Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
ALEŠ KRAMARŠEK
UKREPI AKTIVNE POLITIKE
ZAPOSLOVANJA V RECESIJI
Diplomsko delo
Maribor, 2009
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
UKREPI AKTIVNE POLITIKE
ZAPOSLOVANJA V RECESIJI
Študent: Aleš Kramaršek
Številka indeksa: 71118733
Študijski program: UNI-PRAVO
Študijska smer: Javno pravo
Mentor: izr. prof. dr. Mitja Novak
Maribor, november 2009
Za vso podporo in pomoč v času študija se zahvaljujem mami in očetu, ter vsem ostalim družinskim članom. Hvala moji Urški. Zahvaljujem se tudi mentorju izr. prof. dr. Mitji Novaku, za vso strokovno pomoč in napotke pri izdelavi diplomske naloge.
POVZETEK Zaradi recesije v kateri se je znašlo celotno evropsko gospodarstvo in seveda tudi druge
države sveta, se je nezaposlenost močno povečala. Po vseh statističnih podatkih bo v
Sloveniji do konca leta že 100.000 brezposelnih oseb. Da bi uspeli brezposelnost
zajeziti in znižati pa vsaka država vodi svojo aktivno politiko zaposlovanja. Aktivna
politika zaposlovanja je sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov, ki se odvijajo na
trgu dela ter ustvarjajo dodatne delovne možnosti, povečujejo poklicno, sektorsko in
prostorsko mobilnost delovne sile, omogočajo prilagajanje znanj in usposobljenost
delavcev za spremenjene pogoje produkcije v tržni konkurenci.
V diplomski nalogi sem raziskoval učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja
ter posledično tudi pomanjkljivosti, ki pa jih je kar nekaj. Posebej sem se posvetil
problematiki brezposelnih mladih, katerih število vsak dan strmo narašča. Predstavil
sem tudi problem zaposljivosti diplomiranih pravnikov.
KLJUČNE BESEDE: recesija, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, brezposelni
mladi, brezposelni pravniki.
ABSTRACT Because of the economic crisis in which has faced all European economy and also other
world countries, the unemployment has been increased a lot. The statistics shows that
will be in Slovenija by the end of the year 2009, already 100.000 unemployed persons.
Each country manage its own active employment policy to try reduce unemployment.
The active employment policy is set to targeted measures and programs. Measures try to
create additional job oppurtunities, increasing professionall, sector and spatial mobility
labor, allows adaptation skills and training of worker for changing conditions at the
market. In diploma I research efficiency measures of active employment policy and also
negative points. Ihave special research the problem of unemployed youth,which is
increasing day by day. I also presented the problem of employability of graduates
lawyers.
KEY WORDS: economic crisis, unemployment, active employment policy,
employment youth, unemployment lawyers.
I
SEZNAM KRATIC
APZ – aktivna politika zaposlovanja
RS – Republika Slovenija
ILO- Mednarodna organizacija dela
ADS – Anketa o delovni sili
MDDSZ – Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve
ZZZPB – Zakon za zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti
ZPRPGGDT- Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v
težavah
ZRZS - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
EU - Evropska Unija
PF - Pravna fakulteta
ZJShemFO - Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe
II
UVOD .............................................................................................................................. 1 1.1. DEFINICIJA BREZPOSELNOSTI .................................................................. 2
1.1.1. Registrirana brezposelnost .......................................................................... 2 1.1.2. Anketna brezposelnost ................................................................................. 3
1.2. VRSTE BREZPOSELNOSTI ........................................................................... 4 1.2.1. Množična brezposelnost ............................................................................... 4 1.2.1. Prostovoljna brezposelnost .......................................................................... 4 1.2.2. Tehnološka brezposelnost ............................................................................ 4 1.2.3. Odkrita brezposelnost .................................................................................. 5
1.2.3.1. Frikcijska brezposelnost ....................................................................... 5 1.2.3.2. Brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja............................ 5 1.2.3.3. Ciklična brezposelnost .......................................................................... 5 1.2.3.4. Brezposelnost zaradi neskladne rasti................................................... 6
1.2.4. Strukturna brezposelnost ............................................................................ 6 1.2.5. Prikrita brezposelnost .................................................................................. 6
2. TRG DELA ................................................................................................................. 7 2.1. TRG DELA V EVROPSKI UNIJI..................................................................... 7
2.1.1. Brezposelnost in zaposlenost v Evropski uniji. .......................................... 7 2.1.2. Evropska strategija zaposlovanja ............................................................... 9
2.1.2.1. Smernice za zaposlovanje v Evropski uniji....................................... 10 2.2. SLOVENSKI TRG DELA PRED VSTOPOM V EVROPSKO UNIJO IN DANES................................................................................................................ 11
2.2.1. Brezposelnost in zaposlenost prebivalstva v Republiki Sloveniji........... 11 2.2.2. Vzroki brezposelnosti v Republiki Sloveniji ............................................ 13 2.2.3. Posledice brezposelnosti v Republiki Sloveniji ........................................ 16
3. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA........................................................... 18 3.1. NASTANEK IN RAZVOJ EVROPSKE POLITIKE ZAPOSLOVANJA SKOZI ZGODOVINO ............................................................................................. 18 3.3. NASTANEK IN RAZVOJ AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V SLOVENIJI............................................................................................................... 19
3.3.1. Strateški cilji aktivne politike zaposlovanja............................................. 20 4. PROGRAM UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ZA OBDOBJE 2007 – 2013 ................................................................................................ 20
4.1. SVETOVANJE IN POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE ....................... 22 4.1.1. Poklicno in zaposlitveno informiranje, svetovanje in motiviranje......... 22 4.1.2. Pomoč pri iskanju zaposlitve ..................................................................... 22 4.1.3. Razvoj in izvajanje novih oblik pomoči ter predstavitev........................ 23
4.2. USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE................................................... 23 4.2.1. Programi institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije ........................................................................................................... 24 4.2.2. Programi praktičnega usposabljanja ....................................................... 24 4.2.3. Programi izobraževanja............................................................................. 24 4.2.4. Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih .............................................. 25 4.2.5. Preventivni in inovativni projekti na trgu dela ....................................... 25
4.3. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA IN SAMOZAPOSLOVANJA............ 25 4.3.1. Spodbujanje samozaposlovanja ................................................................ 26 4.3.2. Subvencije za zaposlitev težje zaposljivih skupin brezposelnih oseb .... 26 4.3.3. Povračilo stroškov dela .............................................................................. 26 4.3.4. Spodbujanje prilagodljivosti delovne sile in podjetij .............................. 26 4.3.5. Ohranitev delovnih mest ............................................................................ 26
III
4.4. PROGRAMI ZA POVEČANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI ................ 27 4.4.1. Spodbujanje socialnega vključevanja in delovne aktivnosti .................. 27 4.4.2. Spodbujanje zaposlitvenih zmogljivosti ................................................... 28 4.4.3. Inovativni programi za pospeševanje socialnega vključevanja in boja proti zapostavljanju na trgu dela ........................................................................ 28
5. PROGRAMI IN VZPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE BREZPOSELNIH OSEB PRI ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE ........................................................... 29
5.1. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB ......................................................................................................................... 29 5.2. ABSOLVENT – AKTIVIRAJ IN ZAPOSLI SE ............................................ 30 5.3. ZAPOSLI. ME / SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA TEŽJE ZAPOSLJIVIH BREZPOSELNIH ZA POLNI DELOVNI ČAS........................ 31 5.4. USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU ............................................. 32 5.5. ZNANJE URESNIČUJE SANJE ..................................................................... 32 5.6. DELOVNI PREIZKUS ..................................................................................... 33 5.7. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS ............ 34 5.8. JAVNA DELA ................................................................................................... 35 5.9. PRIMERJALNI UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V IZBRANIH DRŽAVAH........................................................................................... 36
5.9.1. Češka............................................................................................................ 36 5.9.2. Nemčija ........................................................................................................ 39 5.9.3. Hrvaška ....................................................................................................... 42
5.10. ANALIZA OBSTOJEČIH UKREPOV......................................................... 44 6. BREZPOSELNI MLADI DIPLOMANTI V REPUBLIKI SLOVENIJI............ 45
6.1. ŠTEVILO IN STAROST BREZPOSELNIH MLADIH V REPUBLIKI SLOVENIJI............................................................................................................... 46 6.2. ŠTEVILO BREZPOSELNIH DIPLOMANTOV V REPUBLIKI SLOVENIJI............................................................................................................... 47 6.3. VZROKI BREZPOSELNOSTI MED MLADIMI DIPLOMANTI.............. 47 6.4. MLADI BREZPOSELNI PRAVNIKI............................................................. 49
6.4.1. Izkušnji mladih pravnic v stiku z ukrepi aktivne politike zaposlovanja50 6.5. AKTUALNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE BREZPOSELNOSTI MED MLADIMI V SLOVENIJI....................................................................................... 53
SKLEP ........................................................................................................................... 55 LITERATURA ............................................................................................................. 58 PRAVNI VIRI............................................................................................................... 59 ELEKTRONSKI VIRI................................................................................................. 60 SEZNAM TABEL IN GRAFOV................................................................................. 62
IV
UVOD Aktivna politika zaposlovanja predstavlja nabor ukrepov, s katerimi država posega na
trg dela in odpravlja neskladja med ponudbo in povpraševanjem. V času gospodarske
recesije so ti ukrepi še pomembnejši, ker se zaradi odpuščanja poveča ponudba delovne
sile, medtem ko se na drugi strani povpraševanje po njej zmanjša.
V Sloveniji sta pojma brezposelnost in zaposlovanje v začetku devetdesetih let 20.
stoletja, zaradi uvajanja sistema tržnega gospodarstva, dobila drugačne značilnosti. Pred
tem časom v Sloveniji skoraj nismo poznali brezposelnosti. S procesi gospodarskega
prestrukturiranja, kadrovskimi sanacijami, izgubo trgov na ozemlju nekdanje
Jugoslavije in spremembami strukture povpraševanja po delovni sili je bil pojav
brezposelnosti neizbežen.
Država je začela intenzivno izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi želi
vzpodbuditi posameznika, predvsem delavca kot tudi delodajalca, k aktivnemu
razreševanju problema brezposelnosti.
Brezposelnost predstavlja enega največjih socialno-ekonomskih problemov družbe,
predvsem pa socialno stisko posameznika.
Namen tega diplomskega dela je opredelitev problema brezposelnosti, ter prikazati in
primerjati ukrepe aktivne politike zaposlovanja v času težjih gospodarski razmer, v t.i.
obdobju recesije.
V prvem delu diplomskega dela bom prikazal teoretični vidik brezposelnosti in
zaposlenosti. Nato opredelil trg dela v Evropski Uniji in slovenski trg dela pred
vstopom v Evropsko unijo in danes. Na kratko bom opisal ukrepe aktivne politike
zaposlovanja v dveh državah članicah Evropske Unije, Češki Republiki in Zvezni
Republiki Nemčiji. Dotaknili pa se bomo tudi države, ki v času pisanja diplomske
naloge še ni polnopravna članica Evropske Unije, to je Hrvaška. Nato sledi podrobna
predstavitev aktivne politike zaposlovanja, predvsem vseh aktualnih ukrepov, ki se
izvajajo v Republiki Sloveniji v času zaostrenih gospodarskih razmer, kar je tudi glavni
namen te diplomske naloge. Nazadnje bom predstavil še nezaposlenost med mladimi
diplomanti v Republiki Sloveniji in nezaposlenost diplomiranih pravnikov.
Predvidevam, da je v Sloveniji aktivna politika zaposlovanja dobro urejena in da obstaja
kar nekaj programov, ki pomagajo iskalcem zaposlitve. Predvsem se za to namenjajo
ogromna sredstva.
1
1. TEORETIČNI VIDIK BREZPOSELNOSTI IN
ZAPOSLENOSTI
1.1. DEFINICIJA BREZPOSELNOSTI Brezposelnost je stanje brez uradne zaposlitve. V družbi kaže, da v državi v določenem
obdobju nimajo možnosti zaposlitve vsi prebivalci v aktivni dobi, ki so zmožni za delo
in iščejo zaposlitev. Individualno stanje brezposelnosti doleti osebo, ki ni zaposlena
oziroma v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne pridobitne dejavnosti kot
samozaposlena oseba ter je zmožna za delo in išče zaposlitev. Definicija brezposelne
osebe je odvisna od načina zajemanja podatkov.
1.1.1. Registrirana brezposelnost Registrirane brezposelne osebe so osebe, ki so prijavljene v evidenco brezposelnih oseb
na podlagi naslednjih kriterijev Zavoda Republike Slovenije za Zaposlovanje (v
nadaljevanju ZRSZ):1
– starost nad 15 let, zmožnost za delo, pripravljenost aktivno iskati zaposlitev, oz.
delo,
– poleg tega pa tudi:
– niso v delovnem razmerju,
– niso upokojenci,
– niso študentje, dijaki, vajenci ali udeleženci izobraževanja odraslih, mlajši od 26
let,
– niso nastopili zaporne kazni, daljše od 6 mesecev,
– so tuji državljani in imajo veljavno osebno delovno dovoljenje ter izpolnjujejo
ostale
– zakonske pogoje.
V evidenco brezposelnih oseb na ZRSZ se lahko prijavijo tudi:
– samozaposlene osebe,
– lastnik ali solastniki gospodarskih služb,
– lastniki, zakupniki, najemniki ali drugi uporabniki kmetijskega ali gozdnega
zemljišča,
1 Dostopno na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/KnjigeInZlozenke/Zlozenke/KakoSePrijavim.pdf
2
– če na podlagi dokazila izhaja, da njihov dobiček v preteklem letu ni presegal
zakonsko
– določene višine.
V evidenco zavoda se lahko prijavijo tudi osebe na podlagi programa razreševanja
presežnih delavcev, programa finančne reorganizacije ali na podlagi obvestila
stečajnega upravitelja o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu
delavcev zaradi možnosti vključevanja v program ukrepov aktivne politike
zaposlovanja.
1.1.2. Anketna brezposelnost Anketno brezposelne osebe pa so osebe, ki nujno izpolnjujejo naslednje tri pogoje
brezposelnosti, kakor jih določa ILO2
- v tednu pred anketiranjem niso opravili niti 1 ure dela za plačilo in niso
zaposleni ali samozaposleni,
- so v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem aktivno iskali zaposlitev,
- so pripravljeni sprejeti delo takoj ali v roku dveh tednov od dneva anketiranja
Med brezposelne osebe štejemo tudi osebe, ki so že našle delo, vendar ga bodo začele
opravljati šele po anketiranju.
Anketa o delovni sili je najobsežnejše uradno anketiranje gospodinjstev v Sloveniji.
Namen ADS je pridobiti podatke o stanju in spremembah na slovenskem trgu delovne
sile oziroma o velikosti , strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva
Slovenije.
ADS se izvaja skladno z navodili Mednarodne organizacije dela in Statističnega urada
Evropske unije, kar omogoča primerljivost z drugimi državami, ki izvajajo takšne
ankete, ter časovno primerljivost podatkov s prejšnjimi leti. ADS se v Sloveniji izvaja
od leta 1993. Do leta 1996 se je anketiranje izvajalo enkrat letno, od leta 1997 pa poteka
nepretrgoma kot rotirajoča panelna anketa. Rezultati ADS so ocene, ki temeljijo na
verjetnostnem vzorcu in se objavljajo četrtletno.
2 Mednarodna organizacija za delo
3
1.2. VRSTE BREZPOSELNOSTI 1.2.1. Množična brezposelnost V času finančnih in gospodarskih kriz prihaja do množičnih odpuščanj. To je čas, ko se
gospodarstvo nahaja v recesiji. Povpraševanje po delu, je zaradi manjšega
povpraševanja gospodarstva, zmanjšano. To ima za posledico propadanje podjetij. V teh
primerih prihaja do množične brezposelnosti. Množična brezposelnost zaustavlja
migracijske tokove in gospodarsko krizo spreminja v socialno. Je najtežja vrsta
brezposelnosti.
1.2.1. Prostovoljna brezposelnost Ko je trg blaga in dela v ravnovesju, lahko vsi, ki želijo delati, dobijo zaposlitev, za
normalne plače. Če se ponudba delovne sile povečuje hitreje od povpraševanja lahko
dobijo zaposlitev le za vedno nižje plače.
Za prostovoljno brezposelne osebe se štejejo tisti posamezniki, ki niso pripravljeni
delati za nižjo plačo, kot se jim zdi ustrezna, ki se niso pripravljeni preseliti v kraj kjer
so na voljo prosta delovna mesta ali, ki se niso pripravljeni prekvalificirati.
O prostovoljni brezposelnosti se veliko razpravlja v zvezi z raznimi oblikami pomoči, ki
so jo deležni brezposelni. Če je ta pomoč previsoka spodbuja, da zapuščajo delo, se ne
zaposlujejo in so bolj izbirčni pri iskanju zaposlitve.3
1.2.2. Tehnološka brezposelnost Tehnološka brezposelnost nastaja na strani povpraševanja po delovni sili. Je posledica
novih tehnologij, ki vplivajo na relativno zmanjševanje delovnih mest in na spremembe
v njihovi strukturi. Temu sledi zmanjševanje zaposlovanja oziroma odpuščanje
delavcev. Do izrazito težkih posledic pri zaposlovanju pride v primerih, ko nova
tehnologija zamenja staro in se tako poveča produktivnost dela, hkrati pa ne omogoča
kreiranja novih delovnih mest.4
Tehnološka brezposelnost nastaja v bistvu zaradi inovacij, uvajanja novih tehnologij ter
se ne ponavlja več ciklično, temveč postaja zaradi hitrega razvoja trajna. Ta gibanja niso
več jasna, ko podjetja ohranjajo delavce na zalogo.5
3 Ivan Svetlik, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana 1985, str. 25-30. 4 Judita Bagon, Poti do dela in zaposlitve, Ljubljana 1991, str. 41. 5 Ivan Svetlik, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana 1985, str. 30-34.
