Almanah ob 110 letnici, Pihalni orkester železarjev Ravne

PIHALNI ORKESTERŽELEZARJEV RAVNE

110 let

1902-2012

110 let PIHALNEGA ORKESTRA

ŽELEZARJEV RAVNE

ALMANAH 110 let:PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE 1902 - 2012

Izdal in založil: Pihalni orkester železarjev Ravne; Uredniški odbor: dr. Matej Rozman (urednik), Ana Potočnik, Manja Gorinšek, Simon Miler; Jezikovni pregled: Manja Gorinšek; Tehnični urednik: dr. Matej Rozman; Fotografije: arhiv Pihalnega orkestra železarjev Ravne, Aleksander Ocepek; Oblikovanje: ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI RAVNE NA KOROŠKEM - Lea Čagran; Tisk: MALEX d.o.o.; Naklada: 1000 izvodov; Kraj in leto izdaje: Ravne na Koroškem, junij 2012

http: www.orkester-ravne.si; e-mail: [email protected]

CIP - Kataloški zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnjica, Ljubljana

785.12(487.4Ravne na Koroškem)(091)PIHALNI orkester železarjev Ravne (Ravne na Koroškem)Almanah 110 let: Pihalni orkester železarjev Ravne: 1902-2012 / [besedilo Matej Rozman ... [et al.]; uredniški odbor Matej Rozman ... [et al.] ; fotografije arhiv Pihalnega orkestra železarjev Ravne, Aleksander Ocepek]. - Ravne na Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne, 2012

1. Gl. stv. nasl. 2. Rozman, Matej, 1980-262023168

Program slavnostnega koncerta ob 110-letnici

1. J. Gregorc

KOROŠKI REJ

2. P. I. Čajkovski, arr. P. Stalmeier

CAPRICCIO ITALIEN

3. Denis Robnik

ALHAMBRA (Rdeča trdnjava)

4. Bojan Adamič, arr. V. Vuzem

SUITA ZA KLARINET in ORKESTER

solist: Jakob Bobek

5. Aaron Copland, arr. Gregor Kovačič

RODEOSaturday Night Waltz

Hoe-Down

6. J. Horner, arr. T. van Grevenbroek

THE MASK OF ZORRO

7. Ludvik Viternik

V MEŽIŠKI DOLINI

Ravne na Koroškem, 8. junij 2012

UVODNIKI

Uvodna beseda župana občine Ravne na Koroškem

Pihalni orkester železarjev Ravne je ponos našega kraja, naše občine in celotne Koroške. Z vami, ki letos

praznujete 110 let delovanja, se lahko kjerkoli in kadarkoli pohvalimo, ljudem po Sloveniji in izven nje.

Orkester je blagovna znamka Raven na Koroškem, ki ima trajno vrednost in lep sijaj. Ta sijaj je bil že večkrat

potrjen na glasbenih tekmovanjih najvišjega ranga, kjer ste osvajali zlate medalje in laskave naslove. Toda

kljub temu, da ste visoko na evropski in svetovni lestvici pihalnih orkestrov, vas imamo za naše, ljudske

glasbenike, ki nas budite z budnico, nam koncertirate in bodrite duha na mnogih prireditvah. Naši ste in

veseli smo lahko, da ostajate zvesti Ravnam in Koroški.

V vaših 110-ih letih delovanja ste doživeli marsikaj – vzpone in padce, viške in razočaranja, ki se jim v tako

dolgi dobi delovanja ni mogoče izogniti. To je del življenja pihalnega orkestra, katerega življenjska doba

vključuje mnogo generacij naših ljudi, mladino in otroke. Vaša značilnost in prednost je, da v svoje vrste

vedno uspete pritegniti mlade glasbenike, ki v orkestru uresničijo glasbene talente in zorijo ne samo kot

glasbeniki, ampak tudi kot ljudje. Razumljivo je, da je v tako dobrem in resnem orkestru, kot je vaš, treba ne

samo imeti glasbeni talent, ampak biti tudi deloven, discipliniran in pripravljen v vaje in koncerte vložiti

mnogo ur prostega časa. Da vam »glasbeno« delo največkrat predstavlja veselje in užitek, se lahko vedno

znova prepričamo, ko vas slišimo igrati na občinskih prireditvah, dogodkih in koncertih.

Železarna Ravne, iz katere izhaja ime vašega orkestra, je naša »mati fabrika«, ki je mnoge ljudi pritegnila na

Ravne, jim dajala ter jim še daje delo. Poleg dela se je okoli Železarne Ravne ustvarilo bogato kulturno

življenje, katerega pomemben del je tudi pihalni orkester. V neposredni navezavi z Glasbeno šolo Ravne

predstavljate odlično kulturno-izobraževalno institucijo. Dobro skrbite za vaš Glasbeni dom, ki je

pomembno prizorišče kulturnih dogodkov na Ravnah. Tudi vsem zaposlenim in bivšim zaposlenim v

Železarni Ravne pomenite veliko, saj vas vedno znova radi poslušajo. Vaša vztrajnost, znanje, delo in

perfekcionizem lahko vsem občanom služijo kot dober zgled.

V imenu vseh občank in občanov Občine Ravne na Koroškem, vam iskreno čestitam ob vašemu visokemu in

okroglemu jubileju – 110. obletnici delovanja.

Uspeha, ki ga je bilo do sedaj veliko, vam želim tudi v prihodnje. Mislim, da boste z izkušnjami in znanjem, ki

ga imate, še naprej uspešni pri doseganju ciljev, ki si jih zastavljate. Prepričan sem, da niste samo ubran in

uglasben orkester, ampak, da se med sabo tudi dobro razumete, ste prijatelji, med katerimi je druženje in

glasbeno ustvarjanje prijetno.

Župan Občine Ravne na Koroškem,

mag. Tomaž Rožen

5

Uvodna beseda glavnega direktorja METALA RAVNE

Skoraj štiristo let že pesem jekla odzvanja od bregov Brinjeve in Uršlje gore. Pogosto je vesela, včasih otožno

žalostna, a vedno vztrajna in odločena, da bo zvenela tudi jutri. Zaradi ubranih zvokov godbe ravenskih

železarjev je zadnjih 110 let njen glas lepši, bolj poln in bogat.

Mi železarji se radi pohvalimo z bogato tradicijo naše fabrike in naše godbe. Radi poudarimo, da so, tako naša

orodna in specialna jekla kot tudi naša godba med najboljšimi na svetu. Zato vse naše velike fabriške uspehe

naznanja zvok koračnice naših zvestih sopotnikov, godbe ravenskih železarjev. V zadnjih šestih letih je vesel

odmev ponosne melodije pogosto potoval po dolini reke Meže in sporočal, da se v Metalu Ravne odpirajo novi

stroji in proizvodni obrati. Nova kovačnica težkih odkovkov, novo ulivališče, nov »blooming« in nazadnje še

nov EPŽ III, bodo dajali delo in kruh tudi generacijam, ki prihajajo. Med njimi bo gotovo dovolj mladih s

posluhom, ritmom in občutkom za lepo, kar odlikuje Vas, spoštovani godbeniki in godbenice.

Ob 110. obletnici Pihalnega orkestra železarjev Ravne Vam iskreno čestitam in se Vam zahvaljujem za vse

polno doživete trenutke, ki ste nam jih pogosto pričarali. Želim in verjamem, da bosta zvok jekla in godbe

ravenskih železarjev tudi v prihodnje tako uigrano odmevala od koroških bregov.

Andrej Gradišnik,

glavni direktor

6

Uvodna beseda predsednika Pihalnega orkestra železarjev Ravne

Pred davnimi leti, natančneje pred 110. leti, je bil ustanovljen Pihalni orkester železarjev Ravne. Orkester vse

od ustanovitve nenehno raste, se kali, razvija, postaja vedno boljši, kar mi je v veliko zadovoljstvo. Pretekle

generacije in njihova vodstva so bila odlična. Orkester so pripeljali na sam svetovni vrh z osvojitvijo dveh

zlatih medalj na svetovnih prvenstvih v prvi težavnostni stopnji in eno zlato v korakanju. V veliko čast si

štejem, da mi je zaupano vodenje takšnega orkestra. To se je začelo v drugi polovici 90. let, ko je iz začetnih

temeljev ("Pompejev", kot smo jih v šali imenovali) rasel nov glasbeni dom in je nastopilo zmagovito leto 1997,

ki se je zapisalo kot eno najuspešnejših za naš orkester. Z otvoritvijo glasbenega doma smo spremenili

celoten izgled takrat neurejene ulice ter z osvojenimi 333 točkami prvič na svetovnem prvenstvu prejeli zlato

medaljo s posebno pohvalo. S tem dosežkom smo presegli vse generacije pred nami. Postal nam je odlična

motivacija za nadaljnjo delo. Skupaj z dirigentom Srečkom Kovačičem smo še naprej nizali vrsto uspehov na

glasbenem področju, tako doma kot v tujini. Kot največji uspeh si pihalni orkester, poleg naštetih zlatih

medalj, šteje še dvakratni vrhunski nastop v najvišji koncertni kategoriji na svetovnih prvenstvih pihalnih

orkestrov. V koncertni kategoriji se kolajne ne podeljujejo, saj je pogoj za nastop v tej elitni skupini dosežena

zlata kolajna s posebno pohvalo v prvi tekmovalni skupini. To uspe doseči le redkim orkestrom na svetu, zato

je že samo sodelovanje v tej skupini največji privilegij in čast za orkester. Poleg tekmovanj orkester že vrsto let

navdušuje poslušalce doma in na tujem. Orkester je obiskal in nastopal v večini evropskih držav, v Sloveniji

pa redno sodeluje na različnih prireditvah. Letno opravimo preko 180 različnih aktivnosti, kar močno

presega amatersko delovanje. Izvajamo najzahtevnejša dela svetovne glasbene literature in delujemo kot

harmonični pihalni orkester. Sedanje vodstvo si je v letih gostovanj, nastopov in tekmovanj nabralo

dragocene izkušnje ter postalo veščo v organizacijskih aktivnostih, ki so nujno potrebne za uspešno izvedbo

zelo zahtevnih programov.

Zaradi vsega naštetega je orkester kot prvi slovenski amaterski orkester prejel visoko državno priznanje –

častni znak svobode, ki nam ga je podelil tedanji predsednik RS Milan Kučan. Na vse, kar smo v preteklosti

naredili, sem zelo ponosen in vesel, da mi je to uspelo deliti z Vami. Člani orkestra smo ponosni na dosedanje

delo in mislimo, da smo s tem dokončno potrdili, da spadamo v sam vrh slovenskega in svetovnega

kulturnega dogajanja. Pihalni orkester železarjev Ravne je društvo, katerega namen je organizirati glasbeno

življenje, nadaljevati dolgoletno tradicijo orkestra, združevati ljubitelje orkestralne glasbe in jo

popularizirati v okolju ter poskrbeti za glasbeno usposabljanje mladine v povezavi z Glasbeno šolo.

7

Uvodna beseda predsednika Pihalnega orkestra železarjev Ravne

Orkester je dosegel vse, kar je mogoče doseči. Ob vseh teh uspehih se nenehno poraja vprašanje, kako naprej.

Obstaja velika možnost nazadovanja. Treba bo ponovno pričeti s tekmovanji na slovenskem državnem in

svetovnem nivoju ter poskusiti doseči dobre rezultate. Sicer bomo počasi in nezadržno zbledeli iz slovenske

godbeniške scene. Od vseh članov je odvisno, koliko truda smo pripravljeni vložiti v uspeh orkestra in kako bomo

šli naprej. Treba je ustvarjati pozitivno klimo in vzdušje. Orkester je velika skupnost članov (godbenikov), v kateri

mora vsak posameznik v prvi vrsti predvsem delati za skupno dobro, da zadovolji potrebe orkestra, in šele nato

skozi delovanje uresničiti svoje interese, zaradi katerih je postal naš član. Upam in želim si, da nam bo tudi v

prihodnosti, skupaj z Vami, spoštovani prijatelji, uspelo najti energijo in peljati orkester naprej po poti

nenehnega uspeha.

V vseh letih delovanja smo bili prisiljeni pridobivati donatorska sredstva, saj z lastnimi sredstvi ne moremo

pokrivati vseh nastalih stroškov, zato se na tem mestu zahvaljujem vsem sponzorjem, donatorjem in vsem

ljubiteljem, ki ste kakor koli doprinesli k odličnim pogojem delovanja orkestra.

Predsednik UO

Pihalnega orkestra železarjev Ravne,

Zdravko Plešivčnik

8

Uvodna beseda dirigenta in umetniškega vodja

Pihalnega orkestra železarjev Ravne

Listam po starih biltenih, spoštljivih dokumentih, ki pričajo o spomina vredni preteklosti meni tako ljubega

orkestra. Saj že veliko vem o slavni preteklosti, od blizu jo spremljam že od zime 1965, ko sem prvič igral pod

Jožkovim vodstvom v Titovem domu, pa vendar človeka vedno znova prevzame občudovanje ob pogledu na

zares veličastno preteklost. Hkrati me preplavlja misel, da sem pravzaprav del te zgodovine tudi sam. Zdaj

sem že v teh letih, ko se moram ozirati nazaj, v svojo prehojeno pot, in po malem delati »delne obračune«.

Česarkoli se dotaknem v mislih ali spominih, se vedno zaletim v glasbo. Že v zgodnjem otroštvu sem bil

prepričan, da bom glasbenik, druge izbire sploh nisem imel. Očitno mi je bila glasbena muza naklonjena, saj

še danes opravljam delo solista v orkestru in neizmerno uživam.

Dirigiranju sem se predal bolj po naključju. Prijatelji iz godbe Svoboda Tezno (Maribor) so me pregovorili, da

sem se podal v nove vode. Tehnike dirigiranja smo se učili v srednji glasbeni šoli, v Operi pa sem srečeval

veliko dirigentov, največ iz takratne Jugoslavije, pa tudi goste iz tujine. Takšnih možnosti primerjave

različnih pristopov pri oblikovanju nekega glasbenega izraza ne omogoča nobena uradna šola. Za

oblikovanje lastnega glasbenega principa ni dovolj sposobnost branja partiture, vedenje o agogiki, dinamiki

in tempih, temveč moraš imeti na razpolago živ, usposobljen orkester, s katerim lahko zamisli udejanjaš.

Takrat šele zazveni v prostoru tisto, kar je zapisano v partituri in ti je zvenelo v glavi; takrat se šele začne

proces približevanja realnosti k idealnosti (ki se nikdar ne spojita). S »Tezenčani« smo v naslednjih letih kar

vzburili slovensko godbeništvo, saj smo se korajžno pojavljali na tekmovanjih in v tistem času dosegali za

naše pogoje dobre rezultate.

Staro prijateljstvo me je spet pripeljalo na Ravne. Pomagal naj bi najti dirigenta, za »čas iskanja« pa smo se

dogovorili, da bom začasno vodil vaje. Pri iskanju tedaj nismo imeli sreče, moja začasnost pa se je potegnila

do danes. Na ta način sem postal del zgodovine Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Če je bil začetek leta

1971 s »Tezenčani« izziv, je postalo delo leta 1993 z »Ravenčani« užitek in strast. Nenadoma se mi je ponudila

možnost, da sem lahko z odličnim orkestrom, ki ima tudi v perspektivi velike možnosti razvoja, iskal stik med

»realnim« in »idealnim«. Zame je dirigirati ravenskemu orkestru privilegij in sreča, čeprav je mnogokrat tudi

naporno. Zelo jasno mi je, da ima tako velika skupina ljudi, v kateri imajo vsi kot posamezniki izoblikovane

svoje poglede na določene življenjske in umetniške trenutke, tudi zelo različne poglede na njihovo reševanje.

Glasba ima to moč in potrebo po poenotenju skupnega interesa in podreditvi njenemu poslanstvu. Kljub

neizprosni zahtevi po posamični odličnosti, pa pride ta do izraza šele v popolnem zlitju vseh v orkestru.

