AKTUALNO VPRAŠANJ De l a na cest i Petrovo brdo — Boh in j

gredo h koncu . Če ne bo nagajalo v r e me, bo nova cesta, k i bo veza la P r i morsko z Gorenjsko, predv idoma dograjena konec tega oz iroma v začetku drugega meseca. Povprašali smo pred sedn ika Okra jnega l judskega odbora K r a n j M i r a n a Košmelja, kakšen pom e n i m a nova cesta za razvoj gospodars tva i n tu r i zma Gorenjske i n P r i morske .

h-To je p r va invest ic i ja na Goren j skem, k jer so z l e v j im deležem sodelova le enote J L A « , je med d rug im dej a l tov. Košmelj. »Cesta je ve l ikega

pomena za razvoj tu r i zma , ker nud i ugodno zvezo Goren jske s P r imor sko i n h k r a t i najkrajšo zvezo Goren jske z mor j em i n novo zvezo Boh in j ske do-

- l ine s Selško dol ino. N o v a cesta bo h k r a t i odpr la dostop tud i v doslej še neobiskan i n nepoznan p l an insk i s m u čarski svet Sorske p lanine . Ob norm a l n e m vzdrževanju bo namreč cesta dostopna tud i v z imskem času.

Cesta je v ce lot i grajena na temel ju ekonomske računice. T i s t i de l ceste, k i je n i grad i la vo jska , to je de l od odcepa ceste na Rovtar ico do Sorske p lan ine pa je treba upoštevati kot gozdno komunikac i j o .

Cesta bo presegla l oka ln i pomen predvsem tedaj, ko bo rešeno v p r a šanje l jubel jskega predora, ker bo s tem ustvar jena najbližja av tomob i l ska zveza med Srednjo Ev ropo i n J a d r a nom. T u d i za gozdarstvo je cesta neprecenl j ivega pomena. Sposobna bo za vsak avtobusni promet i n bo zelo sol iden , sodoben gradbeni objekt. Če bo v reme ugodno, bo cesta že v letošnji z i m s k i sezoni omogočila tur i s tom iz Trs ta , da bodo prišli po najkrajši pot i na Goren jsko i n tu preživeli svoj z i m s k i oddih.-«

Lj.

AKTUALNO VPRAŠANJE

G O R E N J S K E GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO

LETO X., ŠT. 87 — CENA DIN 10.— Kranj, 8. novembra 1957

4 0 L E T O K T O B R A T e d n i so spomin i t ret j ine človeštva na

svetu, l judstev v deželah, k i grade soc i a l i z em, de lavskega razreda kapitalističn i h dežel i n demokratičnih množic k o l o n i a l n i h l judstev posvečeni dogokom pred 40 l e t i . M i s l i spoštovanja ta občudovanja romajo nazaj k rdečemu O k t o b r u , ro j s tvu p r o l e t a r s k i h revo luc i j . O d tedaj dal je mer i m o dolžino poti, ki » i jo človeštvo u t i ra i krčevitimi k o r a k i v soc ia l i zem.

Revo luc i j a , katere nosi lec je b i l a prvič r zgodov in i n o v a družbena s i la , p r o l e -tar iat , je g loboko pre t r es la temelje k a pitalističnega sveta. V z v a l o v i l a je l judske množice, d a l i k i v a l o v i ra zburkanega mor j a buta jo ob s tar i svet, svet i z k o r i ščanja človeka po človeku, ga razjedajo t n drob i jo , p r i t em mnogokra t obnemo-rejo, oslabijo, se ubi je jo , p a zopet s še večjo s i lo narastejo, nak ip i j o .

Človeštvo je v neprestanem g iban ju k boljši p r ihodnos t i . K o b i l e mog l i u je t i n a f i l m s k i t r a k vse razredne spopade! O d Časov, ko se je homo sapiens zavede l svo j e b i t i , o d življenja v prakomunistični skupnos t i , ko je t r ga l ver ige sužrijeposest-niške družbe, k o se je kot tlačan p u n t a l f evda lcu , k o je razded in jen pro letarec z n j e m u lastno d i sc ip l in i ranos t j o , o r gan i z i ranost jo , enotnosttio i n jasno politično or i en tac i j o z m o d e r n i m i s redstv i političnega boja, z domise lno in učinkovito s t ra tegijo i n taktiko bo jeva l boj na življenje

in s m r t s kap i ta l i s t om. To so b i l i vzponi i n padc i , k r v a v i z ap l e t i i n r a zp l e t i ! T o b i b i l zgodov insk i r oman a l i d r a m a !

In vedno je zmaga l t is t i družbeni red , katerega nosi lec je b i l naprednejši, v i t a l -

IZ GOVORA PREDSEDNIKA O K R A J N E G A ODBORA SZDL K R A N J TOVARIŠA F R A N C A POPITA NA AKADEMIJ I V POČASTITEV

40-LETNICE O K T O B R S K E R E V O L U C I J E V K R A N J U

nejši. Noben razred do pro l e ta r ia ta n i zmogel odprav i t i družbenih nasprot i j . Razredi so se men java l i . Namesto s ta r i h ob l ik boja Ln za t i ran ja so pr iha ja le nove, dok l e r se n i po j a v i l pro le tar ia t , ka t e r emu je zgodov ina namen i l a častno poslanstvo, d a us t va r i brezrazredno družbo, v k a t e r i ne bo več izkoriščan j a človeka po človeku.

In tako je prišla O k t o b r s k a revo luc i ja . C a r s k a Rus i j a , do v r h a nasičena p r o t i slovij ekonomske, notranje družbene, geografske, mednarodne, vojaške, nac io nalne narave se je razpočila. R a z k l e n i l se je najšibkejši člen v v e r i g i k a p i t a l i stičnega sistema.

Delavski razred, tedaj še maloštevilen, ln njegova boljševiška par t i j a z n e smr tn im L e n i n o m sta do k r a j a razume la nas ta l i položaj. Z r evo luc i onarno .izkušenostjo sta pope l j a la v iha rne množice na oblast. »Oblast de l avcem i n kmetom,« je šlo od ust do ust. N i k l i so sovjet i , utelešenje demokratične zveze de lavcev , vo jakov i n kmetov . Nasta ja la je ma t e r i a lna osnova n o v i h družbenih odnosov.

V ječo narodov je posi ja lo sonce. V s e m narodom je b i l a p r i znana enakopravnost i n p r a v i c a do samoodločbe. Če so soc ia listične ideje vel ja le do oktobrske revo luc i j e še za (Utopijo, so tedaj postale o t i p l j i v a stvarnost . Revo luc i ona rna p r a k s a j i h je p r e i zkus i l a i n po t rd i l a .

Ok t ob r ska r evo luc i j a je porušila stare,

usta l jene predstave o nedotak l j i vos t i »svete pr i va tne lastnine«. P ro l e ta rec , do včeraj l a s tn ik samo svo j ih go l ih rok , je čez noč posta l l as tn ik m a t e r i a l n i h i n d u h o v n i h dob r in , kd j i h je u s t va r j a l i n k o pičil njegov r o d .

S i t i vo jne i n sestradani so v o j ak i z a puščali s t re lske j a rke . Dovo l j J i m Je b i l o p r e l i van ja k r v i za »Dom, vero i n cesarja.« Ho t e l i so živeti, imet i družino, objet i i n po l jub i t i žene, otroke, matere, svojce. D o včeraj med seboj sovražniki, govoreč ra z lične jez ike , so se b r a t i l i . Začutili so, d a j i h povezuje jo s k u p n i i n t e r es i i n i s t i sovražnik.

P r e d očmi so j i m vstajale s l i k e bede, lakote, zaostalost i , izkoriščanja, šovinizma, mučenja, k r v i , zaporov, brezpose lnost i i n štrajkov. Z g r a b i l jdh je s rd i n gnev, ob enem pa e l ementarna s la po življenju, človeka dosto jnem življenju. V s r ca j i m je pošiljal žarek Ok tob ra . Zopet se je p o v r n i l a vera v človeka. V z n e m i r i l i so se v e l i k a n i d u h a i n fantazi je, pesn ik i , p i s a te l j i , u m e t n i k i i n mise l c i . Demokratične množice Evrope , A z i j e i n A f r i k e so v z v a -lovale . P r i s l u h n i l e so geslom i n se nav dušile zanje. In med to množico smo tud i m i , Jugos l ovan i . N i s m o sta l i prekrižanih rok. To n a m pričata zgodovina dn soc i a l i stična Jugos lav i j a . Mnogo smo prestal i , ' toda i z gub i l i n i smo n i k o l i spoštovanja do rdečega Ok tob ra , spoštovanja do ve l ikega organizator ja i n teoret ika L e n i n a , i n še neka j ; ne m a n j k a n a m vere v us tvar ja lne Sile našega l juds tva , v revo luc ionarnost de lavskega razreda, ne man jka n a m p r i vrženosti m i r u i n in t e rnac i ona l i zmu ter vere v boljšo socialistično pr ihodnost .

Zato naj živi V e l i k i oktober !

»TOVARIŠI! D E L A V S K A IN KMEČKA REVOLUCIJA, KI SO BOLJSEVIKI VES ČAS GOVORILI O NJENI NEOGIBNI POTREBNOSTI, SE J E IZVRŠILA . . .M

(Lenin • Smolnem, kjer Je bil operativni štab revolucija)

Nad gladino morsko veter črne oblake zgrinja. Med oblaki in gladino leta burjevestnik — blisku črnemu podoben.

Zdaj namaka krilo v vodi, zdaj kot strela se poganja pod oblake in kriči — slast je čuti v 'smelem kriku ptice.

V tem je kriku — žeja burje. Silo srda, plamen strasti in zavest o zmagi slišijo oblaki v kriku.

Pred viharjem stokajo galebi, — stokajo in frfotajo nad gladino. Radi skrili bi na morsko dno svoj strah pred burjo.

Prav tako ponirki stokajo, — neznana jim naslada je življenjske borbe: strele grom jih plaši.

Bedasti pingvin med skalami svoj tolsti trup boječe skriva... Samo drzni burjevestnik leta smelo in svobodno nad razpenjeno gladino.

Ze mrači se in oblaki spuščajo se prav nad morje, m valovi pojejo m poganjajo se kvišku proti strelam.

Grom odmeva. V penah gneva stokajo valovi in bore se z vetrom. Kup valov objel je veter in zagnal ga z vso je silo v divjem srdu ob skalovje. V kapljice so razpršile se smaragdne gmote.

Burjevestnik vpije, leta, blisku črnemu podoben. Kakor strela skoz oblake se požene, s svojtm krilom se valov dotika.

Kakor demon plove — drzni črni demon burje — smeje se in joče hkrati.., Smeje se oblakom temnim in od radosti se joče.

Onemoglost čuje v srdu groma — tenkoslulni de' mon. Dcbro ve, da megle sonca ne zasenčijo, — ne zasenčijo nikdar!

Veter tuli... grom odmeva... V sinjem žaru nad brezdanjim morjem ze vzplam-

tevajo oblaki, strele pa prestreza morje in jih na gladini ugaša. Kot ognjene kače vijejo se v morje ter izginjajo odsevi bliskov.

— Burja! Zdaj bo zadivjala burja. In med bliski leta smeli burjevestnik nad rjovečim

in srditim morjem; in kriči ta prerok zmage:

— Se silneje naj buči vihar!

M A K S I M G O R K I

Prvi klub mladih prosvetnih delavcev

4. novembra so začeli s cepljenjem proti otroški paralizi. Čeprav si mamice težko odtrgajo čas, ž veseljem čakajo s svojimi otroki, da bodo prišle na vrsto. V čakalnici v Zdravstvenem domu Kranj (levo zgoraj). Nobena tudi ne premišlja, ali je škoda ali ne, plačali 600 dinarjev za cepivo, saj je vsaka mati pripravljena dati za zdravje svojega otroka vse

(desno zgoraj). Saj ni tako huđo, kot kaže slika. Otrok je zelo občutljiv, zato se mu kaj rade pokažejo solzice na očeh, vendar pa so temu večkrat krive mamice, saj marsikatere uporabljajo zdravnike otrokom za strašilo, češ da bodo potem ubogali, ne pa, da bi jim povedale, da je koristno, če se čimvečkrat posvetujejo c zdravniki.

V začetku prejšnjega meseca je b i l v Selški do l i n i ustanov l j en p r v i k l u b m l a d i h prosve tn ih de lavcev . Ta k l u b n i le p r v i na Goren j skem i n v S loven i j i , temveč tud i p r v i v Jugos lav i j i .

»Kakšen je nametn k l u b a m l a d i h prosvet . de lavcev i n zakaj je b i l k l u b ustanovljen,« sem p o v p r a šala predsedn ika O K L M S K r a n j M a r j a n a Rožiča.

