ABC KLASIFIKACIJA Z UVEDBO B ARTIKLOV NA VRB 199 NA ... · Vsako trgovsko podjetje se bori za obstanek na trgu z optimalno postavljenimi artikli na policah. V ta namen je potrebno

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Simon Jabuka

ABC KLASIFIKACIJA Z UVEDBO B

ARTIKLOV NA VRB 199 NA

ODDELKU KEMIJE V TC MERKUR

BREŽICE

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, julij 2015

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Simon Jabuka

ABC KLASIFIKACIJA Z UVEDBO B

ARTIKLOV NA VRB 199 NA

ODDELKU KEMIJE V TC MERKUR

BREŽICE

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor:

izred. prof. dr. Tone Lerher

Somentor:

red. prof. dr. Iztok Potrč

Celje, julij 2015

Mariborska cesta 7

3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela

Spodaj popisan Simon Jabuka, študent visokošolskega strokovnega študijskega programa

Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20000561, sem avtor zaključnega dela:

ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice.

S svojim podpisom zagotavljam:

da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v

Mariboru;

sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu

virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za

logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno

delo in sem to tudi jasno zapisal v zaključnem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v

obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz.

ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih

pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v

skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in

za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Patricija Rudolf, prof. slov.

jezika.

V Celju, dne ________________ Podpis avtorja:

ZAHVALA

Največja zahvala gre mentorju izred. prof. dr. Tonetu Lerherju in somentorju red. prof.

dr. Iztoku Potrču, da sta mi omogočila nastanek te diplomske naloge.

Prav tako se zahvaljujem zaposlenim v TC Merkur Brežice, še posebej Darinki Rolih,

kot tudi UBS ter Brigiti Primažič za pomoč pri pridobivanju podatkov.

Posebno pa se zahvaljujem svojim staršem, Jožetu in Vlasti Šekoranja, ki sta mi z veliko

podporo, razumevanjem in potrpljenjem omogočila neoviran študij ter me med študijem

in pisanjem te diplomske naloge spodbujala.

Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, in jih nisem posebej navedel.

ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC

Merkur Brežice

Vsako trgovsko podjetje se bori za obstanek na trgu z optimalno postavljenimi artikli na

policah. V ta namen je potrebno narediti komercialno ABC analizo in planogram blaga.

Pomemben del vsake trgovine je tudi skladišče, da se pravilno in pravočasno blago

prevzame, kvalitetno skladišči, ter da se izdaja blago, ki ima rok trajanja, po metodi

FIFO. Vse to so argumenti za boljši promet trgovskega podjetja kar je tudi primer naše

diplomske naloge.

V TC Merkur Brežice imamo na zalogi le artikle z klasifikacijo A, po naročilu kupca pa

B in C. Z uvedbo B artiklov v redni asortiman bi radi povečali promet na oddelku

Kemija, kjer smo z analizami to tudi dokazali. Na začetku diplomske naloge smo

predstavili teoretične osnove, v nadaljevanju pa predstavili trenutno stanje. Trenutno

stanje smo kritično analizirali ter podali tudi možne izboljšave tako same uvedbe B

artiklov v redni asortiman kot tudi skladiščnega poslovanja. Na podlagi pridobljenih

podatkov smo ugotovili, da skladiščni prostor nima dovolj velike zalogovne

zmogljivosti za uvedbo B artiklov. Predlagali smo postavitev montažnega šotora in

novih skladiščnih regalov. Rezultate smo predstavili v zaključnem delu diplomske

naloge, kjer vidimo, da se investicija povrne v dobrih 5 letih. K izboljšanju vodenja

zalog bi pripomogla tudi nadgradnja strojne opreme in informacijskega sistema.

Ključne besede: skladiščno poslovanje, vodenje zalog, abc analiza, planogram

ABC classification by introducing B items on TG 199 in chemical product

department in SC Merkur Brežice

Every trading company fought for survival in the market with optimal placed items on

the shelves. For this purpose, it is necessary to make a commercial ABC analysis and

planogram of the goods. An important part of each store is a warehouse where the

goods are correctly and timely acquired, well stored, and that they issue the goods that

has expiration date, according to the FIFO method. These are all arguments for better

marketing of the enterprise as is the case of our thesis.

In the SC Merkur Brežice we have in stock only items with classification A, while B

and C are ordered on customer demand. With the introduction of B items in the regular

assortment we would like to increase income in the chemical product department, where

we demonstrated this with analysis. In this thesis, we initially presented the theoretical

basis, but thereafter presented the current situation. We have critically analyzed current

situation and present possible improvements of the introduction of B items in the

regular assortment as well as warehouse management. Based on the obtained data, we

found that storage space doesn’t have enough warehouse capacity for the introduction

of B items. We have proposed a prefabricated tent and new storage racks. The results

are presented at the end of the thesis, where we see that the return on investment is more

than 5 years. Upgrading hardware and information system would also improve stock

management.

Keywords: warehouse management, stock management, ABC analysis, planogram

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice v

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

Opredelitev in opis problema ........................................................................................ 1

Cilji in teze diplomskega dela ....................................................................................... 2

Predpostavke in omejitve dela ...................................................................................... 3

Predvidene metode raziskovanja .................................................................................. 3

1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE IN ZALOGE.......................................................... 4

1.1 Skladiščno poslovanje v trgovskih centrih ............................................................. 4

1.1.1 Nabava blaga .................................................................................................... 4

1.1.2 Prevzem blaga .................................................................................................. 5

1.1.3 Uskladiščenje blaga ......................................................................................... 6

1.1.4 Prodaja blaga .................................................................................................... 6

1.1.5 Komisioniranje in odprema blaga ................................................................... 7

1.2 Skladiščna oprema in tehnologije skladiščenja ...................................................... 8

1.2.1 Transportna sredstva in paletizacija ................................................................. 8

1.2.2 Tehnologije skladiščenja ................................................................................ 10

1.3 Vodenje zalog v trgovskih centrih ........................................................................ 10

1.4 ABC analiza zalog ................................................................................................ 11

1.4.1 Planogram ...................................................................................................... 12

1.5 Informacijska podpora vodenju zalog in skladiščnemu poslovanju .................... 13

1.5.1 GS1 standardi ................................................................................................. 14

1.6 Diskusija ............................................................................................................... 14

2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V TC MERKUR

BREŽICE .................................................................................................................. 15

2.1 Predstavitev podjetja Merkur trgovina d.d. .......................................................... 15

2.2 Predstavitev TC Merkur Brežice .......................................................................... 16

2.3 Osnovni procesi v TC Merkur Brežice ................................................................. 17

2.3.1 Prodaja ........................................................................................................... 18

2.3.2 Nabava ........................................................................................................... 20

2.3.3 Prevzem ......................................................................................................... 22

2.4 Skladiščno poslovanje v TC Merkur Brežice ....................................................... 23

2.4.1 Skladiščenje ................................................................................................... 23


Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice vi

2.4.2 Izdaja blaga .................................................................................................... 24

2.5 Vodenje zalog v TC Merkur Brežice ................................................................... 26

2.5.1 Slaboidoče zaloge .......................................................................................... 28

2.6 Komercialna ABC analiza artiklov ....................................................................... 29

2.6.1 Planogram na oddelku Kemija ....................................................................... 30

2.7 Analiza obstoječega stanja na VRB 199 v TC Merkur Brežice ........................... 31

2.7.1 Proces sprejema blaga iz CS .......................................................................... 36

2.7.2 Proces izdaje blaga iz skladišča ..................................................................... 39

2.8 Kritična analiza ..................................................................................................... 43

2.9 Diskusija ............................................................................................................... 48

3 PREDLOGI UČINKOVITEJŠEGA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V TC

MERKUR BREŽICE .............................................................................................. 49

3.1 Predlog učinkovitejšega vodenja zalog v TC Merkur Brežice ............................. 49

3.2 Predlog uvedbe B artiklov na VRB 199 v redni asortiman TC Merkur Brežice .. 52

3.3 Logistična analiza povečanja prometa na oddelku Kemija v TC Merkur Brežice 53

3.3.1 Analiza povečanja prometa s komercialnega vidika ...................................... 54

3.3.2 Analiza povečanja prometa s skladiščnega vidika ......................................... 59

3.4 Analiza učinkovitosti predlagane rešitve .............................................................. 61

3.5 Diskusija ............................................................................................................... 64

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 65

Ocena stanja ................................................................................................................ 65

Pogoji za uvedbo ......................................................................................................... 67

Možnosti nadaljnjega razvoja ..................................................................................... 67

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 68

PRILOGE


Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice vii

KAZALO SLIK

Slika 1: Logistični sistem proizvodnega podjetja ............................................................. 5

Slika 2: Skladiščenje blaga ............................................................................................... 6

Slika 3: Talna transportna sredstva .................................................................................. 8

Slika 4: Euro paleta .......................................................................................................... 9

Slika 5: Boks paleta .......................................................................................................... 9

Slika 6: Periodični način naročanja ............................................................................... 10

Slika 7: Primer ABC metode razdelitve materiala ......................................................... 12

Slika 8: Primer planograma pleskarskega pribora ........................................................ 13

Slika 9: Čitalec črtnih kod .............................................................................................. 13

Slika 10: EAN koda ......................................................................................................... 14

Slika 11: Logotip podjetja Merkur trgovina d.d. ............................................................ 16

Slika 12: Promet po letih ................................................................................................ 18

Slika 13: Program »Vpogled zalog in cen« .................................................................... 19

Slika 14: Progam »Izdaja in dostava blaga«.................................................................. 19

Slika 15: Predloga tip 1 za oddelek Kemija ................................................................... 20

Slika 16: Kako deluje predloga tip 1 .............................................................................. 21

Slika 17: Primer podobnih artiklov ................................................................................ 22

Slika 18: Žična boks paleta ............................................................................................. 23

Slika 19: Manipulacijska talna sredstva ......................................................................... 24

Slika 20: Izdajnica za končnega kupca ........................................................................... 25

Slika 21: Komercialna klasifikacija asortimana in tipizacija TC................................... 27

Slika 22: Vrednost slaboidočih zalog za obdobje december 2013 – december 2014 ..... 28

Slika 23: Proces UBS ...................................................................................................... 29

Slika 24: Planogram fugirnih mas in silikonskih tesnilnih mas ..................................... 30

Slika 25: Planogram odstranjevalcev vlage in plesni .................................................... 31

Slika 26: Promet po mesecih na oddelku Kemija ........................................................... 32

Slika 27: Skupen delež prodaje ....................................................................................... 34

Slika 28: Postopek sprejema blaga iz CS ....................................................................... 37

Slika 29: Regal za skladiščenje in izdajo blaga .............................................................. 40

Slika 30: Postopek izdaje blaga iz skladišča .................................................................. 41

Slika 31: Vzroki neučinkovitega vodenja zalog .............................................................. 44


Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice viii

Slika 32: Skladiščni šotor AS .......................................................................................... 51

Slika 33: Planogram fugirnih in silikonskih tesnilnih mas z B artikli ............................ 52

Slika 34: Planogram odstranjevalcev vlage in plesni .................................................... 53

Slika 35: Povečanje prometa A in B artiklov v letu 2015 na VRB 199 ........................... 56

Slika 36: Povečanje prometa z uvedbo B artiklov v letu 2015 na VRB 199 ................... 57

Slika 37: Prikaz zmanjševanja zaloge lepila po TSE na teden ....................................... 61

Slika 38: Nova postavitev v regalu za skladiščenje in izdajo ......................................... 62

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prodaja po letih na oddelku Kemija ............................................................... 32

Tabela 2: Delež prodaje po letih na oddelku Kemija ..................................................... 33

Tabela 3: Prodaja po letih na VRB 199 ......................................................................... 34

Tabela 4: Prodajna količina po letih na VRB 199 .......................................................... 35

Tabela 5: Povprečna vrednost zalog po letih na VRB 199 ............................................. 36

Tabela 6: Procesna karta sprejema blaga iz CS ............................................................ 38

Tabela 7: Procesna karta izdaje blaga iz skladišča ....................................................... 42

Tabela 8: Povečanje prometa A in B artiklov v letu 2015 na VRB 199 za 5% ............... 55

Tabela 9: Povečanje prometa z uvedbo B artiklov v letu 2015 na VRB 199 .................. 56

Tabela 10: Izboljšana procesna karta izdaje blaga iz skladišča .................................... 63

Tabela 11: Investicija v strojno in programsko opremo................................................. 66


Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice ix

SEZNAM KRATIC IN SIMBOLOV

Kratice

B2B business to business – prodaja podjetjem

B2C business to customer – prodaja potrošnikom

BS blagovna skupina

CS centralno skladišče

DDV davek na dodano vrednost

EAN International Article Number – mednarodna številka artikla (prej se je

imenovala European Article Number – Evropska številka artikla)

FIFO First In First Out – prvo noter prvo ven

GMLK Gradbeni material, Metalurgija, Les, Kemija

KIS komercialni informacijski sistem

KOZ koeficient obračanja zalog

MP Maloprodaja

MPIS maloprodajni informacijski sistem

OE organizacijska enota, obračunska enota

PM paletno mesto

RFID Radio Frequency IDentification - Radiofrekvenčna identifikacija

RO regalno okno

TC trgovski center

TG Type of Goods

TSE transportno skladiščna enota

UBS upravljanje z blagovnimi skupinami

UPC Universal Product Code – univerzalna koda produkta

VRB vrsta blaga

Simboli

A A artikli

B B artikli


Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice x

c strošek

d dolžina

e število prodajalcev

f fugirne mase in silikonske tesnilne mase

g globina

j število palet

K količina prodana oziroma količina prodanih artiklov

l lepila za ploščice

m škoda blaga oziroma odpis blaga

N neto prodajna vrednost

n najemnina

O ostali artikli

o odstranjevalci vlage

P površina

p prodaja oz. promet

pm2 prodaja na kvadratni meter

Pp prodajna površina

pz prodaja na prodajalca

r razlika

š širina

t čas

u število kosov na paleti

V povprečna vrednost prodanega artikla

x poraba palet

y amortizacija

z prodajalec


Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 1

UVOD

Med široko ponudbo trgovcev s tehničnim blagom in blagom za ureditev doma se vsak

izmed njih bori za svoj obstanek na trgu. Zato mora biti ponudba celovita in privlačna

za potencialne kupce. V ta namen trgovci opravijo analizo trga, v tem segmentu pa še

ABC analizo in planogram blaga, da je blago optimalno postavljeno in vidno kupcem.

To so v letu 2010 naredili tudi v podjetju Merkur trgovina d.d., kjer je sanacijski načrt

prestrukturiranja predvideval vrsto varčevalnih ukrepov, med katerimi sta bili tudi

ureditev zalog in klasifikacija blaga s komercialno ABC analizo. S tem so želeli

zmanjšati stroške zalog in povečati KOZ. V diplomskem delu se bomo osredotočili na

TC Merkur Brežice oziroma na oddelek Kemija.

Analizirali bomo promet na oddelku Kemija in na VRB 199 ter poskušali z logistično

analizo dokazati morebitno povečanje prometa na VRB 199 na letni ravni z uvedbo B

artiklov v redni asortiman.

»Temeljna naloga trgovine je torej posredovanje izdelkov med proizvodnjo in porabo,

ki naj proizvajalcem olajša prodajo, porabnikom pa zagotovi zadovoljitev njihovih

potreb. Poleg samega posredovanja opravlja trgovina še številne druge dejavnosti, kot

so skladiščenje, hranjenje, sortiranje, embaliranje, odprema in prevoz« (Potočnik, 2001,

str. 25).

Opredelitev in opis problema

V diplomskem delu bodo predstavljeni skladiščni procesi v TC Merkur Brežice.

