ANALIZA BILANC IN REVIZIJAssmssetuas6s/ABR/U%E8benik%20ABR%202011.pdf · Analiza bilanc in revizija Računovodsko načrtovanje 5 ... 5 analiza konkurence 6 SWOT analiza 7 naþrt trženja

ANALIZA BILANC IN REVIZIJA

BOJAN MLINARIČ

Višješolski strokovni program: Ekonomist

Učbenik: Analiza bilanc z revizijo

Gradivo za 2. letnik

Avtor:

Bojan Mlinarič, univ. dipl. ekon.

EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA

Višja strokovna šola

Kazalo Analiza bilanc in revizija

i

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................ 3

1 RAČUNOVODSKO NAČRTOVANJE .......................................................................... 5

1.1 NAČRTOVANJE V PODJETJU ............................................................................... 5

1.2 RAČUNOVODSKO NAČRTOVANJE (PREDRAČUNAVANJE) ......................... 9 1.2.1 Načrtovanje in predvidevanje ................................................................................. 9 1.2.2 Računovodsko načrtovanje ................................................................................... 10 1.2.3 Časovno, vrednostno in glede na enoto poročanja opredeljeni predračun ........... 14 1.2.4 Udeležbeno (participativno) predračunavanje ...................................................... 14

1.2.5 Metodika računovodskega predračunavanja ........................................................ 15

1.3 PREDRAČUNSKI RAČUNOVODSKI IZKAZI .................................................... 19

1.3.1 Predračunski izkaz poslovnega izida .................................................................... 19 1.3.2 Predračunska bilanca stanja .................................................................................. 22 1.3.3 Predračunski izkaz denarnih tokov ....................................................................... 27 1.3.4 Predračunski izkaz gibanja kapitala ..................................................................... 30

1.4 CELOSTNI PREDRAČUN PODJETJA .................................................................. 33

1.5 NOVOSTI PRI PREDRAČUNAVANJU ................................................................ 42

2 RAČUNOVODSKO PROUČEVANJE (ANALIZA) ................................................... 45

2.1 POJEM, NAMEN IN VRSTE GOSPODARSKIH PROUČEVANJ ....................... 45 2.1.1 Pojem gospodarskega proučevanja ....................................................................... 45

2.1.2 Namen gospodarskega proučevanja ..................................................................... 47 2.1.3 Vidiki in vrste gospodarskih proučevanj .............................................................. 48

2.2 ORODJA IN METODE ANALIZE ......................................................................... 49 2.2.1 Prvine gospodarskega proučevanja ...................................................................... 49

2.2.2 Načini, metode in tehnike gospodarskega proučevanja ....................................... 50 2.2.3 Relativna števila in grafični prikazi gospodarskega proučevanja ........................ 51 2.2.4 Uporaba kazalnikov pri gospodarskem proučevanju............................................ 56

2.2.5 Finančni kazalniki poslovanja .............................................................................. 57

2.3 PROUČEVANJE POSLOVANJA PODJETJA ....................................................... 58

2.4 NAČELA OBLIKOVANJA INFORMACIJ ............................................................ 59

2.5 RAČUNOVODSKA IN FINANČNA ANALIZA ................................................... 60

2.5.1 Proučevanje poslovne uspešnosti ......................................................................... 61 2.5.2 Proučevanje učinkovitosti poslovanja .................................................................. 67

2.5.3 Proučevanje gospodarnosti poslovanja ................................................................. 69 2.5.4 Proučevanje finančnega položaja podjetja ........................................................... 69 2.5.5 Povprečni stroški finančne strukture .................................................................... 71

2.6 RAČUNOVODSKI KAZALNIKI POSLOVANJA ................................................ 72

Analiza bilanc in revizija Kazalo

ii

2.7 SISTEMI ODVISNIH KAZALNIKOV ................................................................... 74

2.8 ANALIZIRANJE ODMIKOV OD NAČRTOVANEGA......................................... 76

2.9 PROUČEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV................................................ 77 2.9.1 Vrste proučevanj računovodskih izkazov ............................................................ 78 2.9.2 Metodologija proučevanj računovodskih izkazov ............................................... 80

2.9.3 Proučevanje izkaza poslovnega izida ................................................................... 80 2.9.4 Proučevanje bilance stanja ................................................................................... 88 2.9.5 Proučevanje izkaza denarnih tokov.................................................................... 100 2.9.6 Proučevanje izkaza gibanja kapitala .................................................................. 106

3 REVIZIJA IN REVIDIRANJE .................................................................................... 109

3.1 NADZOR POSLOVANJA V ORGANIZACIJI..................................................... 109

3.1.1 Računovodsko nadziranje .................................................................................. 110 3.1.2 Nadziranje poslovanja ........................................................................................ 111

3.2 REVIZIJA ............................................................................................................... 111

3.3 NOTRANJA REVIZIJA ......................................................................................... 113 3.3.1 Notranja revidiranje računovodstva ................................................................... 116 3.3.2 Notranje revidiranje poslovanja ......................................................................... 117

3.3.3 Notranje kontrole ............................................................................................... 118

3.4 ZUNANJA REVIZIJA ............................................................................................ 121

3.4.1 Državna revizija ................................................................................................. 121

3.4.2 Inšpiciranje in državna revizija .......................................................................... 123 3.4.3 Posebne vrste zunanjih revidiranj ...................................................................... 124 3.4.4 Posebna področja revidiranja in sorodne storitve .............................................. 125

LITERATURA IN VIRI ....................................................................................................... 128

SEZNAM SLIK ..................................................................................................................... 129

Analiza bilanc in revizija Uvod

3

UVOD

Ta učbenik je nastal za potrebe višješolskega strokovnega študija v programu Ekonomist –

modul Računovodja za predmet Analiza bilanc z revizijo.

Res je, da danes obstaja in še vedno nastaja lepo število učbenikov s področja računovodstva.

Vendar pa se s študijskim letom 2009/2010 prvič izvaja ta program v drugem letniku na višjih

strokovnih šolah, ki naj bi bile bolj praktično naravnane kot fakultetni študij. Zato

potrebujemo učbenik, ki ne bi bil preveč znanstveno usmerjen, obenem pa bi nudil

poglobljena znanja s tega področja in ne le povzetek zakonodaje.

Ker je Analiza bilanc z revizijo predmet v drugem letniku na višji strokovni šoli, program

Ekonomist – modul Računovodja, predvidevamo, da so bralcu temelji računovodstva poznani,

zato jih tukaj ne ponavljamo, med viri pa so navedena dela, ki to področje obravnavajo.

Učbenik zajema snov, ki je predpisana s študijskim načrtom s teoretične plati, pa tudi s

praktične, saj so povsod, kjer je to mogoče, prikazani življenjski primeri. V učbeniku so tudi

naloge, ki jih bodo študentje reševali na seminarskih vajah.

Na koncu vsakega poglavja so navedeni literatura in viri, ki študentom in zainteresirani

javnosti omogočajo poglabljanje in aktualizacijo znanja s področja obdelanega v dotičnem

poglavju.

Delo je razdeljeno na osem vsebinskih celot:

1 Računovodsko načrtovanje. V prvem delu spoznamo načrtovanje ter razliko med

načrtovanjem in predvidevanjem. Seznanimo se z analizo v okviru računovodskega

načrtovanja ter vlogo in pomenom le-tega.

2 Računovodska analiza. V tem poglavju spoznamo vrste in vidike analize, spoznamo in

se naučimo uporabljati orodja in metode analize, spoznamo cilje analize in načela

oblikovanja informacij.

Naučimo se tudi razlikovati računovodsko in finančno analizo ter spoznamo in znamo

izračunati računovodske kazalnike poslovanja – ekonomičnost, rentabilnost, likvidnost in

obračanje sredstev.

Prav tako spoznamo proces analiziranja (proučevanja) računovodskih izkazov – bilance

stanja, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov.

3 Revizija. V zadnjem delu spoznamo nadzor poslovanja in njegove oblike – kontrolo,

inšpekcijo in revizijo. Ločimo zunanjo in notranjo revizijo.

Pri notranji reviziji spoznamo, ločimo in znamo opredeliti notranjo revizijo

računovodstva in notranjo revizijo poslovanja ter definiramo in znamo vzpostaviti

notranje kontrole.

Pri zunanji reviziji ločimo državno in poslovno revizijo, spoznamo revidiranje javne

porabe in Računsko sodišče ter spoznamo oblike in postopke inšpiciranja in davčne

revizije.

Uvod Analiza bilanc in revizija

4

Upamo, da bo učbenik Analiza bilanc in revizija koristen pripomoček slušateljem pri študiju

in poglabljanju znanja s tega področja. Seveda smo pripravljeni upoštevati vsako pripombo,

sugestijo ali predlog, ki bi vsebino učbenika izboljšal, saj nihče ne ve vsega, prav tako pa je

zelo malo takih, ki ne bi vedeli ničesar!

Avtor

Murska Sobota, september 2011

Analiza bilanc in revizija Računovodsko načrtovanje

5

1 RAČUNOVODSKO NAČRTOVANJE

Namen tega poglavja je, da se študenti seznanijo z načrtovanjem v podjetju in v drugih

pravnih oblikah poslovnih oseb, spoznajo razliko med predvidevanjem in

načrtovanjem. Spoznali bodo računovodsko načrtovanje (predračunavanje), katerega

rezultat so predračunski računovodski izkazi stanja, poslovnega izida, denarnih tokov

in gibanja kapitala.

Ko boste preštudirali to poglavje, boste spoznali in lahko delovali na področjih:

načrtovanje v podjetju,

načrtovanje in predvidevanje,

računovodsko načrtovanje (predračunavanje),

predračunski računovodski izkazi,

celostni predračun podjetja,

novosti pri predračunavanju.

1.1 NAČRTOVANJE V PODJETJU

ANP, 199

Vsaka organizacija je instrument za doseganje ciljev, obenem pa interesna skupnost ljudi,

družbeni organizem, ki vpliva na okolje in se odziva na vplive iz okolja. Organizacija lahko

načrtuje poslovanje in snuje svojo politiko proaktivno, reaktivno ali integrativno, kar

prikazuje Slika 1.

pristop prednosti slabosti

Proaktivni pristopi

Intuitivni

Mehanistični

Ustvarjalnost in izvirnost.

Preglednost, razumljivost.

Naključnost in tveganje.

Pretirano poenostavljanje.

Reaktivni pristopi

Odzivni

Posnemovalni

Prožno izrabljanje priložnosti

in prestrezanje nevarnosti.

Manjša poraba zmožnosti,

preizkušene strategije.

Postopnost ne vodi k novim

ključnim zmožnostim.

Neprimerna strategija za

specifične razmere.

Integrativni pristopi

Razsežnostni

Vseobsežnost, preglednost,

uravnoteženost.

Terja znanje, ustvarjalnost,

zavzetost in čas.

Slika 1: Pristopi k načrtovanju in snovanju politike

Vir: po Tavčar, 2008, 263

Načrtovanje lahko opredelimo kot določanje ciljev in poti za njihovo doseganje.

Načrtovanje (planiranje) je na podlagi predvidevanja prihodnosti zavestno določanje

prihodnjega delovanja, ki obsega postavljanje ciljev poslovanja in oblikovanje poslovne

politike pa tudi sredstev za njihovo uresničevanje. Načrtovanje je odločevalno področje nalog

poleg pripravljanja izvajanja in nadziranja. Načrtovanje je lahko strateško, taktično ali

izvajalno (Turk, 2000, 303).

Načrtovanje (planiranje) v podjetju je na podlagi predvidevanja prihodnosti zavestno

določanje prihodnjega delovanja, ki obsega postavljanje ciljev poslovanja in oblikovanje

poslovne politike, pa tudi sredstev za njihovo uresničevanje.

Računovodsko načrtovanje Analiza bilanc in revizija

6

Podjetniško načrtovanje izhaja iz tradicionalnega letnega predračunavanja (gopodarskega

načrtovanja) bilance stanja, izkaza poslovnega izida, načrtov prodaje, kadrov in investicij za

eno leto, vendar to ni dovolj. Zato se je v drugi polovici prejšnjega stoletja razvilo dolgoročno

načrtovanje, ki temelji na zgodovinskih trendih, zlasti za razvoj podjetja, ter na metodologiji

podaljševanja teh trendov v prihodnost. strateško, taktično ali operativno. Ker je metodologija

bila enaka kot pri predračunavanju, je bila zanesljivost napovedi za nekaj let vnaprej zelo

vprašljiva. To pomanjkljivost odpravlja strateško načrtovanje, ki upošteva, da zgodovinski

trendi ne zadoščajo, ampak moramo vključiti celotno kompleksno poslovno in tržno okolje, v

katerem deluje podjetje.

Tavčar (2008, 264) razporeja razvoj strateške miselnosti na šest stopenj:

1 načrtovanje v malih podjetjih je zelo kratkoročno, sorazmerno enostavno in poteka v

mislih malega lastnika oz. lastnikov;

2 predračunavanje uvede finančni direktor rastočega malega podjetja, ki terja najprej

načrtovanje vseh prihodkov in odhodkov, stroškov in dobička, kasneje tudi naložb;

3 dolgoročno načrtovanje skuša raztegniti predračunavanje na več let, kar je težko zaradi

negotove prihodnosti;

4 marketinško načrtovanje presega izključno finančno načrtovanje in vključuje tudi

programe in tržišča, zlasti usmeritve za programe na osnovi obstoječih ali novih

proizvodov namenjenih obstoječim ali novim odjemalcem;

5 korporacijsko načrtovanje združuje načrte poslovnih enot podjetja ter mednje razporeja

omejena sredstva glede na donosnost programov;

6 strateško načrtovanje obsega več časovnih okvirov (dolgoročni, srednjeročni,

kratkoročni), poslovne enote in podjetje v celoti ter dinamičnost sprememb.

Čeprav je strateško načrtovanje korak naprej, pa kljub temu ni primerno za današnji čas, saj

ima precej slabosti:

okornost – izvaja se po vnaprej določenih postopkih in časovnem razporedu;

nepovezanost strateškega načrtovanja z razvojnim in tekočim načrtovanjem; strateški

načrti so nekoristni, če jih ne izvajamo;

prevelik vpliv ali preštevilnost načrtovalcev – načrtovati in odločati mora vodstvo;

premajhna usposobljenost načrtovalcev – »praktiki« se težko prelevijo v »stratege«;

premalo sredstev – strateško načrtovanje zahteva velike naložbe čas, denarja in ljudi;

filozofija poslovodstva – če odločevalci ne verjamejo v strateško načrtovanje, je to že

vnaprej obsojeno na neuspeh.

Konec 20. stoletja se je razvil nov, ustvarjalni pristop k načrtovanju in snovanju politike

podjetja, ki upošteva interese udeležencev, izbira dolgoročno prave možnosti in dejavnosti,

čeprav ne prinašajo kratkoročnih koristi, zavzema se za uspešnost drugih, za navezovanje

plodnih razmerij, za vračanje koristi, ki jih je organizacija imela od drugih. Vrednote podjetja

so verodostojnost, zanesljivost, odprtost za razgovor, delo.

V ustvarjalnem načrtovanju velja vizija podjetja namesto usmerjenosti na kratkoročni

dobiček, kultura podjetja namesto predpisovanja in hierarhije, politika podjetja namesto

kontroliranja, skupinsko delovanje, prilagodljive strukture, celovita kvaliteta z nenehnim

izboljševanjem delovanja namesto doseganja v časovnih razmikih določenih ciljev.

Načrtovanje je ustvarjalen proces učenja, prežemanje organizacije z novimi zamislimi.

Namen podjetniškega načrtovanja je učinkovita in pravočasna izvedba nekega posla.


7

Poslovni načrt (podjetniško načrtovanje) je proces razmišljanja, zavestnega upravljanja in

poslovodenja celovitega sistema – podjetja. Rezultat procesa podjetniškega načrtovanja je

(celovit ali delni) načrt.

Načrtovanje ni mogoče brez poznavanja osnovnih usmeritev poslovne osebe:

vizija (poslanstvo) – zamišljanje udeležencev o položaju podjetja v prihodnosti (kje smo,

kam gremo);

strategija – odločanje vodilnih o dolgoročnih poslovnih ciljih – doseganju dobička,

likvidnosti in razvojne sposobnosti;

taktika – podrobno načrtovanje načina uporabe (zaposlitve) prvin poslovnega procesa, da

se uresničijo strateški cilji;

cilji – želeni izidi delovanja;

politika – iskanje, določanje in usmerjanje k ciljem;

razvoj – kakovostno spreminjanje pojava, česar posledice so njegove nove značilnosti,

nova kakovost; prenašanje ugotovitev raziskovanja in znanja v načrt ali projekt

proizvajanja novih, bistveno izboljšanih prvin, preden se začne proizvodnja;

smernice – določanje, usmerjanje zaposlenih s strani vodstva, kako delati, ravnati.

Načrtovanje postavlja cilje, ki so temelji vseh aktivnosti. Sistem načrtovanja je sistematično

in formalizirano izvajanje poslovodne funkcije operativnega načrtovanja, ki izhaja iz ciljev in

strategij v podjetju ter predvidevanj v okolju.

Vsak poslovni načrt mora upoštevati štiri dejavnike v podjetju: tržno usmerjenost podjetja,

osnovno dejavnost (proizvodnja, trgovina, storitve), človeške vire (zaposleni) in finance

(priskrbo in porabo denarja).

Bistvene sestavine poslovnega načrta so:

1 povzetek načrta 2 opis podjetja

3 predstavitev proizvoda / storitve 4 analiza panoge

5 analiza konkurence 6 SWOT analiza

7 načrt trženja 8 načrt proizvodnje / storitev

9 načrt človeških virov 10 finančni načrt

11 izbrane možnosti in ukrepi 12 terminski načrt

Osnovni elementi poslovnega načrtovanja so:

A Faze procesa načrtovanja:

1 določitev ciljev in poslovne politike za obdobje

2 upoštevanje predvidenih omejitev

3 oblikovanje modela proizvodnje

B Izdelava načrtov: 4 cilja

5 proizvodnje

6 drugih delnih načrtov

7 prihodka, dobička in razdelitve

8 financiranja

9 premoženja

10 kazalcev uspešnosti poslovanja


8

POSLANSTVO (VIZIJA) PODJETJA

Analiza stanja

okolje podjetje

(priložnosti / nevarnosti) (prednosti / slabosti)

Razvijanje scenarijev

Določanje strateških ciljev

Razvijanje, ocenjevanje in izbira strategij

Natančna opredelitev ciljev in želenih rezultatov

Razvijanje in izbira variant operativnega načrtovanja

====

NAČRTOVANJE IZVEDBE

Slika 1: Proces načrtovanja

Poslovni načrti morajo biti usklajeni:

a) po vidiku: celotni (zbirni) ali delni (posamični),

b) po ročnosti:

1 dolgoročne načrte (politične, strateške) potrjujejo lastniki na predlog poslovodstva,

2 kratkoročne (taktične, operativne) pa sprejema vodstvo podjetja.

