveč se zaradi akreditacijskih pogojev odpravlja na nova delovna področja. Mi pa se mu zahvaljujemo za strokovno vodenje na poti k odličnosti. Ob slovesu smo mu postavili nekaj vprašanj.

METAL RAVNE IMA MODRO POSLOVNO POLITIKO


25PREVERJAMO KAKOVOST

Z nami ste sodelovali vrsto let, ves čas ste nas spodbujali/usmerjali k odličnosti in uspešnosti. Kako ste bili zadovolj-ni s sodelovanjem z Metalom Ravne v vseh teh letih?Res je, kmalu bo minilo 20 let, kar v organizaciji Bureau Veritas sodelujem z Metalom Ravne. Naša srečanja so se vrstila na šest mesecev, kar pomeni okoli 40 presoj po poprečno dva dneva – ali skoraj štiri delovne mesece – to pa ni malo in je zato spominov, nabranih skozi ta obdobja, kar veliko.

Bili so uspehi in bili so padci, ki sem jih doživljal skupaj z vašimi kolegi. Bili so dnevi, ko smo razočarano strmeli v številke, ki niso bile najboljše in tudi ne pričakovane. Menjavala so se vodstva – jedro strokovnih ljudi pa je ostajalo pri svojih nalogah, z ljubeznijo do jekla, iz meseca v mesec in iz leta v leto boljšega, surovega, kovanega, valjanega in vlečenega svetlečega jekla. Prihodnost se je gradila v prvih letih tega obdobja tudi z vlaganji v opremo, kolikor je bilo mogoče – v zadnjih letih pa presenetlji-vo korajžno.

Ob vsem tem sem si s kolegi in tudi osebno prizadeval, da bi bil ta sistem kakovosti, ki tudi ni prav poceni, koristen, da bi bil pomoč pri razvoju in ne breme, ki ga je treba prenašati, ker nekateri to hočejo.

In danes lahko iskreno povem, da mi je bilo ob vsaki pripravi na presojo nekako tesno pri srcu, bal sem se, da bo podjetje, kamor prihajam, v težavah, zadregah zaradi pomanjkanja dela, v notranjih sporih in napetostih.

In lahko si predstavljate, kakšno sprostitev pomeni preso-ja v zadnjih letih. Kako prijetno je poslušati vodstvo in njihove kolege, ko vzneseno predstavljajo dosežke, ko povedo, da se napori izplačajo, ko se tržniki pohvalijo z novimi posli za pozna-ne evropske in celo svetovne naročnike – in ko se prebere v analizah, da so kupci z Metalovimi proizvodi zadovoljni, da vam priznavajo strokovnost in poslovnost, kar so pripravljeni tudi primerno poplačati.

Opazoval sem posebej v zadnjih letih, da ti premiki ustvarja-jo pozitivno energijo med presojanci in presojevalci. Ko vstopam v krog vaših sodelavcev, v pisarne, v delavnice – ko se pogo-varjam z ljudmi, ko skušam ugotoviti, da rasteta samozavest in volja do dela, ko občutim njihova prizadevanja za dosego ciljev in ko prepoznam, da jim to uspeva, tedaj popustijo napetosti in zavore. In tudi to zadnje dvodnevno gibanje med vašimi pro-cesi dela postane prijetno in polno malih, vendar pomembnih presenečenj.

In odgovor na vaše vprašanje je tedaj povsem preprost. Bil sem en dan v septembru in ta zadnja dva dneva v februarju v okolju, ki me je prepričalo, da počenjate prave stvari v tem kritičnem času in da je zavest o pomenu stalnega napredovanja usidrana v vaš poslovni sistem. To je, preprosto rečeno, dobro!

V čem je odlika in v čem je pomanjkljivost Metala Ravne?To vprašanje bi povezal s prej povedanim. Gre namreč za pred-nost in vrednost, ki ju danes imajo delovna mesta. Videti je, da se tega vsi zaposleni zavedamo – posebno tisti, ki smo »službo opravljali« že pred letom 1990 in ki danes poudarjamo, da »tako ni moglo iti dolgo naprej«. Potrebe po vpetosti v mednarodno delitev dela se danes zavedajo zaposleni in to dokazujejo s tem, da je površnosti in napak vse manj, kamorkoli pogledaš.