Predstavljeni bodo proces nabave, proces skladiščenja, proces prodaje blaga v TC in

proces prevzema blaga. Predstavljen bo »planogram« oddelka Kemija v TC Brežice,

njegove prednosti in slabosti. V okviru le-tega ABC klasifikacija kategorizira artikle na

osnovi pomembnosti, oziroma na osnovi koeficienta obračanja zalog, kjer se analizira

vsak artikel posebej. Višji kot ima artikel koeficient obračanja, v višji razred

klasifikacije je dodeljen. To pa ne pomeni, da kupci ne potrebujejo tudi izdelkov nižje

klasifikacije, se pravi B in C. Problem se pojavi pri ABC klasifikaciji, kjer imajo srednji

centri (TC Brežice spada med srednje centre) na zalogi le A izdelke, B in C pa le po



naročilu kupca. To pomeni, da mora kupec na želeni izdelek, ki ga sicer potrebuje takoj,

čakati 3 dni ali pa več, lahko se zgodi tudi do dveh tednov.

V okviru diplomskega dela bomo z logistično analizo pokazali, kako se je od uvedbe

ABC klasifikacije promet na oddelku Kemija v TC Brežice gibal in ali bi se povečal na

letni ravni z uvedbo B artiklov v redni asortiman TC Brežice. Zaradi prevelikega števila

artiklov na oddelku Kemija in s tem povezane preobširne analize se bomo osredotočili

le na eno vrsto blaga, to je VRB 199, v katero spadajo fugirne in tesnilne silikonske

mase ter pribor za fugirne mase, lepila za ploščice ter odstranjevalci vlage in plesni.

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je logistična analiza ABC analize artiklov in zaloge v TC Merkur

Brežice. Namen diplomskega dela je predlagati učinkovitejše vodenje zaloge v TC

Merkur Brežice.

Cilji diplomskega dela so:

teoretična predstavitev skladiščnega poslovanja, ABC analize, vodenja zaloge in

učinkovitega trgovinskega poslovanja TC;

predstavitev obstoječega stanja skladiščnega poslovanja TC Merkur Brežice;

kritično analizirati obstoječi način vodenja zalog TC Merkur Brežice;

predstaviti predloge za izboljšave obstoječega stanja skladiščnega poslovanja TC

Merkur Brežice.

Teze:

obstoječ sistem vodenja zalog v TC Merkur Brežice je učinkovit, vendar pa so

možne izboljšave;

obstoječ sistem s skladiščenjem A artiklov je nesprejemljiv za odjemalce;

predlagane rešitve omogočajo izboljšanje prometa TC Merkur Brežice.



Predpostavke in omejitve dela

Predpostavke diplomskega dela:

učinkovito vodenje zalog vpliva na poslovni rezultat in ugled podjetja;

z uvedbo novega sistema vodenja zalog (A in B artikli za VRB 199) bi povečali

zadovoljstvo odjemalcev.

Omejitve diplomskega dela:

omejen dostop do določenih podatkov v podjetju, zaradi poslovnih skrivnosti.

Predvidene metode raziskovanja

Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del. Pri teoretičnem delu bomo

uporabili metodo deskripcije, s katero bomo opisovali dejstva in teorijo, ter metodo

kompilacije, s katero bomo primerjali oziroma povzemali dela različnih avtorjev iz

strokovne literature ter pregleda elektronskih virov.

Metodi, ki ju bomo uporabili pri praktičnem delu, pa sta metoda analize, s katero bomo

razčlenjevali ugotovitve iz teorije in iz informacij, pridobljenih z zbiranjem podatkov in

spremljanjem procesov znotraj podjetja, ter metoda sinteze, s katero bomo povezali

teoretične poglede in podatke.



1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE IN ZALOGE

»Osnovni namen skladišča je njegova varovalna funkcija. Skladišče pa je pomembno za

premostitev časovne razlike med časom proizvodnje in časom porabe različnih dobrin.

Prav tako skladišče zagotavlja stalnost preskrbe delovnih mest in enakomeren tok

proizvodnje. Izbor vrste skladišč, pa tudi njegove notranje ureditve in sistem

razporejanja materiala so odvisni od namena, vrsta blaga, količine uskladiščenega blaga,

pogostosti prevzemanja in izdajanja itd« (Rak, 2011, str. 22).

1.1 Skladiščno poslovanje v trgovskih centrih

Potočnik (2000, str. 100) pravi, da »Skladiščno poslovanje obsega vse dejavnosti, ki se

nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala.« »Poleg tega pa še ureja

dokumentacijo v zvezi s prejetim in izdanim blagom, namešča blago v skladišču in po

potrebi tudi pakira« (Logožar, 2005, 15).

1.1.1 Nabava blaga

Lee Jr. & Dobler (1971, str. 16) navajata »dva tipa nabave v poslovnem svetu. To sta

nabava za nadaljnjo prodajo ter nabava za porabo oziroma predelavo. Temeljna načela

so pri obeh ista, vendar pa so različni osnovni operativni problemi. Pri nabavi za

nadaljnjo prodajo mora nabavni referent izbrati, kaj stranka želi kupiti, in prodati po

ceni, ki vključuje dobiček in zadovoljstvo strank. Pri nabavi za industrijo je pomembno,

da se doseže učinkovito vključevanje nabavne funkcije z drugimi funkcijami

organizacije Ko je vključena, nabava sodeluje pri odločitvah za razvoj izdelkov, »naredi

ali kupi« odločitvah, izboru primernih prodajalcev, korelaciji nakupa s prodajo in pri

proizvodnji.«

»V primeru trgovskega podjetja igra nabavna logistika pomembno vlogo, saj je za dobro

konkurenčno prednost pomembno, da lahko vedno ustrežejo naročilom svojih strank, to



pa dosežejo tako, da imajo vedno dovolj zaloge ali pa da imajo možnost hitre dobave

materiala oziroma izdelkov, ki jih potem distribuirajo« (Molan, 2004, str. 3).

Slika 1 prikazuje logistični sistem proizvodnega podjetja, vendar v primeru trgovskega

podjetja nimamo notranje logistike.

Slika 1: Logistični sistem proizvodnega podjetja

Vir: Logožar, 2004, str. 99

1.1.2 Prevzem blaga

Kaltnekar (1969, str. 192) meni: »Pri prevzemu materiala mora skladiščna služba točno

ugotoviti, kakšni sta kakovost in količina materiala, ki ga prevzema. Kakovostni

prevzem lahko temelji samo na ogledu materiala, dostikrat pa so za točno ugotavljanje

kvalitete potrebni posebni preskusi, različne analize, izbor vzorcev itd. Količinski

prevzem pa opravi skladiščna služba s štetjem, tehtanjem ali merjenjem prevzetega

materiala.«



»Prevzem blaga je zelo odgovorna naloga, saj obsega tudi kontrolo blaga. Postopek je

razdeljen na dva dela, in sicer na grobi prevzem in podrobni prevzem« (Rak, 2011,

str. 61).

1.1.3 Uskladiščenje blaga

»Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Kot neke

vrste blažilec v materialnih tokovih zagotavlja možnosti za njihov normalni potek. S

tem omogoča ustrezno delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave,

proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času«

(Kaltnekar, 1993, str. 245).

»V trgovskih podjetjih je skladiščenje enostopenjsko in povezano s sprejemom in izdajo

trgovskega blaga« (Potočnik, 2000, str. 101). Na Sliki 2 lahko vidimo skladišče, kjer je

uskladiščeno blago različnih dimenzij. TSE so različnih dimenzij, tako po širini kot

višini in dolžini.

Slika 2: Skladiščenje blaga

Vir: ''Skladiščenje'' [salomon.si], b.d.

1.1.4 Prodaja blaga

»Prodaja je najbolj kritična dejavnost podjetja, ki zaključuje poslovni proces in prek

katere podjetje spreminja svoje izdelke oziroma storitve v denarno obliko. Če prodajna



služba ne uspe prodati izdelkov podjetja po ceni, ki pokriva stroške in pričakovani

dobiček, ali pa jih sploh ne proda, je podjetje obsojeno na propad« (Potočnik, 2000,

str. 131).

Oblak (1997, str. 213) pravi, da: »Tam, kjer se srečata ponudba in povpraševanje,

nastane tržišče. Na tržišču poteka prek cene […] izravnavanje med ponudbo in

povpraševanjem.«

1.1.5 Komisioniranje in odprema blaga

Po Požarju (1985, str. 38) so »komisioniranje vsi procesi, potrebni za oblikovanje

naročil na podlagi naročil. Pri planiranju sistema komisioniranja je potrebno upoštevati

strukturo naročil in blaga ter s tem oblikovati primeren tok blaga in informacij. Namen

je skrajšati čas oblikovanja naročil in zmanjšati pogostnost napak«.

Rak (2011, str. 69) opredeljuje »odpremo blaga kot nadaljevanje procesa

komisioniranja, kjer pripravljene komisione naložijo na prevozno sredstvo in jih

dostavijo do naročnikov«.

»Izdajanje materiala je tehnično zelo podobno prevzemu, samo da je postopek obrnjen.

Vsako posamezno izdajo sproži dokument, ki ga skladišču pošlje porabnik materiala.

Skladišča izdajajo material (Kaltnekar, 1993, str. 260):

za potrebe proizvodnje;

za potrebe drugih skladišč;

pri prodaji materiala, polproizvodov ali gotovih proizvodov;

pri pošiljanju materiala na predelavo ali dodelavo;

samo knjižno pa pri ugotavljanju razlik zaradi izgub (kalo, kvarjenje, razsip itd.) ali

primanjkljajev pri popisu.«

»Ne glede na to, za kakšno skladišče gre, je mogoče material oziroma blago izdati samo

na podlagi ustrezne dokumentacije (izdajnica, dobavnica, medskladiščnica itd.)« (Rak,

2011, str. 69).



1.2 Skladiščna oprema in tehnologije skladiščenja

Ivanko in Bergant (1999, str. 116-117) navajata, da »med skladiščno tehnologijo

prištevamo tiste naprave, ki omogočajo ravnanje z materialom ali blagom, ki bo ali je že

uskladiščeno. Sem sodijo sistemi palet različnih izvedb: ravne, boks, stebričaste in

specialne palete. Poleg palet sodijo med skladiščno tehnologijo tudi vsa transportna

skladiščna sredstva na električni oziroma motorni pogon in kontejnerji. Izbrana vrsta

tehnologije je odvisna od namena, prostora ter vrste skladišča«.

»Med skladiščno opremo sodijo tiste naprave, ki zagotavljajo pravilno skladiščenje

materiala ali blaga in ugodne pogoje dela. Sem sodijo: ogrevanje skladiščnih prostorov,

razsvetljava, ventilacija, naprave za hlajenje, požarno varnostne naprave in klimatske

naprave« (Ivanko & Bergant, 1999, str. 116–117).

1.2.1 Transportna sredstva in paletizacija

Rak (2011, str 38) deli »transportna sredstva v notranjem transportu na:

talna transportna sredstva;

nadtalna transportna sredstva;

pomožna sredstva«.

»Med talna transportna sredstva (Slika 3) uvrščamo vlečne vozičke, viličarje,

kontejnerske manipulatorje, teleskopske transporterje itd., ki imajo prekinjeno (ciklično)

delovanje« (Rak, 2011, str. 38).

Slika 3: Talna transportna sredstva

Vir: ''Jungheinrich'' [wieseusa.com], b.d.



»Nenehna težnja pri skladiščnih delih je, da skrajšujemo potrebne čase za posamezne

faze dela. Zlasti podaljšuje in komplicira skladiščna opravila blago, ki je po svoji naravi

iz mnogih majhnih delov. Mislimo zlasti na male zaboje in kartone. Iz takih teženj se je

rodila tudi paletizacija. Paletizacija je tak sistem izkoriščanja sredstev pri skladiščnem

poslovanju, ki racionalizira vsa opravila od prevzema blaga do odprave. To izredno

poenostavlja notranji in zunanji transport, kakor tudi samo manipuliranje z blagom.

Omogoča celo bolj intenzivno izrabo skladiščnega prostora« (Andolšek, 1975, str. 106-

107).

Slika 4: Euro paleta

Vir: ''Euro paleta'' [Adria packing d.o.o.], b.d.

»V praksi se uporabljajo različne vrste in tipi palet (na Sliki 4 vidimo EURO paleto),

tako po svojih karakterističnih značilnostih kot po obliki, značilnosti in namenu.

Najpogosteje se uporabljajo ravne in boks palete (Slika 5)« (Potrč & Lerher, 2008, str.

45).

Slika 5: Boks paleta

Vir: ''Žična mrežasta boks paleta'' [podarimo.si], 29. julij 2013



1.2.2 Tehnologije skladiščenja

Rak (2011, str. 24) navaja, »da uporabljajo sodobna skladišča regalne sisteme

skladiščenja blaga kjer je njihova največja prednost pred blok skladišči veliko bolje

organizirano kot tudi pregledno naloženo skladiščno blago.«

»V skladiščih se najpogosteje uporabljajo klasični paletni regali. Odlikuje jih velika

fleksibilnost glede na vrsto palete (velikost, teža, oblika), ki se skladišči običajno po

vzdolžni smeri palete« (Rak, 2011, str. 37).

1.3 Vodenje zalog v trgovskih centrih

»Trgovino lahko opredelimo (Potočnik, 2001, str. 25) kot gospodarsko dejavnost katero

sestavljajo nabava različnih izdelkov, skladiščenje in hranjenje teh izdelkov ter prodaja

mnogim porabnikom v ustrezni količini in sortimentu, na določenem kraju in ob

določenem času, ter na način, prilagojen njihovim potrebam«.

Logožar (2004, str. 83) navaja naslednje vrste zalog:

»varnostna zloga;

operacijska zaloga;

signalna zaloga (Slika 6)«.

Slika 6: Periodični način naročanja

Vir: Potočnik, 2000, str. 53



Andolšek (1975, str. 64-65) našteva naslednje vrste zalog:

»minimalna zaloga;

maksimalna zaloga;

optimalna zaloga«.

1.4 ABC analiza zalog

»ABC analiza uporablja Paretov zakon, ki loči »veliko nepomembnih« od »nekaj

pomembnih«. Klasičen primer je, da večina prodaje izvira iz malega dela predstavnika

prodaje. Pravilo »80-20« je verzija Paretovega zakona, kar pomeni, da 80 % naročil

prihaja od 20 % kupcev. Ko je enkrat izbran faktor razvrščanja, se proizvodi razvrstijo

po padajočem redu pomembnosti. V tem primeru je faktor razvrščanja prihodek od

prodaje. Za vsak proizvod se izračunavajo stvarni in kumulativni odstotki prihoda

skupne prodaje« (Bloomberg, LeMay, Hana & Jurković, 2006, str. 147).

»Največkrat uporabljamo kot sodila vrednostne kriterije, bodisi vrednost celotne letne

porabe materiala bodisi vrednost zalog. Kljub temu da je razvrstitev po teh dveh sodilih

lahko različna, se bomo pogosto zadovoljili le z enim od njiju. Najlažje je ugotoviti

vrednost celotne porabe - v preteklem obdobju ali planirano, zato jo tudi največkrat

uporabljamo kot sodilo« (Kaltnekar, 1993, str. 126).

»Po metodi ABC razdelimo material v tri skupine, kar prikazuje Slika 7 (v nekaterih

primerih 4 ali 5 skupin); najpogosteje uporabljamo naslednjo razvrstitev materiala:

skupina A: 10 % števila in 70 % vrednosti materiala;

skupina B: 20 % števila in 20 % vrednosti materiala;

skupina C: 70 % števila in 10 % vrednosti materiala (Potočnik, 2002, str. 139).«

»Korist od takšne razdelitve je predvsem v tem, da preučujemo z vso pozornostjo samo

10 % števila vseh vrst materiala, ki obsegajo kar 70 % vse vrednosti. Preostali material

ne vpliva v večji meri na gospodarnost nabavljanja« (Potočnik, 2002, str. 139).



Slika 7: Primer ABC metode razdelitve materiala

Vir: Potočnik, 2002, str. 139

1.4.1 Planogram

»UBS je proces upravljanja blagovnih skupin kot strateških enot, znotraj katerega

potekajo aktivnosti, ki so združene z razumevanjem potreb in želja potrošnikov ter

aktivnosti, ki omogočajo trgovcu zagotoviti pravi izdelek, na pravem mestu, po

sprejemljivi ceni. Zelo poenostavljeno, trgovec mora torej s postavljanjem pravih

izdelkov na polico kupce čim bolj privabiti k nakupu. UBS je tako temeljni mehanizem

ali bolje rečeno upravljalski koncept, ki v sedanjih pogojih poslovanja povečuje

upoštevanje zahtev porabnika in hkrati povečuje poslovno učinkovitost« (Arh, 19. junij

2006, 1. odstavek).

