SSIINNTTAALLČČEEKKSSIINNTTAALLČČEEKKČ A S O P I S • K O N C E R N A • S I N T A L

2233.. številka, september 2003

KONCERN

INTERVJUINTERVJUDrago Polak,glavni direktor uprave Cetisa

POMAGAJO VARNOSTNIKI IN TEHNIKAPOMAGAJO VARNOSTNIKI IN TEHNIKA

GSM Line Checker za povezavo med centralo in dežurnim centromGSM6 ZA ŠE BOLJ ZANESLJIVO VAROVANJE

Drago Polak,glavni direktor uprave Cetisa

Kako so za varnost naših otrok poskrbeli na srednjih in osnovnih šolahKako so za varnost naših otrok poskrbeli na srednjih in osnovnih šolah

GSM6 ZA ŠE BOLJ ZANESLJIVO VAROVANJE

Sintalčkov kažipotKONCERN

Sintalčkov intervjuCeljski Cetis je vodilno slovensko tiskarskopodjetje, ki mu je med drugim država zau-pala tiskanje slovenskih potnih listov.Kakovost je eno glavnih vodil podjetja, ki gavodi glavni direktor Drago Polak in ki že večlet upešno sodeluje s Sintalom Celje.

Varnost v šolahČe je bil pred leti varnostnik na šoli prejizjema kot pravilo, pa se stvari obračajona bolje. Vodstva šol se odločajo tako zanajem varnostnika kot za namestitevvarnostnih sistemov v šolske prostore inokoli šole.

Koncern v tretjem četrtletjuPoletni čas za koncern Sintal ni bil prav ničpočitniški. To je namreč čas, ko je največprireditev, predvsem na prostem, prav takosmo ga izrabili za sklenitev vrste pogodb znovimi naročniki, ki smo jim že zagotovilitako tehnično kot fizično varovanje.

Koncern Sintal se širiPredstavljamo Agencijo za varnost Krško,Varnost Mengeš in Zoro varovanje, podjet-ja, ki so se kapitalsko povezala in začeladelovati pod okriljem koncerna Sintal. Takosmo okrepili svoj položaj v Posavju in naGorenjskem.

V sklopu Sintala Kočevje smo že spomla-di odprli trgovino za šport, lov in ribolov,v kateri so na voljo tudi orožje, strelivo inoprema za profesionalne varnostnike. Zasvoj konjiček pa se lahko temeljitoopremijo tudi lovci in ribiči.

V prijetnem okolju Term Olimia smo 26. juni-ja pripravili pet sej skupščin podjetij koncer-na. Skupščine so potekale ločeno, vendarimajo veliko skupnega. Visoka zastopanostdelničarjev, sklepčnost in skupni cilj lastnikov,da se kapital še naprej vlaga v razvoj podjetij.

S prijatelji na piknik Tretjo junijsko soboto smo izrabili za žetradicionalni piknik, ki smo ga pripravili vBizoviku pri Ljubljani. Športni privrženci sose merili v košarki in malem nogometu,otroci so uživali v igri, večina pa se je zara-di vročine zadrževala v senci. 19

Planinski pohod na PohorjeKonec avgusta smo se sintalovci odpravilina planinarjenje. Letos nismo odšli v visoko-gorje, saj smo občudovali lepote mari-borskega Pohorja, marsikoga pa so šenekaj dni na prijetno druženje s prijatelji,ljubitelji gora, spominjali tudi žulji. 21

ŠŠtteevviillkkaa 23, september 2003 • SINTALČEK je časopis koncerna SINTAL.Uredniški odbor sestavljajo člani odbora za kakovost delniškedružbe Sintal. • OObblliikkoovvaannjjee iinn pprreelloomm:: Andrej Atanasov •

OOssvveettlljjeevvaannjjee:: DEMM • TTiisskk:: Design print, Ljubljana • Sintalčeklahko naročite na naslovu: SSIINNTTAALL dd..dd..,, ZZaalloošškkaa 114433,, LLjjuubblljjaannaa •

Tel.: 01/54 83 000• E-mail: info@sintal.si • Http://www.sintal.si

16

Igrali smo golf Drugi golf turnir smo letos orga-nizirali že junija. Z našimi poslovnimipartnerji, naročniki in prijatelji smose srečali 27. junija na zelenih pol-janah golf igrišča Olimia, najboljšepa so čakale nagrade (na sliki). 19

14

11

6

4

Tokrat pišemo o problematiki varovanjatrgovin na malo drugačen način.Opozarjamo predvsem na glavnepomanjkljivosti na področju varovanja, kijih lastniki trgovin nevede storijo priopremljanju svojih prodajaln.

Iz tujega tiskaVrsta varnostnih ukrepov, ki so jih uvedli vZDA, je pripomogla k zmanjšanju kriminal-nih dejanj, varnostna slik je boljša tudi vSloveniji, pišejo mediji. Pišemo pa tudi o ševedno poostrenih varnostnih ukrepih nazahodnoevropskih letališčih. 2112

8

Varovanje trgovin

Trgovina za prodajo orožja

Skupščine Sintalovih podjetij

KONCERNUvodna beseda

Varnostne službe včeraj, danes, jutriVarovanje premoženja je zelo mlada gospodarska dejavnost, ki je svoj vrhunec razvo-ja doživela šele po osamosvojitvi Slovenije. Osnova temu sta bila predvsem spreme-njen gospodarski sistem in sprejem nove zakonodaje.

Na tem področju sta do tedaj prevladovali dve obliki varovanja, in sicer fizičnovarovanje ter nameščanje protipožarnih alarmnih sistemov, torej drugih oblik varovan-ja nismo poznali.

Po letu 1990 se je registriralo veliko število varnostnih služb, ki so imele ob ustanovitvirazlična izhodišča in tudi namen poslovanja. V grobem jih lahko strnemo v tri skupine:družbe, ki so nastale iz nekdanje Varnosti Ljubljana, družbe, ki so nastale na pobudoveč podjetij, ki so tako reševali presežek delovne sile, ter družbe, ki so jih ustanovili nek-danji zaposleni na Ministrstvu za notranje zadeve in ki so področje varovanja poznalizagotovo najbolje.

Po več kot desetih letih pa že lahko ugotavljamo, da se je prva skupina podjetijsorazmerno uspešno postavila na lastne noge, druge poslujejo bolj ali manj uspešno,za tretje pa lahko rečemo, da so le redka podjetja uspešna, torej so le izjeme.

Največje spremembe v strukturi varnostnih služb so se začele v letih 2002 in 2003.Nekatera podjetja za zasebno varovanje so propadla ali pa samo životarijo, drugapodjetja so prodali, spet druga so se odločila za pripojitev. Poznamo pa tudi primeresovražnih prevzemov. Zato je pričakovati, da bo v prihodnosti majhno število večjihvarnostnih družb, ki pa bodo sposobne nuditi popolnoma enako dobre storitve kotdružbe v tujini s sodobnim tehnološkim razvojem in zanesljivostjo. Na posameznihobmočjih bodo delovale lahko tudi manjše družbe, medtem ko se bodo nekatere spe-cializirale samo za določene dejavnosti.

Verjamem, da je Sintal med tistimi družbami, ki kakovost svojih storitev zagotavlja zmočnim strokovnim potencialom, konkurenčnimi cenami in dobro materialno osnovo,ki dosega kakovost evropske ravni.

Dobro poslovanje koncerna smo potrdili tudi na junijskih skupščinah podjetij, ki delu-jejo pod okriljem koncerna Sintal, o čemer lahko preberete tudi v tokratni številkiSintalčka, ki nas spremlja že skoraj šest let. Tokrat smo intervju opravili z glavnim direk-torjem celjskega tiskarskega podjetja Cetis Dragotom Polakom, ki že nekaj let sodelu-je s Sintalom. Predstavljamo vam Agencijo za varnost Krško, Varnost Mengeš in Zorovarovanje, podjetja, ki so nedavno začela delovati pod okriljem našega koncerna, sčimer smo še okrepili svoj tržni delež na Gorenjskem, Posavju in v okolici Ljubljane.

V Sintalčku pa preberite tudi, kako so za varnost naših najmlajših poskrbela vodstvaosnovnih in srednjih šol, saj je prvega septembra v šolske klopi vnovič sedlo več kot 178tisoč osnovnošolcev in skoraj 110 tisoč srednješolcev. Šolski prag je prvič prestopilo17.815 šestletnih otrok, ki bodo obiskovali devetletko. Želimo jim srečno vsakodnevnopot v šolo in obilo veselja pri pridobivanju novega znanja, saj je prav znanje dragoce-na dobrina, ki zagotavlja tako osebni razvoj kot tudi razvoj celotne družbe!

Verjamem, da je Sintal med

tistimi družbami, ki kakovost

svojih storitev zagotavlja z

velikim strokovnim potencialom,

konkurenčnimi cenami in dobro

materialno osnovo, ki dosega

kakovost evropske ravni.

Viktor PISTOTNIK, inž.predsednik uprave koncerna Sintal

Sintalčkov intervjuKONCERN

4

Željno pričakujejo vstop v Evropsko unijo

TTiisskkaarrssttvvoo nnaa CCeelljjsskkeemm iimmaa vveečč kkoott 220000--lleettnnoo ttrraaddii--cciijjoo.. KKaatteerrii ssoo bbiillii kklljjuuččnnii mmeejjnniikkii vv rraazzvvoojjuu ppooddjjeettjjaaiinn kkaakkoo jjee ppootteekkaall rraazzvvoojj zzaaddnnjjiihh nneekkaajj lleett??

Zadnja predhodnica Cetisa je bila Tiskarna Družbesv. Mohorja, iz katere je leta 1949 nastalo državnopodjetje Celjska tiskarna. To se je deset let poznejeza kratek čas združilo z regionalnim časnikomCeljski tednik pod novim imenom Celjski tisk, leta1965 pa se je znova osamosvojilo.Ko se je družba pred več kot četrt stoletja preime-novala v Cetis, se je v njej začela uresničevati zas-nova sedanjih temeljev s takratnim poudarkom naproizvodnji neskončnih obrazcev za mehanograf-sko obdelavo podatkov. Ob združitvi z Aerom se jev Cetisu povečala proizvodna in tehnološka rastvseh tiskarskih tehnik, pospešeno pa izdelavaneskončnih obrazcev in samolepilnih etiket.V letu 1990 so se delavci takratnega Aerovegatozda Grafika odločili za osamosvojitev in ženaslednje leto je začel delovati kot družba z ome-jeno odgovornostjo pod imenom Cetis.Šest let pozneje je bilo končano tudi lastninskopreoblikovanje družbe. Cetis je postal delniškadružba, ki je bila 13. februarja vpisana v sodniregister. Leta 2001 smo posodobili svojo celotnografično podobo in tako je nastala sodobna,tržno usmerjena in tehnološko napredna družba.Na letošnji skupščini pa so delničarji zaradirazširjene dejavnosti in diverzificirane ponudbepotrdili še preimenovanje Cetisa, grafične storitvev Cetis, grafične in dokumentacijske storitve.

IIzz šštteevviillkk,, kkii jjiihh llaahhkkoo rraazzbbeerreemmoo iizz lleettnneeggaa ppoorrooččii--llaa oo ppoosslloovvaannjjuu vv pprreetteekklleemm lleettuu,, jjee rraazzbbrraattii,, ddaappooddjjeettjjee ššee nnaapprreejj bbeelleežžii zzaavviiddlljjiivv rraazzvvoojj iinnppoosslloovvnnee rreezzuullttaattee,, ssaajj ssttee nnaaččrrttoovvaannee pprriihhooddkkeepprreesseeggllii zzaa sskkoorraajj ppeettiinnoo,, ppoovveeččuujjee ppaa ssee ttuuddiišštteevviilloo zzaappoosslleenniihh.. ČČeemmuu ggrree pprriippiissaattii ttaakkoouussppeeššeenn rraazzvvoojj??

Lansko leto je bilo prav posebno uspešno, sajsmo natisnili še posebno veliko novih potnihlistin in osebnih izkaznic, ki smo jih državljanimorali zamenjati. Tega posla smo bili sevedazelo veseli, po drugi strani pa letos tiskamomanj teh dokumentov, a nekateri stroški,ostajajo. Zato na uspešnosti poslovanja vpreteklem letu nismo zaspali, pač pa bomo

letošnje poslovne rezultate primerjali z letom2001.

PPoolleegg nneekkaatteerriihh zzeelloo ppoommeemmbbnniihh ppoosslloovv,, kkii jjiihhoopprraavvlljjaattee zzaa sslloovveennsskkii ttrrgg,, ssttee uussppeeššnnii ttuuddii nnaa ttuujjeemm..

Na tujem smo relativno uspešni. Veselimo sevstopa v Evropsko unijo, ki bo sicer prinesla nove intežje razmere ter konkurenco, a hkrati tudi novepriložnosti. Spremeniti bo treba našo definicijotujega trga, saj bo namesto dosedanjega majhne-ga slovenskega trga “naš” trg nenadoma postal500-milijonski. Začele se bodo nove povezave,omogočen bo prost pretok ljudi in blaga. Izvoznedržave bodo tako postale naše južne sosede indržave jugovzhodne Evrope.

