AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO …...Martjanci 36, 9221 Martjanci, Tel: (02) 538 13 54; Fax: (02) 538 13 55 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba naročnika: mag

OBČINA LJUTOMER

AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO

OBČINE LJUTOMER

(SEAP)

Oktober 2012

Akcijski načrt za trajnostno energijo občine Ljutomer

PROJEKT

Naslov projekta:

AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE LJUTOMER Številka pogodbe: Naročnik in financer:

OBČINA LJUTOMER

Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Tel.: (02) 584 90 40; Fax: (02) 581 16 10

E-pošta: [email protected]

Izvajalec:

LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA ZA POMURJE

Martjanci 36, 9221 Martjanci, Tel: (02) 538 13 54; Fax: (02) 538 13 55 E-mail: [email protected]

Odgovorna oseba naročnika:

mag. Olga Karba, županja

Skrbnik pogodbe pri naročniku: Jerneja Rajner, višja svetovalka

Odgovorna oseba izvajalca:

Bojan Vogrinčič, univ. dipl. prav. Koordinator priprave LEK-a:

Štefan Žohar, stojni tehnik


KAZALO POVZETEK................................................................................................................................... 6 1 UVOD.............................................................................................................................. 10

1.1 Namen projekta ........................................................................................................ 10 1.2 Vsebina in glavni cilji projekta.................................................................................. 11 1.3 Pristopne obveznosti občine Ljutomer ter pomen lokalne oblasti.......................... 11

2 ZAKONSKE OSNOVE...................................................................................................... 13 2.1 Zakonodaja s področja energetika in prostora ......................................................... 13 2.2 Zakonodaja s področja varstva okolja....................................................................... 14 2.3 Podzakonski akti ........................................................................................................ 14 3 STRATEGIJA DELA............................................................................................................. 15

3.1 Priprava Akcijskega načrta za občino Ljutomer ....................................................... 15 3.2 Določevanje emisij CO2 za občino Ljutomer ............................................................ 16

4 ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH OBČINE LJUTOMER V LETU 2010.......... 16 4.1 Analiza rabe toplotne energije v javnih stavbah občine Ljutomer .......................... 17 4.2 Analiza rabe električne energije v javnih stavbah občine Ljutomer ........................ 17

5 ANALIZA RABE ENERGIJE V STANOVANJSKIH STAVBAH OBČINE LJUTOMER ............... 18 5.1 Analiza rabe toplotne energije v stanovanjskih stavbah občine Ljutomer.............. 18 5.2 Analiza raba električne energije v stanovanjskih stavbah občine Ljutomer............ 21

6 ANALIZA RABE ENERGIJE V PROMETU V OBČINI LJUTOMER....................................... 22 6.1 Vozni park občine Ljutomer ..................................................................................... 22 6.2 Osebna in druga vozila ............................................................................................. 23

7 ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNI RAZSVETLJAVI V OBČINI LJUTOMER ..................... 23 8 NAČRTOVANI UKREPI IN AKTIVNOSTI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 DO LETA 2020... 24

8.1 Ukrepi za zmanjšanje CO2 na področju javnih in stanovanjskih stavb .................... 25 Razni informativni, izobraževalni in osveščalni dogodki na temo URE in OVE za javne in stanovanjske stavbe .................................................................................................... 30

8.2 Ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 v javni razsvetljavi v občini Ljutomer ................... 32 8.3 Ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 v prometu v občini Ljutomer................................ 33 8.4 Predlogi investicij na področju obnovljivih virov energije......................................... 34

9 OCENA ZMANJŠANJA EMISIJ CO2 DO LETA 2020 ........................................................... 39 9.1 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v javnih in stanovanjskih stavbah ......................... 39 9.2 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v javni razsvetljavi ................................................. 39 9.3 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v prometu ............................................................. 40

10 NAPOTKI ZA PRIDOBIVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVEDBE UKREPOV IN AKTIVNOSTI.............................................................................................................................. 40

10.1 Proračun občine Ljutomer........................................................................................ 41 10.2 Eko sklad................................................................................................................... 41 10.3 Ministrstvo infrastrukturo in prostor ....................................................................... 43 10.4 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo..................................................... 46

10.4.1 Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3) – objavljeno 1.7.2011 .................................................. 46 10.6.2 Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3) – objavljen 13.5.2011................................ 46 10.6.3 Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1:......................... 47


10.6.4 Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1:................................................................ 47

10.5 Energija plus d.o.o. – PUREE1 .................................................................................. 48 10.6 Javno zasebno partnerstvo ...................................................................................... 49 10.7 ESCO (Energy service Company) .............................................................................. 49 10.8 Evropski razpisi ......................................................................................................... 50

10.8.1 Evropsko teritorialno sodelovanje (SI - HU, SI - AT) ......................................... 50 10.8.2 Instrument predpristopne pomoči - IPA (Slovenija - Hrvaška) ........................ 51 10.8.3 Inteligentna energija za Evropo (IEE – Intelligent Energy Europe) .................. 51 10.8.4 Program ELENA (European Local ENergy Assistance) ...................................... 52

11 KONTROLA IN SLEDENJE IZVEDBE AKCIJSKEGA NAČRTA............................................. 52 12 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................... 53


Kazalo tabel Tabela 1: Analiza rabe energije v občini Ljutomer v referenčnem letu 2010 ............................ 7 Tabela 2: Cilj Akcijskega načrta zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020........................................ 9 Tabela 3: Prikaz predlaganih ukrepov Akcijskega načrta ........................................................... 9 Tabela 4: Seznam javnih stavb v občini Ljutomer in njihova poraba toplotne ter električne

energije............................................................................................................................. 16 Tabela 5: Poraba energije po energentih za ogrevanje javnih stavb v občini Ljutomer.......... 17 Tabela 6: Raba električne energije v javnih stavbah občine Ljutomer .................................... 17 Tabela 7: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v občini Ljutomer..................... 18 Tabela 8: Poraba energije za ogrevanje v stanovanjskih stavbah glede na rezultate ankete . 18 Tabela 9: Podatki o številu kurilnih naprav po objektih, krajih in vrsti energenta za leto 2009

.......................................................................................................................................... 19 Tabela 10: Kurilne naprave za ogrevanje večstanovanjskih stavb v občini Ljutomer.............. 20 Tabela 11: Raba končne toplotne energije v stanovanjskih stavbah občine Ljutomer ........... 20 Tabela 12: Poraba električne energije v stanovanjskih stavbah občine Ljutomer v letu 2009 21 Tabela 13: Dolžine cest po kategorijah v občini Ljutomer ....................................................... 22 Tabela 14: Poraba goriva in emisije CO2 službenih vozil v občini Ljutomer ............................ 22 Tabela 15: Cestna vozila glede na vrsto vozila v občini Ljutomer............................................ 23 Tabela 16: Podatki o javni razsvetljavi (število in moč svetilk) za posamezno krajevno

skupnost v občini Ljutomer .............................................................................................. 24 Tabela 17:Ukrepi/aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 pri javnih in stanovanjskih stavbah

(toplotne in električne energije) ...................................................................................... 39 Tabela 18: Ukrepi/aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 pri javni razsvetljavi ......................... 40 Tabela 19: Ukrepi/aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 v prometu ........................................ 40 Tabela 20: Pregled možnosti pridobivanja sredstev za izvedbo ukrepov in aktivnosti ........... 40 Tabela 21: Letni plan investicij občine Ljutomer v URE in OVE................................................ 41

Kazalo slik Slika 1: Delež emisij CO2 [v %] v občini Ljutomer v referenčnem letu 2010. .............................. 8 Slika 2: Raba končne toplotne energije [v %] v stanovanjskih stavbah v občini Ljutomer........ 21 Slika 3: Primerne lokacije za postavitev sončne elektrarne na javni stavbi…………………………..36 Slika 4: Predvidena trasa distribucijskega omrežja za prenos toplotne energije…………………..38


6

POVZETEK Po sprejetju podnebno-energetskega svežnja EU leta 2008 je Evropska komisija oblikovala Konvencijo županov, da bi potrdila in podprla prizadevanja lokalnih oblasti pri izvajanju politik trajnostne energije. Lokalne vlade igrajo pri blaženju učinkov podnebnih sprememb ključno vlogo, še toliko bolj, če pomislimo, da je 80 % porabe energije in emisij CO2 povezanih z mestnimi dejavnostmi. Zaradi njenih edinstvenih značilnosti – je edino tovrstno gibanje, ki spodbuja lokalne in regionalne udeležence k doseganju ciljev EU – evropske institucije Konvencijo županov prikazujejo kot izjemen model večnivojskega upravljanja.

Konvencija županov je torej evropsko gibanje, v katerem sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, ki so se prostovoljno zavezale k povečanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije na svojih območjih. Podpisniki Konvencije se zavezujejo, da bodo izpolnili in presegli cilj Evropske unije 20 % zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020. Občina Ljutomer je 6. aprila 2011 kot peta občina v Sloveniji ter prva pomurska občina pristopila h Konvenciji županov. S tem podpisom se je občina zavezala, da bo izdelala Akcijski načrt za trajnostno energijo (v nadaljevanju: ANTE ali Akcijski načrt), ki bo določil ukrepe in potrebne aktivnosti za doseganje končnega cilja; to je zmanjšanje emisij CO₂ za 20 % do leta 2020, glede na referenčno leto 2010. Evropska komisija za referenčno leto predlaga leto 1990 ali kasneje. Občina Ljutomer je tako izbrala leto 2010. Analiza emisij je bila narejena na podlagi podatkov o rabi električne in toplotne energije v zgradbah, na podlagi podatkov o rabi električne energije za javno razsvetljavo in na podlagi zbranih podatkov o rabi goriv in emisij v prometu na področju občine Ljutomer. Po navodilih Evropske komisije je področje rabe energije razdeljeno na:

1. Zgradbe � Gospodinjstva (zasebni sektor); � Javne zgradbe (lastnik občina Ljutomer); � Komercialne in druge zgradbe.

2. Promet � Vozila v lasti občine Ljutomer; � Javni prevoz; � Osebna in druga vozila.

3. Javna razsvetljava. Sektor zasebnega sektorja ter industrije je v Akcijskem načrtu izvzet, predvsem ker lokalna skupnost nima neposrednega vpliva na oskrbo in rabo energije. Akcijski načrt je v prvi fazi namenjen izključno javnemu sektorju, s svojimi politikami, zgledom in načrtom pa lahko lokalna skupnost tudi vpliva na energetsko učinkovitost v drugih sektorjih. Izračun emisij CO₂ je bil narejen v skladu s smernicami Energetske komisije in na podlagi protokola

Mednarodnega odbora za klimatske spremembe (Intergovermmental Panel on Climate

Change – IPCC).


7

Podatke o oskrbi in rabi energije za referenčno leto smo pridobili iz naslednjih virov: a) Statistični urad Republike Slovenije:

� raba energije po gospodinjstvih, � raba energije po industriji, � število vozil, � podatki o porabi goriv.

b) Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o.: � podatki o rabi energije v večstanovanjskih stavbah, � podatki o porabi goriv v večstanovanjskih stavbah.

c) Mestni plinovodi d.o.o. – koncesionar plinovodnega omrežja na območju občine Ljutomer:

� raba zemeljskega plina in utekočinjen naftni plin v občini Ljutomer d) KDS DIMNIKARSKE STORITVE Ljutomer d.o.o.:

� podatki o številu kurilnih naprav po objektih, krajih in vrsta energenta v občini Ljutomer.

e) Na podlagi anket: � anketiranje javnih zgradb, � izvedena anketa v gospodinjstvu s pomočjo uslužbencev ter učencev OŠ

Mala Nedelja, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, OŠ Stročja vas, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, Podružnične šole Cven ter Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (zbranih skoraj 1.000 anket).

V tabeli 1 je prikazana analiza rabe energije za občino Ljutomer v referenčnem letu 2010. Tabela 1: Analiza rabe energije v občini Ljutomer v referenčnem letu 2010

(vir: LEK Ljutomer 2012)

Raba električne energije v

MWh

Emisije CO2 v tonah

Raba toplotne

energije v MWh

Emisije CO2 v tonah

Skupaj raba

energije v MWh

Skupaj emisije CO2 v tonah

Javne zgradbe 1.431,3 797,2 4.821,2 1.494,5 6.252,5 2.291,7

Stanovanjske zgradbe 16.244 9.048 76.794,8 23.806,4 93.038,8 32.854,4

ZGRADBE 17.675,3 9.845,2 81.616 25.300,9 99.291,3 35.146,1

PROMET / / / 20,12 / 20,12

JAVNA RAZSVETLJAVA 387 215,6 / / 387 215,6

SKUPAJ 18.062,3 10.060,8 81.616 25.321,02 99.678,3 35.381,82


8

Na sliki 1 lahko vidimo, da največji delež emisij CO2 povzročajo zgradbe (javne in stanovanjske zgradbe).

Stanovanjske stavbe;

92,86

Javne stavbe; 6,48

Javna razsvetljava;

0,61

Promet; 0,05

Slika 1: Delež emisij CO2 [v %] v občini Ljutomer v referenčnem letu 2010.

