2009/10 B. Mesec, Akcijsko raziskovanje 1

Fakulteta za socialno deloNačrtovanje raziskav

AKCIJSKO RAZISKOVANJE

Blaž Mesec

Vsebina

• Kaj je AR?• Kaj so nameni (funkcije) AR?• Kako poteka AR?• AR kot razvoj skupine• AR kot spreminjanje prakse• AR kot raziskovanje• Vrste AR• Razvoj AR• AR pri nas

1. Kaj je AR?

Kaj je AR?

Terminologija / Kurt Lewin

• Akcijsko raziskovanje• Action research• Handlungsforschung• Izraz prvi uporabil

Kurt Lewin (1890-1947), nem. psiholog (geštalt-psih. teorija polja), emigriral v ZDA, raziskave okrog

• 1940-47

Kaj je AR? Sorodni pojmi: podobnosti in razlike

• Svetovanje: odnos svetovalec-klient

• Supervizija: supervizor-supervizant

• Izkustveno učenje (experiential learning)

• Akcijsko učenje (action learning)

• Refleksivna praksa (reflective practice)

• Akcijsko proučevanje (action inquiry)

Kaj je AR? Akcijsko raziskovanje je

• Skupinsko raziskovanje strokovnega ravnanja (dela) in družbenih (skupnostnih) akcij

• Zametek AR je vsak konstruktiven pogovor skupine ob skupnem delu ali izvajanju skupne akcije z namenom izboljšati delovanje

• Primer: Načrtovanje, izvajanje, opazovanje in evalvacija pogostitve brezdomcev

Kaj je AR? Definicija AR (po Cunningham 1976)

AR je raziskovanje• Ki ga izvajajo člani organizacije ob pomoči zunanjih

raziskovalcev – vsi skupaj sestavljajo AR-skupino• Kjer člani sodelujejo pri raziskovanju in praktičnem delu

(akciji) • Pri katerem je pozornost usmerjena na skupinsko

dinamiko, ki pospešuje ali zavira učenje in spremembe• Katerega namen je spremeniti ravnanje, pri čemer se

izmenjuje sosledje faz načrtovanja, izvedbe in evalvacije

Kaj je AR?

Akcijskoraziskovalna skupina

uporabniki

raziskovalciPraktiki-SD

Kaj ni AR

• Ni vsako raziskovanje človekovega ravnanja, akcije AR (raziskovanje akcij je lahko običajno eksperimentalno raziskovanje)

• AR ni “akcijska znanost”: vsaka raziskava je refleksiven, spiralen, participativen proces v znanstveni skupnosti, vendar ne in situ

• Ni epistemologija, je način organizacije raziskovanja• Ni samo konzultacija, terapija, usposabljanje (trening), je

raziskovanje• Ni ‘zasebno’ pozvedovanje, je družbena dejavnost

2. Nameni AR

Funkcije AR/1

1. Podpiranje in razvijanje socialnega dela, skupnostnih akcij in razvijanje skupin, organizacij in skupnosti

2. Usposabljanje za strokovno delo

3. Prispevanje novega znanja o praksi v znanost o socialnem delu (boetiko)

Funkcije AR/2

Funkcije AR/3

• ‘rast’ = usposabljanje, učenje, osebnostna rast in razvoj, rast in razvoj skupine – prispevati k razvoju osebe, skupine,

• ‘spreminjanje’ = praktične spremembe, drugačen način dela, doseganje praktičnih ciljev – doseči praktične cilje, spremembe ravnanja

• ‘spoznavanje’ = raziskovanje, odkrivanje novega, nove pojasnitve, interpretacije, novo razumevanje – prispevati spoznanja v znanost o SD

Načela AR

• Hkratnost treh procesov: usposabljanja (učenja, rasti), praktičnega dela, raziskovanja

• Bistveni pomen odnosov in skupinske dinamike med raziskovalci in praktiki v AR-skupini

• Ekološko delovanje v vsakdanjih okoljih z najmanjšim možnim vpletanjem – spoštovanje kulture skupnosti, organizacije

• Proaktivnost, aktiviranje pasivne skupnosti• Načelo obojestranske koristi: praktični učinki in

znanstvena spoznanja

3. Kako poteka AR?

Kako poteka AR?