»Prostorske taktike imajo v sklopu vseh taktik upravljanja blagovnih skupin velik

pomen. Kupci jih namreč zelo hitro opazijo, zaznajo in tudi doživljajo. Nepravilen

asortiman in neurejena polica pri kupcih zelo hitro povzroči nemalo slabe volje in

posledično ne opravijo nakupa. V najslabšem primeru kupci celo zamenjajo trgovca«

(Category Consulting, b.l., 2. odstavek). Slika 8 prikazuje primer postavitve blaga,

urejenega s planogramom.



Slika 8: Primer planograma pleskarskega pribora

Vir: ''Planogram'' [quali-techmfg.com], b.d.

1.5 Informacijska podpora vodenju zalog in skladiščnemu poslovanju

»Ni si mogoče zamisliti delovanja logistike (nabavna logistika, intralogistika, fizična

distribucija) brez informacijskih tokov, ki dajejo organom vodenja vse potrebne

informacije o stanju zalog, o tržišču prometnih storitev, o dobavni pripravljenosti, o

zasedenosti transportnih sredstev, […] itd« (Požar, 1985, str. 194-195).

Slika 9: Čitalec črtnih kod

Vir: ''Barcode Scanner’’ [indianbarcode.in], b.d.

Potočnik (2000, str. 39-40) meni, »da je kodiranje temeljni pogoj, brez katerega si

elektronske obdelave podatkov ne moremo predstavljati. Pravi, da se uveljavljata

mednarodna sistema kodiranja izdelkov, ki temeljita na črtnih kodah, ki jih je mogoče

prebrati in prenesti v računalnik z optičnim čitalcem kod (Slika 9). Oba sistema



kodiranja, UPC in EAN (Slika 10), sta kompatibilna in se ne razlikujeta več po letu

1982«.

Slika 10: EAN koda

Vir: ''IT rešitve'' [ekdis.si], b.d.

1.5.1 GS1 standardi

»Sistem GS1 je množica standardov, ki omogoča učinkovito upravljanje globalnih,

večpanožnih preskrbovalnih verig na podlagi edinstvene identifikacije izdelkov,

transportnih enot, lokacij in storitev. Pospešuje procese elektronske trgovine, vključno s

popolnim sledenjem in izsledovanjem. Poleg zagotavljanja edinstvenih identifikacijskih

številk sistem zagotavlja tudi dodatne informacije kot so datum uporabe, serijska

številka in številke partij, ki se prikažejo v obliki črtne kode. Ti podatki so pomembni za

podporo procesa sledljivosti« (GS1 Slovenija, 2013, str. 6).

1.6 Diskusija

V prvem poglavju smo uporabili metodo deskripcije, kjer smo analizirali vire in pisna

dela različnih avtorjev in povzeli dejstva, pomembna za našo temo. Spoznali smo

teorijo skladiščenja ter osnovne procese, ki jih bomo potem predstavili tudi ob primeru

Merkurja Brežice. Določene segmente smo predstavili tudi slikovno, kjer smo za

pridobitev slikovnega materiala uporabili tudi internet.



2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA

V TC MERKUR BREŽICE

2.1 Predstavitev podjetja Merkur trgovina d.d.

Gospodarska kriza in slabitev na račun menedžerskega prevzema je imela v letu 2009

močan vpliv na poslovanje podjetja Merkur. Slabšemu poslovnemu uspehu v letu 2009

je sledila menjava nadzornega sveta in uprave s 1.7. 2010. Po zamenjavi vodstva in ob

pripravi sanacijskega programa je podjetje razglasilo insolventnost, čemur je sledil

predlog za prvo prisilno poravnavo. Zaradi nedoseganja planskih obveznosti iz prve

prisilne poravnave in likvidnostnih težav je podjetje prešlo v drugo prisilno poravnavo.

Nova družba – Merkur trgovina, d.d. je bila ustanovljena z izčlenitvijo v postopku druge

prisilne poravnave podjetja Merkur skupine d.d., za katero je načrt finančnega

prestrukturiranja predvidel, da nadaljuje z Merkurjevo trgovsko dejavnostjo. Družba je s

poslovanjem pričela v četrtek, 13. 11. 2014.

Merkur trgovina, d.d., je torej vodilni slovenski tehnični trgovec z izdelki za opremo

doma, vrta in domače delavnice za končne kupce, podjetja in obrtnike. V Sloveniji je

prepoznaven po razvejani mreži 23 trgovskih centrov. Njihova poglavitna prednost je ta,

da na enem mestu združujejo koncept uspešne prodaje izdelkov za gradnjo, obnovo in

vzdrževanje, za zabavo, udobje in kakovostno bivanje. Merkurjevi TC se predstavljajo z

bogato ponudbo izdelkov za lepši dom in spretne mojstre. S ponudbo MERKURDOM

navdušujejo kupce izdelkov za dom, vrt in prosti čas, s ponudbo MERKURMOJSTER

pa domače mojstre, podjetnike in obrtnike. Centri MERKUR obe ponudbi uspešno

združujejo na enem mestu. Zahtevnemu prodajnemu konceptu sledijo franšizne

prodajalne in spletna trgovina www.merkur.si. Na Sliki 11 vidimo logotip podjetja

Merkur trgovina, d.d.



Slika 11: Logotip podjetja Merkur trgovina d.d.

Vir: ''Merkur'' [merkur.si], b.d.

Največ procesov delniške družbe Merkur trgovine se izvaja znotraj Komerciale, in sicer

v:

Nabavi;

Veleprodaji;

Maloprodaji;

Logistiki;

Prodaji na tuje trge;

Področju trženje.

V Maloprodajo, sestavlja jo mreža TC po vsej Sloveniji, preko katerih se vrši prodaja

trgovskega blaga končnim potrošnikom in podjetjem, spada tudi TC Merkur Brežice, ki

je predmet našega raziskovanja. TC se delijo po velikosti in sicer na velike in srednje.

2.2 Predstavitev TC Merkur Brežice

TC Merkur Brežice s svojimi 8.381 m2 površine spada med srednje centre. 4.136 m

2 je

prodajne površine in 3.714 m2 skladiščne površine. 531 m

2 je namenjenih za pisarne,

toaletne prostore, garderobe in ostale prostore. V TC je 38 redno zaposlenih v trgovini

in 3 komercialisti, ki skrbijo za prodajo podjetnikom.

V TC Merkur Brežice so štirje prodajni programi, ki so razdeljeni na 17 oddelkov:

GMLK:

o Gradbeni material (v nadaljevanju GM);

o Metalurgija;



o Les in lesni izdelki (v nadaljevanju Les);

o Kemija;

tehnični program:

o Okovje in vijaki;

o Orodje;

široka potrošnja:

o Akustika;

o Bela tehnika;

o Blagajna;

o Gospodinjstvo in dekorativa;

o Mali gospodinjski aparati;

o Sezona;

o Vrt;

energetika in inštalacije:

o Dekorativna svetila (v nadaljevanju Svetila);

o Elektro inštalacije;

o Kopalnice;

o Vodovod in ogrevanje.

2.3 Osnovni procesi v TC Merkur Brežice

Osnovni procesi TC Merkur Brežice se delijo na:

komercialne:

o prodaja;

o nabava materiala;

o prevzem materiala;

ter skladiščne:

o skladiščenje materiala;

o izdaja materiala.



2.3.1 Prodaja

Poglavitni proces, ki je tudi najpomembnejši proces v TC Merkur Brežice, je prodaja.

Sama prodaja se vrši preko dveh kanalov. To sta prodaja končnim potrošnikom, za

katero skrbijo prodajalci, ter prodaja podjetjem, za katero so zadolženi komercialisti.

Sama prodaja je po začetku finančne krize leta 2009 začela upadati tako pri končnih

potrošnikih, kot pri prodaji podjetjem. Po letu 2012 pa je začel promet v TC Merkur

Brežice počasi rasti na obeh področjih. Kot je razvidno iz Slike 12, prodaja podjetjem

raste hitreje kot prodaja potrošnikom.

Slika 12: Promet po letih

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Obdobje po letih

Delež

B2C

B2B

B2C 69,5 69,6 72,4 67,9 64,5 62,5

B2B 30,5 30,4 27,6 32,1 35,5 37,5

2009 2010 2011 2012 2013 2014

V maloprodaji uporabljamo program MPIS (Slika 13 prikazuje program »Vpogled

zalog in cen«), ki temelji na uporabi črtne kode.



Slika 13: Program »Vpogled zalog in cen«

Pri prodaji, kjer se blago izda iz skladišča, se na oddelku uporablja program »Izdaja in

dostava blaga« (Slika 14). Kreira se dokument, s katerim gre stranka na blagajno in

plača kupljeno blago.

Slika 14: Progam »Izdaja in dostava blaga«



2.3.2 Nabava

Nabava oziroma UBS skrbi za sklepanje pogodb z dobavitelji in za naročanje blaga za

Veleprodajo in Maloprodajo. Naročanje blaga v TC Merkur Brežice skrbi prodajalec za

svoj oddelek. Oddelek Kemija »pokrivajo« še prodajalci iz oddelkov GM in Les, ki tudi

izvedejo naročilo blaga.

Naročanje blaga v TC se izvaja s podprogramom »Predloga za naročanje«

informacijskega programa KIS. Program omogoča 4 tipe naročil:

tip 1: naročilo za zalogo (naroča se samo blago, ki je po ABC klasifikaciji označeno

z A in mora biti vedno na zalogi v TC, kot vidimo na Sliki 15);

tip 2: naročilo za znanega kupca B2C (naroča se blago za točno določenega kupca);

tip 3: naročilo za znanega kupca B2B (naroča se blago za točno določeno podjetje

oziroma obrtnika);

tip 4: posebno naročanje (naroči se posebno blago sezonske narave, kot so na primer

rože na oddelku Vrt).

Slika 15: Predloga tip 1 za oddelek Kemija



Na oddelkih Kemija, Gospodinjstvo in dekorativa ter Svetila je minimalna zaloga

opredeljena za 2-tedensko povprečno prodajo, ter maksimalna za 5-tedensko povprečno

prodajo. Na teh programih se naroča 1-krat tedensko. Na vseh ostalih oddelkih, ki so

implementirani v vse TC, velja, da je minimalna zaloga opredeljena za 1-tedensko

povprečno prodajo ter maksimalna za 4-tedensko povprečno prodajo. Na Sliki 16

vidimo, katere zaloge vplivajo na predlogo za naročanje tip 1.

Slika 16: Kako deluje predloga tip 1

Vir: Merkur trgovina d.d., b.d.

Minimalna zaloga je hkrati tudi varnostna zaloga. Signalna zaloga je minimalna zaloga,

kateri se prišteje še dobavni rok. Maksimalna zaloga pa je zaloga, do katere predloga

predlaga količino za naročanje. Artikli, označeni z zeleno (številka, označena z zeleno,

na Sliki 15) oziroma »zeleni artikli« pomenijo, da je center brez zaloge artikla, ki ga

moramo nujno naročiti. Naročiti je potrebno vsaj 1 maloprodajno pakirno enoto (največ

pa je možno naročiti 2-kratnik predlagane količine - npr. če je predlagana količina 5

kosov, je mogoče naročiti največ 10 kosov). Nobeden izmed ostalih artiklov razen

»zelenih« nima omejitve navzdol (ni jih potrebno naročiti, jih je pa priporočljivo),

navzgor pa je enaka omejitev kot pri »zelenih«, se pravi dvakratnik predlagane

količine.

Po potrditvi in zaključku predloge se kreira maloprodajno naročilo. Naročilo se potem v

centralnem sistemu Merkurja, ki ga uporablja UBS, loči na naročilo iz CS in tranzitno

naročilo.

Tranzitna dobava pomeni dobava direktno od dobavitelja v TC. Pri tranzitnem naročilu

so naročila manjše vrednosti, njihova prednost pa je hitrejša dobava neposredno v TC.



2.3.3 Prevzem

Prevzem blaga se začne v skladišču, kjer skladiščniki pri razkladu na grobo prevzamejo

blago. Pri grobem prevzemu se preveri količina TSE, se pravi število palet in/ali

kartonov. Pri nekaterih vrstah blaga se grobi in fini prevzem opravita istočasno. V tem

primeru prevzem združuje opravila grobega in finega prevzema.

Pri finem prevzemu prevzemnik preverja dobavljeno količino in kakovost posameznih

artiklov (pakiranje, označevanje, nepoškodovanost) ter primerja prejete količine s

količinami na prejemnici oziroma dobavnici (Priloga 1 predstavlja primer dobavnice iz

centralnega skladišča). Prevzemnik pri prevzemu blaga preverja EAN kodo na izdelku

in na dobavnici, saj sta si lahko dva artikla na videz podobna, v resnici pa čisto različna

tako po namenu uporabe kot tudi po ceni.

Primer podobnih artiklov vidimo na Sliki 17, kjer je levo fugirna masa Mapei Ultracolor

100 bela, desno pa fugirna masa Mapei ultracolor 112 cementno siva. Razlika je seveda

v barvi fugirne mase in maloprodajni ceni.

Slika 17: Primer podobnih artiklov

V primeru ugotovljenih količinskih (višek ali manko) ali kakovostnih napak, kot so

poškodbe, pri finem prevzemu prevzemnik sestavi reklamacijski zapisnik, ki ga

podpišejo 3 člani komisije.



Po finem prevzemu se blago zloži v police, višek pa pospravi v skladišče. Upoštevati je

treba metodo FIFO, da se proda tisto blago, ki je prej prišlo, saj ima večina izdelkov

VRB 199 določen rok uporabnosti.

2.4 Skladiščno poslovanje v TC Merkur Brežice

2.4.1 Skladiščenje

V TC Merkur Brežice je več vrst skladišč. Imamo zunanje talno nepokrito skladišče,

regalno polzaprto skladišče ter notranje regalno in polično skladišče. V zunanjem

nepokritem skladišču se skladiščijo gradbeni material, vodovodni material večjih

dimenzij (kot so cevi), na katerega vremenski vplivi nimajo efekta. V polzaprtem

skladišču se skladiščijo material, kot so lepila v vrečah, ometi, suhi beton v vrečah ter

blago večjih dimenzij, ki se ga izdaja iz skladišča. V notranjem skladišču se skladišči

blago delno za izdajo iz skladišča (bela tehnika) ter blago za polnjenje polic v trgovini.

Blago se skladišči na paletah, večji del na EURO paletah, nekaj pa tudi na

nestandardnih paletah dimenzije 800 x 1200 mm oziroma 1000 x 1200 mm. Določeno

blago pa se skladišči tudi v žičnatih mrežastih boks paletah. Na Sliki 18 vidimo žičnato

boks paleto, kakršne uporabljamo v Merkurju v Brežicah.

Slika 18: Žična boks paleta



Za manipuliranje blaga v zunanjem skladišču ter za nakladanje na in razkladanje blaga s

kamionov uporabljamo dizelski čelni viličar Jungheinrich in plinski čelni viličar. Za

manipuliranje blaga v notranjem skladišču in trgovini pa uporabljamo električne

viličarje znamke YALE in Jungheinrich ter ročne paletne vozičke. Pri izdaji blaga

strankam se uporablja tudi nakupovalni voziček za prevoz manjših artiklov. Na Sliki 19

so manipulacijska talna sredstva, ki se uporabljajo v TC Merkur Brežice.

Slika 19: Manipulacijska talna sredstva

2.4.2 Izdaja blaga

Na oddelku se naredi predlog izdajnega dokumenta: izdajnica, dostavnica, zbirnik

artiklov. Izdajnica se uporablja za blago, ki ga kupec dvigne v skladišču. Dostavnica se

uporablja za blago, ki ga TC dostavi iz skladišča do objekta kupca. Zbirnik artiklov se

uporablja za blago, ki se komisionira na oddelku, v tem primeru kupec blago odnese s

sabo na blagajno.