Na podlagi analiz lahko ugotovimo, da so zgradbe tisti sektor, ki mu mora lokalna skupnost v prihodnosti posvetiti največ pozornosti. Predlogi v Akcijskem načrtu so usmerjeni predvsem v energetsko učinkovito gradnjo in rekonstrukcijo zgradb. Predlaga se tudi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB), sistem za soproizvodnjo električne in toplotne energije (SPTE) iz lesne biomase in izkoriščanje obnovljivih virov energije v zgradbah. V sektorju prometa bo morala lokalna skupnost za zmanjšanje emisij CO2 lastnega voznega parka kupovati vozila: z nizko porabo goriva in posledično nižjim specifičnim izpustom CO2 na 100 km (pod 120 g/100 km), ter hibridna in električna vozila. Na področju javne razsvetljave občina Ljutomer ne presega zahteve iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007), ki določa, da poraba elektrike za svetilke, ki razsvetljujejo ceste in javne površine, omejena na 44,5 kWh na prebivalca na leto. V letu 2010 je poraba elektrike na prebivalca za javno razsvetljavo v občini Ljutomer dosegla 32,8 kWh. Število vseh svetilk v občini je 891 in še vedno nekaj od teh svetilk je, ki ne ustrezajo Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Ukrepi na javni razsvetljavi so usmerjeni predvsem v zamenjavo energetsko neučinkoviti svetilk, njihovo regulacijo in izkoriščanju obnovljivih virov energije za razsvetljavo (solarne svetilka).


9

Tabela 2: Cilj Akcijskega načrta zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020

Prihranki do leta 2020

Raba energije v letu 2010

(MWh)

Emisije CO2 v letu 2010

(t CO2)

Cilj:Zmanjšanje rabe energije do leta 2020

(MWh)

Cilj:Zmanjšanje emisij CO2 do

leta 2020 (t CO2)

Zmanjšanje Emisij v %

Delež v celotnih emisijah

ZGRADBE 99.291,3 35.146,1 20.435 7.029,6 20 % 19,86 %

PROMET / 20,12 / 6,12 30,4 % 0,02 %

JAVNA RAZSVETLJAVA

387 215,6 87 48,6 22,5 % 0,14%

SKUPAJ 99.678,3 35.381,82 20.522 7.084,32 20,02 %

Akcijski načrt občine Ljutomer predstavlja smernice za doseganje zastavljenih energetskih ciljev in je usmerjen k zmanjšanju emisij CO2 do leta 2020 v vseh sektorjih. Ukrepi in aktivnosti v Akcijskem načrtu se morajo ves čas prilagajati razmeram na trgu, predvsem pa ciljem in strategijam Evropske skupnosti, države in občine. Tabela 3: Prikaz predlaganih ukrepov Akcijskega načrta

Št. ukrepa

Ukrep/aktivnost Sektor Vrednost [€]

1 Namestitev polnilnice za električna vozila Promet 3.000

2 Vzpodbujanje uporabe električnih vozil Promet 500-1.000

3 Projekt širitev javne razsvetljave – nadaljevanje aktivnosti JR 300.000

4 Določitev energetskega upravljalca Zgradbe 3.600

5 Energetski pregled javnih stavb (vsaj 3) Zgradbe 4.000 (na objekt)

6 Sanacija javnih objektov Zgradbe 15.000-40.000

7 Oddaja strehe v najem za proizvodnjo električne energije Zgradbe /

8 Vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode v javni stavbi (vsaj 2)

Zgradbe 7.000-18.000

9 Vpeljava ogrevanja na lesno biomaso vsaj v enem javnem objektu

Zgradbe 20.000-50.000

10 Vgradnja solarnih sistemov za pripravo tople vode (vsaj v 1 javni stavbi)

Zgradbe 4.000-20.000

11 Izvedba kampanje za potencialne investitorje v projekte izrabe OVE v občini

Zgradbe /

12 Sprejem odloka o oskrbi s toplotno energijo ter izvedbo razpisa za koncesijo za oskrbo iz OVE

Zgradbe /

13 Zagotovitev zelene toplotne energije (vsaj za poslovno – industrijsko cono) v Ljutomeru

Zgradbe /

14 Informiranje občanov o URE in OVE ter možnih subvencijah s strani države

Zgradbe /

15 Promocija energetskega svetovanja za občane Zgradbe /

16 Organiziranje dogodka na temo URE in OVE za širšo javnost vsaj enkrat letno

Zgradbe 2.000-5.000


10

1 UVOD

1.1 Namen projekta Občina Ljutomer stremi k poživitvi lokalnega gospodarstva. Eden od ključnih dejavnikov dolgoročne usmerjenosti razvoja občine Ljutomer je vsekakor energetska politika in njeno načrtovanje. Ta elementa sledita pomembnim energetsko političnim in okoljskim ciljem kot so izboljšanje kakovosti zraka, stalen razvoj občine in nenazadnje, v smislu globalne odgovornosti, učinkovito varovanje podnebja. Občina Ljutomer obsega severovzhodni predel Slovenskih goric ter del zahodnega območja Panonskega oboda tako, da sta v občini dva geografsko in gospodarsko povsem različna predela. Severovzhodni je izrazito ravninski s polji, travniki, gozdovi manjših površin ter z večjimi strjenimi naselji in jugozahodni izrazito gričevnat predel z vinogradi, gozdovi in raztresenimi naselji. Nadmorska višina se giblje od 170 m v ravnini in do 352 m v gričevju. Občina se razprostira na 107 km2 in obsega 44 naselij (Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Drakovci, Globoka, Godemarci, Gresovščak, Grlava, Ilovci, Jeruzalem, Krapje Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Sl. Goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradnje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, SP. Kamenščak, Stara cesta, Stročja vas, Šalinci, Vidanovci, Vogričevci, Zg. Kamenščak, Železne Dveri) katere so razdeljene v 9 krajevnih skupnosti. Sredi leta 2009 je imela občina približno 11.900 prebivalcev (približno 5.800 moških in 6.100 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 45. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 111 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (101 prebivalec na km2). Najpomembnejše gospodarske dejavnosti Občine Ljutomer so: kmetijstvo, vinogradništvo, živilsko-predelovalna, tekstilna in lesno-predelovalna industrija, trgovina, gostinstvo in turizem, gradbeništvo ter druge storitve. V Občini Ljutomer je izredno bogata tradicija obrtništva, saj je registrirano preko 350 obrtnikov, samostojnih podjetnikov in malih podjetij. Dejavnosti obrtnikov sledijo dejavnostim podjetij, obstajajo pa tudi druge pomembne in zanimive dejavnosti, kot so: prevozništvo, kovaštvo, domača in umetna obrt, pekarstvo in druge. V občini Ljutomer je od skupno 5705 aktivnih prebivalcev, zaposlenih 4615, od tega je 322 kmetovalcev.


11

1.2 Vsebina in glavni cilji projekta

S podpisom Konvencije županov se lokalne oblasti zavezujejo, da bodo v enem letu od podpisa oddale Akcijski načrt za trajnostno energijo. Akcijski načrt je ključen dokument, ki kaže, kako bodo lokalne oblasti dosegle cilj zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020. Ker se obveza konvenciji nanaša na celotno geografsko območje občine, mora akcijski načrt vsebovati ukrepe tako v javnem kot zasebnem sektorju. Po priporočilo Evropske komisije mora Akcijski načrt vsebovati:

• dolgoročne vizije in splošne strategije - navesti je treba predvideni splošni cilj za emisije CO2, prednostna področja ukrepanja, zadolžitev osebja in dodeljena finančna sredstva;

• ključne rezultate osnovne evidence emisij - navesti je treba sedanjo raven rabe energije in glavne vire emisij CO2;

• ključne prvine akcijskega načrta za trajnostno energijo - opredeliti je treba kratkoročne in dolgoročne ukrepe za uresničitev splošne strategije, časovne načrte, dodeljene pristojnosti in dodeljena proračunska sredstva.

V Akcijskem načrtu bodo predstavljene analize rabe energije v javnem in zasebnem sektorju. Na podlagi teh analiz bo pripravljen akcijski načrt za zmanjševanje emisij CO2 do leta 2020 za 20 %, prikazan pa bo tudi potek izvedbe in možnosti financiranja ukrepov. Glavne in okvirne vsebine Akcijskega načrta:

• Analiza rabe energije v občini Ljutomer v letu 2010 (javni in zasebni sektor, javna razsvetljava in promet);

• Načrt ukrepov in aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 (rekonstrukcija javnih zgradb, implementacija in izkoriščanje obnovljivih virov energije, sistemi kogeneracije, rekonstrukcija javne razsvetljave, zmanjševanje emisij CO2 v prometu, …)

• Časovni in finančni okvir izvedbe ukrepov in aktivnosti (časovni okvir izvajanja aktivnosti do leta 2020, …)

• Ocena zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020 (javni sektor: zgradbe, razsvetljava in promet; ocena zmanjšanja emisij v zasebnem sektorju)

• Mehanizmi financiranja izvedbe ukrepov in aktivnosti (pregled možnosti financiranja aktivnosti v okviru proračunskih zmožnosti, nacionalnih in EU razpisov, …).

1.3 Pristopne obveznosti občine Ljutomer ter pomen lokalne oblasti

Občina Ljutomer je 6. aprila 2011 kot peta občina v Sloveniji ter prva pomurska občina pristopila h Konvenciji županov. S podpisom konvencije se župani zavezujejo:

- da si bodo prizadevali preseči cilje, ki jih je EU zastavila za leto 2020, in z izvajanjem akcijskega načrta za trajnostno energijo zmanjšali emisije CO2 na našem ozemlju za najmanj 20 % na področjih dejavnosti, ki so v naših pristojnostih;

- da bodo pripravili osnovno evidenco emisij kot podlago za akcijski načrt za trajnostno energijo;

- da bodo predložili akcijski načrt za trajnostno energijo v enem letu po našem uradnem pristopu h Konvenciji županov;

- da bodo prilagodili mestne strukture, vključno z ustrezno razporeditvijo človeških virov, za izvajanje potrebnih ukrepov;


12

- da bodo civilno družbo na naših geografskih območjih spodbujali k sodelovanju pri razvoju akcijskega načrta, ali natančneje, pri opredeljevanju politik in ukrepov, potrebnih za izvajanje in uresničitev ciljev načrta. Akcijski načrt bo izdelan za vsako posamezno območje in predložen sekretariatu Konvencije v enem letu po pristopu h Konvenciji;

- da bodo predložili poročilo o izvajanju najmanj vsako drugo leto po predložitvi akcijskega načrta v oceno, spremljanje in preverjanje;

- da bodo izmenjavali naše izkušnje in pridobljeno strokovno znanje z drugimi teritorialnimi enotami;

- da bodo v sodelovanju z Evropsko komisijo in drugimi zainteresiranimi stranmi organizirali Energetske dneve ali Dneve mest, ki so pristopila h konvenciji, ter tako državljanom omogočili, da neposredno izkoristijo priložnosti in prednosti, ki jih ponuja smotrnejša uporaba energije, ter redno obveščali medije o razvoju dogodkov v zvezi z akcijskim načrtom;

- da se bodo udeležili letne konference županov EU za Evropo trajnostne energije in dejavno sodelovali na njej;

- da bodo razširjali sporočilo Konvencije v ustreznih forumih, zlasti pa spodbujali druge župane, da se pridružijo Konvenciji županov;

- da bodo sprejeli prenehanje našega članstva v Konvenciji, na podlagi predhodnega obvestila, ki ga v pisni obliki izda sekretariat, če:

I. ne predložimo akcijskega načrta za trajnostno energijo v enem letu po uradnem pristopu h Konvenciji;

II. ne dosežemo skupnega cilja zmanjšanja emisij CO2, določenega v akcijskem načrtu, zaradi neizvajanja ali nezadostnega izvajanja akcijskega načrta;

III. ne predložimo poročila v dveh zaporednih obdobjih. Lokalne oblasti igrajo vodilno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Sodelovanje v Konvenciji županov jim pri teh prizadevanjih nudi podporo, saj jim zagotavlja priznanje, sredstva in priložnosti za mrežno povezovanje, ki je potrebno, da lahko svoje energetske in podnebne zaveze privedejo do naslednje ravni. Lokalne oblasti skupaj z regionalnimi oblastmi in nacionalnimi vladami delijo odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju. Zaveza EU, da se zmanjšajo emisije CO₂ za 20 % do leta 2020, je izvedljivo le, če jo podprejo lokalni akterji, državljani in njihova združenja. Na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije je potrebno izvesti vrsto ukrepov za premagovanje posledic podnebnih sprememb. Brez politične podpore lokalnih oblasti to ne bi bilo uresničljivo. Lokalne oblasti morajo biti zgled drugim in zaradi tega morajo prevzeti vodilno vlogo na tem področju. Pri izvajanju trajnostne energetske politike morajo postati vodilni udeleženci, ki zraven uresničevanja okoljskih ciljev daje zmožnost ustvarjanja stabilnih lokalnih delovnih mest, ter izboljšuje kakovost življenja državljanov.