4
1.2.3. Odkrita brezposelnost
Odkrito brezposelnost predstavlja aktualna ponudba delovne sile. Kakšne vrste je
odkrita brezposelnost, je odvisno od razmerja med trenutnim povpraševanjem in
trenutno ponudbo delovne sile, torej od števila in vrste prostih delovnih mest na eni
strani ter od števila in karakteristik iskalcev zaposlitve na drugi strani. Odkrita
brezposelnost se deli na frikcijsko brezposelnost in brezposelnost zaradi premajhnega
povpraševanja. Brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja pa se loči še na
ciklično brezposelnost in brezposelnost zaradi neskladne rasti.6
1.2.3.1. Frikcijska brezposelnost Pripisujemo slabemu delovanju trga delovne sile, predvsem pa slabemu pretoku
informacij o prostih delovnih mestih. Vzrok frikcijske brezposelnosti je heterogenost
delovnih mest in heterogenost delavcev (delavci ne sprejmejo prve ponujene zaposlitve,
delodajalci pa ne prvega delavca).7 Praviloma je kratkotrajna in traja nekje 14 tednov ali
manj. Karakteristika frikcijske brezposelnosti je pokritje z ustreznimi delovnimi mesti
(koliko je ustreznih delovnih mest, tolikšna je frikcijska brezposelnost).
1.2.3.2. Brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja Pojavlja se v času gospodarske rasti, stagnacije in depresije. Nekateri jo imenujejo tudi
krizna brezposelnost, Keynesova brezposelnost ali tudi pogojna ciklična brezposelnost.
Nastopi zaradi premajhnega povpraševanja po blagu, ki privede do manjše proizvodnje
in posledično do premajhnega povpraševanja po delovni sili. Končni rezultat pa je večja
brezposelnost.8
1.2.3.3. Ciklična brezposelnost Brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja se kaže kot presežek ponudbe delovne
sile nad povpraševanjem delovnih mest. Za vse, ki bi želeli delati, je premalo prostih
delovnih mest. Ta brezposelnost se lahko pojavlja le občasno zaradi cikličnih nihanj
gospodarstev. Je posledica gospodarske recesije in zato izgine hkrati z oživljanjem
gospodarske rasti.
6 Ivan Svetlik, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana 1985, str. 30-34. 7 Ivan Svetlik, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana 1985, str. 34. 8 Ivan Svetlik, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana 1985, str. 46-53.
5
1.2.3.4. Brezposelnost zaradi neskladne rasti Premajhno povpraševanje se lahko pojavlja tudi v času gospodarskega razcveta. Ni
odvisno le od gospodarskih ciklov in traja daljše časovno obdobje. Takšno stanje
zasledimo v številnih razvitih, predvsem pa nerazvitih državah. Nastopi zaradi visokega
naravnega prirastka prebivalstva, dezagrarizacije, zaradi drugih nenadnih povečanj
delovne sile, zaradi neustrezne strukture investicij, hitrega tehnološkega razvoja in
zaradi drugih podobnih razlogov.
1.2.4. Strukturna brezposelnost Kaže se v presežkih nekaterih poklicev in v pomanjkanju drugih, v prenizki ali
previsoki stopnji izobrazbe glede na zahteve delovnih mest, ter v odpiranju delovnih
mest v regijah, kjer je pomanjkanje delovne sile in v ukinjanju delovnih mest tam, kjer
je delovne sile preveč.
Značilnost te brezposelnosti je torej pokritost z neustreznimi delovnimi mesti.9
1.2.5. Prikrita brezposelnost Prikrito brezposelne so tiste osebe, ki same nočejo biti bolj produktivno zaposlene ali
dalj časa zaposlene in osebe, ki niso zaposlene in ne iščejo aktivno zaposlitev, pa bi se
vendar želele zaposliti. Govorimo o podzaposlenih in latentno zaposlenih.
Podzaposlene ali delno brezposelne so tiste osebe, ki so sicer zaposlene ali
samozaposlene, vendar bi želele delati več ali na zanje bolj primernih delovnih
mestih.10
Latentno brezposelni so ljudje, ki niso zaposleni, ne iščejo več zaposlitve ali pa to
iskanje ni nikjer registrirano, vendar so se pripravljeni takoj ali pa za pod določenimi
pogoji zaposliti.
9 Judita Bagon, Poti do dela in zaposlitve, Ljubljana 1991, str. 41. 10 Ivan Svetlik, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana 1985, str. 37-47.
6
2. TRG DELA Trg dela je trg, ki določa plače ter obseg in vrsto drugih značilnosti zaposlitve. Ponudba
in povpraševanje na trgu dela se oblikujeta tako, da delodajalci povprašujejo po delu in
najemajo delavce, delojemalci oziroma delavci pa iščejo zaposlitev in ponujajo storitve
dela. Trg dela je lahko lokalni, mednarodni, bolj ali manj regulirani, primarni,
sekundarni ipd. Zaradi narave razmerja med delodajalci in delojemalci se je v sodobni
družbi razvila posebna zakonodaja in vrsta institucij, ki urejajo delovanje trga dela.11
2.1. TRG DELA V EVROPSKI UNIJI
2.1.1. Brezposelnost in zaposlenost v Evropski uniji. Zaradi recesije, v kateri se je znašlo evropsko gospodarstvo, se je nezaposlenost močno
povečala v vseh državah članicah. V državah območja z evrom12 so septembra 2009 po
sezonsko prilagojenih podatkih zabeležili 9,7% stopnjo brezposelnosti, kar je največ od
januarja 1999. V celotni EU je bila stopnja brezposelnosti septembra 2009 9,2%.
Stopnja brezposelnosti je znatno višja kot leta 2008. V območju z evrom je septembra
2008 znašala 7,7%, v celotni EU pa 7,1%.
Stopnja brezposelnosti 9,7% je, najvišja stopnja na območju z evrom od januarja 1999,
v celotni EU pa 9,2% stopnja pomeni najvišjo vrednost od januarja 2000.
Eurostat ocenjuje, da je bilo septembra 2009 v celotni EU brezposelnih 22,123 milijona
ljudi, kar je 286.000 več kot avgusta. Na območju z evrom je bilo 15,324 milijona
brezposelnih oz. 184.000 več kot avgusta. Septembra 2008 je bilo v celotni EU 17,122
milijona brezposelnih, v območju z evrom pa 12,120 milijona.
Med članicami EU sta v septembru 2009 najnižjo stopnjo brezposelnosti beležili
Nizozemska 3,6% in Avstrija 4,8%, najvišja pa je bila v Latviji 19,7% in Španiji 19,3%.
V Sloveniji je bila po podatkih Eurostata 5,9%.
Na letni ravni se je brezposelnost povečala v vseh državah članicah. Najnižjo rast so
zabeležili v Nemčiji (s 7,1 na 7,6%), Italiji (v primerjavi drugih četrtletij s 6,8 na 7,4%)
11 Janez Malačič, Faktorji gospodarskega razvoja, Ljubljana, 1995, str.29. 12 Evro območje sestavlja 16 držav članic Evropske unije in sicer: Belgija, Nemčija, Irska,Grčija,Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovaška, Finska in Slovenija
7
in Belgiji (s 7,3 na 7,9%). Najvišji porast brezposelnih so imeli v Latviji (z 8,1 na
19,7%) in v Estoniji (v primerjavi drugih četrtletij s 4,1 na 13,3%).
Septembra se je na letni ravni brezposelnost pri moških v celotni EU zvišala s 7,1 na
9,6%, v območju z evrom pa s 6,8 na 9,3%. Stopnja brezposelnosti pri ženskah se je v
EU zvišala z 8,4 na 9,8%, v območju z evrom pa s 7,5 na 9%.
Pri mladih (do 25 let) je bila septembra 2009 v EU stopnja brezposelnosti 20,1%, kar je
4,4% več kot septembra 2008, v območju evra pa se je z lanskih 15,8% povišala na
20,2%. Največ mladih brezposelnih je bilo v Španiji (41,7%) in Latviji (33,6%).
Tabela 1: Stopnja brezposelnosti v EU, po posameznih državah.13
Septe
-mber 2008
Marec 2009
April 2009
Maj 2009
Junij 2009
Julij 2009
Avgust 2009
Septe-mber 2009
EA16 7.7 9.0 9.2 9.3 9.4 9.5 9.6 9.7
EU27 7.1 8.5 8.7 8.8 8.9 9.0 9.1 9.2
Belgija 7.3 7.8 7.8 7.7 7.8 7.8 7.9 7.9
Bolgarija 5.2 6.2 6.2 6.3 6.5 6.8 7.2 7.6
Češka 4.3 5.9 6.1 6.3 6.5 6.7 6.9 7.0
Danska 3.4 5.2 5.7 5.9 6.1 6.0 6.0 6.4
Nemčija 7.1 7.4 7.6 7.6 7.7 7.6 7.6 7.6
Estonija 6.5 11.0 13.3 13.3 13.3 : : :
Irska 6.7 11.1 11.7 12.2 12.2 12.3 12.5 13.0
Grčija 7.5 8.8 9.2 9.2 9.2 : : :
Španija 12.4 17.2 17.6 17.9 18.2 18.5 18.8 19.3
Francija 8.0 9.1 9.2 9.4 9.5 9.7 9.8 10.0
Italija
6.8 7.4 7.4 7.4 7.4 : : :
13 Seasonally adjusted unemployment rates, dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu.
8
Ciper 3.5 4.6 5.0 5.2 5.3 5.4 5.6 5.9
Latvija 8.1 14.3 15.5 16.6 17.2 17.8 18.6 19.7
Litva 6.3 11.0 13.8 13.8 13.8 : : :
Luksemburg 5.1 6.0 6.1 6.3 6.4 6.5 6.5 6.6
Madžarska 7.8 9.6 9.7 9.7 9.6 9.5 9.6 9.7
Malta 5.8 6.7 7.0 7.2 7.3 7.3 7.2 7.2
Nizozemska 2.7 3.0 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6
Avstrija 3.9 4.6 4.7 4.8 4.8 4.7 4.7 4.8
Poljska 6.8 8.0 8.0 8.0 8.0 8.0 8.1 8.2
Portugalska 7.8 9.0 9.1 9.2 9.2 9.2 9.1 9.2
Romunija 5.8 6.2 6.4 6.4 6.4 : : :
SLOVENIJA 4.1 5.3 5.6 5.9 6.0 5.9 5.9 5.9
Slovaška 8.9 10.4 10.7 10.9 11.2 11.5 11.7 12.0
Finska 6.5 7.7 8.0 8.2 8.4 8.5 8.5 8.6
Švedska 6.4 7.7 7.9 8.1 8.3 8.4 8.6 8.7
Združeno Kraljestvo
6.0 7.2 7.5 7.7 7.8 7.8 : :
2.1.2. Evropska strategija zaposlovanja Evropska strategija zaposlovanja je bila razvita zaradi boljše izmenjave informacij in
skupne razprave med vsemi državami članicami, da bi tako skupaj našli rešitve oziroma
vzpostavili najboljše prakse. S tem bi ustvarili nova in boljša delovna mesta v vsaki
državi članici.
9
Strategija v glavnem temelji na dialogu med državami članicami in Evropsko komisijo
na podlagi uradnih dokumentov, kot so smernice, priporočila in letno skupno poročilo o
zaposlovanju. Strategijo dopolnjuje dialog med Evropsko komisijo in socialnimi
partnerji ter drugimi evropskimi institucijami, vključno z Evropskim parlamentom,
Evropskim ekonomskim in socialnim odborom ter Odborom regij.
Odbor za zaposlovanje, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in Evropske komisije,
ima ključno vlogo pri usklajevanju ciljev in prednostnih nalog na ravni EU. Ti cilji so
vzpostavljeni na podlagi skupnih kazalcev in merljivih ciljev v zvezi z zaposlovanjem.14
2.1.2.1. Smernice za zaposlovanje v Evropski uniji Smernice, ki jih je predlagala Komisija in odobril Svet, predstavljajo skupne prednostne
naloge za države članice in nacionalne politike zaposlovanja.
Od leta 2005, so smernice zaposlovanja vključene v makroekonomsko in
mikroekonomsko politiko. Določene so za dobo treh let.
Smernice zaposlovanja15:
• Izvajanje politik zaposlovanja, katerih cilj je doseči polno zaposlenost, izboljšati
kakovost in storilnost pri delu ter okrepiti socialno in ozemeljsko kohezijo.
• Spodbujanje pristopa za zaposlovanje v vseh življenjskih obdobjih
• Zagotavljanje vključujočih trgov dela, izboljšanje privlačnosti dela in
zagotavljanje, da se delo izplača, tudi težje zaposljivim in nedejavnim osebam s
pomočjo
• Izboljšanje ujemanja s potrebami trga dela.
• Spodbujanje prožnosti v povezavi z varnostjo zaposlitve in zmanjševanje
segmentacije trgov dela, ob upoštevanju vloge socialnih partnerjev.
• Zagotavljanje zaposlovanju prijaznih gibanj stroškov dela in mehanizmov
določanja plač.
• Razširitev in izboljšanje naložb v človeški kapital.
• Prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja novim zahtevam glede
usposobljenosti
14 Dostopno na: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=101&langId=sl 15 Dostopno na: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=108&langId=en
10
2.2. SLOVENSKI TRG DELA PRED VSTOPOM V
EVROPSKO UNIJO IN DANES 2.2.1. Brezposelnost in zaposlenost prebivalstva v Republiki Sloveniji Za obdobje osemdesetih let je bila za slovenski trg dela značilna visoka stopnja
zaposlenosti in visoka pravna zaščitenost zaposlenih. V veljavi je bila »socialistična
družbena pogodba«, ki je temeljila na polni zaposlenosti in majhnih razlikah v plačah.
Ustavna pravica do dela naj bi vsakomur zagotavljala delo, na delovno razmerje pa je
bila vezana tudi večina pravic.
Odpuščanje je bilo praktično nemogoče. Odpoved s strani delodajalca je bila možna le v
primeru dokazanih večjih disciplinskih prekrškov ali povzročene materialne škode.
Odpuščanje iz ekonomskih razlogov so postali dovoljeni šele konec leta 1989, leta 1991
pa so bili skrajšani zakonsko določeni odpovedni roki. Stroški odpuščanja so ostali še
vedno visoki, sama pot pa zapletena.16
Trg dela je v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih doživel velike spremembe. Po
osamosvojitvi Slovenije je izguba več kot 45% trgov narekovala zmanjševanje števila
zaposlenih, krčenje proizvodnega procesa in prilagajanje ter osvajanje novih trgov,
veliko zahtevnejših od jugoslovanskega. Padec obsega proizvodnje je povzročil, da se je
Slovenija srečala s pomembnim deležem brezposelnih.
Vstop Slovenije v Evropsko unijo je na področju delovne sile, zaradi prostega pretoka
ljudi, kapitala in storitev odprl nove trge in nove možnosti. Stara petnajsterica članic EU
je lahko uveljavila omejitve na trgu dela za novinke iz širitve 2004 sicer najdlje do
konca aprila 2011, torej sedem let, ki so razdeljena na tri obdobja (2-3-2). Drugo,
triletno prehodno obdobje se je izteklo konec aprila 2009 in po njem so lahko države
omejitve podaljšale s tehtno utemeljitvijo.17
V septembru 2008 je bila brezposelnost v Sloveniji najnižja po decembru 1990 (59.303
oseb). Potem je začela brezposelnost naraščati, kar sovpada z začetkom gospodarske
krize. Brezposelnost je začela naraščati v oktobru 2008, predvsem na račun priliva
iskalcev prve zaposlitve, že od septembra 2008 naprej pa je naraščalo število novo
16 Alenka Kajzer, Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji, Ljubljana 1996, str. 143. 17 Dostopno na: http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novica/news/belgija-maja-odpira-trg-dela-za-slovenijo-in-se-sedem-drzav/66c69bd6fb/
11
prijavljenih, zaradi izteka zaposlitve za določen čas, ter trajno presežnih delavcev in
stečajnikov. 18
Ob koncu oktobra 2009 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 94.591
brezposelnih oseb. V primerjavi z decembrom 2008 je bila brezposelnost večja za 42,8
odstotka. Po nekaterih predvidevanjih, bo pred koncem leta 2009 število brezposelnih
preseglo število 100.000. 19
Tabela 2: Brezposelnost v Sloveniji in stopnja njene rasti po območnih službah ZRSZ.20 Območna služba ZRSZ december
2008 oktober
2009 Stopnja rasti okt. 09/ dec.
08 (v %) Celje 7.678 10.441 36,0 Koper 3.603 5.217 44,8 Kranj 4.546 6.815 49,9
Ljubljana 13.770 21.027 52,7 Maribor 10.762 14.054 30,6
Murska Sobota 7.202 9.851 36,8 Nova Gorica 2.370 3.923 65,5 Novo mesto 3.102 4.435 43,0
Ptuj 3.126 4.664 49,2 Sevnica 2.696 3.717 37,9 Trbovlje 2.295 3.323 44,8 Velenje 5.089 7.124 40,0
Slovenija 66.239 94.591 42,8
Na strukturo brezposelnosti vse od začetka gospodarske krize vpliva obsežnejše
prijavljanje presežnih delavcev in stečajnikov ter tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za
določen čas, v jesenskih mesecih pa tudi večji priliv iskalcev prve zaposlitve. Predvsem
kot posledica večjega števila novo prijavljenih brezposelnih oseb se skrajšuje tudi
povprečni čas brezposelnosti. Povečali so se deleži brezposelnih moških, brezposelnih
starih manj kot 50 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi
stečajev. Ob koncu oktobra 2009 je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna 1
leto, 6 mesecev in 27 dni.
18 Dostopno na: www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/Razvoj_kadrov_v_turizmu_-_Ptuj_junij_09_trg_dela.ppt 19 Dostopno na: www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/NovinarskoSredisce/NovinarskeKonference/2009/04-11-09.htm#I._Gibanje_brezposelnosti_ 20 Statistični podatki, dostopno na: http://www.ess.gov.si.
