Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30

E: info.ukom@gov.si

www.ukom.gov.si, www.vlada.si

SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 28. januar 2016

72. redna seja Vlade RS Vlada se je zaradi pomembnega položaja Save d.d. v gospodarstvu odlo čila za odpla čni prenos terjatev in obveznic Save d.d. iz DUTB na SD H in KAD Vlada RS je na današnji redni seji kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. sprejela odločitev glede odplačnega prenosa terjatev ter obveznic Save d.d. iz DUTB na Slovenski državni holding d.d. in Kapitalsko družbo d.d. To odločitev je vlada sprejela zaradi pomembnega položaja Save d.d. v gospodarstvu države, ki je vezan predvsem na delež Save d.d. v turizmu. Slovenski državni holding d.d. in Kapitalska družba d.d. sta namreč v skladu z Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države zavezani k izvajanju dolgoročnih ciljev Republike Slovenije na področju prestrukturiranja in konsolidacije turizma. Uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje Save d.d. pa je pogoj za nadaljnjo strateško konsolidacijo največjih hotelskih skupin v Sloveniji. Vlada je kot skupščina DUTB na podlagi ZGD-1 ter Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank odločila, da DUTB vse terjatve do družbe Save d.d. ter vse obveznice Save d. d., ki jih ima, odplačno prenese na Slovenski državni holding d.d. in Kapitalsko družbo d.d. po prenosnih vrednostih, po katerih je DUTB te tvegane postavke prejela v okviru postopka izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank, oziroma po poštenih vrednostih oziroma knjigovodskih vrednostih na dan 30. 6. 2015, če so slednje višje od prenosnih vrednostih. Te vrednosti se povečajo še za strošek financiranja v višini tehtanega stroška kapitala DUTB v višini 4,2% za čas lastništva. Odločitev vlade upošteva cilje iz Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, skladno s katerim je Sava d.d. uvrščena med pomembne naložbe, pri čemer je status pomembne naložbe dodeljen Savi d.d. kot krovni družbi sistema, ker razpolaga z večinski paketom delnic Save Turizma in ker preko finančnih zavarovanj in lastniških deležev izvaja pomembna upravljavska upravičenja v Hotelih Bernardin d.d. in v Istrabenz Turizmu d.d. Omenjena strategija zavezuje Slovenski državni holding d.d. ter Kapitalsko družbo d.d. k izvajanju dolgoročnih ciljev Republike Slovenije na področju prestrukturiranja in konsolidacije turizma. Pogoj za nadaljnjo strateško konsolidacijo največjih hotelskih skupin v Sloveniji je uspešno finančno in poslovno prestrukturiranju Save d.d. V primeru, da se tak postopek ne zaključi uspešno, bo nad Savo d. d. vpeljan stečajni postopek, kar bi imelo zelo negativne posledice na poslovanje Save Turizma. Pričakujemo, da bo na podlagi danes sprejete odločitve, brez zapletov, ki so bili prisotni v dosedanjem postopku prisilne poravnave Save d.d., pripravljen načrt finančnega prestrukturiranja, ki bo deležen podpore večine upnikov. Ta načrt mora biti do 16. 2. 2016 usklajen in predložen sodišču, ki vodi postopek prisilne poravnave. Vir: MF

Vlada seznanjena z Informacijo o prevzemni ponudbi za delnice družbe Perutnina Ptuj d.d. Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z Informacijo o prevzemni ponudbi za delnice družbe Perutnina Ptuj d.d. 24. decembra 2015 je družba SIJ – Slovenska industrija jekla, d.d., Ljubljana, objavila obvestilo o prevzemni ponudbi za odkup delnic z oznako PPTG družbe PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.d. Prevzemna cena za eno delnico je 8,00 EUR. Veljavnost prevzemne ponudbe je do vključno četrtka 25. 2. 2016 do 12.00 ure. Republika Slovenija je lastnica 152 delnic z oznako PPTG na podlagi 9. člena Zakona o dedovanju. Delnice je prejela od zapustnikov, ki so brez dedičev ali pa so se dediči zapuščini odpovedali, ker je dediščina obremenjena z zahtevki tretjih oseb, ki so upravičeni do poplačila. V primeru prijave terjatve upnika do zapuščine mora Republika Slovenija skladno z 142. členom Zakona o dedovanju poravnati obveznost do višine prevzetega premoženja. Ministrstvo za finance, ki je na podlagi sklepa vlade 30. 7. 2009 prevzemnik finančnega premoženja, mora delnice prevzeti in jih tudi prodati za poplačilo upnikov nastalih po zapustnikih. Poleg tega je Kapitalska družba d.d. lastnica 586.391 delnic Perutnine d.d., kar po izvršeni dokapitalizaciji s strani družbe SIJ d.d. predstavlja 5,374 % delnic. Probanka d.d. in Zlata Moneta d.d. kot finančni instituciji v nadzorovani likvidaciji sta lastnici 454.226 delnic in 434.198 delnic Perutnine d.d. Ptuj, kar skupaj predstavlja 8,141 % delnic po izvršeni dokapitalizaciji. Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije manjše vrednosti, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance mora ob razpolaganju z delnicami na podlagi dedovanja upoštevati tudi terjatve upnikov do zapuščin. Perutnina Ptuj d.d. je v Odloku o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države opredeljena kot pomembna naložba. To pomeni, da je bil pri pripravi strategije upoštevan strateški pomen živilsko predelovalne industrije za oskrbo Slovenije in širši narodno gospodarski vidiki največje mesno predelovalne skupine v Sloveniji. Na podlagi določb strategije Republika Slovenija in javni skladi v 100 % lasti države ne morejo odsvojiti kapitalskih naložb pod nivo 25 %. V danem primeru, kjer četrtinski delež ni dosežen, to ne pomeni obveznost povečevanja naložbe, predstavlja pa obvezo za ohranjanje zatečenega kapitalskega deleža. Kljub temu, da je Perutnina Ptuj d.d. v osnovni dejavnosti proizvodnje hrane uspešna družba in je nastopala tudi kot integrator dejavnosti proizvodnje in trženje belega mesa v regiji, je družba v preteklosti sprejela poslovne odločitve za naložbe v nestrateške dejavnosti (bančništvo, trgovina), ki so močno povečali finančni dolg skupine in poslabšali njene poslovne rezultate. Zato so banke upnice, ki financirajo dejavnost družbe zahtevale znižanje tveganj in povečanje osnovnega kapitala družbe z vstopom strateškega lastnika. V okviru obširnega postopka pridobivanja strateškega vlagatelja je bila v letu 2015 kot najprimernejši partner izbrana SIJ d.d., družba v 75 % lasti ruskega investitorja in v 25 % lasti Republike Slovenije. V oktobru je bila izvedena dokapitalizacija družbe na podlagi sklepa o dokapitalizaciji, ki ga je skupščina družbe sprejela 31. 8. 2015. Sklep o dokapitalizaciji je izključil prednostno pravico obstoječih delničarjev in omogočil Slovenski industriji jekla, da je vplačala 43 mio Eur kapitala po ceni 8,00 Eur na delnico in s tem pridobila več kot 50 % lastniško kontrolo nad matično družbo. Izvedba dogovorne in zaprte dokapitalizacije je pomenila omejitev pravic ostalih delničarjev. Dokapitalizacija je bila izvedena po ceni delnice 8,00 Eur, to je po njeni knjigovodski vrednosti, ki pa je bila znatno znižana na podlagi izvedenih slabitev premoženjskih postavk, kar je bilo izvedeno tik pred zasedanjem skupščine in napovedano dokapitalizacijo. Za pripoznavanje slabitev ni odgovorna samo uprava družbe, ki je te slabitve zavračala vse od leta 2010, ampak tudi nadzorni svet družbe. Slednji je upravo podpiral v vseh njenih odločitvah, s strani revizorja zahtevane popravke je v preteklosti ocenil za nesmiselne. To kaže na to, da ne gre samo za

opustitve ustreznih dejan nadzora, ampak tudi za pomoč upravi pri izvedbi procesa zaprte dokapitalizacije za znanega kapitalskega partnerja. Družba SIJ, d. d. je objavila prevzemno ponudbo za vse delnice Holdinga PMP d.d., ki je bil v lasti poslovodstva Perutnine Ptuj in je pred dokapitalizacijo razpolagal z 10,2 % lastniškim družbe, po dokapitalizaciji pa s 5,527%. Upoštevaje vrednost premoženja Holdinga PMP d.d. in prevzemno vrednost njenih delnic je možno ugotoviti, da je Slovenska industrija jekla plačala managementu družbe za delnico Perutnine Ptuj, d. d. posredno med 12,75 do 13,00 Eur za delnico. V tem delu gre za neenakopravno obravnavo delničarjev v okviru ponudbe za prevzem vseh delnic Perutnine Ptuj d.d. objavljene dne 24.12.2015. V zvezi z postopkom dokapitalizacije Perutnine Ptuj d.d. in izvedenim prevzemom Holdinga PMP d.d. poteka kriminalistična preiskava, ki ugotavlja pridobitev protipravne premoženjske koristi za subjekte vključene v navedene transakcije. Ker bi s sprejemom prevzemne ponudbe za delnice Perutnine Ptuj d.d. Republika Slovenija in Kapitalska družba d.d. pripoznali neenakopravno obravnavo delničarjev in neustrezno vrednost delnice ponujene v postopku prevzemne ponudbe predlaga Ministrstvo za finance, da Republika Slovenije prevzemne ponudbe ne sprejme. Hkrati predlagamo, da enako odločijo tudi organi Kapitalske družbe d.d. za katero pa ni relevantna samo ponujena vrednost delnice, ampak jo vežejo tudi določila Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Vir: MF Vlada soglaša z razpisom za vpis v dodiplomske in e novite magistrske študijske programe za prihodnje študijsko leto Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2016/17. Za študijsko leto 2016/17 je v soglasje Vladi RS predlaganih skupaj 19.336 vpisnih mest za redni in izredni študij, in sicer 17.607 mest za državljane Republike Slovenije in držav EU za vpis v 1. letnik, 1.729 mest za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva. Vpisna mesta za študijsko leto 2016/17 razpisujejo naslednji visokošolski zavodi (VŠZ), in sicer 4 javni VŠZ – Univerza v Ljubljani (UL), Univerza v Mariboru (UM), Univerza na Primorskem (UP) in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ) ter 13 zasebnih VŠZ s koncesijo: Univerza v Novi Gorici (UNG), Evropska pravna fakulteta (EVRO-PF), Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod, pridružena članica Univerze na Primorskem (FD), Fakulteta za državne in evropske študije (FDŠ), Fakulteta za tehnologije in sisteme (FTS), Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ), Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto (FZVNM), Fakulteta za zdravstvo Jesenice (FZJ), Gea College – Fakulteta za podjetništvo (GEA College-FP), Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ), Visoka šola za tehnologijo polimerov (VŠTP), Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto (VŠUP) in Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO). Zbirni pregled vpisnih mest za dodiplomski študij v študijskem letu 2016/17