9

Uvodna beseda dirigenta in umetniškega vodja

Pihalnega orkestra železarjev Ravne

Srečko Kovačič

Moje besede nimajo namena tolmačiti pomena in smotrov obstoja meni najljubšega orkestra, so le prebliski

ob poskusu, da bi ob častljivi obletnici — 110 let društva — pridal nekaj misli. Zahvaljujem se vsem članom,

predsedniku in odbornikom društva za izkazano zaupanje in podporo. Ob vsakem koncertu na Ravnah sem

vedno znova še bolj prepričan, da ni nikjer tako dobre in prijazne publike, ki nam s svojo podporo daje

dodatni elan pri našem trudu.

Srečko Kovačič

10

SOBIVANJE MESTA, FABRIKE IN PLEHMUZIKE

Mesto Ravne na Koroškem (nekdaj Guštanj) leži

v spodnjem delu Mežiške doline, na križišču

rimske ceste Colatio – Juena (Slovenj Gradec –

Podjuna) in nekoliko mlajše ceste Dravograd –

Prevalje. Prvič je ime Guštanj omenjeno v darilni

listini iz leta 1248. V srednjem veku je kraj

obveljal kot trg, če je poleg letnega sejma dobil

pravico do tedenskih sejmov. Za Guštanj ni

natančnih podatkov, kdaj je postal trg, prvič pa

je bil kot trg omenjen leta 1317. Od leta 1396 je

bil Guštanj deželno-knežji trg, znan daleč

naokoli po svojem razvitem žebljarstvu. Imel je

svoj grb, ki se je ohranil do danes. Drevo s tremi

krošnjami, hrast ali lipa, je v ohranjenem pečatu

iz 17. stoletja zelene barve.

Na ozemlju današnje Koroške so železo

pridobivali že keltski Noričani. Fužinarstvo se je

ponovno razcvetelo v novem veku – za

proizvodnjo železa so takrat zadostovala že

skromna domača rudišča, les za oglje in gorski

potoki za pogon repačev.

Na Koroškem tako skoraj ni bilo doline brez

fužin. Mežiška dolina je imela podobne danosti

za razvoj fužinarstva kot ostala Koroška: veliko

gozdov, vodno silo Meže in njenih pritokov ter

pridne ljudi, ki se niso mogli preživljati samo od

kmetijstva.

Za uradni začetek železarstva v Mežiški dolini in

za ustanovitveno leto železarstva na Ravnah

velja leto 1620. Tega leta se je Melhior Putz

mlajši, rudarski špekulant iz Laboške doline,

naselil v Črni, kamor je dal prenesti svojo

koncesijo za dve talilni peči. Vsekakor je moral

biti Putz nad Črno razočaran, saj je že leta 1624

rudnik in fužine prodal Hansu Ludviku Thurnu

za 16.000 goldinarjev. Od tega leta, pa vse do

konca 2. svetovne vojne, so se grofje Thurn v

Mežiški dolini ukvarjali z jeklarsko industrijo. V

dolini so imeli fužine v Črni (1624–1643 in nato

1775–1880), v Mežici (1770–1916) in na Ravnah

(1807–1945).

Grb trga Guštanj (iz Wappenbuch C des K rntner Landesarchiv, Klagenfurt

1980)ä

Trg Guštanj((iz J.V. Valvasor: Topographia Archiducatus Carinthiae

antiquae et modernae completa (Nürnberg 1688))

12

Uvod

Jeklarna grofa Jurija Thurna (ravenska

jeklarna) je v 40-ih letih 19. stoletja presnala

(oblikovala in rafinirala) železo na star način, na

ognjih in plamenskih pečeh. V tem času so bili

izdelki jeklarne že splošno priznani po svoji

kvaliteti, npr. leta 1838 so Thurni na razstavi

Društva za pospeševanja industrije in obrti v

Celovcu predstavili vzorec valaškega železa za

izdelovanje žebljev in žice, fino kovano železo in

razne vrste jekla. Po gostoti in mehkosti se je

posebno odlikovalo Thurnovo palično in vlečeno

jeklo. Za izdelke so dobili priznanje in pohvalo.

Prav tako so Thurni za kvaliteto njihovih

izdelkov dobili še celo vrsto priznanj (Gradec –

1838; Dunaj – 1845, 1873; Pariz – 1867, 1878;

Trst – 1871, 1882). Za jeklarno sta bili v 19.

stoletju pomembni dve obdobji: med letoma

1853–1854 so postavili dve pudlovki, tri varilne

peči in valje za grobo in fino valjanje. Ob tem je

jeklarna imela še štiri peči za sušenje drv, dve

presnovki, dve težki kladivi za izkovanje in

pihalno napravo. Drugo pomembno obdobje za

ravensko jeklarno je bilo obdobje med letoma

1874 in 1876, ko je Avstro-Ogrsko monarhijo

zajela velika gospodarska kriza. V 70-ih letih

19. stoletja je jeklarna na Ravnah s podružnico

v Mežici proizvedla 700 do 800 ton železa in

jekla. V času krize se produkcija ni zmanjšala,

so se pa zmanjšale cene produktov za približno

48 %. Ravenska jeklarna je krizo preživela

precej lažje kot njena konkurenca, predvsem

zaradi njene usmeritve k proizvodnji kvalitetnih

jekel.

Po krizi se je nadaljeval trend modernizacije s

postavitvijo martinovke leta 1881 in pridobitvijo

jekla v loncih nekaj let pozneje. Zanimiva je

primerjava Železarne Prevalje (1835–1899) in

jeklarne na Ravnah v drugi polovici 19. stoletja.

Prva je bila takoj od začetka mogočna tovarna (z

največ 1.700 zaposlenih), ki je na veliko

proizvajala samo nekaj izdelkov (železniške

tirnice), pa še te večinoma za izvoz. Na drugi

strani so Ravne le počasi preraščale (1876: 88

zaposlenih) iz žebljarne in fužinarstva v

jeklarno.

Leta 1892 je jeklarna na Ravnah po številu

zaposlenih dosegla Železarno Prevalje, saj je

imela 8 uradnikov, 6 obratovodij in 304 delavce.

Vse do konca 18. stoletja so bile Ravne (Guštanj)

manjše naselje z okrog 300 do 400 prebivalci.

Razvoj jeklarske industrije pa je omogočil rast

trga v mesto. Število prebivalcev na Ravnah je

leta 1869 ob prvem štetju prebivalstva znašalo

687, na območju krajevnega urada pa 2.665.

Jeklarna na Ravnah( Jeklarna grofa Jurija Thurna) po letu 1860

13

Panorama Guštanja (okoli leta 1910)

Začetek 20. stoletja: Ustanovitev »Guštanjske godbe«

Vse skupaj se je začelo tistega davnega leta 1896, ko je bilo v Guštanju ustanovljeno gasilsko društvo in so

začele na dan prihajati zamisli o ustanovitvi lastne »guštanjske godbe«. K navdihu sta pripomogli dve

skupinici, ki sta tedaj igrali na porokah in drugih prireditvah. V eni izmed teh je že kot 8-letni deček začel

trobento igrati Alojz Kostwein, ki so ga pota muziciranja najprej vodila v Pulj, kjer je odslužil vojaški rok z

igranjem pri godbi. Bil je eden tistih, ki so dajali in se razdajali za glasbeno umetnost v našem koncu. Ob

povratku v ljubo domovino je začel v domačem kraju zbirati godbenike; 21 mož »trmaste koroške krvi« je bilo

leta 1902 pripravljenih za delo. Bili so pod okriljem guštanjskih gasilcev, zato so bile tudi njihove prve

uniforme gasilske. Godbeniki so bili delavci in za instrumente so si morali zaslužiti sami. Prvič so se s štirimi

koračnicami predstavili 1. septembra 1902, ko je bila v Guštanju lepa nedelja – polni pričakovanja so se

zbrali pred gasilskim domom in veselo odkorakali proti cerkvi. Odziv ljudi jim je bil naklonjen, število

godbenikov pa je iz leta v leto raslo – godba je leta 1910 štela že okoli 30 mož. Nastopali so na raznih lovskih,

gasilskih in drugih prireditvah, udeleževali so se pogrebov, ko je preminil kateri izmed gasilcev, in zabavali

ljudi na »ohcetih« (Wlodyga 1972: 7–8).

Na začetku 20. stoletja se je število delavcev jeklarne povečalo na številko 450, število prebivalcev Raven pa je

prvič preseglo 1.000. Posledica rasti števila delavcev oziroma prebivalstva so bile tudi številne novogradnje v

tistem času (nova šola, delavski »personali« …).

14

V naslednjih letih je zaradi vojne prišlo do premora, saj so morali fantje odriniti na fronto in za glasbeno

udejstvovanje ni bilo časa. A kljub temu je godba ostala v srcih ljudi in leta 1923 so se mladeniči ponovno

začeli zbirati, tokrat pri glasbeno izobraženemu »pavru« Maksu Štuku (po domače Rogačniku), ki je bil pred

tem vojaški godbenik. Bil je začetnik in prvi učitelj muzikantov. K njemu so prihajali Gusteji, Anzeji, Rudiji,

Franceji, Pepeji itd. Želja po ponovni ustanovitvi godbe je bila izpolnjena aprila 1923, ko je bila ustanovljena

jeklarniška godba »Svoboda«. Prvi načelnik in njen ustanovitelj je bil Luka Juh, njegov pomočnik pa Matija

Gradišnik. Ta skupina je imela to čast, da je za god zaigrala grofu Juriju Thurnu in si s tem prislužila 10.000

din. Nastopili so tudi na prvomajski proslavi na Lešah. Skupnih vaj tedaj niso imeli, to so začeli prakticirati

novembra 1925, ko je bil za predsednika izvoljen Josip Sikora, vlogo kapelnika pa je ponovno prevzel Alojz

Kostwein. Instrumentov je primanjkovalo in posledično tudi vaje niso bile redne, zato so za pomoč poprosili

že omenjenega grofa, ki jim je omogočil nabavo novih instrumentov. Toda prave roke še ni bilo. Šele leta 1933

se je stanje izboljšalo – na občnem zboru so za predsednika izvolili Maksa Viternika, tajniške in blagajniške

posle pa je prevzel Josip Stana.

Prva slika ravenske godbe iz leta 1905 Jeklarna na Ravnah v času grofov Thurnov (med letoma 1910 in 1920)

15

Godba jeklarniških uslužbencev leta 1933

Po prvi svetovni vojni je bil tudi za Guštanj

(Ravne) in jeklarno čas velikih sprememb.

Guštanj je postal del Kraljevine SHS, posledično

je jeklarna izgubila velik del trgov. Njena oprema

in stroji so bili iztrošeni. Prav tako je imela

jeklarna veliko odprtih terjatev do bivše države

(Avstro-Ogrske). Posledično Thurni niso imeli

zadosti lastnih sredstev za modernizacijo

proizvodnje in so se bili prisiljeni povezati s

firmo Bratje Böhler & Co. Konec 20-ih let 20.

stoletja je jeklarna spet dosegla predvojno

proizvodnjo jekla (1913: 10.354 ton).

Prebivalcev Guštanja je bilo leta 1931 1.296.

16

Godba jeklarskih uslužbencev Guštanj - Ravne, 1936

Po letu 1945: »Novo rojstvo« mesta,

fabrike in godbePo drugi svetovni vojni je bil čas korenitih

sprememb. Zamenjal se je družbeni sistem,

državna meja je na našem področju ostala

enaka, vendar bolj »železna«. Slednje je sicer

delno zaviralo bivšo Jeklarno grofa Jurija

Thurna, ki je bila leta 1945 podržavljena in

preimenovana v Železarno Ravne. Kljub

številnim težavam na vseh področju, silovitega

razvoja železarne in posledično tudi mesta

Ravne to ni moglo preprečiti.

V Železarni Ravne je bila leta 1950 zgrajena

kovačnica, leta 1952 talilnica in livarna, v

šestdesetih pa nova valjarna. Od leta 1961 je

postala železarna prizorišče največjih gradenj v

zgodovini Koroške. Vsi obrati so spremenili

dotedanjo podobo. V topilnici so pridobili nove

topilne agregate, valjarna je bila opremljena z

najsodobnejšo opremo in notranjo ureditvijo,

enako tudi vzmetarna in orodjarna. Zgrajeni sta

bili jedilnica in sodobna upravna zgradba.

Leta 1969 se je železarna Ravne, skupaj z

železarnama Jesenice in Štore, združila v

Slovenske železarne. V sedemdesetih so začeli

uvajati najsodobnejšo računalniško opremo,

ključnega pomena je bila uvedba procesnega

računalnika, ki je navzoč pri vseh fazah

proizvodnje jekla. Leto 1983 je pomenilo začetek

proizvodnje jekla po tehnologiji ponovčne

metalurgije. Istočasno se je širila in posodobila

večstopenjska predelava. Razvijali so se sodobni

obrati za mehansko predelavo in obdelavo jekla;

povečala se je proizvodnja orodja, strojnih delov

in strojev. Moderna tehnologija omogoča

spremljanje tehnoloških postopkov, kakovosti

proizvodnje in lastnosti izdelkov ter v končni fazi

boljšo kakovost proizvodov oziroma njihovo

racionalnejšo proizvodnjo.

Rast Železarne Ravne po letu 1960 Ravne na Koroškem okoli leta 2000 17

Nagel razvoj industrije in rudarstva po osvoboditvi je močno spremenil nekdanjo agrarno-rudarsko

strukturo Mežiške doline. Mnogi dejavniki, ki so nekoč vplivali na razvoj fužinarstva in rudarstva, so z

družbenim, političnim in tehničnim razvojem odpadli ali pa so postali nepomembni. Zaradi dokaj dobro

razvite industrijske strukture, se je dalo po drugi svetovni vojni s pomočjo zunanjih investicijskih virov

relativno hitro napredovati. Tovarna plemenitega jekla je postala evropskega pomena. Pridobljene izkušnje,

dosežena strokovna raven, samoupravna organiziranost in notranja vzajemnost so pripomogle, da so izdelki

železarne v še večje zadovoljstvo domačim in tujim porabnikom.

Do velike gospodarske krize je spet prišlo leta 1990, ko je Železarna Ravne izgubila jugoslovanski trg. Število

zaposlenih se je zmanjšalo na okrog 2.500. V zadnjem desetletju in pol se je razblinil mit o »materi fabriki«,

kjer je lahko vsak dobil zaposlitev in kjer so znali narediti skoraj vse (Oder 2007: 131).

Ravne na Koroškem

18

OBDOBJA

Hermanovo obdobje (1945–1979)Skupaj z mestom in »fabriko« je po drugi

svetovni vojni doživela izredno kvantitativno in

posledično tudi kvalitativno rast Godba

železarjev Ravne oziroma pozneje Pihalni

orkester železarjev Ravne. Prav gotovo je bil za

»pravo« pot najbolj zaslužen prvi povojni dirigent

Jožko Herman, ki je leta 1945 prevzel v uk in

vzgojo 16 godbenikov, »ki jih je v 34 letih vodenja

godbe 'popeteril', zvok godbe pa pozlatil«. Na tej

poti je Jožko Herman premagal nešteto težav, ki

so spremljala povojna leta. Ob skrbni vzgoji

godbenikov je skrbel tudi za notni arhiv, za

katerega še danes radi s ponosom povemo, da je

eden izmed najobsežnejših, ki jih premorejo

slovenske godbe. Ob vsem naštetem je Jožko

Herman poskrbel za skrbnega naslednika,

Alojza Lipovnika, ki je uspešno nadaljeval

njegovo pot.

Lipovnikovo obdobje (1979–1992)Lojze je z glasbo rasel in pozneje odkrival njene

skrivnosti na Ravnah in Akademiji za glasbo.