12
Tabela 3: Struktura brezposelnih v Republiki Sloveniji21
v % v % oktober 2008 oktober 2009
Ženske 52,2 48,9
Stari od 15 do 25 let 15,7 16,4
Stari od 26 do 39 let 30,1 33,3
Stari od 40 do 49 let 20,1 20,9
Stari 50 let in več 34,2 29,4
Trajno presežni delavci in brezposelni zaradi stečajev 22,7 28,9
Iskalci prve zaposlitve 18,3 16,3
Dolgotrajno brezposelni 50,2 34,4
Brezposelni s I.-II. stopnjo izobrazbe 39,8 38,2
2.2.2. Vzroki brezposelnosti v Republiki Sloveniji a) Sprememba družbenoekonomskega sistema in problem prikrite brezposelnosti
Prejšnji gospodarski sistem je temeljil na socialistični družbenoekonomski ureditvi, ki je
poudarjala polno zaposlenost in majhne razlike v plačah. Ta sistem je odkrito
brezposelnost spreminjal v prikrito. Kopičenje vse večjega števila delavcev z
zaposlitvijo, a brez dela. S prehodom na tržno gospodarstvo se je zmanjšala
zaposlitvena varnost. Država je opustila skrbniško vlogo in dopustila odpuščanje iz
operativnih razlogov. Dosti delavcev se je posledično znašlo na cesti, ko so podjetja
skušala povečati gospodarsko učinkovitost ali pa šla v stečaj. S stališča narodnega
gospodarstva sta odpuščanje in brezposelnost »nujno zlo« tržne ekonomije. Mogoče ta
vzrok ne vpliva bistveno na trenutno brezposelnost, vendar je potrebno prikazati tudi to
specifično stanje, ki je bilo v veliki meri krivo za nastanek precejšnje brezposelnosti
takoj po osamosvojitvi.
21 Ibidem.
13
b) Izguba trgov
Število zaposlenih in samozaposlenih se je relativno najbolj zmanjšalo v letu 1991. Pri
tem gre za dva osnovna vzroka: postopno izgubo jugoslovanskega in delno vzhodnih
trgov ter recesijo zahodnih trgov, kar je potem vplivalo na padec povpraševanja in s tem
na padec proizvodnje. Brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja se kaže kot
presežek ponudbe delovne sile nad povpraševanjem po delovnih mestih. Ob
osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je slovenski trg postal premajhen, saj je štel namesto
dotedanjih 22 milijonov domačih jugoslovanskih potrošnikov samo 2 milijona
slovenskih potrošnikov. Z razpadom Jugoslavije in njenega dokaj zaščitenega trga je
močno usahnilo povpraševanje po mnogih slovenskih izdelkih. Število registriranih
brezposelnih v Sloveniji se je z 28.000 oseb v letu 1989 povzpelo na skoraj 130.000 v
letu 1993. Povprečna življenjska raven prebivalstva se je vidno znižala, socialne razlike
med ljudmi pa so se povečale.
c) Neustrezna izobrazbena struktura v gospodarstvu
V tem primeru lahko govorimo o premajhni ponudbi določenih delovnih mest in
prevelikem povpraševanju po nekaterih drugih poklicih. Po eni strani država spodbuja k
nadaljevanju izobraževanja mladih, po drugi strani pa lahko govorimo o ambicioznosti
mladih in njihovih staršev, saj so mnenja, da jim bo višja izobrazba zagotovila boljši
položaj na trgu delovne sile in v družbi nasploh 22.
Vzrokov, zakaj se mladi odločajo za nadaljnje šolanje, je veliko (brezplačen študij,
subvencionirana študentska prehrana, možnost študentskega dela, republiške in Zoisove
štipendije). Posledica tega je pomanjkanje poklicev in preveliko število določenih
diplomantov. Velja splošno prepričanje, da ima posameznik z visoko stopnjo izobrazbe
boljše možnosti za zaposlitev, kot tisti s končano poklicno ali srednjo šolo.
Eden glavnih problemov nizke zaposlitve diplomantov in ostalih poklicev je strukturno
neskladje na trgu delovne sile. Število iskalcev s terciarno izobrazbo, ki zajema
visokošolsko strokovno in univerzitetno dodiplomsko izobraževanje ter podiplomsko
izobraževanje na ravni magisterija, se povečuje. Sicer se povečuje tudi povpraševanje
po le-teh, vendar v manjši meri, kar zaostruje razmere na trgu dela mladih diplomantov.
Previsoka izobrazbena struktura je na žalost tudi eden večjih problemov. Marsikateri
posameznik, ki pridobi visoko izobrazbo, je na koncu zaradi tega še razočaran, saj lahko
22 Miroljub Ignjatović: Položaj mladih na trgu delovne sile. IB revija, Ljubljana, 2006, str.66.
14
postane le eden izmed mnogih, ki čakajo na svojo zaposlitev.23 Kar se v času recesije še
bolj izraža.
d) Pomanjkanje delovnih izkušenj
Delodajalci vidijo predvsem mlade kot delovno silo s pomanjkanjem delovnih izkušenj,
saj so brez delovne zgodovine, iz katere bi bilo mogoče sklepati na določene delovne
lastnosti. Delodajalci tako ne morejo oceniti delovnih navad in kvalitet mladih, zato jim
zaposlovanje le-teh na delovnih mestih predstavlja tveganje, ki ga pogosto zmanjšujejo
tako, da mladim ob vstopu ponujajo bolj nestalne in fleksibilnejše oblike zaposlitev.
Analiza pogojev zaposlovanja, ki jih opredeljujejo delodajalci pri iskanju delavcev, je
pokazala, da so delovne izkušnje po pomembnosti drugi pogoj, takoj za izobrazbo.24 Pri
dejstvu, da so mladi večinoma brez delovnih izkušenj, poskuša pomagati aktivna
politika zaposlovanja, ki omogoča z raznimi programi delodajalcu, da preden zaposli
delavca, preizkusi njegove navade in primernost za delovno mesto.
Omeniti je potrebno tudi dejstvo, da delodajalci izkoriščajo delo preko študentskega
servisa. V praksi se kaže, da so študenti, ki opravljajo študentsko delo, nelojalna
konkurenca mladim diplomantom zaradi cenejšega dela in manjše obveznosti
delodajalcev do njih in države.25
e) Podaljševanje delovne dobe starejših
Podaljševanje delovne dobe je realnost a služb za mlade ni, bi bila misel ki najbolj
odraža trenutno stanje. Največ vpliva na podaljševanje delovne dobe ima pokojninski
sistem oziroma pokojninska blagajna. Pokojninska blagajna deluje po principu
pretočnosti, kar pomeni, da trenutno aktivno zaposleni plačujejo prispevke v zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), iz katerega se izplačuje pokojnina
neaktivni populaciji, ki so s preteklim delom postali upravičenci do pokojninskih pravic.
Pokojninska blagajna je tako stabilna, če je razmerje med zaposlenimi in upokojenci
zadostno. V Sloveniji je bilo v letu 1984 razmerje trije zaposleni na enega upokojenca,
v letu 2008 pa le še 1,64 zavarovanca na enega upokojenca. 26 Glede na trenutno stanje
23 Dorotea Verša, Mladi diplomanti na trgu delovne sile, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ljubljana 2004, str. 24 24 Ibidem 25 Miroljub Ignjatović: Položaj mladih na trgu delovne sile. IB revija, Ljubljana, 2006, str. 68. 26 Dosegljivo na: www,cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/leta-2030-konec-sveta-za-upokojence.html
15
se bo to razmerje še poslabšalo, namreč življenjska doba se podaljšuje, po drugi strani
pa se zmanjšuje zaposlenost zaradi recesije.
Posledica kasnejšega upokojevanja je višja starost ob upokojitvi in zasedenost delovnih
mest, ki bi jih lahko zasedali mladi. Nekateri posamezniki so mnenja, da starejši pred
upokojitvijo in mladi, ki prihajajo iz šole, na trgu dela niso substituti. Na delovna mesta,
ki jih starejši izpraznijo, se največkrat zaposlujejo delavci, ki so v podjetju že dlje časa,
po starosti pa od svojega predhodnika ne zaostajajo veliko.27
Kako rešiti problem podaljševanja delovne dobe na eni strani in zmanjšati
nezaposlenost med mladimi, še posebej med prvimi iskalci zaposlitve, zaenkrat ni
znano. Dejstvo je da takšen pokojninski sistem ni vzdržen in bodo potrebne reforme, to
bi lahko pomenilo da se mladim brezposelnim ne piše nič dobrega. Edino, kar bo v
prihodnosti lahko pripomoglo k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi je gospodarski
zagon, gospodarska rast in konec recesije.
2.2.3. Posledice brezposelnosti v Republiki Sloveniji a) Socialna izključenost
Socialna izključenost se kaže kot izolacija in občutek nemoči v vsakdanjem življenju
posameznika ali družbenih skupin. Ko govorimo o izključenosti mladih, imamo v mislih
izključenost iz enega ali več omenjenih življenjskih področij, kjer mladi v omenjenem
smislu niso sposobni dosegati t. i. družbenih norm in standardov, ki jih družba od njih
pričakuje (na primer: šolanje, delo, ustvarjanje lastne družine). Ko pa izključenost
pogledamo s socialnega vidika, ugotovimo, da posameznik ne sodeluje več pri
posameznih družbenih skupinah niti ne soodloča pri družbenih vprašanjih.28
b) Psihološki vidik
V 30. letih prejšnjega stoletja so v Veliki Britaniji in Avstriji opravili študijo, ki je
pokazala, da posamezniki v različnih okoljih doživijo psihološki efekt brezposelnosti na
podoben način.
Najprej se pojavi šok, ki to osebo paralizira. Ko se začne zavedati, da je brezposelna,
tega ne more dojeti, morala pade. Sledi poizkus zmanjšanja resnosti dogodka in
zanikanje stanja (na primer: ne zaprosijo za socialno pomoč ali si omislijo dopust, kot 27 Miroljub Ignjatović: Položaj mladih na trgu delovne sile. IB revija, Ljubljana, 2006, str. 84. 28 Jana Rapuš Pavel , Ranljivost mladih pri soočanju z brezposelnostjo. Socialna pedagogika, Ljubljana 2005, str. 338-340.
16
da se ni nič zgodilo). Na tej točki je najpomembneje, da se posameznik sprijazni s tem,
da dosežki v preteklosti niso več kriterij za zadovoljstvo v sedanjosti, in sprejme nove
standarde. Pri tem stanju se posamezniku lahko zmanjša želja po zaposlitvi, svet začne
dojemati kot nekaj, na kar ne more vplivati, prevzame drugačen tip vsakodnevnih
aktivnosti.29
Psihološki pritisk je odvisen od trajanja brezposelnosti. Zanimivo je, da tistim, ki so bili
dolgo na spisku brezposelnih, manjkrat ponudijo delo kot tistemu, ki je brez dela krajši
čas. Ugotovili so tudi, da so boljše službe ponujene tistim, ki so brezposelni manj časa,
kar dodatno zmanjšuje voljo in samozaupanje dolgotrajno brezposelnih. V primeru
brezposelnosti prihaja tudi do družinske problematike, razdora družin, depresije,
marsikdo pa lahko poseže tudi po alkoholu ali drogah. O vzrokih za številčnost nasilja v
družinah in med posamezniki lahko le ugibamo, velikokrat pa je kot vzrok navedena
brezposelnost.
c) Ekonomska izključenost
Ekonomska izključenost vsebuje revščino in odvisnost od državnih pomoči. Težave z
ekonomskega vidika se kažejo tudi skozi omejen dostop do dobrin in zaposlitve ter pri
višini dohodka. Vzrokov za revščino je več, eden izmed njih pa je tudi brezposelnost.
Najpogostejše merilo za revščino je dohodek. Tako se med revne uvršča posameznik ali
družina, katerih dohodek je pod določeno mejo, ki je sprejeta kot minimum, potreben za
preživetje. Statistični urad Republike Slovenije je na primer leta 2005 prvič izvedel
anketo med prebivalstvom Slovenije, v kateri so spraševali o življenjskih pogojih.
Rezultati so pokazali, da si 2% gospodinjstev ne more privoščiti osebnega avtomobila,
32% gospodinjstev si ne more privoščiti enotedenskih letnih počitnic in 8%
gospodinjstev si ne more privoščiti mesa vsak drugi dan. V letu 2008 je v Sloveniji pod
pragom revščine živelo 12,3% prebivalcev.30
d) Stanovanjska problematika
Mladi zaradi nezaposlenosti podaljšujejo svoje bivanje pri starših, saj nimajo finančnih
možnosti za pridobitev stanovanja. Če zaprosijo za kredit, jim le-ta velikokrat v željeni
višini žal ni odobren zaradi brezposelnosti ali zaposlitve za določen čas. Vse finančne
institucije, ki se ukvarjajo s posojili, želijo za svoj denar namreč garancijo. Ponavadi je
29 Dostopno na: http://www.zaposlitev.net/delo.php?m=iskalci&a=karierni_center&a2=clanek&idb=25230 Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=2699
17
pogoj stalna zaposlenost kreditojemalca. Mladim tako ne ostane nič drugega, kot da se
sprijaznijo z Minimalno državno pomočjo in še naprej ostanejo finančno breme svojih
staršev.31
V letošnjem letu je Vlada Republike Slovenije sprejela zakon32, ki omogoča pridobitev
kredita iz jamstvene sheme Republike Slovenije, osebam zaposlenim za določen čas,
mladim družinam, vsem ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in brezposelnim
osebam, ki so zaposlitev izgubile po 1.10.2008 iz poslovnih razlogov.
3. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA Aktivna politika zaposlovanja je sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov, ki se
odvijajo na trgu dela ter ustvarjajo dodatne delovne možnosti, povečujejo poklicno,
sektorsko in prostorsko mobilnost delovne sile, omogočajo prilagajanje znanj in
usposobljenosti delavcev za spremenjene pogoje produkcije v tržni konkurenci.
Spodbujajo razvoj podjetniških iniciativ in samozaposlovanje kandidatov za delo.
Spodbujajo tudi delovno reintegracijo delavcev z zniževanjem cene dela in z
razbremenjevanjem delodajalčevega rizika zaposlovanja.
Nosilec ukrepov aktivne politike zaposlovanja je Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve. Njegova naloga je, da ukrepe načrtuje, spremlja in nadzira njihovo
izvajanje. Za izvajanje ukrepov je pooblaščen Zavod RS za zaposlovanje.
Ukrepi preprečujejo marginalizacijo določenih skupin brezposelnih na trgu dela in
delujejo v smeri usklajevanja med ponudbo in povpraševanjem.33
3.1. NASTANEK IN RAZVOJ EVROPSKE POLITIKE
ZAPOSLOVANJA SKOZI ZGODOVINO Evropske države so začele strukturni brezposelnosti posvečati večjo pozornost od
sredine osemdesetih let dalje, ko je trdovratna in več milijonska brezposelnost v EU
začela predstavljati resen problem. Brezposelnost v EU je namreč začela strmo
naraščati, ko se je ob upočasnjeni gospodarski rasti na začetku devetdesetih let trend
višanja zaposlenosti, beležen v drugi polovici osemdesetih let, ustavil. Kljub napovedim
31 Jana Rapuš Pavel, Ranljivost mladih pri soočanju z brezposelnostjo. Socialna pedagogika, Ljubljana 2005, str. 344 32 Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO), Ur.l. RS, št. 59/2009 33 Malačič Janez et al.: Ekonomski vidiki kadrovske dejavnosti. Ljubljana: Zveza društev za kadrovsko dejavnost, 1995, str. 195.
18
o izboljšanju razmer pa več kot 15 milijonska brezposelnost in predvsem le okrog 63-
odstotna stopnja zaposlenosti, ki je v primerjavi z okrog 74-odstotno ameriško precej
nizka, ostaja eden največjih socialnih problemov v EU. Gospodarska in družbena cena
visoke brezposelnosti je ogromna. To je povzročilo, da je na ravni Evropske komisije
prišlo do sprejema skupnih usmeritev za hitrejše in bolj koordinirano reguliranje trga
dela. Zasedanje Evropskega sveta v Amsterdamu leta 1998 pa pomeni prelomnico v
politiki zaposlovanja v EU. Voditelji držav in vlad so se sporazumeli, da bo
zaposlovanje postalo zadeva skupnega pomena in sprejeli Amsterdamsko pogodbo, ki je
stopila v veljavo v začetku maja 1999. Nastala je evropska politika zaposlovanja, katere
temelj je Amsterdamska pogodba, jedro pa Luksemburške smernice.
Evropska strategija zaposlovanja je del politične agende, oblikovane v Lizboni leta 2000
s ciljem, da postane EU najbolj dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na
svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti, skupno z več in boljšimi službami in večjo
socialno kohezijo. Cilj je doseči do leta 2010 višjo stopnjo zaposlenosti, in sicer 70%
splošno in 60% za ženske. Med drugim je bilo od leta 1996 do sedaj v EU ustvarjenih
več kot 12 milijonov novih delovnih mest, brezposelnost pa se je zmanjšala za dobre 4
milijone oseb. Poleg tega da poskuša evropska politika zaposlovanja usklajevati
aktivnosti evropskih držav tudi na področju politike zaposlovanja, jih predvsem
zavezuje k razreševanju problemov brezposelnosti in določa temeljne smeri delovanja,
znotraj katerih vsaka država išče svojim razmeram primerne programe in ukrepe. Poziva
jih k usklajevanju razvoja strategij zaposlovanja, predvsem na področju razvoja
kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trgov dela, ki se bodo
sposobni odzivati na gospodarske spremembe.
3.3. NASTANEK IN RAZVOJ AKTIVNE POLITIKE
ZAPOSLOVANJA V SLOVENIJI Slovenija je začela razvijati instrumente, ki sodijo v sklop APZ, že v osemdesetih letih.
V praksi so se začeli uveljavljati v začetku devetdesetih let, ko se je ob uvajanju tržnega
gospodarstva, ki je povzročilo zapiranje nedonosnih proizvodenj, tehnološko
posodabljanje, odpravljanje podzaposlenosti in odpuščanje presežnih delavcev, začela
hitro povečevati odkrita brezposelnost. Gospodarska kriza in kriza zaposlovanja v
začetku devetdesetih let sta tako zahtevali hitro uvedbo blažilnih ukrepov, da bi se
izognili socialnemu zlomu. APZ se je uveljavljala kot del programov za razreševanje
19
vprašanj presežnih delavcev. Razvit je bil sistem javnih služb za zaposlovanje, ki so se
po svojih aktivnostih lahko primerjale s podobnimi v tržnih gospodarstvih. Nastajali so
programi za prekvalifikacije in dodatno izobraževanje delavcev, za preusmerjanje
odvečnih delavcev v samozaposlitev in za odpiranje novih delovnih mest.