SSttrraatteešškkaa uussmmeerriitteevv ppooddjjeettjjaa jjee,, ddaa bboo CCeettiiss sskkaakkoovvoossttnnoo ppoonnuuddbboo iizzddeellkkoovv iinn ssttoorriitteevv tteerr iisskkaann--jjeemm cceelloovviittiihh ssttoorriitteevv,, kkaammoorr ggrreeddoo ttaakkoo eevvrrooppsskkiikkoott ssvveettoovvnnii ttrreennddii vv ggrraaffiiččnnii ppaannooggii,, zzmmoožžeennvvzzddrržžeevvaattii iinn kkrreeppiittii ssvvoojjee bbllaaggoovvnnee zznnaammkkee tteerr pprrii--ddoobbiivvaattii nnoovvee ppoossllee.. KKaakkoovvoosstt vvaaššeeggaa ddeellaa ppoottrrjjuu--jjeejjoo šštteevviillnnee nnaaggrraaddee zzaa kkaakkoovvoosstt iinn žžee lleettaa 11999977pprriiddoobblljjeenn cceerrttiiffiikkaatt kkaakkoovvoossttii IISSOO 99000011..

Letos smo pridobili tudi certifikat 14001 za okol-je, ki je pri kandidiranju za posle s tujimi partner-ji, kot sta na primer Loreal in Henkel, edenključnih pogojev. In ta vidik je treba upoštevati,treba je dosegati čim višjo raven svojih storitev.Trenutno pa že potekajo postopki za pridobitevcertifikata Euro Pay, ki bo potrjeval našousposobljenost za izdelavo kartic s čipi.Tehnologijo smo že pripeljali v našo hišo, poskr-beti moramo še, da bo zaživela, predvsem pamoramo svoje nove posle uspešno ponuditi natrgu. Seveda ne samo doma, pač pa predvsem vtujini, saj imamo velike zmogljivosti, slovenski trgpa je majhen.

SSttee ttuuddii ččllaannii šštteevviillnniihh ttuujjiihh zzddrruužžeennjj.. KKaatteerree pprreedd--nnoossttii iinn oobbvveezznnoossttii pprriinnaaššaa ččllaannssttvvoo vv nnjjiihh??

Smo člani združenja FINAT, ki združuje svetovneproizvajalce etiket. Smo tudi člani WLA (WorldLottery Association), ki združuje loterijske organi-zacije, in DIMA - Document InformationManagement Association. Kot člani se

Drago Polak,glavni direktor Cetisa

V Cetisu imajo praktično

vse mogoče načine

varovanja, od fizičnega,

mehanskega in

tehničnega. Prehajajo

tudi na biometrijo.

Celjski Cetis je vodilno slovensko tiskarsko podjetje, ki mu je med drugim država zaupala tiskanje

slovenskih potnih listov. Kakovost je eno glavnih vodil podjetja, ki ga zadnjih sedem let vodi glavni

direktor Drago Polak. Na področju varovanja pa podjetje zelo uspešno sodeluje s Sintalom Celje.

KONCERNSintalčkov intervju

5

udeležujemo seminarjev, spoznavamo dejavnostiin trende v branži, skušamo vzpostaviti tudi sode-lovanje s konkurenti. Zato je članstvo v teh med-narodnih organizacijah zelo koristno.

AAllii ttuuddii vv vvaaššeemm ppooddjjeettjjuu ččuuttiittee ppoosslleeddiiccee rreecceessiijjee iinnzznniižžeevvaannjjee cceenn ttiisskkaarrsskkiihh ssttoorriitteevv?? SSttee sskkuuššaalliippoosslleeddiiccee uubbllaažžiittii ttuuddii ss sskklleenniittvviijjoo ppoosslloovv,, kkiinneeppoossrreeddnnoo nniissoo ppoovveezzaannii ss ttiisskkaarrssttvvoomm??

Seveda tudi mi čutimo recesijo na grafičnempodročju, ki je zajela praktično vso Evropo. Velikotiskarn je zaradi recesije propadlo, nekatera pod-jetja so prodali. Na svetu je okoli 500 tisoč tiskarn,do tega jih je 80 odstotkov takih, ki nimajo več kot40 zaposlenih. Take tiskarne delujejo lokalno in sozelo fleksibilne. V Sloveniji je registriranih okoli pet-sto tiskarjev, a le okoli 15 velikih. To je v obdobjurecesije zagotovo problem, lahko pa pomeni tudiiskanje novih priložnosti. Tisti, ki svoje delo pozna insledi razvoju, bo tudi v takih razmerah zvozil. Našcilj je preživeti na daljši rok.

KKlljjuubb ddoobbrreemmuu ppoosslloovvaannjjuu zzaa lleettooss nnaaddzzoorrnnii ssvveettppooddjjeettjjaa pprriiččaakkuujjee 55--ooddssttoottnnoo ddoonnoossnnoosstt kkaappiittaallaa.. AAlliittoo ppoommeennii nnaaddaalljjnnjjee pprreeuussmmeerrjjaannjjee vvaaššiihh ddeejjaavvnnoossttiioozziirroommaa kkaakkoo bboossttee sskkuuššaallii uurreessnniiččiittii ttee nnaaččrrttee??

Naš osnovni cilj je, da smo še naprej uspešni. To pahkrati pomeni, da so zadovoljni vsi, ki so kakorkolipovezani z našim podjetjem, torej naši delničarji,zaposleni, naši kreditodajalci, dobavitelji in sevedakupci. Sedaj že skušamo izpeljati vsaj zametke sode-lovanja z različnimi podjetji, z velikimi kupci, velikimidobavitelji, tudi s konkurenti, in vzpostavili takposlovni odnos, v katerem bi lažje nastopili v Evropi inbili bolj zanimivi za kupce, za podjetja znotrajevropske integracije. To je naša priložnost, še posebej,če bo to podjetje s sodobno tehnologijo in razvojem.Lastniška struktura podjetja je tako konsolidirana, dase nam drobljenja podjetja ni treba bati, seveda pamožnost prevzema ali prodaje vedno obstaja. Naš cilj je uspešno poslovanje in povečevanje donos-nosti kapitala. Vendar pa ne na hitro, pač pa vztraj-no, a počasi. Prva leta po končanem lastninjenju divi-dend nismo izplačevali, podjetje smo postavljali šena trdne temelje. Tudi zaposleni so se veliko odrekali.Sedaj smo - če podjetje primerjam z gradnjo hiše - vtretji fazi, ko streha že stoji, potrebni pa so drugi,manjši, a izredno pomembni posegi. Z izplačilomdividend pa smo tudi omogočili, da so naši delničar-ji udeleženi pri dobičku podjetja. Sicer pa pretresizagotovo bodo, spremembe bodo, a te so dobre.

KKaakkoo vviiddiittee ppooddjjeettjjee CCeettiiss oobb vvssttooppuu vv EEvvrrooppsskkoo uunniijjoo??KKjjee jjee pprreeddnnoosstt vvaaššeeggaa ppooddjjeettjjaa pprreedd kkoonnkkuurreennccoo??

Še pred petnajstimi leti smo bili več kot 80-odstot-no vezani na trge nekdanje Jugoslavije in po raz-družitvi smo uspešno preživeli, kar nam je pomeni-lo resnično veliko izkušnjo. Evropske unije nas nistrah, jo pravzaprav željno pričakujemo. Tako kot

športnik na štartu. Med preizkušnjo lahko pride dokakšnih manjših presenečenj, vsaka tekma je nekajposebnega, a če je dobro pripravljen, potem jetekma zanj še ena preizkušnja, še ena priložnost. Naša prednost je zagotovo tudi raznolikost našihdejavnosti, saj nismo naslonjeni samo na eno, karnam zagotavlja poslovno varnost. Smo fleksibilnopodjetje. Lani, ko smo imeli več dela, smo imeli 520zaposlenih, letos smo to število zmanjšali na 450.Želimo si povečati produktivnost, predvsem spomočjo robotizacije in sodobne tehnologije. Smonajvečja slovenska tiskarna, ena večjih tudi vevropskem merilu.

DDeejjaavvnnoosstt vvaaššeeggaa ppooddjjeettjjaa -- ččee ppoogglleeddaammoo ssaammooiizzddeellaavvoo ppoottnniihh lliissttoovv -- jjee iizzrreeddnneeggaa ppoommeennaa.. TTuuddiizzaarraaddii tteeggaa vvaarroovvaannjjee ppooddaattkkoovv,, pprrooiizzvvooddnniihh tteerrppoosslloovvnniihh pprroossttoorroovv iinn zzaappoosslleenniihh nneeddvvoommnnooppoommeennii eenneeggaa kklljjuuččnniihh eelleemmeennttoovv pprrii nneemmootteenneemmppoosslloovvaannjjuu ppooddjjeettjjaa.. KKaakkoo ssttee rreeššiillii ttoo vvpprraaššaannjjee??

Varovanje je eden ključnih elementov naše dejavnos-ti, ne samo zaradi tega, ker tiskamo potne in osebnelistine, pač pa tudi zaradi drugih programov. Ko smov podjetju pred 15 leti postavili prve kamere, so seljudje počutili nelagodno. A ljudje smo prilagodljivi indanes je za večino zaposlenih v veliki meri povsemnemoteč. Zaradi specifičnosti naše dejavnosti sostandardi in zahteve na tem področju izredno visoki.Imamo tudi redne nadzore pooblaščencev BankeSlovenije, Ministrstva za notranje zadeve, prihajajopa tudi komisije iz tujine. Pri nas sta bili tudi že dveameriški komisiji, med drugim FBI-jeva, ki so našepodjetje in delo natančno pregledali. In ob vsakempregledu smo dobili ugodno oceno.

KKaatteerree ssiisstteemmee oozziirroommaa kkaakkššeenn nnaaččiinn vvaarroovvaannjjaassttee iizzbbrraallii??

V podjetju imamo praktično vse mogoče načinevarovanja, od fizičnega, mehanskega in tehničnega.Prehajamo tudi na biometrijo. Imamo tako zunanjokot notranjo varnostno službo, ki smo ju z najemomdveh varnostnih družb še izboljšali. Naši ljudje so zvarnostnimi ukrepi temeljito seznanjeni, njihovapreteklost preverjena. Po vsem podjetju je vrsta sen-zorjev, do najbolj občutljivih prostorov je mogočesamo skozi številna vrata. Za vstop v nekatere pros-tore potrebujemo posebno dovoljenje MNZ, vsakprihod ljudi in blaga oziroma transport se posnamein arhivira. Okolico podjetja bomo ogradili s poseb-no ograjo, prav tako nameravamo izboljšati nadzornad prometom. Nov sistem nam bo zagotavljaltemeljit nadzor nad vozili na parkirišču.

ŽŽee nneekkaajj lleett nnaa tteemm ppooddrrooččjjuu ddeellaattee ss SSiinnttaalloomm..KKaakkoo bbii oocceenniillii ddoosseeddaannjjee ssooddeelloovvaannjjee??

Z dosedanjim sodelovanjem s Sintalom smo zelozadovoljni in pričakujem, da bomo dobro sodelo-vali tudi v prihodnje. Prav to podjetje nam bo zago-tovilo nov sistem nadzora nad gibanjem vozil.

“Verjamem, da bomo s

Sintalom dobro

sodelovali tudi v

prihodnje. Prav to

podjetje nam bo

zagotovilo nov sistem

nadzora nad gibanjem

vozil.”

Koncern Sintal v tretjem četrtletjuKONCERN

6

Poletni čas za podjetja, ki delujejo v sklopu koncerna Sintal, ni bil prav nič počitniški. To je namreč čas, ko je največ prireditev, predvsem

na prostem, prav tako smo čas pred dopusti uspešno izrabili za sklenitev vrste pogodb z novimi naročniki, ki smo jim že zagotovili tako

tehnično kot fizično varovanje. Zaključujejo pa se tudi dela na objektu, kamor se bomo zaposleni Sintala d.d. preselili decembra.

