ATV RADIAMATERSKA TELEVIZIJA (1)Mijo Kovaòeviò, S51KQ

WODTelevizija oziroma prenos vidne inlbrmacije-slike na daljavo je ze od nekdaj

predstavljala mikavno podroòje za marsikaterega radioamaterja ali konstruktorja. Kljubtemu pa §e dandanes veliko na§ih radioamaterjev ne ve, kaksna je razlika med ssrvin ATV (FSTV). In èe predavatelj ne ve o òem govori, kako naj potem uòenec loòiòrki "D" in "O", Òe mu le ta ne zna pravilno ruzloùiti niti razlike, kaj §ele namembnostiali n_aòina uporabe ? Na splo§no lahko ugotovimo, da razen nekaj zanesenjakom, prinas §ir§i radioamaterski javnosti naòini prenosov slik na na§ih frekvencah nisò ta3 aoìtipoznani. Na tak§nem nivoju pa je potem tudi uporaba teh naòinov komuniciranja.In prav zaradi tega tukaj zaostajamo verjetno prav za vsemi evropskimi drZavami. Doletos nismo imeli niti enega trajno delujoòega Arv repetitorja oziroma ga sploh nismonikoli imeli. Je Ze res: kaj nam bodo barke, òe z njimi nimamo kaj prèvaZati... In toda z ATV repetitorji zaenkrat res ni kaj poèeti - ni koga ki bi jih uporabljal, je tudires. To podroòje pa vendarle zasluZi nekaj veò pozornosti. Zaradi specifiènosti tovrstnihkomunikacij je sicer potrebna 'posebna' tehnika-oprema, potrebna je tudi video kamerain §e kaj. Ampak vsako stvar se da izpeljati z nekaj truda in veselja tudi do konca.

Cene BAV (òrnobelim) CCD video kameram so padle pod 200.- DEM, kar naj biohrabrilo §e tako nepremòznega amaterja, njihova svetlobna obòutljivost pa za veòdesetkrat presega obòutljivost klasiònih video kamer. Vso ostalo potrebno opremo seda narediti doma na delovni mizi z elementi iz skoraj vsake 'òip' trgovine. Strokovneliterature s tega podroòja sicer ni v izobilju in je pri nas teZe dostopna, prav takotudi primerni in predvsem delujoòi naòrti. Zato bom zaèel s to tematiko tudi v na§emglasilu in poizku§al pribliZati teoretiòno in na koncu tudi praktiòno, to dejavnost na§imoperaterjem, da tudi v Sloveniji zaorjemo brazdo resnej§e ATV aktivnosti. Tematikabo razdeljena na nekaj òlankov v katerih bodo razlièna poglavja: kratek zgodovinskipregled prvih prenosov slik na daljavo, nato se bomo lotili razmejitve med razliònimistandardi prenosov, v nadaljevanju pa se bomo omejili na ATV (FSTV) naòinkomuniciranja in mu posvetili ves ostali prostor. Torej osredotoòili se bomo na prenosanalogne gibljive slike in problematike povezane s tem podroòjem. Za zakljuèek panaj bi sledila objava ustreznega FM-ATV modula sprejemnika, I.2GHz FM-ATVoddajnika z audio in video modulatorjem, anten in §e kak§ne dodatne video opremepotrebne za ATV delo.

ZGODOVINAPoizkusi z mehaniònim prenosom vidne informacije so se zaòeli Ze davnega 1884.

leta, ko je Paul Nipkow predlagal, da se analiza in sinteza slike izvede z pomoòjoperforiranega spiralnega diska. Po tem se je niz znanstvenikov, zaòen§i 1897. leta(Braunova cev) pa do 1927. Ieta, ukvarjal z razliénimi naèini (od elektromehaniònega,pa do elektronskega kasneje).