13

2 ZAKONSKE OSNOVE

Dokument, ki predpisujeta vsebino akcijskih načrtov za trajnostno energijo in metodologijo izdelave tega dokumenta je Priročnik za pripravo akcijskega načrta za trajnostno energijo

(Izvirnik: How to develop a Sustainable Energy Action Plan (SEAP) – GUIDEBOOK, Publications

Office of the European Union, 2010). Priročnik je namenjen občinam, ki so podpisale h Konvenciji županov in želijo na podlagi podatkov iz Energetskega koncepta občine pripraviti Akcijski načrt za trajnostno energijo. V lokalnem energetskem konceptu pa so morala že biti upoštevane vsebine naslednjih pravilnikov:

• Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije; (Ur. l. RS št. 89/2008; spremembe Ur.l. RS, št. 25/2009, 58/2012)

• Pravilnik o metodologije in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov; (Ur. l. RS št. 74/2009; spremembe Ur. l. RS, št. 3/2011)

• Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah; (Ur. l. RS, št. 93/2008, spremembe Ur.i. RS, št. 47/2009, 52/2010)

• Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb; (Ur. l. RS, št. 77/2009)

• Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov

oskrbe stavb z energijo; (Ur. l. RS, št. 35/2008)

2.1 Zakonodaja s področja energetika in prostora

Povezavo z lokalnim energetskim konceptom najdemo tudi v Zakonu o prostorskem

načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l. RS, št. 33/07). Novi Zakon o prostorskem načrtovanju vsebuje:

• Energetski zakon (Ur.l. RS, št. 79/1999; popr. 8/2000; spremembe Ur.l. RS, št. 110/2002-ZGO-1, 50/2003 Odl.US: U-I-250/00-14, 51/2004, 26/2005-UPB1, 118/2006, popr. 9/2007; 27/2007-UPB2, 70/2008, 22/2010, 37/2011 Odl.US: U-I-257/09-22, 10/2012)

• Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Ur. l. RS, št. 33/2007; spremembe Ur.l. RS, št. 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, popr. 106/2010, 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A)

• Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – ZUPUDPP; (Ur. l. RS, št. 80/2010; popr. 106/2010; spremembe Ur.i. RS, št. 57/2012)

• Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Ur.l. RS, št. 110/2002; spremembe Ur.i. RS, št. 97/2003 Odl.US: U-I-152/00-23, 41/2004-ZVO-1, 45/2004, 47/2004, 62/2004 Odl.US: U-I-1/03-15, 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150/04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009, 61/2010-ZRud-1; popr. 62/2010, 20/2011 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/2012)

V Zakonu o prostorskem načrtovanju so kot komunalna oprema definirani objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbranih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo


14

energetiko na območjih, kjer je priključitev obvezna. V splošnem pa zakon državi in lokalni skupnosti narekuje, da s prostorskim načrtovanjem omogoči kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanje narave in trajnostni rabi naravnih dobrin in drugih virov ter celostno ohranjanje kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. 7. člen Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter

pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št.: 99/2007) narekuje, da je potrebno v okviru strateškega dela občinskega prostorskega načrta določiti tudi zasnovo gospodarske javne strukture, kamor sodi tudi energetska infrastruktura (sem štejemo javno razsvetljavo, plinovod in toplovod), ki so obravnavani v lokalnem energetskem konceptu. V 23. členu tega pravilnika so opredeljeni tudi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki določajo med drugim tudi način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov.

2.2 Zakonodaja s področja varstva okolja

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) ureja varstvo življenjskega in z njim neločljivo povezanega naravnega okolja ter splošne pogoje rabe naravnih dobrin kot temeljnega pogoja za zdrav in obstojen razvoj (okolje ohranjajoč razvoj). Omenjeni zakon je bil sprejet leta 2004 ter so mu sledili:

• Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Ur. l. RS št. 41/2004; spremembe Ur.l. RS, št. 17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012)

V 2. členu zakona je opredeljena tudi zmanjšana raba energije in večja izraba obnovljivih virov energije. Zakon v svojem 12. členu predpisuje državi in lokalni samoupravni skupnosti, da morata spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečuje ali zmanjšuje obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. Sestavine lokalnega energetskega koncepta pa morajo biti implementirana tudi v občinski program varstva okolja.

2.3 Pomembnejši podzakonski akti

• Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN-URE)

• Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP-TGP)

• Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP-ROPI)

• Akcijski načrt za obnovljivo energijo 2010-2020 (An OVE); julij 2010

• Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP)

• Pravilnik o izdaji energetskega dovoljenja (Ur.l. RS, št. 5/2007)

• Pravilnik za delovanje trga z električno energijo ((Ur.l. RS, št. 30/2001, 118/2003)


15

3 STRATEGIJA DELA

Akcijski načrt predstavlja ukrepe in politiko, ki kasneje omogočajo doseganje zastavljenih ciljev, ki si jih občina (v tem primeru občina Ljutomer) zastavi. Priprava Akcijskega načrta se smatra kot orodje, ki omogoča določiti naslednje:

• Kakšna bo podoba občine Ljutomer v bodočnosti v smislu energijske preskrbe, podnebne politike in mobilnosti;

• Predstavitev načrtov deležnikom in medsebojno komuniciranje;

• Na podlagi konkretnih projektov, ki se jim določi čas trajanja in proračuna, se naredi vizija;

• Med samim izvajanjem ukrepov služi Akcijski načrt kot referenca. Da se omogoči dolgoročna podpora in stabilnost, ne glede na spremembe v politični strukturi občine, je bolje, če se ustvari širše družbeno soglasje okrog Akcijskega načrta.

3.1 Priprava Akcijskega načrta za občino Ljutomer

Pri procesu izdelave Akcijskega načrta se lahko načeloma omejimo na naslednje korake: I. Izdelava Akcijskega načrta občine Ljutomer: - Izbira referenčnega leta; - Analiza rabe energije v zgradbah (javnih in stanovanjskih), javni razsvetljavi in

prometu; - Določevanje prioritetnih področij Akcijskega načrta; - Izdelava referenčnega okvirja emisij CO2; - Terminski in finančni načrt za doseganje ciljev; - Zagotovitev zakonodajnih okvirjev za izdelavo in izvajanje Akcijskega načrta; - Določitev ukrepov in ciljev za doseganje zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020; - Izdelavo predlogov in ukrepov za nadzor; II. Odobritev občinskega sveta za pripravljen Akcijski načrt: - V okviru Konvencije županov je odobritev pripravljenega Akcijskega načrta za

trajnostno energijo s strani občinskega sveta nujna.

III. Izvajanje Akcijskega načrta

IV. Kontrola izvajanja in sledenje Akcijskega načrta: - Zaradi poročanja v okviru Konvencije županov je potrebno spremljanje poteka

izvajanja Akcijskega načrta. Po drugi strani pa tako lahko predvidimo ukrepe, da se doseže planirano zmanjševanje izpustov CO2, v primeru, da projekti ne dosegajo zastavljenih ciljev.

V. Poročilo o realizaciji Akcijskega načrta: - S podpisom Konvencije županov se občina zaveže poleg izdelave Akcijskega načrta k

kontinuiranemu poročanju Evropski komisiji o poteku in uspešnosti izvajanja Akcijskega načrta vsaki dve leti. Objavljeni so obrazci, ki jih je pripravila Evropska komisija in na katere se vnesejo glavni parametri Akcijskega načrta (odgovorna


16

oseba, raba in oskrba z energijo, emisije CO2 v skladu z EC klasifikacijo, identifikacijo ukrepov URE in OVE, postavljeni cilji,…). Izpolnjeni obrazci se pošljejo Evropski komisiji, ki jih potem oceni in odgovorni osebi poda uradno stališče in eventualne predloge za izboljšanje Akcijskega načrta.

3.2 Določevanje emisij CO2 za občino Ljutomer Pri določevanju ukrepov Akcijskega načrta je pomembna referenčna določitev emisij CO2, ki je bil v občini Ljutomer narejen v skladu s smernicami Energetske komisije in na podlagi

protokola Mednarodnega odbora za klimatske spremembe (Intergovermmental Panel on

Climate Change – IPCC). Z ratifikacijo Kyotskega protokola se je Slovenija obvezala, da bo sledila in poročala o emisijah škodljivih snovi v atmosferi v skladu z protokolom IPCC. Akcijski načrt bo zajemal področja zgradb, javne razsvetljave in prometa.

4 ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH OBČINE LJUTOMER V LETU 2010

Na podlagi lokalnega energetskega koncepta (LEK) občine Ljutomer je v analizo rabe energije zajetih 30 javnih stavb. Tabela 4: Seznam javnih stavb v občini Ljutomer in njihova poraba toplotne ter električne energije

Zap. št.

Javna stavba Naselje Letna poraba toplotne energije

(kWh)

Letna poraba el. energije

(kWh)

1 OŠ Mala Nedelja Mala Nedelja 140.000 44.050

2 Dom kulture Mala Nedelja Mala Nedelja 6.660 2.460

3 Pošta Mala Nedelja Mala Nedelja - -

4 Vežica Mala Nedelja Mala Nedelja - -

5 OŠ Janka Ribiča Cezanjevci 155.000 45.860

6 Vežica Cezanjevci Cezanjevci - -

7 Podružnica Cven Cven 127.490 19.790

8 Zadružni dom Cven Cven - -

9 Zadružni dom Grlava Grlava - -

10 OŠ Stročja vas Stročja vas 170.000 78.960

11 OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 351.300 14.930

12 OŠ Cvetka Golarja Ljutomer 156.750 24.280

13 Vrtec Ljutomer Ljutomer 149.800 25.480

14 Vrtec Gresovščak Ljutomer 14.530 21.700

15 Mestna hiša Ljutomer Ljutomer 150.000 12.080

16 Občinska stavba Ljutomer Ljutomer 227.050 67.340

17 ŠIC Ljutomer Ljutomer 191.710 150.000

18 ŠIM Ljutomer Ljutomer 25.000 5.780

19 Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer 100.000 15.020

20 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer 270.000 99.100

21 Golarjeva hiša Ljutomer Ljutomer 28.690 7.040

22 DSO Ljutomer Ljutomer 884.180 400.000

23 Zdravstveni dom Ljutomer Ljutomer 393.920 90.000

24 Dom kulture Ljutomer Ljutomer 151.260 24.600

25 Pomurski tehnološki park Ljutomer

Ljutomer 52.530 30.000


17

26 Hipodrom Ljutomer Ljutomer 4.320 3.420

27 Sodišče Ljutomer Ljutomer 150.800 42.000

28 Center za socialno delo Ljutomer Ljutomer 129.200 -

29 Varstveno delovni center Ljutomer

Ljutomer 48.400 20.680

30 Pošta Ljutomer Ljutomer 72.040 72.000

31 Župnijski urad Ljutomer Ljutomer 75.360 13.700

32 Vežica Ljutomer Ljutomer - -

33 Gasilski dom Ljutomer Ljutomer 80.000 40.000

34 Javno podjetje Prlekija Ljutomer Ljutomer 368.000 -

35 Veterinarska postaja Ljutomer Ljutomer 23.750 16.000

36 Policijska postaja Ljutomer Ljutomer 123.500 45.000

Skupaj 4.821.240 1.431.270


4.1 Analiza rabe toplotne energije v javnih stavbah občine Ljutomer V občini Ljutomer javne stavbe za svoje ogrevanje uporabljajo zemeljski plin, ekstra lahko kurilno olje (ELKO), električno energijo, premog in utekočinjen naftni plin (UNP). Največ javnih stavb se ogreva na zemeljski plin, sledi ELKO in nekaj malega na električno energijo, UNP in premog. To prikazuje tabela 5. Občina Ljutomer je leta 2000 podpisala Pogodbo o koncesiji št. 528/99 za izgradnjo, upravljanje in distribucijo omrežja zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina za potrebe široke potrošnje, industrijsko in neindustrijsko rabo s podjetjem Mestni plinovodi d.o.o. Leta 2001 pa se je pričelo izvajanje distribucije zemeljskega plina v občini Ljutomer. Trenutna dolžina trase je prib. 24 km ter pokriva področje mesta Ljutomer (center) ter naselje Cven. Tabela 5: Poraba energije po energentih za ogrevanje javnih stavb v občini Ljutomer

Zemeljski plin

ELKO Električna energija

UNP Premog

SKUPAJ

Poraba v kWh

3.180.950 1.619.560 8.220 6.660 5.850 4.821.240

Poraba % 65,98 33,59 0,17 0,14 0,12 100 (vir: LEK Ljutomer 2012)

Problem pri rabi toplotne energije v javnih stavbah je predvsem neustrezna regulacija ogrevalnih sistemov (pomanjkanje termostatskih ventilov), slabi izolirani ovoji zgradb, ter dotrajana okna in vrata.

4.2 Analiza rabe električne energije v javnih stavbah občine Ljutomer Za oskrbo električne energije območja občine Ljutomer pokriva Elektro Maribor d.d. (območna enota Murska Sobota) in sicer iz RTP 110/20 kV Ljutomer. Tabela 6: Raba električne energije v javnih stavbah občine Ljutomer

kWh/leto

Javne stavbe 1.431.270 (vir: LEK Ljutomer 2012)


18

5 ANALIZA RABE ENERGIJE V STANOVANJSKIH STAVBAH OBČINE LJUTOMER

V Občini Ljutomer je po popisu leta 2002 4.550 stanovanj s skupno površino 346.918 m². Tabela 7 prikazuje stanovanja in stanovanjska površine glede na lastništvu v občini Ljutomer. Tabela 7: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v občini Ljutomer

Lastništvo stanovanja Skupaj Zasebna last fizičnih oseb Last javnega sektorja

Občina Stanovanja Površina Stanovanja Površina Stanovanja Površina

Povprečna površina

stanovanja (m²)

Ljutomer 4.550 346.918 4.240 331.448 264 13.042 76,2 (Vir: LEK Ljutomer 2012)

5.1 Analiza rabe toplotne energije v stanovanjskih stavbah občine Ljutomer Pri analizi rabe energije v stanovanjskih stavbah v občini Ljutomer, smo podatke vzeli iz lokalnega energetskega koncepta (LEK) za Ljutomer. V LEK-u so dobili podatke s pomočjo ankete, ki so jih razdelili po šolah. Vrnjenih je bilo nekaj manj kot 1.000 anket, kar za celovitejšo analizo seveda ne zadošča, nek splošen pogled pa vseeno ponuja. S pomočjo podjetij KDS Ljutomer d.o.o. in KSP Ljutomer d.o.o. pa so dobili podrobnejšo analizo rabe energije v stanovanjskih stavbah. Tabela 8 prikazuje podatke rabe energije v stanovanjskih stavbah pridobljenih s pomočjo anket. Tabela 8: Poraba energije za ogrevanje v stanovanjskih stavbah glede na rezultate ankete

Klasično trdo

gorivo

Biomasa (peleti, briketi, sekanci)

ELKO UNP Zemeljski plin

SKUPAJ

Poraba v kWh

11.549.720 1.003.380 12.022.800 298.900 1.473.080 27.347.880


Tabela 9 prikazuje podatke o številu kurilnih naprav po objektih, krajih in vrsta energenta za leto 2009.