»Ze dve le t i smo i m e l i seminar je iza mlade p r o svetne delavce, d a b i j i m pomaga l i p r i n j ihovem de lu . O r gan i z i r a l i smo t u d i posvete z m l a d i m i p ro sve tn im i de lavc i . N a s eminar j i h i n posvetovanj ih se je pokazalo, da se m l a d i prosve tn i de lavc i bor i jo s številnimi p rob l emi . Mlada učitelji kažejo mnogo več vol je do izvenšolskaga de la kot nekater i s tarejši. V e n d a r nastajajo p rav zato mnogokrat nesoglasja med m l a d i m i i n starejšimi učitelji. D a b i skušali u red i t i te odnose, d a b i p rosve tn im de lav cem n u d i l i čimveč možnosti za n j ihovo i zpopoln jevanje i n p redvsem poživili izvenšolsko delo, so m l a d i prosve tn i d e l a vc i us tanov i l i k l u b , p reko k a terega b i laže reševali te probleme.«

»Je v Selški d o l i n i to ed in i k l u b m l a d i h p r o sve tn ih delavcev?«

»Za sedaj je to še ed in i k l u b . P r i p r a v l j a j o pa , da bodo us tanov i l i svoje k lube tud i v P o l j a n s k i d o l i n i i n ver jetno bodo tak k l u b us tanov i l i t ud i v C e r k l j a h i n Bohinju.«

»So m l a d i prosve tn i d e l a vc i sami p o b u d n i k i us tanav l j an ja k lubov m l a d i h prosve tn ih delavcev?«

»Da. K l u b m l a d i h prosve tn ih de lavcev v Selški d o l i n i se je us tanov i l p rav zato, k e r so tako želeli m l a d i p rosve tn i de lavc i . M e n i m , naj b i se tud i v bodoče us tanav l j a l i kluibi le tam, k j e r se kaže po treba, k j e r m l a d i učitelji želijo, d a b i se združili in d e l a l i skupno v t akem klubu.«

»Al i v večjih c en t r i h n i potrebe po klubih?« »Za sedaj nameravamo po večjih cen t r ih sk l i c e

va t i še naprej posvetovanja m l a d i h prosve tn ih delavcev . K a d a r pa ta o b l i k a ne bo več ustreza la , bo t r eba tud i t u m i s l i t i na drugo , novo ob l iko de la . Vse to prepuščamo času i n i n i c i a t i v i m l a d i h p r o sve tn i kov.

M e n i m , da bodo t i k l u b i , p r eko k a t e r i h se bo k r e p i l o izvenšolsko delo i n i zpopo ln jeva lo znanje m lad ih , l ahko mnogo k o r i s t i l i z a razvoj i n uve l j av l janje šolske reforme.«

L J U O J E I N D O G O D K i

& V torek je prispela v Moskvo jugoslovanska partijska državna delegacija, ki bo tu prisostvovala proslavi 40. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije. V delegaciji so Edvard Kardelj, Aleksander Ranković, Lazar Koliševski, .Velko Vlahović, Uglješa Danilović in Velko Mičunovič. — Jugoslovanska delegacija je v sredo položila venec na mavzolej s posvetilom: »Ob 40. obletnici Oktobrske revolucije velikemu Leninu — Zveza komunistov Ju goslavije in Zvezni izvršni svet FLRJ«. Člani jugoslovanske delegacije so si potem ogledali mavzolej, nato pa so obiskali grobove sovjetskih državnih funkcionarjev in starih revolucionarjev med kre-meljskimi zidovi in mavzolejem. A Na seji Vrhovnega sovjeta, ki je bila v sredo, je govoril tudi podpredsed. Edvard Kardelj. V svojem govoru je poudaril: »Srečen sem, da lahko na ta veliki praznik sovjetskih delovnih ljudi in vsega naprednega človeštva s tega mesta sporočim narodom Sovjetske zveze in njihovi Komunistični partiji tople pozdrave in čestitke narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije in jugoslovanskih komunistov ob 40-Ietnici Velike oktobrske revolucije, kakor tudi želje za nadaljnje uspehe v boju za mir in za socialistično izgradnjo.« A V Moskvi se je v sredo začela proslava 40. obletnice Velike oktobrske revolucije, ki ji prisostvuje veliko število tujih delegacij. Proslava se je začela z zasedanjem Vrhovnega sovjeta ZSSR. Na zasedanju je govoril prvi sekretar C K KPSZ Hruščev, medtem ko so imeli voditelji tujih delegacij pozdravne govore. Včeraj je bila na Rdečem trgu vojaška parada, na kateri je govoril sovjetski obrambni minister Malinovski. Proslavo dopolnjuje tudi bogat kulturno-umetniškl program, ki so ga priredili danes. Dne 7., 8. in 9. novembra je praznovanje po vsej Sovjetski zvezi. A Na proslavo obletnice Oktobrske revolucije je prispela v Moskvo z letalom tudi partijska in vladna delegacija Romunije pod vodstvom predsednika vlade Chiva Stoice. Ob pristajanju na moskovskem letališču pa je bilo letalo poškodovano in je v nesreči izgubil življenje član delegacije, kandidat za člana Politbiroja in sekretar C K Romunske delavske partije Preoteasa. Ubiti so bili tudi trije člani posadke. Ostali člani delegacije so bili huje ali laže ranjeni, v splošnem pa je njihovo zdravstveno stanje zadovoljiv«.

A Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob proslavi 40. obletnice Oktobrske revolucije poslal predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Vo-rošilevu naslednjo brzojavko: »Ob jubilejni proslavi 4t-letnice Velike oktobrske socialistične revolucije pošiljam narodom In vladi Zveze sovjetskih socialističnih republik ter Vam osebno prisrčne čestitke in prijateljske pozdrave v imenu narodov in vlade F L R J Jugoslavije kakor tudi v svojem imenu.

Ko Vam čestitam ob velikem prazniku, bi rad izrazil naše najboljše želje za nadaljnji uspešni razvoj ter napredek Vaše domovine, v korist socializma in v interesu miru ter miroljubnega mednarodnega sodelovanja, kakor tudi v interesu vsestranskega sodelovanja med našima dvema deželama.«

A V Pekingu je bila v sredo osrednja proslava obletnice Oktobrske revolucije. V »Palači Športov« je bilo slovesno zborovanje, na katerem se je zbralo okrog 18.000 političnih, kulturnih in družbenih delavcev. — Tudi K P Francije je v okviru proslave obletnice Oktobrske revolucije organizirala vrsto svečanosti v Parizu, v departmajih in industrijskih centrih v državi. Na zborovanju na zimskem stadionu je govoril Marcel Cachln, medtem ko je Roger Garodi govoril na zborovanju, na katerem se je zbralo 10.000 delavcev in komunistov Pariza.

NOVI ZEMELJSKI SATELIT IN MEDNARODNI POLOŽAJ

IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN T I S K A R S K O P O D J E T J E »GORENJSKI T U J K « / D IREKTOR S L A V K O BEZNIK / U R E J A UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO Z A K R A J & E K / T E L E F O N UREDNIŠTVA ST. 476, 997 — T E L E F O N U P R A V E ST. 476 / TEKOČI RAČUN PRI K O M U N A L N I BANKI V K R A N J U •l-KB-1-2-136 / I ZHAJA OB P O N E D E L J K IH IN P E T K I H / L E T N A NAROČNINA SM DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV

Tretjega novembra se je okoil našega planeta spet zavrtelo novo vsemirsko telo, ki ga je ustvaril človek. Ze ob prvem »sputniku«, ki so ga poslali v vsemirje sovjetski znanstveniki v začetku preteklega meseca, je ves svet ostrmel med tem najnovejšim znanstvenim uspehom. Moč in sposobnost človeških možganov je tokrat premagala eno izmed najbolj zamotanih skrivnosti narave in naznanila novo dobo, čas, ko je človek naredil zgodovinski korak v prostranstvo.

Da se je ta znanstveni uspeh rodil ravno v Sovjetski zvezi, ni povsem slučajno, pač pa je nujna posledica razvoja proizvajalnih sil in družbenega napredka v deželi, kjer je velika oktobrska revolucija odprla razdobje socializma. Štirideseto obletnico tega pomembnega dogodka v Sovjetski zvezi pač niso mogli proslaviti lepše kakor tako, da so — pred vsemi drugimi na svetu — prvi naredili korak v vesoljstvo in z drugim satelitom poslali vanj tudi živo bitje. Tega prvenstva ni mogoče zanikati niti zmanjšati njegovega pomena z nekaterimi neprijetnimi dogodki in zadevami, ki jih porajajo težave sedanjega gospodarskega in političnega razvoja v deželi.

Novica, da od S. novembra kroži okrog zemlje nova luna z živim bitjem, pa ni razburkala le znanstvenih duhov in spravila na dnevni red med drugim skorajšnji polet na luno. Neusmiljeno je udarila med politike in državnike, med generale in diplomate, skratka med ljud.l ki so odgovorni za današnje mednarodne odnose. T i se niso zamislili nad novimi važnimi znanstvenimi podatki, ki jih bo posredoval »sputnik št. 2«, marveč predvsem nad raketo, ki je

izstrelila to poltonsko luno 1500 kilometrov daleč v vsemirje. Priprava s tako velikansko zmogljivostjo je za zdaj še neznana zahodnim vojaškim krogom, prav tako pa gorivo, ki so ga sovjetski znanstveniki uporabili za izstrelitev. Očitno je, da je taka raketa sposobna prenesti in odvreči atomsko bombo kamor koli na zemlji s strahotnimi posledicami, o katerih smo že tolikokrat slišali. Nedvomno bodo na zahodu, zlasti pa v ZDA prej ali slej imeli orožje te vrste, toda to zdaj niti ni več važno. Dovolj je, da z njegovo uporabo lahko zapišemo konec življenju' na zemlji.

Ob takih zaključkih je jasno, kako nesmiselna je blokovska politika in z njo vred tekma v oboroževanju, politika sile in sanje o svetovnem gospodarstvu. Drugi satelit je še jasneje pokazal, da je v mednarodnih odnosih treba ubrati nova pota, povsem drugačna od dosedanjib. Sicer je ves čas po zadnji vojni pridobivala čedalje več zagovornikov zamisel sporazumevanja in sožitja med narodi — glas Jugoslavije je bil ravno tu med prvimi — toda politika velikih sil je ostajala vse do danes pri blokovskih razprtijah in nezaupanju. Zdaj pa je docela razumljivo, da bodo morale tudi velike sile hočeš nočeš opustiti stara načela, če ne bodo hotele, da bi s politiko silo pokopale tudi sebe.

Kako se izraža to spoznanje v mednarodnem položaju? Nikakor ne moremo pričakovati, da se bodo državniki in diplomati tez noš ravnali po njem, kajti nezaupanje je zlasti med velikimi silami še pregloboko zakoreninjene. To občutimo v zadnjih dneh v generalni skupščini Združenih narodov, kjer je razo

rožitev zavzela prvo in glavno mesto letošnjega zasedanja. Razprava je zašla v slepo ulico, zato je Sovjetska zveza predlagala, naj bi v komisijo in v pododbor za razorožitev vstopili novi člani, ker drugače ne bo sodelovala v nadaljnjih razgovorih. Dejansko je razorožitev zadeva vseh narodov, posebno pa še članic Združenih narodov. Te so v zadnjem času v veliki večini podpirale zamisel o razširitvi omenjenih odborov, ker so uvidele, da bi le tako preprečile zastoj v vprašanju, ki je življenjsko važno za vse človeštvo.

Če bi se tej zahtevi pridružile ZDA in njene velike zaveznice, bi vsekakor dokazale, da so pravilno razumele današnji čas, razdobje sporazuma, sožitja in velikega napredka, ko bi sedanje tehnične in znanstvene Izsledke uporabili izključno za blaginjo človeštva in naposled zbrisali s sveta revščino in bedo. Znamenj, da bi se velike sile v kratkem prilagodile novemu položaju, še nimamo. Nasprotno, napovedujejo celo ponovne zaostritve in neprijetnosti. Decembrski sestanek Atlantskega pakta v Parizu najbrž ne bo imel pomirljivega odmeva v mednarodnih odnosih, prav tako pa razorožitvena razprava v Združenih narodih po mnenju mnogih opazovalcev vodi prej k globlji krizi kakor pa k pametni rešitvi.

Kljub temu, da trenutno ne manjka črnih oblakov na mednarodnem obzorju, vsa svetovna javnost ugotavlja, da je čim prej treba prilagoditi mednarodne odnose naši — atomski — dobi in z iskrenostjo ter z zaupanjem zagotoviti življenje in napredek na zemlji.

J E L O T U R K

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o

V E L I K ODZIV Z A C E P L J E N J E PROTI

OTROŠKI PARALIZ I V K R A N J S K E M O K R A J U V ponedel jek, 4. ok tobra se je

v ok ra ju K r a n j začelo prvo cepl jenje predšolskih otrok p r o t i otroški pa ra l i z i . Odz i v je b i l v vseh občinah zelo ve l ik , k a r dokazuje , da se starši dobro zavedajo, pred kakšno nevarnostjo bo cepivo obvarova lo n j ihove otroke.