Potek AR: spirala AR

načrtovanje

delovanje

delovanje

načrtovanjeopazovanje

opazovanje

razmišljanje

razmišljanje

Op. k Spirali AR

• ‘opazovanje’ = raziskovanje, raziskovalno spremljanje, zapisovanje, zbiranje podatkov, različne tehnike

• ‘razmišljanje’ = evalvacija, kaj pomenijo podatki, kaj iz njih sledi, kakšni sklepi, usmeritve

Potek AR

Postopek AR/1 (po Cunningham, 1976)

• Ponavljanje zaporedja:

Raziskovanje

Delovanje

Razvijanje skupine

Postopek AR/21 – RAZVIJANJE SKUPINE

vstop

Oblikovanje skupine

Cilji skupine

usposabljanje

EVALVACIJA

Postopek AR/32 – RAZISKOVANJE

Definiranje problema

Zbiranje podatkov

Analizapodatkov

Hipoteza za delovanje

EVALVACIJA

Postopek AR/23 – DELOVANJE

Usmeritev delovanja

Načrt delovanja

izvedba

EVALVACIJA

3.1 Razvoj skupine in osebni razvoj – skupinska dinamika

AR kot razvoj skupine

Dobro delujoča skupina (po Lakin)

• Posameznik čuti pripadnost skupini - a ne izgubi avtonomije• Posameznik se zaveda, da sooblikuje pravila ravnanja – ne občuti

jih kot vsiljena pravila, ki se jim mora podrejati• Lahko neprestano preverja realnost, upravičenost mnenj – ne

predaja se nekritično skupinskim iluzijam• Lahko svobodno izraža svoja občutja – ne samo tista, ki jih drugi

odobravajo• Svobodno misli in izraža svoje misli – skupina mu ne vsiljuje misli• Lahko vpliva na dogajanje v skupini – vendar ne manipulira in ni

manipuliran• Lahko se preskusi v različnih vlogah – ne zakrkne v eni sami• Lahko dobi uvid v lastne pomanjkljivosti – ne da bi izgubil zaupanje

vase

AR kot razvoj skupine Učinki skupinskega dela

• ‘Več glav več ve.’ Podatke lahko preučimo z več vidikov (triangulacija).

• Omogoča sodelovanje nadrejenih-podrejenih, uporabnikov-izvajalcev

• Razvije se akceptiranje, zaupanje; občutek varnosti in osebne vrednosti

• Omogoča odkrit pogovor o težavah, problemih.• Omogoča podporo skupnim odločitvam.

3.2 Spreminjanje prakse

AR kot spreminjanje prakse (po K. Lewinu)/1

Analiza polja sil - 1

• Sile ZA spremembo • Sile PROTI spremembi

Sedanje stanje (status quo)

AR kot spreminjanje prakse (po K. Lewinu)/1

Analiza polja sil - 2

• Sile ZA spremembo • Sile PROTI spremembi

Spremenjeno stanje

Analiza polja sil - 3

• Krepitev sil ZA SPREMEMBO vodi do odpora sil PROTI spremembi

• Slabljenje sil PROTI spremembi lahko vodi do prevlade sil ZA spremembo, to je do spremembe

• Ukvarjaj se s tistimi, ki so PROTI

AR kot spreminjanje prakse (po K. Lewinu)/2

Faze spreminjanja prakse

odmrznitev

sprememba

zamrznitev

3.3 AR kot raziskovanje

RAZISKAVA KOT PROCES REŠEVANJA PROBLEMA IN KOMUNICIRANJA (po Ackoff, 1964)

OPAZOVANEC reagira

Ustvari stimulus

Opazuje obstoječegaOPAZOVALEC

ANKETAR

Zapisuje reakcije

Poišče situacijo Prenaša zapise

Priučuje, nadzoruje RAZISKOVALEC Obdela podatke

Načrtuje raziskavo Poroča o rezultatih

Prenese problem UPORABNIK

Ima problem Izbere ukrep

Raziskava kot proces reševanja problema in komuniciranja – RAZISKAVA O CSD

CSD odgovarja

Sprašuje FSD - ŠTUDENTJE

Zapisuje odgovore

Poišče situacijo Prenaša zapise

Priučuje, nadzoruje ISV Obdela podatke

Načrtuje raziskavo Poroča o rezultatih

Prenese problem MDDSZ

Ima problem Izbere ukrep

Odnosi med udeleženci pri običajni raziskavi so posredni

FSD študentje-anketarji

•MDDSZ

•uporabnik,

•naročnik

•ISV

•raziskovalci

CSD anketirani

1

6

2

5

3

4

Spoznavne prednosti AR– Razgradnja obrambnega zadrževanja informacij

zaradi zaupanja v AR-skupini– Neposredno spremljanje procesa dela ali akcije v

vsakdanjem okolju– Spoznavanje različnih izkušenj in nazorov sodelujočih

v različnih vlogah– Akterji so zaradi neposredne koristi bolj motivirani za

sodelovanje pri raziskovanju in za refleksijo prakse– Neposredno doživljanje v realnem času – posebno

vredni podatki– Neposredno preverjanje hipotez v praksi– Odkrivanje pravil delovanja in implicitnih teorij akterjev