Primer 1:

Delni načrt proizvodnega podjetja:

a) načrt nabave – predračuni nabave delovnih sredstev, zaposlenih, predmetov dela in

storitev,

b) načrt proizvodnje – predračuni u-porabe delovnih sredstev, zaposlenih, predmetov dela in

storitev, neposredni stroški (režije) v proizvodnji (vodstvo, kontrola, varstvo),

c) predračun neproizvodnih stroškov – delež stroškov nabave, prodaje in uprave celotnega

podjetja.

Primer 2:

Operativni načrt storitvenega podjetja:

OPERATIVNI NAČRT

PREDRAČUN PREDRAČUN PREDRAČUN

STROŠKOV ODHODKOV PRIHODKOV

- dela - neposrednih - poslovnih

- materiala (zalog) - nabave - finančnih

- delovnih sredstev - uprave - drugih (izrednih)

- storitev (drugih) - prodaje

- finančnih (obresti) - finančnih

- drugih (izrednih)

ZBIRNI PREDRAČUN

PREDRAČUNSKA PREDRAČUNSKI PREDRAČUNSKI

BILANCA STANJA IZKAZ IZKAZ

(S, V) POSLOVNEGA IZIDA DENARNIH TOKOV

(PRIH, ODH) (prejemki, izdatki)


9

Poslovna oseba mora načrtovati svoje cilje, ki:

usmerjajo celotno načrtovanje,

jih je več (obseg dobička, realizacije, izvoza, zaposlenih, raven prodajnih cen,

oglaševanja, uvoza, tržnih deležev, itd.),

morajo biti primerljivi (kvantitativno in kvalitativno – v količini in v denarju), da jim

določimo pomembnost,

morajo biti realistični, a hkrati izziv za uresničevanje, da preprečimo “predračunsko

mrtvilo” (angl. budget slack),

njihovo uresničevanje določamo s poslovno politiko (razvojno-strateško in izvajalsko).

Pri načrtovanju ciljev naletimo na omejitve:

zunanje omejitve (obseg prodaje – število kupcev in njihova kupna moč, tržne cene,

ponudba prvin) upoštevata prodajna in nabavna služba,

notranje omejitve (proizvodne in kadrovske zmogljivosti podjetja) upoštevata

proizvodnja in kadrovska služba.

1.2 RAČUNOVODSKO NAČRTOVANJE (PREDRAČUNAVANJE)

Računovodstvo s svojimi spoznavnimi podlagami neposredno pomaga odločevalcem v

podjetju. Odgovorni sprejemajo odločitve o različnih poslovnih funkcijah in različnih

poslovnih pojavih, zato potrebujejo tudi različne predračunske in obračunske informacije.

Predračuni so namenjeni postavljanju ciljev podjetja, obračuni pa doseganju teh ciljev. Kadar

govorimo o računovodskem predračunavanju, imamo po navadi v mislih omogočanje

celostnega predračuna podjetja.

1.2.1 Načrtovanje in predvidevanje

Predvidevanje (napovedovanje) je ocenjevanje prihodnjih razmer za poslovanje na podlagi

sedanjega stanja, brez upoštevanja mogočih ukrepov podjetja in sprememb v okolju.

Turk (2000, 534) predvidevanje (angl. forecasting) opredeli kot »ocenjevanje prihodnjih

zunanjih razmer za poslovanje in razvijanje na podlagi sedanjega stanja in možnih izborov«,

načrtovanje (planiranje, angl. planning) pa kot »na podlagi predvidevanja prihodnosti

zavestno določanje prihodnjega delovanja, ki obsega postavljanje ciljev poslovanja in

oblikovanje poslovne politike pa tudi sredstev za njihovo uresničevanje; odločevalno področje

nalog poleg pripravljanja izvajanja in nadziranja; je lahko strateško, taktično ali izvajalno

načrtovanje« (Turk, 2000, 303).

Temelji načrtovanja in snovanja politike poslovne osebe so pretežno kvalitativna vizija in

pretežno kvantitativni dolgoročni smotri organizacije; iz njih izhajajo srednjeročni in

kratkoročni cilji – podpirajo jih strategije (Tavčar, 2008, 447).

Prihodnost je neznana, zato je napovedovanje negotovo in obsega večinoma le domneve o

prihodnjih stanjih in dogodkih. Mnoge napovedi so intuitivne, temelječe na izkušnjah in

nekoč pridobljenih informacijah.


10

Snovanje politike podjetja sega v prihodnost in ga je težko utemeljevati, saj prinaša tveganje,

ki ga ne moremo zanesljivo predvidevati. Številnost, sestavljenost, spremenljivost in

nepredvidljivost realnega sveta onemogoča napovedovanje prihodnosti po induktivni poti – z

logičnim razmišljanjem in izkušnjami ne moremo določiti prihodnosti.

Različni avtorji različno predvidevajo prihodnost1:

z razvojnimi modeli (izkustveno, umno, spoznavno in združevalno vodenje),

z znanilci rasti in padanja (inovacije, kapacitete, diferenciacija in specializacija,

administrativne ovire, usmeritev poslovodstva),

z divergentnimi in konvergentnimi spremembami (v uporabi sredstev, v gospodarstvu, v

tehnologiji, v konkurenci, pri odjemalcih in dobaviteljih, v tržnih poteh),

z gospodarskimi cikli (od 40 mesecev do 60 let).

Kolikor toliko zanesljivo projekcijo prihodnosti nam daje strateško načrtovanje, ki sloni na

postopnem načrtovanju in snovanju delovanja z izdelavo alternativnih scenarijev za doseganje

alternativnih ciljev.

Scenarije snuje delovna skupina, ki ima pristojnosti za odločanje in udejanjenje odločitev, ima

znanje, izkušnje in veščine na področju obravnave, je strokovno (multidisciplinarna) in

starostno raznolika, toda socialno homogena in s primernim številom članov (10 do 12 ljudi,

da se lahko razdeli na tri ali štiri podskupine).

Sodila za uporabo predlaganih scenarijev so potrebne zmožnosti (materialna in nematerialna

sredstva), skladnost odločitve z drugimi dejavnostmi, pričakovani donosi (neto sedanja

vrednost), tveganje in stopnje prostosti (ali bo danes sprejeta rešitev sprejemljiva tudi v

prihodnosti).

Scenariji kot urejeno snovanje in preverjanje zamisli o prihodnosti so pomembna vsebinska

sestavina načrtovanja in snovanja politike organizacije, vendar tudi tu ne smemo pretiravati,

saj lahko pride do »analize do paralize«, ko vsi samo proučujejo poslovanje, nihče pa

pravočasno ne ukrepa.

Pri poslovnem načrtovanju moramo upoštevati dve temeljni izhodišči (Tavčar, 2008, 488):

organizacija je obenem instrument za doseganje ciljev (tehnokratski vidik) in skupnost

interesov udeležencev – družbeni organizem (humanistični vidik),

načrtovanje in snovanje poslovne politike je temelj kompleksnega obvladovanja

organizacije.

1.2.2 Računovodsko načrtovanje

Računovodsko predračunavanje in računovodske predračune obravnava SRS 20, ki je

povezan z računovodskimi načeli 129 do 142 (Kodeks računovodskih načel, 1998, 212).

Predračun je “celovit, formalni načrt, ki kvantificira in opredeljuje bodoče poslovne

aktivnosti v nekem bodočem poslovnem obdobju. Zato se predračun nanaša na vnaprej

opredeljene (1) poročevalske enote za neko (2) bodoče obdobje in je (3) ovrednoten” (Kavčič,

2006, 12).

1 Več o tem preberite v Mitja I. Tavčar. Management in organizacija 2. Koper: Fakulteta za management. 2008

2 Dostopno na www.si-revizija.si.


11

Računovodsko predračunavanje je obdelovanje podatkov v denarni in nedenarni merski enoti

o načrtovanih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Računovodsko

predračunavanje je usmerjeno k sestavljanju računovodskih predračunov, ki zajemajo podatke

o načrtovanih sredstvih, obveznostih do virov sredstev, prihodkih, odhodkih, stroških ter

prejemkih in izdatkih.

Računovodsko predračunavanje ne zajema celotnega načrtovanja, ki je potrebno pri delovanju

podjetja, saj celotni obračuni zajemajo tudi velikosti, ki jih ni mogoče izraziti v denarni

merski enoti.

Računovodsko predračunavanje je treba ločiti od finančnega predračunavanja v podjetju.

Finančno predračunavanje v podjetju zajema zgolj načrtovanje nalog na finančnem

področju nalog v podjetju. To je načrtovanje denarnih tokov, procesov in stanj povezanih s

poslovanjem, vlaganjem (financiranjem) in naložbenjem (investiranjem). Finančno

predračunavanje prevzema le tisti del računovodskega predračunavanja, ki je usmerjen k

finančnemu načinu razmišljanja.

Računovodsko predračunavanje s predračuni za celotno podjetje in njegova razmerja z

drugimi je sestavina finančnega računovodstva, računovodsko predračunavanje s predračuni

notranjega delovanja podjetja pa sestavina stroškovnega računovodstva. Pri predračunih

stroškovnega računovodstva je pomembna njihova odločevalna vloga, saj so običajno

sestavljeni za odločanje poslovodstva in vsebujejo poleg v denarnih tudi v naravnih merskih

enotah izražene podatke oz. informacije.

Računovodsko predračunavanje je pomembno pri sestavljanju računovodskih predračunov

tako za notranje kot za zunanje uporabnike. Rezultat računovodskega predračunavanja so

računovodski predračuni. Ti so praviloma sestavljeni v pisni obliki.

Razlikovati moramo predložene in sprejete računovodske predračune. Predloženi predračuni

so podlaga za odločanje znotraj načrtovanja ali pripravljanja izvajanja kot odločitvenih

področij in so lahko pripravljeni v več različicah, med katerimi se poslovodstvo odloča.

Sprejeti predračuni pa kažejo odločitev poslovodstva in so sodilo pri primerjavi z

uresničenimi dosežki. Pri gibljivem predračunavanju moramo sprejete predračune prilagoditi

uresničeni ravni (obsegu) dejavnosti in tako uporabimo prilagojeni predračun.

Slovenski računovodski standardi dajejo računovodskemu predračunavanju velik pomen, saj

ga štejejo za temeljni sestavni del računovodstva. Računovodsko predračunavanje ima

podobno funkcijo kot računovodsko obračunavanje, le da so predračuni usmerjeni vnaprej,

računovodski obračuni pa v preteklost.

Računovodski predračuni se glede na namen sestavljajo za potrebe notranjih uporabnikov

informacij. Kot uporabniki predračunov se šteje zlasti poslovodstvo na različnih ravneh.

Računovodski predračuni po vrstah so sestavljeni za poslovne pojave ali njihove skupine ter

za dele podjetja ali celotno podjetje.

Računovodsko predračunavanje poslovnih pojavov se konča s predračunsko kalkulacijo v

zvezi s posameznim nabavnim, proizvajalnim ali prodajnim poslom, pa tudi s predračuni v

zvezi s posameznim sredstvom, s posamezno obveznostjo do njihovih virov, posamezno

naložbo ali podobnim.

Računovodsko načrtovanje vrednostno načrtuje stanje in spremembe ekonomskih kategorij v

računovodskih izkazih: predračunska bilanca stanja (sredstva in obveznosti do virov


12

sredstev), predračunski izkaz poslovnega izida (prihodki, odhodki in stroški, poslovni izid),

predračunski izkaz denarnih tokov (prejemki in izdatki) in predračunski izkaz gibanja

kapitala (sestava kapitala in razdelitev dobička).

Rezultat računovodskega načrtovanja so računovodski predračuni, prilagojeni zunanjim in

notranjim uporabnikom (lastniki, vodstvo, država, upniki), saj so podlaga za poslovno

odločanje o načrtovanju.

Računovodsko načrtovanje je informacijska podlaga in merilo (sodilo) za:

načrtovanje kot odločevalno funkcijo v podjetju,

računovodsko proučevanje (nadzor in analizo).

Kakovostno računovodsko načrtovanje zmanjšuje poslovna tveganja in povečuje gospodarsko

uspešnost podjetja.

Po SRS 29 (2006) je računovodsko proučevanje (analiziranje):

računovodsko presojanje kakovosti pojavov in računovodskih podatkov o njih;

računovodsko proučevanje obsega proučevanje, ki je tesno povezano s sestavljanjem

računovodskih poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih;

računovodsko proučevanje povečuje kakovost računovodskih poročil;

je del celotnega proučevanja delovanja podjetja;

se razlikuje od finančnega proučevanja (prejemkov, izdatkov; pritokov, odtokov;

financiranja in definanciranja, investiranja in dezinvestiranja);

rezultati računovodskega proučevanja so računovodske proučitve (analize);

je del finančnega, stroškovnega in poslovodnega računovodstva.

Računovodsko proučevanje izkazov vsebuje pripravo in izdelavo bistvenih in ciljno

usmerjenih podjetniških sporočil, največkrat s pomočjo kazalnikov. Z njim dobimo strnjen, pa

tudi podroben vpogled v sedanji in v bodoči gospodarski položaj in uspeh podjetja. Za strnjen

vpogled moramo podatke prestrukturirati, da dobimo pregledna sporočila s kazalci in

kazalniki.

Računovodsko proučevanje izkazov je usmerjeno k znanim uporabnikom informacij.

Poročilo o računovodskem proučevanju izkazov kritično oceni poslovno politiko podjetja, kar

se kaže v obsegu in sestavi:

sredstev in njihovih virov (premoženjsko-finančni položaj),

prihodkov, odhodkov, dobička / izgube (poslovna uspešnost),

prejemkov, izdatkov, denarnega izida (denarna uspešnost).

Za proučevanje računovodskih izkazov potrebujemo podatke, ki jih pridobimo iz notranjih in

zunanjih virov.

Poznamo tradicionalno in sodobno računovodsko proučevanje.

Pri tradicionalnem računovodskem proučevanju prevladujejo kazalniki iz podatkov v

temeljnih računovodskih izkazih, s katerimi pridemo do medobdobnih in medpodjetniških

presoj.


13

Podatki za proučevanje računovodskih izkazov

Podatki iz notranjih virov Podatki iz zunanjih virov

- strokovne publikacije

Obvezni podatki Neobvezni podatki - sporočila računovodskih izkazov

- letni računovodski izkazi - poročila na skupščinah - dnevno časopisje

z dodatnimi razkritji - tiskovne konference - borzna sporočila

- letna poročila - podjetniški časopis - sporočila institucij

- medletna poročila - oglaševanje - statistični podatki

Slika 2: Podatki in cilji proučevanja računovodskih izkazov

Metode in tehnike tradicionalnega računovodskega proučevanja:

analiza absolutnih podatkov – oz. primerjava z neko osnovo (načrtovani, pretekli podatki,

podatki v panogi, gospodarstvu);

indeksi rasti – primerjava indeksov rasti posameznih postavk izkazov poslovanja med

seboj, z indeksi panoge, konkurence;

strukturni deleži – deleži delov IPI, struktura kapitala, obseg dolgov;

preseki bilanc stanja – vodoravni preseki ročnosti financiranja po kategorijah (npr.

primerjava kratkoročnih virov in dolgoročnih sredstev);

računovodski kazalniki – razmerja med postavkami izkazov oz. tržnimi vrednostmi (npr.

primerjava prihodkov in odhodkov; prodajne in lastne cene, knjigovodske in tržne

vrednosti sredstev).

Sodobno računovodsko proučevanje:

postavlja v ospredje oceno nadaljnjega razvoja (poleg kazalnikov);

uporablja moderna elektronska sredstva in statistične podatke;

vključuje metode za diagnosticiranje kriz oz. insolventnosti z matematičnimi analizami in

z značilnimi kazalniki – to so sistemi zgodnjega zaznavanja razvojnih teženj (trendov).

Tudi pri računovodskem proučevanju naletimo na omejitve:

nepopolna zbirka podatkov – ni podatkov o posameznih kategorijah, po področjih in za

poslovno osebo v celoti;

usmerjenost podatkov v preteklost – ne o prihodnosti;

nezadostnost podatkov – potrebne dopolnilne informacije;

vpliv metod pripoznavanja in vrednotenja sredstev in dolgov;

neaktualnost (zastarelost) podatkov.

Pri proučevanju računovodskih izkazov uporabljamo presojanje v naslednjem zaporedju:

priprava podatkov v računovodskih izkazih za proučevanje,

opazovanje in ocenjevanje poslovanja subjekta s pomočjo podatkov v računovodskih

izkazih,

opredelitev problemov v poslovanju (diagnosticiranje),

iskanje in izbira ustrezne rešitve (terapija).

Proučevanje računovodskih izkazov ima izhodišče v temeljnih ciljih podjetja, razčlenjenih v

več podciljev, z njim pa prikazujemo in ocenjujemo odmike od teh ciljev.


14

1.2.3 Časovno, vrednostno in glede na enoto poročanja opredeljeni predračun

Poročevalska enota predračuna je lahko organizacijski del podjetja (oddelek, obrat),

posamezna funkcija (proizvajalna, informacijska, kadrovska), dejavnost ali posamezni

projekt, proizvod in podobno, glede na področje delovanja, za katero želi podjetje predvideti

delovanje in postaviti sodila za doseženo.

Predračun je projekcija bodočega delovanja podjetja v vnaprej opredeljenem obdobju. Izbrano

obdobje je lahko različno dolgo, glede na pogostost potrebe po nekih informacijah in njihovih

podrobnostih. Običajno je obdobje predračunavanja enako poslovnemu letu, ki je tudi

običajno obdobje večine predračunavanj v podjetju.

Za nekatere prvine poslovnega procesa, nekatere poslovne funkcije ali nekatere dejavnosti

potrebuje vodstvo podjetja predračune za krajša obdobja, to je četrtletno, mesečno, tedensko

ali celo dnevno. Mednje sodi tudi predračun denarnih tokov. Predračuni za krajša obdobja

omogočajo podjetju še pred začetkom poslovanja uskladiti potrebne in razpoložljive prvine

poslovnega procesa za nemoteno delovanje.

V nekaterih dejavnostih (kmetijstvo, rudarstvo) pa so letni predračuni le podrobnejše

predstavitve dejavnosti podjetja, saj je narava dejavnosti takšna, da je denimo tudi pet ali več

let le kratkoročno obdobje.