Temeljna razvojna usmeritev v zvezi s sistemom ukrepov APZ je krepitev preventivnih
ukrepov ter priznavanje nematerialnih pravic brezposelnim osebam, delavcem in
državljanom na obravnavanem območju ob postopnem oženju premoženjskih pravic oz.
denarnih prejemkov. Druga pomembna razvojna usmeritev je okrepljeno individualno
obravnavanje primerov posameznikov, ki izgubijo zaposlitev, v okviru obveznega
zaposlitvenega načrta, ki ga izdela Zavod. Pomembna je tudi tretja razvojna usmeritev,
po kateri se krepi aktivno sodelovanje med delodajalcem in predstavniki Zavoda pri
preprečevanju in odpravljanju brezposelnosti, tako na splošni kot tudi individualni
ravni.
APZ je opredeljena v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Pravice iz zavarovanja za brezposelnost izvaja Zavod, nekatere ukrepe APZ (ohranitev
produktivnih delovnih mest in sodelovanje pri reševanju presežkov v državnih
podjetjih) pa dodatno še MDDSZ.
3.3.1. Strateški cilji aktivne politike zaposlovanja Osnovni strateški cilji programa aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007-2013
so:
• povečanje zaposlenosti in znižanje brezposelnosti,
• preprečevanje prehoda v dolgotrajno brezposelnost ( znižanje deleža dolgotrajno
brezposelnih) in povečanje prehoda v zaposlitev,
• zmanjšati strukturno brezposelnost: povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbe,
usposobljenosti in izboljšanjem veščin( izboljšanje izobrazbene sestave
brezposelnih),
• povečanje prilagodljivosti in konkurenčnosti zaposlenih,
• spodbujanje novega zaposlovanja (povečanje števila podprtih projektov za
razvoj novih zaposlitvenih možnosti),
• okrepitev socialne vključenosti ( znižanje deleža prejemnikov denarnega
nadomestila in denarne socialne pomoči med brezposelnimi).34
34 Program ukrepov APZ za obdobje 2007 - 2013, dostopno na: www.ess.gov.si
20
4. PROGRAM UKREPOV AKTIVNE POLITIKE
ZAPOSLOVANJA ZA OBDOBJE 2007 – 2013
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti35 v 50. členu določa, da
program ukrepov aktivne politike zaposlovanja sprejme Vlada Republike Slovenije, po
posvetovanju s socialnimi partnerji, za proračunsko ali plansko obdobje. Program APZ
v skladu z določbami omenjenega zakona prispeva k uresničevanju srednjeročnih
smernic in strateških dokumentov razvoja trga dela in zaposlovanja, sprejetih na ravni
države in Evropske unije.
Program APZ prinaša široko paleto pozitivnih učinkov. Zanje je bistvenega pomena
pravilno odločanje o času posega na trg dela in kar najboljši preplet posameznih
programov. Program APZ kot del politike zaposlovanja mora dosegati sinergijske
učinke z drugimi sektorskimi politikami. S tem načinom posega na trg dela neposredno,
pri čemer odpravlja tiste kratkoročne in druge probleme glede zaposlovanja in trga dela,
ki jih s preostalimi sistemskimi rešitvami in ukrepi drugih politik ni mogoče učinkovito
odpravljati, pa tudi posredno. Do sedaj je Vlada RS sprejemala program APZ za
posamezno koledarsko leto, to pa ne omogoča uravnovešenih izvajalskih načrtov in
financiranja. Zato se je pokazala potreba po stabilnejših in administrativno
učinkovitejših ukrepih, ki vsebujejo tudi uveljavljanje večje lastne prepoznavnosti med
delodajalci, brezposelnimi in širšo javnostjo. Vsebinsko združevanje programov in
njihovo bolj uravnovešeno financiranje sta temeljna ukrepa reform za uspešnejšo
politiko zaposlovanja v Okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje
v Sloveniji. Zato je program APZ pripravljen za daljše obdobje. Program APZ
opredeljuje ključne naloge na trgu dela in strateške cilje, ki jih bo uresničeval z ukrepi
in v njih opredeljenimi aktivnostmi ter spremljal s postavljenimi kazalci. V posebnem
delu pa je zajet izvedbeni načrt za proračunsko obdobje 2007 in 2008.
Ciljne skupine brezposelnih oseb, postopki za izbor izvajalcev, postopki za vključevanje
brezposelnih oseb, postopki za izbor podizvajalcev, vrste stroškov, nadzor nad porabo
sredstev in postopek vrnitve nenamensko porabljenih sredstev, so določeni s
Pravilnikom o izvajanju programa APZ36, ki ga sprejme minister, pristojen za delo v
35 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 107/06. 36 Pravilnik o izvajanju programa APZ, Uradni list RS, št. 5/2007.
21
skladu z 51. členom ZZPB.37 Posamezni ukrepi APZ so, v skladu z njihovo vsebino,
namenjeni različnim skupinam, glede na njihove specifične potrebe. Pri določitvi ciljnih
skupin je posebna pozornost namenjena vključevanju težje zaposljivih oseb na trg dela,
predvsem brezposelnih, ki prejemajo denarno socialno pomoč v centrih za socialno delo
in invalidom. Pomembna ciljna skupina, ki se prednostno vključuje v ukrepe APZ, so
tudi mladi, predvsem iskalci prve zaposlitve. Tudi osebe starejše od 50 let se prednostno
vključujejo v ukrepe APZ, za dosego cilja povečanja stopnje zaposlenosti in stopnje
aktivnosti starejših od 55 let.38
4.1. SVETOVANJE IN POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE Namen ukrepa je svetovanje in pomoč posameznikom pri iskanju zaposlitve ter
seznanjanje s poklicnimi možnostmi in poglobljena obravnava določenih skupin oseb,
zato da se izboljšajo zaposlitvene možnosti in odpravijo ovire pri iskanju zaposlitve.
Namen ukrepa je tudi predstavitev in uveljavitev aktivnosti programa APZ.39
4.1.1. Poklicno in zaposlitveno informiranje, svetovanje in motiviranje Sem spadajo zlasti aktivnosti, ki pomagajo pri iskanju zaposlitve, vključno z razvojem
pripomočkov in informativnega gradiva, aktivnosti, ki spodbujajo in motivirajo osebe
za iskanje zaposlitve ter omogočajo pridobivanje oz. poglabljanje veščin za iskanje
zaposlitve. Karierno usmerjanje je ključno pri profesionalnem in strokovnem razvoju za
otroke in odrasle od osnovne šole do upokojitve, postalo pa naj bi temelj življenjskega
zaposlitvenega usmerjanja.
4.1.2. Pomoč pri iskanju zaposlitve
Pri iskanju zaposlitve so v pomoč razni moduli poglobljenega svetovanja, pa tudi
konkretno preizkušanje za neko vrsto dela. Nadgradnja te pomoči so na primer razne
delavnice, seminarji, poglobljena obravnava posameznikov in zastopništvo pri
delodajalcih, zaposlitveni klubi, ki razvijajo veščine, odpravljajo zaposlitvene ovire in
pomagajo pri iskanju zaposlitvenega cilja in zaposlitve ter pri razvoju kariere.
Posamezne aktivnosti se in se bodo prilagajale potrebam in posebnostim posameznih
skupin ter se bodo lahko izvajale skupinsko in individualno. Prav tako se bodo izvajale
37 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 107/06. 38 Program ukrepov APZ za obdobje 2007 - 2013, dostopno na: www.ess.gov.si39 Ibidem.
22
aktivnosti, potrebne za organizacijo in spodbujanje zaposlitve in dela po podjemnih
pogodbah v skladu s 36.b. členom Zakona o socialnem varstvu.40
4.1.3. Razvoj in izvajanje novih oblik pomoči ter predstavitev Spodbujati je potrebno razvoj novih in inovativnih oblik informiranja, svetovanja,
motiviranja in pomoči pri iskanju zaposlitve, saj gre za ključne aktivnosti, ki
pospešujejo prilagajanje programov in pristopov k razmeram na trgu in značilnostim
ciljnih skupin. Predvideno je tudi vzpostavljanje osrednje koordinacijske karierne točke,
ki bi dajala strokovno podporo ter povezovala izobraževalno in zaposlovalno sfero.
Poklici se bodo uveljavljali z motiviranjem posameznikov. Pospeševali se bodo zlasti
tisti poklici, pri katerih obstaja neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela,
z izobraževanjem in usposabljanjem za te poklice, s spodbujanjem vključevanja
brezposelnih, zato da se poveča zaposljivost in omogoči trajnost zaposlitve.
4.2. USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE Cilj ukrepa usposabljanje in izobraževanje je povečanje zaposljivosti in konkurenčnosti
na trgu dela s pridobivanjem novega znanja, spretnosti in zmožnosti ter z dvigom
izobrazbe in kvalifikacijske ravni zaposlenih in brezposelnih. V ta ukrep so prednostno
vključene naslednje ciljne skupine:
• brezposelni brez poklicne izobrazbe ali s suficitarnimi poklici,
• brezposelni mladi do 24 let,
• mladi brez delovnih izkušenj,
• prejemniki denarne socialne pomoči in prejemniki denarnega nadomestila,
• druge težje zaposljive brezposelne osebe, predvsem Romi ter invalidi in osebe z
ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo.
V okviru tega ukrepa pa se bodo prednostno izvajali projekti usposabljanja za najbolj
deficitarne poklice, ki bodo zajemali predvsem usposabljanje za pridobitev dodanih
znanj, veščin in zmožnosti s področja gradbeništva in zaključnih gradbenih del,
kovinarstva in obdelave kovin, voznikov in poklicev za zdravstveno, higiensko in
socialno oskrbo ter za druga poklicna področja, za katere je na trgu dela v Sloveniji
40 Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/2007 UPB2
23
premalo ponudbe, ki se nadomešča z zaposlovanjem tujcev. Metodologija za določanje
suficitarnih in deficitarnih poklicev je opredeljena v Pravilniku APZ.41
Aktivnosti usposabljanja in izobraževanja lahko izvajajo MDDSZ, Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje, pooblaščene organizacije, koncesionarji MDDSZ, skladi
dela, Ministrstvo za šolstvo in šport, Center za poklicno izobraževanje, Državni izpitni
center in Andragoški center Slovenije ter izvajalci izbrani po Zakonu o javnih
naročilih.42
4.2.1. Programi institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne
kvalifikacije V tem segmentu so predvidene predvsem aktivnosti institucionalnega izobraževanja,
tečaji, predavanja, seminarji in druge krajše oblike usposabljanja za pridobivanje
dodatnega ali poglabljanje pridobljenega znanja, spretnosti in zmožnosti, priznavanje
neformalnega in priložnostnega učenja za brezposelne, pa tudi za zaposlene.
4.2.2. Programi praktičnega usposabljanja Gre za izvajanje predvsem praktičnih programov usposabljanja, npr. usposabljanje na
delovnem mestu, učne delavnice, nadomestna zaposlitev, ki omogoča pridobitev
praktičnih izkušenj na več delovnih mestih, ter sistem za prenos znanja, izboljšanje
spretnosti in zmožnosti. Izvajali se bodo tudi projekti za usposabljanje invalidov.
Spodbujalo se bo zlasti usposabljanje za iskane poklice.
4.2.3. Programi izobraževanja Ti vključujejo aktivnosti formalnega izobraževanja, programe usposabljanja za
življenjsko uspešnost in projektnega učenja za mlade, ki bodo namenjeni predvsem
povečanju zaposljivosti in prilagodljivosti brezposelnih oseb na trgu dela, dvigu njihove
izobrazbe in kvalifikacijske ravni ter zmanjševanju strukturnega neskladja na trgu dela.
Ob zaključku izobraževanja udeleženci pridobijo veljavno listino.
41 Pravilnik o izvajanju programa APZ, Uradni list RS, št. 5/2007. 42 Program ukrepov APZ za obdobje 2007 - 2013, dostopno na: www.ess.gov.si
24
4.2.4. Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih Ukrep je namenjen zlasti dvigu njihove izobrazbe in kvalifikacijske ravni, pridobivanju
ustreznega znanja, spretnosti in zmožnosti, ki jih morajo zaposleni v današnjih časih
vseskozi dopolnjevati, zato da se ohranijo delovna mesta ter da se prepreči prehod
presežnih delavcev v odprto brezposelnost, povečajo zaposlitvene možnosti delavcev, še
preden pridejo v odprto brezposelnost. Prednost imajo tisti delodajalci, ki razvijajo nova
delovna mesta, ter tisti zaposleni, ki doslej še niso imeli možnosti za vključitev v
izobraževanje in usposabljanje oz. so bili vključeni manj in so zato nekonkurenčni na
trgu dela.
4.2.5. Preventivni in inovativni projekti na trgu dela Namen tega ukrepa je iskanje preventivnih načinov, ki bodo preprečevali prehod v
odprto brezposelnost, in nove oblike programov usposabljanja za potrebe na trgu dela.
Programi, ki se bodo razvijali bodo predvsem inovativni in mednarodni.
4.3. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA IN SAMOZAPOSLOVANJA Gre za ukrepe spodbujanja samozaposlovanja brezposelnih oseb, ki po usposabljanju
želijo uresničiti podjetniško idejo in se samozaposliti. Namen je spodbujanje
zaposlovanja najtežje zaposljivih skupin brezposelnih oseb, posebno prejemnikov
denarne socialne pomoči, povečevanje prilagodljivosti trga dela s spodbujanjem novih
oblik zaposlovanja, povečanje regijske in sektorske mobilnosti, ohranitev delovnih mest
in podpora preoblikovanju podjetij.
V ukrepe Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja se bodo prednostno
vključevale naslednje ciljne skupine :
• dolgotrajno brezposelni,
• prejemniki denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči,
• brezposelni, starejši od 50 let,
• mladi do 24 let in iskalci prve zaposlitve, predvsem tisti brez ustrezne izobrazbe
glede na potrebe trga dela,
• invalidi, Romi in druge brezposelne osebe z ugotovljenimi zaposlitvenimi
ovirami.43
43 Ibidem.
25
4.3.1. Spodbujanje samozaposlovanja To so aktivnosti, v okviru katerih se bosta brezposelnim osebam in osebam v postopku
izgubljanja zaposlitve zagotavljali svetovalna pomoč in subvencija za samozaposlitev.
Podpirale se bodo tudi aktivnosti za spodbujanje podjetniške miselnosti in inovativnosti,
predvsem med mladimi, ženskami in na podeželju.
4.3.2. Subvencije za zaposlitev težje zaposljivih skupin brezposelnih
oseb Izvajanje aktivnosti, ki bodo spodbujale novo zaposlovanje s subvencijami za zaposlitev
težje zaposljivih brezposelnih oseb. V skladu s 36. a členom Zakona o socialnem
varstvu se bo spodbujalo tudi zaposlovanje upravičencev do denarne socialne pomoči s
subvencioniranjem delodajalca, ki zaposli te osebe za nedoločen ali določen čas.44
4.3.3. Povračilo stroškov dela Zagotavljalo se bo zlasti povračilo davka na plače in prispevkov delodajalca, zato da se
spodbudi zaposlovanje teže zaposljivih skupin brezposelnih oseb in drugih brezposelnih
oseb za nadomeščanje delavcev med porodniškim dopustom, v skladu z 48. a členom
ZZZPB (povračilo delodajalcem ob zaposlitvi oseb iz ciljnih skupin).45
4.3.4. Spodbujanje prilagodljivosti delovne sile in podjetij Podpirale in izvajale se bodo aktivnosti, namenjene spodbujanju mobilnosti in uvajanju
prožnih oblik zaposlitve. V ta namen se bodo podpirali tudi inovativni prijemi in praksa
delodajalcev, ki bodo razvijali in uveljavljali zaposlitvi prijazno okolje za usklajevanje
delovnih in družinskih obveznosti, učinkovito upravljanje človeških virov z raznimi
oblikami povezovanja mlajših in starejših delavcev, kakovostne sisteme internega
usposabljanja za vse skupine delavcev ipd. ter ustvarjali nove zaposlitvene priložnosti
za iskalce prve zaposlitve, starejše in invalide.
4.3.5. Ohranitev delovnih mest Namen aktivnosti je zlasti ohranitev delovnih mest v podjetjih, ki so v prestrukturiranju
v skladu z Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v 44 Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/2007 UPB2 45 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 107/06.
26
težavah. 46MDDSZ bo po programu celovitega prestrukturiranja podjetij, ki ga
predhodno potrdi Vlada Republike Slovenije, sofinanciral njegov kadrovski del. Namen
aktivnosti je tudi ohranitev produktivnih delovnih mest v gospodarstvu, ki so ogrožena
zaradi izrednih dogodkov ali naravnih nesreč.
4.4. PROGRAMI ZA POVEČANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI Namen teh programov je spodbujati socialno vključenost ljudi, torej uresničevati in
uveljaviti aktivnosti in projekte za ustvarjanje okolja, ki bo motiviralo ljudi k aktivnosti
in v katerem bodo lažje in hitreje našli delo, hkrati pa uživali tudi potrebno raven
socialne zaščite.
Ti programi so namenjeni vsem tistim osebam, ki so teže zaposljive in se jim z
dosedanjimi aktivnostmi ni uspelo zaposliti. Prednostno se bodo vključevale naslednje
ciljne skupine:
• dolgotrajno brezposelni,
• prejemniki denarne socialne pomoči,
• brezposelni, starejši od 50 let,
• mladi do 24 let in iskalci prve zaposlitve, predvsem tisti brez ustrezne izobrazbe
glede na potrebe trga dela,
• invalidi, Romi in druge brezposelne osebe z ugotovljenimi zaposlitvenimi
ovirami.47
4.4.1. Spodbujanje socialnega vključevanja in delovne aktivnosti Tovrstne aktivnosti so namenjene spodbujanju socialnega vključevanja tistim, ki
potrebujejo posebno pomoč pri vključitvi na trg dela. Del tega ukrepa so tudi javna dela,
pomoč na domu, osebna asistenca, zaposlitveni projekti za invalide in podobni projekti,
namenjeni spodbujanju novega zaposlovanja v neprofitnem sektorju in izenačevanju
možnosti zaposlovanja teže zaposljivih brezposelnih oseb. Uresničevali se bodo projekti
organizacije in izvajanja začasnega ali občasnega humanitarnega ali drugega podobnega
46 Zakono o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, Uradni list RS, št. 110/2002 47 Program ukrepov APZ za obdobje 2007 - 2013, dostopno na: www.ess.gov.si
27
dela, kakor jih določa Zakon o socialnem varstvu. Izvajalo se bo tudi začasno in
občasno humanitarno ali drugo podobno delo v skladu s 36. c členom Zakona o
socialnem varstvu, namenjeno prejemnikom denarne socialne pomoči ter razvoju in
uveljavitvi t.i. sheme »in-work benefit«, katere bistvo je, da delo prinaša korist
(primerno nagrajevanje in podpora tistim, ki delajo in so aktivni). Shema je namenjena
predvsem dolgotrajno brezposelnim osebam in prejemnikom denarne socialne pomoči
za ponovno aktiviranje na socialnem in delovnem področju.
