Ali lahko nadomestimo kupljena istila...Špiritni gorilnik Soda bikarbona Stojalo Vodovodna voda Manjšo zažgano posodo Detergent za pomivanje posode Kako oistimo zagano posodo? Preprosto!

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili: Neva Lesica, 2015; konzulent: dr. Iztok Devetak in asist. Miha Slapničar Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

Ali lahko nadomestimo kupljena čistila?

Modul za poučevanje Kemije v 8. razredu osnovne šole.

Povzetek Učni modul PROFILES »Ali lahko nadomestimo kupljena čistila?« obravnava baze. Na začetku je predstavljen socio-naravoslovni kontekst, ki pri učencih vzbuja vprašanja o sestavinah čistil in njihovih vplivih na naša življenja. Učenci s pomočjo eksperimentalnih aktivnosti spoznajo naravo čistil in primerjavo z naravnimi nadomestki. Sledijo naloge, s katerimi učenci ponovijo in poglobijo svoje znanje na makro, submikro in simbolni ravni. Modul vsebuje tudi način preverjanja in ocenjevanja znanja, ter učiteljeve zapiske. Učenci tekom celotnega modula s pomočjo sodelovalnega in eksperimentalnega učenja spoznajo baze, njihovo prisotnost in vpliv na naša življenja. Pridobljeno znanje učenci lahko uporabljajo v vsakdanjem življenju.

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

4. Učiteljevi zapiski Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence.

Slika 1: Kupljena čistila (Vir: lasten)

Slika 2: Soda bikarbona (Vir: lasten)

mailto:[email protected]




2

Zahvala Modul je pripravila Neva Lesica (konzulent: dr. Iztok Devetak in asist. Miha Slapničar) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: 1. poznajo definicijo baz; 2. poznajo pomen, uporabo in vpliv baz v življenju in okolju; 3. spoznajo nekaj osnovnih baz iz svojega okolja; 4. znajo zapisati formule nekaterih osnovnih baz; 5. razumejo, da so v vodnih raztopinah hidroksidni ioni nosilci bazičnih lastnosti; 6. poznajo znake za nevarnost in ustrezno zaščito pri delu z bazami; 7. spoznajo način priprave domačih čistil s sodobikarbono; 8. uporabljajo pH-lestvico kot merilo za oceno bazičnosti raztopin; 9. pri laboratorijskem delu uporabljajo ustrezno zaščito; 10. se urijo v laboratorijskih spretnostih; 11. razvijajo prostorske predstave pri delu s submikroskopskimi prikazi; 12. krepijo socialne spretnosti; 13. so sposobni sprejemati odločitve in jih argumentirati; 14. razvijajo spretnosti ITK.

Vsebina učnega načrta: (1) Baze v okolju; (2) Opredelitev baz: kemijske formule osnovnih baz; (3) pH-lestvica; (4) Uporaba in vpliv baz v življenju in okolju.

Metode in oblike dela: - metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja); demonstracijske metode (risanje); eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje problemov, poučevanje s primeri, učenje z računalnikom); - oblike (frontalna, individualna, skupinsko delo); - didaktični sistemi (timski pouk).

Predviden čas: 3 šolske ure (45 min)

Predznanje: Učenci naj bi že: (1) poznali simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo elementa oziroma spojine; (2) poznali in razumeli kemijske reakcije; (3) opredeljevali reaktante in produkte kemijske reakcije; (4) poznali kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij in pravila za urejanje kemijskih enačb; (5) poznali pH lestvico; (6) znali uporabljati univerzalne indikatorske papirčke; (7) znali uporabljati laboratorijske pripomočke; (8) znali samostojno in varno izvajati eksperimente.


http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










3

Aktivnosti učencev

Ali lahko nadomestimo kupljena čistila?

Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

Zakaj se to učim?

Madeži so del našega vsakdana. Vsak se z njimi spopada na svoj način in nemalokrat nam povzročajo sive lase, pa naj gre za madeže v pečici, na oblačilih, v kopalnici ali kje drugje. Si kdaj opazil(a) koliko različnih čistil ima tvoja mami pospravljenih v omari? Danes imamo na voljo široko paleto takih in drugačnih čistil, ki nam omogočajo lažje spopadanje z raznovrstno umazanijo. Njihov nakup je lahko za domače gospodinjstvo velik strošek. Še pomembnejše dejstvo je, da čistila vsebujejo veliko kemikalij, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Zato je vredno razmisliti o tem, kako se lahko proti madežem borimo na drugačne načine. Si že slišal(a) za domačo pripravo čistil? Sami si namreč lahko na hiter, ugoden, zdravju in okolju prijazen način pripravimo čistila kar doma. Kako? Ena izmed zelo uporabnih in vsestranskih snovi je soda bikarbona. Si se z njo že srečal(a)? Več o njej boš izvedel(a) v nadaljevanju. Novo znanje pa boš lahko uporabil(a) doma in domačim pokazal(a) nov, bolj prijazen način čiščenja.

(2) Učni cilji in dosežki: (1) poznajo definicijo baz; (2) poznajo pomen, uporabo in vpliv baz v življenju in okolju; (3) spoznajo nekaj osnovnih baz iz svojega okolja; (4) znajo zapisati formule nekaterih osnovnih baz; (5) razumejo, da so v vodnih raztopinah hidroksidni ioni nosilci bazičnih lastnosti; (6) poznajo znake za nevarnost in ustrezno zaščito pri delu z bazami ; (7) spoznajo način priprave domačih čistil s sodo bikarbono; (8) uporabljajo pH-lestvico kot merilo za oceno bazičnosti raztopin; (9) pri laboratorijskem delu uporabljajo ustrezno zaščito; (10) se urijo v laboratorijskih spretnostih; (11) razvijajo prostorske predstave pri delu s submikroskopskimi prikazi; (12) krepijo socialne spretnosti; (13) so sposobni sprejemati odločitve in jih argumentirati; (14) razvijajo spretnosti ITK. (3) Predzadnje: Učenci naj bi že: (1) poznali simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo elementa oziroma spojine; (2)

poznali in razumeli kemijske reakcije; (3) opredeljevali reaktante in produkte kemijske reakcije; (4) poznali kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij in pravila za urejanje kemijskih enačb; (5) poznali pH lestvico; (6) znali uporabljati univerzalne indikatorske papirčke; (7) znali uporabljati laboratorijske pripomočke; (8) znali samostojno in varno izvajati eksperimente. (4) Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. (5) Novi pojmi: (1) Baza; (2) Hidroksidni ion.