Namesto počitnic smo zavihali rokave

Na območju Ljubljane smo namestili pro-tivlomne sisteme v trgovini Hervis, v City Parkusmo nadgradili video sistem, protipožarni sis-tem smo vgradili tudi v poslopju Zadružnezveze Slovenija, medtem ko smo v Baumaxu inPlutalu namestili sisteme protipožarnega inprotivlomnega varovanja. V poslopju Narodnegalerije in Obrtne zbornice Slovenije pa jimvečjo varnost zagotavljajo na novo nameščenivideo sistemi. V zadnjih treh mesecih smo opravili na prire-ditvah okoli devet tisoč ur s 1541 redarji in 900ur gasilske straže. S svojimi varnostniki smozagotavljali nemoten potek številnih prireditev.Julija smo varovali prireditve v Grand hoteluUnion, Trnfest v Trnovem, kolesarski maratonFranja, Slovensko popevko 2003, promocijski

nastop skupine BePop v Intersparu, otvoritevMerkurjeve trgovine v Litiji in veselice v Gro-suplju, Medvodah, na Rakovniku in Vidmu-Do-brepolje. Sledil je izredno pester avgust, v kate-rem smo varovali nogometne tekme KD Olim-pija, NK Livar in Ivančna Gorica, v Grosupljusmo spremljali tridnevno praznovanje oblet-nice radia Zeleni val, prireditve pri turističnemdomu v Polhovem Gradcu ter tekmovanje zanajmočnejšega Slovenca. September je prine-sel še rokometne tekme RK Prule 67, Krim EtaMalicia, RK Grosuplje Pekarna ter košarkarskasrečanja Uniona Olimpije, tekmovanje reševal-cev in pripravnikov jamarske gorske in gasilskeslužbe ter koncerte v Križankah.

uprava Sintala d.d. in Sintala Fiva d.d

Ljubljana z okolico - SINTAL d.d. in SINTAL FIVA d.d.

Zgornje Štajerska regija - SINTAL INTERALARM MARIBOR d.d.Protipožarne in protivlomne varnostne sis-teme smo namestili v Pomurki Murska Sobo-ta, v zdravstvenih domovih Lenart, GornjaRadgona in Sveti Jurij smo za večjo varnostposkrbeli z vgradnjo protivlomnih sistemov ternamestili sistem za registracijo delovnega ča-sa, varneje se lahko počutijo tudi v študijskiknjižnici v Murski Soboti ter v BTC Murska So-bota z namestitvijo protipožarnega sistema.Tehnično varovanje zagotavljamo tudi v Trgo-avtu v Ljutomeru in murskosoboškem Inter-sparu ter v Domu tehnike v Murski Soboti.

Sodelovati smo začeli tudi z bencinskimi servi-si MOL po vsej Sloveniji, zagotavljamo pa jimpovezavo alarmnega signala z dežurnim cen-trom in prevoz gotovine. Naši varnostnikivarujejo poslopje Kartonaže v Murski Soboti,sodelovali smo pri poletnih prireditvah, zakatere je poskrbel Študentski klub Ptuj, skrbelismo za nemoten potek kasaških dirk vLjutomeru, na območju Maribora pa varuje-mo tudi nočne lokale, saj od lastnikov tozahteva nova zakonodaja.

uprava Sintala Interalarm Maribor d.d.

Dolenjska regija - SINTAL, ENOTA NOVO MESTOSklenili smo pogodbo s Sparom in trgovskimcentrom Mercator v Trebnjem, kjer smo obetrgovski podjetji opremili s protivlomnimi inprotipožarnimi sistemi, zagotavljamo patudi fizično varovanje. Protivlomne sistemesmo vgradili tudi v poslopje Spara v Novemmestu, kjer za večjo varnost skrbimo tudi zvarnostniki. Za varnost smo temeljito, pred-vsem pa celovito poskrbeli tudi v Portovalu,zabavno-trgovskem centru, ki se razprostiramed novomeško avtobusno postajo in reko

Krko. V Portovalu smo namreč namestilivideo sisteme in sisteme protipožarnega inprotivlomnega varovanja, zagotavljamotudi fizično varovanje. Za celovit pristop kzagotavljanju čim boljše varnosti so seodločili tudi v Bank Austria v Novem mestu,kjer smo jim namestili protipožarno in pro-tivlomno varovanje ter video sistem in sis-tem pristopne kontrole.

uprava Sintala, enota Novo mestoZagotavljamo varnostne sisteme v Portovalu

V Mariboru gradijo nova trgovsko-poslovna podjetja

Zabavno, a varno je bilo na koncertu BePop

Koncern Sintal v tretjem četrtletju KONCERN

7

Spodnje Štajerska regija - SINTAL CELJE d.d.S protipožarnimi in protivlomnimi sistemi smoopremili Vzajemno in poslopje Vegrada, vPlanetu Tuš smo namestili sistem protivlomne-ga sistema varovanja in video nadzor, Športnipark smo opremili s sistemom protipožarnegavarovanja ter večjo varnost začeli zagotavljatitudi s fizičnim varovanjem, v Leonardu pa smonamestili sisteme protipožarnega in pro-tivlomnega varovanja ter sistem za videonad-zor. Fizično nadzor zagotavljamo tudi vZdravilišču Laško. Nemalo prireditev je potekalo tudi pod nad-zorom naših varnostnikov. Tako smo varovalizaključne prireditve ob koncu poukaosmošolcev, tako imenovane valete,Mednarodni obrtni sejem, ki se je odvijal v prvi

polovici septembra, koncerte skupin Unique inŠank rock in Vranske večere. Redno zagotavl-jamo nemoten potek nogometnih tekem NKPublikum na Skalni kleti in Ere Šmartno, našivarnostniki so bili tudi na Dnevu triatlona vCelju, poskrbeli za red na Kravjih dirkah ingasilski veselici PDG Ojstriška vas, konecavgusta smo spremljali tudi podelitevVeronikinih nagrad na Starem gradu v Celju.Zabeležili smo devet vlomov in prijeli dvavlomilca, uspešni smo bili tudi pri preprečitviropa, saj so naši varnostniki roparja prijeli.Preprečili smo eksplozijo plina, prav tako pa sovarnostniki prijeli 31 storilcev tatvin.

uprava Sintala Celje d.d.

Kočevska regija - SINTAL KOČEVJE d.d.Poletni meseci so bili pestri kot vsako leto.Varovali smo vrsto prireditev. Medzanimivejšimi so bili četrtkovi večeri in pri-jateljska rokometna tekma med Crveno zvez-do in Inles - Rikom.

V Kočevju je bila odprta igralnica, ki jo tudi fiz-ično in tehnično varujemo. Razširili smo tudi

varovanje blagovnih rezerv na Ortneku, ki jesedaj še gradbišče. Zaradi selitve Trikona nanovo lokacijo smo morali tudi na novo postavi-ti tehnično varovanje in sicer protipožarno,protivlomno ter registracijo delovnega časa.

uprava Sintala Kočevje d. d.

Primorska regija - SINTAL ISTRA d.d.

Med redne uporabnike naših storitev smo spriključitvijo sistemov tehničnega varovanjapridobili kar nekaj lastnikov zasebnih hiš, medvečjimi podjetji pa smo na območju koprskeobčine sisteme tehničnega varovanjanamestili v poslopje Davčne uprave in zvideonadzorom opremili bankomate. Naobmočju izolske občine zagotavljamotehnično varovanje v poslovnih prostorih Istra-commerca, v piranski občini pa vMercatorjevem supermarketu v Luciji.Poletje je bilo po prireditvah, ki smo jih varovali,živahno tudi na obali. Fizično varovanje smonamreč zagotavljali na mednarodnem

rokometnem turnirju Lovorika Slovenije vBonifiki v Kopru, na prireditvah, ki so potekale vsklopu zelo dobro obiskane Rumene noči vKopru, in sicer na Titovem trgu ter pri varovan-ju koncertov italijanske skupnosti in pri odbojkina mivki. Varovali smo tudi mednarodni zbormotoristov na Serminu, prireditev Pivo in plank-ton, tradicionalno prireditev Praznik refoška vMarezigah ter prireditve KS Vanganel. Pripravili smo tudi uradno otvoritev novihprostorov, povabljene goste pa z ladjo popel-jali ob slovenski obali, kjer smo jim pripravilitudi ribji piknik.

uprava Sintala Istra d.d.

Gorenjska regija - SINTAL GORENJSKA d.d.Po novem smo tehnično začeli varovati ali paskrbimo za prevoz gotovine v podjetjih: AlmaMix, Remont tehnični pregledi Primskovo,Kolesarski center Zevnik, Mars Commerce,KRO, Agencija Dino, Big Bang Primskovo,občina Jesenice, nakupovalni centerPrimskovo v Kranju, Butik Gala, Infantino inAltama Commerce. Video nadzor zagotav-ljamo tudi na nekaterih bankomatih NLB inpri več lastnikih zasebnih hiš.Fizično varujemo gradbišča podjetja Strabagin carinsko parkirišče v jeseniški občini ter pod-jetje Kalan, fizično varovanje pa smo zagotav-

ljali tudi na športnih igrah obrtnikov Slovenije,srečanju delavcev podjetja Mobitel, Zbiljskinoči, Kranjfestu 2003, prazniku občineMedvode ter pri Informacijski borzinepremičnin. V Ledeni dvorani na Bledu smovarovali koncert skupin Game Ober, BePop inSebastiana. Brez nas niso minile niti avgus-tovske prireditve, naj omenimo samo prazno-vanje Velikega Šmarna v Spodnji Idriji in zeloodmeven Čipkarski festival v Idriji ter poletneigre koncerna Hydria in prireditve Kluba večnomladih fantov v Radovljici.

uprava Sintala, enota Gorenjska

Zagotavljamo tudi varnost v Športnem parku

Nove prostore smo tudi uradno odprli

Varovali smo tudi številne prireditve v Kranju

Dobro zaloźena trgovina za šport, lov in ribolov

Nova podjetja v koncernu Sintal

8

Dobro delo jih povezuje z najboljšimi

Dve leti po ustanovitvi so že vzpostavili radi-jsko povezavo preko lastnega radijskegarepetitorja, kmalu so začeli samostojno vgra-jevati protivlomne sisteme in krepiti svojpoložaj v Posavju. Vgradnji protivlomnih siste-mov so kmalu dodali še ponudboprotipožarnih sistemov in video nadzor, pričemer so v Agenciji za varnost začeli sodelo-vati neposredno tudi s tujimi partnerji.

Prevzeli so tudi zastopstvo nemškega izdelo-valca avtomatičnih drsnih vrat in jih začelnameščati naročnikom, med njimi so bili tudiPetrol, OMV, tedanji SDK, NLB d.d. Ljubljanain Terme Čatež.

S kadrovsko okrepitvijo, ki je v podjetje prines-lo tudi veliko samostojnega strokovnega znan-ja, so oblikovali lastni projektni oddelek, s

čimer so si zagotovili samostojno delo inrazvoj na področju zasebnega varovanja ljudiin premoženja.

Zaradi dobrega dela je bila Agencija zavarnost Krško izbrana kot eden od štirihpartnerjev NLB pri zagotavljanju tehničnegavarovanja. Svojo dejavnost pa je agencijazačela širiti tudi v tujino, saj se je začela pove-zovati tudi s poslovnimi partnerji v Sarajevu inPodgorici.

Podjetje ima tri izpostave in sicer v Krškem,Brežicah in v Sevnici. V njem je 30 zaposlenih,od tega imata dva sedmo stopnjo izobrazbe,dva šesto stopnjo, 16 zaposlenih pa petostopnjo izobrazbe. Srce in možgani opera-tivne dejavnosti podjetja je nadzorni center, kiomogoča budno spremljanje dogajanja v

Lotimo se najbolj zahtevnih del

Zaradi dobrega dela je

bila Agencija za varnost

Krško izbrana kot eden

od štirih partnerjev NLB

pri zagotavljanju

tehničnega varovanja.

Agencija za varnost Krško je nastala decembra 1990. Začetki so bili dokaj težki, vendar pa so

v kakovost dela tedanjih zaposlenih na področju zasebnega varovanja ljudi in premoženja ver-

jeli v Novolesovem obratu Kanu Veliki Podlog, v Inpletu Dolnje Brezovo in Kerametalu iz Brežic,

ki so bili prvi naročniki njihovih storitev.

KONCERN

V KONCERNU SINTAL BOMO ZAPOSLILI VEČ VARNOSTNIKOVNA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE.

Če iščete zaposlitev,vas zanima dinamično delo

in izpolnjujete naslednje pogoje:

končana najmanj III. stopnja izobrazbestarost od 20 do 40 let

državljanstvo Republike Slovenijenekaznovanost

aktivno znanje slovenskega jezika

VAS VABIMO,da se osebno oglasite v naši kadrovski službi

na Zaloški 149 v Ljubljaniob delavnikih med 8. in 9. uro.

Nova podjetja v koncernu Sintal

9

varovanih objektih, zagotovljen je nadzor pre-voza denarja, dogajanja na varovanih prired-itvah, omogoča pa tudi koordinacijodejavnosti z naročniki, kadar pa je to potreb-no, pa tudi s policijo in gasilskimi enotami.

Intervencijska enota je zadolžena za pokri-vanje celotnega Posavja, intervencijski čas paje v 80 odstotkih primerov zelo kratek - do šestminut, nikoli pa ni daljši od 15 minut. Nazahtevo naročnika objekte tudi fizično varuje-jo, kar pomeni,da zagotavljajo varovanjeobjekta s stalno prisotnostjo varnostnika. Vokviru rednih nalog opravljajo tudi preglededelavcev pri izhodu iz podjetja, nadzorbolniškega staleža in alkoteste.