Blago v skladišču se izdaja samo na podlagi izdajnih dokumentov. Ta dokumenta sta

»izdajnica« (na Sliki 20 je predstavljena izdajnica za končnega kupca, 2015

Priloga 2 pa prikazuje izdajnico za repro kupca) in »dostavnica«.

Kreiranje izdajnice ali dostavnice se začne že na oddelku in se zaključi ob plačilu na

blagajni. Na podlagi izdajnice kupec v skladišču prevzame blago, ki je navedeno na

izdajnici.



Slika 20: Izdajnica za končnega kupca

Vir: Merkur trgovina, d.d., 23. februar 2015

Pri kreiranju dostavnice je potrebno obvezno navesti ime, priimek, naslov za dostavo ter

telefonsko številko kupca. Za izdajo blaga na podlagi dostavnice se uporablja

podprogram »Dostavni listi«, kjer se izpiše dostavni list za prevoznika. Na dostavnem

listu (Priloga 3) je lahko tudi več dostavnic (več strank), če gre za isto relacijo in to

dopušča prostor v dostavnem vozilu.

Medposlovalnični premiki se lahko izvajajo za vse vrste blaga in artikle, ne glede na

asortimansko opredelitev TC in ne glede na pozicioniranje TC. Namenjeni so predvsem

zadovoljevanju potreb kupcev (potrošnikov in repro kupcev), pa tudi za reševanje

slaboidočih zalog in odprodajo oziroma razprodajo blaga pri adaptacijah.

Medposlovalnični premik blaga se lahko izvrši v soglasju z vodjem TC, ki blago

premika, in vodjem TC, ki blago prejme. Dogovor je lahko pismen ali po telefonu.



Medposlovalnični premiki se lahko izvajajo tudi na podlagi razdelilnika vodstva

Maloprodaje ali pospeševalcev prodaje.

S tem dosežemo hitrejši čas dobave ter lahko dobimo manjše količine blaga, kot je

pakirna enota. Na primer 2 kg fugirna masa Nanocolor N160 ima določeno pakirno

enoto 8 kosov. Iz CS je možno naročiti le pakirno enoto 8 kosov oziroma večkratnik te

pakirne enote. Z medposlovalničnim premikom lahko iz drugega centra naročimo

toliko, kot jih stranka potrebuje, ob predpostavki, da jih določen center ima na zalogi.

2.5 Vodenje zalog v TC Merkur Brežice

Vodenje zalog v tako velikem sistemu, kot je Merkur, brez računalniške podpore ni

možno. Tako tudi v TC Merkur Brežice zaloge vodimo računalniško s programom KIS,

na podlagi katerega deluje MPIS.

Blago se vodi po komercialni ABC klasifikaciji. V Merkurju klasificiramo asortiman v

redni, posebni in ostali (Slika 21). V redni asortiman se uvrščajo artikli, klasificirani v

razrede A, B, C, D in S. A artikli so tisti, ki se prodajajo iz zaloge TC ter so vedno na

zalogi v vseh TC. B, C in D artikli so le po naročilu kupca, v velikih centrih pa so B

artikli in delno tudi C (tisti, ki imajo visok KOZ) tudi v redni zalogi. D artikli so tisti, ki

se prodajo občasno, največkrat je to blago po ponudbi in je naročeno za točno

določenega kupca. V rednem asortimanu so še artikli s klasifikacijo S. Sem spada blago

sezonske narave, ki se prodaja le določen čas, na primer novoletni program.

Posebni asortiman ima oznako P in se prodaja podjetjem preko tranzita. To blago se ne

prodaja iz redne zaloge TC, se pa zgodi tudi kakšna izjema, da se blago dostavi v TC.

Zaradi občasne prodaje ima to blago nizek KOZ, zato ga je s finančne in prostorske

plati nesmiselno imeti na zalogi.

V ostali asortiman spada blago z oznako N. To so artikli, ki jih bodisi proizvajalec

umika iz proizvodnje bodisi Merkur iz svojega asortimana. To so »neaktualni« izdelki,

ki so na zalogi le še do odprodaje ter jih ni možno več naročiti.



Slika 21: Komercialna klasifikacija asortimana in tipizacija TC


Vsako blago je klasificirano po VRB, SB in šifri blaga. Zaporedje označevanja je

naslednje: VRB-SB-šifra blaga oziroma s številkami XXX-XXX-XXX, kjer X pomeni

številko. Vsak izdelek pa ima tudi svojo šifro artikla ter EAN kodo. V primeru uvedbe

novega artikla se zanj »odpre« nova šifra, kar uredi UBS centralno za vse TC. V našem

primeru imajo fugirne mase VRB 199, SB 020 in šifro blaga 010. Torej fugirna masa

Mapei Ultracolor 100 bela 5 kg ima prej omenjene VRB, SB in šifro blaga, določeno pa

ima šifro artikla 1544182 ter EAN kodo 8022452029172.

V MPIS-u oziroma podprogramu »vpogled zalog in cen« je možnih več načinov iskanja

artikla. Eden izmed lažjih načinov je vsekakor iskanje z aplikacijo »Hitro iskanje« -to

uporabljamo v primeru, če ne vemo šifre artikla ali EAN kode. V tem načinu moramo

biti dokaj natančni v nazivu, saj se lahko zgodi, da MPIS ne najde iskanega artikla

oziroma, če je naziv presplošen, prikaže vse artikle z iskano besedo v nazivu. Drugi

način iskanja je s šifro artikla v aplikaciji »artikel«. Ta način je natančen in prikaže le

iskani artikel, slabost pa je, da zahteva poznavanje šifer na pamet, kar pa je ob takem

številu artiklov nemogoče. Pri iskanju artikla z EAN kodo v aplikaciji »koda« ročno

vpišemo EAN kodo ali odčitamo črtno kodo s čitalcem črtnih kod. MPIS prikaže izbrani

artikel.



2.5.1 Slaboidoče zaloge

Med slaboidoče zaloge spadajo izdelki s KOZ 0,2 ali manj oziroma je bila prodaja v

treh mesecih premajhna. Število artiklov se iz meseca v mesec spreminja, saj se nekateri

izdelki odprodajo oziroma novi zapadejo v slaboidoče. V TC Merkur Brežice se s

slaboidočimi zalogami spopadamo tako, da izpostavimo izdelke na oddelku in jih

aktivno ponujamo strankam. Atraktivnost izdelkov poizkušamo povečati tudi z

znižanjem cene.

Stanje skupnih slaboidočih zalog centra se v TC Merkur Brežice obravnava za obdobje

zadnjih 13 mesecev, posamezno po oddelku pa za 3 mesece nazaj. Na Sliki 22 vidimo

vrednost slaboidočih zalog po mesecih od decembra 2013 do decembra 2014. Kot

vidimo, se vrednost slaboidočih zalog manjša do maja 2014, ko vrednost nekoliko

poraste v poletnih mesecih. Od avgusta vrednost slaboidočih zalog ponovno pada tja do

decembra, ko vrednost vrtoglavo poskoči na 275.660 EUR. Do takega poskoka je prišlo

zaradi obnove centra v septembru 2014 in letne inventure konec novembra 2014, ko se

blago natančno popiše.

Slika 22: Vrednost slaboidočih zalog za obdobje december 2013 – december 2014

020406080

100120140160180200220240260280

Vre

dn

ost

(v

10

00

EU

R)

Obdobje po mesecih

Vrednost 239,8 231,16 229,55 222,97 220,36 231,48 262,53 266,09 258,99 248,77 241,47 235,19 275,66

DEC

2013

JAN

2014

FEB

2014

MAR

2014

APR

2014

MAJ

2014

JUN

2014

JUL

2014

AVG

2014

SEP

2014

OKT

2014

NOV

2014

DEC

2014



2.6 Komercialna ABC analiza artiklov

V preteklosti je bila Merkurjeva klasifikacija asortimana nekonsistentna in begajoča za

stranke. Tudi sama ponudba v TC ni bila standardizirana, kar je pomenilo, da TC niso

bili tipizirani. Naročanje za zalogo v TC je bilo povsem ročno in odvisno od prodajalcev

kot tudi zamudno in razdrobljeno. Sama urejenost blagovnih skupin ter pozicioniranje

izdelkov se je razlikovala od TC do TC. Ker so se kupci zaradi neurejenosti kategorij

težko znašli, je prihajalo do manjše prodaje.

Pred uvedbo nove ABC klasifikacije je bilo na oddelku Kemija okoli 10.000 različnih

artiklov. V letu 2010 so izvedli komercialno ABC analizo in tako zmanjšali število

artiklov na okoli 3.000. Od tega je okoli 1.600 artiklov klasifikacije A in okoli 300

artiklov klasifikacije B. Blagu so določili 3 glavne elemente, to so VRB, SB ter šifra

blaga. Artikle so razdelili v 3 cenovne razrede in to v nizkocenovni razred, srednje

cenovni razred ter višji cenovni razred.

ABC analizo kot tako ne izvaja vsak TC posamezno, temveč jo opravi UBS na ravni

celotnega Merkurja. Glavni faktor pri analizi je prodaja artiklov, torej neto prodajna

vrednost artikla v vseh TC, kjer se analizira vsaka SB posebej. Velik vpliv ima tudi

KOZ. Na Sliki 23 je predstavljen proces UBS-a urejanja BS.

Slika 23: Proces UBS




2.6.1 Planogram na oddelku Kemija

Na oddelku Kemija so uredili postavitev izdelkov s planogrami za vsako SB posebej.

Planogram se je naredil na podlagi analize prodaje, na podlagi plana prodaje dobavitelja

ter na podlagi KOZ. Vsak dobavitelj mora predložiti plan prodaje na letni ravni, ki je

narejen na podlagi analize trga.

Na oddelku Kemija na VRB 199 sta bila narejena 2 planograma za vsako BS posebej.

Tako sta bila narejena planograma za:

fugirne mase in silikonske tesnilne mase (na Sliki 24 so samo izdelki A

klasifikacije) in

odstranjevalce vlage in plesni (Slika 25).

Slika 24: Planogram fugirnih mas in silikonskih tesnilnih mas




Slika 25: Planogram odstranjevalcev vlage in plesni


2.7 Analiza obstoječega stanja na VRB 199 v TC Merkur Brežice

V TC Merkur Brežice poslujemo v večji meri z artikli klasifikacije A, nekaj manj pa z

izdelki klasifikacije B, C in D, ki so le po naročilu kupca. Tako pravilo velja tudi na

oddelku Kemija. Iz Slike 26 je razvidno gibanje prometa po mesecih za leto 2012, 2013

in 2014. V Tabeli 1 je razvidna prodaja po letih na oddelku Kemija, kjer vidimo, da se

promet oziroma neto prodajna vrednost artiklov klasifikacije A vsako leto povečuje. V

prvih treh letih od uvedbe nove ABC klasifikacije se je promet povečeval tudi na

izdelkih B klasifikacije, vendar začne po letu 2012 upadati. Ocenjujemo, da je v prvih 2

letih naraščal promet B artiklov zaradi obstoječih zalog v TC in aktivnega

povpraševanja kupcev po tem blagu. Med ostalo spadajo artikli klasifikacije C, D, S in

N, ki se jim promet na letni ravni zmanjšuje. Ne glede na upad prometa artiklov ostale

klasifikacije se skupni promet veča. To pomeni, da se kupci raje odločajo za izdelke, ki

so na zalogi, kot pa da čakajo na izdelke po naročilu, kar pa ne pomeni, da ta možnost

ne obstaja.



Slika 26: Promet po mesecih na oddelku Kemija

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

Obdobje po mesecih

Pro

me

t (v

EU

R)

2012 15.864 14.882 25.639 33.592 30.830 31.235 34.411 38.006 31.091 32.963 25.153 33.617

2013 15.066 19.581 21.313 34.148 36.698 33.915 36.165 40.922 34.977 33.709 26.194 34.542

2014 18.515 19.401 29.173 34.932 33.179 33.070 36.581 39.705 34.498 32.717 24.812 38.636

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC

Tabela 1: Prodaja po letih na oddelku Kemija

Leto

Neto prodajna vrednost (v EUR)

A B Ostalo Skupaj

2010 136.041 10.272 151.203 297.516

2011 163.678 12.953 137.250 313.881

2012 217.963 13.922 115.398 347.283

2013 253.203 13.739 100.290 367.232

2014 305.312 6.381 63.525 375.218

Skupaj 1.076.198 57.266 567.666 1.701.129



Artikli s klasifikacijo A naj bi predstavljali od 70 – 80 % celotne neto prodajne

vrednosti, B artikli 10 – 20 % in ostali artikli 10 %. Kot vidimo v Tabeli 2, je delež

prodaje A artiklov v letu 2010 še dokaj nizek, samo 45,73%, na kar je vplivala

neurejena zaloga blaga. Vendar se delež prodaje A artiklov, z uvedbo nove ABC

klasifikacije, viša iz leta v leto.

Tabela 2: Delež prodaje po letih na oddelku Kemija

Leto

Delež neto prodajne vrednosti (v %)

A B Ostalo Skupaj

2010 45,73 3,45 50,82 100,00

2011 52,15 4,13 43,73 100,00

2012 62,76 4,01 33,23 100,00

2013 68,95 3,74 27,31 100,00

2014 81,37 1,70 16,93 100,00

Skupaj 63,26 3,37 33,37 100,00

Na Sliki 27 je z zelenim obarvan delež prodaje A artiklov v opazovanem obdobju in

znaša 63,26 %. Skupen delež B artiklov, označen z rumeno, je zelo majhen in znaša le

3,37% skupne prodajne vrednosti. Rdeče obarvani so vsi ostali artikli, ki imajo

sorazmerno visok delež neto prodajne vrednosti, kar predstavlja 33,37%.



Slika 27: Skupen delež prodaje

A 63,26 %

B 3,37 %

Ostalo 33,37 %

V Tabeli 3 smo prikazali neto prodajno vrednost za VRB 199, kjer je neto prodajna

vrednost izdelkov A po uvedbi nove ABC klasifikacije rasla. Tudi na VRB 199 je

prodaja artiklov B nihala. Največji porast prodaje je v letu 2013, ko je bilo prodanih

189 kosov in je neto prodajna vrednost skočila iz 371 EUR na 1.607 EUR. Opaziti pa je

trend upadanja prodaje artiklov ostalih klasifikacij, saj je vrednost prodaje padla iz

16.059 EUR na 8.276 EUR v opazovanem obdobju.

Tabela 3: Prodaja po letih na VRB 199

Leto


A B Ostalo Skupaj

2010 13.570 490 16.059 30.119

2011 16.375 686 15.999 33.061

2012 29.034 371 12.694 42.099

2013 37.022 1.607 11.649 50.278

2014 44.381 1.214 8.276 53.871

Skupaj 140.382 4.368 64.678 209.428



Tabela 4: Prodajna količina po letih na VRB 199

Leto

Količina prodanih izdelkov (v kosih)

A B Ostalo Skupaj

2010 2.356 124 2.434 4.914

2011 2.648 162 2.517 5.327

2012 5.493 81 1.865 7.439

2013 8.018 189 1.741 9.948

2014 9.457 147 1.372 10.976

Skupaj 27.972 703 9.929 38.604

Iz Tabele 4 razberemo, da je bila prodaja po kosih na VRB 199 različna skozi leta.

Količina prodanih A artiklov je z leti rasla. Prodana količina B artiklov je rasla do leta

2012, ko je zaradi slabše založenosti upadla. Količina izdelkov ostale klasifikacije je

sicer nekoliko porasla v letu 2011, nato pa konstantno padala do leta 2014.

Zaradi nedostopnih podatkov za leto 2010 in 2011 smo v Tabeli 5 prikazali povprečno

vrednost zalog (v nadaljevanju PVZ) na VRB 199 le za leta 2012-2014. Kot vidimo v

tabeli, je znašala povprečna zaloga B artiklov v letu 2012 le 205 EUR. Tako nizka

zaloga B artiklov v tem letu je posledica slabše oskrbe naročenega blaga dobaviteljev

zaradi posledic insolventnosti podjetja Merkur. V letu 2013 se je zaloga B artiklov

povečala, predvsem na račun boljšega sodelovanja z dobavitelji in povpraševanja

potrošnikov. V letu 2014 pa se vidi ponoven upad vrednosti zalog, predvsem zaradi

reorganizacije zalog, ki določa v srednjih centrih samo zalogo A artiklov. PVZ A

artiklov je zrasla iz 51.449 EUR na 82.445 EUR v 3 letih. V letu 2014 je, glede na prej

omenjeno reorganizacijo zalog, še dokaj veliko PVZ artiklov ostalih klasifikacij.