Slika 2: Kupljena čistila (Vir: lasten)

Slika 2: Sodabikarbona (Vir: lasten)





4

Naloge učencev I. DEL Samostojno preberite besedilo v sivem okvirju in odgovorite na spodnja vprašanja. Nato se v skupini pogovoriti o svojih odgovorih, kasneje pa boste svoje mnenje in razmišljanje delili tudi z ostalim delom razreda. 1. Če kdaj opazuješ mamo pri čiščenju (ali ji pri tem celo pomagaš), so čistila, ki jih

uporabljate učinkovita?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

2. Si si doma kdaj ogledal(a) etiketo na čistilu? Se spomniš katere od sestavin?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

3. Zakaj misliš da čistila vsebujejo toliko kemikalij?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

4. Kako misliš, da kemikalije v čistilih vplivajo na naša življenja in okolje?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

5. Si se že srečal(a) s sodo bikarbono? Jo doma uporabljate? Če jo uporabljate, za kaj

jo uporabljate?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

6. Misliš, da je soda bikarbona učinkovito čistilo? Zakaj?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________





5

II. DEL

Preden začnemo z eksperimenti ponovi načela VARNEGA DELA in potrebno zaščito pri eksperimentiranju.

A. NASTANEK BAZE V skupini skupaj preberite navodila in si razdelite delo. Kaj potrebujemo za delo?

PRIBOR KEMIKALIJE

Škarje Magnezijev trak

Pinceta Destilirana voda

Urno steklo

Vžigalice

Špiritni gorilnik

Univerzalni indikatorski papirček

Potek dela po stopnjah:

1. S škarjami odrežite košček magnezijevega traku. 2. Prižgite špiritni gorilnik. 3. Magnezijev trak primite s pinceto in ga segrejte v planemu gorilnika (segrevamo

dokler magnezijev trak ne zagori). 4. Magnezijev trak odmaknemo, da zgori izven plamena. 5. Nastali produkt dajte na urno steklo. 6. Na nastali produkt nalijte malo destilirane vode. 7. Preverite pH nastale raztopine s pomočjo univerzalnega indikatorskega papirčka.

Ko zaključite z delom, pospravite in odgovorite na spodnja vprašanja. Kaj se je zgodilo z magnezijevim trakom ko ste ga segrevali nad gorilnikom? _________________________________________________________________ Kaj je pri tem nastalo? _________________________________________________________________ Zapišite urejeno kemijsko enačbo gorenja magnezija. _________________________________________________________________ Kaj ste ugotovili, ko ste univerzalni indikatorski papirček pomočili v raztopino? _________________________________________________________________





6

Po čem to lahko sklepate? _________________________________________________________________ Zapišite urejeno kemijsko enačbo med vodo in magnezijevim oksidom. _________________________________________________________________ B. KAJ VSEBUJEJO ČISTILA, KI JIH LAHKO NAJDEMO DOMA? Vsaka skupina bo od učiteljice dobila čistilo, ki ga lahko najdemo v skoraj vsakem domu. Skupaj si oglejte sestavine čistila in morebitne varnostne oznake. Nekaj čistila prelijte v čašo in ji izmerite pH s pomočjo univerzalnega indikatorskega papirčka. Kaj vse vsebuje vaše čistilo? Ali na embalaži opazite katero izmed varnostnih oznak? Če jo, katero? __________________________________________________________________ __________________________________________________________________ __________________________________________________________________ Kakšen pH ima vaše čistilo? __________________________________________________________________ Kaj to pomeni? __________________________________________________________________ Katera snov po vašem mnenju daje to lastnost čistilu? __________________________________________________________________ V naslednji fazi bomo poskušali sami narediti svoje čistilo. Pri tem bomo uporabili sodo bikarbono. Preden se lotimo izdelave čistila, odgovorite na spodnja vprašanja. Kaj je soda bikarbona? __________________________________________________________________ Kakšne so njene lastnosti? __________________________________________________________________ Misliš da je soda bikarbona učinkovito čistilo? Zakaj da oziroma zakaj ne? __________________________________________________________________ __________________________________________________________________ __________________________________________________________________





7

C. IZDELAJMO SI NARAVNO ČISTILO (skupina 1)

Kaj potrebujemo, da izdelamo okolju in človeku prijazno čistilo?

PRIBOR KEMIKALIJE

Plastenka s škropilom Soda bikarbona

Umazano steklo Vodovodna voda

Časopisni papir Čistilo za steklo

Kako pripravimo čistilo? Preprosto! 1 žlico sode bikarbone zmešamo z 1 L vodovodne vode. Mešanico vlijemo v plastenko s škropilom in čistilo je pripravljeno. Naslednji korak je čiščenje. Določite dva učenca v skupini, ki bosta očistila umazano steklo. Prvi učenec bo uporabil kupljeno čistilo, drugi pa čistilo sode bikarbone in vode. Ostali učenci opazujte dogajanje. O opažanjih se skupaj pogovorite in odgovorite na spodnja vprašanja. Katero steklo se je očistilo hitreje? Zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ Katero steklo je bolj čisto? ___________________________________________________________________ Katero čistilo je po vašem mnenju boljše in zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________





8



PRIBOR KEMIKALIJE

Špiritni gorilnik Soda bikarbona

Stojalo Vodovodna voda

Manjšo zažgano posodo Detergent za pomivanje posode

Kako očistimo zažgano posodo? Preprosto! V posodo nalijemo vodo in ji dodamo žlico sode bikarbone. Segrevamo dokler voda ne zavre. Ko voda zavre, jo odlijemo in zažgane dele očistimo z gobico (ta postopek izvedete le z eno posodo). Naslednji korak je čiščenje. Določite dva učenca v skupini, ki bosta očistila vsak svojo posodo. Prvi učenec bo posodo očistil s kupljenim čistilom. Drugi učenec pa bo posodo, v kateri ste prej segrevali vodo in sodo bikarbono poskušal očistiti le z gobico oziroma po potrebi z malo dodatka sode bikarbone. Ostali učenci opazujte dogajanje. O opažanjih se skupaj pogovorite in odgovorite na spodnja vprašanja. Katero posoda se je očistila hitreje? Zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ Katera posoda je bolj čista? ___________________________________________________________________ Kateri način čiščenja je po vašem mnenju boljše in zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________





9



PRIBOR KEMIKALIJE

Keramična ploščica Soda bikarbona

Gobica za čiščenje Vodovodna voda

Univerzalno čistilo

Kako pripravimo čistilo? Preprosto! 2 žlici sode bikarbone zmešate z malo vode, da dobite gosto pasto. (če je pasta preredka oziroma preveč tekoča dodajte še malo sode bikarbone). Naslednji korak je čiščenje. Določite dva učenca v skupini, ki bosta očistila umazano keramično ploščico. Prvi učenec bo uporabil kupljeno čistilo, drugi pa pasto sode bikarbone. Ostali učenci opazujte dogajanje. O opažanjih se skupaj pogovorite in odgovorite na spodnja vprašanja. Katera ploščica je bila hitreje očiščena? Zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ Katera ploščica je bolj čista? ___________________________________________________________________ Katero čistilo je po vašem mnenju boljše in zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________





10

D. RAZISKUJMO… Po spletu pobrskaj KAJ in KAKO lahko še očistimo s pomočjo sode bikarbone in kje vse nam lahko soda bikarbona še olajša življenje. Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

1. Kaj so baze?

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

2. Kateri delci so nosilci bazičnih lastnosti (zapiši ime in formulo) ?

________________________________________________________________________

3. Kakšna je razlika med šibko in močno bazo?

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

4. Kam bi uvrstili sodo bikarbono, glede na pH vrednost njene vodne raztopine?

________________________________________________________________________

5. Zapiši ime sode bikarbone in njeno kemijsko formulo.

________________________________________________________________________





11

Naloge za vajo

1. Spodaj je naštetih nekaj trditev. Ob vsaki trditvi obkroži DA, če trditev drži

oziroma NE, če trditev ne drži. Vsak odgovor tudi utemelji!