Opomba: (*) Koncesioniranim študijskim programom Vlada Republike Slovenije daje soglasje samo k vpisnim mestom za redni študij. Vpisno mesto za dvopredmetne študijske programe je upoštevano kot 0,5. Vir: MIZŠ Prvo letno poro čilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanj šanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 Vlada RS se je seznanila s Prvim letnim poročilom o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Hkrati je vlada naložila Ministrstvu za finance, Ministrstvu za infrastrukturo ter Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da pospešijo izvajanje ukrepov operativnega programa, določenih v poglavjih Zelena rast, Stavbe in Promet, načrtujejo proračunska sredstva in administrativne zmogljivosti za izvajanje ukrepov v načrtovanem obsegu ter o napredku pri izvajanju ukrepov redno poročajo MOP. Prvo letno poročilo o izvajanju operativnega programa podaja oceno doseganja ciljev in pregled izvajanja ukrepov. Ocena doseganja ciljev podaja zelo pozitivno sliko gibanja emisij, pregled izvajanja pa kaže na določen napredek pri izvajanju ukrepov ter v priporočilih izpostavlja tista področja, kjer je ukrepanje potrebno okrepiti. V Sloveniji se v zadnjih letih emisije toplogrednih plinov (TGP) zmanjšujejo. V drugem Kjotskem obdobju (2013 - 2020) oz. v obdobju od začetka veljavnosti podnebno energetskega paketa EU in zavezujočih ciljev zmanjševanja emisij TGP, so se emisije zmanjšale na najnižjo raven po osamosvojitvi (preliminarni podatki za leto 2014). Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti in zastavljene letne cilje znatno presega. Tudi najnovejše projekcije kažejo, da bodo obvezujoči nacionalni cilji doseženi in celo preseženi v celotnem obdobju 2013 − 2020. Z ozirom na kratko obdobje izvajanja operativnega programa je razumljivo, da je veliko ukrepov še v fazi načrtovanja. Med pomembnejše aktivnosti v tej smeri velja izpostaviti nedaven sprejem nacionalnih strateških dokumentov kot so Strategija razvoja prometa, Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in Strategija pametne specializacije, ki predstavljajo podlago za izvajanje celovitih ukrepov in usmerjanje sredstev v programe z največjimi učinki za bolj trajnostni razvoj. Celostno prometno načrtovanje se nadalje začenja v okviru priprav Celostnih prometnih strategij (CPS) občin. Največje zaostanke pri izvajanju politik in ukrepov kažejo kazalci v sektorju prometa, kjer operativni program načrtuje največja absolutna znižanja emisij. Večji zaostanki se pri izvajanju ukrepov kažejo še v poglavjih Zelena rast gospodarstva in Stavbe, ki hkrati predstavljata največjo priložnost za širše pozitivne učinke ukrepov zniževanja emisij TGP na gospodarsko rast, delovna mesta in dolgoročen trajnostni razvoj. Posebej pomembno je zagotoviti izvedbo naložb v prenovo stavb po predvideni dinamiki, spodbujati celovite prenove in zagnati mehanizem energetskega pogodbeništva za večji okoljski in razvojni učinek vloženih javnih sredstev. Treba je tudi okrepiti procese sodelovanja med deležniki na vseh ravneh, na nekaterih področjih jasneje opredeliti pristojnosti in organiziranosti za izvajanje ukrepov, na drugih pa okrepiti koordinacijo ter povečati administrativno zmogljivost in usposobljenost za izvajanje prioritetnih ukrepov. Nasloviti je treba opredeljene vrzeli v načinu zbiranja podatkov in pri vrednotenju učinkovitosti rabe sredstev. Največ poudarka je treba nameniti krepitvi izvajanja obstoječih akcijskih, programskih in strateških dokumentov. Izvajanje ukrepov teh dokumentov je treba zagotoviti v načrtovanem obsegu in v predvidenem časovnem okviru. Aktivnosti Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo (OPZG) lahko predstavljajo spodbudo izvajanju. Posebej ključno je pospešiti izvajanje strateških vladnih projektov zelene javnofinančne reforme ter energetske prenove stavb. Od sprejema operativnega programa je bil dosežen napredek pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje ukrepov, v Sklad za podnebne spremembe se prihodki iz naslova evropske sheme trgovanja z emisijami stekajo v celoti in ne le polovično, kot do leta 2015. Stabilna finančna sredstva so predvidena tudi v okviru evropske kohezijske politike in spodbujanja učinkovite rabe energije (URE) ter obnovljive vire energije (OVE) v okviru energetske politike. Omenjeni dodatni finančni viri bodo spodbudili ukrepe URE in OVE, nakup okolju prijaznejših vozil, ozaveščanje javnosti o koristih izvajanja ukrepov, kar bo vplivalo na

zniževanje emisij TGP tudi v naslednjih letih. Posamezni ukrepi torej kažejo na pomembne premike v smeri prehoda v nizkoogljično družbo, vendar pa sedanji trendi še ne zagotavljajo dolgoročnega obvladovanja emisij. Glede na zaostrovanje ciljev po letu 2020 bo treba okrepljeno izvajanje in dolgoročno načrtovanje postopnega zniževanja emisij TGP v vseh sektorjih. Operativni program Vir: MOP Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Ure dbe o ukrepih KOPOP, ekološko kmetovanje in pla čila obmo čjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020 Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Uredba se sprejema zaradi določitve, da morajo imeti za leto 2016 upravičenci, ki vstopajo v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) opravljen šesturni program predhodnega usposabljanja najpozneje do 5. maja 2016 in ne do 31. januarja 2016, kot velja zdaj. Posledično Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja podatke o opravljenem predhodnem usposabljanju za posamezna kmetijska gospodarstva prevzame najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016, in ne 16. februarja 2016, kot določa veljavna uredba. Prav tako morajo imeti upravičenci, ki v letu 2016 vstopajo v ukrep KOPOP oziroma ukrep ekološko kmetovanje, izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva najpozneje na dan oddaje zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ne en dan pred oddajo zbirne vloge za tekoče leto, kot velja zdaj. Vir: MKGP Vlada se je seznanila s Poro čilom o izvedbi nadzora nad delom loviš č s posebnim namenom v upravljanju ZGS v letih 2013 in 2014 Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvedbi nadzora nad delom lovišč s posebnim namenom v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije v letih 2013 in 2014. Določila je tudi, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Zavodom za gozdove Slovenije do 29. 4. 2016 pripravi načrt, v katerem se določijo roki za izvedbo posameznih ukrepov, navedenih v poročilu in njihovi nosilci. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ima v upravljanju deset lovišče s posebnim namenom (LPN), in sicer Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna gora in Ljubljanski vrh. V letu 2013 je večina LPN-jev (8) imela negativno razmerje med prihodki in odhodki, katerega ZGS ni mogel pokriti s svojo tržno dejavnostjo, zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) moralo s prerazporeditvijo zagotoviti potrebna finančna sredstva. Vlada je s sklepom naložila MKGP, da v obdobju od sprejetja sklepa do konca leta 2015 izvede nadzor nad delom LPN, analizira njihovo delo in na osnovi tega pripravi predloge sprememb predpisov ali ukrepe za njihovo učinkovitejše in smotrnejše poslovanje. Minister je imenoval petčlansko komisijo, katere naloge so bile nadzor poslovanja LPN in nadzor nad izvajanjem nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer za leti 2013 in 2014 ter izdelava poročila o opravljenem nadzoru z ugotovitvami in predlogi za ukrepanje. Komisija je za vseh deset LPN pregledala prispelo dokumentacijo in izvedla še pregled v LPN Kozorog Kamnik, LPN Medved, LPN Snežnik Kočevska Reka in LPN Žitna gora na sedežih vseh LPN. Rezultat nadzora je naslovno poročilo, kjer so v zadnjem poglavju navedeni zaključki in predlogi ukrepov.