Metal Ravne ima modro poslovno politiko, ki stremi pro-ti odličnosti – pa ne le tisti formalni – temveč odličnosti, ki jo ustvarjajo na lastno pobudo, po lastni volji in brez pritiskov od koderkoli, vsi zaposleni. Metal Ravne naj se močneje predsta-vi sam kot odlično podjetje, naj nadalje uporablja slogane, kot je »Kalimo odličnost«. To naj se izkazuje najprej s primernim bontonom in poštenim delom – brez napak, brez zamud – do kupcev po eni strani in z doslednimi zahtevami do dobaviteljev po drugi strani. Tretja stran je skrb za okolje in izogibanje tvega-njem. To spada k zunanjim dejavnikom. Notranji pa je zadovolj-stvo zaposlenih, od najvišjih do najnižjih nivojev.

V Metalu Ravne ne izgubljate energije za jalove poteze, sledi-te osebnim in skupnim ciljem in se zavedate bonitet, ki jih imate ob primernem poslu in trajnem zaslužku – in se zato borite na-prej. Kajti velja tudi: družba je toliko odlična, kolikor to sama čuti in kolikor ji okolje kupcev in dobaviteljev to priznava.

Kar pa se pomanjkljivosti tiče, naj spomnim na zaključno poročanje zadnje presoje, ko sem napol za šalo, napol zares prebral deset drobnih napak, za katere bi »zeleni presojevalec« napisal 10 neskladnosti. Torej, bodite pozorni, še so finese, kjer je treba poskrbeti, da ne prerastejo v napake!

Kakšen je vaš življenjski moto?Uživam v delu, pripravljen sem žrtvovati dneve in noči, da pri-dem stvarem do konca. To je veljalo tudi za presoje pri vas, vsa ta pretekla leta. Če je to delo prineslo koristi v eni ali drugi obliki, sem na to ponosen in ni mi žal – vendar povsod ni tako!

Zaradi zahtev akreditacijskih hiš, ki jih zavezuje standard ISO 17021, je treba presojevalce rotirati na vsakih šest let – in jaz sem to mejo že junaško prestopil. Zato me bodo pri vas zamenjali kolegi.

In to priložnost izkoriščam, da se vsem, ki bodo te vrstice brali, iskreno zahvalim za odlično sodelovanje, za razumevanje, da nisem hotel biti oster, če je tako naneslo, da sem spoštoval in še spoštujem integriteto vseh, od najvišjega vodstva navzdol, in da sem vse rešitve in odločitve vodstva in vseh nižjih ravni podpiral v duhu prepoznavanja »snovalcev« (originatorjev) in »sledilcev« (followerjev), in to z namenom, da se vsi slednji s časom preobrazijo v prve. •


besedilo

foto

26 PREVERJAMO KAKOVOST

Jože Benedičič, Acroni, in Stane Jakelj, Razvojni center Jesenice

Jože Benedičič, vodja kakovosti za laboratorije na oddelku Kakovost, razvoj in tehnologije, Acroni

Na predhodno dogovorjen in potrjen dan se je sestala ocenje-valna komisija v sestavi Vasja Igor Horvat iz Slovenske akredi-tacije in dr. Holgar Frenz iz inštituta IFEP v Nemčiji. Pri letošnji akreditaciji je sodeloval tudi ocenjevalec pod nadzorom, Tomaž Kek, ki se je uvajal za samostojno akreditacijsko ocenjevanje.

Akreditacija je potekala v zelo dobrem in konstruktivnem de-lovnem ozračju, brez večjih zapletov in s poudarkom na izme-njavi izkušenj, mnenj in dobrih praks. V laboratorijih akreditacije ne pojmujemo le kot letni izpit, ki nam potrjuje dobro in dosle-dno strokovno delo, ampak tudi kot priložnost za pridobivanje novih znanj in izmenjavo izkušenj, tako pri splošnih kot tudi stro-kovnih zahtevah standardov, po katerih smo akreditirani.

V mehanskem laboratoriju je Slovenska akreditacija pod drobnogled letos vzela preizkus, ki se izvaja po standardu SIST EN ISO 148-1:2010 Kovinski materiali – Udarni preskus žilavosti po Charpyju (Metallic materials – Charpy pendulum impact test).

Ocenjevanje poteka tako, da želijo ocenjevalci videti celoten potek preizkusa – od sprejema surovca, izdelave preizkušancev, izvedbe preizkusa do izdelave poročil o preizkusu in arhiviranja podatkov. Kot sem že omenil, je delo potekalo brez večjih za-pletov, tako da smo ocenjevanje opravili brez težav. Za splošni del je bilo zapisanih pet korektivnih ukrepov, za strokovnega pa dva korektivna ukrepa. Rok za poročanje o realizaciji in od-pravi neskladnosti je 5. april 2014; ker pa niso bile zabeležene večje neskladnosti, bo pregled izpeljanih ukrepov izveden po dokumentaciji.