Baze so snovi, ki oddajo vodikov ion. DA NE

Utemeljitev: ___________________________________________________

Raztopine baz prevajajo električni tok. DA NE

Utemeljitev: ___________________________________________________

Več kot je v raztopini hidroksidnih ionov, manj je

raztopina bazična. DA NE

Utemeljitev: ___________________________________________________

Bazične snovi se nahajajo v izdelkih za osebno nego. DA NE

Utemeljitev: ___________________________________________________

Bazične snovi so okolju prijazne in pri delu z njimi

ni potrebno da smo posebno previdni. DA NE

Utemeljitev: ___________________________________________________

2. Spodnja slika prikazuje nastanek hidroksidnega iona na primeru amonijaka.

Poimenuj delce in ponazori prenos protona.

Zapiši enačbo kemijske reakcije tudi na simbolnem nivoju. __________________________________________________________________ 3. Smiselno dopolni spodnjo tabelo.

IME BAZE KEMIJSKA FORMULA

Natrijev hidrogenkarbonat

KOH

kalcijev hidroksid

Al(OH)3

NH3





12

4. Oglej si spodnjo sliko ter odgovori na vprašanja.

a) Naredi legendo delcev (preriši posamezen delec iz sheme in ga poimenuj).

b) Kakšno raztopino predstavlja shema delcev?

____________________________________________________________________

c) Ali raztopina prevaja električni tok? Utemelji.

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

5. Opisom na desni strani pripiši črko, ki označuje ustrezen pojem, ki je zapisan

na levi strani.

a jedka snov

b amonijak

c pH lestvica

d indikator

___ Je snov, ki se značilno obarva v bazični, kisli ali nevtralni raztopini. ___ Je snov, ki poškoduje tkivo, povzroča opekline in razjede. ___ Šibka baza, ki se uporabla v razmaščevalnih sredstvih in čistilih za steklo. ___ Ima razpon od 0 do 14, z njo pa razvrščamo snovi glede na kislost oziroma bazičnost.





13

Ali razumem

1. Kje vse in za katere namene v vsakdanjem življenju uporabljamo baze?

Kako uporaba baz vpliva na naša življenja in zdravje?

_________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________

2. Katera slika prikazuje bazično raztopino? Obkroži pravilen odgovor in

odgovori na spodnji vprašanji.

a) Kako veš, da je ta raztopina bazična?

___________________________________________________________

b) Za katero vodno raztopino gre?

____________________________________________________________

3. Dopolni in uredi naslednje enačbe kemijskih reakcij. Produkte tudi poimenuj.

Na2O(s) + H2O(l) ___________, _________________________________ CaO(s) + H2O(l) ___________, _________________________________ Li2O(s) + H2O(l) ___________, _________________________________

A B C





14

4. Oglej si spodnji dve sliki, ki predstavljata močno bazo na makroskopski in

mikroskopski ravni, ter odgovori na sledeča vprašanja.

a) Katero snov predstavljata sliki?

________________________________________________________________

b) Kje uporabljamo snov predstavljeno na zgornjih slikah?

Obkroži pravilne odgovore!

a) v domačem gospodinjstvu (npr. čistila),

b) za proizvodnjo stekla,

c) za pripravo mil in detergentov,

d) za izdelavo umetnih gnojil,

e) za peko peciva.

c) Na tretji sliki (submikroskopski prikaz kristala) označi hidroksidne ione.

d) Zapiši urejeno enačbo kemijske reakcije med natrijem in vodo.

________________________________________

e) Zapiši pomen varnostnega znaka, ki ga najdemo na steklenici raztopine:

__________________________________





15

5. Smiselno dopolni spodnje besedilo.

Baze so snovi, ki v vodni raztopini ___________________ vodikove ione (H+). Vodne raztopine baz vsebujejo __________________ ione. Če je neka vodna raztopina bazična lahko ugotovimo s pomočjo _________________. Z njimi lahko določimo tudi jakost baze. Raztopina baze ______________ električni tok, ker so v njej ___________ gibljivi delci.

6. V spodnjo shemo po navodilih nariši hidroksidne ione (OH-).

V shemo zaradi preglednosti ne riši vode. Leva shema naj predstavlja najšibkejšo

bazo, desna pa najmočnejšo bazo.

JAKOST baze narašča III. DEL 1. V modulu si s pomočjo eksperimentov spoznal(a) sodo bikarbono in z njo tudi baze

ter njihove lastnosti. Sedaj lahko odgovoriš na vprašanje modula: »Ali lahko

nadomestimo kupljena čistila?« Svoj odgovor utemelji!

______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________





16

2. Pri sobotnem pospravljanju je mami ugotovila, da ji primanjkuje univerzalnega čistila

(na primer za kopalnico, kuhinjo,…), zato ti naroči da pojdi s kolesom v bližnjo

trgovino. V trgovini na policah opaziš kar nekaj univerzalnih čistil. Ker ti je mama

pozabila naročiti katero čistilo moraš kupiti, si začneš ogledovati embalaže in

deklaracije čistil. Pri nekaterih opaziš določene varnostne znake, zato se odločiš da

ne kupiš nobenega, ampak raje doma skupaj z mamo pripraviš domače in bolj

prijazno čistilo. Spomniš se, da ste se pri kemiji že pogovarjali o čistilih (kaj

vsebujejo, kako vplivajo na zdravje in okolje,..).

Sedaj je tvoja naloga, da mami doma razložiš:

Zakaj nisi kupil(a) čistila?

Kako in s katerimi sestavinami ga bosta pripravila sama?

Zakaj je bolje, da si sama pripravita univerzalno čistilo?

