18
Predlog modela za obravnavo krhkih posameznikov v Sloveniji 21.11.2018 ADVANTAGE JA Joint Action on Prevention of frailty 2017-2019

ADVANTAGE JA - NIJZ · Epidemiologija krhkosti BMC Geriatrics 2017, JAGS 2010 Starostna skupina (starost) Prevalenca FI (%) Prevalenca Fried (%) 18 - 34 1.8 5.3 35 –49 4.3 5.7

  • Upload
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Predlog modela za obravnavo krhkih posameznikov v Sloveniji

21.11.2018

ADVANTAGE JAJoint Action on Prevention of frailty 2017-2019

Potek nezmožnosti v zadnjem letu življenja

Gill TM et al. NEJM 2011

Krhkost je najpogostejši vzrok smrtnosti v skupnosti (28%)

Epidemiologija krhkosti

BMC Geriatrics 2017, JAGS 2010

Starostna skupina(starost)

Prevalenca FI (%) Prevalenca Fried (%)

18 - 34 1.8 5.3

35 – 49 4.3 5.7

50 – 64 11.6 6.9

65+ 20.2 7.8

85 43 //

Kontinuum geriatrične oskrbe

JAGS 2008; 56: 1791‐1795

Celovita geriatrična ocena

Medicinska ocena Lista posameznikovih problemov (upoštevaje vrednote inprioritete)

Komorbidna stanja in prizadetost zaradi bolezni (SeattleHF, BODE, ChildPugh,Frax, oGF..)

Pregled zdravil, zavzetost za zdravljenje

Ocena požiranja in prehranjenosti (GUSS, MNA, HG)

Ocena preživetja (CCI, 5IS, PPS, PPI, PaPS..)

Ocena tveganja za toksičnost KTH (CARG, CRASH)

Funkcionalni status Osnovne dnevne aktivnosti (Barthel, Katz)

Instrumentalne dnevne aktivnosti (Lawton)

Ocena telesne zmogljivosti in aktivnosti (6MTH, stopnice,5STS)

Ocena tveganja za padce (Vh, TUG, FDR, Morse...)

Psihološka ocena Testiranje spoznavnih sposobnosti (demenca,detekcija delirija; KPSS, MiniCog, MOCA, CAM)

Ocena razpoloženja (GDS)

Socialna ocenain ocena okolja

Ocena socialnih in finančnih virov

Ocena domačega okolja

Ocena komunikacijskih in transportnih možnosti

Mohile et al. JCO 2018

Prehodi med stopnjami krhkosti

Transitions Between Frailty States Among Community-Living Older Persons

Gill et al. Arch Int Med 2006; 418-423

Presejalna orodja

Kvantifikacija krhkosti

Presejalna orodja

Prizma 7 (3+)

1. Ali ste starejši od 85 let?

2. Ali ste moški?

3. Ali imate kakšen zdravstveni problem, ki vas omejuje pri aktivnostih?

4. Ali potrebujete redno pomoč druge osebe?

5. Ali imate zdravstvene težave, zaradi katerih se morate zadrževati doma?

6. Ali imate osebo, na katere pomeč lahko vedno računate?

7. Ali morate pri gibanju redno uporabljati palico, hoduljo ali invalidski voziček?

Turner et al. Age Ageing. 2014

Presejalna orodja

Hitrost hoje (4m)

Spontana hoja, 4m

Če starejša oseba potrebuje za izvedbo testa več kot 5 sekund, je visoko verjetno, da je oseba pred-krhka ali krhka.

Presejalna orodja

TUG

Test vstani in pojdi

Spontana hoja, 3m

Če starejša oseba potrebuje za izvedbo testa več kot 10 sekund, je visoko verjetno, da je pred-krhka ali krhka.

J. Gerontol. Ser. A. 2013:441–6.

Presejalna orodja

Montrealska ocena kognicije

JAGS. 2005; 695–9.