Potrebna je aktivnejša prodaja in odprodaja teh zalog.



Tabela 5: Povprečna vrednost zalog po letih na VRB 199

Leto

Povprečna vrednost zalog (v EUR)

A B Ostalo Skupaj

2012 51.449 205 47.540 99.194

2013 61.451 2.685 51.945 116.081

2014 82.445 1.572 40.026 124.043

Skupaj 195.345 4.462 139.511 339.318

2.7.1 Proces sprejema blaga iz CS

Po naročilu, ki ga kreira prodajalec, prevoznik pripelje blago iz CS. Prevoznik izroči

dokumentacijo skladiščniku, ta pa začne razkladati kamion. Ko je blago zloženo,

skladiščnik opravi grobi prevzem, torej prešteje število palet in kartonov. Dokument

»prevozni list« skladiščnik podpiše in ga vrne prevozniku, dobavnice pa razdeli po

oddelkih. Blago odpelje na oddelek, kjer naredi prodajalec fini prevzem. V primeru

ugotovljenih nepravilnosti naredi prodajalec reklamacijski zapisnik. Blago, ki se je

ujemalo z dokumentacijo, zloži na police v trgovini, ostanek pa v skladišče za poznejše

polnjenje polic. Dokumente, t.j. dobavnice odnese vodji poslovnih knjig, ki naredi

prevzem blaga. To naredi z ročnim vnašanjem v računalnik v KIS. Opisani postopek

smo predstavili še s Sliko 28. Proces smo ovrednotili s procesno karto v Tabeli 6.



Slika 28: Postopek sprejema blaga iz CS



Tabela 6: Procesna karta sprejema blaga iz CS

Št.

oper

acij

e

Teh

nolo

ška

Tra

nsp

ort

na

Kontr

oln

a

Skla

diš

čna

Čak

alna

Opravilo

Raz

dal

ja (

m)

Kori

sten

čas

(s)

Potr

eben

čas

(s)

Nek

ori

sten

čas

(s)

1 Pot viličarja do vozila 25 30

2 Razklad blaga 90

3 Sprejem in pregled

dokumentov

30

4 Grobi pregled blaga 30

5 Podpis in vračilo

dokumentov prevozniku

15

6 Transport blaga v

skladišče

25 30

7 Transport dokumentov in

blaga do oddelka

60 90

8 Fini prevzem blaga 600

9 Reševanje nepravilnosti –

reklamacija

180

10 Prenos dokumentov do

vodje poslovnih knjig

30 25

11 Ročni vnos podatkov v

računalnik

150



12 Polnjenje polic 600

13 Skladiščenje 300

2 4 3 2 2 Skupaj 140 105 1735 330

Iz procesne karte je razvidno število opravil v procesu, ki so časovno ovrednotena.

Navedena je tudi dolžina transportnih poti. Iz procesne karte razberemo:

da je število opravil 13;

da znaša koristen čas procesa, 1 minuto in 45 sekund;

da znaša potreben čas procesa 28 minut in 55 sekund;

da znaša nekoristen čas procesa 5 minut in 30 sekund;

da je skupni čas procesa 36 minut in 10 sekund;

da je skupna dolžina poti opravljene pri tem procesu 140 metrov.

2.7.2 Proces izdaje blaga iz skladišča

Kot primer bomo navedli nakup 10 vreč zunanjega lepila za ploščice MQ, ki ga kupec

prevzame v skladišču. Kupec ob plačilu blaga na blagajni prejme račun in izdajnico. Z

izdajnico gre v skladišče po kupljeno blago, kjer jo izroči skladiščniku. Ta poišče blago

v skladišču in ga naloži kupcu v vozilo. Kot vidimo na Sliki 29, je blago različno

razporejeno po RO ne glede na frekvenco izdajanja. Razvidno je tudi, da regali niso

označeni s številko regala, regalnega okna kot tudi ne paletnega mesta. Glede na

količino in lokacijo blaga uporabi skladiščnik električni viličar za transport blaga do

kupčevega vozila in potem nazaj v skladišče, vendar mora prej najti blago, v katerem

RO je. Ko stranki naloži blago v vozilo, stranka podpiše izdajnico, da je prejela blago.

Skladiščnik izdajnico odnese in shrani v sprejemni pisarni, kjer jo naslednji dan

blagajničarka zaključi. Postopek smo predstavili na Sliki 30, proces pa ovrednotili s

procesno karto v Tabeli 7.



Slika 29: Regal za skladiščenje in izdajo blaga

Na Sliki 29 je z oranžno zvezdo označeno zunanje lepilo za ploščice MQ, razporejeno

celo na 2 PM. Glede na to, da se tega lepila izda največ, je postavitev na mestu, kjer je,

napačna. Primernejše bi bilo PM označeno z modro zvezdo.



Slika 30: Postopek izdaje blaga iz skladišča



Tabela 7: Procesna karta izdaje blaga iz skladišča

Št.

Oper

acij

e

Teh

nolo

ška

Tra

nsp

ort

na

Kontr

oln

a

Skla

diš

čna

Čak

alna

Opravilo

Raz

dal

ja (

m)

Kori

sten

čas

(s)

Potr

eben

čas

(s)

Nek

ori

sten

čas

(s)

1 Prevzem dokumentov –

izdajnice

20 40

2 Hoja do el. viličarja in

iskanega blaga

20 50

3 Iskanje blaga 5 50

4 Transport blaga do vozila

stranke

25 40

5 Izdaja blaga 60

6 Podpis dokumentov -

izdajnice (kupec)

10

7 Skladiščenje preostalega

blaga

25 40

8 Prenos izdajnice v

prevzemno pisarno

30 50

9 Podpis in shranitev

dokumentov (skladiščnik)

10

10 Zaključevanje

dokumentov - izdajnice

15

0 6 3 2 2 Skupaj 125 60 220 85



Iz procesne karte je razvidno:

da je število opravil 10;

da znaša koristen čas procesa 1 minuto;

da znaša potreben čas procesa 3 minute in 40 sekund;

da znaša nekoristen čas procesa 1 minuto in 25 sekund;



2.8 Kritična analiza

Na primeru TC Merkur Brežice bomo analizirali neučinkovito vodenje zalog na VRB

199 na podlagi posnetka obstoječega stanja, kjer smo za prikaz uporabili vzročno-

posledični diagram (Slika 31). Tako smo izpostavili 4 glavne vzroke, ki povzročajo

neučinkovito vodenje zalog. Poskušali bomo najti rešitve, kako odpraviti te vzroke.

Prioritetno bomo obravnavali vzroka 1 in 2, saj bi s predlaganimi rešitvami rešili

največji delež težav.

Glavni povzročitelji oziroma vzroki so:

komercialna ABC analiza;

prostor;

človeški faktor;

informacijska podpora.



Slika 31: Vzroki neučinkovitega vodenja zalog



Vzrok 1: Komercialna ABC analiza

Največji odstotek neučinkovitega vodenja zalog, kar 60 %, prispeva komercialna ABC

analiza, pri kateri smo kot probleme navedli založenost z A artikli oziroma nezaloženost

z B in C artikli. Pravzaprav nas bolj kot C artikli zanimajo B artikli in z njimi možno

povečanje prometa na letni ravni. Komercialna ABC analiza je narejena za vse centre

enako, vendar ni ustrezna. Kot primer navedemo lepilo za ploščice Mapei Keraflex, ki

se ga na Gorenjskem proda bistveno več kot na Štajerskem ali v Posavju. S komercialno

ABC analizo, narejeno po regijah oziroma TC, bi pregledali, kateri izdelki se kje

prodajajo bolje in jih uvedli v redni asortiman centra.

Problem:

centralno narejena komercialna ABC analiza;

na zalogi le A artikli;

artikli B in C se dobavljajo le po naročilu kupca.

Posledica:

Ker je komercialna ABC analiza narejena centralno, se naroča na zalogo le blago A

klasifikacije. Zaradi različne prodaje artiklov po regijah se nekateri artikli prodajajo

bolj, nekateri pa manj, s tem pa se niža KOZ slaboidočih artiklov, česar pa si nobeno

trgovsko podjetje ne želi. Stranke pa potrebujejo tudi artikle drugih klasifikacij, ki pa

imajo določen rok dobave. To pa je s strani kupca nesprejemljivo, saj potrebuje blago

takoj in ne šele čez nekaj dni.

Rešitev:

komercialna ABC analiza narejena po regijah oziroma po TC;

uvedba B artiklov v redni asortiman;

dodatna prodaja.



Vzrok 2: Prostor

Drugi vzrok je prostor, ki predstavlja 20 % delež vzrokov. Pomanjkanje prostora

zmanjšuje zalogovno zmogljivost. S tem je povezano pomanjkanje nadstreška oziroma

strehe v zunanjem skladišču, kar ima za posledico tudi vremenske vplive na določeno

blago. Skladiščnega prostora je veliko, vendar del blaga ostaja zunaj nezavarovanega

skladišča, ki je večji del nepokrito in nezavarovano proti vremenskim vplivom. Hkrati

je zunanje skladišče talno, kar pa bi se lahko uredilo s postavitvijo montažnega šotora

ter dodatnih regalov.

Problem:

nezadostna zalogovna zmogljivost;

zunanji del skladišča je v večini nepokrito;

blago je izpostavljeno vremenskim vplivom;

zaradi vremenskih vplivov pride do poškodb blaga ali celo do uničenja;

velik letni strošek odpisa blaga.

Posledica:

Velik strošek odpisa blaga se pojavi zaradi poškodovanega ali uničenega blaga. Blago,

skladiščeno zunaj, je izpostavljeno raznim vremenskim pogojem in vplivom, pa tudi

bolj je dovzetno za kraje. Veter vpliva na lahko blago, kot je stiropor, dež in sneg pa na

higroskopne materiale, kot so lepila in ometi v vrečah ter podobno.

Rešitev:

postavitev montažnega šotora in regalov;

dodatna obtežitev lahkega materiala.

Vzrok 3: Človeški faktor

Kot 3 vzrok z 10 % deležem smo navedli človeški faktor. Gre za problem napake pri

prevzemu in izdaji blaga kot tudi nepazljivosti pri manipulaciji z blagom in s tem



povezane poškodbe blaga. Kot problem lahko upoštevamo tudi nepazljivost pri roku

uporabnosti blaga. Človek je variabilni faktor, ki nikoli ne bo 100 % pri svojem delu.

Problem:

pri prevzemu blaga se dogajajo napake;

iz skladišča se izda napačno blago;

nepazljivost pri manipulaciji z blagom in s tem povezane poškodbe blaga;

nepazljivost pri roku uporabnosti blaga.

Posledica:

Pri samem prevzemu blaga so možne napake zaradi neskoncentriranosti prodajalca oz.

skladiščnika ali pa motenj pri prevzemu, saj je potrebno tudi postreči stranke, ki

prihajajo po nakupih. Tudi pri izdaji lahko pride do napak, saj so določeni artikli brez

EAN kode ali pa so na pogled zelo podobni.

Rešitev:

prevzemanje z optičnimi čitalci črtnih kod;

izpostavitev izdelkov, ki so pred potekom roka uporabnosti.

Vzrok 4: Informacijska podpora

Četrti vzrok za neučinkovito vodenje zalog (predstavlja 10 % delež vzrokov) pa je

informacijska podpora z ročnim vnašanjem v MPIS oziroma KIS in zastarelim

informacijskim sistemom MPIS.

Problem:

vnos podatkov v računalnik (v KIS) je ročen;

MPIS je zastarel in zelo počasen;

računalniki so zastareli in potrebni zamenjave.



Posledica:

Zaradi ročnega vnosa podatkov v sistem KIS lahko prihaja do napak, sam postopek pa

je počasen in zamuden. Sistem KIS je odvisen tudi od interneta, ki pa je zaradi slabše

povezave tudi počasnejši.

Rešitev:

skeniranje EAN kod s čitalci in direkten prenos podatkov v KIS;

uvedba RFID kode;

zamenjava obstoječega sistema MPIS z novejšim;

zamenjava računalnikov.

2.9 Diskusija

V drugem poglavju smo uporabili metodo sinteze, kjer smo zbrali podatke v podjetju

Merkur in jih analizirali. V tem poglavju smo predstavili obstoječe stanje TC Merkur

Brežice oziroma njegove osnovne procese. Predstavili smo tudi skladiščno poslovanje

ter vodenje zalog v TC Merkur Brežice. Podrobneje smo analizirali prodajo na oddelku

Kemija in prodajo po VRB 199 s komercialnega vidika, ki nam bo tudi uvod v analizo

uvedbe B artiklov v redni asortiman. Postopek prevzema blaga iz CS ter postopek izdaje

blaga iz skladišča smo predstavili s procesnimi kartami. Za slikovno gradivo smo

uporabili interno gradivo podjetja Merkur trgovina d.d., kot tudi slike, ki smo jih posneli

sami.



3 PREDLOGI UČINKOVITEJŠEGA SKLADIŠČNEGA

POSLOVANJA V TC MERKUR BREŽICE

V tem poglavju se bomo posvetili analizi ustreznih rešitev oziroma izboljšav

skladiščnega poslovanja v smislu povečanja prometa na oddelku Kemija za VRB 199 v

TC Merkur Brežice.

3.1 Predlog učinkovitejšega vodenja zalog v TC Merkur Brežice

Samo računalniško vodenje zalog ni dovolj. Skrb za zalogo je prodajalčeva glavna

obveznost takoj za prodajo. Potrebna je mesečna kontrola blaga, da se ugotovijo manki

oziroma viški zaradi kraj ali pa napačne izdaje. Kajti če neko blago manjka, MPIS

zalogo še vedno prikaže, dejansko pa artikla ni. To je pomembno pri predlogi naročanja,

saj predloga sama manjkajočega artikla ne razknjiži in ga tudi ne predlaga v naročilu.

Potrebno je narediti odpis tip 12, ki razknjiži knjižno zalogo za število manjkajočih

artiklov, vendar se zaloga poknjiži nazaj na dan letne inventure, kar se pokaže kot

manko. Ko naredimo odpis tip 12 za manjkajoče artikle, predloga za naročanje zazna

novo stanje zaloge, kar upošteva pri predlogu količine. Predloga za naročanje ni

samodejno naročanje artiklov, ampak mora predlagano količino prodajalec analizirati in

ustrezno korigirati ali potrditi predlog. Predloga je samo pripomoček za lažje naročanje.

Pomemben je tudi natančen fini prevzem. Sedaj podatke iz dobavnic ročno vnaša v KIS

vodja poslovnih knjig, kar je zamudno in lahko pride do napak. Predlagamo rešitev

prevzemanja s prenosnimi čitalci kod, kjer bi se odčitala EAN koda artikla. S tem bi

olajšali in pospešili sam prevzem ter preprečili napake pri vnosu v KIS. Ena izmed

rešitev bi bila uvedba označevanja izdelkov z RFID kodo. Strošek označevanja bi padel

na dobavitelje, strojna in informacijska podpora pa na Merkur trgovino d.d., saj bi bilo

potrebno zamenjati tako strojno opremo kot informacijski sistem. Najprej bi uvedli

označevanje pakirnih enot, postopoma pa vsakega artikla posebej. Slabosti označevanja

z RFID kodo so razmeroma visoki investicijski stroški, uporaba enotnih protokolov, saj



morajo vsi dobavitelji uporabljati standard GS1, ter nedoseganje 100 % točnosti ob

vplivu tekočin in kovin (tekočina vpija elektromagnetne valove, kovina pa jih odbija).