Vrtoglavi razvoj elektronike je omogoòil, da je J.L.Baird Ze leta 1920 naredil prviprenos slike na daljavo. Decembra 1926 pa je demonstriral "originalni televizijskisprejemnik in oddajnik" . Na oddajni strani je motor vrtel Nipkow disk z 30 odprtinamiin je ob pomoòi fotocelice tako izvajal analizo slike in z elektriènim signalom iz celicemoduliral radio oddajnik. Na sprejemni strani je demoduliran signal krmilil Zarnico,ki je z pomoòjo Nipkow-ega diska na steklenem ekranu formirala sliko. Baird je taelektromehaniòni prenos imenoval NOCTOVIZION. Avgusta 1928 Biard predstavibarvno 'televizijo' in kmalu zatem §e stereoskopsko 'televizijo'. V vseh poizkusih je

uporabljal Nipkow disk in je z njim zaradi 30 lukenj dosegel rezolucijo-razèlenitevna 30 vrstic.

Septembra 1929 je angle§ki BBC zaòel z poizkusnimi radiodifuznimi TV prenosiiz Londona Sistem je deloval z 30 vrsticami in Nipkow-im diskom. Stalen TVelektromehaniòni prenos se je zaéel 31.. marca 1930 z dvema oddajnikoma za ton insliko. Po 1931.1etu so preizku§ali razliòne izbolj§ave 30 vrstiònega sistema, sam BBCelektromehaniòni studio pa je Zivel do ll.sept. 1935.

Po 1930. letu so paralelno z BBC 30 vrstiònim sistemom razliòni konstruktorjipredlagali izbolj§ane sisteme. Tìrdi sam Baird je preizku§al 60, 90, 120 in 180 vrstiènesisteme. Kvaliteta slike se je prav tako izbolj§evala, saj je iz t2.5 slik na sek. pri30 vrstiènem sistemu in frekvenèni §irini oddaje t3 kHz, pri 120 vrstiònem sistemu bila§irina oddaje 250 kHz, pri 180 vrstiènem pa Ze 500 kHz. Izbolj§ave so bile predlaganetudi na sprejemni strani. Leta 1934 sta L. Badford in O.Puckle predlagala sistem"Hitrostne modulacije elektronskega snopa v katodni cevi". Njuna ideja je bila, da snopspreminjajoò v intenzivnosti bombardira fluorescentno plo§òo in s tem proizvaja primernojakost svetlobe na njej. To so praktiòno re§ili v firmi EMI in se §e danes uporabljapo celem svetu kot osnova za prikaz TV slike na ekran katodne cevi (sem ne spadajoLCD ekrani!) Ob tem se velja tudi spomniti, da je Ze 1908. leta A.Campbell predlagalsistem "Daljinskega elektriènega oòesa". On je predlagal, da se analiza slike izvaja poelektronskem postopku, da bi se slika potem projecirala na "rubidijevo taròo", ar'alizapa naj bi se izvajala z elektronskim snopom po vrsticah iz leve proti desni in od zgorajnavzdol. V sprejemniku bi se potem naj po enakem postopku usmerjal snop, ki bobombardiral fluorescentno plo§èo-ekran. Zanj se torej lahko z zanesljivostjo reòe, daje imel vizijo dana§nje sodobne elektronske televizije.