Seveda je veliko težje načrtovati za daljše kot za krajše prihodnje obdobje. Odmiki

uresničenega od načrtovanega so manjši, ko predračunavamo za krajše obdobje.

Danes se vedno bolj poudarjajo nedenarno izraženi kazalniki za merjenje uspešnosti

poslovanja podjetja, vendar je glavna vsebina predračuna še vedno izražena vrednostno. Kar

pa ne pomeni, da v predračunu ni mogoče navesti tudi nedenarno izraženih, to je opisnih

prognoz. A odmike lahko ugotavljamo le, če so cilji ovrednoteni.

1.2.4 Udeležbeno (participativno) predračunavanje

Bistvo udeležbenega (participativnega) predračunavanja je v tem, da pri pripravi predračuna

sodelujejo tudi tisti, ki so odgovorni za njegovo uresničitev. S tem v nadzorni sistem vpeljemo

vse zaposlence in jih pritegnemo k uresničevanju načrta, ki je napravljen na podlagi

predračunov.

V primerjavi s predračunavanjem “od zgoraj navzdol” ima udeležbeno predračunavanje tele

prednosti:

omogoča sintezo posamičnega znanja na različnih organizacijskih ravneh v podjetju,

zaposleni lažje sprejemajo cilje in si prizadevajo za njihovo uresničitev, če jih

sooblikujejo,

povečuje se verjetnost, da bodo cilji doseženi, saj snovalec cilja želi, da se ta tudi uresniči

in razmišlja, kako ga bo mogoče doseči.

Udeležbeno predračunavanje ne smemo enačiti s samostojnim predračunavanjem, kjer vsak

odgovorni postavi svoj predračun, ki ga potem nepovezano uresničuje. Da to ni enako,

potrjujeta vsaj dve dejstvi:

pri samostojnem načrtovanju ne bi bile upoštevane informacije o okoliščinah poslovanja

podjetja, ki jih ima vodstvo, posebej informacije o vplivu okolja na uspešnost in

učinkovitost podjetja; le pri udeležbenem predračunavanju uporabi podjetje znanje in

informacije vseh organizacijskih ravni;

v predračun se lahko vtihotapi »predračunsko mrtvilo« (angl. budget slack), ki je razlika

med postavljenimi cilji in realno dosegljivimi cilji.


15

Predračunsko mrtvilo nastane, če je cilj postavljen prenizko ali previsoko. Prvi razlog mrtvila

je povezan z motivacijo za doseganje cilja. Če je cilj postavljen prenizko, dosežki niso

tolikšni, kot bi lahko glede na razmere v podjetju bili. Če pa so cilji postavljeni previsoko, ni

motivacije za uresničitev. Zato dosežejo manj, kot bi se v danih razmerah lahko.

Načrtovanje je odločanje vnaprej. Če je načrtovanje slabo, s predračunskim mrtvilom, je slabo

tudi vnaprejšnje odločanje in načrtovani cilji so neustrezni, kar zelo zmanjša uspešnost in

učinkovitost poslovanja podjetja.

Cilji podjetja, ki so lahko postavljeni realno, visoko ali nizko, so pomemben dejavnik

uspešnosti in učinkovitosti poslovanja. Za uspešno vodenje podjetja so najprimernejši visoki,

vendar realni cilji, ki jih je v praksi še mogoče doseči. Previsoko postavljeni cilji so težko

dosegljivi ali pa celo nedosegljivi. Ker so predračuni osnova za poslovanje podjetja, prenizko

ali previsoko postavljeni načrti povzročijo težave pri poslovanju, kljub temu da zaposlenci

dosegajo realne cilje. Prenizko postavljen načrt praviloma povzroči pomanjkanje materiala,

saj je proizvodnja večja od načrtovane, kar lahko vodi v plačilno nesposobnost, v najemanju

posojil in s tem k višjim stroškom. Previsoko postavljeni načrt pa povzroči nasprotne težave –

preveliko zalogo materiala, nepotrebne stroške za financiranje zalog in zopet višje stroške.

Zato mora podjetje načrtovati, kolikor je le mogoče realno, kljub nekaterim prednostim, ki jih

prinašajo visoko ali nizko postavljeni cilji.

Podjetje želi postavljene cilje tudi doseči. Doseglo jih bo le, če bo pri postavljanju ciljev

upoštevalo realne razmere, v katerih bo podjetje delovalo in realna pričakovanja glede

zunanjih okoliščin delovanja ter možnosti prilagajanja podjetja tem dejstvom. Odmiki od

postavljenih ciljev so odvisni tudi od tega, koliko je podjetju uspelo v predračune realno

vključiti stroške. V predračunih lahko upoštevamo dejanske, ocenjene ali standardne stroške,

a najrealnejše sodilo so standardni stroški.

Standardni stroški so v predračunih in v poročilih objektivno sodilo, ki je nujno pri

načrtovanju, analiziranju in nadziranju. Standardni stroški znanstveno utemeljujejo potrebe po

potroških prvin poslovnega procesa in utemeljenost njihovih cen. Zato so to tisti stroški, ki so

v prikazanem znesku v obračunskem obdobju objektivno utemeljeni. Čeprav so standardni

stroški za nadziranje zelo pomembni, niso zmeraj plod znanstvenih raziskav. Velikokrat so to

kar povprečni stroški daljšega proizvajalnega obdobja ali pa so določeni po presoji

poslovodij. Zato moramo doseganje ali nedoseganje standardnih stroškov presojati tudi glede

na to, kako so bili ugotovljeni.

V teoriji poznamo temeljne standardne stroške in sprotne standardne stroške. Prvi so

postavljeni na daljše obdobje in ne glede na dejanske razmere, v katerih poteka proizvodnja,

drugi pa te razmere upoštevajo . Razlikujemo tudi posamične in skupinske standardne stroške.

Prvi se ugotovijo za vsako prvino poslovnega procesa, ki sodeluje pri nastajanju kakega

poslovnega učinka, posebej, drugi pa za več prvin poslovnega procesa skupaj. V predračunih

je treba upoštevati sprotne standardne stroške. Le tako je namreč mogoče upoštevati načela

gibljivega predračunavanja.

1.2.5 Metodika računovodskega predračunavanja

Računovodsko predračunavanje pokaže učinkovitost uporabljanja prvin poslovnega procesa,

ki so redke dobrine ter ali sprejeti načrt poslovanja in predvidene poti uresničevanja

zagotavljajo doseganje podjetniških ciljev. Predračunavanje mora zagotoviti objektivno

ocenjevanje dosežkov odločevalcev v podjetju.


16

S primerjavo uresničenega z načrtovanim vrhnje vodstvo in lastniki ugotovijo odmike, ki so

merilo doseženega in eno izmed sodil za ugotavljanje uspešnosti. Obstajajo tudi druga sodila,

ki pokažejo, kako so bili posamezniki pri svojem delu uspešni; to so poleg primerjave z

načrtovanim tudi primerjave s prejšnjimi obračunskimi obdobji in primerjave z najboljšimi

organizacijami v skupini (primerjalno presojanje, angl. benchmarking), s povprečjem panoge

in z drugimi podatki.

Odmiki pa niso odvisni le od boljšega ali slabšega delovanja odgovornih, marveč tudi od

načina, kako so bili načrti postavljeni. Metodike predračunavanja so lahko različne.

Najpogosteje ločimo mirujoče (statično) in gibljivo (dinamično) predračunavanje ter rastoče

in ničelno predračunavanje.

1.2.5.1 Mirujoče (statično) in gibljivo (dinamično) predračunavanje

Mirujoči (stalni, statični) predračun je predračun narejen za določeni, predvideni obseg

dejavnosti. V praksi pa se predvidevanja le redko uresničijo. Tudi ekonomske kategorije so

lahko drugačne, kot smo jih predvideli v predračunu, saj se jih veliko spreminja z obsegom

dejavnosti. Tako so odmiki pri mirujočem predračunavanju lahko zelo veliki in neugodni,

čeprav je poslovodstvo glede na predračun sprejemalo pravilne odločitve. Uporabnost

mirujočega predračuna za presojanje dosežkov odgovornih je zato omejena, zlasti pri

negotovih, spremenljivih bodočih poslovnih razmerah.

Gibljivi (dinamični) predračun omogoča izračun stroškov za različne obsege dejavnosti,

zato ima tri glavne prednost:

uporaben je pri vsakem obsegu dejavnosti,

ugotovimo, kolikšni bi morali biti stroški pri različnih ravneh dejavnosti; ko to

vemo, ugotovimo tudi, koliko se uresničeni stroški razlikujejo od pričakovanih,

pomaga odgovornim v podjetju, da v negotovih razmerah predvidijo različne obsege

stroškov in različni poslovni izid pri različnih obsegih dejavnosti.

Gibljivo predračunavanje omogoča sprotno nadziranje uresničevanja načrtov in sprejemanje

popravljalnih ukrepov. Gibljivo predračunavanje upošteva različno obnašanje posameznih

vrst stroškov pri spreminjanju obsega dejavnosti. Zato moramo pri izdelavi gibljivega

predračuna natančno poznati obnašanje stroškov. Upoštevamo, da celotne stroške (CS)

vsakega obsega dejavnosti izračunamo po enačbi: StS = stalni stroški

)( ee QSpSStSCS SpSe = spremenljivi stroški na enoto proizvoda

Qe = število enot proizvoda

Stalni stroški so neodvisni od obsega dejavnosti, zato se pri večjem obsegu dejavnosti

razdelijo na več proizvodov, kar pomeni povečanje dobička; spremenljivi stroški pa se pri

večjem obsegu dejavnosti povečajo in se zelo razlikujejo od prvotno načrtovanih pri

drugačnem obsegu dejavnosti. Nesporno je, da so celotni stroški pri večjem obsegu dejavnosti

večji, pri manjšem pa manjši, na kar vplivajo spremenljivi stroški.

Gibljivo predračunavanje je treba obravnavati glede na dve vrsti stroškov. Upoštevanje stalnih

stroškov nam pokaže, koliko stalnih stroškov bo imelo podjetje pri različnih obsegih

dejavnosti. Stalni stroški se ne spreminjajo (razen če gre za omejeno stalne stroške in podjetje

z določenim obsegom preseže območje delovanja), zato so pri vseh dejavnostih v celotnem

obsegu enaki, spreminjajo pa se na enoto učinka. Zato gibljivo predračunavanje ugotavlja

celotne stalne stroške in jih pri različnem obsegu dejavnosti vedno znova ugotavlja na enoto


17

učinka. To je pomembno zaradi realnega predračuna poslovnega izida. Stalni stroški namreč

pri večjem obsegu dejavnosti povečujejo, pri manjšem pa zmanjšujejo poslovni izid.

Spremenljivi stroški so izračunani na enoto, zato gibljivi predračun omogoča izračun

njihovega celotnega obsega za vsak obseg dejavnosti. To je pomembno predvsem zaradi

ugotavljanja odmikov in odgovornosti posameznikov zanje.

Primer 3:

Podjetje ima evidentirane naslednje stroške, povezane z opremo:

mesec stroški (v EUR) število proizvodov

Januar

Februar

Marec

April

Maj

2.000,00

2.500,00

4.500,00

5.000,00

7.500,00

200

400

600

800

1.000

Razmejimo stroške v podjetju na stalne in spremenljive s pomočjo metode najvišje in najnižje

ravni!

Rešitev:

Celotne stroške (CS) izračunamo z matematično interpolacijo po enačbi:

QSPRSTCS ST = stalni stroški

SPR = spremenljivi stroški na enoto

Q = število enot

12

12

QQ

SSSPR

S2 = najvišji stroški Q2 = največje število proizvodov

S1 = najnižji stroški Q1 = najmanjše število proizvodov

SPRQSST 22 ali SPRQSST 11

Vstavimo podatke:

875,6200000.1

000.2500.7

SPR EUR 00,625)000.1875,6(500.7 ST EUR ali

)200875,6(000.2ST 625,00 EUR

Vsi stroški po metodi najvišje in najnižje ravni so: 625,00 6,875CS EUR EUR Q .

Naloga 1:

Z metodo najvišje in najnižje ravni izračunajte standardne stroške in odmike,če podjetje

načrtuje naslednje stroške proizvodnje:

mesec stroški (v EUR) število

proizvodov

standardni

stroški odmiki

Januar

Februar

Marec

April

Maj

2.000,00

2.900,00

4.100,00

5.100,00

5.500,00

300

500

700

900

1.000

Skupaj


18

1.2.5.2 Rastoče in ničelno predračunavanje

Rastoče predračunavanje (angl. incremental budgeting) je najbolj pogosto tudi v naših

podjetjih. Predračun ali obračun preteklega obdobja popravimo (povečamo ali zmanjšamo)

zaradi pričakovanih sprememb v prihodnjem poslovnem obdobju. Pri rastočem

predračunavanju obstaja možnost, da organizacije (zlasti tiste, ki jim predračun pomeni tudi

neke pravice, npr. proračunski uporabniki) ne analizirajo stroškov in dejavnosti za doseganje

ciljev in v predračune za naslednje obdobje vgradijo tudi pomanjkljivosti preteklega obdobja.

To preprečimo z ničelnim predračunavanjem (angl: zero based budgeting), ki temelji na

predpostavki, da moramo analizirati vse zdajšnje dejavnosti in jih v prihodnosti izvajati le, če

so potrebne za doseganje podjetniških ciljev. Preteklega predračuna ne upoštevamo. Vsak

odgovorni mora posebej utemeljiti vsak izdatek in vsak strošek v predlagani višini, sicer jih

ne uvrstimo v predračun.

Ničelno predračunavanje udejanjimo v štirih korakih:

1 Opredelimo enoto odločanja, ki je lahko oddelek, dejavnost ali program, in zanjo

pripravimo predračun. Opredelitev enote odločanja je odvisna od dejavnosti, od želje

poslovodstva, želenega kraja spremljanja dosežkov in podobno.

2 Opredelimo vrste odločitev. Podjetje pripravi listine, v katerih opredeli dejavnosti

odločanja znotraj odločevalne enote. Vsaka vrsta odločitev mora vsebovati vse stopnje

odločanja, od opredelitve ciljev prek poti za njihovo doseganje do pričakovane koristi ali

škode, če odločitev ne bo sprejeta.

3 Sledi prednostno razvrščanje posameznih vrst odločitev, ki je lahko:

a) zajemanje vzajemno izključujočih se odločitev – temelji na dejstvu, da je mogoče isto

dejavnost opravljati na različne načine, zato pripravimo različice načinov opravljanja

iste dejavnosti; izberemo najboljšo različico, ostale pa zavrnemo;

b) rastoče zaporedje najboljših različic – pri vsaki različici so mogoče različne ravni

delovanja; za izbrano različico se najprej opredeli najnižja raven delovanja, nato pa se

zvišuje z dodatnim obsegom dejavnosti.

4 Priprava predračuna zaključi uvedbo ničelnega predračunavanja.

Ničelno predračunavanje je za organizacijo velik izziv, saj mora sproti preverjati in

dokazovati vsako dejavnost, ki naj bi jo opravljala.


19

1.3 PREDRAČUNSKI RAČUNOVODSKI IZKAZI

Za uspešno poslovanje mora podjetje imeti pred začetkom poslovnega leta sestavljene

predračunske računovodske izkaze: predračunsko bilanco stanja in predračunski izkaz

poslovnega izida, po potrebi pa tudi predračunski izkaz denarnega izida (denarnih tokov) in

predračunski izkaz gibanja kapitala.

Predračunski računovodski izkazi morajo upoštevati sprejete podjetniške strateške poslovne

cilje, biti pripravljeni skrbno in po metodologiji, s katero so sestavljeni obračunski

računovodski izkazi. Tako je omogočeno realno računovodsko proučevanje (računovodska

analiza) za ugotavljanje razlik in vzrokov odstopanj ustvarjenih od načrtovanih gospodarskih

kategorij.

1.3.1 Predračunski izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je po ZGD-1 in SRS 25 temeljni računovodski izkaz, ki resnično in

pošteno prikazuje poslovni izid za obravnavano obdobje (poslovno leto).

Podjetje sestavi predračunski izkaz poslovnega izida, da dobi sliko o prihodnjih prihodkih in

odhodkih, predvsem pa o poslovnem izidu, ki ga želi doseči v prihodnjem poslovnem letu.

Tako kot predračunsko bilanco stanja za tudi za predračunski izkaz poslovnega izida

potrebujemo mnogo podatkov in informacij, temeljni cilj (želeni poslovni izid) pa mora biti

usklajen s strateškimi srednjeročnimi načrti podjetja.

Predračunski izkaz poslovnega izida je izkaz za predračunsko obdobje načrtovanih prihodkov

in odhodkov.

Za sestavo predračunskega izkaza poslovnega izida pripravimo računovodske predračune:

realizacije (prodaje),

stroškov materiala in storitev,

nabavne vrednosti materiala,

stroškov dela,

amortizacije,

spremenljivih (variabilnih) stroškov na enoto,

stalnih (fiksnih) stroškov.

Za predračunski izkaz poslovnega izida potrebujemo podatke o načrtovanih:

možnostih prodaje poslovnih učinkov,

količinah prodanih poslovnih učinkov na načrtovanih trgih in po konkretnih dosedanjih in

potencialnih kupcih,

prodajnih cenah po posameznih poslovnih učinkih,

politiki popustov posameznim kupcem,

politiki prevrednotovanja poslovnih terjatev,

zneskih danih kreditov in posojil ter z njimi povezanih finančnih prihodkov,

prihodkih od drugih finančnih naložb in njihovih popravkih,

zneskih posameznih vrst stroškov (o načrtovanih stroških porabljenih surovin in

materiala, stroških storitev, amortizacije, dolgoročnih rezervacij, stroških obresti od

dobljenih posojil, načrtovanih bruto plačah in o drugih načrtovanih stroških),


20

poslovnih odhodkih (o načrtovani vrednosti prodanih poslovnih učinkov ter lastnih

proizvodov in storitev, o načrtovani nabavni vrednosti prodanega blaga, o načrtovanih

prevrednotovalnih poslovnih odhodkih, o načrtovanih finančnih in izrednih odhodkih),

predračunu nedokončane proizvodnje,

predračunu gotovih proizvodov,

predračunu gibanja zalog poslovnih učinkov,

izračunu davka od dobička za obdobje,

prevrednotovanju določenih sredstev in obveznosti,

pokritju izgube prejšnjih let iz čistega dobička poslovnega leta,

razporejanju čistega dobička poslovnega leta.

Predračunski izkaz poslovnega izida mora biti sestavljen po enaki različici iz SRS 25 kot

obračunski izkaz poslovnega izida, enaka mora biti tudi metodologija sestavljanja, da lahko z

računovodskim proučevanjem ugotovimo razlike in vzroke odstopanj.