Zagnan in uspešen glasbenik, odličen pozavnist

in profesor je v 70. letih nasledil svojega

izjemnega predhodnika in orkester strokovno še

bolj podkrepil in ga z raznimi turnejami (po

Jugoslaviji, Italiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji)

predstavil Evropi in svetu. O svojih vtisih na

orkester pravi: »Največji vtis je name napravil

prijem instrumenta. Drugi velik dogodek je bil,

ko sem postal član našega pihalnega orkestra.

Za mladega fanta (tedaj sem bil star 13 let) je bilo

enkratno doživetje, ko sem dobil uniformo in

prvič sedel v orkester. Glasba je moj vsakdan,

daje mi nekaj, kar se v besedah ne da povedati,

ni mi samo poklic, je bogastvo notranjega

doživljanja« (Strgar 1975: 69). Na različnih

tekmovanjih je dosegal nove in nove uspehe.

Med njimi je bil prav zagotovo največji dosežek

dvojno zlato na svetovnem prvenstvu na

Nizozemskem (1989). V juniju 1986 so opravili

tonsko snemanje za samostojno TV-oddajo v

Črni, pozneje pa še za priljubljeno oddajo

»Lojtrca domačih«. Osamosvojitev Slovenije je

vplivala tudi na delo pihalnega orkestra. Leta

1992 je dirigenta premagala bolezen, zato se je

odločil za odstop. Poslovil se je ob jubilejni 90-

letnici obstoja, na kateri so razvili prapor. Po

Lipovnikovem odhodu je začasno in za kratek

čas njegovo mesto prevzel Ivan Gradišek (1992-

1993), ki je z orkestrom gostoval v Maniagu v

Italiji. Koncert ob 30-letnici delovanja Jožka Hermana, leta 1975

*Vsi podrobni podatki o delovanju in uspehih orkestra so zbrani v Kronološkem prikazu razvoja orkestra.

20

Kovačičevo obdobje (1993 do danes)V novem obdobju je palico v roke vzel Srečko

Kovačič, ki izhaja iz glasbene družine iz

Poljčan pod Pohorjem; godba mu ni bila tuja,

saj je njegov oče že pred leti sam ustanovil

vaško godbo. Tudi v tem obdobju uspehov ni

manjkalo. Že leta 1994, ko sta se orkestru

povrnili tekmovalna rutina in samozavest, so

godbeniki odšli na državno tekmovanje v

Krško in med »prvokategorniki« navdušili ter

ponovno pozlatili svoje vitrine.Že leta 1994, ko

sta se orkestru povrnili tekmovalna rutina in

samozavest, so godbeniki odšli na državno

tekmovanje v Krško in med »prvokategorniki«

navdušili ter ponovno pozlatili svoje vitrine.

Uspeh so pozneje ponovili tudi v Srečkovem

Mariboru. Pojavila so se nova Pravila društva, ki

so članstvo razdelila na aktivne in podporne

člane, upravni odbor pa na notranje in zunanje

člane.

Že zelo kmalu je nastopil čas, ko je bilo treba

ponovno vložiti veliko truda, saj se je bližal

ponovni odhod v mesto Kerkrade (1997). Vse

vaje in odrekanja so bila bogato poplačana, saj

so na tekmovanju osvojili kar 333 od 360 točk in

za to prejeli zlato s pohvalo. V naslednjih letih so

sledila gostovanja v tujini: nastopili so na

paradah v Franciji, nepozabni pa bodo ostali

tudi spomini na Dresden, London, Postdam,

Milano… In že je bilo tu leto 2001, ko so pred

dvorano Rhoda v Kerkradeju ponovno plapolale

slovenske zastave. Tokrat se je orkester

predstavil v najvišji, koncertni skupini in osvojil

kar 90 % vseh možnih točk, za kar je dobil

posebno pohvalo. Vsi ti dosežki so rezultat

skupnega dela dirigentov, članov orkestra in

podpore okolja. In vse kar lahko orkester

doseže, je bilo doseženo (Širnik, Oder idr. 2002:

30–43).

Skupinska slika ob 85-obletnici Pihalnega orkestra, leta 1987

Skupinska slika iz letošnje budnice (2012)

21

Zaključek oziroma misel o prihodnosti

Iz zgodovine našega mesta in »fabrike« lahko sklenemo, da sta med sabo neločljivo povezana – oba sta skupaj doživljala številne vzpone in padce. Na eni strani so Ravne stare skoraj 800 let, »fabrika« pol manj, naš orkester pa letos praznuje 110-letnico obstoja. V tem obdobju je bil naš orkester vsekakor pomemben člen v kulturnem in tudi v vsakdanjem življenju Ravenčanov. Orkester je bil vsa leta njihov ponos, v domačem okolju pa je imel pomembno finančno in moralno podporo. Seveda so bila za njegovo financiranje skozi čas najpomembnejši prispevki železarjev ter donacije »fabrike« in občine.

Kljub temu, da živimo v časih, ki niso najbolj naklonjeni finančnemu podpiranju društev in v času, ko se ljudje družijo manj kot v preteklosti, člani orkestra upamo na nadaljnjo podporo okolice. Ob tem se zavedamo, da se bomo morali zelo potruditi, da bomo ponavljali naše uspehe iz bogate preteklosti.

dr. Matej Rozman in Manja Gorinšek

22

NAŠIH ZADNJIH DESET LET2002-2012

Uvod

O ravenskem pihalnem orkestru in njegovi zgodovini je bilo že veliko zapisanega, največ v zadnjem almanahu,

ki je bil izdan pred desetimi leti, ob naši 100. obletnici. Prav zaradi tega sem se odločila, da bom zapisala nekaj

o novejši zgodovini, o zadnjih desetih letih.

Naš pihalni orkester je zelo dejaven, saj ima vsako leto okoli 180 dejavnosti, od tega okoli 80 vaj, 70 pogrebov,

30 nastopov. Če želiš biti povsod prisoten, se morata znati ti in tvoja družina temu prilagajati. Približno 90-

članski orkester s starostnim razponom od 12 do skoraj 80 let je prava umetnost povezati in voditi, zato se na

tem mestu zahvaljujem našemu predsedniku Zdravku Plešivčniku, ki zna in zmore krmariti med vsemi

problemi, da se lahko vsako leto udeležimo kakšne turneje, nastopov doma in v tujini. Našemu dirigentu

Srečku Kovačiču pa hvala, da s svojo voljo in znanjem vodi orkester po umetniški plati.

V delovanju pihalnega orkestra je nekaj stalnic – nastopov, ki potekajo vsako leto. Za vaje in pogrebe je jasno,

kje potekajo, poudariti pa želim tisto, kar se še skriva v 30 nastopih, ki jih imamo na leto, in kje vse nas lahko

slišite: brez prisotnosti orkestra ne gre speljati pustnega karnevala v Kotljah in velikonočne procesije skozi

mesto Ravne, prisluhniti koračnicam skozi železarno na zadnji delovni dan pred prvomajskimi prazniki, se

zbuditi ob prvomajski budnici, se udeležiti povorke z gasilci na Florjanovo nedeljo ter orkestru prisluhniti na

junijskem koncertu (pred gradom Ravne oz. v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca), srečanju pihalnih

orkestrov v Trbonjah, ob lepi nedelji na Šrotneku in v Kotljah, prireditvi ob krajevnem prazniku mesta Ravne

na Koroškem, na obletnici zadnje oktobrske nedelje v Kotljah, novoletnem teku okoli Javornika in seveda na

božično-novoletnem koncertu. Vsako leto zaigramo na turneji, kjer imamo dva do tri koncerte, pa tudi na

odmevnejših prireditvah v kraju, npr. ob sprejemu športnikov ob osvojitvi mednarodnih odličij, otvoritvi

razstave, izdaji pesniške zbirke. Seveda pa radi zaigramo tudi ob veselih dogodkih naših članov, npr. ko

nastopi poroka, abraham, okrogla obletnica.

Vsaka turneja je sestavljena iz dveh delov, prvi je delovni: v »paketu« so vaje, nastopi, parade, koncerti. V

drugem delu pa nas vedno malo pocarkljajo s sprostitvenim delom – s prijetnim druženjem med člani orkestra

in z gosti oz. gostitelji, z ogledi znamenitosti ter prostim časom (kopanje, sprehodi), odvisno od tega, kje smo.

24

Pregled našega dela v letih 2002 in 2012

2002

2003

–

jubilej. Ob tej priložnosti smo imeli koncerta v Veliki dvorani SNG Maribor in v Veliki dvorani Slovenske

filharmonije v Ljubljani, slavnostni koncert ob 100-letnici pa je potekal junija na Ravnah v športni dvorani

Osnovne šole Prežihovega Voranca. Solista sta bila Stanko Arnold na trobenti in Gregor Kovačič na klarinetu.

Ob tem je Matjaž Planinšec predstavil s spomini obogaten videospot, v Muzeju na gradu Ravne pa je bila

pripravljena razstava o zgodovini pihalnega orkestra, za katero so se še posebej potrudili ga. Karla Oder,

diplomantka Andreja Šipek ter tajnik pihalnega orkestra Brane Širnik, pripravili so tudi obširen almanah. V

okviru prireditev ob obletnici orkestra je potekala tudi parada godb, na katero smo povabili godbe iz bližnje in

daljne okolice, potekala je na stadionu. Z RTV Slovenija smo posneli televizijsko oddajo. Septembra smo

veselo zaigrali pred domom starostnikov v Črnečah, nato pa smo se odpravili na turnejo po Dalmaciji. Prvi

koncert smo izvedli v Dubrovniku na Stradunu, kjer smo se družili z domačimi godbeniki, drugi koncert pa je

bil v Šibeniku. Na poti smo uživali ob lepotah Stona, Korčule, Splita, Kornatov in na slapovih Krke. Ob

okroglem jubileju smo od takratnega predsednika države Slovenije Milana Kučana prejeli Častni znak

svobode RS. Na božično-novoletnem koncertu so z nami zapeli pevci dravograjskega okteta Kograd IGEM, kot

solistki sta nastopili Dorica Fingušt Fatur in Mateja Plazovnik, zaplesala pa sta Lena in Matic Pavlinič.

– Spomladi, od 19.–25. aprila, smo gostovali v Italiji. Na mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov v

italijanskem mestu Gulianova se je zbrala pestra druščina orkestrov iz Italije, Švedske, Poljske, Češke,

Estonije, Španije in Slovenije. Pihalni orkester železarjev Ravne je pripravil celovečerni samostojni koncert na

osrednjem trgu Gulianove in navdušil občinstvo in komisijo, tako da je slednja ravenskemu orkestru v

tekmovanju v paradnem programu namenila absolutno prvo mesto. Ravenski orkester je poleg velikega

pokala organizatorja prejel še pokal italijanskega predsednika Chiampija, pokrovitelja festivala (Nabernik

2003: 15). Parade so potekale po celem mestu, koncert pa smo izvedli na glavnem odru v središču mesta. Po

uspešnih nastopih smo si ogledali Rim, Sieno, Firence.

Kot že rečeno, smo praznovali sto let delovanja Pihalnega orkestra železarjev Ravne, kar je zavidljiv

25

Junija smo v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca izvedli koncert za Gimnazijo Ravne, udeležili smo se

pevskega tabora v Stični, ob dnevu državnosti pa smo imeli promenadni koncert v Kulturnem domu, kjer je

Igor Konečnik zaigral solo What a Wonderful World. Povabljeni smo bili na parado ob 100-letnici Kmečke

godbe Pernice. Septembra smo imeli koncert v Izoli. Novembra smo v Zagrebu, v dvorani Vatroslava

Lisinskega, sodelovali na koncertu hrvaškega tenorista, g. Vinka Coceta, kjer smo zaigrali štiri skladbe, eno

samostojno, tri za spremljavo. Ob zaključku leta smo poleg tradicionalnega na Ravnah izvedli še božično-

novoletni koncert v Pliberku – z nami je zapela Andreja Zakonjšek, zaplesala pa sta Lena in Matic Pavlinič.

Korakanje po ulicah Gulianove – Italija (levo); PO železarjev Ravne s 1. nagrado (desno)

2004 – 23.–25. januarja smo nastopili na festivalu

Evropa v cvetju, tj. tradicionalni cvetlični festival v

San Remu v Italiji, ki je bil namenjen predstavitvi

desetih novih članic EU. Slovenijo je predstavljal

naš Pihalni orkester železarjev Ravne, ki je nastopil

v družbi protokolarnih vojaških in policijskih

orkestrov. Parade so potekale skozi s cvetjem

okrašene ulice. Cvetličarji so pripravili slovenski

cvetlični voz na temo Postojnska jama. Kapniki iz

cvetja, jamsko dekle, narodne noše in odličen

nastop koroških godbenikov so Sloveniji prinesli

absolutno prvo mesto na sanremskem cvetličnem

in kulturnem festivalu novink v Evropski uniji. Korakanje po ulicah San Rema (Italija)

26

Maja smo imeli koncert z Vinkom Cocetom v športni dvorani Prežihovega Voranca. Sodelovali sta klapi

Tugare in Pasike. Dvorana je bila nabito polna, kot se za naš orkester spodobi. To je bil uvod v poletno julijsko

turnejo po Dalmaciji z Vinkom Cocetom. Imeli smo koncerte v Vodicah, v Bolu na otoku Braču, v Trogirju ter

v Kostanjah ob reki Cetinji. Še pred turnejo smo pred glasbenim domom zaigrali ob dnevu državnosti, kjer so

bili solisti Miha Ferk s saksofonom, Tomaž Makan s tubo in Blaž Satler na tolkalih. Povabljeni smo bili na

jubilej vuzeniškega in slovenjgraškega orkestra, kjer smo sodelovali v paradah. V juliju smo bili povabljeni v

Studenice pri Poljčanah, kjer smo izvedli samostojni koncert. Septembra smo s podobnim programom

zaigrali še v Izoli v hotelu Delfin. Novembra smo pripravili koncert ob občnem zboru Zveze slovenskih godb in

100-letnici Ervina Hartmana starejšega v glasbenem domu na Ravnah, kjer se je zaigralo nekaj Hartmanovih

skladb; Dobro jutro, Spev oblakov. Na božično-novoletnem koncertu je bila solistka na tenor saksofonu

Betka Kotnik, na klavirju pa Hinko Haas, saj smo se že pripravljali na tekmovanji v prihodnjem letu. Z nami je

zapela Alenka Češarek Krnjak.

2005 –

tekmovanjem na svetovnem prvenstvu na

Nizozemskem v mestu Kerkrade, ki poteka

vsaka štiri leta. Tu se zberejo najboljši

orkestri iz celega sveta in se pomerijo v

različnih kategorijah: v tretji, drugi, prvi in

koncertni ter v »šov« programu. Na

tekmovanju sodeluje preko 300 orkestrov

iz celega sveta. Nastopili smo v najvišji

koncertni skupini amaterskih orkestrov, v

katero se je možno uvrstiti le na povabilo

organizatorja. Na julijskem tekmovanju je

v koncertni skupini nastopilo le 15

orkestrov (štirje iz Nizozemske, po dva iz

Italije, Begije in Nemčije in po eden iz Švice,

Španije, Francije, Avstrije in Slovenije).

Dosegli smo 77,9 točke od stotih možnih.

Zmaga l j e o rke s t e r i z Be l g i j e .

Pred tekmovanjem smo v juniju in juliju

od igra l i koncer t s tekmova ln im

programom na Lentu v Mariboru in v OŠ

Prežihovega Voranca.

Leto je bilo zaznamovano s Konec avgusta smo odigrali koncerta na Prešernovem trgu

v Ljubljani ter v Radovljici. Oktobra smo se udeležili

Mednarodnega tekmovanja solistov v Birkfeldu v Avstriji,

kjer je Betka Kotnik s tenor saksofonom ob spremljavi

pihalnega orkestra odigrala Glavnikove Romantične

variacije. V drugi polovici oktobra smo imeli koncert z

Vinkom Cocetom v šotoru Katarina v Šentanelu. Na

božično-novoletnem koncertu je odigral solo na trobenti

Igor Konečnik, zapela sta Arijana Rojko in Edvin Fliser,

zaplesale pa so mažoretke iz OŠ Koroških jeklarjev.