19

Tabela 9: Podatki o številu kurilnih naprav po objektih, krajih in vrsti energenta za leto 2009

Kraj Št. objektov na trdo gorivo Št. objektov na tekoče gorivo

1 Babinci 29 47

2 Bodislavci 27 12

3 Branoslavci 20 31

4 Bučkovci 23 10

5 Cezanjevci 30 31

6 Cuber 13 8

7 Cven 53 80

8 Desnjak 12 20

9 Drakovci 52 18

10 Gresovščak 23 8

11 Globoka 24 17

12 Godemarci 28 7

13 Grlava 20 13

14 Ilovci 20 12

15 Jeruzalem 11 1

16 Krapje 44 25

17 Krištanci 13 6

18 Kuršinci 16 13

19 Ljutomer – mesto 89 401

20 Mala Nedelja 8 12

21 Mekotnjak 24 28

22 Moravci v slov. goricah 17 10

23 Mota 52 41

24 Noršinci 27 47

25 Nunska graba 24 16

26 Plešivica 14 8

27 Podgradje 35 31

28 Precetinci 22 18

29 Presika 20 17

30 Pristava 41 33

31 Radomerje 20 37

32 Radomerščak 26 27

33 Rinčetova graba 27 8

34 Sitarovci 6 1

35 Slamnjak 31 32

36 Spodnji Kamenščak 54 75

37 Stara cesta 47 33

38 Stročja vas 42 84

39 Šalinci 27 30

40 Vidanovci 9 3

41 Vogričevci 33 18

42 Zgornji Kamenščak 18 13

43 Železne dveri 5 4

SKUPAJ 1176 1386


Skupaj je 2.562 kurilnih naprav v gospodinjstvu in od tega je 1.082 na lesna polena, 94 na ostalo lesno biomaso (peleti, briketi, sekanci), 1.220 naprav na ELKO, 28 na UNP in 138 na zemeljski plin.


20

V dokumentu LEK Ljutomer je narejen pregled kurilnih naprav za ogrevanje večstanovanjskih stavb v občini Ljutomer (narejen s pomočjo podjetja KPS Ljutomer), ki ga prikazuje tabela 10. Tabela 10: Kurilne naprave za ogrevanje večstanovanjskih stavb v občini Ljutomer

Lokacija Energent Poraba (kWh)

Št. stanovanjskih enot

1 Ormoška 3 Kurilno olje 531.970 24

2 Ormoška 11/A Kurilno olje 590.170 61

3 Fulneška 3 Zemeljski plin 449.350 55

4 Užiška 3 Kurilno olje 1.170.000 158

5 Stari trg 7 Kurilno olje 91.800 5

6 Postružnikova 4 Kurilno olje 595.000 77

7 Prešernova 5 Kurilno olje 88.000 10

8 Slavka Osterca 8 Kurilno olje 260.000 27

9 Slavka Osterca 14 Kurilno olje 135.000 11

10 Kajuhova 2 Kurilno olje 108.000 13

11 Prešernova 17/A Zemeljski plin 129.200 7

12 Prešernova 24 Zemeljski plin 44.992 12

13 Fulneška 7 Zemeljski plin 43.700 20

14 Užička 20 Kurilno olje 100.000 10

15 Mala Nedelja Kurilno olje 90.000 9

SKUPAJ 4.427.182 499


Če pri rabi toplotne energije v stanovanjskih stavbah upoštevamo:

- izračun na podlagi anket po gospodinjstvih (1.000 kom) - podatki o število kurilnih naprav in vrsti energenta po objektih ( KDS Ljutomer d.o.o.) - podatki o porabi plina (Mestni plinovodi d.o.o.) - popis kurilnih naprav (KPS Ljutomer d.o.o.)

Pridemo do skupne rabe toplotne energije v stanovanjskih stavbah, ki jo prikazuje tabela 11.

Tabela 11: Raba končne toplotne energije v stanovanjskih stavbah občine Ljutomer

Raba končne toplotne energije v stanovanjskih stavbah

Energent ELKO LES (polena)

LES (peleti, sekanci)

UNP ZP SKUPAJ

Raba v kWh

22.200.601 48.090.600 757.653 3.560.980 2.185.000 76.794.834



21

28,91

62,62

0,984,642,85

ELKO

Les (polena)

Les (peleti,sekanci)

UNP

ZP

Slika 2: Raba končne toplotne energije [v %] v stanovanjskih stavbah v občini Ljutomer

Poraba kurilnega olja povzroča večje emisije plinov, kot npr. zemeljski plin ali UNP. Pri tem gre za individualno rabo tega energenta, kar pomeni individualna kurišča, ki so večkrat slabo vzdrževana, z zastarelimi kotli, kar povzroča prenizke izkoristke in preveliko porabo energenta. Šibke točke na področju individualnega ogrevanja so:

- uporaba slabe ali zastarele tehnologije pri uporabi lesne biomase; - slaba izolacija; - slab izkoristek in večje emisije starejših kurilnih naprav; - sorazmerno velik delež uporabe ELKO za ogrevanje.

Toplotne izgube v stanovanjskih stavbah je odvisen predvsem od kakovosti vgrajenega materiala, načinu uporabe stavbe ter tudi od oblike stavbe. S samo posodobitvijo ogrevalnega sistema lahko občutno zmanjšamo porabo energije tudi pri enakem stanju stavbe in enakem načinu uporabe. S sodobno ogrevalno tehniko lahko prihranimo od 20 do 30 % energenta (goriva) in obenem tudi znatno zmanjšamo emisije škodljivih snovi v ozračje.

5.2 Analiza raba električne energije v stanovanjskih stavbah občine Ljutomer

V občini Ljutomer je v letu 2005 bilo vseh odjemalcev v gospodinjstvu 4.309 in končna poraba električne energije je znašala 15 GWh, do leta 2009 pa se je poraba zvišala na 16 GWh in število odjemalcev se je povečalo na 4.377. Tabela 12: Poraba električne energije v stanovanjskih stavbah občine Ljutomer v letu 2009

Končana raba električne energije

MWh/leto

Stanovanjske stavbe

16.244



22

6 ANALIZA RABE ENERGIJE V PROMETU V OBČINI LJUTOMER V zadnjem obdobju je promet prevzel prvo mesto med sektorji po porabi energije in je leta 2008 porabila 27,7 % skupne energije v Sloveniji. V zadnjih petih letih se je poraba energije povečala za 7,3 %. Porabljena energija v prometu skoraj izključno (99 %) temelji na fosilnih gorivih, česar posledica je nenehno naraščanje emisij toplogrednih plinov (SURS 2010). Leta 2010 je bila energijska vsebnost biogoriv v prodanem dizelskem gorivu in motornem bencinu za pogon motornih vozil v cestnem prometu 2,4 % in je nižja od 5 % referenčne vrednosti za leto 2010 (Ministrstvo za gospodarstvo; Energetska bilanca RS za leto 2011). Na območju občine Ljutomer je bilo leta 2010 308,7 kilometrov javnih cest, od tega 26,3 km državnih cest (13,5 km regionalne ceste I – R1 ter 12,7 km regionalne ceste III – R3) in 282,4 občinskih cest (91,6 km lokalnih cest, 3,7 km zbirnih mestnih cest, 12,5 km krajevnih cest, 172,7 km javnih poti ter 1,9 km javne poti za kolesarje). Tabela 13: Dolžine cest po kategorijah v občini Ljutomer

DOLŽINE CEST PO KATEGORIJAH, OBČINA LJUTOMER

Državne ceste (km) Občinske ceste (km)

Regionalne ceste I – R1

Regionalne ceste

III – R3

Lokalne ceste

Zbirne mestne ceste

Mestne (krajevne)

ceste

Javne poti

Javne poti za

kolesarjenje

SKUPAJ (km)

13,5 12,7 91,6 3,7 12,5 172,7 1,9 308,7 (vir: LEK Ljutomer 2012)

6.1 Vozni park občine Ljutomer Vozni park občine Ljutomer obsega 15 vozil, v spodnji tabeli so prikazani poraba goriv in emisije CO2 na leto. Tabela 14: Poraba goriva in emisije CO2 službenih vozil v občini Ljutomer

Vozilo Gorivo Povprečno letno št.

prevoženih km

Poraba goriva (l)

Emisije

(t CO2)

VW SHARAN Dizel 16.000 1.144 1,9

FIAT DOBLO Dizel 15.000 1.225,6 2,1

VIVAKO Dizel 20.500 1.574,4 2,6

R. KANGOO Dizel 19.592 1.400,83 2,3

R. KANGOO Dizel 33.127 2.047,3 3,4

R. KANGOO Bencin 16.435 1.304,94 3

R. KANGOO Dizel 27.581 1.795,52 2,9

LAND ROVER Dizel 500 47,9 0,08

KOMBI MB VITO

Dizel 2.000 157,6 0,3

MB 100 D Dizel 100 23,45 0,04

MB ATEGO Dizel 500 111,05 0,2

MB ATEGO Dizel 500 115,75 0,2


23

TAM 190 Dizel 500 127,1 0,2

MB 10 – 19 Dizel 1.000 213,5 0,4

VW TRANS Dizel 4.000 300,4 0,5

Skupaj 20,12

6.2 Osebna in druga vozila V občini Ljutomer beležijo skupaj 8.438 vozil, od tega pade 96 % na motorna vozila in 4 % na priklopna vozila. Pri motornih vozilih prevladujejo osebna vozila (70 %), sledijo traktorji (14 %), tovornjaki (5 %), motorna kolesa (4,5 %), kolesa z motorjem (4 %), ostali delež pa si delijo avtobusi, delovna tovorna vozila, vlačilci ter specialni tovornjaki.

Tabela 15: Cestna vozila glede na vrsto vozila v občini Ljutomer

Cestna vozila glede na vrsto vozila v občini Ljutomer (1.1.2011)

Motorna vozila

Kolesa z motorjem Motorna kolesa

Osebni avtomobili Avtobusi

Tovornjaki Delovna motorna vozila

Vlačilci Specialni tovornjaki

Traktorji SKUPAJ

339 366

5.731 11

405 38 52 42

1.130 8.114

Priklopna vozila

Tovorni priklopniki Tovorni polpriklopniki

Bivalni priklopniki Traktorski priklopniki

SKUPAJ

101 56 12

155 324

SKUPAJ 8.438 (vir: LEK Ljutomer 2012)

7 ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNI RAZSVETLJAVI V OBČINI LJUTOMER V občini Ljutomer je bilo za javno razsvetljavo v letu 2010 porabljeno 387.113 kWh električne energije. Tako so stroški porabe električne energije za javno razsvetljavo za leto 2010 znašali 69.948,12 EUR. Na porabo električne energije pri javni razsvetljavi vpliva več dejavnikov. Seveda ja v prvi vrsti poraba odvisna od moči in števila svetilk. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da niso vedno vsi odjemalci električne energije za javno razsvetljavo upravljalci javne razsvetljave zunanjih površin. Tarifa, namenjena javni razsvetljavi, namreč vključuje tudi porabo električne energije za semaforje, razsvetljavo predorov, razsvetljavo kulturnih spomenikov ter dekorativno razsvetljavo fasad.


24

5. člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007) določa, da je poraba električne energije za svetilke, ki razsvetljujejo ceste in javne površine, omejena na 44,5 kWh na prebivalca na leto. V letu 2010 je poraba elektrike na prebivalca za obravnavano razsvetljavo v občini Ljutomer dosegla 32,8 kWh in tako ne presega ciljne vrednosti iz uredbe. Število vseh svetilk v občini Ljutomer je 891 in v tabeli 16 so predstavljeni podatki o javni razsvetljavi za posamezno krajevno skupnost v občini.