Na učinkovitejše vodenje zalog vpliva tudi varovanje blaga z vidika pravilnega

skladiščenja. Večji del blaga se skladišči v notranjem skladišču in na trgovskih policah

v sami trgovini. Blago večjih dimenzij kot tudi večjih količin pa se skladišči v zunanjem

polodprtem oziroma talnem nepokritem skladišču. Zaradi nezadostne zalogovne

zmogljivosti skladišča se del blaga skladišči izven ograjenega skladiščnega prostora in

je izpostavljeno krajam. Tako se zunaj skladiščijo med drugim tudi stiropor, lepila za

ploščice, ometi in podobno blago, kjer so palete ovite s folijo. Vendar se pri

manipuliranju lahko folija poškoduje in prihaja do zatekanja vode ob dežju v notranjost

palete. Zaradi stika z vodo se taki izdelki v vrečah strdijo in so neprimerni za nadaljnjo

prodajo. Stiropor je ovit v pakirno folijo in ta na soncu preperi. Ob vetrovnem vremenu

potem veter raznaša stiropor po skladišču in ga poškoduje. S tem znaša letna škoda

oziroma odpis blaga 3.200 EUR. Predlagamo rešitev postavitve montažnega šotora

dimenzije 15 x 30 metrov z uporabno višino 4 metre, model skladiščni šotor AS

podjetja Schwarzmann d.o.o. Sam šotor zaradi svoje dimenzije ne potrebuje gradbenega

dovoljenja, le lokacijsko dovoljenje, obvezna pa je intervencijska pot okoli šotora.

Priloga 4 prikazuje primer umestitve šotora v skladiščni prostor, dimenzije 15 x 30

metrov, kjer je šotor obarvan z oranžno.

Strošek nakupa šotora bi znašal 35.750 EUR brez DDV z dostavo in montažo šotora in

bi bremenil lastnika objekta, katerega v najemu ima Merkur trgovina d.d. Strošek

najemnine bi se povečal iz sedanjih 454,50 EUR na 1.125 EUR mesečno. Na letni ravni

bi tako znašal strošek najema 13.500 EUR, kar je za 8.046 EUR več kot do sedaj. V

šotoru bi se postavili skladiščni regali, katerih nakup in postavitev bi znašala 2.700

EUR. Zanima nas, kdaj se bo investicija y povrnila. Uporabili bomo formulo [1], kjer je

cn strošek investicije (najemnina in nakup regalov) in cm strošek odpisa;

n

m

cy

c . [1]

Iz tega sledi:



16.200 5,06

3.200

n

m

cy

c , kjer ugotovimo, da se investicija povrne v 5,06 letih.

Slika 32: Skladiščni šotor AS

Vir: ''Industrijski šotori AS'' [Schwarzmann d.o.o.], b.d.

Na Sliki 32 je predstavljen model montažnega šotora podjetja Schwarzmann d.o.o. s

karakteristikami:

dimenzije:

o širina: 15 metrov;

o dolžina: 30 metrov;

o uporabna bočna višina: 4 metre;

lahka konstrukcija je narejena iz kvalitetnih pocinkanih cevi;

streha je prekrita s ponjavo bele barve, ki prepušča največ svetlobe, zato dodatna

osvetlitev v dnevnem času ni potrebna;

dvoja drsna vrata Schwarzmann - lahka pocinkana konstrukcija prekrita s ponjavo

omogoča enostavno uporabo;

za prezračevanje objektov je vgrajeno okno na končnih stenah;

šotor je prekrit s kvalitetno ponjavo proizvajalca Sattler Avstrija.

Posebno pozornost moramo posvečati izdelkom z določenim rokom uporabnosti. Na

oddelku Kemija je 90 % artiklov z določenim rokom uporabnosti. Zato je pomembno,

da se blago prodaja po metodi FIFO, kjer se proda oziroma izda blago, ki je prej prišlo v



trgovino. Tudi pri polnjenju blaga na police je potrebno zložiti starejše blago na začetek

vrste, da se prej odproda. Blago pred iztekom roka izpostavimo na vidnem mestu ter

določimo odstotek popusta, da bo atraktivno za stranke. Blago po roku moramo

umakniti oziroma izločiti iz prodaje. Z izpostavitvijo določenega izdelka na vidno

mesto ter aktivno prodajo povečamo KOZ tega artikla in postopoma tudi promet.

3.2 Predlog uvedbe B artiklov na VRB 199 v redni asortiman TC

Merkur Brežice

Sedaj je postavitev planograma fugirnih in silikonskih tesnilnih mas (v nadaljevanju

fugirne mase) predvidevala le artikle A klasifikacije, ne pa tudi B in C. Priloga 5

predstavlja seznam artiklov A in B klasifikacije. Planogram je predvideval postavitev

artiklov na 4 policah 4- metrskega modula. S predlogom uvedbe B artiklov bi

potrebovali 1 dodaten meter za postavitev teh artiklov, kot vidimo na Sliki 33. Za

izdelavo planograma smo uporabili brezplačno poskusno verzijo spletnega programa

''PlanogramBuilder'' [zVisuel.com], b.d.

Slika 33: Planogram fugirnih in silikonskih tesnilnih mas z B artikli

Na Sliki 34 imamo planogram odstranjevalcev vlage in plesni (v nadaljevanju

odstranjevalci vlage) z dodanimi artikli B klasifikacije. Za postavitev B artiklov nismo

predvideli povečanje prostora modula, ampak postavitev na obstoječi 1 meter modula.



Slika 34: Planogram odstranjevalcev vlage in plesni

3.3 Logistična analiza povečanja prometa na oddelku Kemija v TC

Merkur Brežice

V TC Merkur Brežice stremimo k povečanju prometa na mesečni ravni kot tudi na letni

ravni. Spremlja se vsak oddelek posebej, tako je tudi na oddelku Kemija. Planiramo

povečanje prometa z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku Kemija za 5 %. Za

doseganje tega cilja bi povečali zalogo za 42 različnih artiklov B klasifikacije

(Priloga 5).

Naročanje bi se izvajalo 1- krat tedensko sočasno z naročanjem A artiklov. Naročilo bi

izvedli v torek, kar pomeni dostava v sredo ali v petek. Dostava bi bila istočasno z

dostavo A artiklov, tako tranzitna kot tudi dostava iz CS. Z uvedbo B artiklov se stroški

dostave ne bi povečali, saj se dostava iz CS v TC že izvaja 3- krat tedensko, kot tudi

stroški naročanja ne, saj so B artikli že v CS.



3.3.1 Analiza povečanja prometa s komercialnega vidika

Z analizo prodaje A in B artiklov v opazovanem obdobju t = 5 let ugotovimo, da znaša

povprečna vrednost prodanega B artikla 6,21 EUR, A artikla pa le 5,02 EUR. To smo

izračunali z uporabo izrazov [2] in [3], kjer N(A) in N(B) pomenita neto prodajno

vrednost izdelkov A in B klasifikacije, K(A) in K(B) pa količino prodanih izdelkov A in

B klasifikacije:

( ) 4.368( ) 6,21 EUR/kos

( ) 703

N BV B

K B , [2]

( ) 140.382( ) 5,02 EUR/kos

( ) 27.972

N AV A

K A . [3]

Ker oddelek Kemija pokrivamo tudi prodajalci z drugih dveh oddelkov, to sta Les in

GM, nas je prodajalcev skupaj 5. Da izračunamo promet na prodajalca v letu 2014

2014pz na VRB 199 bomo uporabili izraz [4], promet na prodajalca v opazovanem

obdobju tpz , kjer t = 5 let, pa izraz [5], kjer N predstavlja skupno neto prodajno

vrednost na VRB 199, 2014N neto prodajno vrednost na VRB 199 v letu 2014 in e

število prodajalcev:

53.87110.774,20 EUR

5

20142014

Npz

e , [4]

209.428 41.885,60 EUR

5t

Npz

e . [5]

Iz izračunov razberemo, da je vsak prodajalec naredil na VRB 199 za 10.774,20 EUR

prometa v letu 2014, oziroma v obdobju t = 5 let za 41.885,60 EUR prometa.

S pomočjo izrazov [6], [7] in [8] bomo izračunali povečanje prometa A in B artiklov

za 5 % ter znižanje prometa artiklov ostalih klasifikacij za povprečno znižanje 14,55 %

na VRB 199, kjer 2014p(A) pomeni promet artiklov A klasifikacije v letu 2014, 2014p(B)



promet artiklov B klasifikacije v letu 2014 in 2014p(O) promet artiklov ostalih

klasifikacij v letu 2014:

( ) 5 44.381 5( ) ( ) 44.381 46.600 EUR

100 100

20142015 2014

p A p A p A

, [6]

( ) 5 1.214 5( ) ( ) 1.214 1.275 EUR

100 100

20142015 2014

p B p B p B

, [7]

( ) 14,55 8.276 14,55( ) ( ) - 8.276 - 7.072 EUR

100 100

20142015 2014

p O p O p O

. [8]

Po izračunih bi se na VRB 199 promet artiklov A povečal na 46.600 EUR in na 1.275

EUR promet artiklov B ter promet artiklov ostalih klasifikacij zmanjšal na 7.072 EUR.

Povečanje prometa v letu 2015, glede na leto 2014, prikažemo v Tabeli 8.

Tabela 8: Povečanje prometa A in B artiklov v letu 2015 na VRB 199 za 5%

Leto


A B Ostalo Skupaj

2014 44.381 1.214 8.276 53.871

2015 46.600 1.275 7.072 54.947

Skupaj 90.981 2.489 15.348 108.818

Povečanje prometa prikažemo na Sliki 35. Lepo se vidi povečanje prometa artiklov A in

B klasifikacije. Zaradi majhne neto prodane vrednosti B artiklov na grafu ni vidno

tolikšno povečanje prometa, vendar pa je prisotno. Vidi pa se tudi padec prometa ostalih

klasifikacij.



Slika 35: Povečanje prometa A in B artiklov v letu 2015 na VRB 199

02.0004.0006.0008.000

10.00012.00014.00016.00018.00020.00022.00024.00026.00028.00030.00032.00034.00036.00038.00040.00042.00044.00046.00048.000

Pro

met

(v

EUR

)

A B Ostalo

Artikli po klasifikaciji

2014

2015

Ob predpostavki, da prodamo samo po 1 kos vsakega dodatnega B artikla, bi se na

mesečni ravni povečal promet za 272 EUR, kar bi na letni ravni zneslo 3.264 EUR neto

prodajne vrednosti (podatek povzet iz Priloge 5). Torej bi se z uvedbo B artiklov

povečal promet v letu 2015 qp(B) na 4.539 EUR, kar smo dobili z izrazom [9], kjer

2015p(B) pomeni promet artiklov B klasifikacije in novip(B) predpostavljen letni promet

artiklov B klasifikacije, ki jih uvajamo v redni asortiman:

( ) ( ) ( ) 1.275 3.264 4.539 EURq 2015 novip B p B p B . [9]

Tabela 9: Povečanje prometa z uvedbo B artiklov v letu 2015 na VRB 199

Leto


A B Ostalo Skupaj

2014 44.381 1.214 8.276 53.871

2015 46.600 4.539 7.072 58.211

Skupaj 90.981 5.753 15.348 112.082



Kot vidimo iz Tabele 9, bi se skupen promet v letu 2015 povečal na 58.211 EUR.

Bistveno povečanje prometa B artiklov prikažemo na Sliki 36. Tukaj pa je že opazen

dvig neto prodajne vrednosti B artiklov.

Slika 36: Povečanje prometa z uvedbo B artiklov v letu 2015 na VRB 199

02.0004.0006.0008.000

10.00012.00014.00016.00018.00020.00022.00024.00026.00028.00030.00032.00034.00036.00038.00040.00042.00044.00046.00048.000

Pro

me

t (v

EU

R)

A B Ostalo

Artikli po klasifikaciji

2014

2015

Najprej bomo izračunali prodajno površino, nato pa prodajo na kvadratni meter modula

z A izdelki in uporabili naslednje podatke, ki smo jih dobili z merjenjem v TC Merkur

Brežice :

g = globina police 0,5 metra;

š = širina poti ob polici 0,5 metra;

d = dolžina polic d = d(Af) + d(Ao) + d(Al) = 4 + 1 + 2 = 7 metra;

d(Af) = dolžina polic 4 metre za fugirne mase;

d(Ao) = dolžina polic 1 meter za odstranjevalce vlage;

d(Al) = dolžina polic 2 metra za lepila za ploščice (v nadaljevanju lepila).



Za izračun prodajne površine Pp bomo uporabili formulo [10]:

Pp = g + š × d , [10]

iz česar sledi:

20,5 0,5 7 1 7 7 mPp g š d .

Za prodajo A artiklov na kvadratni meter pm2 bomo uporabili izraz [11], kjer 2014V(A)

pomeni povprečno vrednost prodanih A artiklov v letu 2014 in Pp prodajno površino:

2( ) 44.3816.340,14 EUR/m

7

2 2014V Apm

Pp . [11]

Prodajna površina VRB 199, kot vidimo iz enačbe, je 7 m2. Promet na kvadratni meter

pa znaša 6.340,14 EUR.

Izračunali bomo tudi prodajno površino z uvedenimi B artikli, kjer bomo uporabili

formulo [10]. Dobljeni rezultat pa bomo uporabili pri izračunu prometa na kvadratni

meter. Za izračun prodajne površine z uvedenimi B artikli, kjer je V(AB)2015 povprečna

vrednost prodanih artiklov A in B v letu 2015, bomo uporabili naslednje podatke:

g = globina police 0,5 metra;

š = širina poti ob polici 0,5 metra;

d = dolžina polic d = d(ABf) + d(ABo) + d(ABl) = 5 + 1 + 2,5 =8,5 metra;

d(ABf) = dolžina polic 5 metrov za fugirne mase;

d(ABo) = dolžina polic 1 meter za odstranjevalce vlage;

d(ABl) = dolžina polic 2,5 metra za lepila.

Tako izračunamo prodajno površino na naslednji način:

20,5 0,5 8,5 1 8,5 8,5 mPp g š d .

Izračunamo še promet na kvadratni meter z izrazom [12]:

2( ) 51.1396.016,35 EUR/m

8,5

2 2015V ABpm

Pp . [12]



Iz izračunov vidimo, da se prodajna površina poveča na 8,5 kvadratnih metrov, sam

promet na kvadratni meter je pa padel na 6.016,35 EUR.

Ob domnevi, da se bo promet na VRB 199 povečal za 5% tudi s prodajo B artiklov iz

zaloge, kjer je promet 58.211 EUR (Tabela 9), izračunamo promet na prodajalca 2015pz

v letu 2015 z izrazom [13], razliko r na lansko leto pa z izrazom [14], kjer 2015p pomeni

promet na VRB 199 v letu 2015, e število prodajalcev, 2014pz pa promet na VRB 199 v

letu 2014:

58.21111.642,20 EUR

5

20152015

ppz

e , [13]

11.642,20 10.774,20 868 EUR2015 2014r pz pz . [14]

Izračunali smo, da bi vsak prodajalec naredil za 11.642,20 EUR prometa v letu 2015,

kar je za 868 EUR več kot v letu 2014.

3.3.2 Analiza povečanja prometa s skladiščnega vidika

Za skladiščenje programa lepil za ploščice klasifikacije A, ki spada pod VRB 199,

potrebujemo 3 RO z 5 PM ter še 20 PM v zunanjem talnem skladišču, kar znese 25

palet. Skupna prodaja lepil je 41 vreč (v nadaljevanju kosov) na dan. S formulo [15]

bomo izračunali povprečno porabo palet na dan danx , kjer K pomeni količino prodanih

artiklov, j število palet in u število kosov na paleti, s formulo [16] pa povprečno porabo

palet na teden tedenx , kjer t pomeni čas:

dan

Kx =

j u, [15]

teden danx = x t . [16]

Na 1 paleti je 48 kosov, kar pomeni, da 5 palet znese 240 kosov lepila iz česar sledi:



41 410,17 palet/dan

5 48 240dan

Kx

j u

,

0,17 7 1,19 palet/tedenteden danx x t .

V povprečju se proda 1,19 palet na teden lepila klasifikacije A.