Utrinek z božično-novoletnega koncerta27

2006 – Povabljeni smo bili na petdnevni festival v špansko mesto Castellon, v bližini Valencije. Potovali

smo z avtobusom in letalom. Na poti domov smo si v Cavas Cordinu ogledali šampanjske kleti ter poizkusili

peneče vino, ogledali smo si samostan Montserrat, prespali v Loret de Maru, si ogledali Barcelono, sloviti

nogometni stadion, za posladek pa si zvečer privoščili še predstavo flamenka, na kateri smo tudi sami

zaplesali in nazdravili s sangrijo.

Skupinska slika pred hotelom Orange v španskem Castellon-u (levo), večerno korakanje po ulicah Castellon-a (desno)

Ob naši vrnitvi so v časopisu Večer zapisali: Pihalni orkester železarjev Ravne se je prejšnji teden vrnil z

gostovanja na festivalu v španskem mestu Castellon blizu Valencie, kjer tovrstne prireditve organizirajo že od

leta 1945. “V goste povabijo samo izbrane orkestre in zasedbe. Letos je ta čast pripadla Pihalnemu orkestru

železarjev Ravne, ki je tako kot prvi predstavnik Slovenije nastopil na tem festivalu,“ je povedal Alojz Buhvald,

tajnik orkestra. Nastopili so orkestri z vsega sveta (iz Brazilije, francoskih Antilov, Finske, Japonske, Združenih

držav Amerike, Češke, Nizozemske, Škotske, Španije, Slovenije). Festival je trajal pet dni, prikazali so različne

zvrsti nastopov, od paradnega nastopa, koncerta na odru, do krajših nastopov na mnogih lokacijah po vsem

mestu. “Prav zaradi pestrosti programa in množice obiskovalcev je festival odličen. Za vsakega nastopajočega

je sodelovanje na tako imenitni prireditvi velika čast, vsak dan si ga je ogledalo od 50.000 do 100.000

obiskovalcev,“ dodaja Buhvald. Po njegovem mnenju je Pihalni orkester železarjev Ravne ponujeno priložnost

odlično izkoristil in s svojim nastopom navdušil številne obiskovalce. Ravenski glasbeniki so dobili kar nekaj

ponudb za nove nastope v tujini, kjer je orkester tudi promotor Slovenije, saj med obiskovalci menda vlada

veliko zanimanje za našo državico pod Alpami.

Junijski koncert je bil izveden v atriju pred glasbenim domom. Na božično-novoletnem koncertu je sodelovala

pevka Dada Kladenik.

V tem letu je glasbeni abonma praznoval prvih 10 let.

2007 – V aprilu smo se udeležili mednarodnega

festivala Dnevi glasbe v španskem mestu

Figueres. Na festival nas je povabil gospod Trifelli

iz Rima. Ogledali smo si muzej ekstravagantnega

umetnika, slavnega slikarja Salvadorja Dalija,

nato pa se namestili v Tossa der Mar na Costa

bravi. Nastopili smo na paradi, kjer je sodelovalo

osem orkestrov iz različnih koncev Evrope in

Afrike (Latvije, Litve, Škotske, Nizozemske,

Slovaške, Španije, Senegala in Slovenije).

Parada je potekala po celem mestu pred 70.000

ljudmi, zaključila pa se je sredi mesta pred

tribunami s 15-minutnim nastopom vsake

skupine. Naslednji dan smo nastopili v mestu

Figueres z izbranimi slovenskimi in španskimi

melodijami ter navdušili 1.500 obiskovalcev.

Slavnostni koncert ob 105. obletnici je bil 9.

junija 2007 v OŠ Prežihovega Voranca. Z

Webrovim Concertinom se je na klarinetu

predstavil Tomaž Močilnik. Obletnico smo

počastili še s parado slovenskih in hrvaških godb

(nastopili so Pihalni orkester Muta, Kmečka

godba Pernice, Radlje, Trbonje, Lesce, Gorje,

Mežica, Vuzenica ter Reka) po mestnih ulicah.

Sodelovali smo na prireditvi Od lipe do lipe v

Bukovju, na srečanju železarskih godb v Lescah,

zaigrali smo pred domom starostnikov v

Črnečah.

Na božično-novoletnem koncertu sta se

predstavila domača solista Alan Vavti s pozavno

in Gregor Kovačič s klarinetom, sodelovali sta

vokalna skupina Voxon iz Avstrije in pevka

Monika Pučelj.

2008 – Maja smo se udeležili mednarodnega

festivala pihalnih orkestrov v Kastavu na

Hrvaškem. Na uradnem delu se je vsak orkester

predstavil s svojo koračnico, zaigral državno

himno, nato pa smo vsi orkestri skupaj zaigrali

štiri skladbe: Hotline, Flashlight, Belgano

Marsch in Kastav grad. Sprejem se je zaključil

tako, da je vsak orkester odkorakal z izbrano

koračnico. Zvečer smo imeli koncert, ki se je

nadaljeval z druženjem vseh orkestrov v domu

Braće Matešić. Prespali smo v Kraljevici v hotelu

Uvala in si ob jutranjem sprehodu ogledali

mesto Cres. Imeli smo prosto za kopanje,

sprehode. Naslednji dan smo se z ladjico

odpeljali na otok Susak.

Zaključni nastop na ulicah mesta Figueres (Španija)

29

2008 – Maja smo se udeležili mednarodnega

festivala pihalnih orkestrov v Kastavu na

Hrvaškem. Na uradnem delu se je vsak orkester

predstavil s svojo koračnico, zaigral državno

himno, nato pa smo vsi orkestri skupaj zaigrali

štiri skladbe: Hotline, Flashlight, Belgano

Marsch in Kastav grad. Sprejem se je zaključil

tako, da je vsak orkester odkorakal z izbrano

koračnico. Zvečer smo imeli koncert, ki se je

nadaljeval z druženjem vseh orkestrov v domu

Braće Matešić. Prespali smo v Kraljevici v hotelu

Uvala in si ob jutranjem sprehodu ogledali

mesto Cres. Imeli smo prosto za kopanje,

sprehode. Naslednji dan smo se z ladjico

odpeljali na otok Susak.

Junija smo zaigrali na odprtju prenovljene

kovačnice v Metalu Ravne, na koncertu je zapela

tudi Eva Černe. Sodelovali smo na prireditvi

Alpe-Adria v Velikovcu; s parado in koncertom.

Na letnem koncertu v parku Ravne so se nam

pridružili priznani tenoristi Eroica. Konec

avgusta smo na ravenskih dnevih izvedli

koncert z Milanom Kamnikom. V septembru

smo zaigrali na otvoritvi Bloominga v Metalu z

Milanom Kamnikom in na otvoritvi nove hale v

Sistemski tehniki z Moniko Pučelj.

Na božično-novoletnem koncertu je bila solo

flavtistka Nadja Rečnik, zapel je baritonist Emil

Baronik, sodelovali so plesalci baletne šole iz OŠ

Prežihovega Voranca z Ano Trojnar, ki je

zaplesala solo baletno točko iz Labodjega jezera.

Nastop v Kastavu (Hrvaška)

2009 – Konec februarja smo sooblikovali

koncert ob 35. letnici delovanja glasbenega

ustvarjanja Milana Kamnika. Zaigrali smo

njegove skladbe, spremljali Kamnika in tudi

gosta Ota Pestnerja; aranžmaje za pihalni

orkester je pripravil Igor Konečnik.

Junija smo imeli promenadni koncert s Halgato

bandom pred Gradom Ravne – poslušalce

smo/so navdušili s slovensko-ciganskim

melosom. Druženje se je ob zvokih Halgato

banda nadaljevalo na vrtu gostišča Lečnik do

poznih jutranjih ur.

30

Utrinki s prvomajske budnice

Julija smo bili povabljeni na festival v Ado pri

Novem Sadu. Namestili smo se na Ribarskem

ostrvu na Donavi, si ogledali Petrovardinsko

trdnjavo, Sremske Karlovce, obiskali muzej

čebelarstva, bili na degustaciji vina in medu ter

si ogledali Novi Sad. Na čardi smo bili postreženi

s tradicionalno srbsko večerjo z ribjo čorbo –

uživali smo ob spremljavi domačinov, ki so nam

igrali cigansko glasbo. Naslednji dan so bile

parade skozi mesto Ada, v drugem delu pa je

vsaka godba samostojno odigrala po eno

skladbo. Koncert smo zaključili s skupnimi

skladbami – vsak dirigent je oddirigiral po eno

skupno skladbo. Po koncertu je bila skupna

zabava in večerja. Naslednji dan smo si v

Beogradu ogledali znamenitosti: Hišo cvetja,

nogometni stadion, hram Sv. Save, center mesta

Beograd in Kalamegdan. Na Donavi na splavu

smo imeli večerjo ob spremljavi lokalne glasbe.

Ob vračanju domov smo obiskali muzej kruha,

galerijo znanega srbskega slikarja Jeremija v

Pečinci, samostan Krušedol na Fruški gori, v

vasi Maredik pa smo si ogledali etno hišo.

V septembru smo zaigrali na otvoritvi v Metalu

Ravne, z nami je zapela Andreja Zakonjšek.

Na božično-novoletnem koncertu je bil solist na

kontrabasu član orkestra Uroš Lečnik. Igor

Konečnik, Andrej Gorenjak in Grega Bošnik so

zaigrali Ko Ivan zatrobi, v priredbi Igorja

Konečnika, sopranistka Andreja Zakonjšek-Krt

in baritonist Primož Krt, člana Mariborske

opere, pa sta zapela ob spremljavi orkestra.

Orkester je neverjetno lepo zvenel, Slike z

razstave so bile polne pozitivne energije,

poslušalci so uživali, pozorno poslušali tudi

najzahtevnejša dela, in slišati je bilo ugodne

komentarje.

31

2010 – Aprila smo se udeležili mednarodnega

tekmovanja v Trogirju – t. i. Mitteleuropa

Blasmusikfest 2010. Ogledali smo si narodni

park Plitvice. V hotelu smo imeli vaje, priprave

na tekmovanje. Orkester je odlično zvenel,

osvojili smo 1. mesto s posebno nagrado, tj.

tenor saksofon yamaha profesional, na katerega

sedaj igra naš predsednik Zdravko Plešivčnik. V

oktobru smo se udeležili mednarodnega

tekmovanja pihalnih orkestrov v Velenju

(koncertna skupina), kjer smo osvojili 88,8 %

točke. Nastopili smo v Velikovcu, kjer smo igrali

v paradi, zaigrali smo nekaj koračnic. Gostili

smo godbenike iz Ade. Spomladanski

promenadni koncert z Adijem Smolarjem je bil

zaradi slabega vremena tik pred začetkom

prestavljen v OŠ Prežihovega Voranca, koncert

pa je bil dobro sprejet in obiskan. Po večerji je

bila zabava z Rock grupo iz Ade. Mladi godbeniki

orkestra Brass dance band Ada so prvi dan igrali

koračnice na otvoritvi prenove mestnega trga,

drugi dan pa so imeli samostojni koncert pred

gostilno Lečnik.

Podelitev 1. nagrade – Trogir (Hrvaška)

Na pobudo Metala Ravne je bil naš božično-

novoletni koncert hkrati tudi vrhunec

praznovanja 390 let železarstva. Izkazali sta se

solistki na flavtah: Nadja Rečnik in Vesna

Kovačec. Skupaj z gostjo Alenko Godec in

povezovalko programa Špelo Šavc so dale piko

na I, zato je bil naš koncert nepozaben.

– Na povabilo občine smo v maju obiskali

Desternik. Zaigrali smo koračnice pred cerkvijo,

nato pa domačinom predstavili samostojni

koncert na glavnem trgu. Pogostil nas je

poslanec in župan, g. Franc Pukšič, pozdravil pa

nas je tudi evropski poslanec, g. Lojze Peterle.

Poletno turnejo smo imeli po slovenski

Primorski. Nameščeni smo bili v hotelu

Žusterna v Kopru. Na poti smo si ogledali

pršutarno Lokev in poizkusili njihove dobrote, z

ladjo smo se popeljali na panoramsko vožnjo ob

slovenski obali, pozneje smo si ogledali še mesto

Koper in oljarno. Zaigrali smo v vasi Puče nad

Koprom, naslednji dan pa imeli koncert na

prazniku češenj v Goriških Brdih.

Na junijskem koncertu smo sodelovali z

odličnim slovenskim pevcem Oto Pestnerjem.

Božično-novoletni koncert so polepšali solisti:

pevka Lucienne Lončina, na diatonični

harmoniki Klemen Rošer z avtorsko skladbo Pot

v neznano in aranžmajem Mihe Ferka, s

klarinetom pa je presenetil naš dirigent Srečko

Kovačič.

2011

32

Božično-novoletni koncert, solista Lucien Lončina (levo) in Srečko Kovačič (desno)

2012 – Bili smo povabljeni na 5. Večer filmske glasbe, ki je potekal v nedeljo, 22. aprila, v športni dvorani v

Medvodah. Na koncertu so poleg nas sodelovali še godba Medvode in kitarski orkester glasbene šole Litija

Šmartno. V sodelovanju z g. Juretom Galičičem smo pripravili dve samostojni skladbi in spremljali soliste:

Evo Černe, Andrejo Sonc in Miho Ravnikarja. To je bil interdisciplinarno zasnovan projekt, saj smo izvajali

znano glasbo, solisti so odpeli pevski del, hkrati pa se je odvijala projekcija odlomkov iz filmov in risank na

platnu.

Pa naj zaključim z besedami somuzikanta, Boža Hudopiska: »Smo skupina, ki vam želi pričarati nepozabne

trenutke ob poslušanju naše glasbe, da pozabite na vsakdanje tegobe in se vsaj za trenutek potopite v

nepozabne občutke, ki vam jih lahko pričara le najboljša glasba izpod dirigentskih rok našega Srečka in 80

inštrumentov. Smo skupina, ki rada igra za vas, saj je naše največje darilo vaš aplavz.«

Ana Potočnik

33

IZBOR MISLI IN ANEKDOT RAVENSKIH GODBENIKOV

Zvoki ravenske »pleh muzike« so že od nekdaj v ušesih in srcih domačinov – le redko katera prireditev se odvije brez prisotnosti domačih »muzikantov«. Njihova posebnost je v tem, da poleg tega, da s svojo glasbo razveseljujejo krajane, so tudi priznan pihalni orkester daleč naokrog, saj imajo za sabo mnoga odličja s tekmovanj v Sloveniji in po svetu. In prav na raznih nastopih, turnejah in tekmovanjih se spletajo še tesnejše vezi in nastajajo najrazličnejše zgodbe, ki se jih potem muzikantje še leta in leta spominjajo ter jih ob priložnostih obujajo.

Nekaj misli in anekdot godbenikov se je uredništvo odločilo podeliti tudi z vami. Izbrano gradivo je razdeljeno v tri vsebinsko povezane razdelke. Večina pripovedi, misli (vzetih iz pripovedi) je zapisana v mežiškem narečju, ki je del narečne koroške skupine, nekatere pa so tudi v štajerskem narečju (od koder prihaja dirigent Srečko). Zapis je poenostavljen in prilagojen širšemu krogu bralcev. Upoštevani so znaki, ki se uporabljajo v knjižni pisavi. Znanim črkam je za zapis glasu, ki je nastal kot posledica redukcije, in za zapis diftongov dodan polglasnik (ə). Soglasniki v začetku in sredi besede so zapisani, kot se slišijo; s črko v je zapisan razasti w kot odraz za v in l po švapanju. S črko u se zapisujeta -v/-l v izglasju ali v zaprtem zlogu. Upoštevano je pripovedovalčevo nizanje besed, torej skladnja in besedišče z njihovimi oblikami vred, ponekod pa so besede označene z naglasnimi znamenji.