______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________





17

»Ali lahko nadomestimo kupljena čistila?« Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja tako imenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovne znanje je potrebno za nadaljnjo diskusijo o problemu in njegovo rešitev. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES strategije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES. Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učenja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primero raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij) krajše besedilo o madežih, ki so del našega vsakdana. Vsak se z njimi spopada na svoj način in nemalokrat nam povzročajo sive lase, pa naj gre za madeže v pečici, na oblačilih, v kopalnici ali kje drugje. Danes imamo na voljo široko paleto takih in drugačnih čistil, ki nam omogočajo lažje spopadanje z raznovrstno umazanijo. Njihov nakup je lahko za domače gospodinjstvo velik strošek. Še pomembnejše dejstvo je, da čistila vsebujejo veliko kemikalij, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Zato je vredno razmisliti o tem, kako se lahko proti madežem borimo na drugačne načine. Pri učencih se ob branju socio-naravoslovnega scenarija lahko porodijo različna vprašanja: »Koliko čistil uporablja moja mama?« »Katere snovi lahko najdemo v čistilih?« »Kako vpliva uporaba čistil na moje zdravje?« »Kaj je soda bikarbona?« To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za Kemijo (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo, da učenci že (1) poznajo simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo elementa oziroma

spojine;

(2) poznajo in razumejo kemijske reakcije;





18

(3) opredeljujejo reaktante in produkte kemijske reakcije;

(4) poznajo kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij in pravila za urejanje

kemijskih enačb;

(5) poznajo pH lestvico;

(6) znajo uporabljati univerzalne indikatorske papirčke;

(7) znajo uporabljati laboratorijske pripomočke;

(8) Znajo samostojno in varno izvajati eksperimente.

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno postaviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer: 1. Katere kemikalije lahko najdemo v kupljenih čistilih?

2. Ali so ta čistila za nas nevarna?

3. Kako čistila vplivajo na naše okolje?

4. Kako lahko zmanjšamo porabo kupljenih čistil?

5. Kako si lahko doma pripravimo čistilo?

6. Kaj je soda bikarbona?

Po opredelitvi raziskovalnih vprašanja, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturirana tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu naj učenci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, ali lahko nadomestimo kupljena čistila in s katerimi snovmi jih lahko nadomestimo. Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o bazah. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: nastanek baz, definicija baz, lastnosti baz, opis izvedbe eksperimentalnega dela učencev, pričakovani rezultati eksperimentalnega dela ter rešitve nalog z delovnega lista za učence. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo učno vsebino o bazah, še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne





19

le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure:

Učenci vedo, kaj so baze.

Učenci naštejejo nekaj primerov baz iz vsakdanjega življenja.

Učenci razumejo, da so v vodnih raztopinah hidroksidni ioni nosilci bazičnih

lastnosti.

Učenci znajo zapisati formule nekaterih osnovnih baz.

Učni cilji druge učne ure:

Učenci razumejo negativen vpliv čistil na naša življenja in okolje.

Učenci poznajo znake za nevarnost in ustrezno zaščito pri delu z bazami.

Učenci uporabljajo eksperimentalno-raziskovalni pristop (laboratorijske

spretnosti).

Učenci uporabljajo univerzalne indikatorske papirčke in določujejo pH raztopin.

Učni cilji tretje učne ure:

Učenci s pomočjo IKT raziskujejo uporabo sodo bikarbone in o ugotovitvah

poročajo.

Učenci argumentirajo svoje mnenje in urijo socialne spretnosti.

Učenci s pomočjo nalog ponovijo celotno učno snov o bazah.

Učenci razvijajo prostorske predstave pri delu s submikroskopskimi prikazi.

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena s/z...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

… eksperimentalnim delom (organiziranje dela, načrtovanje izvedbe, izvedba eksperimenta, opazovanje, sklepanje in interpretacija eksperimenta), … delom z IKT (zbiranje, organiziranje in analiza rezultatov pridobljenih s spleta).





20

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

… sodelovanjem in komuniciranjem v skupini, poročanjem o rezultatih, oddaja poročila raziskovanja, izpolnjevanjem nalog na delovnem listu.

3. Sposobnost odločanja in argumentacije odločitev.

… ustreznim odločanjem, argumentiranjem, diskutiranjem o mnenjih, rešitvah in odgovorih.

4. Sposobnost uporabe različnih spletnih virov.

… raziskovalnim pristopom pri iskanju informacij po spletu in odločanju o verodostojnih in pomembnih informacijah.

5. Poznati definicijo baz in znati našteti osnovne baze (na makro, submikro in simbolni ravni).

… sodelovanjem pri pouku, poslušanju razlage in diskusij v razredu ter samostojnim učenjem in reševanjem nalog.

6. Razumeti, da so hidroksidini ioni nosilci različnih lastnosti.


7. Razumeti vpliv baz na naše življenje in okolje.


8. Spretnosti varnega dela s snovmi in izvajanje laboratorijskih postopkov.

… primernim eksperimentalnih delom (varno in odgovorno izvajanje eksperimenta, uporaba laboratorijskega inventarja, upoštevanje pravil, resnost pri delu).





21

»Ali lahko nadomestimo kupljena čistila?«

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni zunanje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skladu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje znanja in da učitelj izbere tiste, za katere meni, da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostjo razvile spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





22

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





23

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/kompetence za vrednotenje; Učenci:

Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1 Učenci vedo, kaj so

baze.

Definirajo baze in razložijo njihove

lastnosti.

2

Učenci naštejejo nekaj primerov baz

iz vsakdanjega življenja.

Ugotovijo kje vse in s katerimi

bazami se srečujemo v življenju in

za kaj jih uporabljamo.

3

Učenci razumejo, da so v vodnih

raztopinah hidroksidni ioni nosilci bazičnih

lastnosti.

Prepoznajo hidroksidne ione, z

zapisom enačbe kemijske reakcije

ponazorijo nastanek hidroksidnega

iona.

4

Učenci znajo zapisati formule

nekaterih osnovnih baz.

Pravilno zapišejo kemijske formule

nekaterih baz in jih pravilno

poimenujejo.

PRIMERI NALOG (1.učna ura): 1. Kaj so baze?

Baze so snovi, ki v vodni raztopini sprejmejo vodikove ione / protone H+. Sprejmejo jih

od molekul vode, katere se spremenijo v hidroksidne ione.


Nosilci bazičnih lastnosti so hidroksidni ioni, OH-.


Močne baze v vodni raztopini popolnoma razpadejo na ione. Šibke baze pa le deloma.

Zaradi višjega deleža prosto gibljivih hidroksidnih ionov imajo močne baze višji pH.


Vodna raztopina sode bikarbone ima pH 8,2 in ji zato pripisujemo bazične lastnosti.

5. Zapiši kemijsko ime sode bikarbone in njeno kemijsko formulo.

Kemijsko ime sode bikarbone je natrijev hidrogenkarbonat, NHCO3.





24

2. učna ura



1

Učenci razumejo negativen vpliv čistil na naša življenja in

okolje.

Naštejejo nekaj primerov

negativnih posledic uporabe čistil

na naša življenja in okolje.

2

Učenci poznajo znake za nevarnost in ustrezno zaščito pri delu z bazami.