Slovenska akreditacija je dala tudi pobudo, da bi po nasle-dnjem ocenjevanju zaradi urejenosti zahtev lahko zaprosili za ocenjevanje v razmiku 1,5 leta. Kot je znano, sedaj ocenjevanje poteka vsako leto.

Vsem sodelavcem, ki tako zavzeto sodelujejo pri ocenjeva-nju akreditiranih postopkov, se zahvaljujem, hkrati pa tudi vod-stvu, ki nas pri tem podpira. •

Letošnje redno ocenjevanje akreditiranih metod je v podjetju Acroni potekalo v dveh delih. V prvem delu so ocenjevalci Slovenske akreditacije ocenjevali sistemski del in akreditirane metode kemijskih laboratorijev; ocenjevanje je potekalo med 18. in 19. decembrom 2013, o čemer smo že poročali. Drugi del ocenjevanja – tokrat v mehanskem laboratoriju – pa je potekal v sredo, 5. februarja 2014.

PREIZKUS POD DROBNOGLEDOM

Mojca Smolej, vodja Mehanskega laboratorija


besedilo

27

vir

foto

internet – Časopis za tolmačenje znanosti

internet

Metka Šuštaršič, vodja Standardizacije, Acroni

SEZNANJAMO

GURU POVOJNE JAPONSKE INDUSTRIJEPo koncu druge svetovne vojne je ameriški general Douglas MacArthur dobil nalogo, da na noge postavi med vojno razru-šeno Japonsko. Najprej je nameraval vzpostaviti informacijsko mrežo, preko katere bi lahko obveščal in izobraževal tamkajšnje prebivalce tudi v najbolj odročnih vaseh. Za to je potreboval inženirje, ki bi Japonce naučili, kako proizvajati poceni in zane-sljive radijske sprejemnike.

Ameriški inženirji so ugotovili, da pri Japoncih ni težava tehnično znanje, ampak prej organizacijske in produkcijske spretnosti. Pešala je kakovost, ki je temeljila na pravilu, da si za-dovoljen že, če je polovica izdelkov primernih za prodajo, drugo

polovico pa preprosto zavržeš. Pri preprosti obrti takšen pristop morda še nekako deluje, za industrijsko proizvodnjo pa nikakor ni primeren. Nujno so zato potrebovali nekoga, ki bi Japonce naučil, kako skrbeti za kakovost.

William Edwards Deming je leta 1928 na univerzi Yale dokto-riral iz fizike helijevega atoma, nato pa se je ukvarjal predvsem s statistiko in analizo kakovosti. Na Japonsko je odpotoval leta 1947, da bi kot strokovnjak pomagal pri obnovi obubožanega gospodarstva.

Ob tem se je spoznal s predsednikom Japonske zveze znanstvenikov in inženirjev (JUSE), ki ga je povabil, da priredi nekaj predavanj o statističnih metodah nadzora kakovosti.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je oddaja na televiziji NBC z naslovom

"Če zmorejo Japonci ... Zakaj ne bi še mi?" Američanom odprla oči. Šele takrat

je ameriška javnost izvedela, da se japonska državna nagrada za kakovost

imenuje po Američanu, za katerega javnost v ZDA še ni slišala. Takrat že

skoraj osemdesetletni ameriški fizik William Edwards Deming je bil v japonskih

poslovnih krogih že več desetletij prava zvezda, v ZDA in drugod po svetu

pa se za njegove nasvete, kako skrbeti za kakovost, žal nihče ni zmenil.

AMERIČAN, KI JE JAPONCE NAUČIL KAKOVOSTI

Ameriški fizik William Edwards Deming je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v japonskih poslovnih krogih veljal za pravo zvezdo.


28 SEZNANJAMO

Deming je zvezi JUSE dovolil, da je njegova predavanja pre-vedla in objavila. Leta 1951 so pri tej zvezi prav na podlagi zelo popularnih predavanj ustanovili tudi Demingovo nagrado in jo že več kot petdeset let podeljujejo podjetjem, ki so se posebno izkazala pri skrbi za kakovost. Tako je ameriški fizik postal na Japonskem skorajda sinonim za metodo, kako izdelovati kako-vostne izdelke, po čemer so, v veliki meri prav po Demingovi za-slugi, naslednja desetletja japonska podjetja zaslovela povsod po svetu.