V Kranju' je bila do sedaj udeležba celo boljša kot je o b i čajno p r i cep l j en ju p ro t i k o zam. V ponedel jek, torek i n sredo je bilo iz mesta Kranja cepl j en ih 73

S o l o b l i ž e p r o i z v o d n j i Dosedanji način dela z vajenci je precej pomanjklj iv

Organ iz i ra jmo šole tako in fam, kjer bo v najkrajšem času možno vzgoj i l i

čim večje število strokovnih kvalificiranih kadrov

Prepričanje, d a je b i l dosedanj i način de la • vajenca precej p oman jk l j i v , da je b i l odnos do n j ihovega s trokovnega i n splošno izobraževalnega razvo ja precej mačehovski, da je še sedaj p r i mars i ka t e r em mo j s t ru položaj va jenca ze lo s lab i td. , s i le po lagoma u t i r a pot. M e n i m pa, d a že sam razvo j našega samoupravnega sistema »ujno zahteva od nas, da skušamo te razmere čimprej izboljšati. O d bodočih članov d e l a v s k i h svetov i n u p r a v n i h odborov podjet i j ter članov občinskih odborov i n zborov pro i zva ja l cev bo nedvomno naša družba zahteva la nepr imerno večjo razgledanost , samozaupanje , širino, po g u m i n sposobnost za samostojno reševanje nalog, p redvsem pa so l idno s t rokovno znanje.

M i s l i m , d a so te naloge vse pre j kot l ahke . T r enu tno stanje p r o i z vodn ih s i l v naši državi n a m nareku je , da o r gan i z i r amo šole tako i n tam, k jer b i v najkrajšem času dn iz najmanjšimi sredstv i mog l i v zgo j i t i čim večje število s t rok o v n i h k v a l i f i c i r a n i h kadrov , k i bodo sposobni usmer ja t i i n vod i t i p ro i zvodn jo . Za to bo per spek t i vno edino p r a v i l n o , d a posebno t r a z v o j e m osemletnega obveznega šolanja i n enotn i h zahtev po p r e d h o d n i i zobrazb i za vse vrs te pok l i c e v odpadejo s t rokovne vajenske šole r a z n i h s t rok i n se organ i z i ra jo posebne, spec i a l i z i rane šole (kot n . pr . t eks t i lne šole v K r a n j u , metalurške n a Jesen icah , lesne v S k o f j i L o k i Itd.). P r i t em ne b i soglašal z mnen j em, d a ne b i b i l o umestno p r i t e g n i t i v te šole ( industri jske) t u d i obrtniških Vajencev. N a m jo obrtniška pro i z vodn ja l e zelo potrebna. M e n i m pa , da m o r a tako i n d u s t r i j s k i de lavec pozna t i ob r tn i način pro i zvodn je ko t o b r t n i k u ne bo p rav nič škodilo, •e pozna indus t r i j »ki, s e r i j sk i način izde lave. M o r d a b i kaza l o p r i pod je t j ih us tanav l j a t i obr t -

Enotni Cene k r u h a po Goren j skem do s »daj niso

•motne. M e d t e m k o prodaja jo k r u h i i »notn« aaoke v R a d o v l j i c i po 49 d inar j ev , jt enotni k r u h na Jesen icah po 50 i n v K r a n j u po 51 d i nar jev . Sve t za b l agovn i p romet p r i O k r a j n e m l j u d s k e m odboru v K r a n j u je n a zadn j i se j i r a z p r a v l j a l o cenah k r u h a , o z i r oma o stroških peke k r u h a . Vprašanje j e b i l o , a l i naj bodo cene • vseh k r a j i h k ran j skega ok ra j a enake a l i p a naj bodo še vnapre j enake vsa j po občinah. Čeprav imajo pekarne različne pogoje de la , čeprav j e mehan izac i ja r a z n o l i k a i n tud i t rgovska mreža n i povsod enako ure j ena — k a r vse v p l i v a na prodajno ceno k r u h a — je svet Sklen i l , naj bodo 6troški peke k r u h a • »kupni k a l k u l a c i j i povsod enak i .

Z A ŽELODEC PREMALO , Z A ZEP PREVEČ

Tega smo že vs i va j en i : sedeš v restavrac i jo , pobrskaš po krožniku i n plačaš 150 d inar jev . T a k o se m i je zgodi lo še vedno v posta jn i r e s tav rac i j i na Jesen i cah i n tud i d rugod . P a ne povsod enako : golaž z dvema koščkoma popo l noma neužitnega, k i tastega mesa, p a še dve žemlji z raven — 110 d i n . V l j ub l j ansk i posta jni r es tav rac i j i je cena za popo lnoma enak obrok poskočila že za 20 d in , v endar m o r a m p r i zna t i , d a so b i l i v n j em štirje koščki res lepega mesa. Zato pa je moja pamet p r ek ra tka , da b i mog la doumet i skr i vnos tne faktor je , b i vp l i va jo na določevanje cen v gost inskem podjet ju »Razor« v K r a n j s k i gor i .

Miličnik S. N . iz šole L judske m i l i c e v L j u b l j an i je prišel s s vo j im psom v K r a n j s k o goro i n tam sode lova l p r i snemanju f i lma »Velika deca«. P o u t r u d l j i v e m de lu se je želel najest i . D o b i l je prežganko ter sarmo, h ka te r i je pojede l t r i koščke k r u h a . In za to je plačal — t r i sto dvajset d inar j e v ! K o ga je z am ika l a pritožna kn j i g a podjet ja, je dob i l za odgovor samo po m i l o v a l e n nasmeh. K o se m u je z l jub i l o dveh jajčk, je b i l ob 74 d i n .

M e s a r j e oddal jen od »Razorja« d o b r i h 50 m. P r i mesa r ju stane k r a n j s k a k lobasa 85 d in . N a po t i od -mesar j a do »Razorja« se podraži za nič manj ko t za 65 d i n ! Saj se never jetno sliši, je pa r e sn i ca : k r a n j s k a k lobasa stane v »Razorju« 150 d i n .

Človeku je nerodno že vnapre j spraševati po cenah. A m p a k — zarad i stanja v žepu je le t reba napre j preračunati, ka j boš jedel . K e r v »Razorju« n ima jo cen ika , m i n i preostalo d r u gega, k a k o r da sem naročil na slepo upan je — za poskus samo govejo juho . D v a k r u h k a , k i b i l a h k o skoznje opazoval meg lo v P r i s o j n i k u , res n is ta potolažila lakote. In račun? 56 d i n !

Zato se m i je zdelo, d a se bo ob čaju z Limono lin enem sendviču počutila mo ja denarn i ca bol je , čeprav brez želodčevega pr i vo l j en ja . K a k o s t rahotno se l ahko človek z m o t i ! N a t a k a r i c a m e je olajšala k a r j a 120 d inar j e v !

A l i je po tem ka j čudnega, če se človek z a čuden sprašuje," k a k o k a l k u l i r a j o cene v restavr a c i j i P r i pošti v Domžalah? Pečena ščuka (pou d a r j a m : ščuka, n e ščukica!), mešana so lata i n k r u h ea 160 d i n !

J . S.

niško uslužnostne de lavn ice i n obrate, k i b i nep r imerno hi tre je zadovo l j i l i potrošnike i n za rad i večjega strojnega p a r k a ter sodobnejšega načina i zde lave tud i pocen i l i i zde lke .

V tako o rgan i z i ran ih šolah b i b i l o možno z a pos l i t i tud i pedagoško i n ne le s t rokovno usposobljene učne moči. Z neka t e r im i strok, tečaji b i mars ika te rega pr i zadevnega šolnika i n vzgoj i t e l j a mog l i p r eusmer i t i v dobrega strokovnega učitelja. Širšo s trokovnost pa bo naša r e f o r m i r ana šola tako nu jno zahteva la .

L e počasi p r i ha j a v zavest nažih l j ud i — t u d i prosvetnega k a d r a — dejstvo, da je d v o -t i r n i s istem (g imnazi ja za meščanske, tako z va ne »boljše kroge«; va jenska šola za ostale) samo še ostanek pre tek los t i , kd ga življenjski razvo j že sam po sebi ugonabl ja . Zdaj je n . pr . dober orodjar nepr imerno bol j i s kan , pa t u d i n e p r i m e r n o bolje plačan od mars ika t e r ega u r a d n i k a . Zato že dob iva , v bližnji bodočnosti p a bo mor a l o dob i t i še večji poudarek, r a v n o s t rokovno šolstvo, kamor se že vključujejo i n se bodo vključevali v vedno večjem številu tud i najbol j nadar j en i d i j a k i . N o v i šolski s is tem bo namreč omogočil v sem d o b r i m d i j akom nadal jevanje p o u k a i n prestop na druge v rs te šol. N a to p a je po m o j e m m n e n j u najboljša p r i p r a v a srednja s t r okovna šola. Saj bo nedvomno tud i u n i v e r z i t e tn i študij glede na sedanje naše zahteve in mate r ia lne možnosti t reba čimprej p r i l agod i t i po t r ebam pro i zvodn je .

Ce sem na začetku omen i l , da bo t reba vzgoj i t i k v a l i f i c i r a n i s t rokovn i kade r z najmanjšimi sredstv i , to n i k a k o r ne pomeni , da je za vajene« »vse dobro«. Nasprotno . D a bomo vzgo j i l i iz va jencev bodoče pro izva ja lce , moramo na n j i h o v o vzgojo posebno paz i t i . P r i z n a m o p a si l ahko ,

peko kruha P o predračunu O b r t n e zborn ice O L O K r a n j ,

k i je b i l sestav l jen e predpostavko, da se iz 100 kg moke »tipa 1100« izpeče 136 k g k r u h a , je prodajna cena 51,50 d inar jev za 1 kg. Po t emtakem b i m o r a l i k r u h skoro povsod podražiti. K a l k u laci je so 6estavi le tud i nekatere pekarne . R a z v i dno p a je, da so nekatere postavke v p r ed računih posamezn ih p e k a r n dokaj različne. M e d t e m ko so stroški peke k r u h a po p r e d r a čunih Obr tne zbornice 14 d inar j ev , p a j e r adov ljiška k a l k u l a c i j a p r i ka za l a te »troske same v višini 10,67 d inar j ev . Ce k t emu prištejemo že en d i n a r za s k l a d za pospeševanje kmet i j s t va , b i b i l i torej stroški peke okrog lo 12 d i n za kg . K e r p a se pekarne ne ukvar ja j o samo s peko k r u h a , temveč tud i s p eko raznega pec iva , k j e r l ahko zaslužijo več kot p r i k r u h u , je svet s k l e n i l , naj bodo najvišji stroški peke k r u h a 12 d i nar jev z a kg . P r oda jna cena k r u h a b i b i l a to re j po l e m izračunu povsod 50 d inar j ev z a kg . •

L j .

da smo j i m sedaj še vse premalo n u d i l i , n i smo še uspe l i , d a b i vso to m lad ino p r i t e gn i l i , da b i svoj p ros t i čas posvečala športu, knj i ig i , k u l t u r n e m u r a z v e d r i l u Itd. A l i smo ka j s t o r i l i , d a b i našemu va jencu morda s posebno kred i tno po l i t i ko a l i k a k o r k o l i omogočili nabavo motor ja , da b i tako v z b u d i l i v n jem željo za večjo štednjo, k e r b i i m e l p r ed seboj svoj življenjski c i l j , za katerega b i d e l a l še z večjim vesel jem.

Samo s prepričevanjem in govoričenjem uspehov no bo. K o t so v gospodarstvu po t r ebn i določeni u k r e p i , k i s t imul i ra jo p ro r zvodn i p r o ces, tako bo t u d i p r i vzgo j i a l i bol je prevzgo j : t reba nu jno po i ska t i nekatere pr i j eme , k i bodo s i l i l i m ladega človeka h kulturnejšemu odnosu do okol ja , do de la , do povečanja pro i zvodnos t i , k a r je or.novni pogoj z a d v i g življenjske r a vn i nas vseh.

A n d r e j Česen

Novi odborniki so prisegli

V torek so se k o n s t i t u i r a l i nov i občinski l j udsk i odbor i , k i so i z v o l i l i svoje predsednike . Ponovno so b i l i i z vo l j en i za predsedn ike : V i n k o Ha fner v K r a n j u , Sveto K o b a l v Škofji L o k i , L o v r o Ce ra r v Tržiču, I van T r o j a r v Železnikih, Jakob Eržen v Radov l j i c i , Jože K a p u s na B l e d u ,

Novi odborniki ObLO Kranj prisegajo

Lo j ze Logar v B o h i n j u , Jože Suibic v Goren j i vas i Občinski l j u d s k i odbor v C e r k l j a h pa je za svojega novega p redsedn ika i z v o l i l u p r a v n i k a K Z Staneta Bobnar ja , O b L O Jesenice delovodjo Železarne F r a n c a T r e vna , O b L O Z i r i p a u p r a v n i k a krojaške zadruge V i n k a Nag l i ca .