Prevoze gotovine in drugih vrednosti opravlja-jo z usposobljenimi varnostniki in prirejenimivozili na območju celotnega Posavja. Njihovinaročniki so banke, trgovine, bencinski servisiter ustanove in podjetja. Vsi prevozi sozavarovani pri zavarovalnici Triglav.

Njihovi varnostniki so izurjeni, številni mednjimi trenirajo karate in so celo vrhunski tek-movalci, kar jim zagotavlja kakovostnovarovanje prireditev. Imajo dolgoletneizkušnje tudi pri varovanju diskotek, priložnos-tno varujejo množične prireditve. Vsepogosteje pa dobivajo tudi naročila za oseb-no varovanje ob različnih priložnostih, kot sosodne obravnave, sodne poravnave, razme-jitveni spori, osebne grožnje, sodni zasegi inpodobno. Vrhunsko usposobljeni varnostnikinaročniku zagotavljajo občutek popolnevarnosti. Po naročilu pa lahko varujejo tudiosebe na poti.

Zelo dejaven je oddelek projektive, saj seukvarja s protivlomnimi, protipožarnimi invideonadzornimi sistemi ter registracijodelovnega časa z vstopno kontrolo. Napodročju protivlomnih in protipožarnih siste-mov so najbolj zastopani proizvajalci alarmneopreme Ademco, Cerberus, DSC in Fittich.

Tesna povezava med projektnim in tehničnimsektorjem jim omogoča poglobljen pogled vdogajanje na trgu, lažji pretok informacij inpridobitev podatkov o določeni opremi terkakovostno odločitev pri izbiri optimalne pro-jektne rešitve. Izkušnje in znanje izmenjujejotudi z drugimi projektnimi biroji. Celotnadejavnost projektive si je pridobila mednarod-ni certifikat sistema kakovosti ISO 9002.

Med njihovo opremo za video nadzor jezaslediti svetovno znane proizvajalce, kot soJVC, Geütebruck, Samsung, dediccatedMicros in Mitsubishi. Uporaba video nad-zornih sistemov je večnamenska: gre pred-vsem za bančne ustanove, ki so visoko rizične,v proizvodnih obratih nadzorujemo procese,kjer so oteženi pogoji za pristop kontrolorjev,v trgovinah pa gre za boljši nadzor prodajnihartiklov. Pri sistemih za registracijo delovnegačasa pa med proizvajalci zasledimo Jantar inŠpico.

Varnostniki Agencije za

varnost Krško so izurjeni,

številni med njimi

trenirajo karate in

so celo vrhunski

tekmovalci, kar jim

zagotavlja kakovostno

varovanje prireditev.

KONCERN

Tesnejša vez med Gorenjsko in LjubljanoSIntal si je zadnja leta s pridružitvijo na Gorenjskem prizadeval uveljaviti svoje storitve tudi na območju med Ljubljano in Gorenjsko.

Ker je na sorazmerno majhnem območju veliko varnostnih podjetij, je konkuenca močna, preživijo pa samo namočnejša podjetja.

Koncern Sintal je z nakupom podjetja Zorovarovanje še okrepil svoj položaj naGorenjskem. Podjetje, ki ga je vodil RomanVeber, je prvega aprila v celoti prešlo podokrilje Sintala.

Podjetje Zoro Varovanje je bilo eno najm-lajših varnostnih podjetij za varovanje ljudiin premoženja, saj je nastalo leta 1997, vnjem pa je bilo zaposlenih sedem ljudi, ki

jih je sedaj prevzel Sintal. Podjetje Zorovarovanje je s svojim varnostnimi storitva-mi pokrivalo širše območje Škofje Loke,Medvod in Ljubljane.

Med naročniki njihovih storitev so bile sko-rajda vse šole in vrtci v Medvodah, irsko inangleško veleposlaništvo, fizično intehnično varovanje so jim zaupala večjamedvoška in škofjeloška podjetja. Poleg

fizičnega varovanja - obhodov varnost-nikov, varnostno-receptorske službe invarovanja prireditev - so zagotavljali tudivgradnjo protipožarnih, protivlomnih invideo nadzornih sistemov, prevoz denarjain drugih dragocenosti ter posredovanjeintervencijskih enot. Glede na razmere napodročju varovanja v Sloveniji se jim jezdela pridružitev k Sintalu pomembna.Čas pa bo pokazal, ali je bila tudi prava.

Nova podjetja v koncermu Sintal

10

Varnostnih podjetij je preveč

Marjan Gorza,direktor Varnosti Mengeš

“Pritiskom nelojalne

konkurence ne bomo

popustili in bomo še

naprej ohranjali visoko

raven kakovosti naših

storitev. Izobraževanje

naših zaposlenih pa bo

sedaj, ko smo pod

okriljem Sintala, še

lažje.”

Sintal je letos postal tudi večinski lastnik Varnosti Mengeš, ki med 150 slovenskimi podjetji za

zasebno varovanje ljudi in premoženja po velikosti sodi na osmo do deseto mesto. Podjetje, ki

ga dvanajsto leto vodi direktor Marjan Gorza, zaposluje skupaj s hčerinskim invalidskim pod-

jetjem Invarst 135 ljudi, največji razvoj pa doživlja v zadnjih letih.

KONCERN

Lastninjenje podjetja, ki ima svoje korenine vustanovitvi pred dobrimi tridesetimi leti, souspešno izpeljali že leta 1994, zadnja leta padajejo poudarek dajejo predvsem razvoju invgrajevanju tehničnih varnostnih sistemov.

Podjetje ima lasten dežurni center, kjer spreje-majo alarmne signale podjetij, ki imajo vgra-jene protipožarne in protivlomne sisteme. Takoje na njihov dežurni center priklopljenih več kot600 objektov.

Kot je poudaril direktor Marjan Gorza, podjet-je s svojimi storitvami na področju zasebnegavarovanja ljudi in premoženja pokriva dokajveliko območje, ki obsega občine Trzin,Domžale, Mengeš, Moravče, Kamnik inLukovica. Alarmne naprave pa nameščajonaročnikom po vsej Sloveniji.

Med največjimi naročniki, ki so VarnostiMengeš zaupali varovanje njihovih objektov inzaposlenih, so Helios in Tosama Domžale, EtaKamnik, Vele Domžale, Banka Domžale, obči-na Domžale, Rudnik kalcita Stahovica, Grasto,ki jim zagotavljajo tako fizično kot tehničnovarovanje. Med njihovimi naročniki je tudi veči-na šol in vrtcev vse od Trojan, Krašnje, prekBlagovice in Lukovice do Trzina.

V Varnosti Mengeš so pri svojem delu uspešnovpeljali tudi tri službene pse in sicer nemškeovčarke in bili pri tem edini. Pse kot pomočnikepri njihovem delu uporabljajo še danes, saj sona območjih večjih skladiščnih površin odličnistražarji.

Posledice nelojalne konkurence, ko konkurenč-na podjetja zagotavljajo storitve pod še spre-jemljivimi cenami, čutijo tudi v VarnostiMengeš, zato so se odločili, da v prihodnjedelujejo pod okriljem koncerna Sintal. “Sintalsmo izbrali zato, ker smo že do sedaj dobrosodelovali in si med seboj pomagali. Doseglipa smo tudi, da podjetje ne bo razdrobljenomed več varnostnih podjetij, ki bi kupili manjšedeleže. S tem našim delavcem zagotavljamo

tudi bolj varno prihodnost,” je pojasnil direktorMarjan Gorza.

Njihova prednost pred konkurenco je tudi poz-navanje okolja, v katerem delajo, je pa tudi res,da morajo dosledno skrbeti za izpopolnjevanjein ohranjanje kakovosti storitev. “Na temobmočju Slovenije je kar deset varnostnih pod-jetij, kar je zelo veliko. Res je tudi, da je toobmočje zaenkrat gospodarsko dokaj močno.Zaradi prezasičenosti varnostnih podjetijnenehno prihaja do nelojalne konkurence indelavcem zaradi tega zelo težko zagotavljamobolj spodobne plače. Podjetja drug drugemudelajo veliko škodo. Nekaj varnostnih podjetijje že propadlo, nekaj jih bo še, nekaj so jih tudiprodali. Razmere se bodo uredile šele, ko bo naobmočju celotne države delovalo samo manjšeštevilo večjih varnostnih podjetij.”

Gorza poudarja, da tem pritiskom ne bodopopustili in da se nikakor ne bodo odreklinadaljnji kakovosti svojih storitev. Te zagotav-ljajo tudi s stalnim izobraževanjem zaposlenihpa tudi z rednim preverjanjem njihoveusposobljenosti, kar zapovedujeta tudiZbornica RS za zasebno varovanje in zakon-odaja. “Tudi sami smo izobraževali svoje zapos-lene in jih na zbornico pošiljali samo na oprav-ljanje izpitov. Zdaj, ko bomo pod okriljemSintala, pa bo izobraževanje še lažje.”

Trgovina z orožjem

11

V vitrinah orožje in oprema

Izpolnjevati je namreč potrebno vrsto pogojev od pros-torskih, tehničnih in tudi kadrovskih. Posebno strogapa so pravila vodenja evidenc o nabavi in prodajiorožja, streliva in eksplozivnih snovi, kamor spadajotudi pirotehnični izdelki. Zato je bilo potrebno vložiti karnekaj sredstev, da smo zadostili tem pogojem.

V trgovini ponujamo opremo za lov in ribolov teropremo za varnostna podjetja. Za varnostna podjet-ja so poleg varnostnega orožja zanimivi tudi elek-trični paralizatorji, ki jih lahko pri delu brez posebne-ga dovoljenja uporabljajo varnostniki. Kot je pojasnilpobudnik za otvoritev trgovine in direktor SintalaKočevje Urban Dobovšek, je v trgovini na razpolagozračno orožje, lovsko orožje ter varnostno orožje.Nabavi se lahko tudi strelivo za vse vrste lovskegain varnostnega orožja. Na voljo je potrebni priborza čiščenje orožja, ter druga oprema, ki jo lovcipotrebujejo, kot so na primer daljnogledi.Razmišljamo pa tudi, da bi zaposlili puškarja, saj sedejavnosti dopoljnjujeta, jih pa tudi primanjkuje.

Zahteve za posedovanje orožja so določene zzakonom. Pogoji za pridobitev orožnega lista, posest-nega lista ali dovoljenja za zbiranja orožja so različni.

ZZaakkoonn oo oorroožžjjuu ((ZZOORROO)) ddoollooččaa pogoje za izdajoorožne listine posamezniku, ki so:1. da je dopolnil 18 let2. da ni zadržkov javnega reda3. da je zanesljiv4. da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine

5. da ima opravljen zdravniški pregled6. da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.

Ti pogoji pa v celoti ne veljajo za orožje kategorije D.Poleg zračnih pušk in potrebnega streliva je močkupiti tudi vse potrebno za športno streljanje kotna primer glinaste golobe, ki jih zaradi velikegapovpraševanja skorajda komajda uspejo nabav-ljati sproti, pa seveda tudi pokale za najboljeuvrščene tekmovalce. Za tiste, ki v naravi nočejobiti prepuščeni naključju in nevarnostim, so navoljo najrazličnejše vrste žepnih nožev znamkeGerber.

Pravo zadovoljstvo ob vstopu v trgovino pa preplavizagotovo tudi ribiče, ki v njej najdejo prav vse, kar priribolovu potrebujejo. Tako je na voljo več vrst ribiškihpalic, stojal zanje ter trnkov vrste Lineaeffe, vitrine sebohotijo polne najrazličnejših vab in plovcev, dobitije mogoče celo hrano za privabljanje rib.

Poleg zaščitnih oblačil si lahko lovci priskrbijo tudidaljnoglede oziroma ustrezno optiko, tako lovci kotribiči pa tudi prepotrebno zaščitno obleko.

Za marsikoga razveseljiva novica pa je, da bodo vzakonsko določenem času pred novim letom vTrgovini za šport, lov in ribolov podjetja SintalKočevje na voljo tudi najrazličnejša pirotehničnasredstva, predvsem rakete in manj petarde, s kate-rimi si marsikdo z veseljem pripravi hrupen in boljbleščeč vstop v novo leto.

Vitrine v trgovini so dobrozaložene.

Že skoraj pol leta je

odprta trgovina za šport,

lov in ribolov v Kočevju.

V njej veliko nujno

potrebne opreme poleg

varnostnikov lahko dobijo

tudi lovci in ribiči.

S preselitvijo v nove prostore je dobila dokončno zeleno luč tudi ideja, da v Sintalu Kočevje

odpremo trgovino za šport, lov in ribolov. Tako smo po večmesečnih pripravah, saj je potrebno

pridobiti posebno dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve, v prostorih Sintala Kočevje odprli

posebno dobro opremljeno prodajalno na dobrih 20 kvadratnih metrih.