Zworykin, ki je od 1918.leta delal v Westinghouse laboratorijih na analizatorski cevi,je leta 1923 naredil za silo uporabno cev. Ne smemo pozabiti tudi na A.Blumlein-a pri firmi EMI, ki je napravil tisto znano "Emitron cev" za analizo slike. Zworykinje L934. leta v Ameriki izdelal svoj "Ikonoskop" podobnih lastnosti kot "Emitron", kije takorekoò do dana§njih dni (do izuma CCD òipa) bila ena od osnovnih cevi za analizoslike. Vsi ti skupaj z ostalimi izumi so pripeljali v Ameriki in Evropi do prehoda izelektromehaniònih na popolno elektronske sisteme prenosov slik. V Evropi je od14.1.1935 predlagan angle§ki standard, po katerem je BBC oddajal iz Londona. FirmaEMI je ponudila 405 vrstiòni sistem z 25 slik na sekundo oziroma 50 polslik na sekundoz elektronskimi kamerami. In tako se je 1935. leta zaéela eletronska televizija zvsakodnevnim oddajajnjem TV programa. In 1.9.1938 so preko televizije objavili, dase je zaòela 2. svetovna vojna. S tem pa se tudi konòuje evropski predvojni tv-difuzniprenos. No, po vojni gredo stvari spet naprej. Se posebno pomembnost ima uspe§naizstrelitev prvega umetnega sarelita SPUTNIK-I (USSR - 4.10.1957). Bil je okrogleoblike premera 0.58m in teZak 83.6 kg,z §tirimi paliòastimi antenami. V tirnici okolizemlje pa je deloval do 4.1.1958, ko je zaradi privlaònosti zemlje 'za§el' v plasti atmosferein zgorel. SPUTNIK-I je pomemben zaradi prvih meritev debeline atmosfere in prveraziskave prehoda elektromagnetnih valov skozi ionosfero. L7.2.1959 mu je iz CapeCanaveral-a v USA sledil VANGUARD-2 enake oblike z ravno razprtimi antenami,za razliko od SPUTNIK-I, ki je imel montirane v obliki inverted-V. TeZak je bil samo10kg in imel pribliZno 0.5m premera. S tem so se odprle tudi nove moZnosti za prenosTV signalov na zelo velike razdalje. Seveda je bilo potrebno premagati §e marsikaterouganko. Tako so 1960. leta delali poizkuse z ECHO baloni, torej so poizku§ali na pasivennaòin reflektirati radijske valove na drugo lokacijo. Vendar se je to izkazalo kot nepreveò obetavajoòa metoda. Zaradi vrtenja zemlje okoli svoje osi so takratni satelitipredstavljali resno omejitev v òasu, ki je bil na voljo za spremljanje 'potujoòega' satelita.

l

Re§itev je bila v ideji angle§kega znanstvenika Arthur C. Clark-a iz 1945. leta, ko jepredlaga[ namestitev treh satelitov v ekvatorialno orbito 42000km od zemljinega sredi§èana razdalji 120 stopinj z 24 urno periodo rotacije. To je v praksi pomenilo, da je zaopazovalca na zamlji satelit miroval ves òas na isti toòki na nebu, Prvi satelit, s katerimso realizirali Clark-ovo idejo, je bil SYNCOM-3, izstreljen 19.08.1964. Tehtal je 37.5kg in je bil postavljen pribliZno nad ekvator in s tem omogoòil evropskim TV gledalcemgledanje olimpijskih iger iz Tokia v Zivo. Na podroòju meteorologije je bil 1-.04.1960izstreljen prvi meteo satelit TIROS-1, namenjen vidnemu in infrardeèemu opazovanjuzemlje iz vesolja. Bil je valjaste oblike in je imel v centru satelita vgrajeni dve videokameri z 180 stopinjskim razmikom vidne osi. V petih letih so mu sledili §e drugi doTIROS-10, njihov namen pa je bil enak - opazovanje zemlje in meteo pojavov s pomoòjovideo kamer.