Občinski l j udsk i odbor i so n a t o rkov i sej i i z v o l i l i tud i člane novega Okra jnega l judskega odbora, k i se bo k o n s t i t u i r a l 20. novembra t. 1.

Sindikalna organizacija je vozno delovno področje

komunista Nekaj sindikalnih podružnic v našem

okraju je že opravilo svoje letošnje občne zbore, druge pa se v teh dneh nanje pripravljajo. Ob tem ne bo napak opozoriti — nikakor ne le sindikate, marveč tudi in predvsem organizacije Zveze komunistov-— na dve stvari.

Najprej na program dela sindikalnih or~ ganizacij. Številne sindikalne podružnice in tudi nekatera občinska vodstva nimajo svojega jasnega delovnega programa, sestavljenega na podlagi njihovih specifičnih potreb in nalog. Brez takega programa pa seveda ne morejo imeti jasne politične orientacije, kaj hočejo delati in doseči v svojem konkretnem delu. V tem je precej vzroka, da so se mnoge sindikalne organizacije začele izgubljati v drobnjakarstvu, v prirejor nju raznih izletov, zabav, prireditev in podobn cm. Zato ne odigravajo svoje vloge množičnih političnih organizacij v sistemu samoupravljanja, ki naj aktivirajo svoje člane zsa sodelovanje v upravljanju, razširjajo krog upravljavcev, vzgajajo upravljavce, organizirajo kontrolo proizvajalcev nad njihovimi organi upravljanja, ščitijo demokratičnost, razvijajo nove družben« odnose ter pomagajo usklajevati individualne interese s skupnimi. Na svojih občnih zborih naj bi sindikalne organizacije o tem razpravljale ter se potem lotile sestavljanja delovnih programov. S tem bodo prispevale tudi k sestavi programov dela občinskih političnih vodstev, ki se tega dela prav zdaj lotevajo, da bi s tem ustvarili perspektivno osnovo za delo novih ljudskih odborov.

Druga stvar, ki naj jo omenimo ob sindikalnih občnih zborih, je odnos nekateri^ organizacij Zveze komunistov in posame%-nih komunistov do sindikata, kar močno vpliva na kvaliteto dela sindikatov. Nikakor ni dovolj, če dela komunist samo znor traj Zveze komunistov. To bi pomenilo osamitev komunistov od množic, brez katerih pa ne bi bilo moč razvijati socialistične družbene ureditve. Komunist mora delali med množicami ter mora zato tudi poiskati vse prilike, ki mu to omogočajo. Najugodnejša taka prilika v delovnih kolektivih pa so — razen organov upravljanja — sindikalne organizacije. Prav zato pa je sila kratkovidno in vse graje vredno ravnanje tistih osnovnih organizacij ZK in komunistov, ki sindikat podcenjujejo. Da je to res, potrjujejo podatki, ki kažejo, da je izmed odbornikov sindikalnih podružnic v našem okraju le kakih 24o/0 članov ZK. Najdejo se celo „komunisti", ki se jim delo v sindikalni organizaciji ne zdi dovolj častno, češ, da so to nekakšne manjvredne naloge podrejenega pomena. Toda vsakokratne volitve v organe delavskega upravljanja in v nekaterih primerih tudi nedavne volitve v ljudske odbore kažejo, da množice takih „komunistov" ne priznavajo za komuniste in da jih ne volijo. V resnici postajajo to mrtve vejice v družbeno političnem življenju. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo vse osnovne organizacije ZK v delovnih kolektivih poskrbele, da bodo na sedanjih sindikalnih občnih zborih poslale na delo v sindikalna vodstva svoje najboljše člane. Na ta način bodo tudi tiste osnovne organizacije, ki se zdaj zapirajo le v svoj krog, okrepile svoje stike z množicami, hkrati pa bodo pomagale bistveno okrepiti delo sindikatov.

M . Z.

\

v K ran j x i povečala letos za 16,6 %, v Železarni n a Jesen icah za 49,5 %; p r edvsem pa so se povečala sredstva v t i s t ih pod j e t j ih , k i ugotavl ja jo dohodek — v podjet ju »Projekt« v K r a n j u n . pr. z a 128,5 % i n v Opek a r n i B o b o v k za 113%.

J U G O S L O V A N S K I I Z V O Z I N U V O Z N A R A Š Č A T A

Jugos l o vansk i izvoz je po ne popo ln ih poda tk ih dosegel v okt ob ru oko l i 12 m i l i j a r d d inar je . V 10 mesec ih je izvoz po v r e d nos t i o k o l i 96 m i l i j a r d d inar jev dosegel r a ven i z voza v l anskem le tu . Izvoz v p r i h o d n j i h dveh mesec ih bo p r e d v i d o m a is t i kot v mesecu ok tobru . Uvo z pa je dosegel oko l i 15 m i l i j a r d d in in se je t ako povečal tud i p r i m a n j k l ja j t r gov inske b i lance . Uvoz se je v o k t o b r u povečal v p r i m e r j a v i s sep tembrom za o k o l i • 1 i n p o l m i l i j a r d e d inar jev .

)

V Železarni so prižgali obnovljen plavž

Jeseniški k o v i n a r j i so v o k v i r u pros lave Oktobrske r e v o l u cije p r i p r a v i l i poseben p razn ik . Prižgali so obnov l j en plavž. To je h k r a t i p ros l ava 20-letnice, ko so prižgali p r v i sodobni plavž na segrevanje s koksom. Prejšnji s tar i plavži so b i l i n a lesno oglje.

P o p r v e m plavžu, k i so ga prižgali 1937. leta, so k m a l u z g rad i l i še drugega. P r i d o b i v a nje surovega železa je stalno naraščalo. To so dosegl i z občasnimi izboljšavami i n r e k o n s t rukc i j am i , z last i pa z m n o g i m i po i zkus i . P r edvsem so s po

i zkus i na plavžih doseg l i res lepe uspehe. D n e v n o p ro i z vod njo v plavžu so povečali celo na 235,5 ton i n h k r a t i znižali po ra bo k o k s a na 795 k g na tono. S po i zkus i še vedno nadal ju je jo . Upajo , da bedo dosegl i še večje uspehe v sedaj obnov l jenem plavžu št. 1. Sodi jo celo, d a b i b i lo moč znižati p ro i z vodno ceno surovega železa za k a k i h 4.000 d i n v p r i m e r j a v i s s t a r im načinom pro i zvodnje p red let i . To b i pomen i l o k a k i h 823.(X)0 d i n p r i h r a n k o v dnevno oz i roma p r i bližno 25 mi l i j onov d inar jev mesečno. Z a to l iko namreč u p a

jo pocen i t i p r idob ivan je suro vega železa i n h k r a t i doseči večjo pro izvodnjo . Ce j i m bo to uspelo, a delno j i m je že, bodo da l i skupnos t i v e l i k pr ispevek .

G l a v n o pr i znan je je b i l o dodel jeno enemu najstarejših, s ta l n i h i n vestn ih de lavcev plavža: D e m i t r i j u Sa j enku. T a je prižgal obnov l j en i plavž, p r i ka te rem dela p o ln ih 20 let, odkar so ga prvič prižgali. H k r a t i so o d l i k o v a l i i n nag rad i l i še 32 de lavcev, k i p rav tako delajo p r i plavžu ves čas njegovega de lovanja.

K . M .

N O V A S T R O J A P O D J E T J A » K O V I N A R «

Podjet je »Kovinar« iz K r a n j a se je n a Zagrebškem ve lese jmu predstav i lo z dvema nov ima stro jema. Križno n a v i j a l n i stroj K N S - 5 i n preg ledova lno m e r i l n i stroj z a kon t ro l o b laga sta popo lnoma nova stroja za t ek st i lno indust r i j o . S tema s t ro jema, k a t e r i h p ro i zvodn jo so v »Kovinarju« letos osvo j i l i , bo precej izboljšana pro i zvodn ja v p r i p ra v l j a l n i c i t ka ln i c . S t ro j K N S - 5 je v jugos lovanskem me r i l u ed in i stroj te vrste im i m a precej tehničnih novost i . T a križno nav i j a l n i stroj ima zmogl j i vost 270 do 800 met rov p r e d i

va na m inu to , i m a 48 vreten, avtomatsko zaustavko s h i d r a v ličnim amort i zer j em, napravo za sesanje p r a h u od čistilca n i t i , brezstopenski pogon, k i de la n a p r i n c i pu P I V in še mnogo d r u gih tehničnih novost i . Oba nova pro i zvoda podjet ja »Kovinar« so tekst i lne tovarne z z an iman j em sprejele, k a r je pokaza l p r a v zagrebški velesejm. D o sedaj so v podjet ju n a r e d i l i en stro j , v pro i zvodn j i pa ima jo 7 K N S - 5 strojev i n 6 m e r i l n i h s tro jev za kontro lo blaga. P roda jne pogodbe za ta d v a s t ro ja je podjetje zaključilo žc za vso pro i zvodn jo letošnjega in p rvo četrtletje p r i hodnjega leta. L j .

N O V T R A N S F O R M A T O R V M O J S T R A N I

Poročali smo že, d a tret j ina potrošnikov električne energi je v Mo j s t r an i dob i va tok iz l o k a l ne centra le . V e n d a r je t ok tako

šibak, da ne more jo poslušati n i t i r a d i j s k i h spre j emnikov . P o neštetih opozor i l ih so končno državne e l ek t rarne S loven i j e le začele g r a d i t i v bližini novega delavskega nase l ja t r ans f o rmator, k i bo omogočil novo napel javo i n boljšo razsvetl javo' . P o trošniki električne energi je so se tega ze lo ra zvese l i l i , še bol j pa bodo seveda zadovo l jn i , če j i m bo še to leto zasvet i la nova luč. N S.

OBRAČUN K A Ž E P O R A S T S R E D S T E V

Letošnji obračun za p r vo p o l letje glede na ist i obračun s red stev po l a n s k i h p r i n c i p i h kaže, da nekate ra podjet ja v k r a n j skem ok ra ju razpo laga jo z znatno večjimi s reds tv i . T a k o so se sredstva, k j e r m i s l i m o na udeležbo na dobičku, plače iz dobička iz sk l ada za samostojno razpolaganje, v t o va rn i »Iskra«

stroški za

Z D R A V N I Š K A D E Ž U R N A S L U Ž B A

Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila ca prevoz bolnikov telefon 04.

MALI OGLASI

Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. — Naročniki Imajo 20% popusta.

Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190.

Našel sem aktovko in plašč od Radovljice do Lancovega. Naslov v oglasnem oddelku.

Radio, nov, 6 cevni »Telefun-ken« poceni prodam, oziroma eaimenjam za smrekove deske ali bukova drva. Naslov v oglasnem oddelku.

Poceni prodam pisalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku.

Prodam nova kvačkana pregrinjala. Naslov v oglasnem oddelku.

Prodam motorno kolo »Jawa« 173 ccm. — Fajfar Peter, Polica, Naklo.

Prodam črn moški plašč za Srednjo postavo. — Turenšek, Smlednik.

Prodam psa, dobrega čuvaja. — Kralj Slavko, Stražiišče 280.

Imam plemenskega kozla švicarske pasme brez rogov — bel. — Stražišče 303.

Pošteno dekle, lahko začetnica, za vsa hišna dela sprejmem takoj. Plača in ostalo po dogovoru. — Mulej Marta, Zeleče 17, Bled.

Skladiščnega delavca sprejme Špecerijska trgovina v Kranju. Nastop službe takoj ali pa s 1. Januarjem 1958. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati v oglasni oddelek lista pod »skladiščni delavec«. ' Iščem mizarskega pomočnika

za pohištvena dela. — Vendling, Cesta na Golnik 12.

Iščemo trgovskega pomočnika verziranoga v železnini in poslovodjo za poslovalnico kuriva. •Ponudbe poslati na trgovsko podjetje »Preskrba«, Tržič.

Podpisana Vogelnik Frančiška preklicujem kot neresnične trditve o Roblek Francki, ki sem jih izrekla letos 'poleti v Domu pod Storžičem. — Vogelnik Francka.

Vajenca za krznarstvo sprejmem takoj. — Krznarstvo Ber-čič Kranj.

Poceni prodam rabljeno kompletno peč za kopalnico. — K r znarstvo Berčič, Kranj.

Kuhinjsko pomočnico sprejme Vajenski dom Kranj, Gasilski trg 1.

Iščem mizarskega pomočnika in vajenca za pohištvena dela. Vajencu Je zagotovljena hrana ln stanovanje. — Cernigoj Fre-do, St. Loka 20, SK. Loka.