AR kot raziskovanje

Metode in tehnike raziskovanja

• Sekvenčna analiza• Študija primera• Metode kvalitativne analize• Triangulacija

• Raziskovalni dnevnik• Raziskovalni zapisi (‘memo’)• Tehnika kritičnih dogodkov (Flanagan 1954)• Tehnika stalnega primerjanja (Glaser&Strauss, 1976)• Igranje vlog

Tehnike zbiranja podatkov• Triangulacija (podatki SD,

administracije, uporabnika)• Organiziraj podatke po temah

in trendih, podskupinah• dnevniki• Dosjeji, spisi• Zapisniki sestankov• videi• Študije primerov• ankete• Rezultati testov• Evidenca prisotnosti• Samoocenjevanje,

samodiagnoza

• Primeri izdelkov učencev• Projekti, prireditve• intervjuji• portfelji• dnevniki• terenski zapiski• Avdio posnetki• fotografije• zapiski• vprašalniki• Fokusne skupine• Anekdotični zapiski• seznami

Vprašanja za opis primera (refleksijo)

• Kako si ravnal v tem primeru?

• Zakaj si ravnal tako?

• Kaj si hotel s tem doseči?

• Kako se ti je posrečilo?

• Kaj bi rad izboljšal?

• Na kakšne težave si naletel?

• Opiši kritične situacije

Epistemološke značilnosti AR

– Odprtost za različne epistemologije: fenomenološka m., kritična teorija itd.

– Odprtost za različne metode: kvantitativne, kvalitativne

– Spoznanja tečejo po dveh poteh: v prakso in teorijo

– Cilj spoznavanja: odkrivanje implicitnih teorij akterjev

AR v konceptualnem prostoru znanstvenih paradigem (Mesec 2006)

4. Vrste AR

Vrste AR glede na število sodelujočih

• Sam (samorefleksija prakse)

• Par (svetovalec-svetovanec)

• Mala skupina, člani iste hierarhične ravni v organizaciji

• Mala skupina, člani različnih ravni v organizaciji

• Skupina predstavnikov organizacij

Vrste AR glede na namen

• Eksperimentalno (komparativno) v duhu K. Lewina (eksp. pripravi in ovrednoti AR skupina)

• Organizacijsko AR (razvijanje organizacije)• AR strokovnega dela (izboljšanje strok. dela)• AR za krepitev moči (deprivilegiranih)• Skupnostno AR (razvijanje skupnosti) • Sodelovalno (participativno) akcijsko

raziskovanje – PAR

Sodelovalno (participativno) AR (PAR)

• Izboljšuje družbeno prakso• zahteva pristno sodelovanje• vzpostavlja samokritične skupine in skupnosti• je sistematičen proces učenja• vključi praktike v razmišljanje o praksi• zahteva, da udeleženi preverjajo svoje postopke, misli, domneve o

delovanju• zahteva zapisovanje pogovorov• zahteva, da udeleženci opišejo svoje izkušnje, doživetja•  je politični proces• vključuje kritično analizo    • začne se v malem okviru• v kratkih ciklih• v mali skupini• zahteva sodelovanje in zapisovanje• zahteva, da udeleženci opisujejo svoje ravnanje, ga utemeljujejo

5. Področja uporabe AR

Področja uporabe AR

• Socialno delo: supervizija, skupnostno delo,

• Vzgoja in izobraževanje: supervizija učiteljev, mentorstvo, raziskovanje v razredu

• Menedžment: reorganizacija, spreminjanje postopkov

• Zdravstvo: uvajanje novosti, spreminjanje prakse

• Druge dejavnosti

6. Razvoj AR

Razvoj AR

• Predlewinsko obdobje (do 1940): posamezne ideje o raziskovanju prakse

• Lewinsko obdobje (do 1950): Lewin, sodelavci in nasledniki

• Obdobje po Lewinu: 3 tokovi– Skupinsko dinamično usposabljanje– Aktivizem (“neodtujena znanost”, “emancipacija”)– Iskanje epistemoloških temeljev AR

• Sedanje obdobje: soobstoj različnih konceptov

7. AR pri nas

AR v SD pri nas

• Raziskave FSD:

• 1975/76 Soc. terap. kolonija Rakitna

• 1978/80 Delo s taborniki

• 1980/81 Prostovoljno delo

• 1982/83 Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok

• V pedagogiki: AR v razredu

8. Literatura

Literatura (izhodišče)