Predračunski izkaz poslovnega izida za zunanje uporabnike lahko podjetje izdela v skladu z

ZGD-1 ter SRS 20 in SRS 25 (2006) v eni od dveh skrajšanih različic ne glede na velikost in

dejavnost.

I. različica predračunskega izkaza poslovnega izida (SRS 25.5) ima obliko:

1 (+) načrtovani čisti prihodki od prodaje

2 (+/–) načrtovana sprememba vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje

3 (+) načrtovani usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

4 (+) načrtovani drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi)

5 (–) načrtovani stroški blaga, materiala in storitev

6 (–) načrtovani stroški dela

7 (–) načrtovani odpisi vrednosti (amortizacija in prevrednotovalni odhodki)

8 (–) načrtovani drugi poslovni odhodki

9 (+) načrtovani finančni prihodki (iz deležev, posojil in terjatev)

10 (–) načrtovani finančni odhodki (iz oslabitve, odpisov, finančnih in poslovnih obveznosti)

11 (–) načrtovani davek iz dobička

12 (+/–) načrtovani odloženi davki (razlika med davčnim in računovodskim izračunom)

13 (=) načrtovani čisti poslovni izid obdobja

Po II. različici (SRS 25.6) ima predračunskega izkaza poslovnega izida naslednjo obliko:

1 (+) načrtovani čisti prihodki od prodaje

2 (–) načrtovani proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oz. nabavna

vrednost prodanega blaga

1 – 2 (=) načrtovani kosmati poslovni izid iz prodaje

3 (–) načrtovani stroški prodajanja (z amortizacijo)

4 (–) načrtovani stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo in s prevrednotovalnimi)

5 (+) načrtovani drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi)

6 (+) načrtovani finančni prihodki (iz deležev, posojil in terjatev)

7 (–) načrtovani finančni odhodki (iz oslabitve, odpisov, finančnih in poslovnih obveznosti)

8 (–) načrtovani davek iz dobička

9 (+/–) načrtovani odloženi davki

10 (=) načrtovani čisti poslovni izid obdobja


21

Primer 4:

Predračunski izkaz poslovnega izida sestavimo iz naslednjih podatkov:

1 načrtovani poslovni prihodki od prodaje poslovnih učinkov so 76.000,00 EUR,

2 začetna vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje je 13.000,00 EUR,

njihova končna načrtovana vrednost pa 15.000,00 EUR,

3 načrtovani prevrednotovalni poslovni prihodki so 4.000,00 EUR,

4 načrtovani finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev so 3.000,00 EUR,

5 načrtovani finančni prihodki iz obresti od terjatev so 1.000,00 EUR,

6 načrtovana nabavna vrednost prodanega blaga je 8.400,00 EUR,

7 načrtovani stroški tujih storitev so 1.200,00 EUR,

8 načrtovani stroški bruto plač skupaj s prispevki delodajalca so 19.000,00 EUR,

9 načrtovani stroški amortizacije so 5.600,00 EUR,

10 načrtovani prevrednotovalni finančni odhodki naložb so 300,00 EUR,

11 načrtovani finančni odhodki za obresti so 200,00 EUR,

12 načrtovani davek od dobička iz rednega delovanja je 2.900,00 EUR,

13 načrtovani znesek izrednih prihodkov je 360,00 EUR,

14 načrtovani znesek izrednih odhodkov je 220,00 EUR.

Že ti navedeni podatki seveda zahtevajo veliko predvidevanj, izračunavanj in proučevanj

delnih funkcijskih področij podjetja.

Sestavimo predračunski izkaz poslovnega izida za leto 2010 po I. različici iz SRS 25.

Predračunski izkaz poslovnega izida za leto 2010

Postavke prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida Znesek (v EUR) + načrtovani čisti prihodki od prodaje 76.000,00 + načrtovana sprememba vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 2.000,00 + načrtovani prevrednotovalni poslovni prihodki 4.000,00

= skupaj načrtovani poslovni prihodki 82.000,00

– načrtovana nabavna vrednost prodanega blaga 8.400,00

– načrtovani stroški tujih storitev 1.200,00

– načrtovani stroški dela 19.000,00

– načrtovani stroški amortizacije 5.600,00

= skupaj načrtovani poslovni odhodki 34.200,00 + načrtovani finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 3.000,00 + načrtovani finančni prihodki iz obresti od terjatev 1.000,00

= skupaj načrtovani finančni prihodki 4.000,00

– načrtovani prevrednotovalni finančni odhodki naložb 300,00

– načrtovani finančni odhodki za obresti 200,00

= skupaj načrtovani finančni odhodki 500,00 = načrtovani bruto poslovni izid (82.000 + 4.000) – (34.200 + 500) 51.300,00

– načrtovani davek od dobička 2.900,00

= načrtovani čisti dobiček iz rednega delovanja 48.400,00 + načrtovani znesek izrednih prihodkov 360,00

– načrtovani znesek izrednih odhodkov 220,00

= načrtovani čisti dobiček za leto 2010 48.540,00

Podjetje lahko načrtuje tudi bilančni dobiček, če bi načrtovani čisti dobiček za leto 2010

porabilo za poravnavo morebitne izgube prejšnjih let ali za oblikovanje morebitnih rezerv.


22

Lahko načrtuje tudi razdelitev dobička (za dividende, deleže v dobičku, nagrade poslovodstvu

in članom nadzornega sveta), preostanek pa lahko pusti nerazporejen in ga prenese v

naslednje leto.

1.3.2 Predračunska bilanca stanja

Osnova za sestavo predračunske bilance stanja je obračunska bilanca stanja predhodnega

obdobja. Pri predračunavanju sredstev in obveznosti do njihovih virov moramo upoštevati

naslednje mogoče in načrtovane spremembe:

nakup ali odtujitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev,

predračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev,

pridobitev ali odtujitev dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb,

spremembe vrednosti zalog surovin, materiala, drobnega inventarja, embalaže in

trgovskega blaga,

obseg izdelave in prodaje poslovnih učinkov ob upoštevanju začetnega stanja,

načrtovanega zmanjšanja in povečanja ter končnih zalog,

gibanje terjatev ob upoštevanju začetnega stanja, načrtovanega zmanjšanja in povečanja

ter končnega stanja,

gibanje denarnih sredstev (na računih in v blagajni) ob upoštevanju začetnega stanja,

načrtovanega zmanjšanja in povečanja ter končnega stanja,

spremembe celotnega kapitala in njegovih sestavin (začetno stanje, načrtovano

zmanjšanje in povečanje, končno stanje),

načrtovani čisti dobiček v obdobju,

spremembe dolgoročnih rezervacij (začetno stanje, načrtovano oblikovanje in

porabljanje, končno stanje),

spremembe dolgoročnih (ki niso kapitalske) in kratkoročnih obveznosti (začetno stanje,

načrtovano zmanjšanje in povečanje, končno stanje),

načrtovanje časovnih razmejitev.

Naloga 2:

Sestavite predračunski izkaz poslovnega izida za leto 2010 po I. različici iz SRS 25, če imate

naslednje podatke:

1 načrtovani poslovni prihodki od prodaje poslovnih učinkov so 100.000,00 EUR,

2 začetna vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje je 30.000,00 EUR,

njihova končna načrtovana vrednost pa 45.000,00 EUR,

3 načrtovani finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev so 2.000,00 EUR,

4 načrtovani finančni prihodki iz obresti od terjatev so 500,00 EUR,

5 načrtovana nabavna vrednost prodanega blaga je 10.000,00 EUR,

6 načrtovani stroški tujih storitev so 2.500,00 EUR,

7 načrtovani stroški bruto plač skupaj s prispevki delodajalca so 32.000,00 EUR,

8 načrtovani stroški amortizacije so 9.000,00 EUR,

9 načrtovani finančni odhodki za obresti so 1.200,00 EUR,

10 načrtovani davek od dobička iz rednega delovanja je 20 % od bruto poslovnega izida,

11 načrtovani znesek izrednih prihodkov je 800,00 EUR,

12 načrtovani znesek izrednih odhodkov je 600,00 EUR.


23

Predračunska bilanca stanja je dvostranski izkaz načrtovanih sredstev in obveznosti do

njihovih virov konec predračunskega obdobja.

Predračunski izkaza stanja sestavljajo računovodski predračuni načrtovanih sredstev in

obveznosti (po SRS 24.4):

Načrtovana sredstva:

A Načrtovana dolgoročna sredstva

I Načrtovana neopredmetena sredstva in dolgoročne časovne razmejitve

II Načrtovana opredmetena osnovna sredstva

III Načrtovane naložbene nepremičnine

IV Načrtovane dolgoročne poslovne terjatve

V Načrtovane odložene terjatve za davek

B Načrtovana kratkoročna sredstva

I Načrtovana sredstva za prodajo

II Načrtovane zaloge

III Načrtovane finančne naložbe

IV Načrtovane poslovne terjatve

V Načrtovana denarna sredstva

Načrtovane obveznosti do virov sredstev:

A Načrtovani kapital

I Načrtovani vpoklicani kapital (osnovni – nevpoklicani)

II Načrtovane kapitalske rezerve

III Načrtovane rezerve iz dobička

IV Načrtovani preneseni čisti poslovni izid

V Načrtovani poslovni izid obračunskega obdobja

B Načrtovane rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

C Načrtovane dolgoročne obveznosti

I Načrtovane finančne obveznosti

II Načrtovane poslovne obveznosti

III Načrtovane obveznosti za odložen davek

Č Načrtovane kratkoročne obveznosti

I Načrtovane kratkoročne obveznosti iz skupin za odtujitev

II Načrtovani finančni dolgovi

III Načrtovani poslovni dolgovi

D Načrtovane kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Za sestavo predračunske bilance stanja je potrebnih veliko podatkov, zato poglejmo le

enostaven primer.


24

Primer 5:

Začetna bilanca stanja na dan 01.01.2010 ( v EUR)

AKTIVA znesek PASIVA znesek I DOLGOROČNA SREDSTVA

1 Zemljišča

2 Zgradbe

3 Popravek vrednosti zgradb

4 Oprema

5 Popravek vrednosti opreme

15.000,00

4.000,00

40.000,00

-30.000,00

7.500,00

-6.500,00

III CELOTNI KAPITAL

1 Osnovni kapital

2 Kapitalske rezerve

3 Zakonske rezerve

4 Čisti dobiček prejšnjih let

5 Nekrita izguba prejšnjih let

20.050,00

3.000,00

500,00

300,00

16.500,00

-250,00

II KRATKOROČNA SREDSTVA

6 Zaloge surovin in materiala

7 Zaloge proizvodov

8 Poslovne terjatve

9 Denarna sredstva

15.250,00

2.250,00

4.250,00

7.500,00

1.250,00

IV DOLGOVI

6 Dolgoročne obveznosti do

bank

7 Obveznosti do dobaviteljev

10.200,00

7.500,00

2.700,00

Skupaj aktiva 30.250,00 Skupaj pasiva 30.250,00

Za sestavo predračunske bilance stanja za leto 2010 je potrebno upoštevati načrtovane

aktivnosti podjetja in jih ovrednotiti. V ta namen potrebujemo številne pomožne predračune

(predračun stroškov, predračun amortizacije, predračun prodaje, predračun plač in dajatev

od njih, predračun poravnave terjatev do kupcev, predračun odplačil dolgov (do banke, do

dobaviteljev, do zaposlenih, iz davkov), predračun nedokončane proizvodnje, predračun

gotovih izdelkov). Načrtovati moramo tudi poslovne prihodke, sestaviti predračun zmanjšanja

zalog poslovnih učinkov za njihovo prodajo (predračun poslovnih odhodkov). Predvideti

moramo tudi morebitno okrepitev ali oslabitev določenih sredstev (dolgoročnih, zalog,

terjatev, finančnih naložb). Ugotoviti moramo, ali je potrebno prevrednotenje kapitala.

Na koncu moramo sestaviti predračun poslovnega izida, za kar potrebujemo predračunski

izkaz poslovnega izida.

Načrtovane aktivnosti podjetja v letu 2010 so:

1 S prodajo proizvodov ustvariti 9.000,00 EUR poslovnih prihodkov.

2 Začeti novo serijo istovrstnih proizvodov, pri čemer bi porabili za 2.000,00 EUR

neposrednega materiala, predvidene bruto plače v neposredni proizvodnji so prav tako

2.000,00 EUR, v upravi in prodaji pa 1.000,00 EUR. Dajatve delodajalca na vse plače

so 1.000,00 EUR, od česar odpade 65 % na neposredno proizvodnjo.

3 Amortizacija kot neposredni strošek bi naj znašala 1.500,00 EUR, za 250,00 EUR pa

bremeni splošne stroške prodaje in uprave; predvideni znesek amortizacije zgradbe je

1.500,00 EUR, opreme pa 250,00 EUR.

4 Vrednost dokončanih proizvodov bo 4.150,00 EUR, prodati pa želijo za 9.000,00 EUR

proizvodov z lastno vrednostjo 6.300,00 EUR.

5 Na koncu leta želijo okrepiti vrednost zgradbe za 10 %:

prevrednotena nabavna vrednost (40.000,00 x 10 %) : 100 = 4.000,00 EUR

prevrednoteni popravek vrednosti (31.500,00 x 10 %) : 100 = 3.150,00 EUR

= posebni prevrednotovalni popravek kapitala zgradbe 850,00 EUR

6 Na koncu leta želijo oslabiti vrednost opreme za 5 %:

oslabitev nabavne vrednosti (7.500,00 x 5 %) : 100 = 375,00 EUR

oslabitev popravka vrednosti (6.750,00 x 5 %) : 100 = 337,50 EUR

= prevrednotovalni odhodek zaradi oslabitve opreme 37,50 EUR


25

7 Predvidena lastna vrednost dokončanih proizvodov v obdobju:

stroški neposrednega materiala 2.000,00 EUR

stroški neposrednih bruto plač in dajatev na plače 3.000,00 EUR

stroški neposredne amortizacije 1.500,00 EUR

skupaj neposredni stroški proizvodnje 5.500,00 EUR

– predvidena dokončana proizvodnja -4.150,00 EUR

= vrednost nedokončane proizvodnje 1.350,00 EUR

8 Predvideni splošni stroški uprave in prodaje:

stroški bruto plač in dajatev 1.350,00 EUR

stroški amortizacije 250,00 EUR

skupaj stroški uprave in prodaje 1.600,00 EUR

9 V načrtovanem obdobju se bodo terjatve do kupcev povečale za 9.000,00 EUR,

predvideva pa se njihovo nakazilo 10.000,00 EUR. Ne načrtujejo popravkov vrednosti

terjatev.

10 V poslovnem letu 2010 načrtujejo za 1.000,00 EUR odplačila dolga do banke,

dobaviteljem pa želijo poplačati 2.087,50 EUR dolga.

11 Izračun predvidenega bruto dobička:

– načrtovani prihodki od prodaje proizvodov 9.000,00 EUR

– načrtovani poslovni odhodki (lastna vrednost prodanih proizvodov) 6.300,00 EUR

– načrtovani odhodki uprave in prodaje 1.600,00 EUR

– načrtovani znesek oslabitve opreme 37,50 EUR

= načrtovani bruto dobiček 1.062,50 EUR

12 S posebnim predračunom izračunajo, da bo davek od dobička ob upoštevanju zakonskih

omejitev in olajšav znašal 162,50 EUR, kar bodo poravnali v zakonitem roku.

13 Neporavnano izgubo iz prejšnjih let 250,00 EUR v bilanci stanja 2009 načrtujejo

poravnati s čistim dobičkom leta 2010.

14 Načrtovani čisti dobiček za leto 2010 je torej:

načrtovani bruto dobiček 1.062,50 EUR

– načrtovani davek od dobička 162,50 EUR

– poravnava izgube iz prejšnjih let 250,00 EUR

= načrtovani dobiček za leto 2010 650,00 EUR

Vsaj ti predračuni so pogoj za sestavo predračunske bilance stanja.

Načrtovana bilanca stanja za 31.12.2010 ( v EUR)


1 Zemljišča

2 Zgradbe

3 Popravek vrednosti zgradb1

4 Oprema

5 Popravek vrednosti opreme2

14.062,50

4.000,00

44.000,00

-34.650,00

7.125,00

-6.412,50

III CELOTNI KAPITAL

1 Osnovni kapital

2 Kapitalske rezerve

3 Zakonske rezerve


5 Čisti dobiček poslov. leta

6 Prevr. popravek kapitala

21.800,00

3.000,00

500,00

300,00

16.500,00

650,00

850,00


7 Zaloge surovin in materiala3

8 Nedokončane proizvodnja4

9 Zaloge proizvodov5

10 Poslovne terjatve6

11 Denarna sredstva7

14.850,00

250,00

2.000,00

2.100,00

7.500,00

3.000,00

IV DOLGOVI

12 Dolgoročne obveznosti

do bank8

13 Obveznosti do

dobaviteljev9

7.112,50

6.500,00

612.,50



26

Opombe: 1 30.000,00 + 1.500,00 + 3.150,00 (5)

6 7.500,00 + 9.000,00 – 10.000,00 (9)

2 6.500,00 + 250,00 – 337,50 (6)

7 1.250,00 – 5.000,00 (2) + 10.000,00 (9) –

3 2.250,00 – 2.000,00 (2) – 3.087,50 (10) – 162,50 (12)

4 (7)

8 7.500,00 – 1.000,00 (10)

5 4.250,00 + 4.150,00 – 6.300,00 (4)

9 2.700,00 – 2.087,50 (10)

Naloga 3:

Podjetje ima konec leta 2009 naslednja sredstva in obveznosti.

Začetna bilanca stanja na dan 01.01.2010 ( v EUR)


1 Zgradbe

2 Popravek vrednosti zgradb

3 Oprema

4 Popravek vrednosti opreme

5.500,00

20.000,00

-15.000,00

3.750,00

-3.250,00

III CELOTNI KAPITAL

1 Osnovni kapital

2 Zakonske rezerve


10.000,00

5.000,00

500,00

4.500,00


5 Zaloge surovin in materiala

6 Zaloge proizvodov

7 Terjatve do kupcev

8 Denarna sredstva

11.500,00

2.000,00

4.000,00

2.300,00

3.200,00

IV DOLGOVI

4 Obveznosti iz posojil

5 Obveznosti do

dobaviteljev

7.000,00

2.500,00

4.500,00


V letu 2010 načrtujejo naslednje dejavnosti:

1 S prodajo proizvodov ustvariti 4.500,00 EUR poslovnih prihodkov.

2 Proizvodnja nove serije istovrstnih proizvodov, pri čemer bi porabili za

1.000,00 EUR neposrednega materiala, predvidene bruto plače v neposredni

proizvodnji so 1.500,00 EUR, v upravi in prodaji pa 500,00 EUR. Dajatve

delodajalca na vse plače so 500,00 EUR, od česar odpade 75 % na neposredno

proizvodnjo.