» S T O R Ž I C « K R A N J : 8. novembra ob 16., 18. in 20. uri amer^ barvni cinemaseope film » I N D I J A N S K I B O R E C « . 9. novembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni cinemaseope film » I N D I J A N S K I B O R E C * ter ob 22. uri premiera amer. f i l ma » T U J E C M E J E P O K L I C A L « . 10. novembra ob 10. uri •mer. film » N A J L E P Š A L E T A N A Š E G A Ž I V L J E N J A « , ob 14. uri slovenski film » D O L I N A M I R U « , ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni cinemaseope film » I N D I J A N S K I B O R E C « .

» S V O B O D A « S T R A Ž I S C E : 9. novembra ob 18. in 20. uri premiera amer. filma » T U J E C M E J E P O K L I C A L « . 10. novembra ob 15., 17. in 19. uri slovenski film » D O L I N A M I R U « .

» T R I G L A V « P R I M S K O V O : 9. novembra ob 19. uri amer. film » N A J L E P Š A L E T A N A Š E G A Ž I V L J E N J A « . 10. novembra ob 16.30 in 19. uri amer. film » T U J E C M E J E P O K L I C A L « .

N A K L O : 9. novembra ob 19.30. uri slov. film » D O L I N A M I R U « . 10. novembra ob 16. uri amer. film » N A J L E P Š A L E T A M O J E G A Ž I V L J E N J A « .

B L E D : od 8. do 11. novembra slov. film — komedija » N E Č A K A J N A M A J « . Vsak dan ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 10., 14., 16., 18. in 20. uri.

R A D O V L J I C A : od 8. do 10. novembra amer. ljubavni barvni film » T O J E L J U B E Z E N « . V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20 uri.

L J U B N O : 9. in 10. novembra amer. pustolovski film » P R E L O M N I C A * . V soboto ob 1$.30. uri. V nedeljo ob 16. In 18, url.

» S O R A « SK. L O K A : od 8, do 10. novembra amer. film »MOJ V O H U N C E K « .

» K R V A V C « C E R K L J E : 9. In 10. novembra amer. barvni film

» S N E G N A K I L I M A N D Ž A R U « V soboto ob 2Q. uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri.

GLEOALtSCC —

MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE

V soboto 9. novembra in v nedeljo 10. novembra ob 19.30. uri Maksim Gorki »MATI « . — Režija in scena Bojan Cebulj. Zveze z vlaki ugodne.

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

DPD »Svoboda« Kranj, dramska sekcija, uprizori v nedeljo. 10. novembra ob 16. uri Friedericha Wolfa dramo »KO TORSKI MORNARJI«. — Izven in za podeželje.

Kinematografsko podjetje v Kranju proda motorno kolo znamke » T O M O S « , licence »PUCH«, tipa M S 50. Prednost pri nakupu imajo gospodarske in zadružne organizacije. Po preteku 15 dni pa motor lahko kupi zasebnik.

..OBJAVE.

SEJA GOSPODARSTVENIKOV Klub gospodarstvenikov pri

Trgovinski zbornici Kranj, obvešča vse svoje člane, da bo v ponedeljek, dne 11. novembra ob 16. uri popoldne v klubskih prostorih Zbornice predavanje o temi:

»Problemi in pomen merjenja produktivnosti«.

Predaval bo ing. Stjepan Hann, direktor zavoda za produktivnost dela v Beogradu.

Zaradi izredne zanimivosti in aktualnosti predavanja, vabi Uprava kluba zlasti industrijska podjetja, da se po svojih predstavnikih predavanja polnošte-vilno udeleže.

Vstop s klubsko izkaznico! Uprava kluba.

Gostilna »Zlata riba« v K r a nju obvešča ceniene goste in ostalo Občinstvo da smo znižali cene pristnemu štajerskemu in dalmatinskemu vinu od 220 na din 180.—. Vino čez ulico pa: črno na din 170.— in belo na din 160.—.

Se priporoča gostilna »Zlata riba«, Kranj.

Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 lin 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri; v nedeljo pa ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55 ter radijski dnevnik ob 19.30. uri.

P E T E K , 8. N O V E M B R A 9.00 Radijski roman — Tara-

sov-Rodionov: Čokolada -VIII.

1.20 »Od tu in od tam« (zabavna glasbena oddaja).

10.10 Iz solistične in orkestralne glasbe.

11.00 Pesmi raznih narodov. 11.30 Za dmom in ženo. 11.40 »Crno in belo« (klavir in

hammond orgle v ritmu). 12.30 Kmetijski nasveti — ing.

Franjo Lukman: Sadjarje-va opravila pred zimo.

12.40 Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi.

13.15 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo

stopnjo — Leingren: Palček.

15.40 Iz svetovne književnosti — Valentin Katajev: Noči.

16.00 Popoldanski simfonični koncert.

17.30 »Rendez-vous popevk«. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 Pojeta ženski in moški

zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja.

18.50 Družinski pogovori. 20.15 Tedenski zunanje-politični

pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomor

ščakih.

SOBOTA, 9. N O V E M B R A 6.40 Naš jedilnik. 8.05 Lepe melodije — znani na

pe Vi.

9.00 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo L e n i n g r e n : Palček.

9.45 Vese le c i t re ( igra ansambe l A l f r e d Bauer ) .

10.10 Dopo ldansk i koncert . 11.00 P i o n i r s k i tednik.

112.00 Opo ldansk i ope rn i spored. 12.30 Kmečka un i ve r za — Doc.

ing. F r ance Adamič: V l o ga kmet i j ske zadruge p r i ob nov i sadovnjakov .

13.15 N o n stop! (vrsta z abavn ih me lod i j z a sobotno popo l dne).

14.20 Z a n i m i v o s t i iz znanost i i n tehnike .

15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 O k n o v svet — Gospodar

stvo pred atomi . 18.15 P e sm i in p l es i narodov J u

goslavi je. 18.45 Pro f . d r . M i r k o R u p e l : J e

z i k o v n i pogovor i . 20.00 Vese l i večer.

NEDELJA , 10. N O V E M B R A 7.35 Valčki J o h a n n a Straussa. 8.00 Športna reportaža. 8.45 M l a d i n s k a rad i j ska i g r a —

F r a n j o K u m e r : Te l eban i

Beseda o

drami „KOTORSKI MORNARJI " D r amska sekc i ja D P D Svoboda -center v K r a n j u , je v proslavo 40. obletnice Oktobrske r evo lu

ci je p r i p r a v i l a dramo K o t o r s k i mor nar j i , k i jo je nap isa l znan i avs t r i j s k i r evo luc ionarn i d ramat ik F r i ed r i ch "Wolf, pos loven i l pa Ja ro Dolar . Bre z dvoma je b i l i zbor dela K o t o r s k i mor nar j i , za to pomembno pros lavo po

stov, čeprav so nekater i službovali že več let. Nezadovol js tvo je povzročala tud i s laba hrana , saj so moštvu t ros i l i v menažke vsak dan le posušeno repo, nezabel jen k romp i r , popar jon k r u h , kopr i ve i n podobno. V mornar i c i je b i l a vpe l jana tud i najstrožja d isc ip l ina , saj je že na najmanjši prestopek s led i la stroga kazen. R e z u m l j i -

Prizor iz 1. dejanja

srečeno i zbran , saj idejno i n časovno vpada v dobo, k i smo jo doživljali pred štiridesetimi l e t i .

D r a m a je zvesta zgodov insk im de j s tvom. V B o k i K o t o r s k i , tej na ravn i t rdn jav i avstro - ogrske mornar ice , je b i lo ob koncu leta 1917 zbran ih okol i 40 lad i j , k i j i m je pove l jeva l v i ce -a d m i r a l Hanse . Posadke na lad jah pa so sestav l ja l i »zvest i « mornar j i r a zn ih narodnost i , k a k o r : S lovenc i , H r v a t i , Cehi, P o l j ak i , Madžari i n Nemc i . T o rej p isana družba nagnana iz vseh pok r a j i n A v s t r o - Ogrske monarhi je . N a d to lačno rajo je bdelo nad 200 of ic i r jev , stebrov e l i tne vo jske, k i so Z vso strogostjo v l ada l i nad nezadovo l j n im i mornar j i .

U p o r v B o k i K o t o r s k i je b i l poleg Upora s l ovensk ih fantov v J u d e n b u r -gu, eden p r v i h odmevov Oktobrske revoluci je , k i je močno od jekn i la v svetu, posebno pa v p l i v a l a na zasužnjene narode črnožolte monarhi je . V l e tu 1917 je pričelo v re t i na vseh k o n c i h i n k r a j i h i n to po tovarnah, po mest ih , v za led ju i n na f ront i . N a D u naju , v G r a z u , Duna j skem N o v e m mestu , Budimpešti, B r n u i n drugod so s tavka l i de lavc i , k i so predvsem terj a l i takojšnje nadal jevanje m i r o v n i h pogajanj v Bres t - L i t o w s k u , reorganizaci jo celotne preskrbe , popolno demokrat i zac i jo i n prek in i t ev brezpravnost i de lavcev z demi l i tar i zac i jo podjet i j . T e m štrajkujočim de lavcem so se kaj k m a l u pridružili tud i mornar j i i n v o j ak i na f ront i i n v zaledju.

D a je prišlo do uipora v B o k i , je b i lo več vzrokov , med d r u g i m i t i l e : močna nasprot ja med moštvom i n o f i c i r j i , k i so b i l i povečini s inov i p l e m i ških, veleposestniških i n bogataških družin. M o r n a r j i niso dob i va l i dopu -

vo je, da so b i l i mornar j i do gr la n a veličani vsega i n so komaj čakali vzpodbude, da se upro, a l i — da nekega dne pobegnejo v gozdove k zelenemu kadru .

Upor je i z b r u h n i l na dano znamenje 1. februar ja na poveljniški l ad j i Sanct Georg. Revo luc i onarn i odbor, k i je pod v p l i v o m socialistične revo luc i je de lov a l i n širil nove ideje podtalno že nekaj mesecev, je s pomočjo osta l ih zavedn ih mornar jev razorožil i n poza-p r l vse častnike ter na j amboru l a d je i zobes i l s imbo l uporn ikov — rdečo zastavo. U p o r se je naglo razširil na

K o t pr i spevek k pros lavam 40-let-nice Oktobrske revo luc i j e so p r i p r a v i l e s lovenske založbe vrsto l ep ih kn j i g , na katere želimo opozor i t i vse naše bralce.

Šolski m l a d i n i sta namenjen i knjižic i »Naš I l j ič« i n »Deček iz narvske stražnice«. P r v a je drobna kn j i ga spom inov na mladost V . I. L e n i n a i n njegovo delo za socialistično domov ino , druga pa obsega opis dogodkov iz časa revo luc i je , k i j i h je doživljal sovjets k i pisatel j Bolšincev kot otrok v L e n ingradu . Omen i t i pa moramo še tretjo knj igo za mlad ino , v ka te r i nam J . C a z i opisuje, kako je m lad ina doživl j a l a porevo luc i jsko dobo v star i J u gos lav i j i . K n j i g i je nas lov » Z obrazom prot i viharju.«

Nas lednje knj ige so namenjene zrel i m bra lcem. M e d temi so t r i pesn i ške zb i rke najpomembnejših medre -vo luc i j sk ih r u s k i h pesn ikov : A . B l o k a pesnitev »Dvanajst«, V . Ma jakovskega

vse ladje i n zajel skoraj vseh 6000 mornar jev , k i so odpovedal i pokorščino avst ro-ogrsk i komand i . U p o r n i k o m so se še istega dne pridružili tud i del a v c i v arzena l ih v T i v t u i n Djenoviču, k i so p r e k i n i l i z de lom, i n na oba l i man i f es t i ra l i z mornar j i za m i r i n svobodo. Vod i t e l j i upora so b i l i : v odn ik Raš ter mornar j i Mate Brničevič, A n te G raba r , J e rko Sišgorič ter prapor ščaka Sesan i n S tonawsk i , k i so v i m e n u uporn ikov ses tav i l i reso luci jo i n pos la l i na vojno komando . V re so luc i j i so predvsem pouda r i l i , da se str in ja jo z zahtevami de lavcev , podčrtali pa so še zahtevo po uvedb i osemurnega de lavn ika , i zpust i tev vseh političnih je tn ikov , demi l i t a r i zac i j o podjet i j i n enako hrano za častnike i n moštvo.