Izbor misli in anekdot je povzet iz diplomske naloge Z glasbo med prijatelji (Pihalni orkester železarjev Ravne); spominske

pripovedi ravenskih godbenikov s folklorističnega vidika (Gorinšek, 2011). 35

[…] Ljudje bi se morali včasih ob rn t v sebe, v svojo notranjost. Tu najdeš mir, svojo dušo, ki jo lahko v glasbi

daš. V zdajšnem času nekoliko težje, ko razpadajo vrednote, ampak jəz sn prepričan, da nas tak način dela

lahko dvigne, ne samo pri pihalnem orkestru, ampak tudi na splošno v kulturi, glasbi. […]

Lojz Lipovnik, 65 let, Čečovje

[…] V pleh muzki so začeli učit muzikantarje. Iz tega je nastala glasbena šola, ki je prej ni bilo. Do

njenega nastanka je prišlo na podlagi volje, interesa in entuziazma godbe. Ampak ta godba je naredla

šolo, zdaj pa šola dela glasbenike za ta orkestər. To je strahovito lepa zgodba. […]

Srečko Kovačič, 62 let, Maribor

[…] Kvaliteta je rauno v tem, da zmoremo več in potem z lahkoto igramo nekaj pouprečnega. […]


[…] Jəz na tekmovanje gledam tək, da pač nekam prideš. V živlenju so krivulje gər in dou, tud nam se je

zgodvo, da je švo mavo dou. Ampak z vsakim tekmovanjem neki pridobiš. Mavo se je treba streznit in it

naprej. Če nemo tekmovali, pač nemo Ravənčani. […]

Zdravko Plešivčnik, 50 let, Na Šancah

[…] Vsaki skladbi se je treba posebej posvétit, jo preposlušat, poslušat sam sebe in orkestər, in dojet, a se

more zgodba odvit veselo, žalostno, razburljivo, borbeno. […]

Marjan Kotnik, 45 let, Črneče

[…] Kar je blo starih muzikantou, so bli Plohli, Blatniki, Glavarji, Gradišeki, Arnoldi. Šəte družine so pol to

nadaljevale. Danəs sta tud po dva Gorenjaka, Kobovca in Maklina. To se mi fajn zdi in upam, da bo muzika še

dougo ostala med družinami. […]

Janez Plohl, 74 let, Na Šancah

[…] Ravne brəz ravənske godbe niso Ravne. To je namreč eno in isto. Na naših koncertih je vedno pouna

dvorana, nobene proslave ni brəz nas. […]

Zdravko Plešivčnik, 50 let, Na Šancah

ə ə

Kako se je vse začelo – spomini, tradicija in moč glasbe

36

Občutki ob soudeleženosti v pihalnem orkestru

[…] Ženi sn ob svojem jubileju reku: oproščam se ti, da sn te varu celo življenje, odkar sma bla poročena, in to

z eno lubico, to je bla muzka. […]

Ivan Gradišek, 71 let, Na Šancah

[…] Če bi me kdorkoli vprašau, kətero muzko bi si izbrau, bi sigurno reku Ravne. Na ta kraj sem biu navezan

že zarad prijatlou. Tu mi je blo tak, kot da grem domov. Cela zgodba je simpatična in čustvena. Za mene to ni

blo nikdar biznis pa posu – to, kar mi lahko dajo, vzamem in ne debatiram. Ta muzka mi je strast, zadovolstvo

in čas. […]


[…] Ker je to amaterski orkestər, ni nujno, da sodeluješ, je pa lepó, da sodeluješ. […]


[…] Srečən sn, ker so bili med godbéniki tudi moji prijatelji, s kirimi smo skup rasli, bili smo zelo zagnana

generacija, in s pravim načinom smo dosegli tisto, kar smo si želeli – uspeha, informacije, potrditve – to nam

je uspelo s trdim, natančnim in tudi zelo načrtnim delom. […]


[…] Zdaj je dom lep, mamo fajn pogoje, sam delat mormo, pa fajn se met. […]

Franc Rečnik, 56 let, Dobrije

[…] Muziko jemlem kot obvəzo, po drugi strani pa kot privilegij, da se lahko z njo ukvarjam, igram neki

dobrega, kadar nam to səvəda rata. […]


[…] Glasba mi je od nekdaj zelo vəlko pomenla in mi tud zdej. V samem orkestru sn našva svoje najbolše

prijatləne, tud fanta. Skup preživimo ogromno časa in mam se res luštno. […]

Vesna Kovačec, 35 let, Čečovje

37

[…] Poleg tega, da uživam na koncertih, vajah, je še ena pozitivna stvar ta, da potujemo in vidimo v lk sveta.

Zala Ranc, 25 let, Prevalje

Spomniəm se dogodka, ko smo igrali v Mont Pelieru u Franciji. Bvo je ogromno orkestrou, enih dvanajst do pətnajst. Mi smo

bli na vrsti tazadni, mogoč zarad veličine, glasnosti, pa tud zarad tega, ker smo dobər orkestər. Na təsti paradi je začelo ful

deževat. In ker je bvo nam rečeno, da se igra tud v dəžu, na raznih budnicah, pogrebih, noben ni niti pomislo, da mi ne bi igrali.

In tək se je zgodvo, da smo dve uri igrali u dəžu. Dežnike smo meli vsi. A drugi orkestri so se skrili, mi smo pa ostali edini, ko

smo paradirali po ulicah. Eni so mogli še posebej pazit na inštrumente, skrivali so jih pod jopič. Sicər smo prəšli pol u hotel tək

premočeni, da smo šli vsi k šanku po takratke – da nevte zbolele, dəčve. Na takih stvareh se pol zamisliš, takrat res stopimo

skop. Tud, če mi je bvo ful grozno igrat u təstem dəžu, sn si mislava, pa saj to delam u dobro usəh. V takih primerih se vidi təsta

povezanost.


ə

Ko se res začuti təsta povezanost v orkestru

Na flamenku je vse plesavo, od starih do mladihNaša pleh banda ma ogromno članou, zato je logično, da smo razdeljeni na delčke. Nemogoče je, da bi se vsi skup družli. No,

ampak edən izmed redkih trenutkou, kjer sn jəz čutva, da pleh banda je konəc konceu le eno, je bvo v Španiji. Šli smo na ogled

flamenka, znamenitega španskega plesa, in tradicionalno sangrijo. Takrat se spomniəm, da smo na gavdi po tem, res vsi

plesali. Od starih, do mladih. To so taki lepi trenutki.

Sergeja Apat, 31 let, Ravne na Koroškem

[…] Muzikant bit je kər napórno, ampak tud neizmerno ləpo, če si s srcem tam. Se mi zdi, da təta naša pleh banda, čeprau

učasih zgleda, da na več strani štərli, je ob igranju le eno. To se vidi na koncertih, na glasbi, ki jo izvajamo.Tud na naših

oboževaucih, ljudeh, ki nas podpirajo, poslušajo. […]


38

Dogodivščine in anekdote muzikantov

Muzikanti smo ž eni veseljaki in burkleži

Kdor bo prvi prišo, ga bomo priəstrašli

Ko smo mogli vsi tamali muzikanti nəst uniforme u čistilnico

Lepi so spomini na budnico, običaj, ki je ohranjen že dolga leta. Že štiridesət let se ustavlamo v Trpinovi ulici, kjer poskrbijo, da

se vse pojé in popije, saj nas prej ne spustijo. Muzikanti smo znani kot veseljaki in burkleži. Se spomniəm doživljaja, ko smo

nekje igrali. Kot je znano, tək ko gasilci, tud mi radi kaj popijemo. Enkrat smo pa enəga muzikanta ujezli in je reko, da more it na

stran, na potrebo. Pa gre on u gošo, po hribu gər, jəz za njəmo, ga nisn dobu. Mi v avtobus, domo, se ustajimo še pri Cvitanču.

Evo, ti. Pa zagledamo tam təstəga, ki nam je pobegnu. Še prej je biu v gostilni, ko pa mi z avtobusom.


S pomočjo fabríke smo si priborili dom v Portorožu, kjer smo kasneje preživeli štiri dni in pripravili koncert. Takrat smo še

mladi bli in žleht. Prenočili smo na obali. Ta starejši so ga šli v Portorož pət, mi ta mladi smo mogli pa domá ostat. Ka pa bóš,

gremo gərta u sóbo, uzamemo tri bele rjuhe in se spodaj pri pomolu pri škarpi skrijemo. Pa si rečemo: kdor bo prvi prišo, ga

bomo priəstrašli. Pa pride edən s piciklo, ləpo pelá, mi pa: buu. Je kər tək šajtro po cesti. Ni blo dougo, policija pride. Ka boš pa

zdaj. Prte hitro skup zvežemo, pobašemo in gremo hitro za dom u koruzo in se tam skrijemo. Ko je policija šva, smo pa po tihem

šli odzadi nazaj u sóbo. Eni drugi, ki niso bli zunaj, so pa postajli na pult muzikanta z uniformo. Potem pride ena gospa, njen sin

je biu tud zrauno: ja, kaj pa delaš ti tu gor. A boš šou dou. A boš šou dou. On se səvəda ni premakno. Spet je bla vragolija. Ah, pobi.

Ja, kje je pa moj sin. On je pa spau. Pol pa pridejo oni ta starejši domo, Herman je u rožcah biu. Prikaže se policija in ga zaslišuvle:

kje so vaši lədi. Ja, zgoraj ležijo. A so vsi? Vsi. Pol pa drugi dan pri zajtrku: kdo je biu, kdo je biu. Nobedən. Mi trije, ko smo bli ta

glavni, smo šli pa s čounom na drugo stran in gledali, ka bo. In še dougo smo tajno držali, da se ni zvedlo, kdo je biu.


Nasledna anekdota se je zgodva na začetku moje pleh muzike. Takrat je bvo tud dauč največje naudušenje. Biu je moj prvi jauni

nastóp, na zadni oktobərski nedeli u Kotlah, ko se špila pri lipi. Zakluček je biu u njihovem kulturnem domu, kjer je pogostiteu.

Takrát smo dobli za jêst fabriško bombo, krajnsko klobaso in zenf. In za eno mizo nas je sedevo enajst malih. Ko záčnemo mi

rezat une klobase, je špricavo vse naokol. En je vilce nət zapikno in s tem ena dva poškropiu. Bli smo taki, da smo mogli kər

direkt nəst uniforme u kemično čistilnico.Zanimivo je pa bvo.

Matej Rozman, 32 let, Javornik 39

Zamenjava inštrumentou

Zasilno prenočišče s prenosnimi postlami

Enih sto smo jih prešvercali iz Hrvaške grs u Slovenijo

Spomniəm se ene budnice. Zjutər se je, kot po navadi, zbralo ob petih in se potem celi dan špilavo. Na koncu smo bli že fejst

zmatrani, tud nekaj pijače je že blo spite. Takrat smo prišli v Kotlje in si zamenjali inštrumente. To pomeni, da je vsak špilo tisto,

česar ni znau. Bla je katastrofa – čulo se je tək, da ni blo za nikamor. Eni so bli za en takt odspredaj, drugi odzadaj. A neki toni so le

prihajali

Simon Miler, 31 let, Javornik

[…] Fajn doživetje je budnica za prvega maja. Zjutər se ustane ob pou petih – gremo naši. Marsikdo gre kər direkt s kresovanja.

Spomniəm se Tine, ko je prəšva enkrat na budnico ləpo v uniformi. Ko pogleda u noge, pa v all starkah. O, šit. […]

Nadja Rečnik, 25 let, Dobrije

Spomniəm se, da ko smo bli na gostovanju v Mirandoli, smo spali v enem dijaškem domo, ki je biu v obliki kvadrata. Na sredini je

blo dvorišče, kot en park urejeno. Fantje so bli doro razpoloženi, tud so mavo več popili, ampak vse u mejah normale. Nam so u

tem dijaškem domo priredili eno tako zasilno prenočišče s prenosnimi postlami. In ko sta dva zgleda bol hitro zaspala, so jiva

drugi kolegi v sobi kar komplet s postlami pobasali in zanəsli vən. Fanta sta spala celo noč, do zjutraj, ko sta se na dvorišču

zbudla. Mavo smo se smejali in bla je tema za veselo družbo.


Julija dva tisoč štiri smo meli turnejo po Dalmaciji s peucem Vinkom Cocem. On je en tak simpatični peuc, ki je nas sprejeu, in mi

njega. Njegove skladbe so tako ušečne, da smo ga pospremili na njegovem koncertu v mestu Kóstanje. Bvo je zvečiər, že tolko

pôzno, da smo rabli reflektorje. Ko se vrnemo z večiərje, se je pa zgodvo, da je bvo vse naokol pouno mərčesa. Na začetku špila so

ble še čist male mušice, pol jih je bvo pa ž touk, da je bvo črno pri črnem. Təste mušice so šle k nam gər na ovratnik, za vrat. Vse je

bvo črno, mi, note, srajce. Mi smo cvilile, Nadji je šva ena mušica nət v ušeto, da je sred skladbe zakričava: wee. Po prvi skladbi sn

se skriva nət za pult in pol smo Srečkono povedle, da tək ne mormo igrat, da nas žgečka po ušetah, po vrato, da nismo

skoncentrirani. In ka se je zgodvo? Srečko je šou do organizatorjeu in proso, da so dali reflektorje na drugo stran in smo lahko

normalno nadaljevali. Finta vsəga tega je bva pa ta, da smo mi meli še en koncert, mušic je bvo pousod pouno, sama sn dava po

koncu note u mapo in pripelava kouček domo. Note sn mogva potem vən sprajt, jih dat narazən. In res, mi smo ja enih sto mušic

prešvercali iz Hrvaške grs u Slovenijo. Ko sn mapice gər odpirava, so ble vse mrtve, posúšene na notah.


40

Maček za dobro jutro

Le kaj se skriva pod škotskimi kilti?

Šli smo v akcijo za vezalkami

V Srbiji, na gostovanju, se nam je zgodilo, da so nas nastanəli v nekih bungalovih sred parka. In zvečer, ko smo se vsi zmatrani

vrnali v sobe, se stuširali in pripravili za spat, je moj cimər ču neko jamranje in piskanje. A nisma mogla ugotovit, kaj je. To se je

dogajalo skozi celo noč. Zjutər išemo – pa kaj bi lahk to blo. Heh, potem pa ta cimər odmakne posteljo in zagleda mačko s svojimi

mladički. Lepo presenečenje za dobro jutro. Kasneje smo šli po receptorja, da je mačke odstraniu, in zahtevali nov bungalou.

Dobili smo novo sobo.


Na turnejah vedno srečujemo ljudi različnih narodnosti. Enkrat, ko smo bli u Španiji, so bli zraun nas u hotelu tud Škoti. Ti so po

duši še kər veseljaki. Bli smo skup v enem barčku, mini disku. So kər precej spili. In en reuček je biu tam, ko ž ni mogo več, je še

kər piu. Pole je pa šou u hotel in ni prəšo do svoje postle. Obležau je pred vrati. Obləčeni so bli pa səvəda v təste njihove kilte. Mi,

muzikanti nabriti, smo pa mogli səvəda previərit, če drži mit, a pod njim nosijo kaj al ne. Heh, in drži.