Prepoznajo znake za nevarnost, jih definirajo in poznajo način rokovanja z nevarnimi snovmi.

Učenci uporabljajo eksperimentalno-

raziskovalni pristop (laboratorijske

spretnosti).

V skupinah izvajajo eksperimente

(si razdelijo naloge, komunicirajo,

debatirajo, opazujejo, sklepajo), pri

delu pazijo na varnost, za seboj

počistijo, rezultate beležijo in jih

argumentirajo.

4

Učenci uporabljajo univerzalne indikatorske papirčke in

določujejo pH raztopin.

Ponovijo kaj so in za kaj se

uporabljajo univerzalni indikatorski

papirčki.

Pri eksperimentalnem delu

raztopinam določajo pH in

rezultate ovrednotijo.

PRIMERI NALOG (2.učna ura): Vprašanja vezana na eksperiment B Kaj vse vsebuje vaše čistilo? Ali na embalaži opazite katero izmed varnostnih oznak? Če jo, katero?

__________________________________________________________________ __________________________________________________________________ __________________________________________________________________ Kakšen pH ima vaše čistilo?

__________________________________________________________________ Kaj to pomeni?

__________________________________________________________________ Katera snov po vašem mnenju daje to lastnost čistilu?

__________________________________________________________________





25

V naslednji fazi bomo poskušali sami narediti svoje čistilo. Pri tem bomo uporabili sodo bikarbono. Preden se lotimo izdelave čistila, odgovorite na spodnja vprašanja. Kaj je soda bikarbona?

__________________________________________________________________ Kakšne so njene lastnosti?

__________________________________________________________________ Misliš da je soda bikarbona učinkovito čistilo? Zakaj da oziroma zakaj ne?

__________________________________________________________________ __________________________________________________________________ __________________________________________________________________ OPOMBA: Ostale primere nalog lahko najdete v naslednjem poglavju Zapiski za učitelja (Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje). 3. učna ura



1

Učenci s pomočjo IKT raziskujejo uporabo sodo bikarbone in o

ugotovitvah poročajo.

Na spletu iščejo informacije o

uporabi sode bikarbone, si naredijo

zapiske in razredu poročajo o

svojih izsledkih.

2

Učenci argumentirajo svoje

mnenje in urijo socialne spretnosti.

Znajo argumentirati svoje odločitve, sodelujejo v razgovoru skupine/razreda.

3

Učenci s pomočjo nalog ponovijo

celotno učno snov o bazah.

Samostojno rešujejo naloge na delovnem listu.

4

Učenci razvijajo prostorske

predstave pri delu s submikroskopskimi

prikazi.

Rešujejo naloge na submikroskopski ravni (rišejo delce, rišejo legende, prepoznavajo raztopine,…).





26

PRIMERI NALOG (3.učna ura): 1. Po spletu pobrskaj KAJ in KAKO lahko še očistimo s pomočjo sode bikarbone in kje vse nam

lahko soda bikarbona še olajša življenje.

2. Spodaj je naštetih nekaj trditev. Ob vsaki trditvi obkroži DA, če trditev drži oziroma NE, če

trditev ne drži. Vsak odgovor tudi utemelji!


Utemeljitev: Baze so snovi, ki od vode sprejmejo vodikov ion oziroma proton.


Utemeljitev: Raztopine baz prevajajo električni tok zaradi prosto gibljivih delcev.



Utemeljitev: Več kot je v raztopini hidroksidnih ionov, bolj je raztopina bazična.


Utemeljitev: Bazične snovi lahko najdemo v zobni pasti, nekaterih milih, …



Utemeljitev: Bazične snovi so lahko jedke, strupene in nevarne za zdravje ter okolje. Zato

moramo biti pri njihovi uporabi vedno previdni.

OPOMBA: Ostale primere nalog lahko najdete v naslednjem poglavju Zapiski za učitelja (Rešitve nalog z delovnega lista za učence).





27

C del Vrednotenje na osnovi strategij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija Predlagan kriterij/kompetence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno kontrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak…).

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na postavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne naslove za diagrami, slikam, tabelam.





28

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem

Dimenzija Predlagan kriterij/kompetence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, med dejavnostmi in razpravo

Prispeva k delu skupine.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





29

»Ali lahko nadomestimo kupljena čistila?«

Zapiski učitelja Pred začetkom obravnave nove snovi je smiselno, da učitelj nameni nekaj minut za ponovitev predznanja učencev (indikatorji, pH lestvica,…), ki je bistvena za razumevanje novo obravnavane snovi. Sledi predstavitev osnovnih informacij o bazah, ki je osnovno vodilo učitelju za poučevanje učencev (Učitelj si zapiske lahko naredi samostojno glede na svoje znanje in literaturo).

BAZE KAJ SO BAZE? Baze so snovi, ki v vodni raztopini sprejemajo vodikove ione/protone (H+). V vodni raztopini baze so prisotni hidroksidni ione (OH-), ki so nosilci bazičnih lastnosti. Bazične raztopine imajo pH vrednosti med 7 in 14.

Raztopina baze ima prosto gibljive ione, kar povzroča da baze prevajajo električni tok. Takim snovem rečemo elektroliti. Baze v naravi niso tako pogoste kot kisline, so pa zelo raznolika skupina. Med baze uvrščamo:

Alkaloide (snovi, ki se nahajajo v rastlinah in imajo omamen učinek na naše telo;

primeri: morfij, nikotin, kofein,…),

amonijak,

amine,

kovinske hidrokside (so ionske spojine, ki vsebujejo hidroksidni ion in kovinski

kation)

in druge snovi.

(OPOMBA: nastanek hidroksida učenci spoznajo v eksperimentalnem delu modula)

BAZE





30

NASTANEK BAZ (nastanek baze lahko ponazorite tudi s kakšno drugo reakcijo)

Molekula amonijaka od vode sprejme proton H+. Pri tem nastaneta hidroksidni ion OH- in amonijev ion NH4

+. JAKOST BAZ Jakost oziroma moč baze je odvisna od količine hidroksidnih ionov v raztopini. Močna baza: Več kot je v raztopini hidroksidnih ionov, bolj je raztopina bazična in ima tudi višji pH. Močno bazična je na primer raztopina natrijevega hidroksida. Ionski kristal natrijevega hidroksida popolnoma razpade na ione. Zato so v vodni raztopini prisotni predvsem prosto gibljivi ioni Na+ in OH-, obdani z molekulami vode. Šibka baza: Manj kot je v raztopini hidroksidnih ionov, manj je raztopina bazična in ima nižji pH. Primer šibke baze je amonijak. V vodni raztopini amonijaka je prisotnih le nekaj prosto gibljivih ionov, več pa je molekul amonijaka. BAZE V NAŠEM ŽIVLJENJU Bazične snovi lahko najdemo v izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu (detergenti, čistila, pecilni prašek) ali v izdelkih za osebno nego (zobna pasta, milo). Na primer:

natrijev hidroksid (NaOH) lahko najdemo v čistilih za (kuhinjske in kopalniške)

odtoke, čistilo za pečice,

amonijak (NH3) v čistilu za steklo,

natrijev hidrogenkarbonat (NaHCO3 ) v pecilnem prašku.