N o v i c a o uporu mornar jev v B o k i K o t o r s k i se je kaj k m a l u raznes la po vsej M o n a r h i j i i n tud i po osta l i E v rop i , saj je še istega dne ponoči čest i ta l upo rn ikom V l a d i m i r Iljič - L e n i n . Toda že drug i dan po i z b r u h u so mora l i mornar j i kap i tu l i r a t i . M o r n a r jev se je polast i la malodušnost, k e r so posta l i vod i te l j i zb ran i v cent ra lnem komi t e ju neodločni i n popus t l j i v i prot i v o jnemu pove l js tvu, k i je zahtevalo, naj se vzpostav i s ta r i red na lad jah. To malodušje pa je še naraslo, ko so se po jav i l e pred B o k o K o t o r s k o v o j ne ladje i z Pu le , k i so p r ip lu l e pod vojno zastavo k. u . k. mornar ice , i n se og las i l i še topovi iz bater i j , k i so b i l e nameščene na Ze l en ik i . Vod i t e l j i upora so i m e l i premalo izkušenj i n notranje si le, da b i poved l i puntar je k zmag i i n uresničili zahteve, k i so b i l e nanizane v reso luc i j i .

In 11. februar ja je b i l pr i t i sn jen pečat na boke l j sk i punt . Po paragrafu 157 avstr i jskega Vo jnega naglega sodišča so b i l i obsojeni na smrt i n ust re l j en i v k r a j u S k a l j a r i p r i B o k i K o t o r s k i , nas ledn j i u p o r n i k i : vodn ik F r a njo Raš i n mornar j i A n t o n Grabar , J e r k o Sišgorič i n Mate Brničevič.

U p o r je propadel . P ropad la pa je k m a l u tud i črnožolta monarh i j a i n z njo oblast, k i je dolga stoletja dušila tlačene narode i n prav ice de lavskega razreda. A . K .

»Pesmi « i n i s to imenska z b i r k a pesmi S. Jesen ina (170 str.), štiri nadal jn je kn j i ge obsegajo povest i i n romane. V ponat isu bo bra lcem zopet dosegl j iv p r i znan i r oman i z življenja inte l igence v p r v i h l e t ih SZ , to je A l ekse j a T o l stoja »Trnova pot« ; izšel bo v en i kn j i g i (1. 1946 je izšel v 3. kn j i gah nad 900 str.). I. Babe l a »Rdeča konjenica« je kn j i ga d robn ih črtic iz življenja s lavne konjenice generala Budenn i j a . Pozornost bo v z b u d i l r oman V . D. D u -dinceva »Človek ne živi samo od k r u ha« (500 str.), k i posega v sodobno živl jenje v S Z (izšel l ansko leto). P od nas lovom »Viharni piš« pa je zb ran ih v eni kn j i g i 30 nove l i n od lomkov iz de l 18 vod i l n ih sov je tsk ih pisatel jev.

K n j i g i » I z Len inove dediščine« i n »Spomini na Lenina« (450 str.) dopo l njujeta bra l cu podobo Len inove osebnost i i n njegovega de la .

Večina navedenih kn j i g je i l u s t r i rana, B . G .

J U L I E T T A je frajneoska filmska komedija v črno-beli tehniki z zelo ceneno in neduhovito vsebino. Zgodba, ki je prenatrpana z nemogočo kramarsko navlako, ki jo nudijo filmski producenti publiki za drage denarje, nas močno spominja na mnoge avstro-nemške filme. Kljub nekaterim zvenečim imenom igralcev — Jean Maral s, Dany Robin, Jeanne Mo-reau — je ostal film tako globoko pod povprečjem, da sploh ne zasluži pozornosti. Pri gledalcih film ne more vzbuditi drugega kot ogorčenje.

INDIJANSKI B O R E C je ameriški kinemaskopski barvni film, ki se je predvsem z odlično igro glavnih igralcev Kirk Douglasa in Else Martinelli uvrstil med boljše westerne. Morda bi očitali Elsi Martinelli, da se njeno italijansko poreklo ne ujema docela z likom indijanske deklice. Sicer se pa film vseskozi poslužuje preizkušenih receptov in bi ne bil niti slab, če zgodbi ne bi dodali stereotipnega ljubezenskega zapleta, ki daje pripovedi pečat cenenosti. — Sicer pa, še kar dober western. aa

M . I. G l j a s a r Lenin in Gorki K o sem de la l v L e n i n o v e m sekretar ia tu , sem večkrat opazova l srečanja

V l a d i m i r a Iljiča z M a k s i m o m G o r k i m . Ob njegov ih ob i sk ih smo b i l i v s i vesel i . L e n i n a pa je razen vesel ja

navdajalo še neko posebno razburjenje, k i ga je prenašal še na nas. V l a d i m i r Iljič je i m e l r ad Gorkega kot dobrega tovariša i n človeka, njegovo l i terarno delo i n njegov talent, k i je služil pro l e tarsk i r evo luc i j i , pa je zelo cen i l .

Navadno je G o r k i ob i skova l L e n i n a na njegovem stanovanju. O b i s k a l pa ga je večkrat tud i v de lovnem kab ine tu . N a večer pred n jegov im p r i hodom iz Petrograda, je V l a d i m i r Iljič pok l i c a l svojega sekretar ja i n m u toplo, vendar razbur jeno govor i l :

»Jutri z jutraj pr ide G o r k i ! N a ko lodvor pošljite ponj moj avto i n pre -skrbi te , da bo stanovanje toplo i n pripravljeno!«

L e n i n je vedel , da G o r k i ne s k r b i dovol j zase, zato se je še bolj t r u d i l za njegovo udobje, ka r pa je b i lo v t i s t ih r evo luc i onarn ih l e t ih precej težko.

Z jut ra j , na dan pri jate l jevega pr ihoda , je L e n i n prišel v svoj kab inet prej kako r običajno. P o k l i c a l je sekretar ja i n se pozan imal , če je vse v redu.

»Niste morda pozab i l i naročiti straži pred K r e m l j e m , naj Gorkega ne zadržujejo?«

Cez po l ure je zopet po te le fonu opozarjal , naj n i k a r ne pozabi jo na avto.

Skoda , da nismo natanko zap isova l i L e n i n o v i h srečanj z G o r k i m . Samo tako b i oh ran i l i točne podatke o n j ih . K l j u b temu pa so n a m ta srečanja nepozabna. Spomin j am se samo enega ob i ska — v le tu 1919 — ko L e n i n Gorkega n i pričakoval, k e r je prav tedaj govor i l na nekem m i t i n g u . Običajno pa G o r k o m u n i b i lo treba čakati. V l a d i m i r Iljič m u je vedno sam prišel nasprot i , ga objel , m u po svo j i s tar i navad i pogledal v oči i n ga povpraševal po zdrav ju . Med t em pa ga je v od i l v svoj kabinet .

A l ekse j Maksimovič nam je pr inese l s seboj vedno ve l i kansko mno žino razn ih svo j ih de l . L e n i n je vedno tako ured i l , da so bi le te s t va r i temel j i to pregledane i n proučene.

. Včasih je G o r k i prišel, ko je i m e l L e n i n posebno važno delo, a l i k a k sprejem. Takra t nas je V l a d i m i r Iljič že vnapre j poučil:

»Kadar pr ide A l ekse j Maksimovič, ga takoj spustite k men i , četudi bom zaposlen!«

V njegovi pr isotnost i je L e n i n delo nadal jeva l , vendar ga je ko l i ko r je moge l h i t ro skončal.

T u d i G o r k i je i m e l rad V l a d i m i r a Iljiča. Včasih sem, po njegovem srečanju, na Len inovo željo govor i l z M a k s i m o m G o r k i m o njegov ih prošn jah i n priporočilih. Tedaj sem opaz i l , da tud i G o r k i n i moge l s k r i v a t i vznemir jen ja zarad i srečanja z L e n i n o m . O svo j ih v t i s i h je govor i l tako, kot da b i j i h vnovič doživljal.

P u b l i c i r a n i L e n i n o v i zap i sk i i n te legrami v »Leninovih zb ran ih spisih« pr ikazuje jo njegov odnos do Gorkega i n njegovo tovariško skrb zanj . L e n i n je poz i va l Gorkega k sebi na odd ih i n m u zarad i bolezni pred laga l vožnjo po Vo l g i . Izlete m u je večkrat tud i sam, osebno organ iz i ra l .

1921. leta, ko je G o r k i resneje zbole l , ga je L e n i n po dolgem pr igovar jan ju končno le prepričal, da je odšel v inozemstvo na zdravl jenje . A l ekse j Maksimovič je hote l prej dokončati svoje delo, vendar m u je L e n i n p re -skrbe l vse potrebno za pot i n tako je tud i odpotoval .

V l a d i m i r Iljič je cen i l Gorkega kot v e l i kana umetniške besede i n gradite l ja ruskega l i terarnega j ez ika . D a se L e n i n n i mot i l , je po t rd i l G o r k i sam s svo j im s k r b n i m de lom p r i sestav l janju modernega s lovar ja ruskega j ez ika . L e n i n se je za to delo močno zan ima l i n ga tud i podp i ra l .

N . K . K r u p s k a j a je pr ipovedova la , da je L e n i n še malo pred smrt jo pros i l , naj m u bero »Moje univerze«, ra zprav l j a l je o de lu M a k s i m a G o r kega i n da so ga časopisne vest i o G o r k i j e v i bo lezn i zelo vznemir ja le . M e d t e m časom je b i l namreč G o r k i v I ta l i j i .

r M i l o š M i k e l n

Pameinld o filmu, F i l m o j u n a k i h Z latega zapada je posta l mode rna p r a v l j i c a . D o b i l je p r a v i l a , k i

se j i h us t va r j a l c i mora jo držati, če hočejo, d a je n j i hova k a v b o j k a »čista, prava« — ko t ima p r a v l j i c a svo ja us ta l j ena i n t rdna p ra v i l a .

Ne samo, d a je wes te rn f i l m p r i m l a d i n i vsega sveta v mnogočem nadomest i l s taro klasično p r a v l j i c o — v marsičem j i je tud i podoben, izlasti v svo j i m o r a l n i s t r u k t u r i .

V kavbo j skem f i l m u je z lo ostro ločeno od dobrega. J u n a k western f i l m a je idea l dejavnega, fizično i n mora lnega de javnega i n z a rad i tega super iornega , večvrednega človeka. O n je poosebljena preudarnost , p o osebl jena spretnost, moč. Vedno je n a s t r an i p rav i ce , o z i roma, p r a v i c a je na njegov i s t r a n i . P o znamo sicer nekaj f i lmov te vrste, v ka t e r i h je g l avn i j u n a k z l a osebnost, vendar bo z a svojo pokvar jenost vedno kaznovan in pokončan; k e r pa p u b l i k a ne gleda rada s m r t i g lavnega j u n a k a , so t a k i f i l m i redke iz jeme.

Z a r a d i n jegove vsestranske večvrednosti se j u n a k u z Z la tega zapada n i treba t r u d i t i z a naklon jenost a l i l jubezen oseb, k i ga obdajajo. T a l jubezen m u sama pada v naročje. T a k o j e popo ln , d a k njegovi popolnost i spada t u d i l jubezen lepe ženske i n za rad i tega se nihče ne čudi, če je v našega j u n a k a že talko j v začetku f i l m a za l jub l j ena n a j lepša ženska v tem f i l m u .

T a j u n a k n i m a stalnega bivališča, n i m a osebne i zkaznice , n i m a premoženja. Ste že kda j opaz i l i , d a v večini wes te rn f i lmov j u n a k ne je, ne sp i , n i m a i n sp l oh ne p o trebuje denar ja n i t i kakšne druge dobr ine? S i l n o bi se začudil g ledalec, če bi slišal j u

naka z Z la tega zapada r a zp ra v l j a t i o denar ju , hiši i n zeml j i , ka j t i vse to je našemu j u n a k u nepotrebno. T u d i napadi na banke in r o p i niso v noben i zvez i s p r i d o b l j e n i m de nar j em, temveč so samo za to, da k a r a k t e r i -z ira jo m o r a l n o podobo nastopajočih. P r v a m i s e l vsakega ropar ja a l i t a tu že pred r opom je, kaj bo s t o r i l z p r i dob l j en im de nar jem, za kaj ga bo p o r a b i l — ka j t i s icer ne b i k r a d e l . .Ste že kdaj slišali j u n a k a v western f i l m u razg lab l ja t i o tem, k a m bo d a l na ropan i denar? Ne. Oropano poštne kočije in b a n k e služijo samo za to, d a spoznamo dobre i n z le osebe v f i l m u , da ločimo dobre i n pravične od z l i h i n pokva r j en ih .

J u n a k Z la tega zapada je popo lna osebnost — zato ne potrebuje noben ih dopolni tev , n i t i m a t e r i a l n i h , n i t i m o r a l n i h . Vse j e i m e l že s seboj, k o se je v začetku f i lma pokaza l na f i l m s k e m p l a t n u : kon ja , sedlo, puško i n r e volver je . Po l e g tega pa še svojo neomajano uravnovešenost, zunanj i i n no t ran j i m i r , mo ra lno čistost i n spretnost v vseh veščinah Div j ega zapada, v s t re l jan ju , j ahan ju i n podobnih o p r a v i l i h . Zato se naš j u n a k v f i l m u p r a v i l o m a n i k o l i ne spremeni , ,ne p o prav l j a s vo j ih te lesn ih spretnost i i n svoje mora lne podobe, ka j t i oboje je že od vsega začetka tako popo lno , da n i kaj poprav i t i .