3 Amortizacija kot neposredni strošek bi naj znašala 850,00 EUR, za 150,00 EUR pa

bremeni splošne stroške prodaje in uprave; predvideni znesek amortizacije zgradbe je

750,00 EUR, opreme pa 250,00 EUR.

4 Vrednost dokončanih proizvodov bo 2.500,00 EUR, prodati pa želijo za

4.500,00 EUR proizvodov z lastno vrednostjo 3.200,00 EUR.

5 Predvidevajo, da bodo kupci bodo poravnali vse terjatve podjetja.

6 V poslovnem letu 2010 načrtujejo za 500,00 EUR odplačila posojil, dobaviteljem pa

želijo poplačati 2.000,00 EUR dolga.

7 Prevrednotenj sredstev in obveznosti v letu 2010 na načrtujejo.

8 Davek na dobiček je 20 %.

9 Načrtujejo poravnavo vseh obveznosti iz plač in do države.

Sestavite predračunsko bilanco stanja za leto 2010 in ugotovite načrtovani čisti poslovni

izid!


27

1.3.3 Predračunski izkaz denarnih tokov

Podjetje sestavi predračunski izkaz denarnih tokov, da lahko predvidi spremembe stanja

denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za naslednje poslovno obdobje.

Tudi za načrtovanje izkaza denarnih tokov potrebujemo podatke in informacije o:

začetnem stanju denarja (podatek iz izkaz denarnih tokov prejšnjega obdobja),

načrtovanih prejemkih od prodaje poslovnih učinkov,

načrtovanih izdatkih za nakup surovin, materiala, drobnega inventarja, trgovskega blaga,

embalaže in o drugih snovnih nakupih,

načrtovanih izdatkih za tuje storitve,

načrtovanih izplačilih bruto plač z dajatvami na plače,

načrtovanih izdatkih za plačilo obveznosti iz davka na dodano vrednost,

načrtovanih prejemkih od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih,

načrtovanih prejemkih od odtujitve dolgoročnih sredstev (neopredmetenih in osnovnih),

načrtovanih prejemkih od odtujitve dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb,

načrtovanih izdatkih pri naložbenju (načrtovane pridobitve neopredmetenih in

opredmetenih osnovnih sredstev ter dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb),

načrtovanih prejemkih pri financiranju (načrtovani prejemki od vplačanega kapitala, od

dolgoročnih in kratkoročnih posojil),

načrtovanih izdatkih pri financiranju (načrtovani izdatki za dane obresti, za vračilo

kapitala, od rezervacij, za odplačilo dolgoročnih in kratkoročnih posojil in kreditov, za

izplačila dividend oz. za deleže v čistem dobičku.

Predračunski izkaz denarnih tokov je izkaz za predračunsko obdobje načrtovanih prejemkov

in izdatkov (izkaz finančnih tokov pa pritokov in odtokov).

Predračunski izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe denarnih sredstev v obdobju, kot je

značilno za finančni način razmišljanja, izkaz finančnih tokov pa je izkaz čistih, neto,

pobotanih denarnih tokov).

Podjetje lahko predračunski izkaz denarnih tokov, kakor predračunski izkaz poslovnega izida

za zunanje potrebe, sestavi v eni od dveh različic. SRS 26 predlaga različico I (SRS 26.6):

A načrtovani DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a prejemki – prodaja proizvodov in storitev; drugi prejemki

b izdatki – za material, storitve, plače, dajatve; drugi izdatki

c prebitek prejemkov nad izdatki pri poslovanju (a – b)

B načrtovani DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a prejemki – od obresti, deležev; od odtujitve sredstev in naložb

b izdatki – za pridobitev sredstev (ne-opredmetenih, fin. naložb)

c prebitek prejemkov nad izdatki pri naložbenju (a – b)

C načrtovani DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a prejemki – vplačani kapital; povečane finančne obveznosti

b izdatki – za obresti, dividende, vračilo kapitala, za finančne obveznosti

c prebitek prejemkov nad izdatki pri financiranju (a – b)

Č načrtovano KONČNO STANJE DENARJA = x + y

x denarni izid v obdobju (Ac + Bc + Cc)

y začetno stanje denarja


28

Podjetje pa lahko za predračunski izkaz denarnih tokov uporabi tudi različico II (posredna

metoda – SRS 26.9):


a postavke izkaza poslovnega izida – poslovni prihodki in odhodki brez amortizacije,

davek iz dobička in drugi davki, ki niso v poslovnih odtokih

b spremembe čistih obratnih sredstev – spremembe terjatev, zalog, dolgov, aktivnih in

pasivnih časovnih razmejitev ter rezervacij, (odloženega) davka




b izdatki – za pridobitev sredstev (opredmetenih in neopredmetenih, finančnih naložb)




b izdatki – za obresti, dividende, vračilo kapitala, za fin. obveznosti





SRS v točkah 26.15 in 26.16 dovoljujejo prilagojeno razčlenjevanje postavk v predračunskem

izkazu denarnih tokov – skrajšana različica II:


a čisti poslovni izid – poslovni izid, davek iz dobička in davki, ki niso zajeti v poslovnih

odhodkih

b prilagoditve za – amortizacijo, prevrednotovalne poslovne prihodke in odhodke ter

finančne prihodke in odhodke (brez terjatev in obveznosti)

c spremembe čistih obratnih sredstev – spremembe terjatev, zalog, dolgov, aktivnih in

pasivnih časovnih razmejitev ter rezervacij, (odloženega) davka

č prebitek prejemkov nad izdatki pri poslovanju (a +/– b +/– c )

Ostale postavke skrajšane različice izkaza denarnih tokov so enake različici II:




x denarni izid v obdobju (Ač + Bc + Cc)


Primer 6:

Sestavili bomo predračunski izkaz denarnih tokov po skrajšani I. različici SRS 26 na osnovi

podatkov:

1 začetno stanje denarja je 37.000,00 EUR,

2 načrtovani prejemki od prodaje poslovnih učinkov v obdobju so 300.000,00 EUR,

3 načrtovani izdatki za plačilo kupljenega izdelavnega materiala so 60.000,00 EUR,

4 načrtovani izdatki za plačila predvidenih storitev so 6.000,00 EUR,

5 načrtovani izdatki za bruto plače so predvideni v znesku so 160.000,00 EUR,

6 načrtovani izdatki za predvideni zapadli DDV so 10.000,00 EUR,

7 načrtovani prejemki od predvidenega plačila danega posojila so 8.000,00 EUR,

8 načrtovani izdatki za predvideni nakup opreme so 16.000,00 EUR,


29

9 načrtovani izdatki za dolgoročni nakup delnic drugega podjetja so 10.000,00 EUR,

10 načrtujejo dokapitalizacijo osnovnega kapitala z vplačili delničarjev 80.000,00 EUR,

11 načrtujejo vračilo dolgoročnega posojila banki v znesku so 20.000,00 EUR.

Načrtovani izkaz denarnih tokov za leto 2010

Načrtovani denarni tokovi in prebitek prejemkov in izdatkov Znesek (v EUR)

A načrtovani denarni tokovi pri poslovanju

a načrtovani prejemki pri poslovanju:

načrtovani prejemki od prodaje poslovnih učinkov

b načrtovani izdatki pri poslovanju:

načrtovani izdatki za izdelavni material

načrtovani izdatki za storitve

načrtovani izdatki za stroške dela

načrtovani izdatki za predvideni zapadli DDV

c načrtovani prebitek prejemkov pri poslovanju

300.000,00

60.000,00

6.000,00

160.000,00

10.000,00

64.000,00

B načrtovani denarni tokovi pri naložbenju

a načrtovani prejemki pri naložbenju:

načrtovani prejemki od plačila danega posojila

b načrtovani izdatki pri naložbenju:

načrtovani izdatki za nakup opreme

načrtovani izdatki za nakup delnic

c načrtovani prebitek izdatkov pri naložbenju

8.000,00

16.000,00

10.000,00

-18.000,00

C načrtovani denarni tokovi pri financiranju

a načrtovani prejemki pri financiranju:

načrtovani prejemki pri dokapitalizaciji osnovnega kapitala

b načrtovani izdatki pri financiranju:

načrtovano vračilo dolgoročnega posojila banke

c načrtovani prebitek prejemkov pri financiranju

80.000,00

20.000,00

60.000,00

Č končno načrtovano stanje denarnih sredstev 31.12.2010 (x + y)

x načrtovani denarni izid v letu 2010 (Ac + Bc + Cc)

y začetno stanje denarnih sredstev 1.1.2010

143.000,00

106.000,00

37.000,00

Naloga 4:

Sestavite predračunski izkaz denarnih tokov po skrajšani različici na osnovi podatkov:

1 začetno stanje denarja je 50.000,00 EUR,

2 načrtovani prejemki od prodaje trgovskega blaga v obdobju so 100.000,00 EUR,

3 načrtovani izdatki za plačilo kupljenega trgovskega blaga so 60.000,00 EUR,

4 načrtovani izdatki za plačila predvidenih storitev so 5.000,00 EUR,

5 načrtovani izdatki za bruto plače so predvideni v znesku so 15.000,00 EUR,

6 načrtovani izdatki za predvideni zapadli DDV so 20.000,00 EUR,

7 načrtovani izdatki za predvideni nakup zgradb so 14.000,00 EUR,

8 načrtovani izdatki za dolgoročni nakup delnic drugega podjetja so 6.000,00 EUR,

9 načrtujejo zmanjšanje osnovnega kapitala z izplačili delničarjem 10.000,00 EUR,

10 načrtujejo najem bančnega posojila v znesku so 25.000,00 EUR,

11 končno stanje denarja je 40.000,00 EUR.


30

1.3.4 Predračunski izkaz gibanja kapitala

Podjetje mora načrtovati vsa poslovna dogajanja, zato sestavljajo tudi predračunski izkaz

gibanja kapitala, ki kaže načrtovano stanje in spremembe sestavin celotnega kapitala v

proučevanem obdobju, čeprav za majhna in srednje velika podjetja to ni zakonsko obvezno.

Kapital obravnavata SRS 8 in SRS 27, ki šteje izkaz gibanja kapitala za četrto temeljno

računovodsko poročilo. Izkaz gibanja kapitala zagotavlja informacije o stanjih in spremembah

kapitala in njegovih sestavin za določeno obdobje.

Načrtovanje izkaza gibanja kapitala razkriva nameravane finančne in naložbene politike ter

podjetniške kapitalske filozofije, kar je v današnjih razmerah prevzemov, nakupov in

dokapitalizacij podjetij ter udeležbe lastnikov in zaposlenih v čistem dobičku zelo pomembno.

Za sestavo predračunskega izkaza gibanja kapitala podjetja potrebujemo informacije o:

začetnih stanjih vseh sestavin celotnega kapitala (osnovni kapital, kapitalske rezerve,

rezerve iz čistega dobička, čisti dobiček ali izguba, splošni in posebni prevrednotovalni

popravki kapitala),

načrtovanih zneskih vpisanega osnovnega kapitala (nevpoklicanega in vpoklicanega),

načrtovanem znesku vnosa čistega poslovnega izida obdobja,

načrtovanem znesku vnosa splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala,

načrtovanem znesku posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala,

načrtovanem znesku razporeditve čistega dobička kot sestavine kapitala,

načrtovanem znesku čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv,

načrtovanem znesku poravnave izgube (odbitna postavka kapitala),

načrtovanem znesku oblikovanih rezerv za odkup lastnih delnic in deležev iz drugih

sestavin kapitala,

načrtovanem znesku razpustitve rezerv za lastne delnice in deleže ter njihove načrtovane

razporeditve na druge sestavine kapitala,

načrtovanih zneskih izplačil dividend v obliki delnic,

načrtovanih zneskih izplačanih dividend in deležev v čistem dobičku,

načrtovanih zneskih vračil kapitala,

načrtovanih zneskih uporabe posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala (za

morebitno načrtovano oslabitev sredstev oz. za morebitno okrepitev dolgov),

načrtovanih zneskih prenosov posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala (v

poslovne in finančne prihodke),

načrtovanem znesku drugih povečanj in odprave sestavin kapitala.

Predračunski izkaz gibanja kapitala lahko izkazuje le delitev čistega dobička oz. poravnavo

čiste izgube ali pa vse sestavine kapitala, izkazane v bilanci stanja (osnovni kapital, kapitalske

in rezerve iz dobička, čisti dobiček ali čista izguba, splošni in posebni prevrednotovalni

popravki kapitala).

Za predračunski izkaz gibanja kapitala načrtujemo podatke dveh različnih trenutkov v

poslovanju (npr. ob otvoritveni ali zaključni bilanci stanja zaporednih obdobij, za katera

načrtujemo gibanje kapitala (rast – krčenje, dokapitalizacija – dolgovi).


31

Sestav predračunskega izkaza gibanja kapitala (po SRS 27.4.) ima obliko:

I Načrtovani VPOKLICANI KAPITAL

1 načrtovani osnovni kapital

2 načrtovani nevpoklicani kapital (odbitna postavka)

II Načrtovane KAPITALSKE REZERVE

III Načrtovane REZERVE IZ DOBIČKA

1 načrtovane zakonske rezerve

2 načrtovane rezerve za lastne delnice in lastne deleže

3 načrtovane lastne delnice in lastni deleži (odbitna postavka)

4 načrtovane statutarne rezerve

5 načrtovane druge rezerve

IV Načrtovani PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA

V Načrtovani PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID

1 načrtovani preneseni čisti dobiček

2 načrtovana prenesena čista izguba

VI Načrtovani ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA

1 načrtovani čisti dobiček poslovnega leta

2 načrtovana čista izguba poslovnega leta

Primer 7:

Podjetje ima za sestavo predračunskega izkaza gibanja kapitala po SRS 27 za leto 2010 na

voljo naslednje podatke:

1 sestavine celotnega kapitala 31.12.2009 (v EUR):

osnovni kapital 24.000,00

zakonske rezerve 2.400,00

preneseni čisti dobiček prejšnjih let 16.000,00

čisti dobiček leta 2009 4.000,00

splošni prevrednotovalni popravek kapitala 3.600,00

skupaj celotni kapital 31.12.2009 50.000,00

2 lastniki nameravajo v letu 2010 dokapitalizirati osnovni kapital v znesku 16.000,00 EUR,

3 načrtovani dobiček je po predračunskem izkazu poslovnega izida 23.000,00 EUR,

4 načrtovan je prenos čistega dobička leta 2009 v preneseni čisti dobiček prejšnjih let,

5 načrtujejo oblikovanje rezerv za lastne deleže 8.000,00 EUR iz prenesenega čistega

dobička prejšnjih let,

6 lastnikom nameravajo izplačati 15.000,00 EUR deleža v čistem dobičku.


32

Predračunski izkaz gibanja kapitala za leto 2010 (v 000 EUR)

Sestavine Osnovni

kapital

Zakon-

ske

rezerve

Rezerve

za lastne

deleže

Preneseni

čisti dobi-

ček (ČD)

prejšnjih

let

ČD

poslov-

nega

leta

Splošni

prevredn.

popravek

kapitala

Celotni

kapital

skupaj

A stanje 31.12.2009 24,0 2,4 --- 16,0 4,0 3,6 50,0

B načrtovani premiki v

kapital:

a načrt. dokapitalizacija

b načrtovani čisti

dobiček leta 2010

16,0

23,0

16,0

23,0

C načrtovani premiki v

kapitalu:

a prerazporeditev ČD

2009 v ČD prejšnjih let

b oblikovanje rezerv za

lastne deleže iz ČD

prejšnjih let

8,0

4,0

(8,0)

(4,0)

---

__

Č načrtovani premiki iz

kapitala:

a izplačila deležev v ČD

lastnikom iz ČD 2010

(15,0)

(15,0)

D načrtovano stanje

31.12.2010 40,0 2,4 8,0 12,0 8,0 3,6 74,0

Bilančni dobiček

31.12.2010 --- --- 8,0 12,0 --- --- 20,0

Naloga 5:

Sestavite predračunski izkaz gibanja kapitala po skrajšani različici na osnovi podatkov:

1 sestavine celotnega kapitala 31.12.2009 (v EUR):

osnovni kapital 48.000,00

zakonske rezerve 4.800,00

prenesena čista izguba prejšnjih let 6.000,00

čisti dobiček leta 2009 8.200,00

skupaj celotni kapital 31.12.2009 55.000,00

2 lastniki nameravajo v letu 2010 zmanjšati osnovni kapital za 8.000,00 EUR,

3 načrtovani dobiček je po predračunskem izkazu poslovnega izida 13.000,00 EUR,

4 načrtovano je pokritje prenesene čiste izgube prejšnjih let iz čistega dobička leta 2009,

5 načrtujejo oblikovanje statutarnih rezerv 2.200,00 EUR iz čistega dobička leta 2009,

6 lastnikom nameravajo izplačati 5.000,00 EUR deleža v čistem dobičku.


33

1.4 CELOSTNI PREDRAČUN PODJETJA

Podatki o mogočem prihodnjem poslovanju podjetja so temelji odločitev v podjetju. Če so

podatki izkazani v listini in izraženi vrednostno, govorimo o celostnem predračunu podjetja

(angl. master budget), ki je končni rezultat predračunavanja v podjetju.

Celostni predračun podjetja sestavljata celostni predračun poslovanja (angl. operating

budget), ki obsega predračune potrebne za predvidevanje prihodnjega poslovanja podjetja

(rezultati teh predračunov se končno izrazijo v predračunu dobička), in celostni predračun

financiranja (angl. financial budget), ki obsega predračune potrebne za celovito obvladovanje

financiranja podjetja

Oba procesa (gospodarski in finančni) sta med seboj povezana, saj podjetje brez dobička na

dolgi rok ne more poravnavati svojih obveznosti, zato mora podjetje tudi oba celostna

predračuna delati istočasno.

Celostni predračun poslovanja je sestavljen iz naslednjih predračunov, ki so združeni v

predračunu dobička:

predračun prodaje,

predračun proizvodnje,

predračun neposrednega materiala,

predračun neposrednega dela,

predračun neposrednih storitev,

predračun splošnih stroškov proizvajanja,

predračun prispevka za kritje stalnih stroškov in dobička,

predračun kosmatega dobička,

predračun stroškov prodajanja in splošnih dejavnosti,

predračun končnih zalog proizvodov,

predračun stroškov prodanih proizvodov,

predračun dobička iz poslovanja.