4.4.2. Spodbujanje zaposlitvenih zmogljivosti Za zaposlovanje v storitvenem in nevladnem sektorju se bo na primer spodbujalo
oblikovanje in izvajanje netržnih zaposlitvenih projektov, predvsem za razvoj novih
oblik socialnih programov ter socialnovarstvenih in drugih storitev v javnem interesu, ki
bogatijo družbeno in delovno življenje. Podpirajo se zlasti projekti, ki ustvarjajo
delovna mesta neprofitnem sektorju in nevladnih organizacijah (NVO).
Spodbujale se bodo tudi aktivnosti za pospeševanje nastanka novih enot socialnega
podjetništva in razvoj obstoječih oblik socialnega podjetništva za širitev mreže socialnih
podjetij na podlagi novih socialnih in socialnovarstvenih oblik, ustvarjalne tvornosti in
storitev v javnem interesu. Spodbujal se bo razvoj zaposlitvenih zmogljivosti na
podeželju na področjih, kjer obstajajo zaposlitvene priložnosti (npr. okoljevarstveno
področje).
4.4.3. Inovativni programi za pospeševanje socialnega vključevanja in
boja proti zapostavljanju na trgu dela V okviru tega ukrepa se bo podpiral razvoj in izvajanje inovativnih in mednarodnih
projektov za krepitev socialne vključenosti in boja proti diskriminaciji. Sem sodi tudi
zagotavljanje enakih možnosti z razvojem in podporo projektom usklajevanja
družinskega in poklicnega življenja ter neenakosti v demografski sestavi, izvajanje akcij
boja proti zapostavljanju na trgu dela, podpora pilotnim projektom…
28
5. PROGRAMI IN VZPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE
BREZPOSELNIH OSEB PRI ZAVODU ZA
ZAPOSLOVANJE V nadaljevanju bom predstavil programe in vzpodbude za brezposelne osebe, ki se
izvajajo v okviru ZRSZ in so aktualni v času pisanja diplome. Vse programe delno
financira EU in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Največ sredstev kar 15.555.000
EUR je namenjeno programu Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb
ter ravno tako petnajst milijonov za program Zaposli me. Tretji po vrsti pa je program
Usposabljanje na delovnem mestu, kateremu je namenjeno kar 11.323.173 EUR.
Ravno program usposabljanje na delovnem mestu je v letu 2009 doživel največ
sprememb in sicer zaradi zlorab izvajalcev, so se poostrili pogoji. Prvotni program je
zajemal tri mesečno usposabljanje, mentorski dodatek je bil kar visok, delodajalci pa so
bili po končanem usposabljanje brez vseh obveznosti. Zato se je dogajalo, da so vsake
tri mesece vzeli nove ljudi in pridobivali sredstva, zaposlili pa niso nikogar. Zato so se
pogoji poostrili in sicer, da morajo izvajalci po končanem usposabljanju zaposliti vsaj
50% ljudi, ki so jih usposabljali najmanj za enako dobo kot je trajalo usposabljanje.
Posledično pa se je zmanjšal tudi mentorski dodatek na dobrih 100 EUR.
5.1. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA DOLGOTRAJNO
BREZPOSELNIH OSEB Razpis je namenjen tržnim ali netržnim delodajalcem s področja socialnega
vključevanja ranljivih skupin, spoštovanja človekovih pravic, preprečevanja
diskriminacije in zagotavljanja enakih možnosti, mediacije, motivacije in poklicne
orientacije, načrtovanja kariere, usposabljanja in izobraževanja, kulture, razvoja
podeželja in turizma, ekologije in varovanja okolja. Delodajalci so lahko pravne ali
fizične osebe. Delodajalec pridobi subvencijo v višini 15.000 EUR za zaposlitev
dolgotrajno brezposelne osebe za polni delovni čas za najmanj 18 mesecev, potem ko je
takšna oseba pri delodajalcu uspešno končala 1-mesečno usposabljanje na delovnem
mestu, na katerem jo bo zaposlili s pomočjo subvencije. Delodajalec je upravičen tudi
do povračila dejanskih stroškov zdravniškega pregleda, ki ga opravijo brezposelni pred
začetkom usposabljanja. Delodajalec lahko s pomočjo subvencije zaposli največ pet
brezposelnih oseb.
29
V usposabljanje in zaposlitev po tem razpisu se lahko vključijo dolgotrajno brezposelne
osebe, to je osebe, ki so več kot 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih prijavljene na Zavodu
za zaposlovanje, in sicer:
- v evidenci brezposelnih oseb ali
- v evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja (med njimi so
tudi vključeni v javna dela).
Zadnji rok za prijavo na razpis je 31. maj 2010 oz. do porabe sredstev.48
5.2. ABSOLVENT – AKTIVIRAJ IN ZAPOSLI SE Razpis je namenjen tržnim ali netržnim delodajalcem (razen tistih, ki poslujejo v
sektorju države), delodajalci so lahko fizične ali pravne osebe. Razpis daje delodajalcu
možnost, da absolventa že med študijem usposobi za konkretno delovno mesto ter ga po
zaključenem usposabljanju in diplomi zaposli na tem delovnem mestu s pomočjo
subvencije Zavoda za zaposlovanje.
Razpis omogoča delodajalcem:
Za usposabljanje absolventov na delovnem mestu, ki traja od 1 do največ 6 mesecev:
• povračilo dejanskih stroškov zdravniškega pregleda, ki ga opravijo absolventi
pred začetkom usposabljanja;
• povračilo stroškov mentorja oziroma nadomestnega mentorja v skupni višini do
100 EUR na mesec za absolvente, ki se usposabljajo na delovnem mestu.
Za zaposlitev diplomantov, ki so kot absolventi zaključili usposabljanje na delovnem
mestu:
• subvencijo 2.000 EUR za zaposlitev diplomanta za najmanj pol leta za polni
delovni čas.
Program je namenjen študentom v absolventskem stažu (to je v obdobju 12 mesecev po
zaključku zadnjega semestra študija):
• ki zaključujejo vsaj VII. raven izobrazbe oziroma vsaj 2. bolonjsko stopnjo in
• ki v času vključitve v program Absolvent – aktiviraj in zaposli se! diplomirajo
na vsaj VII. ravni izobrazbe oziroma 2. bolonjski stopnji. 49
Zadnji rok za prijavo je 31. marec 2010.
48 Zloženka ZRSZ, dostopna na: http://www.ess.gov.si. 49 Ibidem.
30
5.3. ZAPOSLI. ME / SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA TEŽJE
ZAPOSLJIVIH BREZPOSELNIH ZA POLNI DELOVNI ČAS Razpis je namenjen tržnim delodajalcem, izbranim na javnem razpisu, ki bodo za polni
delovni čas za obdobje najmanj enega oz. dveh let zaposlili brezposelne osebe (največ
10 oseb) iz ciljne skupine. Za tržne delodajalce se po tem razpisu štejejo tisti, ki so v
preteklem poslovnem letu več kot 50 % prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev
na trgu.
Ciljna skupino za enoletno zaposlitev, za katero znaša subvencija 4000 EUR so osebe,
ki:
• so starejše od 50 let,
• so mlajše od 25 let in v zadnjih 6 mesecih niso imele redno plačane zaposlitve
(vsaka zaposlitev, za katero je sklenjena pogodba o zaposlitvi v skladu z ZDR),
• so iskalci prve zaposlitve in so pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo pred
manj kot dvema letoma ter so vsaj 6 mesecev prijavljeni v evidencah Zavoda,
• so mlajši od 30 let z dokončano vsaj univerzitetno izobrazbo (VII.
stopnjo) in imajo poklic, ki se uvršča med suficitarne ter v zadnjih 6 mesecih
niso imeli redno plačane zaposlitve,
• niso dosegle stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega,
tehniškega izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja,
• so prijavljene v evidencah Zavoda 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih, razen oseb
vključenih v javna dela (te niso ciljna skupina).
Ciljna skupina za dvoletno zaposlitev, za katero znaša subvencija 8000 EUR so osebe,
ki so prijavljene v evidencah Zavoda več kot 24 mesecev.
Zadnji rok za prijavo na razpis je 24. september 2010 oziroma do razdelitve sredstev.50
50 Ibidem.
31
5.4. USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU Program je namenjen brezposelnim osebam, da pridobijo in krepijo sposobnosti, znanja,
veščine, spretnosti in delovne izkušnje, ki izboljšujejo njihove zaposlitvene možnosti in
povečujejo njihovo konkurenčnost na trgu dela. Poleg tega je namenjen tudi
delodajalcem, ki imajo potrebe po zaposlovanju večjega števila delavcev z določenimi
sposobnostmi, znanji in veščinami, ki zahtevajo predhodno usposabljanje oseb na
delovnem mestu. Obstaja krajši program usposabljanja, ki traja 2 meseca in daljši
program, ki traja od 3 do 6 mesecev. Pri izvajanju daljšega programa usposabljanja,
mora izvajalec po koncu usposabljanja zaposliti najmanj 50% oseb, ki so jih
usposabljali in sicer najmanj za enako dobo kot je trajalo njihovo usposabljanje.
Upravičeni stroški delodajalca, ki jih povrne ZRSZ so: stroški mentorja oz.
nadomestnega mentorja (izjeme so navedene v javnem povabilu)51, stroški predhodnega
zdravniškega pregleda ter zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Udeležencem pa se izplača dodatek za aktivnost ter dodatek za prevoz. Denarne dajatve
udeležencem izplačuje ZRSZ v skladu s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne
politike zaposlovanja52, Katalogom ukrepov aktivne politike zaposlovanja53, pogodbo,
ki jo Zavod sklene s posamezno vključeno osebo, in na podlagi liste prisotnosti za
mesec, ki jo Zavodu posreduje izvajalec najkasneje do 5. v mesecu za pretekli mesec.
5.5. ZNANJE URESNIČUJE SANJE Ta razpis je namenjen zaposlenim, ki imajo največ V. stopnjo izobrazbe in so v rednem
delovnem razmerju pri gospodarskih družbah, zadrugah, samostojnih podjetnikih ali v
zavodih ter se sami vključujejo oz. so že vključeni v izobraževanje ali usposabljanje.
Razpis omogoča zaposlenim povračilo upravičenih stroškov za udeležbo v programih
usposabljanja oz. izobraževanja v skupni višini do 600 EUR (z DDV) za posameznika,
ki se prijavi na razpis. Povračilo stroškov je namenjeno za jezikovne tečaje,
računalniške tečaje, priprave na ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih
kvalifikacij in temeljnih poklicnih kvalifikacij ter preverjanje in potrjevanje omenjenih
dveh kvalifikacij.
Zadnji rok za prijavo je 27.avgust 2010 oz. do porabe sredstev.54
51 Javno povabilo izvajalcem usposabljana – delodajalcem za izvedbo programov usposabljanja na delovnem mestu 2009/2011, dostopno na: http://www.ess.gov.si/. 52 Uradni list RS št. 5/07, 85/08 in 25/09.53 Katalog ukrepov APZ, dostopno na: http://www.ess.gov.si/. 54 Zloženka ZRSZ, dostopna na: http://www.ess.gov.si.
32
5.6. DELOVNI PREIZKUS Aktivnost je namenjena preizkusu na konkretnem delovnem mestu, ki udeležencem
omogoča preizkus znanj, spretnosti in navad na osnovi katerih lahko pride do
dopolnitve zaposlitvenega načrta, dodatnega izobraževanja ali zaposlitve. V sodelovanju
z zavodom lahko delodajalci pred sklenitvijo delovnega razmerja bodočega sodelavca
oz. sodelavko preizkusijo in spoznajo. Aktivnost traja od enega tedna do največ enega
meseca.
Denarne dajatve izplačuje zavod udeležencem v skladu s pogodbo, ki jo sklene s
posamezno vključeno osebo, na podlagi liste prisotnosti, za mesec, ki jo zavodu
posreduje izvajalec delovnega preizkusa, najkasneje do 5. v mesecu za pretekli mesec.
Zavod krije povračilo upravičenih stroškov izvajalca v višini do 250 EUR.
Upravičeni stroški izvajalca so:
• Stroški inštruktorja, ki se izkazujejo z:
• dnevno izpolnjenim in s strani inštruktorja in udeleženca podpisanim obrazcem
Evidenca ur inštruktorja;
• v primeru, da se povračilo nanaša na inštruktorja, ki je zaposlen pri izvajalcu, s
kopijami plačilnih list inštruktorja za mesec, na katerega se povračilo nanaša in
dokazilom o nakazilu plače na TRR inštruktorja;
• v primeru, da se povračilo nanaša na inštruktorja, ki ni zaposlen pri izvajalcu, s
kopijo posebne pogodbe o mentorstvu (npr. podjemna pogodba), ki jo
delodajalec z inštruktorjem sklene za izvedbo inštruktorstva (v njej mora
opredeliti tudi neto urno postavko) in z dokazilom o plačilu na TRR
inštruktorja;
• v primeru, da ima izvajalec, ki opravlja vlogo inštruktorja, status samostojnega
podjetnika, s kopijo obrazca Obračun prispevkov za socialno varnost za
zasebnike za mesec (MF_DURS obr.PSV št1), na katerega se povračilo nanaša,
in z dokazilom o plačilu teh prispevkov za socialno varnost;
• Zaščitna sredstva, ki so v skladu z internimi akti delodajalca potrebna za
pridobitev delovnih izkušenj na konkretnih delovnih nalogah, kjer je vključen
udeleženec. Izvajalec jih dokazuje s
• kopijo računa/ov;
• dokazili o plačilu računa/računov;
33
• izdajnicami materiala iz skladišča, ki glasi na udeleženca ali izjavo udeleženca o
prejemu zaščitnega sredstva.
• Stroški predhodnega zdravniškega pregleda, ki se dokazujejo z kopijo računa
ter dokazilom o plačilo računa.
• Stroški zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki se
dokazujejo z dokazilom o prijavi udeleženca v zavarovanje ter z dokazilom o
plačilu.
Razpis je odprt do preklica oz. do porabe sredstev, najdlje do 30. novembra 2009.55
5.7. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS Ta razpis omogoča pridobitev subvencije za zaposlitev brezposelne osebe za krajši
delovni čas za 4 ure ali 6 ur na dan. Zaposlitev mora trajati najmanj pol leta oziroma
eno leto.
Tabela 4: Višina subvencije pri zaposlitvi za krajši delovni čas.56
Delovni čas Obdobje zaposlitve
½ leta 1 leto
4 ure 1250 EUR 2500 EUR
6 ur 1875 EUR 3750 EUR
Prijavijo se lahko tržni delodajalci, ki več kot 50 % svojih prihodkov ustvarijo s prodajo
blaga in storitev na trgu ter, ki izpolnjujejo še preostale razpisne pogoje. Delodajalec
lahko zaposli skupaj največ 10 brezposelnih oseb.
Zadnji rok za prijavo je 27. junij 2010.57
55 Ibidem. 56 Program spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas, dostopno na: http://www.zavodzazaposlovanje.si. 57 Zloženka ZRSZ, dostopna na: http://www.ess.gov.si.
34
5.8. JAVNA DELA Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji – socialni
vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti in spodbujanju razvoja novih
delovnih mest. Javna dela, pogoji in podlaga le teh so razpisani s programom javnih del
za prihajajoče leto.58
Program se uresničuje z izborom in izvajanjem lokalnih in nacionalnih programov
javnih del. Ciljne skupine brezposelnih oseb, ki se bodo vključevale v programe javnih
del, so dolgotrajno brezposelne osebe, brezposelni invalidi in brezposelni Romi. Pri
vključevanju v programe javnih del imajo prednost brezposelne osebe, ki prejemajo
denarno nadomestilo in denarno socialno pomoč. Brezposelne osebe so lahko vključene
v program javnega dela največ eno leto, razen invalidov, katerih invalidnost je
ugotovljena z odločbo pristojnega organa in ki se jim vključitev lahko podaljša, če jim
ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve, ter žensk, starejših od 53 let, in
moških, starejših od 55 let, ki so v program javnih del lahko vključeni do izpolnitve
pogojev za upokojitev. Za udeležence javnih del se kot polni delovni čas šteje 30-urna
tedenska delovna obveznost. Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni zaradi opravljanja
programa javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne
plače po stopnjah strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnega
dela. Sredstva za izvajanje programov javnih del zagotavljata Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje in naročnik javnih del, lahko pa tudi izvajalec programov
javnih del. Poleg deleža sredstev za plače udeležencem ZRSZ zagotavlja sredstva za
stroške javnega prevoza na delo in javnega prevoza na usposabljanje in izobraževanje,
zdravniškega pregleda ter prehrane med delom. Naročnik oziroma izvajalec javnih del
pa zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov razlike plač udeležencev, regresa za letni
dopust in materialnih stroškov skupaj s stroški prostorov in potrebno opremo. Za
udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, izvajalec zagotavlja tudi izplačilo
prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonom, ki ureja prispevke za socialno
varnost, in kot osnovo upošteva minimalno plačo. Program je spodbuden za območja z
višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v Republiki Sloveniji.59
Javna dela se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih,
kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Programi
javnih del s področja socialnega in invalidskega varstva pomagajo tovrstnim društvom 58 Program Javna dela za leti 2009 in 2010, dostopno na: http://www.ess.gov.si/. 59 Program Javna dela za leti 2009 in 2010, str.1, dostopno na: http://www.ess.gov.si/.