Z uvedbo B artiklov bi se zaloga palet povečala na 28 palet. Ob tem bi se povprečna

dnevna prodaja lepila povečala na 48 kosov. Tako bomo za izračun prodaje lepila

klasifikacije A in B na dan uporabili formulo [15], prodaje na teden pa formulo [16]:

48 480,13 palet/dan

8 48 384dan

Kx

j u

,


Vidimo, da bi se v povprečju prodalo 0,91 palet na teden.

Zunanje lepilo za ploščice MQ, ki se ga proda največ, je trenutno pozicionirano najdlje.

Za izdajo tega lepila se opravi več poti, kot je potrebno, in izgubi veliko časa. S

pravilnim pozicioniranjem palet lepila in označevanjem regalov bi pridobili tako na

času kot na opravljeni poti.

Na 1 paleti je 48 kosov, v povprečju pa se jih dnevno proda 12 kosov. Da izračunamo

porabo palet na dan danx , bomo uporabili formulo [15], za porabo palet na teden pa

formulo [16], iz česar sledi:

120,25 palet/dan

1 48dan

Kx

j u

,


Za izračun porabe palet na leto bomo uporabili izraz [17]:

1,75 52 91 palet/letoleto tedenx x t . [17]



Iz enačb razberemo, da se na teden proda 1,75 palete lepila MQ, kar letno znese kar 91

palet. Zato je pomembno da je lokacija palete lepila MQ čim bližje izdajnemu mestu.

Na Sliki 37 prikažemo potek zmanjševanja zaloge lepila MQ. Ko zaloga pade na

signalno zalogo ali pod njo, se izvrši naročilo nove zaloge, kjer TSE pomeni paleta.

Slika 37: Prikaz zmanjševanja zaloge lepila po TSE na teden

3.4 Analiza učinkovitosti predlagane rešitve

Na Sliki 38 smo predstavili novo stanje postavitve blaga za izdajo v RO, kjer je blago,

ki se največ izdaja, t.j. zunanje lepilo MQ, označeno z oranžno zvezdo, najbližje izhodu,

in s tem povezan prihranek pri času ter opravljeni poti pri 1 procesu. RO smo označili z

imenom (A1, A2, B1 …) in PM s številkami (1 in 2). V Tabeli 10 pa smo prikazali

izboljšan proces, ki smo ga skrajšali za 1 operacijo in s tem prihranili 50 sekund časa in

15 metrov poti. Izločili smo proces iskanja blaga, saj bo sedaj blago vedno na točno

določenem mestu.

Lepilo, označeno z oranžno zvezdo, kljub izboljšavi trenutno zaseda še 2 PM. Ko se

paletno mesto, označeno z modro zvezdo, sprosti, se tja odloži drugo blago. Tako bo

lepilo MQ zasedalo le 1 PM, t.j. A0-2.



Slika 38: Nova postavitev v regalu za skladiščenje in izdajo



Tabela 10: Izboljšana procesna karta izdaje blaga iz skladišča Š

t. O

per

acij

e

Teh

nolo

ška

Tra

nsp

ort

na

Kontr

oln

a

Skla

diš

čna

Čak

alna

Opravilo

Raz

dal

ja (

m)

Kori

sten

čas

(s)

Potr

eben

čas

(s)

Nek

ori

sten

čas

(s)

1 Prevzem dokumentov –

izdajnice

20 40

2 Hoja do el. viličarja in

iskanega blaga

20 50

3 Transport blaga do vozila

stranke

20 40

4 Izdaja blaga 60

5 Podpis dokumentov -

izdajnice (kupec)

10

6 Skladiščenje preostalega

blaga

20 40

7 Prenos izdajnice v

prevzemno pisarno

30 50

8 Podpis in shranitev

dokumentov (skladiščnik)

10

9 Zaključevanje

dokumentov - izdajnice

15

0 5 3 2 1 Skupaj 110 60 220 35



Iz procesne karte je razvidno:

da se je število opravil zmanjšalo na 9;

da znaša koristen čas procesa 1 minuto;

da znaša potreben čas procesa 3 minute in 40 sekund;

da znaša nekoristen čas procesa po novem le 35 sekund;



3.5 Diskusija

V tretjem poglavju smo analizirali uvedbo B artiklov v redni asortiman, kjer izračuni

pokažejo, da bi se promet na letni ravni povečal. Predstavili smo tudi možne rešitve in

izboljšave skladiščnega poslovanja. Analizirali smo tudi postopek izdaje blaga, kjer smo

s pravilnim pozicioniranjem TSE in označevanjem regalov skrajšali pot za 15 metrov in

čas procesa za 50 sekund.



ZAKLJUČEK

Naš predlog, kako povečati promet trgovskega podjetja, je povečanje zaloge z B artikli

na VRB 199, saj bi z uvedbo teh artiklov v redni asortiman povečali promet na letni

ravni. Zaradi povečanja zaloge in s tem povezane nezadostne zalogovne zmogljivosti

skladišča bi bilo potrebno postaviti montažni skladiščni šotor, v njem pa postaviti

skladiščne regale. S tem bi se zmanjšal strošek odpisa blaga zaradi poškodb kot tudi

zaradi poteka roka uporabnosti. S skladiščenjem blaga v samih regalih bi se uvedla

večja preglednost nad blagom oziroma nad rokom uporabnosti s tem, da so RO in PM

tudi pravilno označena.

Poleg samega šotora sta nujno potrebni nadgradnja informacijskega sistema in obnova

strojne opreme oziroma priporočena nadgradnja na sistem označevanja regalov s črtno

kodo. Povečal bi se nadzor nad zalogami in olajšalo delo skladiščnikom.

Z analizo in z izračuni smo dokazali, da bi se promet na VRB 199 na oddelku Kemija v

TC Merkur Brežice povečal. S tem potrjujemo tezo, da so možne in seveda tudi

potrebne izboljšave vodenja zalog. Potrjujemo tudi tezo, da bi predlagane rešitve

omogočile izboljšanje prometa, saj bi se stranke večkrat odločale za nakup B artiklov, ki

bi bili na zalogi.

Ocena stanja

Kot je že omenjeno, bi strošek nakupa montažnega šotora bremenil lastnika stavbe, v

kateri je TC Merkur Brežice. S tem bi se letni strošek najema skladiščne površine

povečal za 8.046 EUR in bi znašal 13.500 EUR letno. Nabava in postavitev regalov bi

znašala 2.700 EUR. Investicija bi se povrnila v 5,06 letih.

Podali smo tudi povpraševanje za strojno opremo in informacijsko podporo v podjetje

Špica International, Sistemi za avtomatsko identifikacijo d.o.o. iz Ljubljane (v



nadaljevanju Špica d.o.o.), kjer so nam podali informativni znesek, predstavljen v

Tabeli 11. Da bi nam podjetje Špica d.o.o. podalo predračun, bi jim morali posredovati

točne podatke o potrebah strojne opreme in programske podpore.

Predlagali smo uporabo ročnih terminalov modela MC9200, saj je robustnejši in

odpornejši na udarce ter je najprimernejša izbira za uporabo v srednje velikih skladiščih.

Za uporabo v skladišču v TC Merkur Brežice bi bilo potrebno kupiti 2 terminala, saj so

zaposleni 4 skladiščniki, 2 dopoldan in 2 popoldan. Potreben je tudi nakup dodatne

opreme za vzpostavitev WLAN omrežja in tiskalnika črtnih kod.

Kot programsko opremo so nam predlagali ACCELLOS WMS, ki je informacijski

sistem za podporo procesom v skladišču. ACCELLOS WMS obstoječim

informacijskim sistemom doda funkcijo nadzora procesov v skladišču ter omogoči

avtomatizirano upravljanje skladišča, prav tako pa služi kot posrednik med finančnim

sistemom in zunanjim transportnim sistemom, ki upravlja s transportnimi procesi in

interakcijami z zunanjimi logističnimi partnerji.

Tabela 11: Investicija v strojno in programsko opremo

Oprema Znesek

Strojna oprema 4.950

Programska oprema 10.000

Skupaj 14.950

Povrnitev investicije v strojno in programsko opremo glede na letni strošek odpisa blaga

smo izračunali s formulo [1], kjer sledi:

14.9504,67

3.200

n

m

cy

c ,

in ugotovili da se oprema povrne v 4,67 letih.



Pogoji za uvedbo

Pogoj za uvedbo bi bila predstavitev rešitev vodstvu TC Merkur Brežice, ki bi jih nato

predstavili vodstvu v Naklem. Rešitev postavitve montažnega šotora bi predstavili tudi

lastniku objekta, katerega ima v najemu TC Merkur Brežice. Predstavili bi tudi pogoje,

kateri morajo biti izpolnjeni pred samo postavitvijo šotora. Zaradi postopnega

financiranja izboljšav bi najprej uvedli montažni šotor, skladiščne regale in označitev

le-teh. Kasneje pa bi uvedli še nadgradnjo informacijskega sistema MPIS z

implementacijo sistema ACCELLOS WMS in strojne opreme v TC Merkur Brežice.

Pogoj za to bi bilo izobraževanje zaposlenih. Z izboljšavami bi preoblikovali oziroma

dopolnili samo organizacijo dela v skladišču.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Možnosti nadaljnjega razvoja vidimo v označitvi skladiščnih regalov in RO tudi s

črtnimi kodami ter v nadgradnji strojne opreme in informacijskega sistema, tako da

sistem vodi skladiščnika do blaga za izdajo. Z uvedbo B artiklov v redni asortiman bi se

zaloga še povečala in postala še bolj nepregledna.

V nadaljevanju vidimo možnost tudi v zamenjavi starejših viličarjev z novimi

hibridnimi. Ti so okolju prijaznejši, visoko zmogljivi ter ergonomsko oblikovani. S tem

bi izboljšali delovno učinkovitost ter zmanjšali možnosti za poklicno deformacijo ter

posledično bolniške odsotnosti z dela.



LITERATURA IN VIRI

Andolšek, D. (1975). Skladiščno poslovanje. Ljubljana: Dopisna delavska univerza

Univerzum.

Arh, G. (2006, 19. junij). Upravljanje z blagovnimi skupinami ni le risanje

planogramov. Najdeno 16. januarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.gfkorange.si/?option=com_gfkorange&Itemid=57&id=340

Barcode Scanner [indianbarcode.in]. Najdeno 17. januarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.products.indianbarcode.in/barcode-scanner/

Bloomberg, D. J., LeMay, S., Hana, J. B. & Jurković, R. (2006). Logistika. Zagreb:

Mate; Zagrebačka škola ekonomije i managementa.

Category Consulting. (b.l.). Upravljanje prostora (planogrami). Najdeno 16. januarja

2015 na spletnem naslovu http://www.categoryconsulting.eu/?page_id=572

Euro paleta [Adria packing d.o.o.]. Najdeno 29. septembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.adriapacking.rs/

GS1 Slovenija (2013). Uporabniški priročnik: 14. izdaja. (elektronska izdaja).

Ljubljana: GS1 Slovenija.

Industrijski šotori AS [Schwarzmann d.o.o.]. Najdeno 16. aprila 2015 na spletnem

naslovu http://www.schwarzmann.si/industrijski-sotori/locne-konstrukcije.htm

IT rešitve [Ekdis.si]. Najdeno 17. januarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.ekdis.si/logistika/it-resitve/

Ivanko Š. & Bergant, B. (1999). Poslovanje podjetja, Novo mesto: Visoka šola za

upravljanje in poslovanje.

Jungheinrich [wieseusa.com]. Najdeno 25. februarja 2015 na spletnem naslovu

https://www.wieseusa.com/jungheinrich.html

Kaltnekar, Z. (1969). Notranji transport in skladiščenje (tok materiala). Kranj: Višja

šola za organizacijo dela.

Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

Lee Jr., L. & Dobler, D. W. (1971). Purchasing and Materials Management: Text and

Cases. (2nd ed.) New York: McGraw-Hill.



Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje.

Logožar, K. (2005). Organiziranost skladiščnega poslovanja in proizvodne logistike za

zagotavljanje sledljivosti blaga. Ljubljana: Odin.

Merkur [merkur.si]. Najdeno 17. februarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.merkur.si/

Merkur trgovina, d.d. (2015, 20. februar). Dobavnica. (interno gradivo). Kranj: Merkur

trgovina, d.d.

Merkur trgovina, d.d. (2015, 23. februar). Izdajnica. (interno gradivo). Kranj: Merkur

trgovina, d.d.

Merkur trgovina, d.d. (2015, 26. februar). Dostavni list. (interno gradivo). Kranj:


Merkur trgovina, d.d. (2015, 27. februar). Repro izdajnica. (interno gradivo). Kranj:


Merkur trgovina, d.d. (2015, 9. februar). Prostorski načrt. (interno gradivo). Kranj:


Merkur trgovina, d.d. (b.d.). Priročnik MP. (interno gradivo). Kranj: Merkur trgovina,

d.d.

Molan, M. (2004). Informatizacija skladiščnega poslovanja v trgovskem podjetju.

Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

Oblak, H. (1997). Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

Planogram [quali-techmfg.com]. Najdeno 17. januarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.quali-techmfg.com/images/plano/12ft.jpg

PlanogramBuilder [zVisuel.com]. Najdeno 16. marca 2015 na spletnem naslovu

http://planogrambuilder.zvisuel.com/simon-jabuka_i7dc3jca/users/login.aspx

Potočnik, V. (2000). Komercialno poslovanje z osnovami trženja 1: nabava,

skladiščenje, prodaja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Potočnik, V. (2001). Trženje v trgovini. Ljubljana: GV Založba.

Potočnik, V. (2002). Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.



Potrč, I. & Lerher, T. (2008). Skladiščno poslovanje. Celje: Fakulteta za logistiko,

Univerza v Mariboru.

Požar, D. (1985). Teorija in praksa (transporta in) logistike. Maribor: Založba Obzorja.

Rak, G. (2011). Logistika notranjega transporta in skladiščenja. Ljubljana: Zavod IRC.