Celostni predračun financiranja je sestavljen iz naslednjih predračunov, ki so združeni v

predračunu finančnega izida:

predračunski izkaz gibanja kapitala,

predračun naložb,

predračun prejemkov in izdatkov,

predračunska bilanca stanja (izkaz sredstev in obveznosti do virov),

drugi predračuni (npr. obveznosti in terjatev),

predračunski izkaz finančnega izida.

Celostni predračun podjetja je izjemno obsežna listina tudi za mala podjetja ter zahteva veliko

dela in usklajevanja med posameznimi službami, oddelki in odgovornimi.

Tukaj bomo prikazali poenostavljen izračun celostnega predračuna za proizvodno podjetje

(Mlinarič, 2006, 6).


34

Primer 8:

Podjetje proizvaja in prodaja rezervne dele za male gospodinjske aparate. Za izdelavo

uporabljajo material A in material B, proizvajajo pa izdelke X in Y.

Pred začetkom obračunskega obdobja so pripravili poslovni načrt z omejitvami:

nedokončana proizvodnja ni pomembna, zato je ne bodo upoštevali

nabavne in prodajne cene se ne bodo spremenile

splošne stroške razporejajo po urah neposrednega dela

Načrtovani podatki so razvidni iz preglednice.

kategorija izdelek

X

izdelek

Y

strošek /

cena (v EUR)

zaloge (v kg)

začetne ciljne

končne

Neposredni material na kos:

- material A

- material B

6 kg

3 kg

6 kg

4 kg

7,00

10,00

7.000

6.000

8.000

2.000

Neposredno delo na izdelek 2 uri 3 ure 20,00

Predvidena prodaja (v kosih) 10.000 2.000

Prodajna cena (v EUR) 150,00 180,00

Ciljne končne zaloge (v kosih) 2.200 100

Začetne zaloge (v kosih) 200 100

Vrednost začetnih zalog (v EUR) 27.000,00 17.000,00

Splošni stroški proizvajanja (v EUR) Stroški splošnih dejavnosti (v EUR)

Nabava

Plače

Energija (spremenljivi stroški)

Vzdrževanje (sprem. stroški)

Amortizacija

Zavarovanje

Energija (stalni stroški)

Vzdrževanje (stalni stroški)

9.000,00

20.000,00

9.000,00

7.000,00

23.000,00

6.000,00

2.000,00

2.000,00

Reklama

Plače (zaposlenih v prodaji)

Potovanja (povezana s prodajo)

Plače (zaposlenih v vodstvu)

Plače (vodstva)

Najemnine

Drugi stalni stroški

6.000,00

10.000,00

9.000,00

10.000,00

26.000,00

1.200,00

4.800,00

Skupaj: 78.000,00 Skupaj: 67.000,00

Ob koncu obdobja so ugotovili, da so proizvodne načrte dosegli, prodali pa so le 9.500 kosov

proizvoda X, a po prodajni ceni 162,00 EUR. Izdelkov Y so prodali 20 kosov več, kot so

načrtovali ob načrtovani prodajni ceni. Enaki načrtovanim so bili poraba neposrednega dela,

stroški neposrednega materiala in splošni stroški proizvajanja, razen stroškov nabave, ki so

znašali 10.000,00 EUR in stroškov plač, ki so bili 21.000,00 EUR. Manjši so bili stroški

reklame, ki so znašali 5.000,00 EUR.

Poslovne učinke vrednotijo po stroških proizvajanja, pri porabi zalog pa uporabljajo metodo

FIFO.

Podjetje želi pripraviti:

a) predračunski izkaz poslovnega izida s potrebnimi analitičnimi predračuni

b) ustrezne obračune in analizo odmikov z gibljivim predračunavanjem


35

Rešitev:

a) predračunski izkaz poslovnega izida

1 prva stopnja celostnega poslovnega predračuna podjetja je predračun prodaje

proizvod količina (v kosih)

prodajna

cena (v EUR) prihodki (v EUR)

Izdelek X

Izdelek Y

10.000

2.000

150,00

180,00

1,500.000,00

360.000,00

Skupaj 1,860.000,00

2 sledi količinski predračun proizvodnje

kategorija Izdelek X

(v kosih)

Izdelek Y (v kosih)

1

2

3

4

5

Prodaja

Ciljne končne zaloge

Skupaj potrebno (1+2)

Začetne zaloge

Proizvodnja (3 – 4)

10.000

2.200

12.200

200

12.000

2.000

100

2.100

100

2.000

3 da ugotovimo stroške neposredne proizvodnje, rabimo predračun porabe prvin

poslovnega procesa v proizvodnji, ki ga sestavljajo:

predračun porabe neposrednega materiala (količinski in vrednostni)

proizvod material A material B

1

2

3

4

5

Izdelek X (v kg)

Izdelek Y (v kg)

Skupaj (v kg) (1 + 2)

Cena (v EUR / kg)

Stroški (v EUR) (3 x 4)

12.000x6 = 72.000,00

2.000x6 = 12.000,00

84.000,00

7,00

588.000,00

12.000x3 = 36.000,00

2.000x4 = 8.000,00

44.000,00

10,00

440.000,00

Skupaj: 1,028.000,00

predračun nabave materiala

material A material B

1

2

3

4

5

6

7

Količina, potrebna v proizvodnji (v kg)

Končne zaloge (v kg)

Skupaj (v kg) (1 + 2)

Začetne zaloge (v kg)

Potrebna nabava (3 – 4)

Cena (v EUR/kg)

Stroški nabave (5 x 6)

84.000

8.000

92.000

7.000

85.000

7,00

595.000,00

44.000

2.000

46.000

6.000

40.000

10,00

400.000,00

Skupaj: 995.000,00


36

predračun porabe neposrednega dela (količinski in vrednostni)


delovne ure (ure/proizvod)

skupaj

delovne ure

stroški dela (v EUR)

Izdelek X

Izdelek Y

12.000

2.000

2

3

24.000

6.000

480.000,00

120.000,00

Skupaj 30.000 600.000,00

4 sledi predračun splošnih stroškov proizvajanja (v EUR), ki jih razdelimo na

spremenljive in stalne stroške

Na stroškovne nosilce prenašajo vse stroške proizvajanja na osnovi ur neposrednega

dela. Količnik dodatka dobimo, da splošne stroške proizvajanja (SSP) delimo s

številom ur neposrednega dela (QND).

60,2000.30

000.78

ND

PSSP

Q

SSK EUR/uro

5 na uspešnost poslovanja vpliva tudi velikost končnih zalog, zato je pomemben tudi

predračun končnih zalog:

predračun končnih zalog materiala (porabo vodijo po metodi FIFO)

predračun končnih zalog izdelkov


proizvajalna

cena (v EUR) vrednost (v EUR)

Izdelek X

Izdelek Y

2.200

100

117,20

149,80

257.840,00

16.980,00

Skupaj 274.820,00

Proizvajalno ceno ugotovimo tako, da seštejemo vse stroške na izdelek.

Kategorije zneski

1

2

3

4

Nabava

Plače



9.000,00

20.000,00

9.000,00

7.000,00

skupaj spremenljivi stroški proizvajanja: 45.000,00

5

6

7

8

Amortizacija

Zavarovanje



23.000,00

6.000,00

2.000,00

2.000,00

skupaj stalni splošni stroški proizvajanja: 33.000,00

skupaj splošni stroški proizvajanja: 78.000,00

prvina količina

(v kg) cena

(EUR/kg) vrednost (v EUR)

Material A

Material B

8.000

2.000

7,00

10,00

56.000,00

20.000,00

Skupaj 76.000,00


37

Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki. Odhodki nastajajo s prodajo poslovnih

učinkov, ugotovimo pa jih tudi tako, da od vseh stroškov odštejemo stroške zalog gotovih

proizvodov konec obdobja.

6 predračun stroškov proizvajanja prodanih izdelkov (v EUR)

7 na podlagi podatkov sestavimo še predračun stroškov prodajanja in splošnih

dejavnosti ločeno za stroške prodajanja in stroške splošnih dejavnosti

Stroški prodajanja in splošnih dejavnosti (v EUR):

Reklama



6.000,00

10.000,00

9.000,00

Skupaj stroški prodajanja 25.000,00


Plače (vodstva)

Najemnine


10.000,00

26.000,00

1.200,00

4.800,00

Skupaj stroški splošnih dejavnosti 42.000,00

Skupaj: 67.000,00

8 sedaj imamo vse podatke, da lahko naredimo predračunski izkaz poslovnega izida za

obdobje za celo podjetje in za posamezni izdelek

prvina cena (v EUR)

Izdelek X Izdelek Y

potrošek/

proizvod

strošek/

proizvod potrošek/

proizvod

strošek/

proizvod

1

2

3

4

Material A

Material B

Stroški dela

Splošni stroški

proizvajanja

7,00

10,00

20,00

2,60

6 kg

3 kg

2 uri

2 uri

42,00

30,00

40,00

5,20

6 kg

4 kg

3 ure

3 ure

42,00

40,00

60,00

7,80

Skupaj 117,20 149,80

Kategorije zneski

1

2

Vrednost začetnih zalog

Stroški proizvajanja tekoče proizvodnje

- stroški neposrednega materiala

- stroški neposrednega dela

- splošni stroški proizvajanja

44.000,00

1,706.000,00

1,028.000,00

600.000,00

78.000,00

3 Skupaj stroški proizvodov za prodajo (1 + 2) 1,750.000,00

4 Vrednost končnih zalog 274.820,00

5 Stroški proizvajanja prodanih proizvodov (3 – 4) 1,475.180,00


38

b) obračuni in analiza odmikov

Celostni in predračuni nasploh so sodilo za ocenjevanje doseženih rezultatov podjetja. To pa

je mogoče le, če jih primerjamo z ustreznimi obračuni, ki morajo biti sestavljeni po enaki

metodi in za enako časovno obdobje kot predračuni. Tudi mi bomo v tem zgledu sestavili

obračune po istem vrstnem redu in po isti metodiki kot predračune.

1 zopet začnemo z obračunom prodaje:


prodajna

cena (EUR) prihodki (v EUR)

Izdelek X

Izdelek Y

9.500

2.020

162,00

180,00

1,539.000,00

363.600,00

Skupaj 1,902.600,00

2 sledi količinski obračun proizvodnje:

kategorija Izdelek X

(v kosih)

Izdelek Y (v kosih)

1

2

3

4

5

Prodaja

Ciljne končne zaloge

Skupaj potrebno (1+2)

Začetne zaloge

Proizvodnja (3 – 4)

9.500

2.700

12.200

200

12.000

2.020

80

2.100

100

2.000

3 obračuni porabe neposrednega materiala, nabave materiala, in stroškov neposrednega

dela so istovetni predračunom, zato jih ne bomo ponavljali

4 sledi obračun splošnih stroškov proizvajanja (v EUR), ki jih razdelimo na spremenljive

in stalne stroške

Predračunski izkaz poslovnega izida (v EUR ): Izdelek X Izdelek Y

1 Prihodki

2 Stroški proizvajanja prodanih izdelkov

3 Prispevek za kritje stroškov prodajanja

in splošnih dejavnosti ter dobička (1– 2)

4 Stroški prodajanja in splošnih dejavnosti

1,860.000,00

1,475.180,00

384.820,00

67.000,00

1,500.000,00

1,175.560,00

322.440,00

53.600,00

360.000,00

299.620,00

60.380,00

13.400,00

5 Dobiček iz poslovanja (3 – 4) 317.820,00 270.840,00 46.980,00

Kategorije zneski

1

2

3

4

Nabava

Plače



10.000,00

21.000,00

9.000,00

7.000,00

Skupaj spremenljivi stroški proizvajanja: 47.000,00

5

6

7

8

Amortizacija

Zavarovanje



23.000,00

6.000,00

2.000,00

2.000,00

Skupaj stalni splošni stroški proizvajanja: 33.000,00

Skupaj splošni stroški proizvajanja: 80.000,00


39

Na stroškovne nosilce prenašajo vse stroške proizvajanja na osnovi ur neposrednega

dela. Količnik dodatka dobimo, da splošne stroške proizvajanja (SSP) delimo s številom

ur neposrednega dela (QND).

67,2000.30

000.80

ND

PSSP

Q

SSK EUR/uro

5 obračun končnih zalog:

a) obračun končnih zalog materiala je enak predračunu

b) obračun končnih zalog izdelkov


proizvajalna

cena (v EUR) vrednost (v EUR)

Izdelek X

Izdelek Y

2.700

80

117,33

150,00

316.800,00

12.000,00

Skupaj 328.800,00

Proizvajalno ceno ugotovimo tako, da seštejemo vse stroške na izdelek.

6 obračun stroškov proizvajanja prodanih izdelkov (v EUR)

7 na podlagi podatkov sestavimo še obračun stroškov prodajanja in splošnih dejavnosti,

ločeno za stroške prodajanja in stroške splošnih dejavnosti

prvina cena (v EUR)

Izdelek X Izdelek Y

potrošek/

proizvod

strošek/

proizvod potrošek/

proizvod

strošek/

proizvod

1

2

3

4

Material A

Material B

Stroški dela

Splošni stroški

proizvajanja

7,00

10,00

20,00

2,67

6 kg

3 kg

2 uri

2 uri

42,00

30,00

40,00

5,33

6 kg

4 kg

3 ure

3 ure

42,00

40,00

60,00

8,00

Skupaj 117,33 150,00

Kategorije zneski

1

2

Vrednost začetnih zalog

Stroški proizvajanja tekoče proizvodnje

- stroški neposrednega materiala

- stroški neposrednega dela

- splošni stroški proizvajanja

44.000,00

1,708.000,00

1,028.000,00

600.000,00

80.000,00

3 Skupaj stroški proizvodov za prodajo (1 + 2) 1,752.000,00

4 Vrednost končnih zalog 328.800,00

5 Stroški proizvajanja prodanih proizvodov (3 – 4) 1,423.200,00


40

8 sedaj imamo vse podatke, da lahko naredimo obračunski izkaz poslovnega izida za

obdobje za celo podjetje in za posamezni izdelek

9 analiza odmikov obračuna poslovnega izida od načrtovanega

Vidimo, da so vsi odmiki za celotno podjetje ugodni (višji prihodki, manjši stroški

proizvajanja ter prodaje in splošnih dejavnosti, večji prispevek za kritje stalnih stroškov in

tudi večji dobiček). A podrobnejši pregled po posameznih vrstah izdelkov pokaže, da se je

izboljšalo le poslovanje pri izdelku X, medtem ko z izdelkom Y dosegajo slabše rezultate od

načrtovanih, saj so se pri njemu stroški proizvajanja bolj povečali kot prihodki od prodaje!

Stroški prodajanja in splošnih dejavnosti (v EUR):

Reklama



5.000,00

10.000,00

9.000,00

Skupaj stroški prodajanja 24.000,00


Plače (vodstva)

Najemnine


10.000,00

26.000,00

1.200,00

4.800,00

Skupaj stroški splošnih dejavnosti 42.000,00

Skupaj: 66.000,00

Obračunski izkaz poslovnega izida (v EUR ): Izdelek X Izdelek Y

1 Prihodki





1,902.600,00

1,423.200,00

479.400,00

66.000,00

1,539.000,00

1,118.200,00

420.800,00

52.800,00

363.600,00

305.000,00

58.600,00

13.200,00

5 Dobiček iz poslovanja (3 – 4) 413.400,00 368.000,00 45.400,00

Analiza odmikov poslovnega izida (v EUR): Izdelek X Izdelek Y

1 Prihodki





+ 42.600,00

- 51.980,00

+ 94.580,00

- 1.000,00

+ 39.000,00

- 57.360,00

+ 96.360,00

- 800,00

+ 3.600,00

+ 5.380,00

- 1.780,00

- 200,00

5 Dobiček iz poslovanja (3 – 4) + 95.580,00 + 97.160,00 - 1.580,00


41

Naloga 6:

Podjetje proizvaja in prodaja sestavne dele za avtomobile. Za izdelavo uporabljajo material

C in material D, proizvajajo pa izdelke V in Z.

Pred začetkom obračunskega obdobja želijo pripraviti poslovni načrt z omejitvami:

nedokončana proizvodnja ni pomembna, zato je ne bodo upoštevali

nabavne in prodajne cene se ne bodo spremenile

splošne stroške razporejajo po urah neposrednega dela

Načrtovani podatki so razvidni iz preglednice.

kategorija izdelek

V

izdelek

Z strošek / cena

zaloge (v kg)

začetne ciljne

končne

Neposredni material na kos:

- material C

- material D

3 kg

1,5 kg

3 kg

2 kg

14,00 EUR./kg

20,00 EUR/kg

3.500

3.000

4.000

1.000

Neposredno delo na izdelek 1 uro 1,5 ure 40,00 EUR./uro

Predvidena prodaja (v kosih) 5.000 1.000

Prodajna cena (v EUR) 300,00 360,00

Ciljne končne zaloge (v kosih) 1.100 50

Začetne zaloge (v kosih) 100 50

Vrednost začetnih zalog (EUR) 27.000,00 17.000,00

Splošni stroški proizvajanja (v EUR): Stroški splošnih dejavnosti (v EUR):

Nabava

Plače



Amortizacija

Zavarovanje



18.000,00

40.000,00

18.000,00

14.000,00

46.000,00

12.000,00

4.000,00

4.000,00

Reklama




Plače (vodstva)

Najemnine


12.000,00

20.000,00

18.000,00

20.000,00

52.000,00

2.400,00

9.600,00

Skupaj: 156.000,00 Skupaj: 134.000,00

Ob koncu obdobja so ugotovili, da so proizvodne načrte dosegli, prodali pa so le 4.750 kosov

proizvoda V, a po prodajni ceni 324,00 EUR. Izdelkov Z so prodali 10 kosov več, kot so

načrtovali ob načrtovani prodajni ceni. Enaki načrtovanim so bili poraba neposrednega

dela, stroški neposrednega materiala in splošni stroški proizvajanja, razen stroškov nabave,

ki so znašali 20.000,00 EUR in stroškov plač, ki so bili 42.000,00 EUR. Manjši so bili stroški

reklame, ki so znašali 10.000,00 EUR.

Poslovne učinke vrednotijo po stroških proizvajanja, porabo zalog pa po metodi FIFO.

Podjetju pripravite:

a) predračunski izkaz poslovnega izida s potrebnimi analitičnimi predračuni,

b) ustrezne obračune in analizo odmikov z gibljivim predračunavanjem.