Tabela 16: Podatki o javni razsvetljavi (število in moč svetilk) za posamezno krajevno skupnost v občini Ljutomer

KRAJEVNA SKUPNOST TIP SVETILK ŠT. SVETILK

1 ŽELEZNE DVERI STREET EM2 150 W 8

2 STARA CESTA SNA 393 VTF 250 W 4

3 STROČJA VAS VTF 125 W 45

4 KRIŠTANCI – ŠALINCI – GRLAVA VTF 125 W 9

5 CEZANJEVCI KN 125 W 24

6 MALA NEDELJA 5 Na 392E – 1M202 70 W 35

7 CVEN GENERAL ELEKTRIC ROMA 100 W

147

8 RADOSLAVCI nima javne razsvetljave /

9 LJUTOMER 619

SKUPAJ

891


8 NAČRTOVANI UKREPI IN AKTIVNOSTI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 DO LETA 2020

Za občino Ljutomer je pri načrtovanju ukrepov in aktivnosti na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE) za osnovo vzeta analiza emisij pri sami rabi energije iz referenčnega leta 2010. Že na začetku Akcijskega načrta smo ugotovili, da se največ emisij CO2 izpusti v ozračje pri rabi toplotne energije v zgradbah (veliko več pri stanovanjskih kot javnih). To pomeni, da so zgradbe tisti sektor, kjer mora lokalna skupnost v prihodnosti nameniti največ pozornosti. Ukrepi in aktivnosti morajo biti usmerjeni tako, da bodo čim cenejši in da se tudi investicija povrne v krajšem času. Ker so posegi v ogrevalne sisteme cenejši in se povrnejo hitreje kot posegi v energetsko učinkovito gradnjo in rekonstrukcijo zgradb, se bodo izvajali ukrepi in aktivnosti, kot so: daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB), sistem za soproizvodnjo električne in toplotne energije (SPTE) iz lesne biomase in izkoriščanje obnovljivih virov energije v zgradbah.


25

8.1 Ukrepi za zmanjšanje CO2 na področju javnih in stanovanjskih stavb Številka ukrepa: 1 Ukrep / aktivnost: Določitev energetskega upravljalca Zadolžitev za izvedbo: Občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): izvedba do decembra 2012 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): odvisno od angažiranja energetskega upravljalca do 3600 €. Ocena prihrankov: /

- v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): / Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): / Finančni viri za izvajalce: Financiranje s strani občine. Opis/komentar: Pričakovani rezultat je določitev energetskega upravljalca, ki bo usmerjal projekte na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) v občini Ljutomer.

Številka ukrepa: 2 Ukrep / aktivnost: Energetski pregled javnih stavb (vsaj 3 energetsko najbolj neučinkovite javne stavbe) Zadolžitev za izvedbo: Občina Ljutomer in energetski upravljalec Začetek / konec izvajanja (leto): izvedba do junija 2013 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): do 4.000 € na objekt Ocena prihrankov: /


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): / Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): / Finančni viri za izvajalce: Financiranje s strani občine s pomočjo aktualnih nacionalnih razpisov


26

Opis/komentar: Energetski pregled je osnoven dokument za sanacijo objekta, poleg tega pa je tudi podlaga in načrt za zmanjšanje rabe energije v objektu. V pregled je primerno vključiti javne stavbe, katere se glede na rezultate pregleda obravnava dalje po prioritetah.

Številka ukrepa: 3 Ukrep / aktivnost: Sanacija javnih objektov Zadolžitev za izvedbo: Zasebni partner in/ali občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): od 2013 do 2020 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): med 15.000 in 40.000 € Ocena prihrankov: 180 MWh/a do konca 1260 MWh


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): / Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 55,8 t C02/a do konca (skupaj) 390,6 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Financiranje v celoti s strani zasebnega partnerja in/ali proračuna občine Ljutomer s pomočjo aktualnih razpisov. Opis/komentar: Eden izmed prioritetnih ciljev občine Ljutomer je sanacija javnih objektov, saj se s tem zniža poraba energije (s tem pa zmanjša izpust emisij) in tudi sami stroški javnih stavb. Tako bo občina v ta namen pripravila projekt v sodelovanju z zasebnim partnerjem (javno – zasebno partnerstvo) za energetsko potratnejši objekt.

Številka ukrepa: 4

Ukrep / aktivnost: Oddaja strehe v najem za proizvodnjo električne energije Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljalec in občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): 2013 – 2020 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): od 3 – 5 % investicije v fotovoltaiko (odvisno od ponudbe) Ocena prihrankov: /



27

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): 15 MWh/a; do konca 105 MWh Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 8,35 t C02/a do konca 58,48 t CO2 Finančni viri za izvajalce: v celoti s strani energetskega najemnika. Opis/komentar: Rezultat je prihodek iz naslova najemnine strehe (javnih stavb) za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončnih elektrarn. Namesto najemnine je možen dogovor sklenjen o sanaciji strehe pred postavitvijo sončnih elektrarn.

Številka ukrepa: 5 Ukrep / aktivnost: Vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode v javnih stavbah (vsaj 2 javni stavbi) Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljalec ter občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): od 2013 – 2020 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): med 7.000 do 18.000 € na en ukrep (odvisno od velikosti naprave) Ocena prihrankov: /


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): 25 MWh/a do konca 175 MWh Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 7,75 t C02/a do konca (skupaj) 54,25 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Financiranje v celoti s strani občine ali donatorska sredstva. Opis/komentar: Rezultat je vgrajena toplotna črpalka za pripravo tople sanitarne vode, ki bodo delovali kot osnovni vir ogrevanja tople sanitarne vode ob zagotovitvi pokrivanja konične rabe iz dodatnega ogrevalnega vira.

Številka ukrepa: 6 Ukrep / aktivnost: Vpeljava ogrevanja na lesno biomaso vsaj v enem javnem objektu Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljalec, vodstvo javnega objekta Začetek / konec izvajanja (leto): od 2013– 2020 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): med 20.000 do 50.000 € (odvisno od velikosti stavb) Ocena prihrankov: 30,3 MWh/a (do leta 2020) 212,2 MWh


28


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): / Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 9,39 t C02/a do konca (skupaj) 65,78 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Financiranje v celoti s strani občine.

Opis/komentar: Rezultat je pridobitev čistega in cenovno ugodnega vira ogrevanja. Pridobi se referenčni objekt z moderno tehnologijo na obnovljiv vir ogrevanja. Ker se javne stavbe ogrevajo na ELKO ali zemeljski plin in večina ima že staro kotlovnico, bo nova moderna tehnologija na lesno biomaso pripomogla k velikemu prihranku izpusta emisij.

Številka ukrepa: 7 Ukrep / aktivnost: Vgradnja solarnih sistemov za pripravo tople vode (vsaj v 1 javni stavbi) Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljalec ter občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): od 2013 – 2020 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): med 4.000 do 20.000 € (odvisno od velikosti naprave) Ocena prihrankov: /


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): 12 MWh/a do konca 84 MWh Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 3,72 t C02/a do konca (skupaj) 26,04 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Financiranje s strani občine s pomočjo razpisov Opis/komentar: Predvsem pridejo v poštev javne stavbe, kjer so strehe javnih stavb orientirane proti jugu – vzhodu, na jug ali jugo – zahod in kjer se topla sanitarna voda uporablja vsak dan ter tudi veliko (šole, vrtci, zdravstveni domovi, …).

Številka ukrepa: 8 Ukrep / aktivnost: Izvedba kampanje za potencialne investitorje v projekte izrabe OVE v občini Zadolžitev za izvedbo: Občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): vedno


29

Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): odvisno od obsega kampanje Ocena prihrankov: /


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): / Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): / Finančni viri za izvajalce: Financiranje s strani občine. Opis/komentar: Rezultat je število pridobljenih investitorjev, ki vlagajo v sisteme na področju obnovljivih virov energije (OVE) v občini.

Številka ukrepa: 9 Ukrep / aktivnost: Sprejem odloka o oskrbi s toplotno energijo ter izvedbo razpisa za koncesijo za oskrbo iz OVE Zadolžitev za izvedbo: Občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): Do decembra 2012 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): Administrativni stroški Ocena prihrankov: /


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): / Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): / Finančni viri za izvajalce: Financiranje s strani občine. Opis/komentar: Rezultat je ureditev pravne podlage za učinkovito in cenejšo oskrbo s toplotno energijo za občane in industrijo. Prav tako tudi privabljanje investitorja za investicijo v sodoben sistem daljinskega ogrevanja, povečanje atraktivnosti industrijske zone s ponudbo cenejše energije, zmanjšanje izpustov CO2.


30

Številka ukrepa: 10 Ukrep / aktivnost: Zagotovitev zelene toplotne energije (vsaj za poslovno – industrijsko cono) v Ljutomeru Zadolžitev za izvedbo: Občina Ljutomer ali investitor Začetek / konec izvajanja (leto): 2013 – 2020 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): Administrativni stroški Ocena prihrankov: 10.000 MWh/a (načrt projekta je narejen tudi do 28.000 MWh/a)


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 3100 t CO2/a (možno tudi do 8.680 t CO2/a) Finančni viri za izvajalce: investitor Opis/komentar: Predvidena je umestitev sistema za soproizvodnjo električne in toplotne energije v industrijsko cono v severnem delu mesta Ljutomer. V skladu z načrtovano traso distribucijskega omrežja bi bilo omogočeno zadovoljevanje potreb po toplotni energiji industrijskih odjemalcev, javnih objektov ter stanovanjskih enot v skupni višini 28 GWh s skupno priključno močjo 13,7 MW. Med stanovanjske enote so vključene tudi skupne kotlovnice, iz katerih se oskrbujejo večstanovanjske stavbe in so v upravljanju KSP Ljutomer. Navedena višina potreb po toplotni energiji omogoča uporabo sistema soproizvodnje moči 1MWel. Predvidena dolžina vročevoda je 4.800 m. Predvidena dolžina parovoda je 1.270 m. Tako bo skupna dolžina distribucijskega omrežja 6.070 m.

Razni informativni, izobraževalni in osveščalni dogodki na temo URE in OVE za javne in stanovanjske stavbe Če pogledamo tabelo 1 (na strani 2) lahko vidimo, da največ emisij v občini Ljutomer se izpusti v stanovanjskih stavbah (pri porabi električne energije in pri rabi energije za ogrevanje). Ker občina ne more neposredno vplivati na občane glede uporabe in porabe energije v gospodinjstvu, jih pa lahko informira in osvešča o pravilni oziroma učinkoviti rabi energije. Seveda v upanju, da občanom obudi zavest k učinkoviti rabi energije in da bodo ravno občani tisti, ki bodo pripomogli k temu, da bo občina Ljutomer do leta 2020 dosegla cilj ter zmanjšala izpuste emisij za 20,02 %.


31

Številka ukrepa: 11 Ukrep / aktivnost: Informiranje občanov o URE in OVE ter možnih subvencijah s strani države Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljalec, občina Ljutomer, Lokalna energetska agencija za Pomurje Začetek / konec izvajanja (leto): stalno Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): še ni določeno Ocena prihrankov: 2800 MWh (toplotne energije) 1400 MWh (električne energije)


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 1.647,8 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Občina Ljutomer Opis/komentar: Rezultat je obveščenost občanov o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev ter ugodnega na področju URE in OVE. Saj imajo razne finančne pomoči velik vpliv za motivacijo, zato je smiselno informirati javnost (občane) glede subvencij in ugodnih kreditov.

Številka ukrepa: 12 Ukrep / aktivnost: Organiziranje dogodka na temo URE in OVE za širšo javnost vsaj enkrat letno Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljalec, občina Ljutomer, Lokalna energetska agencija za Pomurje Začetek / konec izvajanja (leto): vsako leto (vsaj 1x) do leta 2020 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): 2.000 – 5000 €/dogodek Ocena prihrankov: 1800 MWh (električne energije) 1250 (toplotne energije)


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 1.390,33 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Občina Ljutomer Opis/komentar: Ker so stanovanjske stavbe ravno tisti sektor, kjer se porabi največ električne


32

energije in toplotne energije, je bistvenega pomena intenzivno vplivati na javnost z raznimi dogodki (na temo URE in OVE) ter s tem vzpodbujati k učinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov energije.

Številka ukrepa: 13 Ukrep / aktivnost: Promocija energetskega svetovanja za občane Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljalec, občina Ljutomer, Lokalna energetska agencija za Pomurje Začetek / konec izvajanja (leto): stalno Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): še ni določeno Ocena prihrankov: 532 MWh/a (električne energije)


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 296,32 t CO2/a Finančni viri za izvajalce: Občina Ljutomer Opis/komentar: Aktivna promocija brezplačnega svetovanja za občane na temo URE in OVE.

8.2 Ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 v javni razsvetljavi v občini Ljutomer

Številka ukrepa: 1 Ukrep / aktivnost: Projekt širitev javne razsvetljave – nadaljevanje aktivnosti Zadolžitev za izvedbo: Zasebni partner in/ali občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): že traja Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): 300.000 € Ocena prihrankov: 87 MWh/a (električne energije)


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): /


33

Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 48,6 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Zasebni partner in/ali občina Ljutomer Opis/komentar: Kataster javne razsvetljave natančno popiše lokacijo in tip posamezne svetilke in droga. Na podlagi katastra se izvede natančna določitev sanacije in plan zamenjave svetilk ter možnost širitve javne razsvetljave po občini. Končen rezultat je obnova in širitev javne razsvetljave na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS 81/2007 in spremembe 109/2007, 62/2010).

8.3 Ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 v prometu v občini Ljutomer Številka ukrepa: 1 Ukrep / aktivnost: Namestitev polnilnice za električna vozila Zadolžitev za izvedbo: Občina Ljutomer Začetek / konec izvajanja (leto): 2013- 2020 Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): 3.000 € Ocena prihrankov: 13 MWh/a


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 4 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Financiranje je predvideno s strani zainteresiranih podjetij ali morebitnega projekta. Opis/komentar: Na tej postavki se pričakuje, da bi občina pristopila k promociji vozil za električni pogon ter k sodelovanju za postavitev polnilnice za električna vozila, ki bo v prihodnosti zagotovo zaznamoval določen del trga.