Pomembnejši zaključki in ukrepi:

• ohranitev vseh LPN v obstoječih mejah; • v ZDLov je podana zakonska podlaga za financiranje javnih nalog LPN iz proračuna

RS, zato naj se v programu dela ZGS opredelijo tiste naloge, ki so jih LPN dolžni izvajati kot javno službo in za te naloge naj se zagotovijo ustrezna proračunska sredstva;

• zaradi specifičnosti dela LPN, lažje koordinacije dela in promocije bi bilo smiselno, da LPN ne sodijo pod območne enote ZGS, temveč odgovarjajo pristojni notranji organizacijski enoti na centralni enoti ZGS (Oddelek za gozdne živali in lovstvo oziroma temu pripadajoča Služba za LPN);

• združitev treh posameznih LPN na kočevskem (Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna gora) pod enotno znamko LPN Kočevsko (vsi trije LPN se obravnavajo kot LPN z revirji, tako ni potrebna sprememba ZDLov, medtem ko navzven delujejo kot en LPN, kot ena znamka);

• izpopolnitev kadrovske slike v LPN po obstoječi Sistemizaciji, stalno nadomeščanje izpada zaposlenih (primer smrti, trajne invalidnosti, daljše bolniške odsotnosti, odhoda iz ZGS/LPN na drugo delovno mesto izven ZGS …), predvsem v profilu revirni lovec, ki je tisti, ki vodi goste in z odstrelom ustvarja največji del prihodka LPN.

MKGP bo skupaj z ZGS pripravilo načrt, v katerem bodo določeni roki za izvedbo posameznih ukrepov navedenih v poročilu in nosilci le-teh. Vir: MKGP Spremembe Uredbe o na činu opravljanja obvezne državne gospodarske javne s lužbe sežiganja komunalnih odpadkov in uredbe o sprememba h in dopolnitvah te službe v Savinjski regiji Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije. S sprejemom teh dveh uredb je urejen način oblikovanja cen obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v skladu s priporočili Računskega sodišča RS Slovenije in določene amortizacijske stopnje za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se uporabljajo pri gospodarski javni službi sežiganja komunalnih odpadkov, saj oblikovanje cene storitev javne službe sežiganja komunalnih odpadkov do sedaj ni bilo urejeno, prav tako ni urejen nadzor nad oblikovanjem cene, oziroma nadzor nad poslovanjem izvajalca javne službe v smislu spremljanja razmerij med stroški in prihodki pri izvajanju te javne službe. Na območju občin Savinjske regije je zagotovljen način določanja in oblikovanja ter nadzor cene storitev javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki jo opravlja kot koncesionar podjetje Energetika Celje. S spremembami in dopolnitvami je zagotovljeno upoštevanje pravil o državni pomoči v obliki nadomestila za javne storitve. V skladu s spremembami uredb ceno storitev javne službe s sklepom določi vlada, in sicer v letu 2016 za triletno obračunsko obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019. Do 31. 12. 2016 cena storitev javne službe ostaja enaka, in sicer 95 EUR na tono prevzetih odpadkov. Vir: MOP

Izločitev vseh ponudb v postopku podelitve koncesij za i zvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na podro čju urejanja voda za obmo čje Savinje Vlada RS je izdala odločitev, s katero se ponudbe ponudnikov Vekton, d. d., , AGM Nemec, d. o. o., Vodnogospodarsko podjetje, d. d. in NIVO EKO, dejavnosti v ekologiji d. o. o., v postopku oddaje javnega naročila št. JN14471/2013 »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« za sklop 4 – Območje Savinje, kot nepopolne izločijo. Gre namreč za ponovno odločanje o zadevi na osnovi Sklepa Državne revizijske komisije z dne 25. 11. 2015, ki je ugodila zahtevku pritožnika in razveljavila Odločitev o izbiri z dne 10. 9. 2015 za sklop 4 in ga vrnila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Vir: MOP Ocena ustavnosti in zakonitosti Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajo ča jezera Vlada RS je sprejela besedilo zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera (8. točke drugega odstavka 11. člena) in bo zahtevo vložila pri Ustavnem sodišču RS. Občina Pivka je v letu 2014 sprejela Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera (KPPPJ) na podlagi Zakona o ohranjanju narave (ZON). Z navedenim odlokom je ustanovila zavarovano območje KPPPJ, v katerem je 117 naravnih vrednot ter določila varstvene režime, pravila ravnanja, način upravljanja in nadzora za tri vrste naravnih vrednot na svojem območju, in sicer za krajinski park, varstveno območje jezer in vplivno območje parka. Poleg tega je navedeno območje širše zavarovala, kot to izhaja iz Strokovnih podlag za zavarovanje presihajočih jezer Zgornje Pivke in Javornikov, ki so bila izdelana leta 2013. Zavarovano območje je tako prezavarovano v nasprotju glede na strokovne podlage in zato nezakonito ter s tem neustavno. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je Občino Pivka pozvalo k razveljavitvi sporne 8. točke drugega odstavka 11. člena odloka o KPPPJ, ker pa tega ni storila, vlada pred ustavnim sodiščem zahteva začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti navedene točke. Vir: MOP Dodelitev sredstev za popotresno obnovo objektov v Poso čju po potresu 12. 7. 2004 Vlada RS je dodelila sredstva za rekonstrukcijo stanovanjskih stavb za dve vlogi v višini 79.089 EUR, hipoteko za obnovo stanovanja v zasebni lasti za eno vlogo v višini 93.793 EUR, obnovo kulturnih spomenikov za tri vloge v višini 402.749 EUR in rušenje objektov, ki ogrožajo okolico za pet vlog v višini 109.743 EUR. Prav tako je vlada potrdila končni obračun in končno višino sredstev za rekonstrukcijo stanovanjskih stavb za eno vlogo v višini 92.146 EUR, nadomestno gradnjo stanovanjskih stavb za eno vlogo v višini 133.612 EUR, rušenje zaradi nadomestne gradnje stanovanjskih stavb za tri vloge v višini 88.626 EUR, obnovo kulturnih spomenikov za eno vlogo v višini 95.099 EUR in obnovo stavb lokalne infrastrukture za 8 vlog v višini 668.819 EUR. Sredstva se bodo dodelila na podlagi potrjenih situacij o izvedenih delih. Vir: MOP Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o pla čah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini ter jo objavi v Uradnem listu RS.

Zaradi spremembe indeksa življenjskih stroškov v Organizaciji združenih narodov (OZN), se posledično spreminja tudi omenjena Uredba. Indeks življenjskih stroškov OZN se spreminja trikrat letno, in sicer 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra. Zadnja sprememba indeksov je bila julija 2015. Najnovejše spremembe, ki se nanašajo na indekse OZN se pričnejo uporabljati 1. februarja 2016. Vir: MJU Vlada izvršila prenos pravic prora čunske porabe Vlada RS je na današnji redni seji izvršila prenos pravic porabe pri več proračunskih uporabnikih. Ministrstvo za finance – Finančna Uprava RS je predlagala prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 380.929,80 EUR na Ministrstvo za javno upravo: Na podlagi treh sklenjenih sporazumov o prenosu skupaj 10 delovnih mest in finančnih sredstev iz Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) na Ministrstvo za javno upravo (MJU), je Ministrstvo za finance predlagalo Vladi RS, da prerazporedi 342.151,47 EUR za plače ter 38.778,33 EUR za materialne stroške iz FURS na MJU. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 6.000.000,00 EUR v okviru svojega finančnega načrta: Ministrstvo za okolje in prostor prerazporeja sredstva iz Proračunske postavke Infrastruktura za HE Brežice, šifra NRP 2511-08-0013 na plačne postavke MOP z organi v sestavi v višini 6 mio EUR. Sredstva se prerazporejajo v skladu z ZIPRS 2016/2017. Ministrstvo za zdravje je predlagalo prerazporeditev v skupni višini 48.192,83 EUR na Ministrstvo za javno upravo: Ministrstvo za zdravje je predlagalo prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 48.192,83 EUR, in sicer s proračunskih postavk Plače in Materialni stroški pri Ministrstvu za zdravje na proračunski postavki Plače in Materialni stroški pri Ministrstvu za javno upravo. Pravice se prerazporeja na podlagi sklepa Vlade RS št. 47803-140/2015/13 zaradi prerazporeditve javne uslužbenke iz Ministrstva za zdravje na Ministrstvo za javno upravo. Informacijski pooblaščenec je predlagal prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 30.000,00 EUR v okviru svojega finančnega načrta: Informacijski pooblaščenec je predlagal prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 30.000,00 EUR, in sicer iz postavke Investicije in investicijsko vzdrževanje na postavko Plače. Prerazporeditev se predlaga na podlagi Skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave, Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela ter drugih ukrepih v javnem sektorju za zagotovitev manjkajočih sredstev za plače proračunskih uporabnikov. Vir: MF Vlada sprejela Sklep o ustanovitvi Agencije za javn i nadzor nad revidiranjem Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Sklep o ustanovitvi Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Računsko sodišče Republike Slovenije je 18. maja 2015 vladi predložilo revizijsko poročilo Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov. V njem med drugim tudi ugotavlja, da mora imeti ustanovitelj posamezne javne agencije za njeno ustanovitev podlago v posebnem zakonu, javna agencija pa se ustanovi z ustanovitvenim aktom. Nadalje revizijsko poročila navaja primere, ko javne agencije niso imele ustanovitvenega akta – med njimi je tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.