35
in organizacijam pri razvoju in izvajanju programov, ki so namenjeni ciljnim skupinam
uporabnikov (invalidi, odvisniki, ljudje v stiski, bolni …) in s katerimi bi postale
storitve, ki morajo biti za uporabnike brezplačne, dostopnejše in kakovostnejše. Za
potrebe udeležencev (otroci, mladostniki in odrasle osebe) vzgojno-izobraževalnih
dejavnosti in delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov se izvajajo opravila, ki
podpirajo in dopolnjujejo osnovne dejavnosti. Izvajanje programov javnih del ne sme
dodatno finančno bremeniti udeležencev izobraževanja. Programi javnih del s
kulturnega področja so v pomoč kulturnim organizacijam z zagotavljanjem javnega
interesa za kulturo, predvsem s povečanjem javne dostopnosti do kulturnih dobrin,
evidentiranjem, ohranjanjem ter vzdrževanjem kulturne dediščine in razvoja. Programi
javnih del s področij komunale in varstva narave zajemajo izvajanje enostavnih in
pomožnih del pri urejanju okolja, vključno z odpravljanjem posledic naravnih nesreč ter
dela, ki spodbujajo odgovorno ravnanje z okoljem. V kmetijstvu se izvajajo programi
javnih del v pomoč organizacijam, društvom, kmetijskim gospodarstvom in občinskim
programom pri ohranjanju in varovanju kulturne krajine, gozdov, pri razvoju podeželja
in kot pomoč društveni dejavnosti na podeželju (društva podeželskih žena, društva
podeželske mladine). Z javnimi deli se lahko izvajajo tudi programi, ki niso uvrščeni na
navedena področja, če so naravnani razvojno. Razvojni program se lahko izvaja največ
dve leti.60
Zadnji rok za oddajo ponudb je 05.10.2010 oz. do porabe sredstev.
5.9. PRIMERJALNI UKREPI AKTIVNE POLITIKE
ZAPOSLOVANJA V IZBRANIH DRŽAVAH Evropske države imajo različne sisteme politike zaposlovanja in tako tudi različne
ukrepe. Zato sem naredil primerjalno analizo ukrepov aktivne politike zaposlovanja za
Češko, Nemčijo in Hrvaško.
5.9.1. Češka Na Češkem predstavlja aktivna politika zaposlovanja sklop ukrepov, katerih namen je
zagotoviti največjo možno raven zaposlenosti. Ukrepe aktivne politike zaposlovanja se
60 Program Javna dela za leti 2009 in 2010, str.2-3, dostopno na: http://www.ess.gov.si/.
36
izvajajo z ministrstva in uradi za delo, ki sodelujejo z drugimi institucijami za dosego
želenega rezultata, ob upoštevanju stanja na trgu dela. 61
Ukrepi, ki jih navajajo so:
a) Prekvalifikacija
Urad za delo lahko ponudi prekvalifikacijo, če je to nujno za iskanje zaposlitve,
zaposlovanje v prihodnosti. Vsebina in obseg prekvalifikacije je odvisna od
usposobljenosti, zdravja, sposobnosti in izkušnje fizične osebe, ki se prekvalificiran v
obliki novih teoretičnih znanj in praktičnih spretnosti kot del za iskanje zaposlitve,
nadaljnjega strokovnega izobraževanja. Urad za delo, krije vse stroške prekvalifikacije.
b) Investicijske spodbude
Investicijske spodbude aktivne politike zaposlovanja so instrument, s katerim
delodajalec, bistveno podpira ustvarjanje novih delovnih mest in prekvalifikacijo ali
usposabljanje novih zaposlenih. Materialno podporo za ustvarjanje novih delovnih mest,
bo pridobil delodajalec, ki bo ustvaril nova delovna mesta na območju, na katerem je
povprečna stopnja brezposelnosti v prejšnjih dveh letih in pol dosegla vsaj povprečno
raven brezposelnosti na Češkem.
c) Javno koristno delo
Javno koristno delo pomeni možnost opravljanja dela na področju javnih prostorov,
npr.: čiščenje in vzdrževanje objektov, javnih cest ali podobne dejavnosti, ki se izvajajo
za občine, državo ali druge civilne ustanove. Delodajalec nudi izvajanje javnih del za
največ 12 zaporednih koledarskih mesecev, z možnostjo podaljšanja. Delovna mesta so
ustvarjena na podlagi sporazuma z uradom za delo, ki zagotovi delodajalcu vrnitev
prispevkov.
d) Družbeno koristna delovna mesta
Namenjena so tistim, ki ne morejo najti zaposlitve na podlagi drugih sredstev. Urad za
delo sklene dogovor z iskalcem zaposlitve.
61 Ministrstvo za delo in socialne zadeve Češke republike, dostopno na: http://www.mpsv.cz/en/1604
37
e) Premostitveni prispevek
Urada za delo lahko zagotovi prispevek za osebo, ki je samozaposlena in ki je prenehala
biti iskalec zaposlitve in je prejela prispevek za družbeno koristno delo. Premostitveni
prispevek je predviden za največ tri mesece,mesečni znesek je enak polovici
minimalnega zneska za preživetje.
f) Povračilo potnih stroškov
Urad za delo povrne potne stroške za prevoz, ki ga zagotovi delodajalec za svoje
delavce, v primeru da ni javnega prevoza ali, da je le ta za delavce nefunkcionalen.
Povrne se do 50% potnih stroškov lahko tudi 100% povrnitev v kolikor gre za delavce,
ki so prizadeti.
g) Prispevek za stroške zaposlovanja
Urad za delo zagotovi delodajalcu plačilo prispevkov zaposlovanja, v kolikor
delodajalec zaposli takšno brezposelno osebo, ki ji je urad dela namenil posebno skrb.
Običajno gre tukaj za težje zaposljive osebe. Prispevek se lahko zagotovi za obdobje
največ treh mesecev. Mesečni prispevek na zaposlenega ne sme presegati polovice
minimalne plače.
h) Prispevek za podjetja ob prehodu na nov program dela
Urada za delo zagotovi delodajalcem prispevek, če preklopi na nov program podjetja in
zaradi tega ne more zagotoviti dela za svoje zaposlene, v okviru določenega tedenskega
delovnega časa. Prispevek se lahko zagotovi za največ 6 mesecev, s pomočjo delnega
nadomestila plač zaposlenih, ki se plačujejo po predpisih delovnega prava. Mesečni
prispevek na zaposlenega lahko znaša največ eno polovico minimalne plače
i) Program za podporo ustvarjanju novih delovnih mest
Program se nanaša na regije, v katerih Stopnja registrirane brezposelnosti v dveh
polletnih obdobjih pred datumom, na katerega je predložena vloga za pomoč, presega
14%. Njen cilj je podpirati projekte, ki ustvarjajo nova delovna mesta v predelovalni
industriji in strateških storitev. Vlagatelj, ki je v dveh letih, ustvari najmanj 10 delovnih
mest na ogroženih območjih, lahko prejme finančno podporo iz te države za ustvarjanje
novih delovnih mest in tudi za prekvalifikacijo in izobraževanje svojih
zaposlenih. Podpora znaša 200 000 CZK ( 7.736,73 EUR) na delovno mesto. Znesek
38
pomoči za prekvalifikacijo in izobraževanje, je največ 30 000 CZK (1.160,51 EUR) na
delovno mesto.
5.9.2. Nemčija
V Nemčiji med ukrepe politike zaposlovanja spadajo denarne dajatve pasivne politike in
ukrepi in programi aktivne politike zaposlovanja. Glavni premik, ki ga opazimo v
nemški politiki zaposlovanja je, da se je zabrisala točna meja med ukrepi aktivne in
pasivne politike in da je močen poudarek predvsem na aktivni politiki zaposlovanja.
Zaostrili so se pogoji za pridobitev dajatev in omejevanje časa prejemanja na eni strani
ter velike spodbude za izobraževanje in spodbujanje delovne aktivnosti. Večina
nemških reform je bila razdeljena v štiri zakone v javnost poznani kot Hartzovi
zakoni.62
a) Hartz I., z veljavnostjo od 1. januar 2003
• Ustanovitev zaposlovalnih agencij za začasno delo
Vsak Zavod za zaposlovanje je moral ustanoviti vsaj eno zaposlovalno agencijo za
začasno delo, katerih glavna naloga je obdržati osebe, ki bodo izgubile delo, aktivne na
trgu delovne sile oziroma jih ponovno integrirati na trg dela. Agencije omogočajo
zainteresiranim delodajalcem najem delovne sile pod ugodnimi pogoji in kot neke vrsto
preizkusno dobo, pred morebitno redno zaposlitvijo. Pokrivale naj bi tudi potrebe po
sezonskih delavcih, ter zagotavljale delovno silo za nadomeščanja v času dopustov,
dolgotrajnih bolezni in porodniških dopustov. S tem naj bi dosegli prehod od zaposlitve
za določen čas v trajno zaposlitev. Od zavodov za zaposlovanje dobijo agencije dodatek
k plači za vsakega zaposlenega, odvisno od tega za kako težko zaposljivo osebo gre.
• Obvezna takojšnja prijava na Zavodu za zaposlovanje
Ta zakon obvezuje delojemalce, da obvestijo lokalni Zavod za zaposlovanje takoj, ko
prejmejo obvestilo o prenehanju delovnega razmerja in ne smejo čakati, da postanejo
brezposelni. V primeru, da se delojemalec kljub obvestilu ne prijavi takoj na Zavodu za
zaposlovanje, sledijo sankcije. Če je bila bruto mesečna plača kršitelja med 1700 in
3100 evri, lahko računa z 35 evri odtegljaja od denarnega nadomestila za primer
62 Nataša Kavar, Trg delovne sile in brezposelnost v Nemčiji, diplomsko delo EPF Maribor, 2006.
39
brezposelnosti za vsak zamujen dan. Cilj tega zakona je bil, da brezposelnost sploh nebi
nastopila ali pa bi se vsaj skrajšal čas brezposelnosti z takojšnjim iskanjem nove
zaposlitve.
• Subvencije za zaposlitev starejših brezposelnih
S tem zakonom so bile uvedene subvencije za vse delojemalce od 55. leta naprej, ki
bodo vzeli nižje plačano delovno mesto od predhodnega. Polovico izpada dohodka
zaradi nižje plačanega delovnega mesta jim po tem zakonu krije država. Delodajalci, ki
bodo vzeli v službo iskalce zaposlitve starejše od 55. let pa bodo oproščeni dajatev, ki bi
jih morali plačevati.
• Sprememba zakonov iz delovnega prava
Kot najpomembnejši spremembi sta, da lahko delodajalec, ki najame delavca, le-tega
odpusti v primeru, da nima zanj delovnega mesta in ga ponovno najame ko ima delo.
Drugi pomembnejši zakon pa je da ga lahko najame pri zaposlitveni agenciji za začasno
delo za določen čas in nato podaljša, po novem najem več ni časovno omejen.Zakon o
zaščiti delavcev pred odpuščanjem po novem velja le za podjetja, ki imajo zaposlenih
več kot 10 delavcev. Delavec, ki je izgubil delo se lahko pritoži v 3 tednih, potem ta
pravica zapade. Podjetniki, ki bodo na novo ustanovili podjetje, lahko zaposlujejo
delavce le za določen čas do 4 leta po ustanovitvi.
b) Hartz II., z veljavnostjo od 1. januar 2003
• Preoblikovanje Zavodov v zaposlitvene centre
Zaposlitveni centri (Job center) so dobili pristojnosti za vse delodajalce, delojemalce in
tudi za delovno sposobne prejemnike socialne pomoči. S preoblikovanjem v
zaposlitveni center sta se združili prej ločeni zaposlitvena služba in socialna služba in s
tem tudi združitev denarnih nadomestil za primer brezposelnosti s socialnimi
ugodnostmi.
• Samozaposlovanje in družinska podjetja Da bi zajezili delo na črno so s tem zakonom ponudili posameznikom in družinam, da
se organizirajo kot samozaposleni, delajo legalno in so deležni celo subvencij v prvih
treh letih delovanja. Edina omejitev pri novi obliki samozaposlovanja je, da ne smejo
40
zaslužiti letno več kot 25.000 evrov. Višina subvencije je razdeljena po stopnjah in sicer
za prvo leto samozaposlitve 600 evrov mesečno, drugo leto 360 evrov mesečno in tretje
leto 240 evrov mesečno. Ciljna skupina tega zakona so predvsem brezposelni, ki imajo
določene spretnosti in sposobnosti in bi lahko zadovoljili potrebe po nižje plačanih
hišnih in rokodelskih storitvah.
• Mini in Midi Jobs T. i. Mini in Midi jobs so druga oblika preprečevanja oziroma zmanjševanja dela na
črno, gre predvsem za ponujanje storitev v gospodinjstvih in gastronomiji nižje
kvalificiranih delavcev. Med mini jobs uvrščamo zaslužke do 400 evrov, meja s
prejšnjih 325 evrov na 400 evrov je bila dvignjena s 1. aprilom 2003. Delavci, ki
zaslužijo do 400 evrov so oproščeni plačila dohodnine in prispevkov za socialno
varnost, medtem ko morajo delojemalci plačati pavšalno dajatev 25%, oziroma
gospodinjstva le 12% za prispevke za socialno varnost. Midi jobs so dela, kjer se
zaslužki gibljejo med 401-800 evrov. Plačilo prispevkov se zvišuje linerano z višino
zaslužka in pri 800 evrih zaslužka delojemalci plačajo 21% za prispevke za socialno
varnost.
c) Hartz III., z veljavnostjo od 1. januar 2004
• Reorganizacija Zveznega zavoda za zaposlovanje
d) Hartz IV., z veljavnostjo od 1. januar 2005
• Združitev denarne pomoči za primer brezposelnosti in socialnega varstva
• En evro za delo
Ta ukrep je bil namenjen predvsem dolgotrajno brezposelnim, da se ponovno vključijo
na trg delovne sile. Gre predvsem za družbeno koristna javna dela kot so pomoč
starejšim, pomoč v dobrodelnih organizacijah, šolah…katera so simbolično plačana 1
do 2 evra na uro. Za posameznika trajajo od 6 mesecev do 1 leta, znesek, ki ga s tem
delom zasluži pa se prišteje denarnemu nadomestilu II. Ker dolgotrajno brezposelni dela
ne sme zavrniti, je ukrep v javnosti naletel na določeno neodobravanje. Poleg tega je
omogočila država dolgotrajno brezposelnim, ki najdejo slabo plačano delo (le malce nad
višino ALG II) prejemanje denarnega dodatka, ki ga lahko prejemajo največ 24
mesecev.
41
5.9.3. Hrvaška
Vlada Republike Hrvaške, je na zasedanju 21. aprila 2009 sprejela odlok o sprejetju
nacionalnega plana za spodbujanje zaposlovanja za leti 2009 in 2010, z izvedbenimi
ukrepi, ki sledijo politiki zaposlovanja v revidirani Lizbonski pogodbi o rasti
zaposlenosti in delovnih mestih. Ključni cilji, ki jih republika Hrvaška namerava doseči
skozi omenjeni plan so:63
• povečanje stopnje zaposlenosti žensk, primarne starostne skupine ( posebej tiste
z nizko izobrazbo ali brez nje),
• povečanje stopnje zaposlenosti starejših oseb,
• povečanje stopnje zaposlenosti mladih oseb,
• reševanje problema dolgotrajne brezposelnosti,
• odprava nesorazmerij na trgu dela,
• zboljšanje odnosov med delavci in podjetji,
• dobro upravljanje,
• krepitev upravnih zmogljivosti.
Ciljne skupine, katerim je namenjeno motiviranje, izobraževanje in sofinanciranje
zaposlitev so:
• ženske primarne starosti (ženske stare od 25 do 49 let) z nizko ali neustrezno
izobrazbo,
• brezposelne osebe (50+) in zaposlene osebe, ki jim grozi izguba zaposlitve,
• mladi, ki so izpadli iz sistema srednješolske izobrazbe,
• mladi brez delovne dobe,
• dolgotrajno brezposelni, s posebnim poudarkom na invalidnih osebah, žrtvah
družinskega nasilja, samohranilcev, zdravljenih odvisnikih, vojnih veteranih in
osebah romske nacionalne manjšine.
Ukrepi zaposlovanja Hrvaške politike zaposlovanja pa so naslednji
a) Sofinanciranje prve zaposlitve mladih oseb brez delovne dobe
V to skupino spadajo mladi do 25 let, brez zaključene srednješolske izobrazbe in brez
delovne dobe. Pogoj je, da so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb in so podpisali
zaposlitveni načrt. V to skupino spadajo tudi mladi do 29 let brez delovne dobe, z 63 Hrvaški zavod za zaposlovanje, dostopno na: http://www.hzz.hr/
42
srednješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati so, da so
prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb, da niso bili zaposleni zadnjih 6 mesecev ter, da
so podpisali zaposlitveni načrt.
Sofinanciranje se ne odobri za izobrazbe, po katerih je na trgu dela dovolj veliko
povpraševanje to so: diplomirani farmacevt, magister farmacije, profesor angleškega,
nemškega in hrvaškega jezika, diplomirani arhitekt, gradbeni inženir, strojni inženir,
diplomirani inženir računalništva, diplomirani geodet, veterinar, pilot, kuhar, natakar,
zidar, tesar, keramičar…64
b) Sofinanciranje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb
V to skupino spadajo brezposelne osebe do 25 let, ki so vsaj 6 mesecev prijavljene v
evidenci brezposelnih oseb, ne glede na delovno dobo in višino izobrazbe. Naslednja
skupina so osebe starejše od 25 let, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih vsaj 12
mesecev, ne glede na delovno dobo in višino izobrazbe.65
c) Sofinanciranje zaposlitve oseb starejših od 50 let
Sem spadajo osebe starejše od 50 let, ki so prijavljene v evidenci zavoda za
zaposlovanje in imajo podpisan zaposlitveni načrt. Do sofinanciranja so upravičene tudi
osebe starejše od 50 let, ki so izgubile zaposlitev kot tehnološki višek.66
d) Sofinanciranje zaposlitev posebnih skupin brezposelnih oseb
Cilj je integrirati na delovni trg tiste skupine oseb, ki jim grozi trajna nezaposlenost in
socialna izključenost zaradi neizobraženosti, socialno- ekonomskih pogojev življenja ter
zdravstvenih in drugih osebnostnih lastnosti. Prva ciljna skupina so: vojni veterani,
otroci in partnerji umrlih vojakov, starši s štirimi ali več majhnimi otroki, starši otrok s
posebnimi potrebami, žrtve družinskega nasilja, zdravljeni odvisniki, žrtve trgovine z
ljudmi, azilanti, mlade osebe, ki so prišle iz oskrbniških domov in bivši zaporniki. Pogoj
je da so prijavljeni v evidenco brezposelnih, da niso bili zaposleni zadnjih 6 mesecev in
imajo podpisan zaposlitveni načrt.