KONCERN

VARNOSTNO, LOVSKO IN ŠPORTNO OROŽJEVarnostno orožje je kratkocevno in dolgocevnostrelno orožje različnih kalibrov. Minister, pristo-jen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljenekalibre, piše v ZORO. LOVSKO OROŽJE je strelno orožje kategorij B,C in D, s katerim se sme loviti divjad po pred-pisih o lovstvu.ŠPORTNO OROŽJE je strelno orožje kategorij B.C in D, ki ga vključno s kalibri določi minister zanotranje zadeve na predlog ministra, pristojne-ga za šport.

KATEGORIJA D ZORO: OROŽJE, KI GA JE POTREBNO PRIJAVITI:• enostrelno dolgocevno orožje z eno ali z več

gladkimi cevmi• plinsko orožje• reprodukcije strelnega orožja, pri katerem

se ne uporablja enovitega naboja• možnarji• staro orožje• zračno orožje• orožje s tetivo• električni katalizatorji• razpršilci.

Varovanje trgovin

12

Pri opremljanju ne pozabimo na varnostnika

Pogosto se dogaja, da trgovci ob načrtovanjunove postavitve in odprtja trgovinskega objek-ta nehote pozabijo pravočasno razmišljati ofunkcionalnem načrtu preprečevanja iznosaneplačanega blaga iz trgovine, z eno besedo- kraj.

OCENA VARNOSTNIH POGOJEV

Ob postavitvi notranje organizacije trgovcisploh ne ali pa premalo pozornosti posvečajosicer dosegljivim podatkom iz varnostne oceneokoliša, v katerem nameravajo odpreti trgovino,saj model varnosti ne more biti enak v isti verigiistovrstnih trgovin. Tako varnostnega modela nimogoče v celoti prenesti na primer iz Pariza vLjubljano, niti ne iz Celja v Novo mesto, pa tudine iz Šiške v Spodnji Kašelj. Vsako okolje zahtevapodrobno analizo ne samo o podrobnih tržnihpogojih, ampak tudi o stopnji varnostne rizič-nosti ožjega in širšega okolja, v katerem bo stalanova trgovina.

KADRI

Naj nam trgovci ne zamerijo, ampak predzaposlitvijo trgovskega osebja vse premalopozornosti posvečajo preteklosti posameznihpotencialnih kandidatov. Pozanimajo se sicer, aliso kandidati ustrezno usposobljeni, ali imajoprimerne osebne sposobnosti in recimo veseljedo dela, zatikati pa se začne pri možnostih ugo-tavljanja moralnih vrednot posameznika. Podrugi strani pa bi z intenzivnejšim iskanjempodatkov, kot so na primer pisne reference nek-danjih delodajalcev ali pa z uporabo na zahoduže dokazano uspešnih testiranj, mogli bolje pro-filirati posameznega kandidata. Žal se dan-današnji morda zadovoljijo le s prinesenimpapirjem o nekaznovanju, preverjanja predhod-nih zaposlitev in osebnih priporočil, ali recimopostopki grafoloških testiranj pa so jim že špan-ska vas.

Žal v svoji dosedanji praksi še nikoli nisem nale-tel na zahtevo naročnika, da bi izvedli strokovnopoučevanje in hkratno osveščanje v pomemb-nosti varovanja premoženja in aktivnega sodelo-

vanja za bodoče prodajalce ali recimo blaga-jničarke, ko se zdijo sami po sebi umevni tečajiza nemoteno odvijanje celotnega prodajnegaprocesa.

Zmotno je pogosto mnenje naročnika-trgovca, kimisli in poudarja, da je, ko je najel profesionalnovarnostno službo in v trgovini morda bolj alimanj vešče razpostavil nekaj kamer, s tem pre-nesel vso odgovornost na izvajalca profesional-nih varnostnih storitev. Po sedaj znanih podatkihle 16 odstotkov kraj v trgovinah odkrijejo varnos-tne službe, kar 70 odstotkov pa prodajalci. Tipodatki pa seveda prav gotovo ne veljajo zanašo državo. Prav zato je treba biti pri kadrovan-ju bodočih trgovcev posebej pozoren na izpol-njena pričakovanja o njihovem primernem odno-su do dela, usposobljenosti (tudi varnostni!) inseveda zadostni motivaciji.

KOMBINIRAN SISTEM VAROVANJA BLAGA

Jasno je, da obstajajo v še tako dobro načrto-vanih programih zaščite blaga nepričakovanepraznine. Vsega pač ne moremo predvideti. Čese nam (zlasti v novo odprtih trgovinah) gledena dejansko nezmožnost primerjave podatkovinventurnih manjkov (ker jih ni) ob prvem inven-turnem pregledu pojavijo nepričakovano visokeštevilke, je potrebno še tako dober načrtustrezno korigirati in ne valiti krivde zgolj nanajeto varnostno službo, še zlati ne v primeru, čevas je ta že ob uvedbi prvotnega načrta opozo-rila na evidentne pomanjkljivosti. V večjih trgov-skih sistemih se prej ko slej odločijo za kombini-ran sistem varovanja blaga.

Z namestitvijo ustrezne elektronske zaščite pro-dajnega blaga lahko pametni trgovci zmanjšajoštevilo zunanjih kraj tudi do 80 odstotkov.Seveda uporaba elektronske zaščite artiklovzahteva od prodajnega osebja več dela (dosled-no označevanje blaga, odstranjevanje zaščite inposredovanje ob sprožitvi varnostnega signala)in zato povzroča med zaposlenimi odpor innejevoljo. Končno je namestitev zaščitepovezana tudi z relativno visokimi stroški naku-

Drobna kraja lahko hitro preraste vhujše kaznivo dejanje.

Trgovci bo morali že pri

načrtovanju prodajnih

površin misliti tudi na

preprečevanje kraj tako s

smiselno postavitvijo

video nadzornih sistemov

kot tudi z izobraževanjem

delavcev, ki lahko

varnostnikom aktivno

pomagajo pri

preprečevanju kraj v

trgovini.

Najeti profesionalno fizično varnostno službo na podlagi naših dosedanjih izkušenj pomeni za

trgovca skorajda popolno razbremenitev večine nalog, ki so povezane z varovanjem blaga in

drugega premoženja v trgovini.

KONCERN

Varovanje trgovin

13

pa, uvedbe, namestitve in sprotnega vzdrževan-ja (vedno nove nalepke). Odločitev o namestitvielektronske zaščiti mora torej temeljiti naprimerjavi stroškov njene namestitve z ugotov-ljenim blagovnim primanjkljajem in pričakovan-im zmanjšanjem primanjkljaja.

Če se trgovci odločijo za uvedbo kombiniranegavarnostnega sistema proti krajam, ga navadnodograjujejo z video nadzornim sistemom.Večkrat opažamo, da trgovci v novi trgovininamestijo drage video sisteme v neprimernihprostorih, ne predvidijo pa, kdo bo z njimiupravljal in jih smotrno izkoriščal. Tako sodragoceni monitorji in snemalne napravenajvečkrat nameščeni v pisarnah vodilnega ose-bja trgovine, ki pa zaradi drugih odgovornejšihnalog nima časa cele dneve niti z bežnim pogle-dom ošvrkniti dogajanja v prodajnem ali skla-diščnem delu trgovine, kaj šele, da bi proučeva-lo ali analiziralo posnetke ali redno spremljalotekoče dogajanje. Naročnik - trgovec bi moral šepred postavitvijo video nadzornega sistemapodrobno določiti zadostno število zaposleneosebja trgovine ali varnostnikov profesionalnevarnostne službe, ali pa kar kombinacija obojih,ki bodo strokovno ravnali z njim ter tudi uspešnoin zakonito izvajali vse spremljajoče postopke.

PROSTORSKA NEPREDVIDLJIVOST

Zelo pogosto opažamo tudi, da načrtovalcitrgovin sicer radi namenjajo veliko prostora pro-dajnim površinam (kar je sicer razumljivo samopo sebi), popolnoma pa prezrejo in ne predvidijoustreznega prostora za izvajanje postopkov pre-gleda sumljivih kupcev in njihove prtljage.

Veliko naročnikov že kar na začetku našega sode-lovanja ne želi, da bi varnostniki izvajali potrebnepreglede ali zadržali osumljene osebe do priho-da policije, ker bi s tem po njihovem mnenju pre-več trpel ugled trgovine. Za tako njihovo stališčepa še kako hitro izvedo nepridipravi, ki potem vtaki trgovini brezskrbno kradejo.

VARNOSTNA SLUŽBA

Najeti profesionalno fizično varnostno službo napodlagi naših dosedanjih izkušenj trgovcupomeni skorajda popolno razbremenitev večinenalog, ki so povezane z varovanjem blaga indrugega premoženja v trgovini. Po najetjunajvečkrat nezadostnega števila potrebnihvarnostnikov se od njih pričakuje, da bodo sami,brez pomoči in pobude ostalega osebja v trgovi-ni izpolnili vse pričakovane cilje. Opazno je, dase prodajalci in blagajničarke ob uvedbi varnos-tnikov sploh ne zanimajo več za izvajanje nad-zora nad prodajnim blagom, najeti varnostnikipa se, ker ne obvladajo sistema prodaje ali paniso dovolj ustrezno usposobljeni za preventivnoin represivno izvajanje nalog, enostavno, poinerciji pasivizirajo in se pridno vključujejo v sis-tem generalne neaktivnosti.

Tu je seveda na koncu prisotna in motivacijskoodločujoča nizka cena za visoko pričakovanostoritev ter s tem posledično povezani nizki oseb-ni dohodki, ki pri zaposlenih povečujejo nezain-teresiranost. To pa je morda že druga zgodba. Alipa morda prva?

Matija SILA,vodja varovanja trgovin

Večkrat opažamo, da

trgovci v novi trgovini

namestijo drage video

sisteme v neprimernih

prostorih, ne predvidijo

pa, kdo bo z njimi

upravljal in jih smotrno

izkoriščal.

KONCERN

Zagotoviti je treba prostor, kjer bo varnostnik spremljal dogajanje v trgovini

Skupščine Sintalovih podjetij

14

Skupni cilj vlaganja in razvoj

Priprava in izvedba seje skupščine je zahtevenprojekt, ki potrebuje veliko temeljitih in natančnihpriprav. Priprava na kar pet sej skupščin pa jevelik zalogaj tudi za ekipo, ki je dobro organi-zacijsko pripravljena. Prav zato je bilo predzačetkom prve seje skupščine čutiti rahlo tremo.

Prva je potekala seja skupščine podjetja Sintal d.d.,ki je matično podjetje vseh drugih podjetij, ki delu-jejo pod okriljem koncerna. Začela se je ob 10. uri.Po štetju glasov predstavnikov delničarjev -udeležba je bila 100-odstotna, je trema popustilain delo je tekoče steklo. Pri glasovanju se je pokaza-la enotnost delničarjev, da jih vežejo enaki cilji kotna začetku poti. To pa je razvoj in rast podjetja, kibo kos novim izzivom, katere bo prinesla Evropskaunija. Povzetek nekaj sklepov VII skupščine je:

• Dobiček se ne razdeli in se prenese vnaslednje leto

• Za revizijsko družbo se izbere podjetjeKPMG

• Članom nadzornega sveta se podelirazrešnica

• Imenovanje novih članov nadzornega sveta

• Spremembe statuta družbe zaradi uskla-ditve z novo zakonodajo

• Članom nadzornega sveta se dodeli letnaneto nagrada v višini neto 240 tisoč tolarjev

• Predsedniku nadzornega sveta in upravi sepodeli nagrada v višini neto 360 tisočtolarjev.

Sledile so seje skupščin podjetij Sintal Fiva d.d.,Sintal Celje d.d., Sintal Kočevje d.d. in kot zadnjaSintal Interalarm Maribor d.d. Vsem navedenimsejam skupščin so bili skupni naslednji sklepi:

• Dobiček se ne razdeli in se prenese vnaslednje leto

• Za revizijsko družbo se izbere podjetjeKPMG

• Članom nadzornega sveta se podelirazrešnica.

Vse seje skupščin so potekale pod budnim oče-som notarja Košaka, ki ima veliko izkušenj s seja-mi skupščin. Ob zaključku zadnje, pete sejeskupščine je izjavil, da ni pričakoval zapletov, sajni navzkrižnih interesov posameznih delničarjev.“Tu se pojavi samo kakšno dodatno vprašanje vzvezi s pravno formulacijo določenega sklepa.To pa je tudi vse. Če bi tako potekale vse seje, nakaterih sem prisoten, bi bilo moje delo prijetno.”