Formirane so bile razliéne meddrZavne satelitske organizacije. V zahodnih EUdeZelah se je razvil EUTELSAI v arabskih deZelah ARABSAT Ko smo àe pri satelitih,velja omeniti §e prvi radioamaterski satelit OSCAR-1 (USA), izstreljen 12.L2.t961. Bilje oblike kocke, teàak 5kg z 1.00mW oddajnikom, ki je v CW naòinu oddajal "HI".Deloval je 20 dni. sledila sta mu oscAR-2 leta t962 in oscAR-3 lera 1965. slednjije bil tudi prvi aktivni telekomunikacijski satelit z prostim dostopom in transponderjemmoòi 1W. Omogoèil pa je prvo prekooceansko radioamatersko satelitsko zvezo. Cese povrnemo televiziji ugotovimo, da se je ta razwjala vedno hitreje, narejena je bilaprva barvna televizija. Prve resne prenose v barvi so zaòeli januarja 1954 v USA vNTSC naòinu, na Japonskem leta 1960, v Kanadi 1966, v Mehiki 1967. Y kasnej§ihizbolj§avah NTSC sistema je pri§lo do SECAM in PAL sistemov. Evropski PAL jerazdelal Dr. W.Bruch pri firmi Tèlefunken in tako so od 1967. leta naprej oddajaliv Nemòiji v PAL naòinu. Pri nas je barvna televizija zaòela oddajati v PAL sistemuL.1.1972. Se vedno pa je §lo za prenos slike v analogni obliki in z pojavom sposobnej§ihraèunalnikov se je zaéela rawijati tudi digitalna televizija. Danes so se uveljavile vglavnem razliòne izvedenke MAC digitalne televizije. Tìldi TV sateliti so doZiveli svojorevolucijo, tako na tehniònem kot tudi na frekvenònem podroòju. Preden zakljuèimoz zgodovinsko tematiko se spomnimo §e prvega uspe§nega radioamaterskega prenosaSSTV (mirujoòe) slike preko Atlantika:20.12.1969 od WA2BCW do G3AST na28 M}Iz,seveda ne preko satelita, ampak z pomoòjo ionosfere. Na sliki 1 je SSTV oddaja DB4EXdne 8.4.1977 kot jo je videl WSDX v Detroit-u (USA). Slika je zanimiva, saj je bilato Areza preko satelita OSCAR-7 v naòinu MODE-B. Vzporedno z ranojemkomercialne televizije je §el tudi razvoj radioamaterske TV, tiste prave z gibajoòo sliko.V Evropi so prednjaòili radioamaterji Nemòije in Avstrije, no tudi v Angliji niso bilidaleò zadaj. Na sliki 2a vidimo fotografijo TV z ATV (FSTV) sliko na 435 M}{ziz bliZine Berlina 23.02.1969. Sprejel jo je DLTIK z 24 elementno jagi anteno in UHFkonverterjem. Na sliki 2b pa je fotografija ATV (FSTV) oddaje DL2AS, kot jo je videlDL2NG v Rosenheim-u spomladi 1969. DL2AS je uporabljal 'Caramant-kamero',dvostopenjski modulator in 70cm oddajnik moòi 12W. Oddajo je spremljal tudi OE7IW,Zal pa njegove fotografije nisem na§el. Slika 2c je iz leta 1981 prikazuje pa je FM/AM ATV repetitor DB0QP 23cml70cm (1.2 GHzl435MHz) moòi 400\V v bliZiniWinhoring-a.

RAZLIÒM SISTEMI PRENOSA SLIKESkupno vsem radioamaterskim prenosom vidnih informacij - slik je to, da se za

prenos uporablja oddajnik in sprejemnik. Kak§en je ta oddajnik ali sprejemnik je sevedaodvisno od vrste vidne informacije, ki se prena§a, kot bomo kasneje spoznali.Radioamaterske prenose slik na daljavo lahko v groben razdelimo na dve skupini.In sicer na skupino, v kateri se prena§ajo mirujoòe - statiòne slike z ozkopasovnim

1 naòinom oddaje in drugo, kjer se prena§ajo gibljive slike z §irokopasovnim naòinomoddaje.