[…] Spomnim se Japonk, ki so ble z nami v San Remo. Diži se je z njimi tək dve uri pravho po telefono. Hudič je biv, ko ona ni več

znava angleško, on pa kitajsko ne. Je reko: ju kam out to de balkoni, lift gər dou, šc šc, five minits. Pa so prəšle pole vən – det se je

spravho, da smo se slikali skop. One piktčər. Pol se pa kər naenkrat vse tri obrnejo in letijo v sobo. Mi smo mislali, da zihr niso

zastople. Pa pridejo nazaj, vsaka s svojmo aparato za enkratno uporabo. Še darilo smo na konco dobli.[…]

Andrej Zorman, 28 let, Javornik

Spomniəm se dogodka, ko smo šli na tekmovanje v Avstrijo, v Birkfeld. Pihalni orkestər je meu nalogo spremlat mojo sestro

Betko, ki je bla solistka. Zamujali smo in se zato odločli, da se oblečemo kər na autobuso. Enako solistka. Tik pred vstopom v

dvorano pride k məni, pa praji: Marjan, maš še kake vezalke? Sn reko, mam, u čovlih, sámo jih rabim. Je rekva ne, neki bol

dougega, kako vrvico. Ka pa je? Praji že vsa objokana: korzeta si ne morem zapret, ker nimam vrvice zadi. Ok, dobro je. Sn reko

Klemeno, probima spəlat akcijo. Sicər je sobota popoudne, təžko se bo kje kaj našlo. Še dirigentu sma povedla za problem in

smo šli pol usak na svojo stran ískat neki, da bi ta korzet zavezali. No, in po enih desetih minutah se pokličemo – dirigent je nekje

našu ene vezalke, celo prave barve, rdeče. Tək si je Betka lahko opremo zrihtala. Koncert je odigrava suvereno, skup in z njo smo

dobli tretjo nagrado. Na tət račun se še danəs pogosto nasmejimo. Vsaka nesreča se da rešit, tud če je nastop še tək blizu.


41

Zločinəc se vedno vrača na mesto zločina

Ko se je učitəl z nami vkup teorijo učiu

Po koncu pogreba je cela žurka nastava

V baritonu se je skrivala marela

Spomniəm se ene anekdote, v zvezi z Jakano. Enkrat ga ni bvo na koncert, ki smo ga meli v Titovem domu. Prej pa ni povedo,

zaka ga ni. Krautberger je mogo čenele pa bobən skop špilat. In ko Herman vidi Jakana, praji: kdo pa ste vi? Jaka pa reče: dost ste

stari, da bi lahk vedli, da se zločinəc vrača na mesto zločina. Herman je samo slino požru in reko: no, gremo naprej. Pri tem smo

se vsi nasmejali. A prevəč naglas ne, ker smo se Hermana bali ko vrag križa.


Za Mravlaka, ki nas je klarinet učiu, nismo vedli, da je samouk. Enkrat se je pa zgodlo, da nam je profesor Debeljak sporočo, da

bo k uri teorije prišo tud gospod Mravlak, da bo malo vido, kako se mi učimo in teorijo znamo. On se je usedo v zadno klop, mi

smo se pa sam zarad njega to teorijo piflali ko sto hudičou, da ne bi on jezən biu in mu pokazali, da res znamo. In nekaj let po

tistem, ko smo mi končali šolanje, je priznau, da se je z nami vred teorijo učiu. To je bla ena taka psihološka finta, da je profesor

učitəlno pomago in obenem nas spodbudiu.


Na pogrebo v Ljubnem ob Savinji se je zgodvo, da so nas ob koncu povabli še u gostilno na sedmino. Pa pridemo mi tja in reče

sin: želja očeta je bva taka, da bi pa zdaj vi to vesele koračnice igrali. Mi smo jih səvəda meli v kovčkih in jih začeli špilat. Kljub

vsej žalosti je na koncu təstega pogreba prau gavda nastava, cela žurka.

Nadja Rečnik, 25 let, Dobrije

Enkrat, ko smo špilali na Barbari (pokopališče), se je zgodlo, da je sred pogreba en muzikant, ki špila na bariton, obstau. Iz

inštrumenta se namreč ni čuvo vən, tək ko bi se moglo, neki je bolvo. Potem pa obrne svoj bariton in vidi, da ima notər marelo.

Potem to marelo vən vzame, si jo da med kolena in špila naprej. Ostali smo še koma nadaljevali, tək smejali smo se. In najdu se

je tud kdo od žalujočih, ki mu je šlo na smeh. Kaj takega se namreč ne zgodi pogosto.


42

KRONOLOŠKI PRIKAZ RAZVOJA PIHALNEGA ORKESTRA ŽELEZARJEV RAVNE

L e to D O G O D K I , M E J N I K I , V O D S T V O

O R K E S T R A

N A S T O P I , N O T N I

R E P E R T O A R

O S N O V N A S R E D S T V A ,

G O D B E N I K I

1 9 0 2 U s ta n o v i te l j g o d b e : A lo jz K o s tw e in (p rv i » k a p e ln ik « ) . G o d b a p r is ta n e p o d o k r i l je m g a s i l s k e g a d ru š tv a .

1 . 9 . 1 9 0 2 p rv i n a s to p , z a ig r a jo s e š t i r i k o ra č n ic e .

2 1 g o d b e n ik o v z la s tn im i in s t ru m e n t i . G a s i l s k e u n i fo rm e .

1 9 1 0 G o d b a v te m č a s u d o ž iv i p r e d v o jn i r a z c v e t . Z a ra d i 1 . s v e to v n e v o jn e je g o d b a le ta 1 9 1 6 r a z p u š č e n a .

N a s to p i n a » o h c e t ih « , p o g re b ih te r n a lo v s k ih , g a s i l s k ih in d ru g ih p r i r e d i tv a h .

V k l ju č e n ih je o k o l i 3 0 g o d b e n ik o v .

1 9 2 3 P o n o v n o z b i r a n je g o d b e n ik o v p o f ro n t i . U s ta n o v it e v j e k la r n iš k e g o d b e » S v o b o d a « :

· u s ta n o v i te l j : L u k a J u h , · p o m o č n ik : M a t i ja G ra d iš n ik .

(S le d i 1 0 - le tn o d e lo v a n je p o d te m im e n o m ) .

S k u p n ih v a j n i b i lo , g o d b a s e je z b ra la le p r e d n a s to p i in » u s k la d i la s v o je z n a n je « . N a s to p g ro fu J u r i ju T h u rn u in p rv o m a js k a b u d n ic a n a L e š a h (1 9 2 4 ) .

G o d b a s e v te m o b d o b ju n e r a z v i ja o z i ro m a n e n a p re d u je .

1 9 2 5 I z v o l je n je p rv i u p ra v n i o d b o r : · k a p e ln ik : p o n o v n o A lo jz

K o s tw e in , · p re d s e d n ik : J o s ip S ik o ra .

Z a č e te k v a j ( v a je š e n is o r e d n e ) . P o m a n jk a n je in s t ru m e n to v ; g la v n i v i r f in a n c i r a n ja p r e d s ta v l ja iz k u p ič e k o d ig r a n ja n a p r iv a tn ih v e s e l ic a h in d ru g ih p r i r e d i tv a h . D e la v s tv o d a je s v o j p r is p e v e k z a g o d b o .

1 9 3 3 -1 9 3 5

P re d s e d n ik : M a k s V i te rn ik , b la g a jn ik in ta jn ik : J o s ip S ta n a . N a s e j i 2 3 . 8 . 1 9 3 3 g o d b o p r e im e n u je jo , n je n o u r a d n o im e p o s ta n e G o d b a je k la r n iš k ih u s lu ž b e n c e v G u š ta n j – R a v n e ( d e lo v a n je p o d te m im e n o m s e o b d rž i 1 5 le t ) . P ih a ln i o rk e s te r n a ro č i s v o jo p rv o š ta m p i l jk o z n a p is o m » G o d b a je k la rn iš k ih u s lu ž b e n c e v G u š ta n j – R a v n e « ; n a s r e d in i je b i la l i r a , o b l ik o v a n a s to č n im z n a k o m C (1 9 3 3 ) .

V a je p o s ta n e jo r e d n e ; m e d d ru g im s e n a s to p a tu d i n a k m e č k ih to m b o la h ; n o tn i m a te r ia l o b p o p is u o b s e g a 2 0 v a lč k o v , 2 6 k o ra č n ic , 4 p o lk e , 2 2 k o n c e r tn ih s k la d b in 2 8 » š la g e r je v « . S e p te m b ra 1 9 3 3 je n a p ro m e n a d n ih k o n c e r t ih v G u š ta n ju in n a P re v a l ja h g o s to v a l d i r ig e n t D ra g o M a r i ja n Š i ja n e c iz P a r iz a .

F in a n č n o s ta n je s e iz b o l jš u je ; J e k la rn a R a v n e s e z a v e ž e z a g la v n e g a p o d p o rn e g a č la n a , k i g o d b i f in a n č n o p o m a g a ; r e d n i m e s e č n i p r i l iv i d e n a rn ih s r e d s te v p r ih a ja jo o d J e k la rn e . G o d b a p o d n o v im v o d s tv o m , im e n o m z a ž iv i in s e z a č n e r a z v i ja t i te r n a p re d o v a t i . N o v i in s t ru m e n t i , s k la d b e . P r id o b i jo se n o v e e n o tn e u n i fo rm e s č e p ic a m i z z la to v rv ic o te r l i r o k o t z a š č i tn im z n a k o m ( 1 9 3 5 ) .

1 9 3 8 L e tn i o b č n i z b o r i s o b i l i v je k la rn iš k i k a n t in i n a R a v n a h (d o le ta 1 9 4 0 ) .

P rv o p is n o v a b i lo n a s r e č a n je o b p r a z n o v a n ju ju b i le ja o rk e s t r a G o d b e n e g a d ru š tv a ž e le z n ič a r je v C e l je ; s k o ra j v s a k o le to s le d i jo p o d o b n a s r e č a n ja .

O rk e s te r n a ro č i ta m b o r s k o p a l ic o , v e l ik o 1 6 0 c m , k i im a k ro m ira n o g la v o z l i r o te r je o v i ta s t r ib a rv n o v rv ic o . G o d b e n ik o v je b i lo 1 9 .

1 9 4 0 Z a d n j i o b č n i z b o r p r e d iz b ru h o m v o jn e .

Š te v i lo g o d b e n ik o v je b i lo 2 0 , p o d p o rn ih č la n o v p a 4 2 4 . M e d v o jn o s e č la n i g o d b e p o ra z g u b i jo (1 9 4 1 ).

1 9 4 5 I .p o l .

1 0 . m a j – p o n o v n i p r e m ik i v g o d b i ; r a v e n s k a g o d b a (1 7 g o d b e n ik o v ) s e v k l ju č i v T o m š ič e v o b r ig a d o ( t . i . g o d b o 1 4 . u d a rn e d iv iz i je ) ; n o v e m b ra s le d i p o v ra te k g o d b e d o m o v ; u m re A lo jz K o s tw e in .

V s k lo p u T o m š ič e v e b r ig a d e s o n j ih o v e p o s to ja n k e v P l ib e rk u , S in č i v a s i in Š o s ta n ju . V E ib is w a ld u j ih v k l ju č i jo v š ta b X IV . d iv iz i je , s le d i jo m e s ta O s i je k , V a ra ž d in , Č rn o p le in Z re n ja n in . P o d e m o b i l iz a c i j i 2 0 . 1 1 . 1 9 4 5 s e v rn e jo d o m o v .

V o ja š k e u n i fo rm e . P o v o jn i o s ta n e le 1 6 g o d b e n ik o v , k a te r e p r e v z a m e J o ž k o H e rm a n .

44

L eto D O G O D K I, M E J N IK I,

V O D S T V O O R K E S T R A

N A S T O P I, N O T N I

R E P E R T O A R


G O D B E N IK I

T E K M O V A N J A ,

N A G R A D E , P R IZ N A N J A

1 9 4 5 II. p o l.

1 0 . 1 1 . 1 9 4 5 je ob n ovljen a god b a z n ovim i fu n k c ion arji: p red sed n ik : P avel A rn old (d o 1 9 5 4 ), ta jn ik : A vgu st P ogorevčn ik (d o 1 9 4 9 ). 1 2 . 1 1 . 1 9 4 5 p ostan e d irigen t Jožk o H erm an . (D irigen t Jožk o H erm an d elu je d ob rih 3 3 let – av toriteto si je u stvaril s p oseb n o vojašk o d isc ip lin o .)

1 5 . 1 2 . 1 9 4 5 – p rv i javn i sam osto jn i k on cert. G lasb en i rep ertoar: k oračn ice, ža lostin k e, p lesn e sk lad b e; va je so red n e; p rogram d elovan ja je n ačrtovan ; p rid e d o organ izac ije a rh iva in u d eleževan j n a razn ih rev ijah p ih a ln ih god b .

N ovi in stru m en ti; v tem času p rid e d o začetk a sod elovan ja z d elu jočo g lasb en o šo lo , k i je p osk rb ela za p rid ob itev n ovih č lan ov . R ed n a p rip rava a rh iva (n astop i, va je, k on certn i p rogram i ...). G od b a im a ob n ovem »ro jstvu « 1 6 č lan ov .

1 9 4 6-1 9 4 7

Z b iran je d en arja (veselica s srečelovom ) za n ove u n iform e. Z n ovim i m od rim i u n iform am i se p rv ič n a k on certu p red stav ijo feb ru arja 1 9 4 7 .

N ove m od re u n iform e (1 9 4 7 ).

O svojitev 1 . m esta n a rev iji s in d ik a ln ih god b S loven ije (S K U D ) v M arib oru (1 9 4 6); osvojitev 1 . m esta n a tek m ovan ju god b v S loven j G rad cu (1 9 4 7 ). N astop v Lju b ljan i – 1 . m esto

1 9 4 8 Ju lija 1 9 4 8 se v G u štan ju u stan ovi S in d ik a ln o k u ltu rn o u m etn išk o d ru štvo »P režih ov V oran c« (p red sed n ik je p rof. d r. S u šn ik ). G od b a se p reim en u je v G o d b en o sek c ijo S K U D » P režih o v V o ra n c« G u šta n j. D elovan je god b e p od ok riljem S K U D -a je tra ja lo 1 0 let.

V letu 1 9 4 9 se ork ester u d eleži tu rn eje v Lju b ljan i in P osto jn i (za n agrad o od Z veze sin d ik a tov S loven ije – Lju b ljan a).

G od b en ik i v letih 1 9 4 5 in 1 9 5 1 zam en ja jo štev iln e vad b en e p rostore (vad b en i p rostor so p red stav lja le: d ru štven a sob a p ri »H lad iju «, lesen a p isa rn išk a b arak a , g rofova v ila , G rad isova b arak a , osn ovn a šo la , T itov d om ).

O svojitev 1 . m esta n a rev iji s in d ik a ln ih god b S loven ije v Lju b ljan i.

1 9 5 1 S n em an je za R ad io Lju b ljan a .

Z ačetek grad n je g lasb en ega d om a.

1 9 5 2 S lavn ostn o od p rtje g lasb en ega d om a.

1 9 5 4 U stan ovljen ork ester R a ven sk ih že leza rjev, p red sed n ik : Ivan G lob očn ik .

N otn i a rh iv ob p op isu ob sega 4 8 u vertu r, 2 1 k on certn ih sk lad b , 4 1 n arod n ih sk lad b , fan tazije, »p od p u rije«, k lasik o id r.

N ove u n iform e in d ežn i p lašč i.

1 9 5 5 G od b en ik i se z n ovo zased b o p red stav ijo d om ačem u ob č in stvu v D om u železarjev ; gostovan je v K ap fen b ergu v A vstriji.

1 9 5 7 P red sed n ik : P avel A rn old (1 9 5 6–1 9 6 4 , 1 9 6 4–1 9 7 4 ); leta 1 9 6 4 za 1 0 m esecev p ostan e p red sed n ik Jan k o P etrač , ta jn ik p a Ivan G lob očn ik (1 9 5 4–1 9 6 4 ).

K on certi v P iran u , A n k aran u , Izo li in P ortorožu .

Ž elezarn a p revzam e p lač ilo za n ak u p 4 8 n ovih in stru m en tov (fon d : 1 2 8 g lasb il).

1 9 5 8 S K U D -i se p reim en u jejo v D elavsk a p rosvetn a d ru štva »S vob od a«, god b a p a v G od b o raven sk ih železarjev R avn e n a K orošk em .

P rv i n astop v zam ejstvu (ted en k orošk ih S loven cev); sn em an je za rad io C elovec .

V tem času ima god b a 4 4 č lan ov .

45

L e to D O G O D K I, M E J N IK I ,



R E P E R T O A R


G O D B E N IK I



1 9 6 0 Im e se sp rem en i v P ih a ln i o rk e s te r ra v e n sk ih že le za r je v .