Uporaba baz je razširjena tudi v nekaterih industrijskih postopkih:

natrijev hidroksid (NaOH) se uporablja v plastični, papirni in tekstilni industriji,

kalijev hidroksid (KOH) v proizvodnji mil,

kalcijev hidroksid (Ca(OH)2) v gradbeništvu ali poljedelstvu,

amonijak (NH3) v proizvodnji umetnih gnojil.

VPLIV BAZ NA NAŠE OKOLJE Ker smo z bazami vsakodnevno obkroženi, je pomembno da se zavedamo vpliva na naša življenja in okolje. Baze so lahko škodljive tako za naše zdravje, kot tudi za okolje. Lahko so jedke ali korozivne, strupene, zdravju škodljive in dražilne. Pri delu z njimi moramo biti

proton H+

NH3 (aq) + H2O (l) NH4+ (aq) + OH- (aq)





31

previdni, in nositi primerno zaščito. Če bazične snovi nekontrolirano spuščamo v okolje, lahko nanj negativno vplivajo, predvsem na rastline in živali. Primer je litijev hidroksid ki je močno koroziven, pogosto se nahaja v baterijah in je zelo nevaren za vodne organizme.

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje OPOZORILO: Pred začetkom eksperimentalnega dela učitelj učence opozori na upoštevanje navodil za varnost in zaščito pri delu. Pri delu so obvezna zaščitna očala, halje in rokavice. Pri delu z gorilnikom snamemo rokavice. Po končanem delu je potrebno uporabljene snovi odliti v za to posebej pripravljene posode.

*Učitelj naj učence razdeli v skupine (število skupin in članov v posamezni skupini naj

smiselno prilagodi glede na velikost razreda), jim razdeli delovne liste in natančno poda navodila za delo. Delo učencev poteka v obliki vodene oblike učenja z raziskovanjem. Vsak učenec v skupini naj ima točno določeno vlogo. Učitelj spremlja delo vsake skupine, pri morebitnih težavah učencem svetuje, jih usmerja oziroma jim pomaga. I. DEL

*Učenci naj samostojno preberejo besedilo v sivem okvirju (socio-naravoslovni kontekst)

nato naj: 1. samostojno odgovorijo na vprašanja,

2. v skupini naj se pogovorijo o svojih odgovorih,

3. učitelj vodi razgovor o mnenjih in odgovorih skupin.

Vprašanja:

Če kdaj opazuješ mamo pri čiščenju (ali ji pri tem celo pomagaš), so čistila, ki jih

uporabljate učinkovita?

Si si doma kdaj ogledal(a) etiketo na čistilu? Se spomniš katere od sestavin?

Zakaj misliš da čistila vsebujejo toliko kemikalij?

Kako misliš, da kemikalije v čistilih vplivajo na naša življenja in okolje?

Si se že srečal(a) s sodo bikarbono? Jo doma uporabljate? Če jo uporabljate, za

kaj jo uporabljate?

Misliš, da je soda bikarbona učinkovito čistilo? Zakaj?

II. DEL

*Učitelj predhodno pripravi pladnje z reagenti in pripomočki za posamezno skupino

učencev.





32

A. NASTANEK BAZE

*Učenci si v skupini skupaj preberejo navodila in si razdelijo delo (delo lahko razdeli tudi

učitelj). Kaj potrebujemo za delo?

PRIBOR KEMIKALIJE

Škarje Magnezijev trak

Pinceta Destilirana voda

Urno steklo

Vžigalice

Špiritni gorilnik

Univerzalni indikatorski papirček

Potek dela po stopnjah:

1. S škarjami odrežite košček magnezijevega traku.

2. Prižgite špiritni gorilnik.

3. Magnezijev trak primite s pinceto in ga segrejte v planemu gorilnika (segrevamo

dokler magnezijev trak ne zagori).

4. Magnezijev trak odmaknemo, da zgori izven plamena.

5. Nastali produkt dajte na urno steklo.

6. Na nastali produkt nalijte malo destilirane vode.

7. Preverite pH nastale raztopine s pomočjo univerzalnega indikatorskega papirčka.

*Ko učenci zaključijo s prvim eksperimentom pospravijo in skupaj odgovorijo na spodnja

vprašanja: Kaj se je zgodilo z magnezijevim trakom ko ste ga segrevali nad gorilnikom? Magnezij zagori z močnim belim plamenom. Kaj je pri tem nastalo? Nastane plin magnezijev oksid, MgO. Zapišite urejeno kemijsko enačbo gorenja magnezija. 2Mg (s) + O2 (g) 2MgO (g) Kaj ste ugotovili, ko ste univerzalni indikatorski papirček pomočili v raztopino? Ugotovili smo, da je raztopina bazična. Po čem to lahko sklepate? To lahko sklepamo na podlagi obarvanja univerzalnega indikatorskega papirčka.





33

Zapišite urejeno kemijsko enačbo med vodo in magnezijevim oksidom. MgO (g) + H2O (l) Mg(OH)2 (aq) B. KAJ VSEBUJEJO ČISTILA, KI JIH LAHKO NAJDEMO DOMA?

*Učitelj vsaki skupini izroči čistilo (čistilo za steklo, univerzalno čistilo, detergent za

pomivanje posode…) in univerzalne indikatorske papirčke. Učencem da navodilo za izvedbo eksperimenta B oziroma jim naroči, da si navodila preberejo samostojno. Po izvedenem eksperimentu vsaka skupina odgovori na vprašanja: Kaj vse vsebuje vaše čistilo? Ali na embalaži opazite katero izmed varnostnih oznak? Če jo, katero? Učenci prepišejo sestavine čistila in morebitne varnostne oznake. Kakšen pH ima vaše čistilo? Učenci zapišejo izmerjen pH čistila. Kaj to pomeni? To pomeni, da je čistilo baza in ima bazične lastnosti. Katera snov po vašem mnenju daje to lastnost čistilu? Učenci zapišejo katera snov v čistilu mu daje bazično lastnost.

*Pred izvedbo eksperimenta C, naj vsaka skupina odgovori tudi na vprašanja o sodi

bikarboni: Kaj je soda bikarbona? Soda bikarbona je natrijev hidrogenkarbonat in je baza. Kakšne so njene lastnosti? Njene lastnosti so bazične. Misliš da je soda bikarbona učinkovito čistilo? Zakaj da oziroma zakaj ne? Da, ker ima kot večina čistil bazične lastnosti in zato lahko z njeno pomočjo očistimo različne umazanije na steklu, v pečici, … C. IZDELAJMO SI NARAVNO ČISTILO (skupina 1)

*C. del je namenjen izdelavi naravnega čistila in primerjave s kupljenim čistilom. Navodila

so sestavljena za tri skupine. Če ima učitelj več skupin, enake izdelave dodeli različnim skupinam.