Vlada je na 46. redni seji 16. 7. 2015 sprejela odzivno poročilo na omenjeno revizijsko poročilo. V odzivnem poročilu so navedeni tudi popravljalni ukrepi in načrtovane aktivnosti v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih agencij. Vlada je 8. 10. 2015 naložila ministrstvom, da do 1. decembra 2015 pregledajo ustanovitvene akte javnih agencij in jih, če je to potrebno, uskladijo z Zakonom o javnih agencijah. Glede na to, da je bilo v revizijskem poročilu ugotovljeno, da Agencija za javni nadzor nad revidiranjem nima ustanovitvenega akta, se na podlagi ZJA v zvezi z Zakonom o revidiranju določa Sklep o ustanovitvi Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Vir: MF Vlada sprejela Poro čilo o aktivnostih v zvezi s Porevizijskim poro čilom Ra čunskega sodiš ča Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo o aktivnostih v zvezi s pozivom Računskega sodišča Republike Slovenije za ukrepanje za odpravo nepravilnosti na Ministrstvu za finance, vezanih na Porevizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije »Popravljalni ukrepi pri reviziji predloga zaključnega računa proračuna za leto 2014« z dne 14. 12. 2015. Ministrstvo za finance je pripravilo poročilo za drugo točko poziva. Ministrstvo za finance bo skladno z dogovorom na sestanku med Računskim sodiščem Republike Slovenije in Ministrstvom za finance, ki je potekalo 22. 1. 2016, in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je resorno pristojno za Slovenski podjetniški sklad (nadalje SPS), pripravilo spremembo zakonodaje in ostalih aktov, kar bo omogočalo, da bo SPS vse posle izvajal v svojem imenu in za svoj račun. Vir: MF Vlada podprla odgovor ministra Karla Erjavca na vlo ženo interpelacijo Vlada RS se je na današnji seji seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca ter ministrov odgovor v celoti podprla. Minister Erjavec v odgovoru zavrača vse očitke iz interpelacije, ki jo je zoper njega 7. januarja 2016 vložila skupina poslank in poslancev Državnega zbora RS. Vir: MZZ Vlada se je seznanila z drugim poro čilom medresorske delovne skupine za prenovo registrske zakonodaje Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z drugim poročilom o delu medresorske delovne skupine za prenovo registrske zakonodaje v Republiki Sloveniji. Temeljna naloga medresorske delovne skupine je priprava strokovnih podlag za prenovo določb Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru, ki se nanašajo na registrske postopke in sistem Vse na enem mestu. Eden do pomembnejših ciljev prenove registrske zakonodaje v Republiki Sloveniji je skladno z izhodišči približati postopke vpisa poslovnih subjektov, ki se danes vpišejo v poslovni register Slovenije šele po vpisu v primarni register, evidenco ali razvid pri pristojnih registrskih organih, postopkom vpisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov poslovni / sodni register v sistemu Vse na enem mestu (sistem VEM). Sistem VEM je v slovenskem in širšem evropskem prostoru prepoznan kot vzorčen model, poslovna praksa in standard vpisovanja poslovnih subjektov v poslovni / sodni register.

Delovna skupina bo naslednje poročilo vladi podala v začetku maja letos. Projekt prenove registrske zakonodaje bo zaradi zelo obširnega obsega potrebnih prilagoditev drugih predpisov predvidoma zaključen konec leta 2016. Vir: MGRT Vlada sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah Sk lepa o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v Slove nski filmski center, javno agencijo Republike Slovenije Na 72. redni seji je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v Slovenski filmski center, javno agencijo Republike Slovenije. Sklep obsega spremembe na področju državnih pomoči za spodbujanje filmske produkcije in na področju pomoči de minimis, skladne z zadevnimi uredbami Evropske komisije. Spremembe zadevajo obvezne sestavine pogodbe o sofinanciranju ter vsebino akta o izvedbi postopka izbire projektov ter pogojev in meril za izbor projektov, in sicer tako, da se morajo upoštevati veljavna shema državne pomoči glede kulturne vsebine, vezanosti na ozemlje, kumulacije sredstev in intenzivnosti pomoči, spodbujevalni učinek, kot ga določa Uredba komisije EU št. 651/2014, možnost, da se v skupnem znesku državne pomoči za filmsko produkcijo upošteva tako sredstva za razvoj, produkcijo, promocijo in distribucijo, obveznost upoštevanja enotnega podjetja pri določitvi dopustnega zneska po shema de minimis pomoči, obveznost upoštevanja poravnanih obveznosti iz naslova nedovoljenih pomoči, obveznosti do ministrstva za kulturo in Filmskega studia Viba film Ljubljana. Poleg navedenega spremembe zadevajo uskladitev členov, ki opredeljujejo usmeritve pri določanju letnih nalog, ciljev in pričakovanih rezultatov javne agencije. Vir: MK Vlada dala predhodno mnenje k strateškemu na črtu javnega zavoda Pokrajinski arhiv Nova Gorica za obdobje 2016-2020 Na 72. redni seji je Vlada Republike Slovenije dala predhodno mnenje k strateškemu načrtu javnega zavoda Pokrajinski arhiv Nova Gorica za obdobje 2016-2020. Strateški načrt upošteva cilje in prioritete Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 ter sledi namenu, zaradi katerega je bil arhiv ustanovljen. Strateški načrt Pokrajinskega arhiva Nova Gorica je prav tako skladen z določbami četrtega odstavka 35. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, saj obsega programske usmeritve in predviden obseg programa, organizacijske usmeritve, opredelitev investicij in investicijskega vzdrževanja ter podlage za kadrovski načrt. V načrtu zastavljeni cilji so ambiciozni, vendar izkazujejo upoštevanje realnih ocen materialnih okoliščin delovanja arhiva v naslednjem strateškem obdobju. Vir: MK

Vlada se je seznanila z informacijo o podpisu pisma o sodelovanju z UNICEF na podro čju položaja otrok beguncev in migrantov v Sloveniji Vlada RS se je seznanila z informacijo o podpisu pisma o sodelovanju s Skladom Združenih narodov za otroke (United Nations Children's Fund - UNICEF) na področju položaja otrok beguncev in migrantov v Republiki Sloveniji. Na pobudo UNICEF je 15. in 16. oktobra 2015 v Sloveniji potekala opazovalna misija UNICEF, ki je bila namenjena oceni položaja otrok in žensk med begunci in migranti na zahodno balkanski poti. Na podlagi krepitve begunskega vala na poti preko Slovenije ter dodatne misije UNICEF za oceno humanitarnih potreb 23. oktobra 2015 je UNICEF priporočal krepitev ukrepov za varovanje položaja in pravic otrok beguncev in migrantov v sprejemnih in nastanitvenih centrih, s posebnim poudarkom na otrocih brez spremstva, ter za pomoč staršem z majhnimi otroki. Ob tem je UNICEF, upoštevajoč pogovore v okviru opazovalnih misij s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve RS ter Uprave RS za zaščito in reševanje, ponudil pomoč na področju varovanja otrok. Pomoč bo izvedena v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve RS, Upravo RS za zaščito in reševanje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter slovenskimi nevladnimi organizacijami v obliki napotitve strokovnjakov UNICEF za izvedbo tehnične pomoči na terenu. Ukrepi bodo obsegali izobraževanja za delujoče osebje na terenu na temo pravic in varovanja otrok, vzpostavitev otrokom prijaznih prostorov v okviru sprejemnih in nastanitvenih centrov, ki jih bodo upravljale slovenske nevladne organizacije, ter pomoč pri zagotavljanju higienskih standardov v sodelovanju z ministrstvi, vladnimi službami in slovenskimi nevladnimi organizacijami. Tehnična pomoč predvideva delovanje strokovnjakov UNICEF za obdobje do 14 mesecev, pri čemer bo prilagojena potrebam in razmeram na terenu ter usklajena z ministrstvi in vladnimi službami. Pomoč tehnične misije bo zagotovljena takoj po podpisu pisma. Vir: MZZ Vlada sprejela Mnenje Vlade Republike Slovenije o p obudi za oceno ustavnosti Zakona o ban čništvu Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Mnenje Vlade Republike Slovenije o pobudi za oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu. Državni zbor je prejel pobudo za oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu. Državni zbor je na podlagi Poslovnika Državnega zbora pozval Vlado RS, da pripravi mnenje o zahtevi predvsem z vidika izvršilne veje oblasti. V zvezi s predlogom za zadržanje je treba poudariti, da je do prenehanja vrednostnih papirjev, katerih imetništvo zatrjujeta predlagatelja, že prišlo. To pa pomeni, da predlagatelja ne izkazujeta pravnega interesa za zadržanje izvajanja zakona. Ker se navedbe v pobudi ne razlikujejo od navedb drugih pobudnikov, ki so predlagali presojo ustavnosti določb istih členov ZBan-1, in je vlada na te navedbe že podala svoje mnenje, se vlada v izogib ponavljanju istih argumentov v celoti sklicuje na svoje mnenje o pobudah za oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu, ki ga je sprejela 6. 11. 2014 in ga tudi posredovala Ustavnemu sodišču RS in DZ RS. V mnenju vlade je navedeno, da so vsi posegi v ustavne pravice utemeljeni v tretjem odstavku 15. člena Ustave Republike Slovenije, ki dovoljuje poseg v ustavne pravice, če to zahtevajo pravice drugih, ter da omenjeni poseg prestane test sorazmernosti. Poseg v pravice drugih je utemeljen, ker se z izpodbijanimi določbami teži k stabilnosti finančnega sistema in varstvu deponentov. Poseg prestane test sorazmernosti, saj izpodbijane določbe zahtevajo, da so imetniki finančnih instrumentov, ki prenehajo na podlagi izpodbijanih določb, poplačani najmanj v znesku, ki bi ga dobili, če bi bil nad banko začet stečajni postopek.