Po dveh urah in petnajst minut so bile sejeskupščin uspešno za nami. Sledilo je kosilo skratkim premorom, nato pa priprave na delovnisestanek direktorjev koncerna Sintal. Predsednikuprave gospod Viktor Pistotnik je takole komentiral.“Prvi del današnjega urnika je za nami. Z delomsem zadovoljen. Potrdilo se je dejstvo, da nas družiisti interes. Če bi gledali samo na lasten žep in bi siže od začetka delili dividende, danes ne bi stopalipo poti uspeha. Podjetja se ne bi mogla razvijati.Tako pa imamo lastne poslovne prostore, doberkader in zadovoljne stranke.” Izjavi je dodal“Sedaj pa hitro na kosilo, da bomo z novimimočmi opravili še drugi del naloge, ki smo si jozastavili za danes.” Ponovno je pokazal, kdo jeoče in motor koncerna Sintal, saj mu energije inidej ne zmanjka.V Sintalu si želimo razvoj in rast podjetja, da bomo kos izzivom, ki jih bo prinesla Evropska unija

Skupni imenovalec

skupščin so bili predvsem

visoka zastopanost

delničarjev, soglasna

sklepčnost in skupni cilj

lastnikov, da se kapital

še naprej vlaga v

nadaljnji razvoj podjetij.

V prijetnem okolju Term Olimje smo 26. junija pripravili pet sej skupščin podjetij koncerna

Sintal. Skupščine so potekale ločeno, vendar pa lahko ugotovimo, da imajo veliko skupnega.

Predvsem visoka zastopanost delničarjev, soglasna sklepčnost in skupni cilj lastnikov, da se

kapital še naprej vlaga v nadaljnji razvoj podjetij.

KONCERN

Koncern Sintal

15

Delovni sestanek direktorjev koncerna Sintal

Glede na dejstvo, da se podjetja, ki sozdružena v koncern Sintal, ukvarjajo zdejavnostjo varovanja, to pa je kot živi orga-nizem, ki potrebuje 24-urno nego in je polegtega rizične narave, nam ob vsakodnevnemneizprosnem delovnem ritmu ostaja malo časaza skupna delovna srečanja. Res je, da smo vesčas v medsebojnih stikih, vendar je prav, da sesestanemo tudi vsi skupaj in pogovorimo oskupnih problemih ter delo uskladimo.

Pripravljeno delovno gradivo je vsebovalo:dostava podatkov, podjetniška kolektivnapogodba, sistematizacija, pogodba o zaposlitviza nedoločen in določen čas, osnutki za disci-plinske postopke, glavni podatki za podjetja vkoncernu Sintal, organigram koncerna Sintal inmatrični diagram, pravilnik o računovodstvu,pogodba o medsebojnem sodelovanju.Navedeno gradivo je služilo kot osnutek zarazpravo in kot osnova za skupne akte.

V prvem delu srečanja smo se dogovorili odostavi podatkov. Način, vrsta in usklajeni ter-minski roki bodo omogočili dober analitičnipregled našega poslovanja ter s temizboljšanje našega poslovanja.

Podrobno smo pregledali in prediskutirali pod-jetniško kolektivno pogodbo, pogodbo ozaposlitvi za nedoločen in določen čas.Poglavje osnutka za disciplinske postopke pavsem direktorjem podjetij koncerna Sintal nala-ga podrobno proučitev in pripravo predlogovza dopolnitev in dokončno izdelavo pravilnika odisciplinskem postopku.

Direktorjem je bila dana tudi naloga, dapripravijo oziroma ažurirajo glavne podatke zasvoja podjetja in jih posredujejo gospoduIztoku Majheniču. Prav tako morajo izdelati podanem osnutku organigram in matrični dia-gram svojih podjetij ter podatke pravočasnoposredovati matičnemu podjetju za izdelavocelovitega sistema.

Sledilo je še poglavje pravilnik o računovodstvuin podpis pogodbe o medsebojnem sodelovan-ju. V nadaljevanju pa smo se pogovorili o

novem zakonu o zasebnem varovanju. Predlogzakona o zasebnem varovanju je trenutno še vdržavnem zboru, vendar pa se je potrebno znjim seznaniti že sedaj, saj prinaša vrstonovosti in sprememb na področju zasebnegavarovanja ljudi in premoženja.

V točki razno smo se pogovorili tudi o področjumarketinga. Znano je, da varnostne službeposebnega poudarka ne dajejo marketingu.Koncern Sintal pa je na področju marketingaveliko postoril že sedaj in ima dobro izdelanocelostno podobo. Bili pa smo si enotni, da bo vbodoče to področje potrebno razviti. Tako je bilpodan predlog, da se direktorji Sintalovih pod-jetij odločijo do meseca septembra ali želijoimeti lasten sektor marketinga ali pa matičnopodjetje odpre sektor, ki bo skupen. S tem bi znižjimi stroški uspešno poenoteno nastopili natržišču.

Ker je bilo za nami sedem ur in pol intenzivne-ga dela, smo se dogovorili, da se zopet ses-tanemo v isti sestavi jeseni. Do takrat pa bomozastavljene naloge že izpolnili.

Koncern Sintal je na

področju marketinga

veliko postoril že sedaj

in ima dobro izdelano

celostno podobo.

V prihodnje bomo to

področje še razvijali.

Sklicani sestanek se je razvil v pravo razpravo in izmenjavo izkušenj, rodil je mnogo novih idej

o delu in razvoju. Tudi po sedmih urah in pol je bila ugotovitev, da je še mnogo nerešenih

vprašanj in je ponovno snidenje v taki sestavi nujno.

KONCERN

Priprave na sestanek

Varovanje šolKONCERN

16

Pomagajo varnostniki in tehnični sistemi

Če so bili še pred leti varnostniki in receptorji našolah prej izjeme kot pravilo, zdaj že ugotavljamo,da se razmere počasi spreminjajo, nekatere šolepa se poleg zagotavljanja višje stopnje varnosti sfizičnim varovanjem odločajo tudi za sistemetehničnega varovanja. Tako je samo na območjuMestne občine Ljubljana večina od 45 osnovnihšol že opremljena s protivlomnimi sistemi, okolipolovica pa s sistemi za video nadzor.

ŠOLE SE ODLOČIJO SAME

Na Upravi kriminalistične policije Generalnepolicijske uprave poudarjajo, da varnostnerazmere niso odvisne samo od števila kaznivihdejanj ter da se za uvajanje varnostnikov našole odločajo ravnatelji in predstavnikiMinistrstva za šolstvo. In v tem primeru zago-tovo razpolagajo z argumenti, istočasno paimajo podatke in izkušnje, na podlagi katerihlahko ta ukrep vrednotijo.

“Zagotovo bo potrebno začeti s sistematičnimspreminjanjem vrednot in stališč do nasilja takocelotne družbe kot posameznikov, zgodnje zaz-navanje in ukrepanje države oziroma njenihustanov. To bi pomenilo, da do nasilja nismotolerantni, da ga prepoznamo in se nanj odzi-vamo ne glede v katerem okolju ali okoliščinahse pojavi,” poudarjajo v Upravi kriminalističnepolicije Generalne policijske uprave.

KAZNIVIH DEJANJ JE MANJ

Policija v svoji evidenci beleži kazniva dejanjasamo po vrsti in podatkov za šole nimajo. Precejzgovorni pa so podatki, da je v letu 2001 obrav-navala 279 kaznivih dejanj, ki so jih storilimladoletniki in kjer je kot kraj storitve kaznivegadejanja navedeno šolsko poslopje. Lani je bilotovrstnih dejanj manj in sicer 218. Od tega jebilo največ kaznivih dejanj zoper premoženje insicer tatvin, velikih tatvin, poškodovanj stvari,manjši del pa predstavljajo izsiljevanja, grdoravnanje, ogrožanje varnosti, povzročitev ran innasilništvo, je v imenu Uprave kriminalističnepolicije Generalne policijske uprave sporočilaAnita Leskovec Sedmak.

Medtem ko osnovnim šolam pri sofinanciranjupomagajo občine, del pa morajo prispevati tudistarši, je soudeleženo pri zagotavljanju denarjaza varnost na srednjih šolah ministrstvo zašolstvo, znanost in šport, vendar samo za sofi-nanciranje varovanja šolskega okoliša, torej semorajo ravnatelji znajti po svoje.

VARNOSTNIK-RECEPTOR

Na Osnovni šoli Tone Čufar so imeli zaradinevšečnosti, ki so jim jih povzročali zunanjinepovabljeni obiskovalci, veliko težav, zato so sepred leti odločiti, da najamejo profesionalnegareceptorja, ki skrbi za nadzor obiskovalcev v šoliin njihovo usmerjanje, poskrbi pa tudi zavarnost v okolici šole. “Že nekaj let sodelujemos Sintalom. Odločili smo se dobro, saj so serazmere bistveno izboljšale,” pojasnjuje MojcaSamardžija, ravnateljica OŠ Tone Čufar, ki je vsamem središču Ljubljane, nedaleč stran odglavne železniške in avtobusne postaje,obkrožajo pa jo tudi številni lokali.

“Receptor ne skrbi za varnost v drugih prostorihšole, za to skrbijo dežurni učitelji sami. Ker smona šoli prepričani, da rabimo uniformiranega inza to usposobljenega človeka, ki skrbi za zago-tavljanje večje varnosti naših otrok in učiteljev,smo bili pripravljeni receptorja seveda tudiplačati, strošek pa si delimo skupaj z Mestnoobčino Ljubljana, del prispeva šola sama izsredstev najema prostorov, del pa staršiučencev iz šolskega sklada. Ker je to strošek, kipa ni tako zanemarljiv, menimo, da bi bilonajbolje, da bi odgovorni sprejeli sklep o sis-tematizaciji delovnega mesta receptorja, skrbza plačilo pa bi prevzelo ministrstvo ali MOL,”meni ravnateljica Mojca Samardžija.

Ob tem je poudarila, da je varnost otrok - poukpri njih obiskuje kar 550 otrok - njihova prvaskrb. “Šola ima štiri vhode, ki pa jih je težko nad-zorovati. Zdaj je bolje, saj ni več primerov, da bineznanci hodili v šolo na stranišče in sezadrževali na šolskem igrišču ter na njempuščali svinjarijo, hišnika pa vsak dan poskrbi-ta, da na igralnih površinah ni injekcijskih igel,

Prvega septembra je v šolske klopi sedlo več kot 178 tisoč osnovnošolcev in skoraj 110 tisoč

srednješolcev. Šolski prag je prvič prestopilo 17.815 šestletnih otrok, ki bodo obiskovali

devetletko. In starši se te dni zagotovo sprašujejo, kako varna je šola, katero obiskuje njihov

otrok.

“Že nekaj let sodelujemo

s Sintalom. Odločili smo

se dobro, saj so se

razmere bistveno

izboljšale,” pojasnjuje

Mojca Samardžija,

ravnateljica

OŠ Tone Čufar.

Varnostnik redno spremlja dogajanje na šoli

Varovanje šol KONCERN

ki jih odvržejo odvisniki. Taka ustanova, kot ješola, potrebuje uniformiranega človeka,” jeprepričana Mojca Samardžija, ravnateljica OŠToneta Čufarja v Ljubljani.

VIDEO NADZOR

Nasproti njihove šole je Gimnazija Ledina, ki seje soočala s podobnimi problemi, a se je vods-tvo šole odločilo, da bo temu naredilo konec.Ravnatelj Roman Vogrinec je pojasnil, da so sezaradi vandalizma in nepovabljenih gostov všoli odločili za sodelovanje s Sintalom, ki jeposkrbel za namestitev video nadzornega sis-tema, imajo pa tudi varnostnika. Ta opravljatako nadzor dogajanja v šoli s pomočjo videosistema kot tudi v njeni okolici, obiskovalcemposreduje informacije in jih usmeri k naslovniku.

S kamerami imajo dokaj dobro pokrit celotenšolski kompleks. “Že če imamo v šoli samoenkrat na leto nezaželenega gosta, je vložek vvarovanje na šoli upravičen. Poleg tega je šola vsredišču mesta, kar pomeni, da je na taki lokaci-ji, kjer je velika fluktuacija ljudi.

Radi bi sicer imeli še boljši video sistem za nad-zor v šoli, predvsem pa izven nje - nedavno sonam nepridipravi uničili zapornico na dvorišču,pa nismo mogli razbrati podob ljudi - panimamo dovolj denarja. Sicer pa nam večjidelež sredstev za zagotavljanje boljše varnosti všoli namenja šolsko ministrstvo,” je med drugimdejal Roman Vogrinec, ravnatelj GimnazijeLedine v Ljubljani.

17

VARNOST ŠOLARJEV IN PODATKOV

“Našo šolo obiskuje okoli 1100 učencev, šolskoposlopje pa je v samem središču mesta, zato jevarovanje še kako pomembno tudi za vodstvošole,” poudarja Janko Pokljič iz Druge osnovnešole Celje, ki ji Sintal Celje zagotavlja tehničnovarovanje. “Izven pouka v šoli ni nikogar več,zato smo se določili, da v najbolj vitalne pros-tore namestimo sisteme tehničnega varovanja.Ni treba prav veliko, da izginejo kakšnipomembni dokumenti ali oprema s podatki. Obkoncu šolskega leta so še kako zanimive pred-vsem redovalnice. Čeprav je šola v samemsredišču mesta, kjer so predvsem poslovniobjekti in tudi ponoči ni prav burnega nočnegaživljenja, so nam vandali že razbili okna,” pojas-njuje ravnatelj Druge osnovne šole Celje. SSintalom so začeli sodelovati pred leti, ko je bilavnovič uvedena matura.