Številka ukrepa: 2 Ukrep / aktivnost: Vzpodbujanje nakupa in uporabe električnih vozil Zadolžitev za izvedbo: Občina Ljutomer in energetski upravljalec Začetek / konec izvajanja (leto): stalno Ocena stroškov na aktivnost/ ukrep (€): 500 – 1.000 €


34

Ocena prihrankov: 6,8 MWh/a


Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a): Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a): 2,12 t CO2 Finančni viri za izvajalce: Financiranje je predvideno s strani občine Ljutomer Opis/komentar: Občina Ljutomer bi tako pristopila k promociji vozil za električni pogon in z raznimi letaki, brošurami, izdanimi oglasi ter članki vzpodbujala občane k nakupu in uporabi električnih vozil.

8.4 Predlogi investicij na področju obnovljivih virov energije Občina Ljutomer spada med občine s srednjim gozdnim potencialom površin, poraslih z gozdovi, več kot 20 %. Večina gospodinjstev v občini se greje z lesom. Sam dostop do lesa delno ni težaven, saj se del lesne mase pridobi iz obstoječih gozdov v občini, večji del pa iz okoliških občin in na trgu. Skupna površina občine je 10.724 ha, od tega je gozdnatih površin prb. 2.744 ha oz. dobrih 25 %.1 Kot je bilo že predhodno povedano, je na ha gozda v Sloveniji povprečno 240 m3 lesa, letni prirast pa znaša 6,2 m3. Tako lahko hitro izračunamo možen teoretični letni posek na območju Občine Ljutomer (2.744 ha x 6,2 m3/ha/leto = 17.012 m3/leto). V praksi je seveda manjši. Za občino Ljutomer je določen največji možni posek 8.968 m3/leto. V rastlinah se v času poletne vegetacije nakopiči na 1m2 kmetijske površine 5 do 6 kWh energije, ki je nakopičena v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se energija transformira v obliko bioplina kot pogonskega goriva, nosilec energije v bioplinu pa je metan (CH4). Občina Ljutomer ima 10.724 ha površin, od tega je v lasti gospodinjstev Občine Ljutomer okoli 6.460 ha zemljišč. Od tega na njive in vrtove pade okoli 3.550 ha. Pri preračunu lahko upoštevamo, da dobimo na 100 ha oziroma 1 km2 do 6 GWh energije. V primeru, da bodo te površine v prihodnosti zaradi neugodne politike delno opuščene, vzemimo samo 10 % od 3.550 ha, kar znese 355 ha, kar je ekvivalentno okoli 21 GWh energije. To je več kot 75 % vse potrebne toplotne energije v gospodinjstvih.

1Vir: Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota.


35

V občini Ljutomer je potencial energije sonca še vedno malo izkoriščen. V večini ga rabijo gospodinjstva za ogrevanje sanitarne vode. V zadnjem času je Občina Ljutomer postavila nekaj vzorčnih primerov fotovoltaičnih sistemov na javne stavbe, ki so primerne površine in lege. To je dober korak za nadaljnji razvoj. Skupno izkoriščanje geotermalne energije na območju Občine Ljutomer je 17,3 TJ direktnega izkoriščanja in preko toplotnih črpalk ocenjeno na 1,2 TJ/ leto geotermalne toplote, kar predstavlja skupaj 18,5 TJ na leto. Potencial obstaja tudi do 60 TJ/leto. Trenutno naj bi bilo v Občini Ljutomer približno 10 delujočih enot GTČ, ki izrabljajo po naši oceni okrog 1,2 TJ/leto geotermalne toplote. Ocenjujemo, da je od teh več kot polovica enot GTČ z odprtim krogotokom (W tip), ki izrabljajo letno okrog 0,5 TJ iz plitve podtalnice. Ostalo so enote GTČ v zaprtem sistemu kot vodoravni zbiralniki ali navpični zbiralniki. Po obdelavi podatkov o hitrosti vetra za Občino Ljutomer smo gledali podatke iz mesta Murska Sobota, saj veljajo precej podobne raznere, kaj se tiče vetrne energije ter smo prišli do naslednjih rezultatov:

- povprečna hitrost vetra od 1.1.2011 do 31.12.2011 (podatki merjeni vsakih pol ure) se giblje med 1,6 in 1,8 m/s,

Za občino Ljutomer tako velja, da po teh meritvah in po današnji tehnologiji nima velikega potenciala za izkoriščanje vetrne energije. Nekoliko višje hitrosti bi sicer lahko izmerili na nekaterih višjih območjih občine, kjer pa je slabša dostopnost in slabo ali celo neobstoječe elektroenergetsko omrežje. Poleg tega se povprečne hitrosti gibljejo med 2 – 4 m/s, kar poslabša smotrno neekonomsko izrabo vetrne energije. Občina Ljutomer leži ob reki Muri. Na strugi reke se v zadnjem času omenja veriga osmih sklenjenih elektrarn na reki Muri. Obratovanje je mišljeno v pretočnem režimu. Govori se o moči posamezne elektrarne okoli 20 MW. Tako bi moč osmih elektrarn bila približno 160 MW. V Naturi 2000, ki postavlja strožja merila za okolje, so območja, ki jih pokriva okolica reke in sama reka Mura. Seveda je potrebno pred odločitvami narediti še več študij vplivov na okolje in ranljivosti habitatov ob reki Muri, tudi za območje Občine Ljutomer. Opredelitev prostorskih območij, primernih za postavitev elektrarne

Pri postavitvi fotovoltaičnih sistemov za pridobivanje električne energije se predvidevajo v prvi vrsti javne stavbe ali strehe podjetij, ki so primernih leg. Spodaj smo podali nekaj primerov streh javnih stavb, ki so primerno nagnjene za izkoriščanje sončne energije. Za podrobnejšo analizo pa je potrebno ugotavljati na mikrolokaciji.


36

Slika 3: Primerne lokacije za postavitev sončne elektrarne na javni stavbi

Kot zgradbe primerne za postavitev sončne elektrarne smo v Občini Ljutomer izbrali južni del strehe Gimnazije Ljutomer, ravno streho ŠIC Ljutomer (zaradi velike površine), gasilski dom Ljutomer ter zgradbo uprave Občine Ljutomer. Slednja sicer ne leži v optimalni legi (rahlo obrnjena proti vzhodu), vseeno pa bi bila primerna za demonstracijsko sončno elektrarno v občini Ljutomer.


37

Spodbujanje postavitve fotovoltaike naj bo primarno na strehah objektov in njihovih fasadah in šele v drugi fazi pa naj so primerna zemljišča, katera niso klasificirana kot najboljša kmetijska zemljišča. Občina Ljutomer v tem trenutku ne predvideva vzpostavitve hidroenergetskega potenciala, ravno tako pa ni predviden drug način proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. V primeru, da posamezni projekti v prihodnje pokažejo smotrnost proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, je proizvodnjo potrebno podpreti. Strnjeno območje poslovno-obrtne cone v Ljutomeru ter potenciali lesne biomase v občini dajejo idealne pogoje za postavitev sistema za soproizvodnjo električne in toplotne energije (SPTE) iz lesne biomase s pripadajočim distribucijskim omrežjem za prenos toplotne energije, ki bi obsegal investicijo v sam sistem generiranja energije na podlagi lesne biomase ter v omrežje, preko katerega bi bila proizvedena toplotna energija pripeljana končnim porabnikom. Konzorcij Pomurske elektrarne d.o.o. je že v letu 2010 začel razvijati projekt biomasne elektrarne v mestu Ljutomer. Predvidena je bila umestitev sistema za soproizvodnjo električne in toplotne energije v industrijsko cono v severnem delu mesta Ljutomer. V skladu z načrtovano traso distribucijskega omrežja bi bilo omogočeno zadovoljevanje potreb po toplotni energiji industrijskih odjemalcev, javnih objektov ter stanovanjskih enot v skupni višini 28 GWh s skupno priključno močjo 13,7 MW. Med stanovanjske enote so predvideli tudi vključitev tudi skupnih kotlovnic, iz katerih se oskrbujejo večstanovanjske stavbe in so v upravljanju KSP Ljutomer. Navedena višina potreb po toplotni energiji omogoča uporabo sistema soproizvodnje moči 1MWel. Načrtovana je bila uporaba preverjene in zanesljive tehnologije soproizvodnje toplotne in električne energije preko ORC (Organic Rankine Cycle) tehnologije. Realizacija projekta bi po njihovih izračunih za Občino Ljutomer pomenil letni prihranek izpustov v višini 10.000 t CO2.


38

Slika 4: Predvidena trasa distribucijskega omrežja za prenos toplotne energije

Posebni vod za paro, ki bo speljan do podjetij Krka, d.d., Novo Mesto, Obrat Ljutomer in Pomurske mlekarne d.d., Obrat Ljutomer bo izveden na enak način kot vročevod. Predvidena dolžina vročevoda: 4.800 m Predvidena dolžina parovoda: 1.270 m Skupna dolžina distribucijskega omrežja: 6.070 m


39

9 OCENA ZMANJŠANJA EMISIJ CO2 DO LETA 2020 9.1 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v javnih in stanovanjskih stavbah Tabela 17: Ukrepi/aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 pri javnih in stanovanjskih stavbah (toplotne in

električne energije)

Št. ukrepa Ukrep/aktivnost Zmanjšanje emisij CO2 [t]

1 Določitev energetskega upravljalca /

2 Energetski pregled javnih stavb (vsaj 3 energetsko najbolj neučinkovite javne stavbe)

/

3 Sanacija javnih objektov 390,6

4 Strehe v najem za proizvodnjo električne energije 58,48

5 Vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode v javnih stavbah (vsaj 2 javni stavbi)

54,25

6 Vpeljava ogrevanja na lesno biomaso vsaj v enem javnem objektu

65,78

7 Vgradnja solarnih sistemov za pripravo tople vode (vsaj v 1 javni stavbi)

26,04

8 Izvedba kampanje za potencialne investitorje v projekte izrabe OVE v občini

/

9 Sprejem odloka o oskrbi s toplotno energijo ter izvedbo razpisa za koncesijo za oskrbo iz OVE

/

10 Zagotovitev zelene toplotne energije (vsaj za poslovno – industrijsko cono) v Ljutomeru

3.100

11 Informiranje občanov o URE in OVE ter možnih subvencijah s strani države

1.647,8

12 Organiziranje dogodka na temo URE in OVE za širšo javnost vsaj enkrat letno

1.390,33

13 Promocija energetskega svetovanja za občane 296,32

Skupaj 7.029,6

9.2 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v javni razsvetljavi Po 5. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007) je poraba elektrike za svetilke, ki razsvetljujejo ceste in javne površine, omejena na 44,5 kWh na prebivalca na leto. Vendar je občina Ljutomer do leta 2010 že veliko postorila glede javne razsvetljave. Zato je v letu 2010 poraba elektrike na prebivalca za obravnavano razsvetljavo v občini Ljutomer dosegla 32,8 kWh in tako ne presega ciljne vrednosti iz uredbe. Nadaljevanje te aktivnosti bo še zmanjšalo porabo elektrike in s tem izpust emisij.


40

Tabela 18: Ukrepi/aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 pri javni razsvetljavi


1 Projekt širitev javne razsvetljave – nadaljevanje aktivnosti 48,6

Skupaj 48,6

9.3 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v prometu Tabela 19: Ukrepi/aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 v prometu


1 Namestitev polnilnice za električna vozila 4

2 Vzpodbujanje nakupa in uporabe električnih vozil 2,12

Skupaj 6,12

10 NAPOTKI ZA PRIDOBIVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVEDBE UKREPOV IN AKTIVNOSTI

Finančna sredstva za izvajanje ukrepov in aktivnosti URE in OVE je možno pridobiti s sodelovanjem v nacionalnih in evropskih razpisih za nepovratne sredstva. Tako je že občina Ljutomer v preteklosti sodelovala pri številnih nacionalnih in evropskih razpisih ter projektih. Tabela 21 prikazuje letni plan investicij občine Ljutomer za izvajanje URE in OVE. Tabeli 20 prikazuje trenutne možnosti pridobivanja sredstev iz nacionalnih razpisov za nepovratna sredstva za izvedbo URE in OVE v občini Ljutomer. Tabela 20: Pregled možnosti pridobivanja sredstev za izvedbo ukrepov in aktivnosti

Viri financiranja Vrsta Delež občine Ljutomer

Razpoložljivost sredstev

1. Občina Ljutomer Lastna sredstva 100 % 2020

2. Eko sklad Nepovratna

sredstva / Kredit Odvisno od pogojev

razpisa 2012

3. Ministrstvo za delo, družino in socialne

zadeve

Nepovratna sredstva

0 % (zalaganje) (do 100 %

sofinanciranja) 2012 - 2013

4. Ministrstvo za

gospodarski razvoj in tehnologijo

Nepovratna sredstva

Odvisno od pogojev razpisa

2013

5. Energija plus d.o.o.

PUREE1 Nepovratna

sredstva

60 – 70 % (od 30-40%

sofinanciranja) 2012


41

6. Javno - zasebno

partnerstvo Lastna sredstva in

zasebni kapital Po dogovoru 2011 - 2020

7. ESCO Lastna sredstva in

zasebni kapital Po dogovoru 2011 - 2020

8. EU –

razpisi/programi

Nepovratna sredstva / kredit /

lastna sredstva Odvisno od razpisa 2007 -

10.1 Proračun občine Ljutomer Glavni vir financiranja ukrepov za zmanjševanje emisij CO₂ v občini Ljutomer je proračun Občine Ljutomer. Leta 2010 je le-ta znašal nekaj manj kot 12 mio €, v letu 2011 9,5 mio €, medtem ko je plan za leto 2012 22 mio €. Povprečno se v občini Ljutomer za namene ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije porabi/planira za naslednjih 5 let povprečno 90.000,00 €. V tabeli 21 lahko vidimo kolikšen bo delež lastnih sredstev, ki ga bo občina Ljutomer namenila v izvedbo URE in OVE (in sicer za izvajanje ukrepov in aktivnosti). Tabela 21: Letni plan investicij občine Ljutomer v URE in OVE

10.2 Eko sklad2

• Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila 15SUB-EVOB12:

Nepovratna finančna spodbuda za novo naložbo nakupa novega vozila se lahko dodeli samo v primeru, da bo prosilec spodbude (v nadaljevanju: vlagatelj) po izvedbi naložbe prvi lastnik vozila, ki je predmet spodbude, oziroma, na podlagi sklenjene pogodbe o finančnem leasingu, prvi zakupnik vozila, ki je predmet spodbude. V primeru novih vozil bo nepovratna finančna spodbuda lahko dodeljena samo za vozila, za katera bo preverjena skladnost vozila s predpisi (homologacija), opravljen pregled tehnične brezhibnosti in registracija. Nepovratna finančna spodbuda za novo naložbo predelave obstoječega vozila se lahko dodeli bodisi za ustrezno predelavo bodisi za prvi nakup (ali finančni zakup) ustrezno predelanega vozila. V primeru predelanih vozil bo nepovratna finančna spodbuda lahko dodeljena samo za vozila, za katera bo po predelavi preverjena skladnost vozila s predpisi (homologacija), opravljen pregled tehnične brezhibnosti in registracija.