Vir: MF Vlada sprejela predlog stališ ča RS do predloga uredbe o skupnih predpisih na podro čju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije EU za v arnost v letalstvu Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije EU za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Uredbe (ES) 216/200. Predlog stališča bo vlada poslala v odločanje Državnemu zboru RS. Republika Slovenija načeloma podpira sprejem predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije EU za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Uredbe (ES) 216/2008 in predvsem pozdravlja:

• celovito vključitev in poenotenje področij, ki so bila že doslej urejena z izvedbenimi predpisi k uredbi, kot so na primer kabinsko osebje, ATM/ANS in podobno,

• uvedbo tako imenovanega »opt-in« sistema za državne zrakoplove, • ureditev brezpilotnih zrakoplovov, ki bo vključevalo tudi certifikacije, projektiranje,

proizvodnjo, vzdrževanje in operacije ter prav tako licenciranje osebja, • možnost, da se trajanje izjeme ali odstopanja od zahtev osnovne uredbe in njenih

izvedbenih predpisov določi v trajanju do 8 mesecev (doslej je bilo to možno trajanje izjeme določiti največ do 2 mesecev).

Evropska komisija je pripravila predlog zelo obsežnih sprememb ureditve celotnega civilnega letalstva. Slovenija bo podala preučitveni pridržek na celoten dokument zaradi obsežnosti gradiva z namenom, da lahko gradivo na ustrezen način preučijo tudi drugi organi RS. Vir: MzI RS podpira poenostavitev prava EU Vlada RS je danes na redni seji sprejela stališče, da Republika Slovenija podpira prizadevanja na evropski ravni po poenostavitvi in pojasnitvi prava Evropske unije. V tem okviru Republika Slovenija podpira namen in cilje predloga direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o določenih vidikih prava družb, ki pomeni kodifikacijo direktiv 82/891/EGS, 89/666/EGS, 2005/56/ES, 2009/101/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in aktov o njihovih spremembah. Kodifikacija predpisov Evropske unije, ki so bili pogosto spremenjeni, je pomembna, ker omogoča jasnejša in preglednejša pravila Evropske unije. Ključni cilj predloga direktive je prispevati k poenostavitvi in pojasnitvi pravil EU z namenom, da bi ta postala jasnejša in dostopnejša vsem državljanom EU. Ta cilj je mogoče doseči le, če predpisi, ki se spreminjajo, ne ostanejo razpršeni, ampak se združijo oziroma se opravi postopek kodifikacije. Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov, ki povečujejo jasnost, razumljivost in preglednost pravil EU. Gre za kodificirano besedilo direktiv, ki so bile v preteklosti že prenesene v slovenski pravni red, nova direktiva ne vsebuje nikakršnih vsebinskih sprememb, temveč zaradi jasnosti in preglednosti vse sprememb združuje v en sam predpis. Vir: MGRT Vlada sprejela stališ če RS k Predlogu sklepa Sveta o podpisu Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Ando ro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta o obdav čevanju dohodka od prihrankov v obliki pla čil obresti Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta

2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Slovenija predlog Sklepa Sveta o podpisu Protokola podpira. Med EU in Kneževino Andoro je sklenjen Sporazum o ukrepih, enakovrednim tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Sporazum velja od 1. 1. 2005 dalje. V okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je bil v letu 2014 na pobudo skupine G20 sprejet enotni standard poročanja v zvezi s podatki o finančnih računih. Z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja je določeno razširjeno področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov v EU, saj zajema vse vrste finančnih produktov (s posebnimi izjemami) v neposredni ali posredni lasti posameznikov ali subjektov, ki niso javni subjekti (usklajeno z OECD enotnim standardom poročanja v zvezi s podatki o finančnih računih). Glede na to, da je cilj in namen Direktive Sveta 2014/107/EU širši od Direktive Sveta 2003/48/ES, je 18.3.2015 Evropska komisija sprejela predlog za razveljavitev Direktive Sveta 2003/48/ES. Direktiva Sveta (EU) 2015/2060 z dne 10. novembra 2015 o razveljavitvi Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti je bila 18. novembra objavljena v Uradnem listu Evropske unije in je začela veljati 8. decembra 2015. Z namenom, da se preprečijo obveznosti dvojnega poročanja in tako prihranijo stroški za davčne uprave in finančne institucije, je treba zagotoviti, da so dopolnitve veljavnega sporazuma med EU in Kneževino Andoro v skladu z razvojem na EU in mednarodni ravni. To povečuje davčno transparentnost v Evropi in predstavlja pravno podlago za implementacijo OECD enotnega standarda avtomatične izmenjave med Kneževino Andoro in EU. Pričakuje se, da bodo ustavna pravila Andore in pravila zakonodaje Evropske unije o sklepanju mednarodnih sporazumov pravočasno izpolnjena, da bo Protokol o spremembi začel veljati prvega januarja 2017, da bo Kneževina Andora lahko začela izvajati postopke dolžne skrbnosti v januarju 2017 in prvič poročala po enotnem standardu septembra 2018. Kneževina Andora je ena izmed 75 držav podpisnic OECD večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, ki se je zavezala k sprejemu novega mednarodnega standarda avtomatične izmenjave informacij za davčne namene in prvi izmenjavi informacij o finančnih računih v letu 2018. Evropska komisija zato predlaga, da Svet sprejme dva sklepa:

• o podpisu, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih enakovrednim tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

• o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednim tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

Vir: MF Vlada podprla predlog sklepa Sveta o podpisu ter za časni uporabi protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in Libanonom zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k EU Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, ter začasni uporabi protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji. Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, ter začasni uporabi protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi

med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji. Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani je bil podpisan v Bruslju 1. aprila 2002 in je začel veljati 1. aprila 2006. V skladu z Aktom o pristopu Republike Hrvaške Republika Hrvaška pristopi k mednarodnim sporazumom, ki so jih podpisale ali sklenile Evropska unija in njene države članice, in sicer na podlagi protokola k navedenim sporazumom. Vir: MZZ Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem p odpisu memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske repu blike Kitajske o sodelovanju na podro čju zračnih prevozov Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve izvaja aktivnosti za nasledstvo Sporazuma med vladama SFRJ in Ljudske republike Kitajske o civilnem zračnem prometu, ki sta ga SFRJ in Kitajska podpisali leta 1972. Besedilo memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju na področju zračnih prevozov bo še predmet pogovorov oziroma pogajanj med pristojnimi organi za civilno letalstvo obeh držav, saj besedilo predstavlja slovenski predlog. Besedilo memoranduma o soglasju lahko pristojni organ za civilno letalstvo v okviru svojega delovnega področja dogovori tako, da se lahko čim bolj učinkovito izvede formalni postopek nasledstva Sporazuma med vladama SFRJ in Ljudske republike Kitajske o civilnem zračnem prometu ter da se skladno s potrebami letalske industrije zagotovijo možnosti za okrepitev sodelovanja med državama na področju zračnih prevozov. Ministrstvo za infrastrukturo je tudi prejelo informacijo pristojnega sektorja za pravo in pogodbe ministrstva za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske, da so naklonjeni nasledstvu navedenega sporazuma. Vir: MzI Odgovor vlade na vprašanje poslanca mag. Branka Gri msa o dejanskem koncu schengna Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije mag. Branka Grimsa, ki sprašuje o dejanskem koncu schengna, kot smo ga poznali. Republika Avstrija je v skladu z zakonodajo EU vzpostavila ponovno začasno mejno kontrolo na svoji meji z Republiko Slovenijo. Za uveljavitev svoje legitimne pravice se je Republika Avstrija odločila na podlagi trenutnih razmer, povezanih s povečanim tokom tujcev in velikega števila tujcev, ki iščejo zatočišče v njihovi državi. Prav tako se trenutno sooča z močno povečano stopnjo ogroženosti, tudi na področju terorizma. Zato so se v Republiki Avstriji odločili in tudi najavili, da bodo na meji z Republiko Slovenijo, od koder velika večina tujcev vstopa v njihovo državo, vzpostavili začasno mejno kontrolo, ki bo trajala najmanj do 15. februarja 2016. Za vzpostavitev začasne mejne kontrole smo se pred časom odločili tudi v Republiki Sloveniji, ko smo vzpostavili začasno mejno kontrolo na notranji schengenski meji z Madžarsko. Sicer pa so poleg Slovenije in Avstrije v povezavi z aktualnim povečanim valom tujcev začasno mejno kontrolo na notranjih schengenskih mejah vzpostavile tudi Norveška, Nemčija, Francija, Švedska, Malta in Madžarska.