SSTV - SIow Scan Televizion ( prenos mirqioòih slik )Prenos statiònih-mirujoòih slik na daljavo imenujemo SSTV (SIow Scan Tèlevizion).

po nase bi v prevodu to pomenilo: poòasi nastajajoèa TV slika. In prav zaradi te lastnosti- (poòasnega nastajanjal je moZno prena§ati samo mirujoòe - statiòne slike. Za oèeta

SStV-1a sJsmatra Cop[hLorne Mc. Donald, ker je leta 1958 y ameri§ki radioamaterskireviji QST objavil osnoìna priporoòila za radioamaterski SSTV standard prenosov. SSTVslikà je sestavgetu iz 128 toèk po horizontali in 128 vrstic porertikali. Torej. je njenaloòljivost 128xi28 toòk. Naòin zapisa na ekran je od leve proti desni, od zgoraj navzdol.Da-na ekranu nastane ena tak§na SSTV slika, je potrebno 7.2 sekunde v Evropi ali8 sekund v Ameriki (zaradi druge sinhronizacijske frekvence).Zaradi tako poòasnega

nastajanja SSTV slike,'navadne televizdske katodne cevi niso bile primerne in so amaterjiuporàUtiali razliòne fosforne katodne cevi od radarjev ali drugih merilnih naprav. Zasiio se le na tak§ni cevi dalo videti sliko v temi, konòen rezultat je_ dal fotoaparatpostavljén pred monitor z odprto osvetlitvijo ves òas nastajanja SSTV slike! V tistihèasih namrèò §e niso poznali raèunalnikov z video spominom. Prav tako je na oddajnistrani moral objekt pred kamero mirovati ves òas analize - nastajanja ene SSTV slike.Prene§ena slika je bita Òrno-bela. §ele mnogo kasneje so zaòeli z poizkusi barvnihSSTV slik. §e vedno na enak naòin, le da so vsako sliko prenesli trikrat - objekt so

snemali preko filtrov treh osnovnih barv in prav tako sprejemali preko treh filtrovv enakem zaporedju. Prenos ene slike je trajal trikrat dlje in tudi fotoaparat z barvnimfilmom je imel trikrat dalj§i osvetlitveni èas. Razvita fotografija pa je dala ustreznerezultaté le, òe so bili vsi trije barvni izvleòki enako dobro sprejeti.Pa tudi operaterjevoznanje fotografiranja ni bilo za zatemariti. Tàko dolgi osvetlitveni òasi zahtevajo zaresprecizno naitavite,r,' owetlitve ekrana in zalonke fotoap,arata. Nekateri so stvar re§evali

2 normalnimi preslikavami preko filtra na òrnobel film, s tem da je bila za vsako

osnovno barvo èna fotografija, potem pa so pri preslikavi na barvni fotopapir uporabljalifiltre in tako zdruZili tri izvleòke v eno barvno fotografijo.

In kako je pravzaprav prene§ena ena slika v SSTV naòinu? Kamera alifotopomnoZevàlna-cev, ki analizira -'éita'objekt pred sabo s pomoòjo elektronikepretvarja vidne toòke objekta v elektriòne impulze, ki so potem ustrezno Pry,tuorjg{v sfi§né tone. Torej celo[na slika je sestavljena iz vrstic, vsaka vrstica ima 128 toòk.SSTV kamera z usirezno elektroniko najprej po§lje dolgi startni ton, ta resetira Zarek

katodne cevi sprejemnika - ga postavi v zgornji levi kot. Kamera priòne z analizo- èitanjem objelta pred sabo. Odèita prvo toòko zgoraj levo, jo predstavi z ustreznimtonom na odàaji, liaterega SSTV sprejemnik pretvori na svoj ekran kot toòko zgorajlevo doloòene svetlosti. Sledi druga, pa tretja in naprej do zadnje toòke v prvi vrstici.Po zadnji toèki v tej vrstici SSTV kamera odda horizontalni sinhro impulz. Ta poveSSTV sprejemniku, naj postavi Zarek woje katodne cevi v novo vrstico na zaòetek -levi rob. Ènako stori kàmera in zaòne z aralizo prve toòke druge vrstice. Jo odda,zatem drugo, tretjo, in tako naprej. Ciklus se ponavlja do zadnje - 128. vrstice, kierkamera odda veriikalni sinhroni2acijski ton in se ustavi ali pa zaòne znova z analizoobjekta od zgoraj navzdol. Tirko je prene§ena ena SSTV slika. Seveda _pod pogojem,da med oddajnikom in sprejemnikom ni prevelikih motenj, katere bi lahko popolnomaspremenile sliko na ekranu.