Sintalovo pomoč pri zagotavljanju večje varnos-ti v šoli je poiskala tudi ravnateljica GimnazijeKočevje, kjer so videonadzorne sistemenamestili še v starem poslopju, sedaj ga imajotudi v novi šoli. Ravnateljica Meta Kamšek jepovedala, da imajo alarmni signal, ki se sproživ primeru vloma v šolskem poslopju, vezan naSintalov dežurni center. “V šoli imamo opremo,ki jo vlomilci v primeru kraje lahko z lahkoto pro-dajo, zato se želimo temu izogniti,” poudarjaKamškova. Za varnost uspejo poskrbeti z lastni-mi sredstvi, z dosedanjimi razmerami na šoli paje Meta Kamšek, ravnateljica GimnazijeKočevje zadovoljna.

V najbolj vitalne

prostore so v šolah

namestili sisteme

tehničnega varovanja.

Ni treba prav veliko,

da izginejo kakšni

pomembni dokumenti

ali oprema s podatki.

Varnostnik je zadolžen tudi zausmerjanje šolarjev

Na varovanje na šoli opozarja tudi Sintalov znak

Znanje za razvojKONCERN

18

GSM6 za še bolj zanesljivo varovanje

Zato smo po večletnem razvoju na Sintalu razvilinov izboljšan GSM Line Checker (GSM6). Pri temso nam veliko pomagale izkušnje z dosedanjimsistemom kot tudi nova tehnologija npr. GSM-GPRS.

Cilj, ki smo si ga zastavili, je bil čim bolj povečatizanesljivost prenašanja alarmnih sporočil izobjekta v dežurni center, kot tudi pošiljanje dodat-nih sporočil o stanju sistema na objektu (pravil-nost delovanja centrale, slab GSM signal, rezanjelinije, izpad prenosa ADEMCO signala, ...).

GSM6 je vmesnik med analogno telefonskoopremo (centralo) in GSM omrežjem, zato se galahko uporablja za različne aplikacije znotrajomrežja GSM:• rezerva za primer izpada PSTN linije (prenosni

medij)• samostojna telekomunikacijska enota (zame-

njava za PSTN)

Vmesnik je prirejen za varovanje central terprenosa sporočil, zato lahko le v kombinaciji s cen-tralo uporabimo vse njegove funkcije. Vsebujetudi režim varčnega delovanja, saj se večino vezjavklaplja oziroma izklaplja po potrebi.

OPIS DELOVANJA

Sam vmesnik ne varuje objekta, temveč skrbi zazanesljivo povezavo med centralo in dežurnim cen-trom. Zato se vedno uporablja v kombinaciji zalarmno centralo. Vmesnik stalno preverja večještevilo vhodnih parametrov ter se nanje tudi odziva.

Prva naloga je preverjanje telefonske linije. Vprimeru izpada telefonske linije jo vmesnikzačne simulirati preko GSM omrežja, karpomeni, da vsi stacionarni telefonski aparati šenaprej nemoteno delujejo. Pri tem seavtomatsko zaznava pulzni ali tonski način izbi-ranja telefonske številke.

Ko telefonska linija spet deluje, vmesnik prenehaz njeno simulacijo. V obeh primerih (nastop aliodprava telefonske linije) se generira tudidogodek, ki se pošlje na dežurni center.

Vmesnik vsebuje tudi lastno napajanje, tako, dalahko deluje povsem avtonomno. S tem se izred-no izboljša sama zanesljivost delovanja predposkusom sabotiranja ter daljšimi izpadiomrežne napetosti, saj zazna tako izpad zunan-jega napajanja kot tudi izpraznjeno rezervnonapajanje.

Da bi bilo delovanje čim bolj zanesljivo, se vsialarmni dogodki pošiljajo dvojno. To pomeni, dase takšen (enak) dogodek sočasno pošlje poanalogni liniji (PSTN) kot tudi preko GSMomrežja. S tem se občutno poveča samazanesljivost, saj praktično ni mogoče, da obeomrežje istočasno ne bi delovali.

Poleg tega vmesnik stalno “prisluškuje” komu-nikaciji med centralo in dežurnim centrom oziro-ma ima sposobnost zaznavanja simuliranih tele-fonskih linij, saj preverja uspešnost prenosaADEMCO signala v dežurni center. Lahko bi secelo zgodilo, da bi pametnejši vlomilec telefon-sko linijo simuliral, namesto da bi rezal žice.

Poleg vseh naštetih funkcij se nenehno preverjatudi GSM omrežje. V primeru izpada GSMomrežja ali ob vklopu motilca GSM signalov niogroženo normalno delovanje vmesnika.

Vmesnik je mogoče programirati na daljavo zuporabo SMS sporočil. Na ta način ni potrebnoserviserju hoditi na objekt. Kljub temu, davmesnik dogodke pošilja sam ter s tem sporočastanje varnostnega sistema na objektu, jemožno vsak hip preko GSM omrežja preveritidelovanje vmesnika, njegovo stanje in brezhib-nost alarmne centrale.

Sam vmesnik je tehnično dovršen izdelek in seuporablja v najzahtevnejših pogojih delovanja.Izboljša samo varovanje objekta kot tudi povečazanesljivost prenosa podatkov iz objekta nadežurni center. Vmesnik nam omogoča stalnospremljanje stanja na objektu kot tudi dodatnenagraditve (vklop/izklop objekta na daljavo).

Aleš MULEJ, razvojni inženir

Živimo v času, ko samo tehnično varovanje objekta ni dovolj, zato na Sintalu uporabljamo kom-

binacijo tehničnega in fizičnega varovanja. Če pa želimo ti dve varovanji med seboj čim bolj

uskladiti ter uporabnikom ponuditi čim boljšo zaščito, moramo zagotoviti tudi čim boljšo

povezavo sistemov tehničnega varovanja v objektu z dežurnim centrom.

Vmesnik je tehnično

dovršen izdelek, ki

izboljša varovanje objekta

kot tudi poveča

zanesljivost prenosa

podatkov iz objekta na

dežurni center.

Tako smo drugi golf turnir organizirali že junija.Z našimi poslovnimi partnerji, naročniki in pri-jatelji smo se srečali 27. junija na zelenih pol-janah golf igrišča Olimia. Turnirja se je udeležilo30 golfistov in se pomerilo v spretnostih z golfpalico. Med njimi je bilo tudi sedem predstavnicnežnega spola.

Razdelili smo se v skupine po trije igralci ter sez dobro voljo odpravili na igrišče, kjer nas ječakalo dvakrat po devet lukenj. Da je bila igraprijetnejša, je poskrbelo tudi vreme in z oblakiprekrilo žgoče sonce. Po približno petih urah jebilo za vsemi nami odigranih vseh osemnajstlukenj. Ponovno zbrani smo veselo kramljali odogodivščinah na zelenih poljanah golfigrišča. Vse kaže na to, da se bo po tokratnemturnirju število igralcev golfa povečalo, saj sose nekateri med opazovanjem igre in pogov-orom z igralci navdušili nad tem športom.

Med našim prijetnim klepetom pa so se sešteletočke in čas je bil za razglasitev rezultatov.Nagrade so prejeli: najbližje zastavici JOŽICAPOPIT, najdaljši udarec VLADO KARAŽINEC,prvo mesto neto ženske POLONCA OBLAK,drugo mesto BRINA KORINŠEK, tretje mestoDADA BREJC, prvo mesto neto moški ALJOŠAURŠIČ, drugo mesto SILVESTER VONČINA,tretje mesto VLADO KARAŽINEC. Podelili smotudi nagradi v kategoriji bruto moški JOŽEFJAKOPIN in bruto ženske katero je prejela TOBI-VEREŠ ERŽEBET.

Ker smo ugotovili, da je prišlo do napake priseštevanju točk pri kategoriji bruto ženske, se jepredsednik uprave Viktor PISTOTNIK opravičiltekmovalki MARIJI PUKL in ji čestital za prvomesto. Sledila je večerja in prijeten klepet obdobri kapljici in dimu nekaj cigar, ki so naz-nanile, da je drugi Sintalov golf turnir pri koncu.

Ob prihodu prvih gostov je že dišalo popečenih dobrotah, pijača pa je bila ravno pravohlajena. Kmalu se je začel razlegati otroški živžav z velikega napihnjenega gradu. Skupinaanimatorjev je našim malim gostom pripravilapester spored. Pomerili so se v igrah brez meja,poslikali majice in se hladili z lizanjem sladole-da. Najbolj pogumni pa so se pomerili tudi zmikrofonom in nam zapeli ob zvokihpriljubljenih skupin Game Over in BePop. Vsemmalim obiskovalcem pa je bil v veliko veseljebogat srečolov.

Odrasli pa smo glede na visoke temperaturepoiskali svoj prostor v senci velikih dreves, seveselili v sproščenem pogovoru ob mizah pol-nih dobre jedače in pijače, ki nam jo je pripra-vila ekipa Viktorije. Seveda ni šlo brez glasbe,

za katero je tokrat poskrbel Marko Šteblaj. Ssvojo odlično izvedbo je na plesišče kljubvisokim temperaturam privabil staro in mlado.

Da smo Sintalovci športniki po srcu, se jeizkazalo tudi na igriščih malega nogometa inkošarke. Kot se za športno tekmovanjespodobi, smo najboljšim trem ekipam podelilipokale. Če je bilo na igriščih čutiti hud bojekip, pa je njihova borbenost izven igriščahitro splahnela.

Večer je prinesel težko pričakovano ohladitevin takrat se je ponovno napolnilo plesišče. Šeen Sintalov piknik je bil pri kraju. Še en dan,ko smo se Sintalovci zbrali s svojimidružinami prijatelji ter preživeli prijeten dan vskupnem druženju.

Tradicionalni Sintalov piknik

V termah Olimia smo igrali golfOb zaključku lanskoletnega golf turnirja smo si obljubili, da se ponovno snidemo.

Ljudski pregovor pravi, da obljuba dela dolg, in ker je bila dana prijetna obljuba,

smo z njo letos pohiteli.

Da je Sintalov piknik res že tradicionalen, se opazi takoj v sami organizaciji.

Organizacijski odbor se je zbral v jutranjih urah 21. junija na naši lokaciji v Bizoviku.

Priprava prostora in hrane je potekala v dobrem usklajenem tekočem ritmu.

Nagrade so čakale na najboljše

Na zelenih površinah golf igrišča

Za športnike nogomet, za najmlajše grad.

Podjetje smo ljudje

19

KONCERN

Iz tujega tiskaKONCERN

20

Varnost ostaja osrednja skrbMANJ KAZNIVIH DEJANJ

Slovenska policija je v letošnjem prvempolletju obravnavala 34.227 kaznivihdejanj, v enakem obdobju leta 2002 pa38.110, torej 10,2 odstotka več. Letos soobravnavali 28 umorov, lani 38, zaradiposilstev so napisali 31 ovadb, lani 14 več,kaznivih dejanj posebno hude in hudetelesne poškodbe je bilo 133 (lani 223),ropov 185 (lani 219), vlomov 7230 (laninekaj več kot 8000). V pol leta so zabeležilitudi 523 kaznivih dejanj zlorabe pre-povedanih drog, lani v enakem času 763.Največji upad kaznivih dejanj je bil v PUNova Gorica, Murska Sobota in Postojna.

Statistika pravi, da je bila preiskanostkaznivih dejanj v letošnjem prvem polletjunekaj manj kot 50-odstotna. In če je res, daje bilo nekaterih kaznivih dejanj manj, se jenjihovo število na drugih področjih celopovečalo: več je bilo kaznivih dejanj vzakonskih zvezah, družini in zoper mladino(letos 434, lani 215), pogosteje je bilaogrožena varnost, napisali so več ovadbzaradi grdega ravnanja, nasilništva,zabeležili pogostejše pisanje nekritih čekovin zlorab bančne ali kreditne kartice, več jebilo ovadb zaradi podkupnin in oderuštva.

KRIMINAL V ZDA NA NAJNIŽJIRAVNI V ZGODOVINI

Pravosodno ministrstvo ZDA je sporočilo,da so nasilna kazniva dejanja in kaznivadejanja proti premoženju v ZDA lani padlana najnižjo raven v zadnjih 30 letih.Podatki presenečajo mnoge strokovnjake,ki so padanje kriminalitete v drugi polovicidevetdesetih let prejšnjega stoletja utemel-jevali predvsem z gospodarsko blaginjo,vendar pa menijo, da se morda resničneposledice gospodarskih težav v ZDA šeniso odražale na kriminalu. Pravosodnoministrstvo je statistiko uredilo na podlagiankete več kot 76.000 Američanovstarejših od 12 let, ne zajema pa podatkovo umorih.