2 http://www.ekosklad.si/

Leto Občina Ljutomer 2012 18.840 €

2013 99.000 €

2014 137.000 €

2015 112.000 €

2016 83.000 €


42

Nepovratna finančna spodbuda bo lahko dodeljena tudi za vozilo, kupljeno, zakupljeno ali predelano v tujini, pod zgornjimi pogoji, ter pod pogojem, da bo prva registracija novega ali predelanega vozila opravljena v Republiki Sloveniji. Tranzitna registracija ne šteje za prvo registracijo po proizvodnji novega ali predelavi starega vozila. Vozila, pridobljena z operativnim leasingom oziroma poslovnim najemom, niso upravičena do nepovratne finančne spodbude.

• Javni poziv za nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila 16SUB-EVPO12:

Nepovratna finančna pomoč pravnim osebam, dodeljena po tem javnem pozivu, se šteje kot državna pomoč podjetju, prejemniku pomoči. Vlogo je potrebno oddati pred izvedbo nakupa/predelave vozila! Na javnem pozivu lahko kandidirajo:

• Republika Slovenija in lokalne skupnosti;

• javna podjetja, zavodi in druge pravne osebe, ustanovljene za opravljanje javnih služb ter koncesionarji, pooblaščeni za opravljanje javnih služb;

• gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;

• podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;

• samostojni podjetniki posamezniki oziroma fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (vnadaljevanju: zasebniki).

Nova baterijska električna vozila ter vozila po predelavi, ki so predmet spodbujanja, morajo biti prvič po proizvodnji oz. predelavi registrirana v Republiki Sloveniji in na ime vlagatelja. Spodbuja se nakup vozil, za katera bo plačana maloprodajna cena z vključenim DDV do 50.000,00EUR. Pomoč se lahko dodeli tudi za vozilo, kupljeno, predelano ali zakupljeno v tujini, pod pogojem, da za to vozilo ni bila izplačana ali zaprošena druga pomoč države ali EU za iste upravičene stroške. Tranzitna registracija ne šteje za prvo registracijo po proizvodnji. Vozilo mora najmanj 3 (tri) leta po dodelitvi pomoči ostati v lasti prejemnika pomoči. Za leto 2012 so objavljeni naslednji razpisi – KREDITIRANJE:

• Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov 46PO11:


43

Predmet poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije. Višina sredstev po tem pozivu znaša 20 milijonov EUR. Do kreditov so upravičene občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona (zasebniki), pod pogoji, določenimi v pozivu.

• Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11: Predmet poziva je ugodno kreditiranje občanov za naložbe, ki se bodo izvajale na območju RS za različne namene na področju okoljske politike. Nameni za ta poziv so sledeči:

- Vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode

- Raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode

- Raba obnovljivih virov energije za pridobivanje električne energije - Zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb (ne velja za

gradnje, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano po 1.1.2003) - Gradnja stanovanjskih stavb v nizkoenergijski in pasivni tehnologiji - Nabava energijsko učinkovitih naprav - Nabava okolju prijaznih vozil - Odvajanje in čiščenje odpadnih voda - Nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi - Učinkovita raba vodnih virov - Oskrba s pitno vodo

10.3 Ministrstvo infrastrukturo in prostor3

1. Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalne

skupnosti, v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne

infrastrukture za obdobje 2007-2013, šeste razvojne prioritete Trajnostna raba

energije, prve prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb (JAVNI RAZPIS

za 100% sofinanciranje za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti)

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti je bil objavljen dne 21.09.2012, s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, predvideva pa sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo obstoječih stavb in izvedenih ukrepov pri nadomestnih gradnjah. Upravičeni stroški so sofinancirani v višini 100%!

3 http://www.mzip.gov.si/


44

Upravičeni nameni za energetsko sanacijo obstoječih stavb kot za nadomestno gradnjo so:

� Izvedba ovoja stavb; � Vgradnja energetsko učinkovitih ogrevalnih, hladilnih in prezračevalnih sistemov; � Raba obnovljivih virov, ki vključuje vgradnjo solarnih sistemov, kotlov na lesno

biomaso, ter toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov, sanitarne vode in tehnologijo; � Vgradnja kogeneracijskih sistemov; � Uvajanje energetskega upravljanja.

Stroški projektantskega in gradbenega nadzora so po tem razpisu upravičeni v skupni višini do največ 3% celotne investicije v energetsko sanacijo. Neupravičeni stroški za energetsko sanacijo obstoječih stavb kot za nadomestno gradnjo so:

x DDV (davek na dodano vrednost) x Investicijska dokumentacija x Projektna dokumentacija x Sanacija obstoječe elektro inštalacije

Pogoji za energetsko sanacijo obstoječih stavb kot za nadomestno gradnjo so:

• Specifična raba energije (ogr. + el.) q≥ 80kWh/a • Investicija 200.000 ÷ 3.000.000,00 € • Operacija začeta po 01.04.2012 in ni končana • V objektih se ne sme izvajati tržna dejavnost

Točkovanje:

a) Specifični prihranki pri rabi energije ( ogrevanje in električna energija)


45

b) Specifična višina investicije

Potrebna dokumentacija:

� Občinski energetski koncept � Energetski pregled - osnova za odločitev v investicijo; � Projektno dokumentacijo - na podlagi energetskega pregleda razvijamo idejo v

projekt; � Investicijsko dokumentacijo – v skladu z metodologijo; � Prijavo na javni razpis; � Izjave projektantov:

• Mehanska odpornost • Požarna varnost • Zaščita pred hrupom • Izračun gradbene fizike po predpisu • Ustreznost projektnih rešitev in opreme

� Izkaz vpliva na okolje; � Nadzor nad izvedbo del;

Roki:

� Prvo odpiranje je 02. 11. 2012 ob 12uri ! � Drugo odpiranje je ( če ostanejo sredstva) 02. 02. 2013 ob 12uri ! � Zaključek 15. 04. 2015 zadnji zahtevek za izplačilo !


46

10.4 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo4 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ima v letu 2012 objavljene 4 razpise v okviru sredstev kohezijskega sklada:

10.4.1 Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3) – objavljeno 1.7.2011

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v nadaljevanju: DOLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikro sisteme DOLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo obstoječ daljinski sistem ali gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. Skupna višina finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izvedbo posamezne operacije je določena v skladu s pravili dodeljevanja državnih pomoči in znaša 30-50 % odstotkov vrednosti upravičenih stroškov investicije. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013, morebitni ostali roki za oddajo vlog bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani MG najmanj 45 dni pred datumom oddaje vloge. Vloge za prvo odpiranje so bila oddana do 01.09.2011. Roki za oddajo vlog na naslednja odpiranja so vsak prvi delovni četrtek v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru. Vse pravilno in pravočasno oddane vloge se bodo odpirale po zaporedju vložitve. Prvo odpiranje vlog se je začelo izvajati 09.09.2011. Naslednja odpiranja vlog se bodo vršila šesti delovni dan po roku, do katerega so morale biti predložene vloge.

10.6.2 Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3) – objavljen 13.5.2011

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso (v nadaljevanju: KNLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. Skupna višina finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izvedbo posamezne operacije je določena v skladu s pravili dodeljevanja državnih pomoči in znaša 30-40% odstotkov vrednosti upravičenih stroškov investicije.

4 http://www.mgrt.gov.si/


47

Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013, morebitni ostali roki za oddajo vlog bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani MG na naslovu http://mgrt.gov.si/ najmanj 45 dni pred datumom oddaje vloge. Vloge za prvo odpiranje so morala biti oddana do 02.06.2011. Roki za oddajo vlog na naslednja odpiranja so vsak prvi delovni četrtek v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru. Vse pravilno in pravočasno oddane vloge se bodo odpirale po zaporedju vložitve. Prvo odpiranje vlog se je začelo izvajati 10.06.2011. Naslednja odpiranja vlog se bodo vršila šesti delovni dan po roku, do katerega so morale biti predložene vloge.

10.6.3 Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1:

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov za povečanje učinkovitosti rabe električne energije. Finančne spodbude so namenjene investitorjem v gospodarstvu za naložbe v vgradnjo novih učinkovitih električnih naprav in regulatorjev ter krmilno regulacijske opreme, in sicer: nabavo in vgradnjo elektromotorjev EU standarda IE3, frekvenčnih pretvornikov na obstoječe elektromotorne naprave, novih naprav (črpalk, ventilatorjev, kompresorjev za pripravo komprimiranega zraka in hladilnih kompresorjev), ki so opremljene s pogonom standardnega EU razreda IE3 oz. IE2 s spremenljivo hitrostjo, ter novih svetilnih naprav za energetsko učinkovito notranjo in zunanjo razsvetljavo. Upravičenci za dodelitev državnih pomoči po tem razpisu so podjetja, ki nameravajo izvesti začetno investicijo v projekte vgradnje in izboljšav elektromotorne pogonske in izbrane opreme, ki omogoča učinkovito rabo električne energije. Podjetje je samostojni podjetnik posameznik, pravna oseba ne glede na pravni status, organizacijo ali lastništvo, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Višina sofinanciranja znaša 30-50 % upravičenih stroškov investicije in se dodeljuje kot državna pomoč.

10.6.4 Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1:

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje energetske učinkovite prenove javne razsvetljave za obdobje 2011-2013. Finančne spodbude so namenjene občinam za naložbe v zamenjavo neučinkovitih ter vgradnjo novih učinkovitih električnih naprav in regulatorjev ter krmilnih sistemov javne razsvetljave. Prenova lahko vključuje investicijsko vzdrževalne posege in rekonstrukcije obstoječih objektov javne razsvetljave za povečanje energetske učinkovitosti sijalk in svetilk. Upravičeni nameni programa sofinanciranja javne razsvetljave so:

I. zamenjava:

• zamenjava in namestitev varčnih in okolju prijaznih svetilk,

• zamenjava in vgradnja varčnih svetil in odsevnikov ter učinkovitih predstikalnih naprav,


48

• rekonstrukcija in predelava ter postavitev ali gradnja nove nadomestne pomožne opreme (drogovi, konzole), v primeru, da prijavitelj strokovno utemeljeno spreminja postavitev (lokacijo) svetilk ali da se v investicijski dokumentaciji izkaže, da je zaradi spremembe svetilk zamenjava pomožne opreme primernejša oz. cenejša od predelave,

II. uvedba:

• vgradnja regulatorjev in krmilnih sistemov osvetljevanja,

• oprema za učinkovito daljinsko krmiljenje in izvajanje redukcij obratovanja javne razsvetljave;

III. upravljanje:

• izdelava investicijske in projektne dokumentacije,

• upravljanje strokovnega nadzora izvedbe operacije,

• oprema za spremljanje porabe in izvajanje energetskega knjigovodstva javne razsvetljave,

• stroški informiranja in obveščanja javnosti. Spodbude za izvedbo operacij se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev (subvencij). Dodeljena subvencija lahko znaša največ 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov operacije. Vrednost operacije po tem razpisu mora znašati najmanj 200.000 EUR (brez DDV).