N a k o n c e rtu g o s ti jo d ir ig en ta D . M . Š ija n c a iz B u en o s A ire s -a (1 9 6 0 in 1 9 6 2 ).

S k u p a j z g la sb en o šo lo n a s to p i š ir i tev g la sb en eg a d o m a .

1 9 6 2 P ra zn o v a n je 6 0 -le tn ic e . S n em a n je z R a d iem L J .

N a b a v a d ežn ih p la šč ev za c e lo ten o rk es te r .

1 9 6 3 N o v a š ta m p iljk a o rk es tra z n o v im im en o m »P ih a ln i o rk es te r ra v en sk ih Ž e leza rjev , R a v n e n a K o ro šk em « .

S p re jem N ik ite H ru šč o v e v V e len ju .

O tv o ritev d e ln o p ren o v ljen eg a g la sb en eg a d o m a . P rizn a n je p o b u d n ik u in o rg a n iza to rju g ra d n je P a v lu A rn o ld u .

O c en jev a ln i k o n c e rt v M a rib o ru – 1 . m es to v p rv i sk u p in i (1 9 6 3 ). T ek m o v a n je – rev ija v L ju b lja n i – 1 . m es to . R ev ija p ih a ln ih o rk es tro v m a rib o rsk eg a o k ra ja n a R a v n a h (1 9 6 4 ) – d o sežen o n a jv iš je š tev ilo to č k .

1 9 6 9-1 9 7 2

P rv i p ra p o r je p ih a ln i o rk es te r n a ro č il o b 7 0 . o b le tn ic i o b s to ja (1 9 7 2 ). L e ta 1 9 7 0 p o s ta n e ta jn ik R u d i B la tn ik (d o 1 9 8 8 ).

P ro s la v a o b 3 5 0-le tn ic i Ž e leza rn e R a v n e . D ec em b ra 1 9 7 0 je b il ju b ile jn i k o n c e rt o b 2 5- le tn ic i d e lo v a n ja Jo žk a H erm a n a .

Izv ed en a je b ila v e lik a a k c ija isk a n ja n o v ih p o d p o rn ik o v , k a r se je p o zn a lo v b la g a jn i o rk es tra (1 9 7 0 ).

U d e ležb a n a II. tek m o v a n ju o rk es tro v S lo v en ije v K o p ru (1 9 6 9 ; v p rv i n a jtež ji teža v n o s tn i s to p n ji) – zm a g o v ito 1 . m es to s i d e li jo s trb o v e ljsk o g o d b o .

1 9 7 4 P red sed n ik p o s ta n e Ja n ez P lo h l (d o 1 9 9 0 ).

1 9 7 4 se za č n e jo s reč a n ja p ih a ln ih g o d b in o rk es tro v s lo v en sk ih že leza rn . R ed n o se s reč u je jo 1 4 le t . S o d e lu jo č e g o d b e p rih a ja jo z Je sen ic , Š to r , L esc in R a v en n a K o ro šk em .

V o rk es te r se sp re jm e p rv e žen sk e p red s ta v n ic e (n ek je v za č e tk u 7 0 . le t) .

1 9 7 5-1 9 7 7

1 . sa m o s to jn a o d d a ja , p o sn e ta za p ro s la v o 1 . m a ja 1 9 7 5 . A lo jz L ip o v n ik k o t H erm a n o v n a m es tn ik d ir ig ira sv o j p rv i sa m o s to jn i k o n c e rt.

O rk es te r p rid o b i 3 5 n o v ih in stru m en to v – s ic e r b i j ih p o treb o v a li še en k ra t to lik o za c e lo tn o p ren o v o o rk es tra . P o n o v n a p rid o b itev k o m p le ta n o v ih u n ifo rm za c e lo ten o rk es te r .

L e ta 1 9 7 7 je o rk es te r n a g ra jen z »R ed o m d e la z z la tim v en c em « , k i so g a p re je li o d p red sed n ik a d rža v e T ita . P rv ič se g o d b en ik o m p o d e lju je jo o seb n e G a llu so v e zn a č k e o z iro m a p rizn a n ja . S v eč a n o s t p o tek a o b ju b ile j ih .

1 9 7 8 V le tih 1 9 4 5 in 1 9 7 8 se p o v p reč n o š tev ilo č la n o v g ib lje že m ed 8 0 in 9 0 ; d o sežen a m a g ič n a m e ja je 1 0 5 .

O rk es te r je n a g ra jen z G a llu so v o p la k e to za u sp ešn o d e lo n a k u ltu rn em p o d ro č ju . O sv o jen a z la ta m ed a lja n a sv e to v n em tek m o v a n ju n a N izo zem sk em (K erk ra d e ); 2 9 7 to č k (o d 3 6 0 ).

1 9 7 9 2 6 . 1 . 1 9 7 9 – p o s lo v iln i k o n c e rt Jo žk a H erm a n a

P rizn a n je O b č in e R a v n e n a K o ro šk em .

1 9 7 9 D irig en t: A lo jz L ip o v n ik (ra v n a te lj g la sb en e šo le ) . A lo jz L ip o v n ik v o d i o rk es te r o d 1 9 7 9– 1 9 9 2 .

S n em a n je p lo šč e K o ro šk a T itu . G o s to v a n je o rk es tra v W eib lin g en u – Z v ezn a rep u b lik a N em č ija (1 9 8 1 ).

Š e te sn e jša p o v eza v a m ed g la sb en o šo lo in p ih a ln im o rk es tro m .

Z la ta m ed a lja v k o ra k a n ju v A rtič a h p ri K ršk em (1 1 7 /1 2 0 to č k ). F in a ln o tek m o v a n je n a B led u le ta 1 9 8 1 – 9 8 ,2 % to č k e v p rv i k a teg o rij i – z la to o d lič je s p o seb n o p o h v a lo .

1 9 8 2-1 9 8 3

G o s to v a n je p o Ita li j i (4 . rev ija p ih a ln ih o rk es tro v p o k ra jin e E m ilie R o m a g n o ). N a s to p n a 8 . k o n c e rtu ev ro p sk ih g o d b v S a n L a zza ru (1 9 8 5 )

G ra d n ja p riz id k a g la sb en eg a d o m a ; n ek a j le t p o zn e je se iz ra z i že lja o p o d rtju s ta reg a g la sb en eg a d o m a in p o s ta v itv i n o v eg a .

L e ta 1 9 8 3 o rk es te r n a n a jv eč jem tek m o v a n ju v Ju g o s la v ij i (V a ljev o v S rb ij i) , k je r je tek m o v a lo č ez 2 0 0 ra z lič n ih a m a te rsk ih sk u p in , p rid o b i z la t k ip ec K o s ta A b ra šev ić a – n a jv iš je ju g o s lo v a n sk o p rizn a n je za lju b ite ljsk o k u ltu rn o-u m etn išk o u s tv a rja n je .

46

L e to D O G O D K I , M E J N I K I ,



R E P E R T O A R


G O D B E N I K I


N A G R A D E , P R I Z N A N J A

1 9 8 5-1 9 8 7

Z a d n je , 1 4 . s re č a n je p ih a ln ih o rk e s tro v ž e le z a rn , p o te k a n a R a v n a h n a K o ro š k e m ; v z ro k i z a p re k in i te v s o p o v e z a n i p re d v s e m s f in a n č n im s ta n je m ž e le z a rn (1 9 8 7 ).

N a k u p n o v ih in s t ru m e n to v in n o v ih u n ifo rm (1 9 8 6 ) .

R e p u b liš k o te k m o v a n je v C a n k a r je v e m d o m u v L ju b lja n i (1 9 8 5 ) – p o d s k u p in a p rv e k a te g o r i je (b re z s u b s t i tu to v ) – z la to o d lič je .

1 9 8 9 M e d le to m a 1 9 8 8 in 1 9 9 0 o p ra v lja n a lo g e ta jn ik a d ru š tv a A lfo n z L e s ja k , s le d i m u M a rja n Č u je š (1 9 9 0–1 9 9 3 ) .

G o s to v a n je o rk e s tra n a p a ra d a h v L i llu in L e n s u (1 9 9 0 ) .

S v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m s k e m in o s v o je n a z la ta p la k e ta – d o s e ž e n ih je 3 1 9 ,5 to č k e z a ig ra n je in 8 4 to č k p r i k o ra k a n ju .

1 9 9 1 P re d s e d n ik p o s ta n e L e n a r t B re c (d o 1 9 9 6 ) .

1 9 9 2 O rk e s tru p r is k o č i n a p o m o č Iv a n G ra d iš e k (o rk e s te r v o d i e n o le to , d o k le r n e n a jd e jo n o v e g a d ir ig e n ta ) . Iv a n G ra d iš e k je b i l d o lg o le tn i n a m e s tn ik d ir ig e n ta , p re d v o d n ik , ra v n a te lj G la s b e n e š o le te r a rh iv a r in k ro n is t o rk e stra .

O b 9 0 . o b le tn ic i o b s to ja o rk e s tra s e p o s lo v i A lo jz L ip o v n ik (a p r i l 1 9 9 2 ).

O b 9 0 - le tn ic i o b s to ja o rk e s te r n a ro č i n o v p ra p o r , k i s e u p o ra b lja š e d a n e s . O b te m d o g o d k u p o te k a s la v n o s tn o ra z v i t je p ra p o ra .

P r iz n a n je O b č in e R a v n e n a K o ro š k e m o b 9 0 - le tn ic i d e lo v a n ja o rk e s tra .

1 9 9 3 D ir ig e n ts k a p a lic a p r is ta n e v ro k a h S re č k a K o v a č ič a . L e ta 1 9 9 3 S re č k o K o v a č ič » z a č a s n o « p re v z a m e m e s to d ir ig e n ta , d o k le r s e n e n a jd e re d n e g a . A to » z a č a s n o o b d o b je « s e š e n i k o n č a lo , in S re č k o K o v a č ič v o d i o rk e s te r š e d a n e s . T a jn ik p o s ta n e B ra n e Š irn ik (d o 2 0 0 2 ) .

G o s to v a n je v Ita li j i (M a n ia g u v p o k ra j in i P o rd e n o n e; d ir ig e n t je Iv a n G ra d iš e k ) . J e s e n i 1 9 9 3 S re č k o K o v a č ič p rv ič d ir ig ira p ih a ln e m u o rk e s tru n a t ra d ic io n a ln e m n o v o le tn e m k o n c e r tu v š p o r tn i d v o ra n i . B o ž ič n o -n o v o le tn i k o n c er t i p o s ta n e jo s ta ln ic a in s im b o l n je g o v e g a o b d o b ja .

O rk e s te r im a ž e 9 4 č la n o v (1 9 9 3 – 2 0 0 2 ) . V o rk e s te r s e v k lju č u je v e d n o v e č n o v ih in s t ru m e n to v , z a s e d b a s e p o č a s i s p re m in ja iz k la s ič n e v s im fo n ič n o . V te m o b d o b ju s e re d n o k u p u je jo n o v i ins t ru m en ti z a p o tre b e g o d b e n ik o v .

1 9 9 4 P r ip ra v e n a n o v te k m o v a ln i c ik lu s z n o v im d ir ig e n to m – S re č k o m . O rk e s te r je m o č n o p o m la je n .

D o s e ž e n a je z la ta m e d a lja n a d rž a v n e m te k m o v a n ju v K rš k e m (1 . k a t .) .

1 9 9 5 S F ra n c e m R u s o m n a č e lu s e fo rm ira » g ra d b e n i o d b o r« z a iz g ra d n jo g la s b e n e g a d o m a . F ra n c R u s z a ra d i s v o j ih z a s lu g le ta 1 9 9 7 p o s ta n e č a s tn i č la n o rk e s tra .

Z la ta m e d a lja je o s v o je n a n a d rž a v n e m te k m o v a n ju v M a rib o ru (u m e t . k a t .) in n a m e d n a ro d n e m te k m o v a n ju p ih a ln ih o rk e s tro v n a Č e š k e m (O s tra v a ) .

1 9 9 6 1 0 . 1 0 . 1 9 9 6 je p rv a v a ja v n o v e m g la s b e n e m d o m u . P re d s e d n ik p o s ta n e Z d ra v k o P le š iv č n ik , k i to fu n k c i jo o p ra v lja š e d a n e s .

1 9 9 7 P o m n o g ih le t ih je o rk e s te r p r iš e l d o p r im e rn e g a p ro s to ra – 1 5 . 5 . 1 9 9 7 p o te k a s la v n o s tn a o tv o r i te v n o v e g a g la s b e n e g a d o m a . Im e s e s p re m e n i v P ih a ln i o r k e s te r ž e le z a r je v R a v n e ( to je v ra b i š e d a n e s ) . V z ro k z a s p re m e m b o im e n a s o v e d n o p o g o s te jš a te k m o v a n ja v tu j in i , k je r je b i lo n a k o n c u t re b a p o u d a r i t i im e k ra ja , o d k o d e r s e je p r ih a ja lo (R a v n e ) .

» P r ip ra v lja ln i« k o n c e r t i s te k m o v a ln im p ro g ra m o m z a s v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m s k e m (R a v n e , Č rn a in R o g a š k a S la t in a ) .

Z a d n j i n o v i k o m p le t i u n ifo rm , k i s e u p o ra b lja jo š e d a n e s . N o v i g la s b e n i d o m . G la s b e n i d o m je v e lik a p r id o b i te v z a o rk e s te r in m e s to . V n je m s e š e d a n e s o d v i ja m n o g o p r i re d i te v – g la s b e n i a b o n m a , š te v i ln i k o m o rn i k o n c e r t i , p re d a v a n ja , s e s ta n k i in d ru g e d e ja v n o s t i .

T re t j i o d h o d n a s v e to v n o te k m o v a n je n a N iz o z e m s k o : d o s e ž e n a je z la ta p la k e ta s p o h v a lo v 1 . te ž a v n o s tn i k a te g o r i j i – 3 3 3 /3 6 0 to č k (n a jv e č iz m e d v s e h s lo v e n s k ih o rk e s tro v ) .

47

48

L e to D O G O D K I, M E J N IK I,


N A S T O P I, N O T N I

R E P E R T O A R


G O D B E N IK I



1 9 9 8 O d le ta 1 9 9 8 je P ih a ln i o rk es te r reg is trira n k o t d ru š tv o .

G o s to v a n je v B erlin u , k je r se p rip ra v i k o n c ert za s lo v en sk e zd o m c e .

1 9 9 9 G o s to v a n je v F ra n c iji (k o n c ert v C a la isu ).

2 0 0 0 U d elež itev n a ev ro p a ra d i v F ra n c iji .

2 0 0 1 In tez iv n e p rip ra v e n a za h tev n o tek m o v a n je ; p red o d h o d o m im a o rk es te r 1 1 v a j v d v eh ted n ih .

Č e trti o d h o d n a sv e to v n o tek m o v a n je n a N izo zem sk em – v n a jv iš ji k o n c ertn i k a teg o riji se o sv o ji 9 0 ,1 3 /1 0 0 to č k (p rv i s l. o rk es te r, k i je n a s to p il v te j k a teg o riji).

2 0 0 2 U p ra v n i o db o r ses ta v lja 1 1 č la n o v , o d teg a so trije zu n a n ji (p red s ta v n ik že leza rn e , žu p a n ja te r ra v n a te lj g la sb en e šo le ). T a jn ik p o s ta n e A lo jz B u h v a ld .

S la v n o s tn a k o n c erta o b 1 0 0-le tn ic i n a R a v n a h in v v e lik i d v o ra n i S lo v en sk e filh a rm o n ije v L ju b lja n i (so lis ta s ta G reg a K o v a č ič in S ta n k o A rn o ld ). V elik a s la v n o s tn a p a ra d a n a ra v en sk em s ta d io n u . T u rn e ja o rk es tra p o D a lm a c iji (D u b ro v n ik , Š ib en ik ).