34

Učitelj ponovno vsaki skupini razdeli pladenj z reagenti in pripomočki. Učenci si v skupini preberejo navodila za delo, lahko jih poda tudi učitelj. Vsaka skupina po izvedenem eksperimentu odgovori na sledeča vprašanja. Kaj potrebujemo, da izdelamo okolju in človeku prijazno čistilo?

PRIBOR KEMIKALIJE

Plastenka s škropilom Soda bikarbona

Umazano steklo Vodovodna voda

Časopisni papir Čistilo za steklo

Kako pripravimo čistilo? Preprosto! 1 žlico sode bikarbone zmešamo z 1 L vodovodne vode. Mešanico vlijemo v plastenko s škropilom in čistilo je pripravljeno. Naslednji korak je čiščenje. Določite dva učenca v skupini, ki bosta očistila umazano steklo. Prvi učenec bo uporabil kupljeno čistilo, drugi pa čistilo sode bikarbone in vode. Ostali učenci opazujte dogajanje. O opažanjih se skupaj pogovorite in odgovorite na spodnja vprašanja. Katero steklo se je očistilo hitreje? Zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ Katero steklo je bolj čisto? ___________________________________________________________________ Katero čistilo je po vašem mnenju boljše in zakaj? Po mojem mnenju je boljše naravno čistilo s sodo bikarbono. To čistilo se mi zdi boljše ker vsebuje manj kemikalij in močnih baz ter posledično manj vpliva na naše zdravje in okolje.

Učenci

odgovorijo

glede na

rezultate

eksperimenta





35



PRIBOR KEMIKALIJE

Špiritni gorilnik Soda bikarbona

Stojalo Vodovodna voda

Manjšo zažgano posodo Detergent za pomivanje posode

Kako očistimo zažgano posodo? Preprosto! V posodo nalijemo vodo in ji dodamo žlico sode bikarbone. Segrevamo dokler voda ne zavre. Ko voda zavre, jo odlijemo in zažgane dele očistimo z gobico (ta postopek izvedete le z eno posodo). Naslednji korak je čiščenje. Določite dva učenca v skupini, ki bosta očistila vsak svojo posodo. Prvi učenec bo posodo očistil s kupljenim čistilom. Drugi učenec pa bo posodo, v kateri ste prej segrevali vodo in sodo bikarbono poskušal očistiti le z gobico oziroma po potrebi z malo dodatka sode bikarbone. Ostali učenci opazujte dogajanje. O opažanjih se skupaj pogovorite in odgovorite na spodnja vprašanja. Katero posoda se je očistila hitreje? Zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________

Katera posoda je bolj čista? ___________________________________________________________________ Kateri način čiščenja je po vašem mnenju boljše in zakaj? Po mojem mnenju je boljše naravno čistilo s sodo bikarbono. To čistilo se mi zdi boljše ker vsebuje manj kemikalij in močnih baz ter posledično manj vpliva na naše zdravje in okolje.

Učenci

odgovorijo

glede na

rezultate

eksperimenta





36



PRIBOR KEMIKALIJE

Keramična ploščica Soda bikarbona

Gobica za čiščenje Vodovodna voda

Univerzalno čistilo

Kako pripravimo čistilo? Preprosto! 2 žlici sode bikarbone zmešate z malo vode, da dobite gosto pasto. (če je pasta preredka oziroma preveč tekoča dodajte še malo sode bikarbone). Naslednji korak je čiščenje. Določite dva učenca v skupini, ki bosta očistila umazano keramično ploščico. Prvi učenec bo uporabil kupljeno čistilo, drugi pa pasto sode bikarbone. Ostali učenci opazujte dogajanje. O opažanjih se skupaj pogovorite in odgovorite na spodnja vprašanja. Katera ploščica je bila hitreje očiščena? Zakaj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ Katera ploščica je bolj čista? ___________________________________________________________________ Katero čistilo je po vašem mnenju boljše in zakaj? Po mojem mnenju je boljše naravno čistilo s sodo bikarbono. To čistilo se mi zdi boljše ker vsebuje manj kemikalij in močnih baz ter posledično manj vpliva na naše zdravje in okolje. D. RAZISKUJMO…

*D. del je namenjen samostojnemu delu učencev. Učenci v sklopu pouka kemije v

računalniški učilnici s pomočjo spleta raziskujejo uporabo sode bikarbone. V primeru, da učitelj nima na voljo računalniške učilnice naj učenci D. del rešijo doma. Pri naslednji uri kemije naj učitelj pregleda domačo nalogo učencev.

Učenci

odgovorijo

glede na

rezultate

eksperimenta





37

Rešitve nalog z delovnega lista za učence Ključna vprašanja 1. Kaj so baze?

Baze so snovi, ki v vodni raztopini sprejmejo vodikove ione / protone H+. Sprejmejo jih od

molekul vode, katere se spremenijo v hidroksidne ione.


Nosilci bazičnih lastnosti so hidroksidni ioni, OH-.


Močne baze v vodni raztopini popolnoma razpadejo na ione. Šibke baze pa le deloma.

Zaradi višjega deleža prosto gibljivih hidroksidnih ionov imajo močne baze višji pH.


Vodna raztopina sode bikarbone ima pH 8,2 in ji zato pripisujemo bazične lastnosti.

5. Zapiši kemijsko ime sode bikarbone in njeno kemijsko formulo.

Kemijsko ime sode bikarbone je natrijev hidrogenkarbonat, NHCO3.

Naloge za vajo 1. Spodaj je naštetih nekaj trditev. Ob vsaki trditvi obkroži DA, če trditev drži oziroma

NE, če trditev ne drži. Vsak odgovor tudi utemelji!


Utemeljitev: Baze so snovi, ki od vode sprejmejo vodikov ion oziroma proton.


Utemeljitev: Raztopine baz prevajajo električni tok zaradi prosto gibljivih delcev.



Utemeljitev: Več kot je v raztopini hidroksidnih ionov, bolj je raztopina bazična.


Utemeljitev: Bazične snovi lahko najdemo v zobni pasti, nekaterih milih, …



Utemeljitev: Bazične snovi so lahko jedke, strupene in nevarne za zdravje ter okolje. Zato

moramo biti pri njihovi uporabi vedno previdni.





38

2. Spodnja slika prikazuje nastanek hidroksidnega iona na primeru amonijaka.

Poimenuj posamezne komponente in ponazori prenos protona.