10.5 Energija plus d.o.o. – PUREE15 Javni razpis PUREE1 Nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energijsko učinkovitost

pri pravnih osebah in podjetnikih ter javnem sektorju

Predmet razpisa: nepovratne finančne spodbude za nove naložbe pravnim osebam in podjetnikom ter javnemu sektorju, ki zagotavljajo prihranke energije pri končnih odjemalcih na območju Republike Slovenije za naslednje ukrepe: A) Vgradnja toplotnih črpalk; B) Vgradnja sprejemnikov sončne energije; C) Obnova in izboljšanje notranje in zunanje razsvetljave; D) Izvedba energetskih pregledov; E) Programi informiranja in strokovnega svetovanja. Objavljeno: Uradni list RS, št. 73, Datum: 28. 9. 2012, Stran: 2181 Rok za oddajo vlog: 27.12.2012 Dodatne informacije: [email protected]

5 http://www.energijaplus.si/


49

10.6 Javno zasebno partnerstvo Javna – zasebna partnerstva predstavljajo sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pri zagotavljanju izvajanja javnih služb, vzpostavljanju ali posodobitvi javne infrastrukture in pri izvajanju drugih projektov v javnem interesu. Kakor vsako partnerstvo tudi tole teži k cilju izvleči najboljše lastnosti posameznega sektorja in jih na primeren način preplesti v obliki partnerskega sodelovanja. Partnerstvo med javnim in privatnim sektorjem je eden izmed možnih načinov za izgradnjo javne infrastrukture ter za izvajanje storitev, povezanih z njo. Celo v današnjem času, ko se dnevno srečujemo z omejenimi državnimi in občinskimi proračunskimi sredstvi, je nujno potrebno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, če želi uspešno zadovoljiti potrebe gospodarstva po javni strukturi. Glavna prednost občine pri takšni obliki financiranja je v tem, da se s tem ne njen povečuje javni dolg, saj prenese glavni riziko na zasebnega partnerja, nabavljena oprema pa po zaključku trajanja JZP postane last občine. Dodatne informacijo o JZP dobite tudi na Inštitutu za javno-zasebno partnerstvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2008 ali na http://pppforum.si/.

10.7 ESCO (Energy service Company) V tem primeru podjetje vloži v ukrepe učinkovite rabe energije in investicijo povrne preko prihrankov energije na zgradbi. Lastnik zgradbe (industrija, komercialni sektor ali javni sektor) še naprej plačuje enak znesek za porabljeno energijo ali celo manj (odvisno od dogovora), po preteku pogodbenega razmerja pa celotna nabavljena oprema ostane v lasti lastnika. V splošnem poznamo 2 obliki izvajanja ESCO storitev:

• Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije

Ta oblika pomeni sodoben način zniževanja rabe energije. Storitev je pomemben instrument promocije investiranja v ukrepe učinkovite rabe energije v objektih. Zajema načrtovanje in izvedbo ukrepov za zmanjšano rabo energije, vgradnjo novih napravah ter nadaljnji nadzor in upravljanje, vzdrževanje in odpravo motenj ter izvedbo drugih aktivnosti, potrebnih za doseganje zastavljenega cilja. Naročniku omogoča znižanje stroškov za enegijo ter kvalitetne energetske storitve brez udeležbe lastnih sredstev. Storitve se poplačajo v določeni pogodbeni dobi iz ustvarjenih prihrankov.

• Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo

Ta oblika storitve zagotavlja lastnikom objektov možnost za prenovo naprav za oskrbo z energijo. Zajema načrtovanje in izvedbo investicije v nove, nadomestne ali dopolnilne naprave za oskrbo z energijo ter v pogodbeni dobi njihovo upravljanje, vzdrževanje in odpravljanje okvar ter vse stroške dobave energije. Stroški navedenih storitev se poplačajo z vnaprej dogovorjeno ceno energije v določeni pogodbeni dobi.


50

10.8 Evropski razpisi

10.8.1 Evropsko teritorialno sodelovanje (Slovenija - Madžarska, Slovenija - Avstrija)6

Glavni cilj kohezijske politike Evropske unije je povečanje ekonomske in socialne kohezije držav članic z namenom spodbujanja skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja Skupnosti ob hkratnem zmanjševanju gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij. Evropska komisija je v svojih smernicah za teritorialno sodelovanje v finančni perspektivi 2007-2013 izpostavila teritorialno kohezijo, ki ima skupaj z ekonomsko in socialno kohezijo pomembno vlogo pri doseganju ciljev lizbonske in goethenburške strategije. Nova kohezijska politika kot svoj tretji cilj opredeljuje Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS), ki je usmerjeno v krepitev čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja. Nova kohezijska politika kot svoj tretji cilj opredeljuje Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS), ki je usmerjeno v krepitev čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja. Na evropski ravni je za Evropsko teritorialno sodelovanje (cilj 3) skupno namenjenih 2,52 % vseh kohezijskih sredstev oziroma 7,75 milijarde evrov. Od tega je največ, in sicer 73,86 % sredstev oz. 5.576 milijarde evrov iz cilja Evropskega teritorialnega sodelovanja namenjenih čezmejnemu sodelovanju, 20,95 % oz. 1.582 milijarde evrov transnacionalnemu sodelovanju ter 5,19 % oz. 392 milijonov evrov medregionalnemu sodelovanju. Glede na središčno geopolitično lego Slovenije in glede na dejstvo, da večina slovenskega prebivalstva živi v obmejnem območju, bo Evropsko teritorialno sodelovanje (cilj 3) tudi v tem programskem obdobju eden ključnih instrumentov za spodbujanje razvoja obmejnih regij in s tem celotne Slovenije. Cilj Evropsko teritorialno sodelovanje za programsko obdobje 2007-2013 preko Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) svojo pomoč osredotoča na tri glavna področja sodelovanja:

• razvoj čezmejnih gospodarskih, socialnih in okoljskih dejavnosti s pomočjo skupnih strategij za trajnostni teritorialni razvoj;

• krepitev transnacionalnega sodelovanja s pomočjo dejavnosti na področju prednostnih nalog Skupnosti in spodbujanje integriranega teritorialnega razvoja;

• povečanje učinkovitosti regionalnih politik s spodbujanjem medregionalnega sodelovanja z izmenjavo izkušenj na ustreznem teritorialnem nivoju.

V okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja je čezmejnemu sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko namenjen Operativni program Slovenija – Madžarska 2007-2013.

V okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja je čezmejnemu sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo namenjen Operativni program Slovenija–Avstrija 2007-2013.

6 http://www.si-hu.eu/start_sl/


51

10.8.2 Instrument predpristopne pomoči - IPA (Slovenija - Hrvaška)7

Instrument predpristopne pomoči (IPA) je nov pravni in finančni instrument Evropske unije, ki je nadomestil vrsto programov in finančnih instrumentov Skupnosti, namenjenih predpristopni pomoči državam kandidatkam ali potencialnim kandidatkam. IPA zajema pet področij: 1. pomoč pri prehodu in krepitvi institucij; 2. čezmejno sodelovanje (z državami članicami EU in drugimi državami, ki izpolnjujejo pogoje IPA); 3. regionalni razvoj (promet, okolje in gospodarski razvoj); 4. človeški viri (krepitev človeškega kapitala in boj proti izključenosti); 5. razvoj podeželja. Države upravičenke se delijo na dve kategoriji: · države kandidatke za pristop (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) so upravičene do sredstev na vseh petih področjih IPA; · morebitne države kandidatke zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija, vključno s Kosovom) so upravičene samo do sredstev na prvih dveh področjih. IPA tako pripravlja države kandidatke na upravljanje evropskih skladov, ki zajemajo ista področja: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad (ESS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). IPA se uporablja za države kandidatke in potencialne države kandidatke ter države članice, ki sodelujejo v čezmejnih programih s temi državami. Ta nov instrument omogoča sodelujočim državam na zunanjih mejah EU, da vzpostavijo skupen program, za katerega veljajo natančno določena pravila, s čimer so ustvarjeni osnovni pogoji za razvoj pravih čezmejnih projektov. Čezmejnemu sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je namenjen Operativni program IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013.

10.8.3 Inteligentna energija za Evropo (IEE – Intelligent Energy Europe)8

Program Inteligentna energija za Evropo je evropsko orodje za financiranje ukrepov za izboljšanje pogojev in premik proti energetsko inteligentnejši Evropi. IEE prinaša:

• ugodnejše tržne pogoje

• oblikovanje razvoja in oblikovanja politik

• priprava osnov za investicije

• gradnja zmogljivosti in sposobnosti

• obveščanje zainteresiranih strani in spodbujanje zaveze

7 http://www.si-hr.eu

8 http://www.een.si


52

IEE načeloma podpira projekte, ki

• izboljšujejo politiko in zakonodajo ter implementirajo politiko v praksi

• pospešujejo nadzor nad porabo energije in uporabo obnovljivih virov energije

• vključujejo partnerje oz. akterje iz javnega in zasebnega sektorja iz različnih držav s ciljem pospešiti rast trga za učinkovite in obnovljive energije

• diseminirajo informacije, izobražujejo ciljne skupine, dvigujejo osveščenost, itd. V splošnem pa podpira projekte na petih področjih:

• obnovljivi viri energije – promocija novih in obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije i toplote iz obnovljivih virov energije, biogoriva in manjše aplikacije;

• transport – pobude, ki se nanašajo na energetsko učinkovitejši transport;

• integrirane iniciative – uvajanje finančnih spodbud na področju energetike, monitoring in evalvacija, energetsko izobraževanje, oblikovanje trajnostnih energetskih skupnosti;

• energetska učinkovitost – projekti, usmerjeni v izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in racionalne rabe energije v industriji, razvoj storitev in proizvodov za izboljšanje energetske učinkovitosti;

• države v razvoju – spodbujanje uporabe in razvoja obnovljivih energetskih virov v državah v razvoju (Sub-saharska Afrika, Latinska Amerika, Azija).

10.8.4 Program ELENA (European Local ENergy Assistance)

Z namenom podpore pri zagotavljanju sredstev za izvedbo investicij v OVE in URE na lokalni ravni sta Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) vzpostavili program tehnične pomoči ELENA, financiran preko programa Inteligentna energija Evrope. Program ELENA omogoča do 90-odstotno sofinanciranje stroškov priprave dokumentacije in izvedbe postopkov za izvedbo investicij v OVE in URE ter hkrati nudi podporo pri pridobivanju sredstev s strani EIB za financiranje investicij.

11 KONTROLA IN SLEDENJE IZVEDBE AKCIJSKEGA NAČRTA Najpomembnejše 3 točke izvedbe Akcijskega načrta so:

• sama izvedba,

• kontinuirano sledenje in nadzor nad izvedenimi ukrepi/aktivnosti ter

• poročanje o rezultatih. Vsi podpisniki Konvencije županov so zavezani k pripravi in oddaji Poročila o izvedbi

Akcijskega načrta Evropski komisiji (vsako drugo leto), v katerem se podrobno opišejo vsi izvedeni ukrepi/aktivnosti in doseženi rezultati. Pri vsem tem pa je pomembno kakšno je stanje emisij oziroma Kontrola stanja emisij. Primerjava Referenčnega stanja emisij za leto 2010 in Kontrolnega stanja emisij za dve leti (2014), bo pokazala za koliko so se zmanjšale emisije CO2 v občini Ljutomer.


53

12 ZAKLJUČEK Prvi korak pri Konvenciji županov je sam podpis. S podpisom aprila leta 2011 se je občina Ljutomer do leta 2020 zavezala k zmanjšanju izpustov emisij CO2, vsaj za 20 %. Naslednji pomemben korak pa je izdelava Akcijskega načrta za trajnostno energijo, ki pa je tudi prvi pogoj Evropske komisije v izvajalskem smislu. Akcijski načrt ima osnovni cilj, to je izvajanje ukrepov/aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 za 20,02 % do leta 2020 glede na referenčno leto 2010. Izdelava Akcijskega načrta je v skladu z smernicami Evropske komisije, izdelala pa ga je Lokalna energetska agencija za Pomurje (LEA) v sodelovanju z občino Ljutomer. Vsi ukrepi/aktivnosti imajo predviden terminski načrt (začetek – konec), prav tako so predlagani odgovorni nosilci izvedbe, ocenjeni so stroški izvedbe, ter ocenjeni so prihranki energije in emisij CO2. Za vse ukrepe/aktivnosti so predvideni načini oziroma možnosti financiranja za uspešno realizacijo Akcijskega načrta. Akcijski načrt nekako predstavlja izhodišče za doseganje končnega cilja v sklopu pobude Evropske komisije za zmanjšanje emisij CO2 za 20 % do leta 2020. Pomen Akcijskega načrta je nenehno razvijanje, se pravi, da se mora redno posodabljati, prilagajati tržnim razmeram, nacionalnim in evropskim smernicam na področju učinkovite rabe energije ter obnovljivih virov energije, pa tudi novim predlogom in pobudam s strani občinske uprave in tudi strokovnih organizacij. Glavni cilji Akcijskega načrta so:

• zmanjšanje emisij CO2 v javnem sektorju,

• zmanjšanje emisij CO2 pri javni razsvetljavi,

• zmanjšanje emisij CO2 v prometu.


54

LITERATURA

• The European Commission 2010, How to develop a sustainable energy action plan (SEAP)- Guidebook

• Lokalni energetski koncept (LEK) Ljutomer, marec 2012

• Občina Ljutomer, www.obcinaljutomer.si

• Statistični urad Republike Slovenije, www.stat.si

• Ekološki sklad RS, www.ekoslad.si

• Agencija RS za okolje, www.arso.gov.si

• Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljivi vir energije

• Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, Velenje, 2011, Trajnostni energetski akcijski načrt Občine Velenje (SEAP)

• Občina Lendava, Lendava 2012, Trajnostni energetski akcijski načrt Občine Lendava (SEAP)

• Evropsko teritorialno sodelovanje, www.si-hu.eu, http://www.si-at.eu

• Instrument predpristopne pomoči, http://www.si-hr.eu

• Inteligentna energija Evrope, www.een.si

Documents

AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO …...Martjanci 36, 9221 Martjanci, Tel: (02) 538 13 54; Fax: (02) 538 13 55 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba naročnika: mag