MNA-SF®

Rezultat presejanja

Če je rezultat kateregakoli presejalnega testa pozitiven(ne-normalen),

obstaja veliko tveganje, da oseba ni čvrsta.

Nadaljujemo z oceno stopnje krhkosti

Ocena stopnje krhkosti

PRESEJANJE

Čvrst?• Zdrav življenjski slog• Prehrana, vadba• PP programi za izboljšanje

življenjskega sloga

KVANTIFIKACIJA

• CGO• Individualna gibalna obravnava• Individualna prehranska

obravnava• Umovadba

• Programi za izboljšanje življenjskega sloga• Splošna prehranska obravnava• Skupinska vadba• Umovadba• PP individualna prehranska obravanava• PP specialistična gibalna obravnava• PP napotitev na CGO

NE DA

CFS < 4CSF > 3

Zaključek

1. Četudi je krhkost dinamičen proces, je verjetnost zvečanja stopnje krhkosti večja kot verjetnost, da bo posameznik postal ponovno čvrst. Na populacijski ravni je tako potrebno nasloviti dejavnike tveganja za razvoj krhkosti, na ravni skupnosti pa je potrebno identificirati pred-krhke in krhke posameznike .

2. Najbolj celovita in učinkovita obravnava (diagnoza+nadaljnja obravnava) temelji na CGA, ki pa je časovno in strokovno zahtevna, zaradi česar ni primerna za populacijsko izvajanje. Za presejanje so zato primerna enostavna orodja v obliki vprašalnikov, enostavnih meritvev ali kot kombinacija obojega.

3. Zaradi optimalne izrabe finančnih in kadrovskih virov je potrebno stopnjevanje intenzivnosti in individualizacije ukrepov obravnave skladno s kompleksnostjo problemov in napredovanjem krhkosti pri posamezniku.

4. Glede na posameznikove potrebe se prilagodi sestava multidisciplinarnega tima, glede na kompleksnost posameznikovih težav ali stopnjo krhkosti pa tudi raven obravnave (prehod s primarne na sekundarno raven; primer obravnave SB). Kot pri modelu vodenja kroničnih nenalezljivih bolezni tudi model obravnave krhkosti predvideva izvedbo večine ukrepov na primarni ravni.

5. Postopen razvoj CKZ in širjenje aktivnosti referenčnih ambulant v Sloveniji je priložnost za razvoj kapacitet za obravnavo krhkih posameznikov na primarni ravni, se pa bodo vzpostavile tudi struktrure na sekundarni ravni, ki bodo lahko zagotovile obravnavo krhkih posameznikov z bolj kompleksnimi potrebami.

6. Geografska in stopenjska postopnost uvajanje modela bo v začetku predstavljala povečanje neenakosti na področju obravnavanja pred-krhkih in krhkih posameznikov. Za uspešno širitev in delovanje modela, ki bo dosegel vso populacijo bo potrebna močna zaveza vseh izvajalcev dejavnosti, stroke, plačnika, zdravstvene politike in lokalnih skupnosti.

Hvala!

www.advantageja.euGregor Veninšek, e-pošta: [email protected]

A: bolnik je starejši od 64 let, nima akutne bolezni, nima nezmožnosti( > 4: kopanje/umivanje, oblačenje, odvajanje, transfer, kontinenca, hranjenje)

Če so vse trditve točne, nadaljuj z B:

B: Živi sam.Zadnje 3 mesece spontano hujša.Zadnje 3 mesece se hitreje utrudi.Zadnje 3 mesece se težje giblje.Ima/navaja težave s spominom.Hodi počasi (> 4 s /4m ).

Če je prisotna katerakoli od šestih trditev, nadaljuj s C:

C: Ali ocenjujete, da je bolnik krhek?Če je po vaši oceni krhek, ali je pripravljen na oceno krhkosti v geriatrični enoti?

Če je odgovor na obe vprašanji da, napotitev na celovito geriatrično oceno.

J Frailty Aging 2013;2:150-152 19

Komu je namenjena celovita geriatrična ocena