Vsaka toòka na ekranu je torej predstavljena s tonom doloòene frekvence in trajanja,prav tako sinhronizacijski impulzi. Ti impulzi, kot smo ugotovili,- skrbijo za pravilenEasovni vrstni red - sinhroniiacijo na sprejemni strani. Pri tem SSTV naòinu sinhroimpulze predstavlja ton 1200 Hz doloòene dolZine. Horizontalni sinhro impulz je dolg

<1

5mS, vertikalni pa 60mS. Vidno informacijo - toÒke slike pa predstavljajo toni frekvencmed 1500 Hz in 2300 Hz. Crna barva toèke je predstavljena z 1500 Hz, bela pa z2300 Hz. Vse vmesne nianse od èrne do bele pa predstavljajo toni med tema dvemafrekvencama.

Do sedaj smo govorili o osnovni nizkoloòljivi SSTV sliki. V dana§njem òasuradioamaterji uporabljajo tudi druge SSTV standarde. To so SSTV slike veèje loòljivostiin njihov prenos zaradi veòjega §tevila toòk ki jih je potrebno prenesti, traja po 16,32 ali veé sekund. Z prihodom prvih hi§nih raòunalnikov v na§e domove je SSTV postaldostopnej§i in zelo enostaven za uporabo.Fotoaparat ni veò nujno potreben pripomoòek,saj ima raèunalnik video spomin, kateri lahko vanj zapisano informacijo trajno prikazujena ekranu. Uravnavanje sinhronizacije je enostavno. Na voljo imamo spomin za veéSSTV sprejetih in oddajnih slik, katere lahko na koncu izpi§emo na tiskalniku in patudi shranimo v digitalni obliki na trak. Ob enem imamo SSTV sprejemni in oddajnidel v enem raèunalniku, z omejitvijo na oddaji. Oddajamo lahko samo tekste napisanena raòunalniku ali pa digitalne ali digitalizirane slike, òe smo si pred tem napisaliustrezen dodaten program. Vzporedno z ranrojem hi§nih raòunalnikov oziroma prednjim je §el tudi razvoj SSTV ROBOTOV ali SSTV SCAN COln/ERIER-jev (kakortudi FAX CONVERTER-jev). To so samostojne naprave za sprejem in oddajo SSTVsignalov razliénih formatov. Prikljuòijo se na radijsko postajo, kamero in monitor alinavaden TV Tisti bolj§i SSTV ROBOT-i pa nudijo vse udobje SSTV-ja, od razliònihrezolucij in formatov òrnobelih in barvnih standardov, pa do razliònih trikov in miksovpri oddaji slike. Vsem ROBOTOM je skupno tudi to, da imajo vgrajen video spomin.Veòina sploh ne potrebuje posebnih kamer, ampak navadne video (FSTV) kamere, sajimajo vgrajen FSTV/SSTV konverter z vmesnim video spominom. V Evropi so najboljpoznani in raz§irjeni SSTV ROBOT sistemi firme "WRAASE" iz Nemòije, katera i,eveò desetletij skrbi za SSTV in tudi FAX novitete. Njena gonilna sila, lastnih inustanovitelj je Volker Wraase, DL2P.Z iz Keil-a. Pri nas je bil edini, ki se je zeloresno lotil projektiranja in izdelave svojih METEO EAX SCANER-jev Matjaù VIDMAR(ex.YU3UM! YU3MV oziroma danes S53MV) in se z njimi tudi uspe§no predstavilv DL. Tàkrat so nem§ke firme, ki so seprofesionalno ukvarjale z Meteorologijo v revijahpredstavljale njegove EAX SCANER-je kot velike doseZke na tem podroèju. Danesv dobi raòunalnikov pa gredo tovrstni SCANERJI in ROBOTI poòasi v ozadje. Digitalnoprocesiranje signalov (DSP) ponuja zares velike moZnosti na tem podroòju, brez uporabedodatnih hardverskih vmesnikov. Pa tudi invazija navadnih poceni PC raòunalnikovje poskrbela za svoje. Danes Ze skoraj ni amaterja, ki. ni imel raòunalnika na svojimizi. Na trZi§òu je tudi vedno veò raznih SSTV programov od takih neuporabnih,pa do tistih z SVGA barvno grafiko, ki se lahko uspe§no postavijo tudi ob moderenSSTV ROBOT, V dobi multimedije so razliòni programerji zaòeli uporabljati za SSTVkomunikacije poceni audio SOUND-BLASTER kartice. Le-te se normalno prodajajokot PC dodatek, ki iz na§ega PC raòunalnika privabi kvalitetno melodijo. To pomeni,da je kvaliteta tako generiranega SSTV signala zelo velika in tak je potem tudi rezultatna sprejemni strani.