KAKOVOST SE DOLGOROČNO OBRESTUJEKaj pomeni japonska kakovost izdelave, nam pove zgodba iz tovarne avtomobilov Ford. Tam so pred nekaj desetletji zaznali, da so njihovi kupci pripravljeni čakati in celo plačati več za pov-sem enak model avtomobila, s to razliko, da so pomembni deli pogonskega sistema narejeni v tovarni na Japonskem. Širilo se je namreč mnenje, da se avtomobili, ki so sestavljeni iz japon-skih delov, manj kvarijo in je zvok njihovega motorja tišji.

Fordovi inženirji sprva niso razumeli, v čem je skrivnost te razlike, zato so razstavili nekaj modelov in vse dele natančno premerili. Vsi deli iz ameriških tovarn so bili v mejah predpi-sanega odstopanja, kar je pomenilo, da so povsem v mejah zahtevane kakovosti. Pri japonskih delih pa jih je povsem prese-netila ugotovitev, da z običajnimi orodji sploh niso mogli izmeriti nobenega odstopanja. Vsi deli so bili skorajda identični oziroma je bila njihova variacija bistveno manjša od predpisane.

Ključno vprašanje je seveda, zakaj so Japonci avtomobilske dele izdelovali "preveč" natančno. Ali ne pomeni takšna "pre-tirana kakovost" dodatni strošek, zaradi katerega so japonske tovarne globalno nekonkurenčne v primerjavi s tovarnami, ki delov niso izdelovale tako natančno? Po Demingovih načelih kakovosti je takšno sklepanje napačno. S tem ko je japonski proizvajalec izboljševal kakovost proizvodnje, je na dolgi rok krčil tudi svoje stroške. Boljši ko je izdelek in bolj ko so konč-ni kupci z njim zadovoljni, manj je reklamacij in pritožb. Ko so poslušalci Deminga na enem od njegovih seminarjev vprašali, kako določiti minimalno stopnjo kakovosti, ki je še potrebna, da bi zadovoljili kupca, je odvrnil le: "Koliko nerazumevanja je bilo izrečenega v tako malo besedah."

KAJ JE KAKOVOST?Demingova filozofija vodenja temelji na skrbi za kakovost. Razmišljati je treba dolgoročno, in to v smislu izdelovanja čim bolj kakovostnih izdelkov oziroma storitev, s katerimi bodo uporabniki čim bolj zadovoljni. Smoter podjetja ne sme biti čim večji kratkoročni dobiček, ampak skrb za kakovost, ki se meri z

dolgoročnim zadovoljstvom kupcev. Skrb za kakovost na dolgi rok zmanjša tudi stroške in poveča dobiček. Bistvo Demingove filozofije vodenja je v tem, da mora biti glavni cilj kakovost, ne neposredno dobiček.

KLASIČNI MENEDŽERSKI PRIJEMI SO ŠKODLJIVIPogosto se zgodi, da poskušajo v proizvodnji aplicirati zgolj specifične Demingove nasvete, kot je denimo delitev napak na sistemske in izredne. Vsak sistem ima določeno variabilnost končnih izdelkov, zato vsi proizvodi nikoli niso povsem enaki. Zmeraj, če se še tako trudimo, bo prihajalo do določenih od-stopanj. Eden izmed ključnih Demingovih nasvetov je bil, da se v proizvodnji določi stopnja odstopanja, ki je odraz celotnega postopka in na katero noben posameznik ne more vplivati. To sistemsko variabilnost lahko zmanjšujemo zgolj tako, da nepre-stano izboljšujemo celoten sistem, vključno z dobavitelji surovin. Posamično se moramo odzivati le na zunajsistemska odstopa-nja, ki pa jih je praviloma zelo malo.

Po Demingu pride do kar 95 odstotkov vseh napak zaradi sistemskih motenj in ne zaradi slabega dela posameznikov, zato tudi nagrajevanje po domnevni produktivnosti posameznikov ni na mestu. Razni programi za povečevanje storilnosti in nagra-jevanje po izpolnjenih ciljih niso nekaj, kar bi gradilo notranjo pripadnost načelu neprestanega izboljševanja kak

Documents

2 • 28. februarja 2014 › assets › magazine-files › SIJ-02-014-web.pdf2 • 28. februarja 2014 Čestitke ob abrahamu »nove« valjarne strani 6 in 7 tanjŠe, ŠirŠe, trŠe!