Po vzpostavitvi začasne mejne kontrole na meji z Republiko Slovenijo je možno vstopati v Republiko Avstrijo na najmanj 55 točkah oziroma bivših mejnih prehodih. Tako kot pred vzpostavitvijo ponovne začasne mejne kontrole morajo tudi sedaj vsi, ki potujejo preko meje, posedovati potovalni dokument (osebna izkaznica, potni list). Republika Avstrija ni uzakonila novih kazenskih določb oziroma kazni za sankcioniranje kršiteljev, ki ne posedujejo potrebnih listin, ali tistih, ki nedovoljeno vstopijo v Republiko Avstrijo. Po vzpostavitvi začasne mejne kontrole na avstrijsko-slovenski meji vse do danes nismo bili obveščeni, da bi imeli slovenski državljani težave pri prestopu državne meje z Republiko Avstrijo. Prav tako nismo bili obveščeni, da bi bil kdo oglobljen, ker je prestopil državno mejo izven določenih točk, pri tem pa je izpolnjeval pogoje za vstop. O koncu schengna, torej prenehanju veljavnosti ali uporabe določb Schengenskega sporazuma in Schengenske konvencije med državami podpisnicami, ne moremo govoriti. Postopke, povezane z vstopom tujcev na schengensko območje, opredeljuje samo del zakonodaje schengenske skupnosti (Schengen Acquis). Menimo, da se je schengensko območje znašlo pred izzivom, ki se nanaša na ožji segment prava Skupnosti. Krepi se medsebojno sodelovanje držav pri boju s begunsko problematiko, terorizmom in varnostjo nasploh. Pri tem schengenske države s polno razumnostjo sprejemajo tudi odločitve o ponovni začasni vzpostavitvi mejne kontrole na notranjih schengenskih mejah. Vir: MNZ Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ne posega v p ravice obsojencev Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje, da določila Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ne posegajo v pravice obsojencev do ustreznega zdravstvenega varstva in zato niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Višje sodišče v Ljubljani je zahtevalo oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se glasi: »Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev kazni zapora, če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja«. Po mnenju Višjega sodišča je določba 1. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v nasprotju z 18. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa prepoved mučenja. Vlagatelj pojasnjuje, da je po njegovem mnenju sporna določba, ki je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij začela veljati 4. 8. 2015. Namreč, ker je zakonodajalec prej veljavno določbo, da se obsojencu sme odložiti izvršitev kazni zapora, če zaradi hujše bolezni ni zmožen nastopiti kazni – vsebinsko spremenil tako, da se obsojencu sme odložiti izvršitev kazni zapora, če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja. Vlagatelj meni, da je nova določba s tem radikalno posegla v primere, ko sicer bolnišnično zdravljenje obsojencu ni odrejeno, pa kljub temu zaradi obstoja hude bolezni ni zmožen nastopiti kazni. Vlada pa meni, da izpodbijana določba, ki se nanaša na bolnišnično zdravljenje kot razlog za odlog izvršitve kazni zapora, ni v neskladju z 18. členom URS, saj je zakonodajalec z njo zamejil možnosti zlorabe instituta odloga oziroma prekinitve kazni zapora, do katerih bi zaradi normativne ohlapnosti določb lahko prihajalo, na način, da je oblikoval rešitev, ki je skladna z ustavo in ustreznimi konvencijami in tako ne posega v pravico obsojenca do ustreznega zdravstvenega varstva. Glede ustreznosti odvzema svoboda osebam z izrazito slabim zdravstvenim stanjem, se je Evropsko sodišče za človekove pravice, navezujoč na 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, v preteklosti že opredelilo. Iz prakse ESČP v zvezi s tem izhajata predvsem dve izrecni opredelitvi: 1. da naj se pri osebi, ki je hudo bolna in ji zavod za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: zavod) ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe, skladno s 3. členom EKČP, kazen zapora v zavodu ne izvrši; in 2. da izvršitev kazni

zapora v zavodu za osebo, ki je hudo bolna in za katero je v zavodu zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba, ne pomeni kršitve 3. člena ESČP. Primeroma je tako stališče ESČP zavzelo v primeru Helhal proti Franciji, ko se je ob presoji ustreznosti prestajanja kazni zapora za obsojenca s hujšo obliko invalidnosti, za predmet presoje vzelo predvsem razmerje med zdravstvenim stanjem obsojenca in zagotovljeno zdravstveno oskrbo v zavodu (in ne invalidnost obsojenca same po sebi). ESČP se je pri tem sklicevalo na svojo ustaljeno sodno prakso, povzeto v besedilu primera Xiros proti Grčiji, iz katere izhaja, da se pri presoji skladnosti ravnanja s 3. členom EKČP, v zvezi s prestajanjem kazni zapora za hudo bolne obsojence, ugotavlja obstoj ustrezne zdravstvene oskrbe glede na zdravstveno stanje obsojenca, pri čemer se taka presoja opravi za vsak posamičen primer. Vir: MP Vlada je izdala sklep o razrešitvi in imenovanju pr edstavnikov ustanovitelja v svet javnega zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Sti čni V svetu javnega zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični se kot predstavnika ustanovitelja razrešita Milena Vrenčur in Zdravko Fajmut. V svet javnega zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični pa se kot predstavnika ustanovitelja do izteka mandata sveta zavoda, do 6. 12. 2017, imenujeta Vlasta Kovačič Mežek in Jernej Verčkovnik. Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007-207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja. Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja oziroma izkušnje iz naslednjih področij:

• poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ, • poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo,

financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s stvarnim premoženjem JZZ, ipd.),

• poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje. V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve Protokola. Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 1. 10. 2015 objavilo javni poziv za izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za Psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Komisija, ki jo je imenovala ministrica za zdravje, je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v imenovanje Vladi RS. Ministrica za zdravje na podlagi liste primernih kandidatov Vladi RS v imenovanje predlaga zgornje kandidate. Kot primerni kandidatki v skladu s Protokolom je ministrica izbrala še Nevenko Zaviršek in Alenko Šik, ki sta že imenovani v svet Centra za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični kot predstavnici ustanovitelja, zato se ne imenujeta ponovno. Vir: MZ

Vlada leta 2015 sprejela poro čilo o izpolnjevanju Zakona o izvajanju temeljnih ra zvojnih programov Slovenske vojske med letoma 2008 in 2015 Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske med letoma 2008 in 2015 je predstavljal podlago za načrtno ter nepretrgano zagotavljanje ključnih zmogljivosti pri dolgoročnem razvoju Slovenske vojske. Zakon je določal, da najpomembnejše oziroma prednostne naloge izvajanja v posameznem letu določi vlada. V letne načrte izvajanja temeljnih razvojnih programov so se vključevali projekti, s katerimi so se zagotavljale ključne operativne zmogljivosti vojske v daljšem časovnem obdobju, zlasti tiste, ki so bile dogovorjene znotraj zavezništva kot obveznost države. V zakonu je bilo tudi opredeljeno, da morajo biti za vse pogodbe, ki se sklepajo po tem zakonu, praviloma dogovorjene tudi protidobave blaga ali storitev, skladno s smernicami, ki jih določa Vlada RS. Zaradi varčevalnih ukrepov in posledično zmanjševanja sredstev, namenjenih Slovenski vojski, je bila zadnja pogodba podpisana leta 2008. Po tem letu so se izpolnjevale že sklenjene pogodbe, novih projektov pa ni bilo, čeprav je bila veljavnost zakona opredeljena do leta 2015. Z zakonom je bilo predvidenih do 710 milijonov evrov, ki naj bi bili namenjeni dokončanju omenjenih zmogljivosti med trajanjem zakona, v resnici pa je bilo porabljenih 121.843.600,96 evra sredstev. Znotraj zakona sta bila v celoti izvedena dva programa (LKOV JRKBO in Radarji dolgega dosega) in eden delno (SKOV 8 x 8). Z zakonom načrtovane zmogljivosti so tako dosežene le v manjši meri. Vir: MO Vlada se je seznanila z informacijo o uvrstitvi slo venske Enote za iskanje in reševanje v jamah v Evropski prostovoljni nabor Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o uvrstitvi slovenske Enote za iskanje in reševanje v jamah v Evropski prostovoljni nabor vnaprej odrejenih zmogljivosti držav članic v okviru mehanizma Unije za civilno zaščito. Skladno z drugim odstavkom člena 86. A, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, je Uprava RS za zaščito in reševanje pristojna za uvrstitev določenih enot v evidence sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih vodijo mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija, za pomoč v drugih državah. Uprava RS za zaščito in reševanje bo predlagala, da se slovenska Enota za iskanje in reševanje v jamah (Cave Search and Rescue Team Slovenia – CSAR) uvrsti, registrira in certificira v Evropski prostovoljni nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic v okviru mehanizma Unije za civilno zaščito za dobo treh let. Enota CSAR je del Državne enote za hitre reševalne intervencije, ki je skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč organizirana za opravljanje posebno zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za pomoč drugim državam. Enoto popolnjuje Jamarska reševalna služba Slovenije, ki ima status javne reševalne službe po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, dodatno logistično podporo pa izvajajo druge enote Državne enote za hitre reševalne intervencije. Z vključitvijo slovenske Enote za iskanje in reševanje v jamah v Evropski prostovoljni nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic v okviru mehanizma Unije za civilno zaščito Republika Slovenija pridobi enoto, ki bo ne le boljše opremljena in usposobljena, temveč tudi certificirana za delovanje v mednarodnem okolju. Ob tem hkrati učinkovito dobivamo evropska sredstva in razvijamo nišne zmogljivost na ravni EU, katerih druge države kljub ogroženosti nimajo organiziranih. Vir: MO

Vlada je izdala sklep o razrešitvi in imenovanju pr edstavnikov ustanovitelja v svet javnega zdravstvenega zavoda Psihiatri čne bolnišnice Begunje V svetu javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje se kot predstavniki ustanovitelja razrešijo Branko Suhadolnik, Gorazd V. Mravlje ter Alma Bernik. V svet javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje se kot predstavnike ustanovitelja do izteka mandata sveta zavoda, do 14. 11. 2017, imenuje Alenka Šik, Monika Ivanuša ter Anica Užmah. Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007-207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja. Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja oziroma izkušnje iz naslednjih področij:

• poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ, • poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo,

financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s stvarnim premoženjem JZZ, ipd.),

• poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje. V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve Protokola. Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 1. 10. 2015 objavilo javni poziv za izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za Psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Komisija, ki jo je imenovala ministrica za zdravje, je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v imenovanje Vladi RS. Ministrica za zdravje na podlagi liste primernih kandidatov Vladi RS v imenovanje predlaga zgornje kandidate. Kot primerno kandidatko v skladu s Protokolom je ministrica izbrala še Nadjo Čobal, ki je že imenovana v svet Psihiatrične bolnišnice Begunje kot predstavnica ustanovitelja, zato se ne imenuje ponovno. Vir: MZ Vlada razrešila člana in imenovala članico Upravnega odbora Geološkega zavoda Slovenije Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o razrešitvi dosedanjega člana in imenovanju nadomestne članice Upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda Geološki zavod Slovenije. Dosedanjega člana mag. Hinka Šolinca se iz upravnega odbora razreši zaradi prenehanja delovnega razmerja na Ministrstvu za infrastrukturo in se imenuje nadomestno članico Gabrielo Börc Smolič, do poteka mandata Upravnega odbora in sicer do 12. 2. 2018. Vir: MIZŠ

Vlada dala pozitivno mnenje k podelitvi odlikovanj "vitez Reda umetnosti in leposlovja Francoske republike" Suzani Koncut, Andreju Medvedu in Nevenki Koprivšek Vlada RS je dala pozitivno mnenje k podelitvi odlikovanj "vitez Reda umetnosti in leposlovja Francoske republike" slovenskim državljanom Suzani Koncut, Andreju Medvedu in Nevenki Koprivšek ter ga posreduje Uradu predsednika Republike Slovenije. Veleposlaništvo Francoske republike v RS je 17. decembra 2015 obvestilo Ministrstvo za zunanje zadeve RS, da je ministrica za kulturo Francoske republike imenovala slovenske državljane Suzano Koncut, Andreja Medveda in Nevenko Koprivšek za viteze Reda umetnosti in leposlovja Francoske republike. Veleposlaništvo je podalo njihove obrazložitve in zaprosilo za soglasje slovenskih oblasti k podelitvi odlikovanj. Suzana Koncut je velika poznavalka francoske literature, ljubiteljica gledališča in samostojna prevajalka, katere ime je povezano s prevodi besedil klasičnih, modernih in sodobnih francoskih avtorjev za najbolj prestižne slovenske založniške hiše. Je tudi avtorica prevodov številnih filozofskih besedil in prejemnica Sovretove nagrade za novi prevod Flaubertove Gospe Bovary. Andrej Medved je eminenten predstavnik slovenske intelektualne in kulturne srenje ter od leta 1999 ustanovitelj in vodja založbe Hyperion. Založba objavlja dela velikih francoskih mislecev. Kot kustos in eden od ustanoviteljev Obalnih galerij Piran je slednje spremenil v referenčno točko sodobne umetnosti v Sloveniji, kjer so razstavljali številni francoski avtorji. Nevenka Koprivšek je 17 let umetniški vodja festivala Mladi Levi, enega izmed najpomembnejših kulturnih dogodkov v tem delu Evrope, na katerem vsako leto predstavi najboljše stvaritve sodobne francoske produkcije. Podobno vlogo je opravljala v okviru svojega zavoda Bunker, kjer je posebno mesto namenila francoskim umetnikom. Zaradi njene predanosti Franciji in prizadevanj za ohranjanje evropske kulturne identitete je postala cenjena partnerica Francoskega inštituta v Sloveniji in Francoskega veleposlaništva v Sloveniji. Vir: MZZ Vlada potrdila kandidaturo za člana Evropskega ra čunskega sodiš ča

Vlada RS je na današnji redni seji potrdila kandidaturo Sama Jereba za člana Evropskega računskega sodišča, predlagano s sklepom vlade 23. 12. 2015 in potrjeno s pozitivnim mnenjem Odbora za zadeve Evropske unije pri DZ 22. 1. 2016. Vlada o kandidaturi za člana Evropskega računskega sodišča obvesti Državni zbor in pooblašča Ministrstvo za finance, da posreduje predlog kandidature za člana Evropskega računskega sodišča Generalnemu sekretariatu Sveta EU. Vlada je v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije na 68. redni seji dne 23. 12. 2015 obravnavala predlog kandidature Sama Jereba kot predstavnika RS za člana Evropskega računskega sodišča in predlog posredovala Državnemu zboru. V skladu z določili zakona je vladni predlog kandidature obravnaval Odbor Državnega zbora za zadeve Evropske unije, ki je na podlagi prejetega gradiva, predstavitve kandidata ter opravljene razprave z njim h kandidaturi podal pozitivno mnenje 22. 1. 2016 in ga posredoval vladi. Po prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka in pred posredovanjem predloga kandidata pristojnim institucijam EU mora vlada o predlogu obvestiti Državni zbor (11.b člen ZSDZVZEU), pri čemer na mnenje delovnega telesa Državnega zbora ni vezana. Predlog vlade mora biti obrazložen. V skladu z navedenim je bilo vladi predlagano, da potrdi predlog kandidature, kot je bil predlagan že s sklepom z dne 23. 12. 2015 in da pooblasti Ministra za finance, da o

kandidaturi, po tem, ko bo o odločitvi obveščen Državni zbor, obvesti Generalni sekretariat Sveta EU. Samo Jereb je univerzitetni diplomirani ekonomist s pridobljenim izpitom za preizkušenega državnega revizorja. Zaposlen je na Računskem sodišču Republike Slovenije, sprva kot vrhovni državni revizor (9 let), danes pa kot namestnik predsednika Računskega sodišča RS. Ima odlične organizacijske, vodstvene, komunikacijske in računalniške kompetence. Predlagani kandidat je zadolžen za izvajanje naslednjih nalog:

• odločanje v senatu računskega sodišča v vseh revizijah računskega sodišča, kjer je podan ugovor na predlog revizijskega poročila, ne glede na področje dela,

• izvajanje nalog državnega notranjega revizorja na podlagi pooblastil predsednika računskega sodišča (podajanje predlogov za izvedbo revizij, izdajanje soglasij k podrobnim načrtom revizije, osnutkom in predlogom revizijskih poročil, sodelovanje v izobraževalnih programih za revizorje in v komisijah za preizkušene državne revizorje, predstavitev revizijskih poročil Državnemu zboru Republike Slovenije in drugim zainteresiranim javnostim,..). Področje dela ni omejeno in se nanaša na vse pristojnosti računskega sodišča in vse vrste revizij pri čemer neposredno spremlja in nadzira polovico dela računskega sodišča.

V letu 2015 je bil posebej zadolžen za podrobnejše spremljanje izvedbe revizije pravilnosti in smotrnosti vzpostavitve in delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank in revizije smotrnosti z vidika posledic največje investicije v preteklih letih (izgradnje bloka 6 Termoelektrarni Šoštanj) na poslovni izid in denarni tok Holdinga Slovenskih elektrarn in Slovenskega državnega holdinga. Vir: MF Vlada dolo čila Sklad kmetijskih zemljiš č in gozdov Republike Slovenije za upravljavca nepremi čnin, neperspektivnih za Ministrstvo za obrambo Vlada RS je na današnji seji določila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za upravljavca nepremičnin v k. o. 2290 Kojsko, 1293 Veliki Obrež, 1536 Talčji Vrh, 383 Mezgovci, 380 Prerad, 381 Tibolci, 407 Moškanjci, 2577 Hrušica, 2579 Podgrad, 1608 Briga, 2306 Rožna dolina in 2074 Sorica, 47803-2/2016. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila nekoč del vojaških nepremičnin, ki pa jih ministrstvo ne potrebuje za opravljanje svojih nalog. Na podlagi Zakona o obrambi in Uredbe o upravljanju z vojaškimi nepremičninami ministrstvo upravlja navedene nepremičnine. Vse v gradivu omenjene nepremičnine so zemljiškoknjižno urejene, lastnica nepremičnin pa je Republika Slovenija. Vpis nepremičnin na Republiko Slovenijo je bil izveden na podlagi Uredbe o zemljiškoknjižni izvedbi prenosa nepremičnin bivše SFRJ na Republiko Slovenijo. Vir: MO RS bo brezpla čno prenesla premoženje na Ob čino Ruše, Mestno ob čino Nova Gorica, Občino Moravske Toplice in Ob čino Radovljica Vlada RS je danes odločila, da Republika Slovenija sklene pogodbe o brezplačnem prenosu državnega premoženja z Občino Ruše, Mestno občino Nova Gorica, Občino Moravske Toplice in Občino Radovljica. Za podpis vseh pogodb je vlada pooblastila ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Občina Ruše - izboljšanje standarda komunalne infrastr ukture v Poslovni coni Bezena Predmet brezplačnega prenosa državnega premoženja na občino so nepremičnine parc. št. 735/14 (ID 6295784), kmetijsko zemljišče v izmeri 690 m², parc. št. 735/16 (ID 6295782),