To statistiko vodi FBI, ki dobi podatke odvseh policijskih agencij po ZDA. FBI je preddvema mesecema sporočil, da je številoumorov leta 2002 naraslo za 0,8 odstotkav primerjavi z letom 2001. Podatkipravosodnega ministrstva so razlog za

zadovoljstvo, najbolj pa pridejo do izraza,ko se primerjajo z daljšim obdobjem. Leta2002 je bilo 23 milijonov Američanov žrtevzločina, kar je le malce manj kot leta 2001,vendar pa krepko manj od leta 1973, ko jebilo žrtev 44 milijonov.

Število ropov je leta 2002 v ZDA padlo na512.490, kar je za 19 odstotkov manj kotleta 2001 in kar 63 odstotkov manj kot leta1993. Od 1000 ameriških gospodinjstevjih je lani doživelo vlom, krajo ali tatvino159, leta 1993 pa 319. Od leta 1993 doleta 2002 je najbolj padel kriminal med tis-timi gospodinjstvi, ki na leto zaslužijo50.000 dolarjev ali več. Mestni kriminal jeod leta 1993 padel za 48 odstotkov, napodeželju in v predmestjih pa za 52odstotkov.

Ob očitnem pomanjkanju gospodarskegarazcveta naj bi bili za upadanje kriminala vZDA po novem odgovorni drugi razlogi. Mednjimi so menda boljše ključavnice in alarmnisistemi v hišah, padanje članstva v uličnihtolpah, dozorevanje preprodajalcev mamil,ki dajo več na zaslužek kot na prepire innaraščanje zaporniške populacije.

Pravosodno ministrstvo je pred časomsporočilo, da je vsaj eden od 37 prebival-

cev ZDA (5,6 milijona) v zaporu oziroma jebil v času svojega življenja.

VARNOSTNI UKREPI NALETALIŠČIH

Na ameriškihletališčih uvajajonove in noveukrepe, ki soposledica teror-ističnih napadov

11. septembra leta 2001. Vso prtljago predvkrcanjem pregledajo s pomočjo rentgena,sumljive kovčke pa odprejo in pregledajobrez prisotnosti njihovih lastnikov.

V njih jim pustijo samo pisno obvestilo, daso kovček odprli. Eden od potnikov, ki jeletel iz Seattla v San Diego, je v svojemkovčku poleg takšnega obvestila našel tudina roko napisano sporočilo letališkegauslužbenca, ki ga je obvestil, da se ne strin-ja z njegovim nedomoljubnim stališčem,saj je med prtljago našel tudi letaka z napi-som Nič več vojne (No More War).

Potnik je menil, da je tako ravnanje nedo-pustno in uprava za varnost v zračnemprometu je preveč zagnanega letališkegauslužbenca kaznovala.

SINTAL d.d.SINTAL FIVA d.d. Vsem delavcem!RAZPIS ZA ZIMOVANJE 2003-2004Sindikat in uprava vas obveščata, da lahko tudi letos med6. oktobrom in 24. majem letujete v v Atomskih toplicah inTermah Čatež.

V Atomskih toplicah in Termah Čatež stane bivanje v hiši zapet oseb 4.500 tolarjev na dan za delavce Sintala, za zunanjeuporabnike pa 6.000 tolarjev. V apartmaju za tri osebe vAtomskih toplicah pa boste delavci Sintala na dan odšteli3.500 tolarjev, zunanji uporabniki pa 5.000.

Vse zainteresirane prosimo, da se oglasijo v kadrovskislužbi koncerna Sinal - Zaloška 149, kjer bodo dobiliustrezne informacije in prijavnice.

Uprava

Kot smo napovedali, smo se sintalovci 23. avgusta podali na planinskipohod na Pohorje. Zbralo se nas je 50 sintalovcev z družinami.Najmlajša članica pohoda je bila stara 6 let, ki je v spremstvu mamice,očka in dveh sestric uspešno opravila pohod.

Že vremenska napoved, ki je tudi držala ter devet dobro pripravljenihvodnikov nam je obetalo odlične pogoje za izvedbo pohoda. Polni elanasmo se podali na pot proti koči na Pesku, kjer nas je čakal enournipočitek. Pet pohodnikov pa se je na pot podalo ločeno izpredMariborske koče.

Popoldanski del pohoda je bil svojevrstno doživetje. Po počitku smo seodpravili na Lovrenška jezera. Glede na dolgotrajno pomanjkanjepadavin so bile tudi na Lovrenških jezerih vidne posledice. Četrtino potismo prehodili po lesenih mostiščih, nato pa nadaljevali po poti mednizkimi borovci, kjer je bilo čutiti, da hodimo po močvirskih tleh. Vodnikiso nam povedali, da je dobro hoditi po označenih in utrjenih poteh. Karnekaj obiskovalcev, ki se je predalo svoji radovednosti in so zašli zoznačenih poti, so svoj radovedni ogled končali v blatni pasti. Lovrenškajezera so namreč znana po živem blatu, ki je prekrito in kaj hitro se tinavidez trdna tla pod nogami spremenijo v mehko močvirnato past.

Polni vtisov še enega naravnega bisera in že dodobra utrujeni smo seodpravili proti Ribniški koči, kjer nas je čakalo prijazno osebje, odličnahrana in dobra nastanitev za spanec. Po večerji smo se zbrali z razbole-nimi mišicami in se poveselili z našim gostom iz Štrigove, Lojzekom

Kosijem, ki nam je žedrugo leto zaporedzaigral na tamburin, flav-to in frulo. Pri igranju semu je pridružila deklicaManca Smolnikar, ki jezaigrala na podarjeniinstrument.

Ker je bilo za nami 45 kilometrov prehojene poti, pred nami pa še endan s 30 kilometrov dolgo progo, smo se odpravili na zaslužen spanec.Naslednji dan smo se podali na Črni Vrh, ki je bila tudi naša najvišjeležeča točka pohoda. Od tam pa nadaljevali pot proti Grmovškovemdomu, kjer nas je čakal avtobus. Štirinajst najbolj vztrajnih pohodnikovpa je nadaljevalo pot po začrtani trasi. Pohod se je zaključil v SlovenjGradcu, kjer smo se ponovno vsi zbrali. Utrujeni, z nekaj žulji inrazbolenimi mišicami, vendar polni lepih vtisov smo se podali na pot,ter se preko Kamnika vrnili v Ljubljano.

Res je, da se je letošnji Sintalov pohod razlikoval od ostalih. Vendar pasmo spoznali še en naravni slovenski biser, na katerega smo lahko ponos-ni. Ob nekaj žuljih in rahlih poškodbah sklepov, za katere so dobro poskr-beli naši vodniki, smo se naučili, da tudi pohodov v hribovje ni pametnopodcenjevati. Ne samo visokogorje, tudi za obisk hribovja je dobro, dasmo fizično dobro pripravljeni in se na tak pohod odpravimo z ustreznoopremo.

Podjetje smo ljudje KONCERN

21

Sintalov planinski pohod na PohorjeSončno vreme, čudovita narava in zanimive pohodniške poti, ki pa so prinesele pohodnikom

tudi nekaj žuljev, so značilnosti letošnjega Sintalovega pohoda na Pohorje.

Čeprav z ožuljenimi nogami smo bili ves čas dobro razpoloženi, tudi naša komaj šestletna pohodnica

Zadnji avgustovski konec tedna na Pohorju

Križanka in humorKONCERN

22

Rešitve križanke pošljite najkasneje do 15. novembra na naslov SINTAL d. d.,Zaloška 143, 1000 Ljubljana s pripisom za križanko. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo poslali pravilne rešitve. Nagrade so: GASILNI APARAT za avtomobil, OSEBNA ALARMNA NAPRAVA,CILINDRIČNI VLOŽEK za ključavnico.

Geslo križanke 22. številke Sintalčka je: VVAARRNNOO MMEEDD PPOOČČIITTNNIICCAAMMII

Prispelo je 392 rešitev, pravilnih je bilo 361. Izžrebali smo naslednje nagrajence:

1. Dušan Hrovat, Ul. Dolomitskega odreda 1, 1370 LOGATECprejme GASILNI APARAT za avtomobil.

2. Branko Škrlec, Ul. Rajhmade 22, 9240 LJUTOMERprejme OSEBNO ALARMNO NAPRAVO.

3.Milan Vajnger, Zg. Duplek 117 E, 2241 SP. DUPLEKprejme CILINDRIČNI VLOŽEK za ključavnico.

NNee bboo jjuu vv nneebbeessiihhŽupnik se jezi na vaškegapobalina: »Veš kaj fantek,midva se pa zagotovo nikoline bova srečala v nebesih.«»Nič se ne da pomagati, gos-pod župnik, nismo vsi popolni.In kaj imate na vesti, da vasne bo tam?«

RReekkllaammaacciijjaa»Natakar, pritožno knjigo prosim!«zahteva gost v restavraciji.»Zakaj le, gospod, saj smo vas dobropostregli, naša restavracija pa dalečnaokrog slovi po svoji kakovosti?«»Tukaj sem spoznal svojo ženo«!

NNii jjee vviiddeell»Dober večer, gospa Kavčičeva.Včeraj sem v mestu srečalavašega moža, a me ni videl.«»Vem, mi je povedal.«

Podjetje smo ljudje KONCERN

Najmlajšim Mengšanom se je pred dobrima dvema mesecemapridružil še Miha, ki je na svet privekal v Ljubljanski porodnišnici terobogatil življenje mamici Snežani Glišič in Mihu Stoka.

Tako 26-letna Snežana kot Miha delata v Sintalu. Snežana se je siceršolala za šiviljo, a si je bila po propadu podjetja, v katerem je bilazaposlena, prisiljena delo poiskati drugje. Zaposlila se je v Sintalud.d., kjer je najprej delala v Sintalovi trgovini, pred dobrim letom dnipa je začela delati kot varnostnica-receptorka v poslopju BTC.

Med njenimi poglavitnimi delovnimi nalogami je sprejemanje inusmerjanje obiskovalcev v podjetjih, ki imajo svoje prostore vstolpnici BTC, sprejemanje in preusmerjanje telefonskih klicev,nadzor nad parkiranjem avtomobilov ter spremljanje dogajanjav hiši ob pomoči videonadzornega sistema. Snežana in maliMiha, ki se je rodil 4. julija, živita pri Snežaninih starših, z majh-nim korenjakom pa ima novopečena mati nemalo dela, zato zaukvarjanje s svojimi konjički praktično nima prostega časa.

23

Naj, naj...Prve dni septembra je pri usmerjanju osnovnošolcev, ki so vnovič sedli v klopi

Osnovne šole Danile Humar v Ljubljani, pomagal tudi še ne 25-letni varnostnik Franci

Zidar, ki je v Sintalu kot varnostnik zaposlen štiri leta.

Poleg svojevrstne vloge prijaznega uniformi-ranega informatorja je skrbel tudi za redneobhode v šoli in njeni okolici, zjutraj in popoldnepa za skrbno odklepanje in zaklepanje ključnihšolskih prostorov. Večino svojega časa v šoli paje namenil spremljanju dogajanja v šolskihprostorih, kjer je nameščen video nadzorni sis-tem. Pred prihodom na šolo je dejal kot varnos-tnik-receptor v poslopju Emone Obala Koperna Verovškovi v Ljubljani.

Dokaj naporen delavnik varnostnika paFranciju Zidarju, ki je končal srednjo gradbenošolo, nikoli ne dela težav, saj je telesno izjemnodobro pripravljen. Že od mladih nog namreč

trenira rokomet. Svojo športno kariero je začelv RK Slovan, nato v RK Kodeljevo, nato pa vPrulah, kjer je dve sezoni igral tudi v prvirokometni ligi. Svojo rokometno pot zadnještiri sezone nadaljuje kot posojeni rokometašMobitela Prul v Ivančni gorici priRokometnem klubu SVIŠ, ki igra v 1. B ligi.

Vsako popoldne tako po službi Franci Zidarodhiti v Ivančno gorico na trening, ki gapoleg vsakodnevnega dveurnega treninga zžogo dvakrat na teden dopolnjujeta tudienourna vadba v fitnessu. Franci je zelo zag-nan športnik, saj v prostem času s prijateljirekreativno igra tudi mali nogomet.

V Sintalu se nam res ni treba bati za naraščaj, saj je med

nami veliko mladih, ki ob zavzetem delu kljub napetemu

delovniku skrbimo za svoje družine.

Za rundo...Franci Zidar je dosleden varnostnik in rokometaš

Miha Stoka in Snežana Glišič z dobra dva meseca starim Mihom

Sintal - ko delo zamenja druženje in zabava

Junija smo pripravili delovni sestanek in skupščineSintalovih podjetij, združenih v koncern.

Pred počitnicami smo se družili na pikniku koncerna, konec avgusta pa na Pohorju.

Junija smo pripravili delovni sestanek in skupščineSintalovih podjetij, združenih v koncern.

Pred počitnicami smo se družili na pikniku koncerna, konec avgusta pa na Pohorju.

KONCERN

Sintal - ko delo zamenja druženje in zabava