Druga ciljna skupina pa so invalidi, samohranilci ter osebe iz prve ciljne skupine, ki
niso uspele končati srednješolskega izobraževanja. Pogoj je, da so te osebe prijavljene v
64 Ibidem. 65 Ibidem. 66 Ibidem.
43
evidenci brezposelnih oseb in imajo podpisan zaposlitveni načrt, ali pa so to osebe, ki so
opredeljene kot tehnološki višek.67
5.10. PRIMERJALNA ANALIZA OBSTOJEČIH UKREPOV Slovenija je zagotovo država, ki v času recesije, ko brezposelnost vsak dan strmo
narašča, ne spi. Menim, da imamo zelo razgibano aktivno politiko zaposlovanja, z
ogromno programi, naravnanimi k uresničitvi cilja povečati zaposlenost prebivalstva.
Programi, ki sem jih podrobno predstavil v petem poglavju so teoretično zastavljeni v
pravi smeri. V praksi , pa se lahko vse skupaj malce drugače realizira. Ugotovil sem, da
večinoma vsi programi spodbujajo delodajalce, da zaposlijo brezposelne ob tem pa
pridobijo različne subvencije oz. ugodnosti. Marsikateri delodajalec je program dodobra
izkoristil v svojo korist, kot sem že omenil se je to dogajalo pri programu usposabljanje
na delovnem mestu. In ravno tukaj se odraža eden izmed problemov ukrepov APZ in to
je sankcioniranje, saj so sankcije določene res minimalno ali pa sploh niso.
Zmotila me je tudi višina plačila, ki jo brezposelnim zagotavlja Zavod, kadar so ti
vključeni v program usposabljanje na delovnem mestu. To plačilo znaša 3 EUR/h, kar
znese na mesec za približno 160 ur, 480 EUR, takšno plačilo pa je pod pragom revščine.
Tudi ukrepi in subvencije za zaposlovanje za določen čas npr. za obdobje enega ali dveh
let, so dvorezen meč. Res je, da se brezposelnost ob takšnih ukrepih zniža. A zagotovo
je ta ukrep zgolj prikrivanje brezposelnosti, ki pride na izhodiščno točko po izteku leta
ali dveh za kolikor je delodajalec pridobil subvencijo. Primernejše bi bilo, da bi država
spodbujala zaposlovanje za nedoločen čas ter delodajalcem pomagala pri takšni izvedbi
zaposlitve. To bi bilo primernejše tudi za delavca, ker bi tako lažje preživel.
Glede na druge države je Slovenija precej aktivna, ampak vseeno je nekaj hudo narobe,
saj bo brezposelnost ob koncu leta najverjetneje že presegla 100.000 brezposelnih oseb.
Države, katerih ukrepe sem navedel zgoraj, so izbrane naključno. Ukrepi APZ so tako
zelo povezani z gospodarstvom in strukturo brezposelnosti v posamezni državi, da je
primerjava teh ukrepov v različnih državah skoraj nemogoča. So posamezni elementi, ki
bi lahko bili »uporabni« tudi v Sloveniji. Pri Češki se mi zdi smiselno, da se posamezni
ukrepi različno uporabljajo glede na posamezne regije v državi. Brezposelnost je zaradi
različnih razlogov, različno razporejena in dejansko določene regije potrebujejo več
vzpodbude in pomoči. Nemčija je ena izmed držav, ki se najbolje spopada z recesijo in 67 Ibidem.
44
posledično tudi z brezposelnostjo. Zato je kar nekaj ukrepov, ki bi jih bilo smiselno
uporabiti v Sloveniji. To so ukrepi kot, ustanovitev zaposlovalnih agencij, obvezna
takojšnja prijava na Zavod za zaposlovanje in preoblikovanje zavodov v zaposlitvene
centre. Ti ukrepi vsebujejo določene elemente, ki delavcu ne dovolijo da postane
pasiven pri iskanju zaposlitve. Ukrepi APZ, ki se uporabljajo v Hrvaški so v bistvu
takšni, ki jih Slovenija že pozna. Dejansko se mnogo ukrepov v vseh državah prekriva,
dejansko pa je potrebno poudariti, da imajo isti oziroma podobni ukrepi lahko zelo
različne učinke.
6. BREZPOSELNI MLADI DIPLOMANTI V REPUBLIKI
SLOVENIJI V prvi polovici devetdesetih let je obdobje prestrukturiranja slovenskega gospodarstva
povzročilo velik porast števila brezposelnih, ki se odraža v opaznem porastu vpisa na
fakultete, s čimer so mladi za nekaj let odložili vstop na trg dela. Posledica trenda
povečanja števila diplomantov se kaže tudi v strukturi iskalcev zaposlitve.
Bolj kot trenutna kriza je premalo delovnih mest za mlade diplomante in absolvente
posledica politike zaposlovanja zadnjih petnajst let, opozarja stroka.
Izpostavljenost mladih na trgu dela se kaže predvsem v tem, da trg dela že v izhodišču
zahteva formalne delovne izkušnje. Mladi pa takšnih izkušenj nimajo. Opravljena dela v
času študija so namreč neformalno pridobljene delovne izkušnje, ki jih delodajalci pri
zaposlovanju ne priznavajo. Pri zaposlitvah imajo običajno prednost kandidati z več
znanja in izkušnjami, ki pa jih študenti, z obvezno prakso kot sestavnim delom študija,
ne morejo pridobiti v zadostni meri. Delodajalci v Sloveniji cenijo predvsem delovne
izkušnje, posameznikove osebnostne lastnosti, motiviranost za delo in inovativnost
rešitev.
45
6.1. ŠTEVILO IN STAROST BREZPOSELNIH MLADIH V
REPUBLIKI SLOVENIJI Graf 1: Registrirani brezposelni mladi, september 2009.68
153
9.794
13.712
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
do 18 let od 18 -25 let
od 25-30let
Registriranibrezposelni mladi,september 2009
Septembra 2009 je bilo v Sloveniji po podatkih ZRSZ brezposelnih 88.366 ljudi, od
tega kar 23.659 starih do trideset let, kar predstavlja 27% vseh brezposelnih. Dejstvo je,
da število brezposelnih mladih narašča iz dneva v dan. Vedno več pa je izobražene
mladine, ki uspešno zaključijo fakulteto, zaposlitve pa ne dobijo..
68 Registrirane brezposelne osebe po starosti, september 2009, dostopno na: http://www.zavodzazaposlovanje.si
46
6.2. ŠTEVILO BREZPOSELNIH DIPLOMANTOV V REPUBLIKI
SLOVENIJI Graf 2: Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi, sep. 2009 in sep. 2008.69
35.021
22.519
21.603
2.709
6.418
96
14.184
14.635
1.874
4.317
23
24.270I.-II.
III.-IV.
V.
VI.
VII.-VIII.
B. Š.
Število brezposelnih sep. 09
Število brezposelnih sep. 08
Kot je razvidno iz grafa je brezposelnih diplomantov z VII. ali VIII. stopnjo izobrazbe
kar 6.418 kar predstavlja 7,3% vseh brezposelnih. Ta številka se je v letu 2009 dvignila
glede na leto 2008 za kar 48% ali 2100 diplomantov. Kar je skrb vzbujajoče.
6.3. VZROKI BREZPOSELNOSTI MED MLADIMI DIPLOMANTI Vzrokov zakaj mladi diplomanti ne dobijo dela je veliko. Večina vzrokov je skupna
vsem starostnim skupinam. Edina, ki odstopa in je na nek način značilna za mlado
populacijo, pa je neizkušenost pri delu.
Vzrokov zakaj se mladi prijavijo na Zavod je več:
• iskalec prve zaposlitve,
• prenehanje zaposlitve za določen delovni čas,
• iztek javnega dela,
69 Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi, sep. 09 in sep. 08, dostopno na: http://www.zavodzazaposlovanje.si.
47
• pisni sporazum, redna odpoved na strani delavca,
• poslovni razlogi, prisilna poravnava in
• ostali razlogi.
Iskalci prve zaposlitve so največkrat zaposleni kot pripravniki. Zakaj se delodajalci
odločajo za tovrsten ukrep je razumljivo, kajti za pripravništvo je po zakonu določena
30% nižja plača kot sicer, četudi opravlja pripravnik enako delo kot ostali in nosi enako
odgovornost. Pripravništvo po zakonu ni več obvezno, vendar se ga podjetniki še vedno
poslužujejo, ravno zaradi varčevanja. Edina tolažba za mlade je zakon, ki delodajalcem
prepoveduje, da v času pripravništva prekličejo pogodbo o zaposlitvi, razen če seveda
za to obstajajo tehtni razlogi ( zamujanje, vinjenost na delovnem mestu…).
Pomemben vzrok za brezposelnost med mladimi diplomanti je tudi smer študija , ki v
nekaterih primerih zelo omejuje uspešnost hitrega zaposlovanja, zaradi prevelikega
števila diplomantov teh smeri in posledično večje konkurence za omejena delovna
mesta na nekem področju. Iz leta v leto se navaja, da je na določene študijske smeri
prevelik naval študentov na druge pa premajhen. Diplomanti tehničnih in naravoslovnih
smeri pri zaposlitvi navadno nimajo težav, saj je povpraševanje zadostno. Večje težave
imajo posamezniki, ki prihajajo iz družboslovnih smeri. In sicer največjo skupino
brezposelnih diplomantov predstavljajo diplomanti družbenih in poslovnih ved, sledijo
diplomanti smeri izobraževanja, zdravstva in sociale ter storitev. Med družboslovnimi
diplomanti prevladujejo ekonomisti, politologi, komunikologi in sociologi, zelo blizu pa
so tudi pravniki.
V letošnjem letu pa je še dodaten vzrok recesija, ki je povzročila katastrofalne
posledice, ni skoraj nič novih delovnih mest, skoraj nič zaposlitev in ravno tako tudi ne
pripravništev. Seveda so tukaj na slabšem spet predvsem diplomanti družboslovnih
smeri. Za primer naj navedem področje zaposlovanja v javni upravi, to so se vrata za
nove zaposlitve praktično zaprla.
48
6.4. MLADI BREZPOSELNI PRAVNIKI
V tem poglavju se bom osredotočil na brezposelne pravnike. Poklic je zelo zanimiv in
razgibam, saj lahko posameznik s pravnim znanjem opravlja različna dela in dolžnosti.
Ravno zaradi razgibanosti in zanimivosti pravnih ved, je vpis na pravne fakultete vsako
leto velik in posledično vsako leto diplomira kar precej diplomantov.
Tabela 5: Število brezposelnih pravnikov v RS za leto 2009.70
Leto 2009 Vsi Moški Ženske Mladi do
26 let
Iskalci
prve zap.
Starejši
od 50 let
Pravniki 478 164 314 34 121 93
Tabela 6: Število brezposelnih pravnikov v območnih službah Maribor in Celje za leto
2009.71
Leto 2009 Vsi Moški Ženske Mladi do
26 let
Iskalci
prve zap.
Starejši
od 50 let
OS Maribor 101 40 61 8 31 20
OS Celje 43 12 31 4 11 7
Septembra 2009 je bilo brezposelnih 478 pravnikov v celi Sloveniji od tega jih je 34
mladih do 26 let in 121 iskalcev prve zaposlitve. Lahko bi rekli, da je 25% tistih
pravnikov, ki iščejo prvo zaposlitev. To je zelo velik odstotek in odraz recesije, kajti
zelo težko je dobiti pripravništvo kaj šele zaposlitev.
70 Statistični podatki, dostopno na: http://apl.ess.gov.si 71 Ibidem.
49
Tabela 7: Število brezposelnih pravnikov v RS za leto 2008.72
Leto 2008 Vsi Moški Ženske Mladi do
26 let
Iskalci
prve zap.
Starejši
od 50 let
Pravniki 378 142 236 29 95 78
V letu 2009 je bilo 26% več brezposelnih pravnikov kot v letu 2008. In 27% več
iskalcev prve zaposlitve. Številke so se glede na leto 2008 v vseh kategorijah precej
povečale, vsekakor pa najbolj izstopajo mladi iskalci prve zaposlitve.
Tabela 8: Število brezposelnih pravnikov v območnih službah Maribor in Celje za leto
2008.73
Leto 2008 Vsi Moški Ženske Mladi do
26 let
Iskalci
prve zap.
Starejši
od 50 let
OS Maribor 90 33 57 9 29 10
OS Celje 36 11 25 tri ali
manj
7 7
Za primerjavo sem povzel tudi brezposelnost pravnikov v dveh območnih službah in
sicer Maribor in Celje. In sicer v OS Maribor je trenutno brezposelnih 101 pravnikov v
Celju pa 43, večino izmed teh pa zopet predstavljajo mladi iskalci prve zaposlitve. Torej
dejstvo je, da mladi diplomanti vedno težje dobijo zaposlitev.
6.4.1. Izkušnji mladih pravnic v stiku z ukrepi aktivne politike
zaposlovanja
• Izkušnja št.1 Stara sem 26 let in sicer junija 2009 sem diplomirala na Pravni fakulteti. Takoj
naslednji dan po zagovoru diplomske naloge, sem odšla na ZRSZ in se prijavila v
evidenco brezposelnih oseb. Sama pri sebi sem si mislila, kakšen absurd en dan sem
diplomantka PF, naslednji dan pa že brezposelna oseba. Tako se je začel moj lov za
službo.
72 Ibidem. 73 Ibidem.
50
V začetku julija sem se morala udeležiti uvajalnega seminarja na Uradu za delo, v
mojem domačem kraju. Sam sestanek je potek katastrofalno, bilo nas je okoli 20
brezposelnih popolnoma mešanih kategorij, od tistih brez izobrazbe do nas
diplomantov. Svetovalka je bila zmedena, predstavila nam je zgolj zakonske dolžnosti
brezposelne osebe, ter zagrozila s sankcijami v kolikor se jih ne bomo držali. Najbolj
me je šokiralo to, da v kolikor brezposelna oseba prejema denarno socialno pomoč, je
le ta dolžna sprejeti vsako delo ne glede na izobrazbo.
Že naslednji mesec sem imela razgovor za delovno mesto samostojnega svetovalca
zaposlitve, do katerega sem prišla popolnoma sama brez posredovanja Urada za delo.
Odpisala sem dva testa ter se uvrstila v ožji krog, žal nato zaposlitve nisem dobila.
V avgustu sem imela prvi individualni svetovalni razgovor s svojo svetovalko, zopet sem
bila razočarana. Gospa je brskala po računalniku in sestavljala moj zaposlitvene načrt,
tako kot temu pač pravijo. Postavljala sem ji vprašanja ona mi skoraj nič ni znala
odgovoriti in je veš čas po telefonu kontaktirala svoje sodelavce. Prosila sem jo tudi, da
bi okviru ZRSZ rada opravila izpit iz upravnega postopka. Vse si je zabeležila in po 45
minutah sem odšla razočarana nad neaktivnostjo in zaspanostjo svoje svetovalke.
V prihajajočem mesecu sem poslala kar nekaj prošenj in motivacijskih pisem. Od
Zavoda sem v štirih mesecih prijave dobila samo napotitev na razgovor k enemu
odvetniku in sicer za program usposabljanje na delovnem mestu za obdobje treh
mesecev ( tudi tu nisem bila izbrana).
Sama sem si uredila dva razgovora na enem izmed centrov za socialno delo, kljub temu,
da ni bilo razpisa je direktorica izjemno prijazna in se resnično trudi, da bi se kaj našlo
zame.
Konec oktobra sem imela drugi svetovalni razgovor pri svoji svetovalki. Sledilo je zopet
razočaranje, ker se dejansko vsi ves čas izgovarjajo na krizo. Celo sredstev za
opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka ni na voljo, tako da si ga bom
sama plačala saj vem, da mi bo opravljen izpit olajšal pot, pri iskanju zaposlitve.
Skratka, če povzamem, sama se zavedam, da smo v obdobju recesije in da tudi zveze in
poznanstva ne pomagajo veliko. A vseeno menim, da ZRSZ zapravlja preveč
proračunskih sredstev, ki bi jih lahko namenili uporabni zaposlitveni politiki. Žal pa je
na ZRSZ zaposlenih ogromno nesposobnih ljudi, ki ne vedo kaj je njihovo delo. Poleg
tega se mi marsikateri ukrep APZ zdi nesmiseln, kajti ti ukrepi preveč spodbujajo
delodajalce na račun brezposelnih. Delodajalcem so na voljo takšni programi in
ugodnosti, da lahko prikrito izkoristijo delavce. Za primer naj navedem kaj se je
51
dogajalo na Davčnih uradih, delodajalec se je prijavil v program usposabljanje na
delovnem mestu in zaposlil mlade pravnike, za obdobje 3 mesecev, ampak vsake 3
mesece je te pravnike odslovil in zaposlil nove zopet samo za tri mesece in tako imel ves
čas brezplačno delovno silo. To naj bi bil eden izmed ukrepov APZ proti brezposelnosti.
Menim, da bi država morala sprejeti takšne ukrepe, da bi delavci bili primorani
zaposliti, ter nameniti delavcem tiste pravice, ki jim pripadajo. Za začetek bi lahko
ukinili študentsko delo.
• Izkušnja št.2 Sem diplomantka Pravne fakultete. Študij sem zaključila v mesecu juniju leta 2009.
Sedaj bom na kratko opisala svojo »študijsko« zgodbo in obdobje iskanja zaposlitve.