Skladiščenje [salomon.si]. Najdeno 18. septembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.salomon.si/oglas/storitveni-oglasnik/storitveni-oglasnik/loges-

skladiscenje-prevozi-doo/13.JPMKY

Žična mrežasta boks paleta [podarimo.si] (2013, 29. julij). Najdeno 2. oktobra 2014 na

spletnem naslovu http://www.podarimo.si/168194-zicna-mrezasta-evro-boks-box-

paleta-z-vrati

PRILOGE

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Dobavnica iz CS ............................................................................................ 1

Priloga 2: Izdajnica za repro kupca .............................................................................. 2

Priloga 3: Dostavni list ................................................................................................... 4

Priloga 4: Primer postavitve šotora .............................................................................. 6

Priloga 5: Artikli komercialne A in B klasifikacije na VRB 199 ................................ 7

1

Priloga 1: Dobavnica iz CS

2


3

Priloga 2: Izdajnica za repro kupca


4

Priloga 3: Dostavni list

5


6

Priloga 4: Primer postavitve šotora


7

Priloga 5: Artikli komercialne A in B klasifikacije na VRB 199

Šifra artikla

EAN Koda Naziv artikla A B C

MPC z DDV

MPC brez DDV

1621832 3838921076685 NIVEDUR E 5 KG CINKARNA A 6,49 5,32

1693453 3831009405438 KEMABOND 120 5 KG KEMA PUCONCI A 3,19 2,61

1816099 3838453395049 LEPILO ZA PLOŠČICE ZUNANJE 25 KG MQ A 3,89 3,19

1816109 3838453395094 LEPILO ZA PLOŠČICE FLEX 25 KG MQ A 6,99 5,73

2165440 8022452013355 KERAFLEX SIVI 5 KG MAPEI A 4,99 4,09

253516 3838921104043 NIVEDUR S 5 KG CINKARNA PRAH A 4,09 3,35

584903 3831009439990 KEMAKOL FLEX 170 5 KG KEMA A 5,99 4,91

694779 3831009430034 KEMAKOL FLEX 170 25 KG KEMA A 16,99 13,93

760783 3838921007443 NIVEDUR E 25 KG CINKARNA A 15,99 13,11

841450 3838921004640 NIVEDUR S 25 KG CINKARNA A 7,99 6,55

1443372 3831009435725 NANOCOLOR N20 TEMNO SIVA 5 KG KEMA A 13,29 10,89

1448885 3831009435084 NANOCOLOR N75 VANILIJA 2 KG KEMA A 6,49 5,32

1481879 3831009435701 NANOCOLOR N10 SIVA 5 KG KEMA A 9,19 7,53

1481925 3831009435763 NANOCOLOR N60 BELA 5 KG KEMA A 8,29 6,80

1481931 3831009435770 NANOCOLOR N70 MANHATTAN 5 KG KEMA A 13,29 10,89

1482662 3831009435008 NANOCOLOR N10 SIVA 2 KG KEMA A 5,59 4,58

1482671 3831009435015 NANOCOLOR N15 2 KG MEDIUM SIVA KEMA A 6,49 5,32

1482685 3831009435022 NANOCOLOR N20 TEMNO SIVA 2 KG KEMA A 6,49 5,32

1482700 3831009435039 NANOCOLOR N30 2 KG ANTRACIT SIVA KEMA

A 6,49 5,32

1482707 3831009435046 NANOCOLOR N40 2 KG SVETLO RJAVA KEMA

A 6,49 5,32

1482716 3831009435053 NANOCOLOR N50 RJAVA 2 KG KEMA A 6,49 5,32

1482722 3831009435060 NANOCOLOR N60 BELA 2 KG KEMA A 5,59 4,58

1482736 3831009435077 NANOCOLOR N70 MANHATTAN 2 KG KEMA A 6,49 5,32

1482743 3831009435091 NANOCOLOR N80 BIEGE 2 KG KEMA A 6,49 5,32

1485108 3831009435800 NANOCOLOR N85 ALMOND 5 KG KEMA A 13,29 10,89

1485301 3831009435107 NANOCOLOR N85 ALMOND 2 KG KEMA A 6,49 5,32

2093536 8022452030864 ULTRACOLOR PLUS 100 2KG BELA MAPEI A 6,49 5,32

2093537 8022452030871 ULTRACOLOR PLUS 110 2KG SIVA MANHATTAN MAPEI

A 6,99 5,73

2093538 8022452030888 ULTRACOLOR PLUS 111 2KG SIVA ARGENTO MAPEI

A 6,99 5,73

2093539 8022452030895 ULTRACOLOR PLUS 112 2KG SIVA MEDIO MAPEI

A 6,99 5,73

2093540 8022452030901 ULTRACOLOR PLUS 113 2KG CEMENTNO SIVA MAPEI

A 5,39 4,42

2093541 8022452030918 ULTRACOLOR PLUS 114 2KG ANTRACIT MAPEI

A 6,99 5,73

2093543 8022452030932 ULTRACOLOR PLUS 130 2KG JASMIN MAPEI A 6,99 5,73

8

2093547 8022452030970 ULTRACOLOR PLUS 141 2KG KAMEL MAPEI A 6,99 5,73

2093548 8022452030987 ULTRACOLOR PLUS 142 2KG RJAVA MAPEI A 6,99 5,73

2093562 8022452030567 ULTRACOLOR PLUS 100 5KG BELA MAPEI A 12,59 10,32

2093563 8022452030574 ULTRACOLOR PLUS 110 5KG SIVA MANHATTAN MAPEI

A 14,09 11,55

2093565 8022452030598 ULTRACOLOR PLUS 112 5KG SIVA MEDIO MAPEI

A 14,09 11,55

2093566 8022452030604 ULTRACOLOR PLUS 113 5KG CEMENTNO SIVA MAPEI

A 10,69 8,76

2093567 8022452030611 ULTRACOLOR PLUS 114 5KG ANTRACID MAPEI

A 14,09 11,55

2093569 8022452030635 ULTRACOLOR PLUS 130 5KG JASMIN MAPEI A 14,09 11,55

2093571 8022452030659 ULTRACOLOR PLUS 132 5KG BEIGE MAPEI A 14,09 11,55

2093572 8022452030673 ULTRACOLOR PLUS 141 5KG KAMEL MAPEI A 14,09 11,55

2093573 8022452030680 ULTRACOLOR PLUS 142 5KG RJAVA MAPEI A 14,09 11,55

2093575 8022452030703 ULTRACOLOR PLUS 144 5KG ČOKOLADNO RJAVA MAPEI

A 14,09 11,55

2187419 8022452076794 ULTRACOLOR PLUS 103 2KG KREMNO BELA MAPEI

A 6,99 5,73

2187422 8022452076817 ULTRACOLOR PLUS 103 5KG KREMNO BELA MAPEI

A 14,09 11,55

2187425 8022452076848 ULTRACOLOR PLUS 133 5KG PEŠČENO RJAVA MAPEI

A 14,09 11,55

2187429 8022452076879 ULTRACOLOR PLUS 134 5KG SIVO RJAVA MAPEI

A 14,09 11,55

2187430 8022452076909 ULTRACOLOR PLUS 135 5KG ZLATO RJAVA MAPEI

A 14,09 11,55

2187436 8022452076930 ULTRACOLOR PLUS 136 5KG ANTRACITNO RJAVA MAPEI

A 14,09 11,55

2187439 8022452076961 ULTRACOLOR PLUS 149 5KG VULKANSKO SIVA MAPEI

A 14,09 11,55

2187446 8022452076992 ULTRACOLOR PLUS 174 5KG PEPELNO SIVA MAPEI

A 14,09 11,55

2187451 8022452076824 ULTRACOLOR PLUS 133 2KG PEŠČENO SIVA MAPEI

A 6,99 5,73

2187455 8022452076855 ULTRACOLOR PLUS 134 2KG SIVO RJAVA MAPEI

A 6,99 5,73

2187456 8022452076886 ULTRACOLOR PLUS 135 2KG ZLATO RJAVA MAPEI

A 6,99 5,73

2187460 8022452076916 ULTRACOLOR PLUS 136 2KG ANTRACITNO RJAVA MAPEI

A 6,99 5,73

2187461 8022452076947 ULTRACOLOR PLUS 149 2KG VULKANSKO SIVA MAPEI

A 6,99 5,73

2187466 8022452076978 ULTRACOLOR PLUS 174 2KG PEPELNO SIVA MAPEI

A 6,99 5,73

1270549 3831009433516 KEMASIL S10 SIVI 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1270574 3831009433578 KEMASIL S70 MANHATTAN 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1416567 8022452010170 MAPESIL AC 110 MANHATTAN 310 ML MAPEI

A 6,69 5,48

9

1417701 8022452010194 MAPESIL AC 113 C. SIVA 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1491992 3831009433554 KEMASIL S50 RJAVA 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1526852 8022452010156 MAPESIL AC 130 JASMIN 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1540940 8022452010163 MAPESIL AC 111 SREBRNO SIVA 310 ML MAPEI

A 6,69 5,48

1540941 8022452010187 MAPESIL AC 112 SIVA 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1540946 8022452010224 MAPESIL AC 132 BEŽ 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1541966 3831009433592 KEMASIL S90 SAHARA 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1545433 8022452010149 MAPESIL AC 100 BELA 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1545437 8022452010200 MAPESIL AC 114 ANTRACIT 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1545438 8022452010248 MAPESIL AC 141 KAMEL 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1548911 3831009433813 KEMASIL S85 ALMOND 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1573947 3831009433639 KEMASIL S130 MODRA 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1579644 3831009433585 KEMASIL S80 BEIGE 310ML KEMA A 6,19 5,07

1582592 8022452010231 MAPESIL AC 131 VANILIJA 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1582598 8022452010255 MAPESIL AC 142 RJAVA 310 ML MAPEI A 6,69 5,48

1584926 3831009433783 KEMASIL S15 MEDIUM SIVA 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1593301 3831009433547 KEMASIL S40 SVETLO RJAVA 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1597296 3831009433523 KEMASIL S20 TEMNO SIVA 310 ML KEMA A 6,19 5,07

1681944 8022452010279 MAPESIL AC 144 ČOKOLADNO RJAVA 310 ML MAPEI

A 6,69 5,48

1699939 3838527408033 JUBOFLEX AKRIL BELI 300 ML JUB A 2,49 2,04

1710507 3831009433509 KEMASIL S150 TRASPARENT 310 ML KEMA A 4,79 3,93

2058453 9000100912099 PATTEX ACRYL 280ML HENKEL A 2,19 1,80

1985482 4015000425568 CERESIT CS 25 TRANSPARENT 300 ML HENKEL

A 6,49 5,32

1988359 4015000425551 CERESIT CS 25 01 BELI 300 ML HENKEL A 6,49 5,32

2187469 8022452074448 MAPESIL AC 103 300 ML KREMNO BELA MAPEI

A 6,69 5,48

2187470 8022452074462 MAPESIL AC 133 300 ML PEŠČENO SIVA MAPEI

A 6,69 5,48

2187474 8022452074486 MAPESIL AC 134 300 ML SIVO RJAVA MAPEI A 6,69 5,48

2187477 8022452074509 MAPESIL AC 135 300 ML ZLATO RJAVA MAPEI

A 6,69 5,48

2187478 8022452074523 MAPESIL AC 136 300 ML ANTRACITNO RJAVA MAPEI

A 6,69 5,48

2187481 8022452074547 MAPESIL AC 149 300 ML VULKANSKO SIVA MAPEI

A 6,69 5,48

2187482 8022452074561 MAPESIL AC 174 300 ML PEPELNO SIVA MAPEI

A 6,69 5,48

1556113 8022452037672 FUGA FRESCA N.100 160 G MAPEI A 5,49 4,50



1950015 3831091702583 EASYTILER OSNOVNI SET 200 KOS STATUS A 36,49 29,91

1950023 3831091702590 EASYTILER SET KLINOV 100 KOS STATUS A 12,29 10,07

1950024 3831091702606 EASYTILER SET SPOJK 200 KOS STATUS A 12,29 10,07

10

1657038 8710439174259 AIR MAX SET 450 G BISON A 9,99 8,19

1657051 8710439174273 AIR MAX SET 1000 G BISON A 12,99 10,65

1987121 5997272386954 CERESIT STOP AERO 360° SET 450G HENKEL A 11,99 9,83

1987132 5997272387173 CERESIT STOP AERO 360° SET 900G HENKEL A 18,99 15,57

2084890 9000100937290 CERESIT STOP AERO 360° SET 450G BELA HENKEL

A 11,99 9,83

1659278 8710439103341 AIR MAX POLNILO 450 G BISON A 4,49 3,68

1659284 8710439174235 AIR MAX POLNILO 1000 G BISON A 6,19 5,07

1724183 8710439142661 LAVANDA 450 G BISON A 5,49 4,50

1915236 5997272386817 CERESIT STOP AERO 360° TAB NEVTRALNE 2X450G HENKEL

A 13,49 11,06

1958394 5997272386695 CERESIT STOP AERO 360° TAB SIVKA REFILL 2X450G HENKEL

A 13,99 11,47

1659295 8710439174419 AIR MAX ODSTRANJEVALEC PLESNI 500 ML BISON

A 8,49 6,96

1807595 9000100687737 CERESIT STOP PLESEN 500 ML HENKEL A 6,99 5,73

555934 3838966200120 CLOX 500 ML TKI A 1,89 1,55

587648 3838848001678 SANITOL 1 L HELIOS A 8,49 6,96

816476 3831000242681 ALGICID PLUS 500 ML JUB A 6,99 5,73

816478 3831000242926 JUBOCID 500 ML JUB A 3,09 2,53

829518 3838967113221 MEGA BELO FUNGICID 500 ML S PRŠILKO ŠAMPIONKA

A 2,99 2,45

Skupaj A 985 808 1124585 8022452013348 KERAFLEX SIVI 25 KG MAPEI B 16,90 13,85

1289492 3831009430188 KEMABOND 120 25KG KEMA B 7,99 6,55

1826861 3838527442877 ALGICID PLUS PRŠILKA 500 ML JUB B 7,29 5,98

334651 3838848008820 ZAŠČITA PRED PLESNIJO 1 L HELIOS B 7,79 6,39

1579636 3831009433875 KEMASIL S140 SV. ZELENA 310ML KEMA B 6,19 5,07

1579902 3831009433806 KEMASIL S75 VANILIJA 310 ML KEMA B 6,19 5,07

1582591 8022452010217 MAPESIL AC 120 ČRNA 310 ML MAPEI B 6,69 5,48

1994806 8022452010408 MAPESIL AC. 999 PROZOREN 310ML MAPEI B 6,69 5,48

1556131 8022452037726 FUGA FRESCA N.114 160 G MAPEI B 5,59 4,58

1000470 3838921076937 NIVEDUR S BELI 25 KG CINKARNA B 10,99 9,01

1571877 3838921077576 NIVEDUR S BELI 5 KG CINKARNA B 3,69 3,02

2150183 8710439223964 AIR MAX ODSTRANJEVALEC PLESNI BREZ KLORA 500 ML BISON

B 9,99 8,19

2123875 9000100937955 CERESIT STOP PLESEN ALL IN ONE 500ML HENKEL

B 8,99 7,37

2084927 5997272385209 CERESIT STOP MICRO 2 X 300G HELKEL B 7,99 6,55

2084928 5997272385285 CERESIT STOP MICRO 2 X 300G SIVKA HELKEL B 7,99 6,55

2084929 5997272385384 CERESIT STOP MICRO 2X300G POMLADNA SVEŽINA HELKEL

B 7,99 6,55

2084930 5997272385745 CERESIT STOP MICRO 2X300G BRESKEV HELKEL

B 7,99 6,55

2084923 5997272385087 CERESIT STOP MICRO SET 300G HENKEL B 8,99 7,37

1686227 9000100565400 CERESIT CE 40 07 SIVA 2 KG HENKEL B 7,49 6,14

11

1694341 9000100565363 CERESIT CE40 10 MANHATTAN 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

1694350 9000100565387 CERESIT CE 40 43 BAHAMA 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

1694421 9000100566063 CERESIT CE 40 13 ANTRACIT 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

1695715 9000100565370 CERESIT 01 BELA CE 40 2 KG HENKEL B 7,49 6,14

1695729 9000100565820 CERESIT CE 40 46 CARAMEL 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

1695745 9000100565394 CERESIT CE 40 04 SILVER 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

1695762 9000100565424 CERESIT CE 40 40 JASMIN 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

1695767 9000100565943 CERESIT CE 40 58 CHOCOLATE 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

1695769 9000100565950 CERESIT CE 40 55 TERRA 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

2040455 9000100565417 CERESIT CE 40 41 NATURA 2 KG HENKEL B 7,99 6,55

1997108 4015000425735 CERESIT CS 25 40 JASMINE 300 ML HENKEL B 7,99 6,55

1997124 4015000425841 CERESIT CS 25 13 ANTRACIT 300 ML HENKEL B 7,99 6,55

1997126 4015000425681 CERESIT CS 25 41 NATURA 300 ML HENKEL B 6,99 5,73

1997127 4015000425759 CERESIT CS 25 07 SIVA 300 ML HENKEL B 7,99 6,55

2172901 4015000425612 CERESIT CS 25 04 SILVER 300 ML HENKEL B 7,99 6,55

2176344 4015000425728 CERESIT CS 25 43 BAHAMA 300 ML HENKEL B 7,99 6,55

2176350 4015000425810 CERESIT CS 25 46 CARAMEL 300 ML HENKEL B 7,99 6,55

2176360 4015000425582 CERESIT CS 25 55 TERRA 300 ML HENKEL B 8,39 6,88

2176363 4015000425803 CERESIT CS 25 58 CHOCOLATE 300 ML HENKEL

B 8,39 6,88

2177571 4015000425834 CERESIT CS 25 10 MANHATTAN 300 ML HENKEL

B 7,99 6,55

1686821 3838847703443 SANITOL Z BRIZGALKO 0.5 L HELIOS B 7,39 6,06

1685531 8022452001543 KERANET LIQUIDO 1 KG MAPEI B 3,99 3,27

2165795 8022452009990 KERANET LIQUIDO 0.75 KG Z RAZPRŠILOM MAPEI

B 7,99 6,55

Skupaj B 332 272

Documents

ABC KLASIFIKACIJA Z UVEDBO B ARTIKLOV NA VRB 199 NA ... · Vsako trgovsko podjetje se bori za obstanek na trgu z optimalno postavljenimi artikli na policah. V ta namen je potrebno