42

1.5 NOVOSTI PRI PREDRAČUNAVANJU

Pri preučevanju predračunavanja upoštevamo dva vidika – negotovost in pomembnost ciljev.

Po mnenju nekaterih avtorjev, danes v gospodarstvu in v družbi kot celoti vlada tolikšna

negotovost, da je klasično predračunavanje in načrtovanje neučinkovito oz. celo nesmiselno.

Tradicionalno predračunavanje odlikuje popolnost in velika poglobljenost, kar vodi do velike

porabe prvin, pomanjkljive tržne usmerjenosti in do nevarnosti predračunskega mrtvila ter do

drugih pomanjkljivosti. Da te presežemo, moramo vgraditi v sistem predračunavanja

prilagoditvene procese in ustvariti informacijski sistem, ki bo reagiral na spremembe v okolju

podjetja, ki bo usmerjen v prihodnost in ki bo deloval dolgoročno.

Zaradi tega so se razvili novi modeli predračunavanja, kamor sodita predvsem boljše

predračunavanje (angl. better budgeting) in preseženo predračunavanje (angl. beyond

budgeting). Boljše predračunavanje naj bi izboljšalo tržno usmerjenost in opustilo

tradicionalno natančnost predračunavanja. Tako bi to postalo prožnejše in cenejše.

Preseženo predračunavanje vidijo nekateri avtorji kot alternativo sedanjemu predračunavanju

in ga vključujejo v skladni model poslovanja. Podjetja naj bi preseženo predračunavanje

vodilo do bolj prilagodljivega in etičnega ravnanja ter do sposobnosti ohranjati konkurenčno

prednost. Srž preseženega predračunavanja je v zamenjavi “komandnega” finančnega

predračunavanja s prilagodljivimi procesi, kot tudi v prenosu več pristojnosti in strateških

odločitev na najnižjo vodstveno raven. Preseženo predračunavanje predstavlja skladen vzorec

alternativnih procesov z relativnimi cilji in nagrajevanjem, z nenehnim načrtovanjem,

dodeljevanjem sredstev na zahtevo, dinamičnim usklajevanjem in z nadzorom na vseh ravneh.

Težišče odgovornosti za uspešno poslovanje preide z vodstva podjetja na poslovne enote in

najnižjo vodstveno raven. Poudarjen je občutek lastništva in pripadnosti podjetju kot

posledica sodelovanja zaposlenih pri določanju ciljev in ukrepov. Predračunavanje postane

motor nenehnih izboljšav.

Da bi bilo podjetje uspešno, kljub temu da v bistvu posluje brez finančnih načrtov, mora

upoštevati sledeča načela:

cilji v podjetju temeljijo na zunanjih primerjalnih merilih in ne na notranjih, s

pogajanji doseženih ciljih,

ocenjevanje in nagrajevanje temeljita na pogodbi o relativnih ciljih, ki se ocenjujejo za

preteklost, in ne na pogodbi o vnaprej določenih ciljih uspešnosti dela,

akcijsko načrtovanje je nenehen proces, ki vključuje vse zaposlene, in ne le občasna

naloga nekaterih vodilnih,

sredstva se dodeljujejo na konkretno zahtevo in ne zaradi letnih finančnih načrtov,

aktivnosti v podjetju se dinamično prilagajajo glede na večinsko povpraševanje strank

in ne na podlagi vnaprej določenega finančnega načrta,

osnova nadzora sta uspešno vodenje in vrsta relativnih kazalnikov uspešnosti, ne pa

primerjave z letnimi finančnimi načrti.

Preseženo predračunavanje je uveljavljeno v skandinavskih državah in v Veliki Britaniji, pa

tudi v nekaterih nemških podjetjih.

Drugi pogled na predračunavanje pa temelji na ugotovitvi, da podjetje, ki nima predračuna in

torej tudi ne načrta, ne more biti uspešno, saj nima dovolj opredeljenih ciljev. To lahko

ponazorimo z izjavo, da le »malo podjetij načrtuje svoj propad, večina propadlih podjetij pa

sploh ni načrtovala« (angl. »few businesses plan to fail, but many of those that flop, failed to


43

plan«). Iz raziskav (Kavčič, 2006, 16) v različnih državah je razvidno, da ima večina uspešnih

podjetij načrte. Organizacije predračunavajo oz. načrtujejo, kjer pa tega ne delajo ali pri tem

niso uspešni, so razlogi za to v slabi ali nejasni povezanosti načrtovanja s strategijo ter z

operativnimi cilji in načrti, v neustreznih kazalcih uspešnosti ter v opuščanju ugotavljanja

individualne odgovornosti za odmike.

Klasično predračunavanje lahko podjetje izboljša z naslednjimi modeli predračunavanja:

1 Predračunavanje na podlagi nenehnega izboljševanja procesov (angl. kaizen3 budgeting)

temelji na nenehnem izboljševanju in povečevanju produktivnosti. Vključuje upoštevanje

krivulje učenja in rasti produktivnosti pri sestavljanju proračunov, s tem pa sili odgovorne

v nenehno izboljševanje in učenje, sicer postavljenih ciljev ne dosežejo. V najširšem

pomenu to predračunavanje že samodejno vključuje izboljševanje učinkovitosti procesov.

2 Predračunavanje na podlagi aktivnosti poslovnega procesa (angl. activity based budgeting,

ABB) je spodbudila uporaba metode ABC oziroma stroškov po aktivnostih. Temelj so

glavne aktivnosti, ki so potrebne za proizvodnjo in prodajo. Znotraj vsake aktivnosti pa

metoda ABB ugotavlja dejavnike nastajanja stroškov, torej vključuje metodo ABC v

predračunavanje. Ta nujna in smiselna dopolnitev klasičnega predračunavanja upošteva le

organiziranost po funkcijah ali produktih (divizijah), zato ni toliko operativno usmerjena.

Smiselno je vso organizacijo in njene dele (mesta odgovornosti) prilagoditi glavnim

aktivnostim, ki povzročajo stroške in dodajajo vrednost. Klasična metoda predračuna je

uspešna pri načrtovanju neposrednih stroškov proizvedenih učinkov, ni pa primerna kot

vsebinsko sodilo za podporne funkcije, saj omogoča le primerjavo dejanskega s

predračunanim, ne more pa biti osnova za upravljanje in obvladovanje stroškov.

Osnovna uporabna prednost metode ABB je, da nenehno preizkušamo ustreznost

organizacije, aktivnosti in poslovanja. Pri klasičnem načinu v praksi hote ali nehote

poenostavimo načrtovanje, saj vzamemo za izhodišče količine iz prejšnjega obdobja,

kakor da so stroški preteklega obdobja optimalni glede na obseg prodaje oz. proizvodnje,

nato pa predvidevamo spremembe v obdobju (npr. nove ali opuščene zmogljivosti).

Stroški preteklega obdobja pa nikoli niso optimalni, zato s to podmeno izgubimo motiv in

orodje za izboljševanje stroškovne učinkovitosti.

3 Predračunavanje glede na prednosti posamičnih aktivnosti (angl. priority based budgeting,

PBB) naj bi odpravilo slabost predračunavanja po aktivnostih, ki ne upošteva, da je

aktivnosti lahko preveč, da niso vse enako pomembne in je predrago predračunavati vse.

Metoda PBB daje prednost načrtovanju pomembnejših aktivnosti. Po pomenu aktivnosti

prednostno razvrščamo tudi zmogljivosti. Nekateri teoretiki menijo, da je metoda prinesla

več problemov, kot jih je rešila (Kavčič 2006, 19), saj je težko določiti vrstni redi pomena

aktivnosti. Kljub temu pa je pri tej metodi pomembno načelo, da se moramo vedno

posvetiti ključnim aktivnostim.

4 Stalno ali obnavljajoče se predračunavanje (angl. rolling budgeting, continuous budgeting,

RB) ni posebna metodologija, ampak je posebno časovno načrtovanje. Osnova metode RB

je nenehno spremljanje in takojšnje upoštevanje spremenjenih okoliščin ter pogostejše

obnavljanje načrta za določeno obdobje, denimo leto dni. Po vsakem krajšem obdobju

(npr. po četrtletju ali celo po mesecu dni, če je smiselno in stroškovno vzdržno) letni načrt

obnovimo, tako da vključimo dodatno obdobje naslednjega leta, ki nadomesti minulo

obdobje. Tako je vedno dostopen načrt za celotno naslednje obdobje, prilagojen novim

okoliščinam.

3 V japonščini: kai = sprememba, zen = na bolje.


44

Izhodišča za razpravljanje in utrjevanje znanja:

1 Katere so značilnosti predračunavanja?

2 Kaj je udeležbeno predračunavanje?

3 Kaj je predračunsko mrtvilo?

4 Kaj razumete pod pojmom metodika predračunavanja?

5 Kakšne so razlike med mirujočim in gibljivim predračunavanjem?

6 Kakšne so razlike med rastočim in ničelnim predračunavanjem?

7 Kakšne so razlike med predračuni in obračuni?

8 Kaj je celostni predračun podjetja?

9 Katere so značilnosti t.i. boljšega predračunavanje?

10 Katere so značilnosti t.i. preseženega predračunavanje?

11 Kakšen je pomen opredeljenih ciljev v podjetju?

12 Opredelite moderne modele predračunavanja (kaizen, ABB, PBB, RB)!

Za poglobitev znanja tematike tega poglavja predlagamo naslednjo literaturo:

Hope, J., Fraser, R. Preseženo finančno načrtovanje. Ljubljana: GV založba, 2004.

Koletnik, F., Koželj, S. Redni in posebni računovodski izkazi. Ljubljana: Zveza računovodij,

finančnikov in revizorjev Slovenije, 2007.

Pučko, D. Analiza in načrtovanje poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005.

POVZETEK POGLAVJA

V tem poglavju smo spoznali:

načrtovanje v podjetju,

računovodsko načrtovanje,

časovno, vrednostno in glede na enoto poročanja opredeljeni predračun,

udeležbeno predračunavanje,

metodiko računovodskega predračunavanja,

predračunske računovodske izkaze:

o predračunsko bilanco stanja,

o predračunski izkaz poslovnega izida,

o predračunski izkaz denarnih tokov,

o predračunski izkaz gibanja kapitala,

celostni predračun podjetja,

novosti pri predračunavanju.

Načrtovanje je določanje ciljev in poti za njihovo doseganje.

Računovodsko načrtovanje vrednostno načrtuje stanje in spremembe ekonomskih

kategorij v računovodskih izkazih.

Vrednostno izraženi podatki o mogočem prihodnjem poslovanju podjetja izkazani v

listini so podlaga celostnega predračuna podjetja in temelji odločitev v podjetju.

Analiza bilanc in revizija Računovodsko proučevanje

45

2 RAČUNOVODSKO PROUČEVANJE (ANALIZA)

Namen tega poglavja je, da študentje – kot bodoči računovodje – spoznajo

kompleksnost računovodskega proučevanja, saj bodo le tako lahko delovali strokovno,

odgovorno in učinkovito.

Ko boste preštudirali to poglavje ter samostojno predelali posamezne primere in

naloge, boste poznali in znali uporabljati:

pojem, namen in vrste gospodarskega proučevanja,

orodja in metode analize,

vrste in vidike proučevanja podjetja ter po teh spoznanjih ravnali,

računovodsko in finančno analizo,

računovodske kazalnike poslovanja (ekonomičnost, rentabilnost, likvidnost,

obračanje sredstev),

sisteme odvisnih kazalnikov,

metodologijo proučevanja in proučevanje računovodskih izkazov (izkaza

poslovnega izida, bilance stanja, izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala).

2.1 POJEM, NAMEN IN VRSTE GOSPODARSKIH PROUČEVANJ (ANALIZE)

Na proučevanje poslovanja lahko gledamo z različnih zornih kotov: lahko definiramo pojem

gospodarsko proučevanje, pojasnimo njegov namen in opredelimo njegove vidike in vrste.

2.1.1 Pojem gospodarskega proučevanja

Pojmovanje gospodarskega proučevanja oz. analiziranja ni enotno, največkrat ga razumemo

kot strokovno opravilo, kot dejavnost, kot posebno obliko presojanja, posebno področje oz.

funkcijo v informacijskem procesu ali kot urejen in naraven način razmišljanja ter sklepanja

o obravnavani zadevi (Koletnik, 2006, 26).

Turk (2000) opredeli proučevanje (analiziranje) kot premišljeno presojanje bistva in

ugodnosti česa in oblikovanje predlogov za izboljšave, proučevanje poslovanja (analiziranje

poslovanja) pa kot proučevanje ugodnosti poslovnih procesov in stanj ter iskanje možnosti

izboljšav pri njih kot podlage za usmerjanje prihodnjega poslovanja.

Analiza izhaja iz grške besede analysis in pomeni razstavljanje neke celote na sestavne dele z

namenom priti do vzrokov, ki so povzročili nastanek pojava. Namen členitve in deduktivnega

sklepanja je spoznati vse pomembne dejavnike oz. sestavine pojava, ki bistveno vplivajo na

njegov nastanek. Sledi strnjevanje oz. sinteza ter indukcija kot miselni proces sklepanja od

posameznih sestavin k izhodiščni pojavni obliki in vrednosti pojava.

Proučevanje je del slehernega ciljnega delovanja, zato je najprej potrebno načrtovanje samih

ciljev in poti za njihovo uresničevanje, nato pa presoja pravilnosti (nadziranje) in ugodnosti

(proučevanje, analiziranje) uresničenega.

S proučevanjem presojamo pojave in stanja, pri katerih lahko spoznamo vzročne povezave.

Zato proučevanje ni le ugotavljanje razlik med želenimi in uresničenimi cilji, temveč tudi

Računovodsko proučevanje Analiza bilanc in revizija

46

sredstvo za usmerjanje procesov in stanj. Proučevanje ima preventivni značaj, saj z njim

preprečimo napačno ravnanje in pridemo do boljših poslovnih odločitev.

postopek razčlenjevanja (analiza) postopek strnjevanja (sinteza) d i

e n

d E1 E2 E3 d

u u

k k

c E11 E12 E13 E21 E22 E23 E31 E32 E33 c

i i

j j

a a

E121 E122 E123 E221 E222 E223 E321 E322 E323

Ei = sestavni del oz. dejavnik pojava

Slika 3: Proces proučevanja

Vir: Koletnik, 2006, 26

Proučevanje je tudi sredstvo za uravnavanje procesov in stanj, ki nam pomaga spoznavati

odmike in nam da informacije o potrebnih ukrepih za izboljšanje.

Gospodarsko proučevanje je strokovno opravilo v informacijski dejavnosti, ki je zadolženo za

pripravo spoznavnih podlag za nosilce odločanja v poslovnem sistemu, saj presoja ugodnosti

(bonitete) pojavov in stanj z vidika gospodarskih posledic za nosilce dejavnosti.

Gospodarsko proučujemo krepitev ali slabitev premoženjskega in finančnega položaja ter

uspešnosti, kar prispeva k razvoju ali propadu poslovne osebe.

S tehničnega vidika lahko govorimo o proučevanju kot zbirki načinov, metod in tehnik ter

proučevalnih postopkov presojanja, katerega izid so poslovna poročila.

Proučevanje ugotavlja smotrnost poslovanja – ali so izložki (outputi, rezultati) poslovanja

večji od vložkov (inputov, resursov) vanj, kar nam kaže koeficient smotrnosti poslovanja

(Kps).

Iz navedenega sledi (Koletnik, 2006, 32):

proučevanje poslovanja je dejavnost oz. strokovno opravilo, ki omogoča da presodimo

gospodarski položaj poslovne osebe – njeno učinkovitost, gospodarnost, uspešnost ter

premoženjsko in finančno trdnost;

proučevanje nas privede do osnove za ukrepanje glede prihodnjega poslovanja

(delovanja);

po vsebini je proučevanje informacijski proces, znotraj katerega se uresničuje

sistematično spoznavanje poslovnih procesov in stanj ter se pripravljajo strokovne

podlage (sporočila, informacije) za poslovne odločitve.

Pojav


47

2.1.2 Namen gospodarskega proučevanja

Za doseganje svojih strateških ciljev mora podjetje proučiti (analizirati, razčleniti)

učinkovitost, gospodarnost in uspešnost (donosnost) poslovanja ter pogoje za zagotavljanje

likvidnosti.

Pri tem podjetje uporablja kvantitativne in kvalitativne metode:

S kvantitativnimi metodami proučujemo podatke iz računovodskih izkazov in letnih poročil:

bilanca stanja: osnovna sredstva, zaloge, terjatve, obveznosti, likvidnost;

izkaz poslovnega izida: odhodki, prihodki, ekonomičnost, produktivnost, uspeh;

izkaz denarnih tokov: financiranje in definanciranje, investiranje in dezinvestiranje.

Kvalitativne metode uporabljajo kazalnike (SRS 29):

financiranja (vlaganja),

investiranja (naložbenja),

finančnega ustroja,

obračanja zalog,

gospodarnosti,

dobičkonosnosti,

dohodkovnosti,

denarnih tokov.

Namen gospodarskega proučevanja ni podrobno opisovanje ugotovljenih dejstev, temveč

presojanje ugodnosti poslovnih procesov in stanj z vidika ustreznega, želenega in uspešnega

poslovanja, ki omogoča dolgoročni obstoj in razvoj proučevane osebe.

Ustreznost poslovanja zagotavlja, da bodo poslovni nameni in cilji doseženi učinkovito in

gospodarno, uspešnost poslovanja pa, da bodo doseženi pričakovani oz. pred poslovanjem

načrtovani nameni in cilji.

Slika 4: Ustreznost in uspešnost gospodarskega proučevanja

Namen gospodarskega proučevanja je torej pripraviti strokovno zahtevnejše, izrazno

bogatejše poslovno poročilo na podlagi presoje določenega pojava ali stanja, ki je za

uporabnika spoznavna podlaga za sprejem poslovne odločitve.

Pomemben je gospodarski namen proučevanja, saj z njim odkrivamo probleme ter

prispevamo k zmanjševanju potrošnje prvin (potroškov) in povečanju izložkov (poslovnih

učinkov).

Vsako gospodarsko proučevanje in njegova poročila so namenjena določenemu uporabniku

na različnih odločitvenih ravneh v podjetju ali izven njega. Na višjih odločitvenih ravneh

uporabnikov so poročila širša in bolj strnjena, na nižjih ravneh pa ožja in podrobnejša.


48

2.1.3 Vidiki in vrste gospodarskih proučevanj

Na proučevanje poslovanja lahko gledamo iz različnih zornih kotov. Tako pridemo do

posebne tipologije o vrstah proučevanj, ki je prikazana v spodnji preglednici.