Zapiši enačbo kemijske reakcije tudi na simbolnem nivoju. NH3 (aq) + H2O (l) NH4

+ (aq) + OH- (aq) 3. Smiselno dopolni spodnjo tabelo.

IME BAZE KEMIJSKA FORMULA

Natrijev hidrogenkarbonat NHCO3

Kalijev hidroksid KOH

kalcijev hidroksid Ca(OH)2

Aluminijev hidroksid Al(OH)3

Amonijak NH3

4. Oglej si spodnjo sliko ter odgovori na vprašanja.

a) Naredi legendo delcev (preriši posamezen delec iz sheme in ga poimenuj).





39

b) Kakšno raztopino predstavlja shema delcev?

Shema predstavlja bazično raztopino.

c) Ali ta raztopina prevaja električni tok? Utemelji.

Da, raztopina prevaja električni tok, ker vsebuje prosto gibljive ione.

5. Opisom na desni strani pripiši črko, ki označuje ustrezen pojem, ki je zapisan na

levi strani.

a jedka snov

b amonijak

c pH lestvica

d indikator

Ali razumem 1. Kje vse in za katere namene v vsakdanjem življenju uporabljamo baze? Kako

uporaba baz vpliva na naša življenja in zdravje?

Baze so v našem vsakdanjem življenju pogoste. Uporabljamo jih v gospodinjstvu (pecilni

prašek pralni prašek, čistila,…) in v izdelkih za osebno nego (zobna pasta, mila,…).

Najdemo jih tudi v nekaterih rastlinah in živalih (kofein, nikotin,…). Baze so lahko jedke,

strupene, dražilne, ter zdravju in okolju nevarne. Zato moramo biti pri rokovanju z njimi

previdni. Še bolje je, da jih poskusimo nadomestiti z okolju in zdravju bolj prijaznimi

snovmi.

2. Katera slika prikazuje bazično raztopino? Obkroži pravilen odgovor in odgovori na

spodnji vprašanji.

d Je snov, ki se značilno obarva v bazični, kisli ali nevtralni raztopini. a Je snov, ki poškoduje tkivo, povzroča opekline in razjede. b Šibka baza, ki se uporabla v razmaščevalnih sredstvih in čistilih za steklo. c Ima razpod od 0 do 14, z njo pa razvrščamo snovi glede na kislost oziroma bazičnost.





40

c) Kako veš, da je ta raztopina bazična?

Ker vsebuje hidroksidne ione (OH-).

d) Za katero vodno raztopino gre?

Gre za vodno raztopino amonijaka.

3. Dopolni in uredi naslednje enačbe kemijskih reakcij. Produkte tudi poimenuj.

Na2O(s) + H2O(l) 2 NaOH(aq), natrijev hidroksid CaO(s) + H2O(l) Ca(OH)2(aq), kalcijev hidroksid Li2O(s) + H2O(l) 2 LiOH(aq), litijev hidroksid

4. Oglej si spodnji dve sliki, ki predstavljata močno bazo na makroskopski in

mikroskopski ravni, ter odgovori na sledeča vprašanja.

a) Katero snov predstavljata sliki?

Predstavljata natrijev hidroksid.

A B C





41

b) Kje uporabljamo snov predstavljeno na zgornjih slikah?

Obkroži pravilne odgovore!

f) v domačem gospodinjstvu (npr. čistila),

g) za proizvodnjo stekla,

h) za pripravo mil in detergentov,

i) za izdelavo umetnih gnojil,

j) za peko peciva.

c) Na drugi sliki (submikroskopski prikaz kristala) označi hidroksidne ione.

d) Zapiši urejeno enačbo kemijske reakcije med natrijem in vodo.

2Na + 2 H2O 2 NaOH + H2

e) Zapiši pomen varnostnega znaka, ki ga najdemo na steklenici raztopine:

Jedko, korozivno 5. Smiselno dopolni spodnje besedilo.

Baze so snovi, ki v vodni raztopini sprejmejo vodikove ione (H+). Vodne raztopine baz vsebujejo hidroksidne ione. Bazičnost neke raztopine lahko ugotovimo s pomočjo indikatorja. Z njimi lahko določimo tudi jakost baze. Raztopina baze prevaja električni tok, ker so v njej prosto gibljivi delci.

6. V spodnjo shemo po navodilih nariši hidroksidne ione (OH-).

V shemo zaradi preglednosti ne riši vode. Leva shema naj predstavlja najšibkejšo

bazo, desna pa najmočnejšo bazo.





42

JAKOST baze narašča





43

Reference Bačnik, A., Bukovec, N, Vrtačnik, M., Poberžnik, A., Križaj, M., Stefanovik, V., … Preskar,

S. (2011). Program osnovna šola. Kemija. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Devetak, I., Cvirn Pavlin, T. in Jamšek, S. (2011). Peti element 9. učbenik za kemijo v

devetem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Glažar, S.A., Godec, A., Vrtačnik, M. in Wissiak Grm, K.S. (2005) Moja prva kemija 2:

kemija za 9. razred osnovne šole. Učbenik. Ljubljana: Modrijan Sajovic, I., Smrdu, A., Wissiak, G., K., Vrtačnik, M., Godec, A., Glažar, S., Kralj, B., (2015).

Kisline, baze in soli – vpliv na okolje.. i-učbenik za kemijo v 8 razredu OŠ. Pridobljeno s https://eucbeniki.sio.si/kemija8/1234/index.html

Sajovic, I., Smrdu, A., Wissiak, G., K., Vrtačnik, M., Godec, A., Glažar, S., Kralj, B., (2015).

Kisline in baze v okolju. i-učbenik za kemijo v 8 razredu OŠ. Pridobljeno s https://eucbeniki.sio.si/kemija8/1227/index.html

Sajovic, I., Smrdu, A., Wissiak, G., K., Vrtačnik, M., Godec, A., Glažar, S., Kralj, B., (2015).

Opredelitev kislin in baz. i-učbenik za kemijo v 8 razredu OŠ. Pridobljeno s https://eucbeniki.sio.si/kemija8/1229/index.html

Reference slik Corrosive substance. (2015). Wikipedia. Pridobljeno s

https://en.wikipedia.org/wiki/Corrosive_substance pH. (2015). Wikipedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/PH Sodium hydroxide. (2015). Wikipedia. Pridobljeno s

https://en.wikipedia.org/wiki/Sodium_hydroxide OPOMBA: Slike za katere vir ni naveden so lastne (Neva Lesica)


https://eucbeniki.sio.si/kemija8/1234/index.html



https://en.wikipedia.org/wiki/Corrosive_substance

https://en.wikipedia.org/wiki/PH

https://en.wikipedia.org/wiki/Sodium_hydroxide

Documents

Ali lahko nadomestimo kupljena istila...Špiritni gorilnik Soda bikarbona Stojalo Vodovodna voda Manjšo zažgano posodo Detergent za pomivanje posode Kako oistimo zagano posodo? Preprosto!