Žensk pozna wes te rn po p r a v i l i h dve v r s t i : izkušene i n neizkušene. P o tem m e r i l u se de l i jo vse ženske v kavbo j kah .

Izkušene so vse starejše žene — bojevnice , k i j i m je ma l enkos t vze t i v roke puško i n se b r a n i t i p red Ind i j anc i a l i b a n d i t i ; take ženske so bolj r edek pojav v westenn f i l m i h . V p rav vsakem vvestern f i l m u pa nastopa t i s t i z namen i t i t ip izkušene ženske, k i ed ina r a

zume g lavnega j u n a k a i n vse njegovo r a v n a nje. To je po navad i »slaba«, družbeno ne>-ug ledna ženska, p l e sa lka v b a r u a l i p r o s t i tu tka , k i pa je v r e sn i c i dobra , le da je njena dobro ta s k r i t a pod zunan jo podobo mora lne nečistosti.

Neizkušena ženska nastopa p r a v i l o m a samo ena: navadno nov inka , mestno dekle , k i je p r a v k a r pr i spe lo iz v e l i k i h mest na ameriškem Vzhodu , v mnog ih p r i m e r i h učiteljica. J e poštena i n nepokvar jena , pa tud i popo l noma neizkušena v v seh življenjskih zadevah. Čeprav j u n a k u stalno povzroča težave s svojo neizkušenostjo in naivnost jo , j i on tega ne zamer i — ka j t i že od vsega začetka jo p r a v rad v i d i . O n a p r a v i l o m a v začetku ne mara zanj , pozneje pa se vname v p r a v i i n čisti l jubezn i , k i je tako močna, da j i moramo oprost i t i tud i n j eno neizkušenost, s katero (čeprav je simpatična) sp rav l j a svojega j u n a k a v številne nepredv idene težave.

P r v a , izkušena i n »slaba« ženska, j u n a k a razume, k e r pozna življenje i n ker je pač izkušena. Seveda je tud i za l jubl jena van j , običajno p a je i m e l a kakšno razmer je z n j i m že pre j , preden se f i l m s k a zgodba začne. D a ne b i mo t i l a srečnega konca , mora ta ženska u m r e t i ; po n a v a d i umre tako, da s svojo smrt jo reši j u n a k u življenje. Obenem pa s tem reši meščansko družbo svoje ne l jube pr isotnost i . M i m o g r e d e : p r a v v ženskih l i k i h western f i lma , zg ra j en ih na odnosu meščanske mora le do žene, se naj jasneje pokaže meščanska m o r a l i k a western f i lma i n g loboka Teakcionarnost te mora le . Zato negat ivnost vvestern f i l m a n i v njegovi i l u z o r n i podobi življenja (kajt i i l u z i j a je l ahko t u d i poz i t ivna) , ampak v tem, da j e njegova m o r a l a meščanska.

Prihodnjič si bomo og ledal i še praktičen p r i m e r wes te rn f i l m a .

(Nadal jevanje prihodnjič)

NOB v risbi akademskega slikarja

Doreta Klemenčiča Sinoči je b i l a v počastitev 40. obletnice O k t o b r

ske revo luc i j e v Mes tnem m u z e j u v K r a n j u o tvor i t ev razstave r i sb akademskega s l i ka r j a Do r e t a Klemenčiča-Maja pod nas lovom »PO S L E D O V I H NOB« . — Razs tav l j ena de la — 40. r i sb — so i zbor iz obsežno zasnovane zb i rke tovrstnega g rad iva , k i ga avtor p r i p r a v l j a za Z v e z n i odbor Z B . De l a z a jemajo zgodovinske k ra j e i n objekte, k i so od igra l i v narodnoosvobod i lnem g iban ju pomembno vlogo. Razs tav l j ene r isbe so odraz rea lnega sveta z rahl ian p r i z v o k o m liričnosti, h k r a t i pa gevore, da je n j i h av tor mojster v tej t e h n i k i l i kovnega upodab l jan ja .

Us tvar jan je Dore ta Klemenčiča, u m e t n i k a - p a r t i -zana, se z l as t i omejuje v upodabl janje realistične pokra j ine , f i g u r a l n i h skup in , r i s b in i lus t rac i j . — Razs tava bo odpr ta do 20. novembra . S.

Razstava marksistične literature v Kranju T u d i S tud i j ska knjižnica v K r a n j u se je z okus

n o i n smotrno urejeno razstavo marksistične l i t e r a tu r e p r i m e r n o oddolžila spominu 40. obletnice Ok tob rske revo luc i je . Razstav l j eno grad ivo v d v e h v i t r i n a h obsega marksistično l i t e ra turo , k i je izšla že p r ed vo jno v s l ovenskem j e z i k u , i n p a številne pulbl ikaci je povojnega marksističnega t i ska . R a z stavo dopolnjuje jo tud i ba r vne i n črno-bele r e p r o dukc i j a s l i k i z d n i revo luc i je . S.

HiDieisfci kstiček v ..Tskri" je dobro urejen

N O V O

O s k r b i družbe z a zaposleno ženo d o m a i n na de l o vnem m e sto ter o uspeh ih n a tem pod ročju smo že večkrat p i s a l i , n i smo p a še n i k d a r o m e n i l i h i g i ensk ih kotičkov, k i j i h ima jo v vseh večjih goren jsk ih podje t j i h . M a r s i k j e j i h bodo m o r a l i tud i še us tanov i t i . N a m e n tteh kotičkov je, d a se žene v času, ko se slalbo počutijo, l a h k o za po l u re a l i u r o vležejo, d a po k r a t k e m počitku laže o p r a v l j a jo svoje delo. V h i g i enskem k o tičku imajo Žene vedno n a raz po lago toplo vodo za umivan j e , k a r je za vzdrževanje osebne h i giene še posebno važno.

V t o va rn i »Tiskanina« v K r a n j u i n v n e k a t e r i h d r u g i h pod j e t j i h imajo t a k kotiček v v sa k e m obratu, d rugod p a po enega v pod je t ju . Posebno dobro je ure j en h i g i e n s k i kotiček v k r a n j s k i t o va rn i »Iskra«. Z a r ed s k r b i t a dopo ldne i n popo ldne i z menoma dve tovarišici, 'k i d e -

S O D O B N O G O S P O D I N J S T V O Te d n i je izšla nova, dvo jna

številka rev i j e »Sodobno gospodinjstvo«. P o svo j i v seb in i je i z redno pest ra . U v o d o m a p r i n a ša poročilo o uspeh ih , k i j i h je dosegla vaška skupnost v B r a -slovčah. / S l e d i članek o d e l u otroškega v r t c a v K r a n j u .

V s v o j i s t a ln i r u b r i k i »Stanovan je i n oprema« prinaša r e v i j a z a n i m i v e sk i ce k o m b i n i r a n e otroške poste l j ice i n sk i ce o p r e -d e l i t v i sobe, k j e r b i v a t a d v a o t roka .

Ze l o z a n i m i v i so p r i s p e v k i o oblačenju, z l a s t i članek o i n -d i v jdua lnos t i oblačenja i n članek o p r a n j u t ek s t i l n i h i zde lkov iiz u m e t n i h v l a k e n . V t em de lu r ev i j e ne m a n j k a t u d i sk ic za praktične ob leke dečkov i n dekl i c . V r e v i j i najdete t u d i nasvete za lepotno nego.

Pes t r i p o svo j i v s eb in i so p r i s p e v k i o sodobni p r e h r a n i . Ing. E m i l i j a L e t on j a piše o špinači, o g raham k r u h u i n o škodljivosti s i l ic i lme k i s l i n e za konse rv iTa -nje. A n t e B e g je p r i s p e v a l član e k o naših gobah z z an im i vo razprede ln i co gob p o n j i h o v i k v a l i t e t i . P e p i k a L e v s t ek ob jav l j a nekaj J ed i l n i kov z gobami , O l g a S tare p a piše o k i s a n j u z e l j a i n o n jegov i u p o r a b i skoz i vse leto. Z a spretne r o k e ob jav l j a r e v i j a neka j l e p i h v zo r cev z a vezenje i n pletenje.

M n o g i m gospod in jam b o d o brodošel p r i spevek ing . V i k t o r j a Repaniška o nabav i i n shra je -v a n j u k r o m p i r j a z a z imsko z a logo.

R a z e n tega prinaša r e v i j a t u d i odgovore n a vprašanja b r a l cev.

laita p od nadzors tvom m e d i c i n ske sestre Z i n k e S t ravsove iz obratne ambulante . O b i s k o v a l k a m postrežeta z brisačami i n h i g i e n s k i m i predmet i , pa t u d i z z d r a v i l i i z omar i ce z a p r v o po moč, če j e potrebno. 'Kotiček je dobro ob iskan, saj ga pozna ve čina žena. Vese le so, d a so za poslene v podjet ju , k i posveča tolikšno sk rb n j i hov i osebni h i g i en i i n z d r a v j u nasp loh. Od a p r i l a letos de la v »Iskri« d v a k r a t tedensko t u d i ginekološka ambu lan ta . Z d r a v n i k spec ia l is t t a m sistematično preg leduje vse žene, k i so zaposlene v podje t ju . D o sedaj je b i l o p r v i h p reg l e dov že 453. Iz p r e v e n t i v n i h r a z logov so t i preg led i še posebno važni, saj odkr i j e z d r a v n i k m a r s ika te ro obolenje, p r i k a t e r e m takojšnje zdrav l j en je prepreči težje posledice.

M O D A

Tr i pričeske za deklice: Morda bo katera tudi ca vašo hčerko

D e l a v k a , k i j i je za s t ro jem postalo s labo, počiva n a d i va t iu

Spočite in vedre tudi po napornem

delu Gospod in jsko delo i n delo v

službi žene običajno u t r u d i , utrujenost pa se pokaže tud i na n j i h o v i h obraz ih . Kda j pa kdaj b i mars ika te ra k l j u b u t ru jenost i rada zabr isa la njene sledove. Tedaj s i l ahko pomagate s t emle nasve tom:

Obraz polagamo izmenično v posodo s toplo vodo i n v posodo z mrz lo vodo. To de lamo dve a l i t r i m i n u t i . Zadn ja kope l naj bo vedno mrz l a . Enako i zmenično kope l naprav imo tud i za noge, le da tej v od i dodamo pest morske so l i . Nato ležemo za 10 m i n u t vodoravno, zapremo oči i n pozabimo na vse sk rb i , k i nas tarejo. Noge naj p r i t em počivajo višje. P o deset ih m i nutah vstanemo, s i okrtačimo lase, ured imo pričesko ter n a mažemo obraz i n vrat z dobro kremo. Z a vse to bomo izgubi le le 15 m inu t časa, naš v idez pa bo izražal spočitost i n vedrost.

RECEPTI JEDILNIK

Praška krompirjeva juha Goveja pečenka s smetanovo omako Marmeladni rogljički Juha: Skupa j 30 dkg o lupl jenega k r o m p i r j a , ' ku

hanega pretlači in zmešaj s prežganjem iz mas t i i n moke, za l i j z vodo in osol i . J u h o začini z rniuška-t o v im oreščkom i n izboljšaj s sesekl jano kuhano s v in ino i n opečenimi k r u h o v i m i k o c k a m i .

Goveja pečenka: kos dobro preležane govedine pre taknemo s koščki s lanine, potresemo s soljo, poprom, nastrgamo jušuio ze lenjavo, po l i j emo z v re l o mast jo i n pečemo m e d večkratnim p r e l i v a n j em pečenke s pečenkinim sokom. Na to meso odst ran imo, sok potresemo z m o k o i n ma l o opražimo, za l i to in dobro p r ekuhano omako zmešamo z žlico smetane, ter j o po l i j emo po zrezan i pečenki. J e d pos tav imo z rezanc i , rižem a l i cmok i na mizo .

Rogljički: 30 d k g meke, 5 d k g mas la , 1 jajce, 10 dkg s ladkor ja , osminko l i t r a vode i n 2 d k g k v a sa, z d r o b i m o z os ta l imi količinami, pognetemo testo, k i počiva p o l ure. Nato ga razva l jamo, zrežemo na deset c m ve l i ke kvadrate , napo ln imo z marme lado i n ob l i ku j emo rogljičke, k i j ih. 20 m i n u t pečemo v pečici.

PRAKTIČNI NASVETI Prava kava (turška) je najboljša, Če jo pop i jemo

tako j , k o je k u h a n a . Ce sto j i samo nekaj m i n u t , se začne izločati čreslova k i s l i n a i n druge sestav ine . P r v a daje k a v i t rpek okus , d ruge dražijo želodčno s luznico . K a v a zgubi pr i j e t en okus i n aro mo. A k o hočemo k u h a n o k a v o o h r a n i t i dal j časa, jo odcedimo i n pre l i j emo v posodo, k i se dobro zap i ra .