S študijem sem pričela leta 2001 in ga zaključila, kot je bilo že zgoraj povedano, v letu
2009. Ne glede, da je trajal tako maratonsko dolga ga vidim kot eno veliko izkušnjo,ki
jo krojijo delci pozitivnih in negativnih doživetij. V prvih letih študija sem imela veliko
pomislekov; ali je pravo res to kar si želim, kaj sploh pravo je, kakšen dolgčas je
pravo…Večkrat se je v meni tudi porodila želja po kakšnem drugem študiju, ki naj ne bi
bil, zame vsaj ,tako suhoparen. Kot posledica konglomerata doživetij in občutkov, ki so
me vodili oziroma ne vodili skozi prva leta mojega študijskega obstoja, je nastala ena
velika praznina neopravljenih izpitov. Na srečo, je tako pogosto zastavljeno vprašanje
začelo bledeti in je pravo postajalo nekaj, kar bi lahko v življenju enostavno »počela«.
Tako sem počasi vendar vztrajno prišla do zaključka ene ere mojega življenja. Na dan
zagovora diplomske naloge sem bila nepopisno vesela, nakar je drugi dan sledil hladen
tuš imenovan-PRIJAVA NA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE. Ah, kakšna groza za
mladega človeka, ki si resnično želi delati v svojem poklicu. Ob prijavi je sledil še en
tresljaj-VEČ KOT ŠTIRISTO PRAVNIKOV NA ZAVODU-saj ne mora biti res, le kako
se bom zaposlila. Nato je s strani ZAVODA sledil nekakšen MOTIVACIJSKI seminar, ki
pa je presegel moja pričakovanja. Predavatelj je znal izredno natančno, enostavno in
korektno razložiti naše obveznosti, pravice ter načine iskanja zaposlitve. Zavod mi je
dodelil tudi osebno svetovalko, ki naj bi mi nekako olajšala obdobje na »čakalni listi«.
Kot »članica borze« sem bila upravičena do tečaja tujega jezika, tečaja računalništva,
individualnega sestanka z svetovalko, prijave na izpit iz ZUP-a, še preden bi lahko
prišlo do realizacije naštetega sem na svojem prvem razgovoru dobila službo.
52
Izkušnja, ki sem je bila deležna z zaposlovanjem in seveda posledično z Zavodom za
zaposlovanje je navkljub večnim očitkom kako zavod stori premalo in kako mora biti
zavod tisti, ki naj poskrbi za zaposlitev mladih, zame izredno vzpodbujajoča. Svetovalka
z zavoda je bila tista, ki me je obvestila o prostem delovnem mestu in možnosti prijave
nanj. Delodajalec, v mojem primeru Odvetniška družba, me je zaposli preko razpisa
Zaposli.me, za dobo enega leta, za kar je prejel subvencijo v višini 4000 EUR. Na
naveden razpis se je prijavilo izredno veliko število ustreznih kandidatov ( cca. 80 ), kar
dodatno izkazuje težavnost zaposlitve pravniške stroke. Delo, ki ga opravljam je precej
zahtevno in se zavleče tudi izven delovnega časa. Edino kar je žalostno je, da dobim
plačo, ki je resnično tisti minimum, ki mi ga je po zakonu delodajalec dolžan izplačati.
Sama pri sebi vem, da je tukaj sistem napačno zastavljen in da si delodajalec lahko
marsikaj privošči na račun delavca, tolažim pa se s tem da bo kasneje, ko bom imela
več izkušenj tudi plača višja.
Moja izkušnja s študijem, Zavodom za zaposlovanje in zaposlitvijo je globalno gledano
zelo pozitivna. Mladi v obdobju iskanja zaposlitve preveč pričakujemo od drugih ljudi,
kako nam bodo starši, strici in tudi Zavod-država našli zaposlitev. Največ v iskanju
zaposlitve lahko storimo sami, s svojim lastnim nastopom, s svojo iznajdljivostjo, s
svojim znanjem in seveda kar je najpomembnejše s pozitivnim in optimističnim
izražanjem odnosa do življenja. Takšen način me je vodil skozi kratko obdobje iskanja
zaposlitve in je seveda prispeval k temu, da me je moj sedanji delodajalec obvestil o
zaposlitvi med samo podelitvijo diplomske naloge. Kar pa ponovno dokazuje, da se je v
življenju potrebno prepustiti spontanosti in pozitivnemu odnosu do njega, ob tem pa je
seveda pomembno imeti tudi kanček sreče.
6.5. AKTUALNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE BREZPOSELNOSTI
MED MLADIMI V SLOVENIJI
Ukrep, ki je namenjen izključno mladim je Absolvent – aktiviraj in zaposli se.
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve in Zavod RS za zaposlovanje so pripravili projekt Absolvent – aktiviraj in
zaposli se!, da bi z njim mladim olajšali iskanje zaposlitve. Delodajalci, ki se bodo
odločili za usposabljanje absolventov in pozneje za njihovo zaposlitev, bodo za
udeleženca v programu od države dobili 2.000 EUR subvencije. S projektom želijo
absolventom omogočiti, da že med študijem pridobivajo novo ali dodatno znanje,
53
veščine in delovne izkušnje. Nanj se lahko prijavijo delodajalci iz gospodarstva in
javnega sektorja, nevladne organizacije in društva. Absolventi bodo za delo oziroma
udeležbo pri usposabljanju dobili dodatek za aktivnost, ki znaša tri evre na uro, delovne
obveznosti pa bodo omejene na 100 ur na mesec, saj morajo ob delu še naprej redno
izpolnjevati študijske obveznosti.
Ukrep je sestavljen iz usposabljanja in zaposlitve absolventov pri delodajalcih, ki bodo
mlade sprva kot absolvente naučili praktičnega dela, nato pa jih bodo, s pomočjo
subvencije, po diplomi zaposlili za najmanj pol leta. Cilj ukrepa, ki bo mladim olajšal
prehod v sfero dela, je izboljšati zaposlitvene možnosti diplomantov in povečati njihovo
konkurenčnost na trgu dela.74
To je ukrep APZ, ki se nanaša konkretno na mlade, vsi ostali ukrepi predstavljeni v 4.
poglavju, pa se nanašajo na vse brezposelne osebe in ne konkretno na mlade.
74 Kako službo iščejo mladi diplomanti, dostopno na: http://www.aktiv.si
54
SKLEP Zaposlitev je vrednota, ki omogoča posamezniku preživetje in osebno dostojanstvo.
Brezposelne osebe so pogosto pahnjene v revščino in osebno stisko. V času
gospodarske krize, ko so razmere na trgu del še bolj zaostrene, so nujno potrebni ukrepi,
ki so sistematično naravnani, individualno obravnavajo posameznika in vzpodbujajo
delodajalce k zaposlovanju. Prav temu so namenjeni ukrepi aktivne politike
zaposlovanja. Prilagodljivost ukrepov omogoča hitro in učinkovito posredovanje na trgu
dela, kjer se struktura brezposelnih oseb, predvsem pa število, v času zaostrenih
gospodarskih razmer, zelo hitro spreminja. V času pisanja diplomske naloge, to je
november 2009, je na ZRSZ prijavljenih skoraj 95.000 oseb, kar je skoraj 30.000 več
kot v enakem obdobju lani in zagotovo se število brezposelnih še ni ustavilo pri tej
številki. Po nekaterih napovedih bo v letu 2010 brezposelnost samo še naraščala. Prav
zaradi teh dejstev so ukrepi APZ nujno potrebni, predvsem morajo biti vizionarsko
zastavljeni.
Ugotovil sem, da imamo v Republiki Sloveniji veliko programov APZ. Predvsem so
namenjeni težje zaposljivim osebam, kot so starejši, dolgotrajno brezposelni, invalidi in
mladi, še posebej iskalci prve zaposlitve. Za njihovo vključenost v delovni proces so
namenjeni programi praktičnega usposabljanja, izobraževanja in programi
samozaposlovanja. Upravičeni so do določenih sredstev in ugodnosti, če se odločijo za
vključitev v posamezni program, pri tem pa je pomembno, da morajo izpolnjevati vse
predpisane pogoje. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je ogromno sredstev namenjenih
delodajalcem. Ta stimulativna sredstva naj bi delodajalce prepričala v to, da se vključijo
v programe APZ in da omogočijo brezposelnim osebam zaposlitev. Kar nekaj
programov je takšnih, kjer imajo delodajalci možnost »preizkusiti« posameznega
kandidata za delovno mesto, da ugotovijo ali ustreza njihovim zahtevam ali ne. Pri tem
pa nimajo praktično nobenih stroškov. Temu sta namenjena predvsem programa,
delovni preizkusi in uvajanje na delovnem mestu. Mnogi delodajalci so prav ukrep
delovnega preizkusa izkoriščali in brezposelne osebe v času trajanja preizkusa izkoristili
za vsakršno delo, po koncu tega obdobja pa kandidata zavrnili in na preizkus sprejeli
novega kandidata in tako naprej.
Vse več ukrepov je namenjenih zaposlovanju mladih diplomantov, ker se povečuje
njihova brezposelnost, kar je po mojem mnenju največja katastrofa za mlade in tudi za
državo. Kajti mlad človek, ki uspešno konča univerzitetno izobraževanje, poln elana
55
zaključi študij, vendar mu ta elan začne hitro padati, ko se znajde na Zavodu za
zaposlovanje. Menim, da bi država z boljšo politiko, predvsem pa s tesnejšim
sodelovanjem med izobraževanjem in gospodarstvom, morala učinkoviteje raziskati
gospodarski trg, povpraševanje po delu in z malce vizionarstva predvidevati potrebe po
kadrih. Potrebno bo tudi razmisliti kako v času študija omogočiti bodočim
diplomantom, da se aktivno vključijo v delovni proces. Tukaj ne mislim na študentsko
delo, ki je po mojem mnenju nepotrebno in je kvečjemu nelojalna konkurenca iskalcem
zaposlitve. Najbolje bi bilo da bi ga ukinili. Država bi morala zagotoviti dovolj štipendij
in drugih transferjev, da bi študentje lahko nemoteno študirali. V izobraževanje pa
vključiti povezanost z prakso. Praktične izkušnje morajo postati obvezen del študija.
Smiselno bi bilo, da bi se posamezni študent zaposlil za čas v študijskem letu, ki bi bil
namenjen pridobivanju praktičnih izkušenj in se tako spoznal s prakso in delovnim
procesom. Tako bi pridobil delovne izkušnje, ki so po koncu študija več kot potrebne za
pridobitev ustrezne zaposlitve. Dejstvo je, da se že nakazujejo določeni ukrepi, ki gredo
v to smer, takšen ukrep je »absolvent – aktiviraj in zaposli se«, ampak ta ukrep je
namenjen absolventom. Takšni ukrepi in podobni ukrepi bi morali biti prisotni skozi ves
študij. Žal danes diploma ne pomeni nujno velike prednosti pri iskanju zaposlitve, kot je
razvidno zgoraj pri izkušnji ene od diplomantk, ker delodajalec potrebuje kader ki ima
izkušnje, ki jih večina diplomantov nima.
Ukrepi APZ, ki se izvajajo v Republiki Sloveniji niso slabi in gredo v pravo smer. V
zadnjem času se je pojavilo kar nekaj novih oblik. Nikakor pa se ne morem znebiti
občutka, da gre v mnogih programih za gašenje požara. Množična brezposelnost, ki je
posledica gospodarske krize oziroma recesije, povzroča mnogo težav Zavodu republike
Slovenje za zaposlovanje, kajti le-ta se srečuje z množico brezposelnih oseb, za katere
ima bolj ali manj učinkovite ukrepe APZ. Ti ukrepi, ki se izvajajo sedaj bi morali
obstajati že prej, ko še ni bilo tako zaostrenih gospodarskih razmer in težav pri
zaposlovanju. Reakcije Vlade RS so prepočasne. S socialnimi transferji skuša Vlada RS
zmanjšati stisko brezposelnih, ampak največkrat ti ne zadostujejo za dostojno življenje.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bi moralo, pri izvajanju ukrepov APZ
zagotoviti redno in popolno izvajanje monitoringa na vseh ravneh. Namreč v praksi je
pogosto prihajalo do zlorab. Delodajalci bi morali biti sankcionirani v primerih, ko se
ukrepi APZ ne izvajajo v skladu z namenom zaradi katerega so predpisani.
Dejstvo je, da ukrepi APZ ne bodo rešili množične brezposelnosti, lahko jo samo
blažijo, oziroma zmanjšajo število brezposelnih v določenem trenutku. Šele
56
gospodarska rast bo ustvarila pogoje, ki bodo dolgotrajno zmanjšali brezposelnost.
Strinjam se, da bi bila brez ukrepov APZ brezposelnost v Sloveniji dosti večja.
57
LITERATURA
• Bagon Judita, Poti do dela in zaposlitve, Ljubljana 1991;
• �Barič Kristina, Hiršl Anže in drugi, Recesija in možni ukrepi delodajalcev na
delovno pravnem področju, Združenje delodajalcev Slovenije, Ljubljana 2008
• Ćeklić Blaž, Bojan Milić…,Strategija zaposlovanja mladih v družbi znanja, 2.
knjiga, Študentska organizacija Slovenije, Ljubljana 2008;
• Globočnik Nina, Možnosti delodajalcev v času gospodarske krize, v: Možnosti
delodajalcev v času gospodarske krize-zbornik razprav, Gospodarska zbornica
Slovenije, Ljubljana 2008;
• Ignjatović Miroljub: Položaj mladih na trgu delovne sile. IB revija, Ljubljana,
2006;
• Ignjatović Miroljub, Kramberger Anton, Pavlin Samo, Svetličič Marjan, Štarkl
Darja, Trbanc Martina, Zaposljivost v Sloveniji – analiza prehoda iz šol v
zaposlitve: stanje, napovedi, primerjave, Založba FDV, Ljubljana 2007;
• Javornik S. Jana, Socialni razgledi 2006, Ljubljana 2006;
• Kajzer Alenka, Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji, Ljubljana 1996;
• Kavar Nataša, Trg delovne sile in brezposelnost v Nemčiji, diplomsko delo EPF
Maribor, 2006.
• Kovačec Dušanka, Krajši delovni čas in krizne razmere: diplomsko delo, PF
Maribor 2009;
• Lukič Goran, Strategija zaposlovanja mladih v družbi znanja, 1.knjiga, Ljubljana
2008;
58
• Malačič Janez et al.: Ekonomski vidiki kadrovske dejavnosti. Ljubljana: Zveza
društev za kadrovsko dejavnost, 1995;
• Malačič Janez, Faktorji gospodarskega razvoja, Ljubljana, 1995;
• Rapuš Pavel Jana , Ranljivost mladih pri soočanju z brezposelnostjo. Socialna
pedagogika, Ljubljana 2005;
• Tabaj Aleksandra, Vidmar Janez, Spodbujanje zaposlovanja invalidov: temeljni
mednarodni in nacionalni predpisi in programi, Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje, Ljubljana 2009;
• Svetlik Ivan, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana 1985;
• Verša Doroteja, Mladi diplomanti na trgu delovne sile, Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje, Ljubljana 2004;
• Zaletel Aleš, Kako uspešno iskati zaposlitev? : vaš nujen pripomoček za iskanje
sanjskega dela!, Moje delo, Ljubljana 2006;
• Zaposlovanje invalidov v Evropski Uniji in v državah v tranziciji, Kongres
Mednarodne zveze telesnih invalidov FIMITIC, Praga 2001;
PRAVNI VIRI
• Pravilnik o izvajanju programa APZ, Uradni list RS, št. 5/2007.
• Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO),
Ur.l. RS, št. 59/2009;
• Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS,
št. 107/06;
• Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/2007 UPB2
• Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah,
Uradni list RS, št. 110/2002
59
• Zakon o spremljanju državnih pomoči, Uradni list RS, št. 37/04;
• Zakon o nacionalnih in poklicnih kvalifikacijah, Uradni list RS, št. 81/00 in
55/03;
• Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Uradni list RS, št.
63/04,72/05 in 114/06;
ELEKTRONSKI VIRI • Seasonally adjusted unemployment rates, dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu.
• Evropska strategija zaposlovanja, dostopno na:
http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=101&langId=sl
• Podaljšanje delovne dobe starejših, dostopno na:
www,cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/leta-2030-konec-sveta-za-
upokojence.html
• Psihološki vidik brezposelnosti, dostopno na:
http://www.zaposlitev.net/delo.php?m=iskalci&a=karierni_center&a2=clanek&i
db=252
• Ekonomska izključenost, dostopno na:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=2699
• Ministrstvo za delo in socialne zadeve Češke republike, dostopno na:
http://www.mpsv.cz/en/1604
• Program ukrepov APZ za obdobje 2007 - 2013, dostopno na: www.ess.gov.si
• Zloženka ZRSZ, dostopna na: http://www.ess.gov.si.
• Javno povabilo izvajalcem usposabljana – delodajalcem za izvedbo programov
usposabljanja na delovnem mestu 2009/2011, dostopno na:
http://www.ess.gov.si/.
• Katalog ukrepov APZ, dostopno na: http://www.ess.gov.si/.
• Program spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas, dostopno na:
http://www.zavodzazaposlovanje.si.
• Program Javna dela za leti 2009 in 2010, dostopno na: http://www.ess.gov.si/.
60
• Registrirane brezposelne osebe po starosti, september 2009, dostopno na:
http://www.zavodzazaposlovanje.si
• Kako službo iščejo mladi diplomanti, dostopno na: http://www.aktiv.si
• Hrvaški zavod za zaposlovanje, dostopno na: http://www.hzz.hr/
61
SEZNAM TABEL IN GRAFOV Tabela 1: Stopnja brezposelnosti v EU, po posameznih državah.
Tabela 2: Brezposelnost v Sloveniji in stopnja njene rasti po območnih službah
ZRSZ.
Tabela 3: Struktura brezposelnih v Republiki Sloveniji.
Tabela 4: Višina subvencije pri zaposlitvi za krajši delovni čas.
Tabela 5: Število brezposelnih pravnikov v RS za leto 2009.
Tabela 6: Število brezposelnih pravnikov v območnih službah Maribor in Celje za
leto 2009.
Tabela 7: Število brezposelnih pravnikov v RS za leto 2008.
Tabela 8: Število brezposelnih pravnikov v območnih službah Maribor in Celje za
leto 2008.
Graf 1: Registrirani brezposelni mladi, september 2009.
Graf 2: Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi, sep. 2009 in sep. 2008.
62