Òe se povrnemo nekoliko nazaj, ugotovimo, da je za prenos SSTV slike potrebennizkofrekvenòni spekter do nekaj veò kot 2300 Hz, torej je vsa video informacija vgovornem spektru. Njena §irina je nekaj veò kot 2.3 kHz. To pomeni, da lahko SSTVsliko za razliko od ATV (FSTV) slike prena§amo, kjerkoli je moZno prena§ati govornoinformacijo. Tako z SSB kot FM ozkopasovnim naòinom moduliranja oddajnika. Torejtako na I§/ podroòjih kot na vseh UI§/ podroòjih. SSTV signal zasede komaj nekajkHz §irine in je zaradi tega poleg sorodnega FAX naòina prenosa edini uporabljivanalogni naòin prenosa slik na I§/ podroòjih. §e nekaj zelo pomembnega ga loòi od

ATV (FSTV) naòina: SSTV signal se_da enostavno posneti.na navaden,audio kasetofon

il ku.;"j" "éstetokrat

reproduiirati. Seveda ob ustrézno dobri navadni kaseti in kvaliteti

kasetofona.SSTV frekvence: 3.730 MHz 7.040 MJJz 14.230 il-d}llz 2l'340 Iud}Iz

28.680 MHz 144.500 MHz 432.500 M}{z 1296.500 MHz

V DL se uporablja tudi 438.600 MHz na SSTV robot-repetitorjih

Najbolj obljudena frekvenca na I§/ je 14.230 MHz, saj nudi moZnosti l?ih DXSSTV' -Lr. Nu frekvencah, ki so rezervirate za SSTV zveze, ne smemo oddat_4!_y

dr"git naòinih, razen ée nismo v SSTV svezi, kjer. se med sekvencami oddaj SSTV

rfif.", sogovornikom tudi pogovarjamo v SSB naòinu. SSTV signal_se v etm sli§i

kot hitro"'Zvrgolenje ptiòkbvl saj- sli§imo cel spekter tonov do- T00 r{z. Mnogo

aÀaterjev n"r""ru S'STV in z svojim SSB ali CW klicanjem na teh-frekvencah -povzroòasive lase SSTV operaterjem in piav tako sivo-§umeòe slike na njihovih SSTV ekranih.

§e nekaj moramo omeniti v ntezi z prenosi statiònih - mirujoòih slik. FAX ali preno..s

pisanitr spoioòil, torej vidnih informacijispuqa_po naòinu oddaje in prene§eni informacijii isto stirpino i<ot nàs SSTV Le da gre-pri FAX-u za drugaòno §tevilo toÒk v vrstici

in §tevilo vrstic, druge frekvence in druge òase trajanja oddaje posamezne slike' Naoolarnih mereorolo§kTh satelitih na 137MÉz obmoèju se ta naèin oddaje slike na zemljo