kmetijsko zemljišče v izmeri 302 m² in parc. št. 735/17 (ID 6295787), kmetijsko zemljišče v izmeri 1.104 m² in pozidano zemljišče v izmeri 2.422 m², vse k.o. 664 – Bistrica pri Rušah, v upravljanju Ministrstva za infrastrukturo in v lasti Republike Slovenije (zadevne nepremičnine). Zadevne nepremičnine z vidika namenske rabe predstavljajo površine železnic in območja centralnih dejavnosti. Nahajajo se v naselju Bezena, severno od regionalne železniške proge Maribor – Prevalje ter v neposredni bližini industrijske cone Ruše. Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi izvedbe načrtovanega projekta »Ureditev dostopa do Poslovne cone Bezena v občini Ruše« (načrtovani projekt). Občina bo za potrebe nemotenega delovanja gospodarskih subjektov in za izboljšanje standarda komunalne infrastrukture v Poslovni coni Bezena uredila dostopa do Poslovne cone Bezena, zgradila nov pločnik na severni strani cestišča v dolžini cca. 360 m in širini 1,5 m, izvedla asfaltno preplastitev obstoječe javne ceste v dolžini cca. 380 in širini 6,0 m, fekalno kanalizacijo v dolžini cca. 300 m, obnovila cestno razsvetljavo in prometno signalizacijo v dolžini cca. 400 m ter obnovila cestni prepust ob prečkanju Kramarjevega potoka. Načrtovani projekt bo izboljšal standard komunalne infrastrukture v Poslovni coni Bezena v občini Ruše. Mestna ob čina Nova Gorica – Ureditev postajališ ča za avtodome Predmet brezplačnega prenosa državnega premoženja na občino so nepremičnine, in sicer: parc. št. 864/11 (ID 1211402) – pozidano zemljišče v izmeri 145 m,² parc.št. 864/12 (ID 3562491) - pozidano zemljišče v izmeri 124 m², parc. št. 864/13 (ID 1378723) - pozidano zemljišče v izmeri 124 m², parc. št. 864/14 (ID 2890440) - pozidano zemljišče v izmeri 147 m² in parc. št. 864/15 (ID 208487) - pozidano zemljišče v izmeri 64 m², vse k.o. 2303 - Solkan, v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo in v lasti Republike Slovenije (v zadevne nepremičnine). Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi načrtovanega projekta »Ureditev postajališča za avtodome«. Občina bo v zvezi z načrtovanim projektom na zadevnih nepremičninah izvedla celovito ureditev osmih parkirnih mest za avtodome, ki bodo namenjena predvsem urbanem postanku in oskrbi avtodomov. Parkirišča bodo povezana z obstoječim parkiriščem in obračališčem mestnega avtobusa prometa. Občina bo do parkirišč uredila dostopne poti, površine za pranje in izlivanje vode v asfaltni in tlakovani izvedbi, parkirna mesta bodo komunalno urejena z vodovodnimi, kanalizacijskimi in električnimi priključki, postavila bo rampo in parkirni avtomat, uredila bo ustrezno razsvetljavo parkirnih površin in prometno signalizacijo, prav tako pa bo postavila informacijsko točko, kjer bodo obiskovalci dobili celovite informacije o turistični ponudbi občine in regije. Občina Moravske Toplice - Zagotovitev prostorov za kme tijsko in izobraževalno dejavnost Predmet brezplačnega prenosa državnega premoženja na občino so nepremičnine, in sicer: parc. št. 617/0 (ID 754255), parc. št. 618/0 (ID 754256), parc. št. 619/0 (ID 2097419), parc. št. 620/0 (ID 2602421), parc. št. 654/0 (ID 2602422), parc. št. 655/0 (ID 2265646), parc. št. 656/0 (ID 4616800), parc. št. 657/0 (ID 2097420) in parc. št. 658/0 (ID 4448927), vse k.o. 88 – Prosenjakovci, v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v lasti Republike Slovenije (v zadevne nepremičnine). Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi načrtovanega projekta »Zagotovitev prostorov za kmetijsko in izobraževalno dejavnost«. Na podlagi načrtovanega projekta, se bodo na zadevnih nepremičninah izvajale kmetijske dejavnosti, ki bodo zajemale pridelavo in predelavo žit, okopavin, zelenjave, zelišč in sadja ter živinorejo z vzrejo živali. Izvajale se bodo tudi izobraževalne dejavnosti, ki bodo zajemale organizacijo naravoslovnih dni za šole, izvajanje strokovnih delavnic na temo ekološkega

kmetijstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, nege in hranjenja živali ter izvajanje poklicne rehabilitacije in usposabljanje težko zaposljivih oseb. Občina bo na podlagi načrtovanega projekta na zadevnih nepremičninah izvedla obnovitvena dela na objektu, na katerem bo izvedla pleskanje prostorov, zamenjavo keramičnih površin, obnovila bo električne in strojne instalacije, ter sistem ogrevanja z zamenjavo kotla za kurjavo, preuredila bo kletne prostore v sušilnico za pridelke, zgradila bo pomožni kmetijski objekt za izvajanje načrtovanega projekta, celovito bo uredila okolico objekta in obdelala ter pripravila bo posamezna kmetijska zemljišča za setev posevkov. Občina Radovljica – Izgradnja novega pokopališ ča v Begunjah Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi izvedbe načrtovanega projekta »Izgradnja novega pokopališča v Begunjah« (v nadaljevanju: načrtovani projekt). Občina bo na podlagi načrtovanega projekta zgradila nov objekt paviljonskega tipa za obrede verskih skupnosti in izvajanje obreda pokopa, 730 novih grobov, od tega 400 klasičnih zelenih grobov in 200 klasičnih cvetličnih grobov ter 130 žarnih grobov, prostor za raztros, 32 novih parkirnih mest, kamniti zid v višini 2 m, ki bo ogradil pokopališče in vstop na pokopališče s kovinskimi vrati, uredila in razširila bo obstoječo cesto do pokopališča z izgradnjo novega pločnika, uredila bo prostor za zabojnike in ločevanje odpadkov, notranje poti z enotno urbano opremo in nameščenim klopmi ter vodnjaki, območje pokopališča bo ozelenila, obnovila bo kanalizacijo, namestila bo novo osvetlitev območja in uredila dodatno prometno signalizacijo. Vir: MGRT Spremembe v Svetu Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologi je Vlada RS je danes na redni seji razrešila člana Sveta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije dr. Stanislava Raščana in namesto njega do konca mandata razrešenega člana imenovala dr. Roberta Kokalja, kot predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve. Razrešila je tudi Andreja Prebila kot predstavnika Turistično-gostinske zbornice. Svet agencije ima skladno s Sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije sedem članov. Razrešitev članov sveta agencije je določena v 13. členu omenjenega sklepa. Vlada lahko člana sveta agencije predčasno razreši tudi v primeru, če to član sam zahteva. Dne 23. 12. 2015 je član sveta agencije, dr. Stanislav Raščan Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije posredoval odstopno izjavo, na podlagi katere odstopa z omenjene funkcije. V 25. členu Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije je določeno, da svet Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, ki je oblikovan v skladu s sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma nadaljuje delo do poteka mandatov njegovih članov, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo sklepa. S Sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma je bila ustanovljena nova agencija, ki opravlja dejavnost načrtovanja in izvajanja politike trženja celovite turistične ponudbe. V Svet navedene agencije se med drugim imenuje tudi predstavnika iz turističnega gospodarstva, ki ga predlaga Turistično-gostinska zbornica Slovenije. Glede na to, da je dejavnost načrtovanja in izvajanja politike celovite turistične ponudbe prevzela nova agencije (STO) je v drugem odstavku 25. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih

investicij in tehnologije določeno, da mora ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj in tehnologijo v enem mesecu od uveljavitve sklepa izvesti postopke in pripraviti predlog za razrešitev člana Sveta agencije, ki je predstavnik Turistično gostinske zbornice Slovenije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zato Vladi RS predlaga, da razreši dosedanjega člana Sveta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Andreja Prebila, kot predstavnika Turistično gostinske zbornice. Vir: MGRT Spremembe v Medresorski delovni skupini za prenovo zakonodaje Vlada RS je danes na redni seji razrešila Barbaro Rižnik Miklavc iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in mag. Marijo Remic iz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve z mesta članic Medresorske delovne skupine za prenovo registrske zakonodaje in za članice omenjene skupine imenuje Adriano Čegec iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Polonco Bogataj, Damjano Bogataj Demšar in Ano Kavčič, vse iz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter Ivo Knap iz Ministrstva za notranje zadeve. V medresorski delovni skupini za prenovo registrske zakonodaje so:

• mag. Dušan Pšeničnik, generalni direktor Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za • gospodarski razvoj in tehnologijo, kot vodja, • mag. Mojca Kunšek, direktorica Agencije Republike Slovenije za javnopravne

evidence in • storitve, kot namestnica vodje, • Jana Ahčin, generalna direktorica Finančne uprave Republike Slovenije, kot članica, • Matija Kodra, Ministrstvo za javno upravo, kot član, • Adriana Čegec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot članica, • Aleš Gorišek, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot član, • Helena Rus, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot članica, • Slavko Patekar, Ministrstvo za javno upravo, kot član, • Aljaž Perme, Ministrstvo za pravosodje, kot član, • Martina Verbančič, Ministrstvo za finance, kot članica, • Polonca Bogataj, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,

kot članica, • mag. Teja Batagelj, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,

kot • članica, • Irena Murnc, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kot

članica, • Damjana Bogataj Demšar, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in

storitve, kot • članica, • Ana Kavčič, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kot

članica, • mag. Ksenija Zeilhofer Orehek, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kot članica, • Tomaž Andrejka, Finančna uprava Republike Slovenije, kot član, • Irena Verčič, Finančna uprava Republike Slovenije, kot članica, • Iva Knap, Ministrstvo za notranje zadeve, kot članica.

Vir: MGRT