Vse žitne mešanice in cikorijo z a k a v o p r i s t a v i m o v m r z l o vodo, k e r se tako izloči več k o r i s t n i h sestav in, k i j i h vsebujejo mešanice. T u d i to k a v o k u h a m o i n h r a n i m o pokr i t o , da se ne izdiši.

Kadarkoli uporabljamo med kuhanjem ali pri serviranju žepni robec, s i v sakokra t temel j i to u m i j -mo r oke z m i l o m . Isto v e l j a po v s a k o k r a t n i u p o r a b i stranišča.

Voden krompir kuhamo z ze lo m a l o vode, k a tero odl i jemo, ko je k u h a n , i n ga pus t imo v i s t i posodi n a r o b u štedilnika še nekaj časa, d a i zh l ap i odvečna vlaga. — T a k o osušen k r o m p i r je lepo moknat .

Razen polivinilnih tekačev upo rab l j amo z a z a ščito k u h i n j s k i h t a l l ahko tud i tekače iz gume. L e - t a je s icer trajnejša, v e n d a r skoraj še enkra t dražja, razen tega dolgo o h r a n i značilni nep r i j e tn i vonj i n j o je teže d o b i t i na t rgu .

Ce se na klobuku poznajo dežne kapljice, ga na lahno odrgnemo z m e h k o žično ščetko, pa bodo k a p l j i c e i zg in i l e .

lil) \ rj 41 #« r« r# M j g j g l g

• C 5 Z A L A L I S I C A

L e n i n je b i l pr i jate l j l ova . Vendar je i m e l rekdokda j priložnost l o v i t i , ke r ni b i lo časa za to.

M o r d a je prav zarad i tega p r i strel j an ju včasih zgrešil. A to m u n i k v a r i l o zadovol js tva.

K o je b i l L e n i n po bolezni na od d i h u , so ga tovariši sk l en i l i povab i t i na lisičji lov. B i l o je poz imi , lep, mrze l dan.

L o v so p r i r e d i l i z zastav icami . Ok rog gozda, k j e r je b i l zajčji b r l og , so r a z

obes i l i rdeče zastav ice . Po t em so l ovc i s top i l i na svoja mesta. Z a v e l i kansko smreko je s ta l V l a d i m i r Iljič.

Nek je v da l j av i se je og las i l pas j i lajež, nato je zagrme l po gozdu od dal jen stre l i z puške. L e n i n je s ta l s puško v rokah . Vse naokrog je z a v lada la tišina. Očitno so b i l i l i s i co p r e gna l i v d rug i konec gozda. Nekakšna pt i ca je pre lete la V l a d i m i r j u Iljiču nad glavo, zadela v vejo na smrek i i n otres la sneg. Iz višave so počasi krožeč začele padat i l ahke snežinke.

V gozdu je b i lo tako lepo i n t iho. Zda j c i pa se je izza mlade j e lke po

kaza la l i s i ca . Oz r l a se je, nato je stegn i l a vrat — najbrže je voha la zrak.

D l a k a na n j i je b i l a do lga košata. Posebno lep je b i l v e l i k a n s k i rep. K a d a r je l i s i ca g iba la z n j im , so se na soncu kresa le po repu rdečkaste i skr i ce .

V l a d i m i r j a Iljiča l i s i ca n i v i d e l a : s ta l je za smreko.

L i s i c a j e ' h i poma poskočila naprej i n obstala. P r i s l u h n i l a je, udar i l a z repom i n s t e mn im i , o k r o g l i m i . očmi

vznemir jeno pogledala v da l javo : začutila je b i l a človeško sled.

Teda jc i je nedaleč od L e n i n a v l a h ne m ve t rcu zav ih ra la zastavica. L i sica se je ustrašila i n odskočila naša j .

P r o t i L e n i n u pa je že teke l star l o vec i n jezno nekaj v p i l .

V l a d i m i r Iljič je sta l i n pobešal cev puške k t lom.

- Z a k a j niste s tre l ja l i? Z ra v en V a s je stala, V l a d i m i r I l j ič ! «

L e n i n se je nasmehn i l i n odgovor i l :

»Zasmilila se m i je. O d si le za la je bila!«

OBISKALI SMO T R O J A R J E V GROB P o d gozdom nad šentpetersko g r a

ščino leži p o k o p a n borec tov. Tro ja r . P ion i r j . i večkrat obiščemo njegov grob. O k r a s i m o ga s cvet jem. Z a D a n m r t v i h smo ga tud i očistili i n prižgali svečke. Tovarišiea n a m je povedala , d a j e zelo sovražil Nemce . N e m c i so ga u j e l i , p r e t ep l i i n ho t e l i o d njega zvedet i , k je so par t i z an i . Ničesar n i i zda l , zato so ga us t r e l i l i . M i smo p o nosn i nan j , k e r je b i l t ako hraber .

Filipič Rajko, II. a ra z r ed

osemletne šole L u c i j a n Se l jak , Stražisče

Čarobni kompas »Joj!« je v z k l i k n i l a J a n a vsa tresoča

se od mraza . »Kaj se je zgodilo?« Teta M i n k a je zmagos lavno pog le

da la Tomažka. V e n d a r n i ime la časa, da b i odgovor i la . Iz neke snežne k o pe je p r i l e z e l E s k i m o .

»Dobrodošla n a S e v e r n e m tečaju, teta Minka!« je p o z d r a v i l E s k i m o i n se široko nasmeja l . P o t e m je prišel k n j im i n p o d r g n i l svoj nos ob n j ihove . Po tem je prišla še E s k i m o v a žena, v e selo po zd rav i l a teto M i n k o i n de ja la : »Mrzlo pa je danes, k a j ! A l i naj v a m pr inesem kožuhe?«

»Mislim, da ne bo potrebno,« j e o d v r n i l a teta M i n k a . »Mudi se n a m d a lje. P a drugič,« i n za v r t e l a je škatlico i n r e k l a »Jug!«

Tomažek i n J a n a sta m i s l i l a , d a so zašli v v e l i k a n s k i v r t inec . Vse se je zavrte lo . Po t em pa sta začutila, d a po staja tople je i n topleje. Znašli so se m e d p a l m a m i i n sonce je s i ja lo i n gre lo n a vso moč. P o d neko pa lmo sta sedela mož i n žena zelo temne p o l t i . O k o l i n j i j u pa se j e i g r a l ma jhen t e m e n deček Ln se vese lo s m e h l j a l p r i -2 l i m .

»2e do lgo smo te pričakovali, teta Minka,« j e de j a l mož i n p r i j a zno r a z širil r oke . P o v a b i l j i h j e n a kokosovo m leko . Tomažek i n J a n a sta že ho t e l a za n j i m , teta M i n k a p a j u j « zadržala.

»Nimamo časa danes,« je r e k l a . »Mord a kdaj drugič.«

»Ze zopet potuješ, te ta Minka?« j e vprašal črni mož.

»Da, okrog sveta,« je odvrnila teta Minka, zavrtela škatlico in rekla: »Vzhod!«

Zopet se je okoli njih vse zavrtelo. Palmova drevesa so zginila, namesto njih pa so stale slikovite majhne h i šice. Zdelo se je, kot da so iz papirja

i n i zpod s treh so v i s e l i ba rvas t i l a m -piončki.

»Zdi se m i , d a smo n a Kitajskem,« je r e k l a teta M i n k a . Po t em so se odp r l a v r a t a ene i zmed hišic i n naspro t i j i m je prišel m a j h e n mož, v z la to-r u m e n e m k i m o n u i n v m o d r i h hlačah. Lase j e i m e l spletene v k i to , oči je i m e l črne i n poševne. K o j i h je z a gledal , se je g loboko p r i k l o n i l , tako, da se je z g lavo d o t a k n i l t a l . I n To mažek i n J a n a sta b i l a ze lo presenečena, ko s ta v ide la , d a se t u d i teta M i n k a p r i k l a n j a i n d a se njen k l o b u k z u m e t n i m i sve t l i cami do t i ka t a l .

»Častita M i n k a iz hiše Belih,« je deja l . »A l i b i ho te la pres top i t i n ev r edn i p rag moje hiše i n počastiti moje do mače s t v o j i m p r e s v e t l im obličjem.« In še enkra t se je mož g loboko p r i k l o n i l z g lavo do ta l .

Tomažek i n J a n a še n i k o l i n i s ta s l i šala, da b i kdo t ako lepo i n i zbrano govor i l . Se 'bolj pa sta zaz i ja la od z a čudenja, k o je spregovor i l a teta M i n k a :

»Jagnje se ne loči bol j težko od svoje matere ovce i n ptič ne alet i s težjim srcem i z rodnega gnezda, kot se m i ločimo od tvoje vsega spoštov a n j a v r edne gostol jubnost i . Neskončno minevajoči čas nas vod i napre j . Za to n a m dovo l i , d a se m i , nev redn i tvo jega v a b i l a , poslovimo.«

I n z a v r t e l a j o Škatlico ter z a k l i c a l a : »Zapad!«

' (Konec prihodnjič

ZA BISTRE GLAVICE

KRIŽANKA »ZRAČNO VOZILO II«

Vodoravno: 1. nepokr i t , b rez p o k r i v a l a ; 3. pomožni g lago l b i t i za množino; 6. k ra t i c e l judske m i l i c e ; 8. r e d ; 12. d v a samog lasn i k a ; 13. pristajališče le ta l .

Navpično: 2. gumi jasto o b u v a lo, k i ga obujemo preko čevl jev;

3. v r h v K a r a v a n k a h , de l o p r a ve; 4. domače živali, dajejo n a m vo lno ; 7. staro orožje; 9. l a t i n s k i v e zn ik ; 10. p red log ; 11. znak k e mični za a l u m i n i j , okrajšani veznjk a l i .

MAGIČNI L IK

Vodoravno in navpično;

1. krtova tvorba; 2. mesto n a Hrvatskem blizu

Sen ja ; 9. prebivalci h r va t sko pokra

jine; 4. južni *ad«ž.

G R E L NAS J E O G E N J O K T O B R A Pripoveduje predsednik Okrajnega odbora ZB NOV tovariš Ivan Bertoncelj-Johan

»Težko se je spomnitd podrobnost i za tako daleč nazaj,« je de ja l p r edsedn ik Okra jnega odbora Z v e ze borcev N O V za k r a n j s k i ok ra j , tov. I van B e r t o n ce l j - Johan , k o ga (je naš sodelavec povprašal po njegov ih spomin ih o tem, k a k o so v l e t ih p r e d drugo svetovno vojno i n v času N O B pros lav l j a l i obletnico Oktobrske r e vo luc i j e n a Goren j skem im k a k o je v e l i k i zgodov insk i dogodek odmeva l v n a ših k r a j i h . i

»Podrobnosti so u ton i l e že v pozabo,« j e n a d a l j e va l tov. Johan . mZlv i p a so v mojem spominu vs i večji i n pomembnejši dogodki i z t i s t ih časov težkega r evo luc ionarnega dela.

V e l i k i pomen itn zgodov insko v logo Oktobrske revo luc i j e za revo luc ionarno g ibanje v svetu m i je p r v i približal i n razložil kasnejši narodn i heroj Stane Žagar, k i je t a k r a t učjteljeval na D o b r a v i p r i K r o p i . B i l o je to leta 1928, ko sem začel o b i skova t i k m e t i j s k o nada l j eva lno šolo na D o b r a v i . To 'šolo je osnoval Stane Žagar, k i je zna l u p o r a b i t i s leherno možnost, d a je razširjal r e vo luc i onar n o mise l . V t i s t i h l e t ih je b i l o vsakršno r evo luc i o n a r n o de lo s i l a težavno, saj iso b i l e s k r a l j e v i m ukazom 1929. le ta razpuščene tud i vse politične s t ranke . P o l i c i s t i iln žandarji so paz i l i n a vsak k o r a k komun is t ov i n n j i h o v i h s impat i zer j ev , otež-kočeno je b i lo vsakršno sestajanje. V e n d a r je Stane Žagar zna l po i ska t i s leherno možnost, da je nada l j e va l r e vo luc i onarno delo. ' Le ta 1929 je b i l o na D o b r a v i razpuščeno tud i prosve tno društvo, v k a terem smo de lova l i Zagar j ev i sodelavc i , zato pa smo leta 1932 us tanov i l i društvo, kmečkih fantov i n deklet . V o k v i r u tega društva smo p r o s l a v l j a l i tud i obletnice Ok tobrske revo luc i j e , na k a t e r i h je Stane Žagar g o v o r i l o p o m e n u Ok tob ra t e r vsakokra t r a z l aga l t u d i sve tovn i položaj, r e vo luc i onarno gibanje v n j e m i n no t ran j e družbeno politične razmere .

Ideje Ok tob rske revo luc i j e smo uresničevali — v o k v i r u t a k