;il;bù" Ze od vsega zaéetka. Na I§/ obmoèju prav tako, uporabljajo pa ga tudidiuge JtuZUe za prenose raznih slik iz enega kontinenta na drugi'

ATV (FSTV) - Fast Scan Televizion ( prenos gibljivih slik )Namenoma sem do sedaj opisoval prenos gibljivih slik pod kraticama ATV oziroma

FSTV Kako je pravzaprav lravilno? ATV (Amateur.Televizion) v direktnem pr9v9{upomeni: amatLrsLa televizija. FSTV (Fast Scan.Televizion) pa pomeni: hitro nastajajoèa

àt giUtilru slika. Vendar pà se je ne glede na §irok pq1qn..v direktnem prevodu kraticeanV, tè-tu Ze davno uveljìvila kot oznaka za prenos gibajoòe se slike na radioamaterskih

frekvencah. Tlditi sta afV in SSTV radioamaterska televizija je pravilno, trditi, da se

da ATV signale prena§ati na I§/ radioamaterskih obmoèjih pa. je popolnonla zgre§eno,

saj to ni S§fV iri po svojih tehniònih zahtevah__to tudi ni izvedljivo. folej A|V je oznaka

,u' p."no. klasiònè gibajoòe se slike na UHF in vi§jih frekvenènih radioamaterskih

obmoèjih z posebnimi §irokopasovnimi oddajniki in sprejemniki'

v naslednjem èlanku pa si bomo ogledati AIY kako je bilo nekoò in kako je

danes na tem podroòju.

Slika 2C. - ATV rePetitor DB0QP1981 leta.

tz

59

Slika 1. - SSTV oddaja preko satelita

OSCAR-7, kot jo je videl W8DX (1.1977).

Sliki 2a, 2b. - ATV oddaji iz leta L969 na 70 cm.

BIT, BAUD in BPSali pojasqievanje skrivnosti prenosa podatkov z modemi

Avtor: Michael A. BanksPrevod: Joàe Kovaòiò, S53SX

Opomba: Izvleéek iz priroénika The Moilem Reference, ki ga je napisal Michael A, Banks in priporoéilfery Pournelh iz revije Byte, PC Magazine, The Smithsonian Magazine etc. Pravica reprodukcije jedovoljena poil pogojem, da besedilo, vHjuéno z opombami na ztéetku in koncu, ostane nespremenjenoter da se mu niéesar ne doda.

Hitrost prenosa podatkov z modemom je izvor precej§nje zme§njave, tudi med drugaòedobro informiranimi uporabniki raòunalnikov in modemov. Koren problema je v dejstvu,da termine kot so <baud> in <Bits Per Second> uporabljamo izmenoma in brezrazloòkov. Mogoòe se to dela samo zato, ker je laZje reòi <baud> kot <bit per second>,vsaj kraj§e je... Seveda pa ima tudi napaòna informiranost prste vmes.

Òe si bit kdaj sam zmeden in v dvomih glede sorodstva/odnosa med bits in baudrate ali èe misli§, da je modemov <baud rate> isti kot §tevilo prenesenih/oddanih bitovali znakov v sekundi, prosim preberi tale òlanek zelo pazljivo - jamòim, da bom razjasnilzme§njavo in laZne koncepte.....

Bits per second (bps)

BPS je merilo, ki nam pove koliko bitov podatkov (digitalnih 0 in 1) je bilo vsakosekundo oddanih po komunikacijskem kanalu. Vòasih govorimo tudi o <bit rate>.Posamezni znaki (òrke, §tevilke, etc), o katerih govorimo tudi kot o bytih so sestavljeniiz veò bitov.Medtem ko je modemov <bit rate> povezan z modemovim <baud rate>, pa tadvanista eno in isto ! ..razlaga sledi.

Baud rateBaud rate je merilo, ki nam pove kolikokrat v sekundi se signal v komunikacijskemkanalu spremeni ali naredi prehod med stanji (stanja so lahko frekvence, napetosti ali