P ih a ln i o rk es te r že leza rjev R a v n e k o t p rv i a m a tersk i o rk es te r v S lo v en iji p rid o b i č a s tn i zn a k sv o b o d e (p o d e li m u g a M ila n Ku č a n ).

2 0 0 3 U d eležb a n a v e lik i ev ro p sk i p a ra d i v G u llia n o v i (Ita lija ) in d o sežen o 1 . m es to v k o ra k a n ju .

2 0 0 4-2 0 0 5

V le tu 2 0 0 4 sm o g o s to v a li n a fes tiv a lu »E v ro p a v c v e tju « v S a n R em o (Ita lija ) in p o D a lm a c iji z V in k o m C o c e to m (V o d ic e , B o l n a B ra č u , T ro g ir in K o s ta n je o b rek i C e tin ji) . P rip ra v lja ln a k o n c erta za sv e to v n o tek m o v a n je n a R a v n a h in v M a rib o ru .

P e ti o d h o d n a sv e to v n o tek m o v a n je n a N izo zem sk em (2 0 0 5 ) – o sv o jili sm o 7 7 ,9 0 /1 0 0 to č k (sm o ed in i s lo v en sk i o rk es te r, k i je n a s to p il d v a k ra t v n a jv iš ji k o n c ertn i k a teg o riji). N a tek m o v a n ju m la d ih so lis to v v B irk fe ld u sm o sp rem lja li B e tk o K o tn ik (sa k so fo n ).

2 0 0 6- 2 0 0 9

V o liln i o b č n i zb o r le ta 2 0 0 7 , v o d s tv o o rk es tra o s ta n e n esp rem en jen o .

D v a k ra tn o g o s to v a n je n a fes tiv a lu v Š p a n iji (C a s te llo n – 2 0 0 6 in F igu eres – 2 0 0 7). S la v n o s tn i k o n c ert o b 1 0 5-le tn ic i o rk es tra n a R a v n a h . G o s to v a n je n a H rv a šk em (K a s ta v – 2 0 0 8 ) in v V o jv o d in i (N o v i S a d – 2 0 0 9 ).

2 0 1 0 d o d a n es

V o liln i o b č n i zb o r le ta 2 0 1 1, v o d s tv o o rk es tra o s ta n e n esp rem en jen o .

P o le tn a tu rn e ja p o P rim o rsk i (K o p er, P u č e , G o rišk a B rd a – 2 0 1 1). K o n c erti s p rizn a n im i v o k a lis ti : E ro ic a (2 0 0 8), M ila n K a m n ik (2 0 0 9), A d i S m o la r (2 0 1 0 ), A len k a G o d ec (2 0 1 0 ), O to P es tn er (2 0 1 1), L u c ien n e L o n č in a (2 0 1 1) id r.

O rk es te r d a n es š te je 1 0 0 č la n o v , o d teg a jih je p rib ližn o 9 0 a k tiv n ih; v la s ti im a c c a . 2 4 0 reg is trira n ih in stru m en to v . O b n o v a fa sa d e n a g la sb en em d o m u (2 0 1 1 ).

O rk es te r se u d e lež i tek m o v a n ja p ih a ln ih g o d b v T ro g irju (d o sežen o p rv o m es to ) in m ed n a ro d n eg a tek m o v a n ja v V elen ju – d o sežen a s reb rn a m ed a lja (o b o je v le tu 2 0 1 0 ).

Simon Miler in dr. Matej Rozman

ČLANI PIHALNEGA ORKESTRA ŽELEZARJEV RAVNE

DirigentKOVAČIČ SREČKO

Piccolo

Flavte

Oboa

Klarineti

Bas klarinet

KOVAČEC VESNA

APAT SERGEJAGORINŠEK MANJAKOPRIVNIK MINKAPAŠKVAN VANDAPOTOČNIK ANA

RANC ZALAREČNIK NADJAREČNIK TANJA

ŠAPEK ANDREJAZADRAVEC ANITA

DOBNIK MATJAŽ

BOBEK JAKAGOŠNAK MIHAHAVLE MARKOHORVAT MIHA

JELEN TINAKOVAČIČ GREGAKRAJNC DARKOMAKLIN JURE

MOČILNIK MARTINMOČILNIK TOMAŽ

OSOJNIK NUŠAPARADIŽ GAŠPER

PERIČ SLAVKOPOTOČNIK DAMJAN

REČNIK FRANCREČNIK PRIMOŽROZMAN MATEJŠIRNIK BRANKO

ŠTAUDEKAR KLARAŠTRIKER DUŠAN

ZIH JURE

POGOREVČNIK AVGUST

Alt saksofoni

Tenor saksofoni

Bariton saksofon

Roga

Krilovke

Korneti

BIZJAK KOTNIK BETKABUHVALD ALOJZ

FERK MIHAGRABNER JOŽE

KEBER JOŽEŠIRNIK SAŠA

ŠTEHARNIK GREGA

HUDOPISK BOŽOKOLAR SAMO

KRISTAN PRIMOŽPLEŠIVČNIK ZDRAVKO

TANDAR DENISZORMAN ANDREJ

BREC LENART

DJORDJEVIČ MARKOMAKLIN KLEMEN

ARNOLD STANKOKEBER GAŠPERKONEČNIK IGORKOVAČEC JOŽE

PETEK MIHAŠTRIKER ZORAN

BOŠNIK GREGAGORENJAK JOŽEKOBOVC JAKOBMILER SIMON

Trobente

Tenorji

Baritoni

Pozavne

Tube

Tolkala

DOBNIK ALJAŽGORENJAK ANDREJ

KOBOVC DARKOMAKLIN ROKRAČNIK BLAŽTURJAK JUREZIH LENART

KRAUTBERGER FRANCMIRNIK MATEJPLOHL JANEZ

PŠENIČNIK BOŠKOVEČKO JAKA

GLAVAR UROŠHANCMAN BRANISLAV

LEČNIK UROŠSKITEK KLEMENŠEPUL GREGOR

VERHOVNIK ALJAŽ

GRADIŠNIK ALJAŽKOTNIK MARJANMATEČKO JANI

MLAČNIK MARJANVAVTI ALAN

ČEKON JANKOČUJEŠ MARJANKRIVEC ANDREJ

KOTNIK ALEKSANDERMAGER ŠTEFANMAKAN TOMAŽ

CEPEC ŽIGACIFER MARTIN

GRABNER SIMONKAVTIČNIK MATJAŽ

OCEPEK LUKAPLANINŠEC MATJAŽ

SATLER BLAŽ* Člani orkestra so navedeni po abecednem redu. Navedeni so samo aktivni člani orkestra.50

Glasbeni dom včasih in danes

51

Člani upravnega odbora ob 110-letnici1.Zdravko Plešivčnik – predsednik2.Alojz Buhvald – tajnik3.Aleksander Kotnik – gospodar4.Martin Cifer5.Igor Konečnik 6.Vesna Kovačec – arhivarka 7.Simon Miler 8.Matej Rozman

Člani nadzornega odbora 1.Ana Potočnik – predsednica2.Marko Havle 3.Jože Kovačec

Člani disciplinske komisije 1.Miha Horvat2.Vesna Kovačec3.Klemen Maklin

PredvodnikBranislav Hancman

PraporščakJakob Kobovc

Predsedniki orkestra1902–1916 pod okriljem gasilskega društva1923–1925 Luka Juh (načelnik)1925–1934 Josip Sikora1934–1936 Maks Viternik1936–1941 Mirko Roženk1941–1945 ni bilo predsednika1945–1954 Pavel Arnold1954–1956 Ivan Globočnik1956–1964 Pavel Arnold1964 (10 mes.) Janko Petrač1964–1974 Pavel Arnold1974–1990 Janez Plohl1990–1996 Lenart Brecod 1996 Zdravko Plešivčnik

Dirigenti orkestra1902–1916 Alojz Kostwein1923–1925 Maks Štuk, p.d. Rogačnik1925–1945 Alojz Kostwein1945–1979 Jožko Herman1979–1992 Alojz Lipovnik1992–1993 Ivan Gradišekod 1993 Srečko Kovačič

Tajniki orkestra1923–1925 Matija Gradišnik (pom. načelnika)1925–1933 Štef Šteharnik1933–1941 Josip Stana1941–1945 ni bilo tajnika1945–1949 Avgust Pogorevčnik1949–1952 Jožko Pfau1952–1954 Peter Šteharnik1954–1964 Ivan Globočnik1964–1966 Edo Kričej1966–1970 Ivan Globočnik1970–1988 Rudi Blatnik1988–1990 Alfonz Lesjak1990–1993 Marjan Čuješ1993–2002 Brane Širnikod 2002 Alojz Buhvald

NAGRADE OB110-LETNICI

CISM – Križ za zasluge

CISM – Medalja za zasluge

Arnold StankoGrabner JožeKovačič Srečko

* Križ za zasluge CISM se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 50-letno igranje v godbi ali izjemne zasluge na umetniškem ali organizacijskem področju godbeništva.

Brec LenartKolar Samo

Kranjc DarkoPlešivčnik Zdravko

Širnik BrankoZadravec Anita

* Medaljo za zasluge se podeljuje godbenicam in

godbenikom za več kot 35-letno igranje v godbi.

Odlikovanje ZSG (Zveza slovenskih godb)

Zdravko Plešivčnik

Alojz Buhvald

Aleksander Kotnik

Vesna Kovačec

Zlato medaljo ZSG prejme za več kot 14- letno predsedovanje Pihalnemu orkestru železarjev Ravne.

Srebrno medaljo ZSG dobi za več kot kot 14-letno delovanje kot gospodar in tajnik Pihalnega orkestra železarjev Ravne.

Bronasto medaljo ZSG za več kot 8-letno opravljanje naloge gospodarja.

Bronasto medaljo ZSG za več kot 8-letno opravljanje naloge arhivarke.

53

Gallusova značkaČASTNA

ZLATA

Arnold StankoBrec Lenart

Čekon JankoČuješ MarjanGorenjak JožeGrabner Jože

Hancman BranislavKobovc JakobKolar Samo

Kotnik AleksanderKotnik MarjanKovačec Jože

Kovačič SrečkoKrajnc Darko

Krautberger FrancMager Štefan

Maklin KlemenMlačnik MarjanPlaninšec Matjaž

Plešivčnik ZdravkoPlohl Janez

Pogorevčnik AvgustPšeničnik Boško

Rečnik FrancŠirnik BrankoZadravec Anita

Za več kot 30 let udejstvovanja.

Buhvald AlojzCifer Martin

Gradišnik AljažKovačič Grega


SREBRNA

BRONASTA

Bobek JakaDobnik MatjažGrabner SimonHudopisk BožoKonečnik IgorKovačec Vesna

Lečnik UrošMakan TomažMiler Simon

Paškvan VandaPotočnik Damjan

Rečnik TanjaRozman Matej

Satler BlažŠtriker Zoran


Jelen TinaKoprivnik Minka

Krivec AndrejOsojnik Nuša

Paradiž GašperRačnik BlažRanc Zala

Rečnik PrimožŠapek Andreja

Širnik SašaTandar Denis

Vavti AlanZorman Andrej


54

Priznanje Bojana Adamiča

ZLATO

SREBRNO

Hancman BranislavKotnik Aleksander

Kotnik MarjanMager Štefan

Maklin KlemenMlačnik MarjanPlaninšec Matjaž

Zlata medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 30-letno članstvo v godbi.

Bizjak Kotnik BetkaGlavar Uroš

Gorenjak AndrejHavle Marko

Kobovc DarkoKristan PrimožPotočnik AnaŠtriker Dušan

Srebrna medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 20-letno članstvo

v godbi.

BRONASTOApat SergejaBošnik Grega

Cepec ŽigaDjordjevič Marko

Ferk MihaGorinšek ManjaGošnjak MihaHorvat MihaKeber Jože

Matečko JaniMočilnik Tomaž

Perič SlavkoRačnik Blaž

Rečnik NadjaŠteharnik Grega

Zih Jure

Bronasta medalja Bojana Adamiča se podeljuje godbenicam in godbenikom za več kot 10-letno članstvo

v godbi.

55

SPONZORJI

57

VIRI

Boštjan, Franc, 1983: Slovenske železarne – Železarna Ravne. Ravne na Koroškem: Železarna Ravne.

Čibron-Kodrin, Andreja: 375 let jeklarstva na Ravnah. Ravne na Koroškem: Slovenske železarne d.d.

Gorinšek, Manja, 2011: Diplomska naloga: Z glasbo med prijatelji (Pihalni orkester železarjev Ravne) –

Spominske pripovedi ravenskih godbenikov s folklorističnega vidika. Filozofska fakulteta (Oddelek za

slovenistiko), Ljubljana.

Gradišek, Ivan, 1968: Godba in naš čas. Koroški fužinar, št. 2. 21–22.

Gradišek, Ivan, 1992: Devetdeset let. Andrej Kokalj, Janko Miklavc (ur.), Pihalni orkester železarjev

Ravne, 90 let. Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev.

Herman, Jožko, 1972: Od godbe na pihala do pihalnega orkestra. 70 let godbe ravenskih železarjev.

Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev.

Herman, Jožko, 1972: Zgodovinski oris vojaških in turških godb. 70 let godbe ravenskih železarjev.

Ravne na Koroškem: Pihalni orkester ravenskih železarjev.

Hudopisk, Božo, 2009: Kdo smo ravenski muzikanti. Ravenski razgledi (december 2009), št. 2. 29.

Oder, Karla, 2007: Kulturna dediščina Koroške – njen pomen za regijo. Karla Oder, Etnologija in regije:

Koroška. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. 127–137.

Oder, Karla in Širnik, Brane (ur.), 2002: Pleh in simfonija. Pihalni orkester železarjev Ravne, 1902–2002.

Ravne na Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne.

Osojnik, Miroslav, 1998: Ravne na Koroškem: 750 let od prve pisne omembe. Ravne na Koroškem:

Občina Ravne-Prevalje.

Rus, Franc, 1997: Zgradili smo ga. 95 let Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Ravne na Koroškem:

Pihalni orkester železarjev Ravne.

Šipek, Andreja, 2001: Diplomska naloga: 100 let razvoja in delovanja Pihalnega orkestra železarjev

Ravne. Filozofska fakulteta (oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo), Ljubljana.

Širnik, Brane, 2002: Almanah: Pleh in simfonija – Pihalni orkester železarjev Ravne 1902-2002. Ravne na

Koroškem: Pihalni orkester železarjev Ravne.

Wlodyga, Erwin, 1972: Naših 70 let. 70 let godbe ravenskih železarjev. Ravne na Koroškem: Pihalni

orkester ravenskih železarjev. 7–32.

59

JUBILEJNI IZBOR OB 110-LETNICIPIHALNEGA ORKESTRA ŽELEZARJEV RAVNE

1. Philip Sparke - Jubilee Overture 6:25 2. Philip Sparke - Manhattan - Saturday Serenade* 5:07

3. John Philip Sousa - Hands Across the Sea 3:08 4. Dmitry Shostakovich - Folk Dances 4:14

Alfred Reed - Fourth Symphony5. II. Intermezzo (Lento grazioso) 6:39 6. III. Tarantella (Allegro molto, con fuoco) 4:31 7. Edward Elgar - Chanson de Matin, op. 15 3:59 8. James Barnes - Symphonic Overture 9:43 9. Morton Gould - Symphony for Band - II. Marches 7:50

Edvard Elgar - ENIGMA (Variantions on an 0riginal Theme, op. 36) 10. IX. NIMROD (Adagio) 4:18 11. XIV. FINALE - E.D.U (Alegro - Presto) 5:48 12. Pavel Stanek - Legenda 4:39 13. Dmitry Shostakovich - Festive Overture, op. 96 5:51 14. Vinko Štrucl - Zlatorog (koračnica) 3:11

Skupni čas: 75:23

*Trobenta: Igor KONEČNIK Dirigent: Srečko KOVAČIČ

PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE1902-2012

Documents

Almanah ob 110 letnici, Pihalni orkester železarjev Ravne