Vidik proučevanja Vrste proučevanj

1 izvajalski vidik proučevanja notranje ali zunanje proučevanje

2 področni vidik proučevanja poslovno oz. (makro- / mikro-) ekonomsko proučevanje

3 dinamični vidik proučevanja statično in/ali dinamično proučevanje

4 komparativni vidik proučevanja komparativno statično in/ali dinamično proučevanje

5 uporabniški vidik proučevanja za uporabnike v poslovni osebi in/ali zunaj nje;

za poslovno odločanje na upravljalni in poslovodni ravni;

za izvedenska mnenja za poslovne in sodne potrebe

6 vsebinski vidik proučevanja proučevanje premoženjskega in finančnega položaja,

poslovne in denarne uspešnosti;

proučevanje nabavljanja, kadrovanja, ustvarjanja

poslovnih učinkov, prodajanja in financiranja

7 časovni vidik proučevanja predhodno, tekoče in naknadno proučevanje;

stalno in občasno proučevanje

8 sistemski vidik proučevanja proučevanje odločevalnih, informacijskih in izvedbenih

procesov in stanj

9 vidik obsega proučevanja proučevanje celotnega ali delnega poslovanja

10 metodološki vidik proučevanja popolno oz. nepopolno proučevanje;

proučevanje z dedukcijo in indukcijo ali zgolj z indukcijo

11 odločevalni vidik proučevanja proučevanje za usmerjevanje poslovanja in proučevanje za

uravnavanje poslovanja

Slika 5: Vidiki in vrste gospodarskih proučevanj


Poslovno proučevanje je proučevanje preteklega in/ali sedanjega poslovanja posamezne

poslovne osebe in njenih povezav z okoljem, ekonomsko proučevanje pa proučevanje

zunanjih okoliščin poslovanja.

Statično proučevanje presoja odvisnosti med gospodarskimi pojavi v določenem času

(trenutku), dinamično pa odvisnosti v različnih preteklih obdobjih. Komparativno

proučevanje primerja pojave v različnih trenutkih (komparativna statika) ali v različnih

obdobjih (komparativna dinamika).

Predhodno proučevanje ima usmerjevalni značaj, saj ga opravimo pred sprejemom odločitev.

tekoča proučevanja so stalna in potekajo med izvajanjem procesov, naknadna pa opravimo po

koncu procesov. Tekoča proučevanja so pretežno preprečevalna, naknadna pa popravljalna.

Proučevanje upravljanja in poslovodenja se ukvarja s presojanjem učinkovitosti in uspešnosti

vseh in/ali posameznih odločitvenih ravni. Informacijska dejavnost je prav tako predmet

proučevanja in iskanja najboljših metodoloških, organizacijskih in drugih rešitev na področju

obravnavanja podatkov ter oblikovanja in posredovanja sporočil. Na izvedbenem področju

proučujemo preudarnost ravnanja pri nabavi, kadrovanju, ustvarjanju in prodaji poslovnih

učinkov ter pri finančnem poslovanju.

Popolno proučevanje je strokovno dovršeno, saj zajema vse faze presojanja: od opazovanja,

opredelitve problema do izbire in predloga najboljše rešitve. Pri nepopolnem proučevanju pa


49

presojevalec opravi le del potrebnih nalog, uporabniku pa prepusti ostale (npr. proučevalec

prepozna problem, iskanje in sprejetje rešitev za odpravo problema pa prepusti

odločevalcem). To je pogosto, ko proučevalci nimajo potrebnih podatkov in veščin.


1 Pojasnite svoje razumevanje pojma gospodarsko proučevanje!

2 Kako podjetje dosega smotrnost poslovanja?

3 Pojasnite namene gospodarskega proučevanja!

4 Kako podjetje doseže ustreznost in uspešnost gospodarskega

proučevanja?

5 Po katerih vidikih lahko presojamo gospodarsko proučevanje?

6 Pojasnite pojma komparativno dinamično in statično proučevanje!

2.2 ORODJA IN METODE ANALIZE

Za izvajanje analize poslovanja moramo poznati prvine gospodarskega proučevanja, načine,

metode in tehnike le-tega, relativna števila in grafične prikaze ter uporabo kazalnikov pri

gospodarskem proučevanju.

2.2.1 Prvine gospodarskega proučevanja

Gospodarsko proučevanje:

oblikuje sodbe o kakovosti in ugodnosti poslovanja objekta,

spoznava vzroke in posledice neugodnih pojavov.

V procesu gospodarskega proučevanja sodelujejo:

vhodni podatki za proučevanje – izvirni in izpeljani podatki iz vseh virov;

znanje in veščine gospodarskega proučevalca – priskrbi spoznavne podlage, ima široko

ekonomsko predznanje in izkušnje, postavi diagnozo problemov in podaja mogoče

rešitve;

delovni pripomočki in storitve drugih – delovna sredstva, material, računalniške rešitve za

kvalitetnejše, hitrejše in cenejše gospodarsko proučevanje (GP).

Preudarno GP = učinki GP / uporabljene prvine v GP > 1 oz.

= poslovne koristi GP > stroškov GP

Vhodni podatki so osnovna prvina gospodarskega proučevanja. Uporabimo izvirne in

izpeljane podatke, ki jih v proučevalni dejavnosti že imamo, računovodske podatke in podatke

iz statističnih, poslovno-izvedbenih in drugih informacijskih dejavnosti v podjetju ali zunaj

njega.

Vodstvo podjetja si pred odločitvijo priskrbi spoznavno podlago, ki jo pripravijo sami ali pa

mu jo zagotovi gospodarski proučevalec (analitik), ki se s tem ukvarja profesionalno.

Analitiki odkrivajo slabosti in pripravljajo strokovne podlage za sprejemanje usmerjevalnih in

usklajevalnih odločitev. Za to delo morajo analitiki imeti ekonomska teoretična in praktična

znanja ter osebnostne lastnosti.


50

Gospodarski proučevalec mora imeti široko predznanje, ki ga pridobi z dodiplomskim in

podiplomskim študijem in praktične izkušnje oz. veščine. Strokovno mora opredeliti

(diagnosticirati) poslovne probleme, kar je običajno najtežje, in ponuditi ustrezne rešitve.

Pri svojem delu proučevalec preudarno uporablja razpoložljiva delovna sredstva (računalniki

s programsko opremo, drugi delovni pripomočki, poslovni prostori in oprema) in potrošni

material. Vedno pogosteje uporablja storitve drugih (računalniško-svetovalne ter druge

proizvodne in intelektualne storitve). Upoštevati mora načelo, da je korist od proučevanj

(dodana vrednost) večja od stroškov te dejavnosti.

2.2.2 Načini, metode in tehnike gospodarskega proučevanja

Način proučevanja je skupek splošno priznanih postopkov za reševanje nekega problema.

Način proučevanja vsebuje izbiro ene ali več metod (različic), ki so uveljavljen postopek za

proučevanje enakega ali podobnega problema.

Tehnika proučevanja je izvedbeni vidik izpeljave načina in metod proučevanja. Pove nam, s

kakšnimi delovni pripomočki bomo opravili postopek proučevanja, da bi ugotovili in rešili

poslovni problem ter na kakšen način bomo poročali o naših izsledkih.

Tehnike proučevanja so lahko tradicionalne (ročno-mehanična) ali sodobne (avtomatizirane

in računalniško podprte), odvisno od zadane naloge, tehnološke podpore ter izkušenj in znanj

proučevalca, tehnike poročanja pa opisne, tabelarične in slikovne.

Sodobne tehnike uporabljajo informacijsko tehnologijo, ki omogoča avtomatizacijo,

racionalizacijo in simulacijo stanj, sprememb in rešitev problemov. Obenem sodobne tehnike

proučevanja zmanjšajo tveganje in povečajo strokovnost, pravočasnost in gospodarnost

proučevanja.

Po Turku (2000, 295) je način proučevanja celota metod in postopkov oz. širši nabor

uveljavljenih napotkov (postopkov) za rešitev problema, znotraj katerega lahko izberemo eno

ali več različic (metod) proučevanja.

Proučujemo lahko na:

opisovalni oz. deskriptivni način – opisno proučevanje dejstev, procesov, pojavov in stanj

v pretekli (zgodovinski) in/ali sedanji ekonomiji ob časovnih, medpodjetniških in

normativnih primerjalnih presojah; po končanem proučevanju lahko postavimo osnovne

domneve o obnašanju proučevanih pojavov in napovemo ali prognoziramo rešitve za

odpravo vzrokov neugodnih stanj in sprememb; lahko je v opisni, tabelarni in slikovni

obliki;

spoznavalni oz. analitični način – statično in/ali dinamično proučuje sestavo, obseg in

dinamiko dejstev, procesov, pojavov in stanj v pretekli (zgodovinski) in/ali sedanji

ekonomiji ob časovnih, medpodjetniških in/ali normativnih primerjalnih presojah; po

končanem proučevanju lahko postavimo osnovna pravila o obnašanju proučevanih

pojavov in napovemo ali prognoziramo rešitve za odpravo vzrokov neugodnih stanj in

sprememb; analitični način je empirično proučevanje vplivnih dejavnikov ob postavljanju

in potrjevanju hipotez s pomočjo zbiranja podatkov, spraševanj, razgovorov s

strokovnjaki in odločevalci o uresničenih in želenih stanjih ter spremembah.


51

Metoda proučevanja je uveljavljen napotek (postopek) za ugotavljanje in reševanje enakega

ali podobnega problema (grš. methodios – pot, ki vodi k čemu, preiskovanje) in jo

uporabljamo samostojno ali v povezavi z drugimi metodami v okviru izbranega načina

proučevanja.

Značilne metode gospodarskega proučevanja so:

metoda paberkovanja, kompilacije in komparacije – povzemanje opazovanj, spoznanj,

stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev (kompilacija), priložnostno, nesistematično

zbiranje znanj (paberkovanje) in izdelava izvirnih posplošenih sklepov ob pomoči

kompilacije (komparacija); na podlagi številnih povzetih spoznanj, stališč in sklepov s

primerjanjem pridemo do novih, izvirnih in posplošenih ugotovitev;

deduktivno-induktivne metode – razčlenjevanje pojava na njegove sestavine, da spoznamo

vplivne dejavnike na proučevan pojav (dedukcija); ob pomoči sestavin pojava

spoznavamo vplivne dejavnike na proučevan pojav, strnjevanje ugotovitev (indukcija);

statistične metode – frekvence, distribucije, ugotavljanje koncentracije pojava, kvantili,

srednje vrednosti, vzorčenje in druge metode;

matematične metode – odstotni, obrestni in razobrestni, sklepni, verjetnostni račun,

kalkulacije in druge metode;

splošne metode proučevanja – razčlenjevanje, primerjanje, izločevanje, osamljenje

proučevanega pojava.

Po fazah proučevalnega procesa lahko ločimo metode:

metode zbiranja podatkov in informacij – iz literature in virov, s spraševanjem;

metode pretvarjanja izvirnih podatkov in informacij v izpeljane, proučevanje problemske

situacije in iskanje rešitev – paberkovanje, kompilacija, komparacija, analiza (z

dedukcijo) in sinteza (z indukcijo), matematične, statistične in druge metode;

metode poročanja o ugotovitvah – opisna, vrednostna, grafična, slikovna in/ali tabelarna

metoda.

2.2.3 Relativna števila in grafični prikazi gospodarskega proučevanja

Gospodarsko proučevanje se praviloma začne z zbiranjem podatkov o proučevanem pojavu,

ki so izraženi v izvirnih in/ali izvedenih absolutnih številih, ki izražajo količino ali vrednost

proučevanega pojava. Izvedena (absolutna ali relativna) števila so rezultat matematičnih

obdelav izvirnih podatkov.

Vendar absolutna števila nimajo zadostne izrazne vrednosti, to dobijo šele s primerjavo z

nekim drugim istovrstnim ali sorodnim absolutnim številom, torej proučevalec preoblikuje

absolutna števila v relativna.

Relativna števila odražajo razmerje (kvocient) dveh primerljivih števil, s čimer lažje

spoznamo vlogo posameznih procesov in/ali stanj v soodvisnosti z drugimi istovrstnimi ali

sorodnimi vrednostmi.

Računovodsko proučevanje uporablja dva pristopa:

analiziranje računovodskih izkazov in kazalnikov poslovanja,

analiziranje odmikov med uresničenimi in načrtovanimi podatki oz. med obračuni in

merili zanje.


52

Računovodsko proučevanje uporablja tudi grafične prikaze – grafikone, diagrame, strukturne

stolpce in kroge.

Za računovodsko proučevanje moramo poznati osnovne pojme:

odmik je absolutno število, ki pokaže razliko med uresničeno in načrtovano, standardno

oz. želeno velikostjo,

kazalec (indikator) je absolutno število, ki napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje

razvijanje česa; praviloma je računovodski podatek,

kazalnik je relativno število dobljeno s primerjavo dveh velikosti (razmerjem ene

gospodarske kategorije do druge), ki je smiselno in omogoča oblikovati ustrezno sodbo.

V gospodarskem proučevanju se relativna števila pojavljajo kot:

stopnja udeležbe oz. razčlenitveno število – delež posameznih sestavin v proučevanem

pojavu, stanju ali spremembi (npr. sestava prihodkov, izdatkov, sredstev, zaposlenih,

delovnih sredstev, kupcev);

Stopnjo udeležbe kot kazalnik uporabljamo pri preučevanju:

a) poslovne uspešnosti – sestava prihodkov, stroškov in odhodkov ter poslovnega izida;

b) denarne uspešnosti – sestava prejemkov, izdatkov in denarnega izida;

c) poslovnih prvin – sestava zaposlenih, predmetov dela, storitev in delovnih sredstev;

d) sredstev in virov sredstev – sestava sredstev in virov;

e) poslovnih partnerjev – sestava kupcev, dobaviteljev, drugih.

indeksi – ponazarjajo stvarne, krajevne in časovne spremembe procesov in stanj; če

količnik pomnožimo s sto, dobimo odstotni indeks; vpliv več dejavnikov na proučevani

pojav nam prikažejo agregatni indeksi (npr. na velikost prihodkov vplivajo prodajne cene

in količina prodanih poslovnih učinkov).

Osnova (baza) je lahko stalna (vedno primerjamo z istim podatkom) ali spremenljiva

(primerjamo npr. s predhodnim podatkom), poznamo pa tudi agregatne indekse, ki

upoštevajo več vplivov (npr. vpliv količine in cene na stroške).

koeficienti – razmerje med raznovrstnimi, a primerljivimi podatki, ki na racionalen način

izražajo gospodarske procese in stanja (npr. razmerje med prihodki in odhodki, prejemki

in izdatki, med kratkoročnimi in dolgoročnimi sredstvi in/ali med obveznostmi).

Če kazalnike pomnožimo s sto, dobimo:

odstotna stopnja oz. odstotek udeležbe: StU% = StU × 100

odstotni indeks: I% = I × 100

odstotni koeficient: K% = K × 100


53

Poglejmo primere izračunov posameznih kazalnikov.

Primer 9:

Prikažimo stopnjo udeležbe v neposrednih stroških proizvodnje nekega izdelka.

Znesek (v EUR)

Odstotna

udeležba (%)

Stroški materiala 1.500,00 30,0

Stroški storitev 700,00 14,0

Amortizacija 800,00 16,0

Stroški dela 2.000,00 50,0

skupaj 5.000,00 100,0

Primer 10:

Izračunajmo povprečni indeks rasti prometa podjetja (Ik), če je ta v šestih letih narastel s

63.000,00 EUR na 124.350,83 EUR!

√

√

√ 12 %

Povprečni indeks rasti prometa je bil v šestih letih 12 %.

Primer 11:

Podjetje se ubada s problemom visokih stroškov. Da bi ugotovili vzroke preseganja stroškov,

bomo naredili analizo odstopanja stroškov materiala in dela na enoto proizvoda.

Standardni (načrtovani) potroški in stroški so naslednji:

1 potrošek neposrednega materiala 4 kg/enoto

2 potrošek neposrednega dela 6 ur/enoto

3 cena materiala 25,00 EUR/kg

4 cena dela 30,00 EUR/uro

V obdobju, zajetem v analizi, so bili doseženi rezultati:

1 proizvodnja 7.800 enot

2 nabava materiala 32.000 kg

3 vrednost nabavljenega materiala 784.000,00 EUR

4 poraba materiala 30.810 kg

5 opravljeno neposredno delo 50.700 ur

6 povprečna urna postavka 32,00 EUR/uro

Naloga 7:

Ugotovite stopnje udeležbe v prodaji podjetja, če je podjetje lani prodalo v Sloveniji za

543.700,00 EUR blaga, v države Evropske skupnosti za 321.300,00 EUR, v ZDA za

106.400,00 EUR in v Azijo za 204.600,00 EUR blaga!

Naloga 8:

Kako bi se spremenil indeks rasti prometa podjetja iz zgornjega primera, če bi promet v

petih letih narastel z 42.000,00 EUR na 67.641,42 EUR?


54

Ugotoviti moramo:

1 standardne stroške na enoto proizvoda

2 celotni odmik stroškov

a) odmik neposrednih stroškov materiala zaradi spremenjenih:

- potroškov materiala (potroškovni odmik)

- cen materiala (cenovni odmik).

b) odmik neposrednih stroškov dela zaradi spremenjenih:

- potroškov dela (učinkovitostni odmik)

- urne postavke (postavkovni odmik)

1 standardne stroške enote proizvoda (v EUR) izračunamo tako, da pomnožimo standardne

potroške neposrednega materiala in dela z njihovo standardno ceno in jih seštejemo

prvine standardni

potrošek

standardna

cena

standardni

stroški

(v EUR)

neposredni material 4 kg 25,00 EUR/kg 1 100,00

neposredno delo 6 ur 30,00 EUR/uro 1 180,00

Skupaj stroški na enoto 1 280,00

2 odmik pri stroških in njegovo razstavitev izračunajo tako, da primerjajo standardne in

uresničene stroške proizvodnje

prvine uresničeno

(v EUR)

načrtovano

(v EUR)

odmik

(v EUR)

neposredni material 754.845,00 780.000,00 - 25.155,00 ugoden

neposredno delo 1,622.400,00 1,404.000,00 218.400,00 neugoden

skupaj 2,377.245,00 2,184.000,00 193.245,00 neugoden

a) odmik neposrednih stroškov materiala

- potroškovni odmik (POM) POM= (uresničena poraba – standardna poraba za uresničeni obseg proizvodnje) x standardna cena

POM = (30.810 kg – 31.200 kg) x 25,00 EUR/kg = - 9.750,00 EUR (ugoden)

- cenovni odmik (COM) COM = (uresničena cena – standardna cena) x uresničena poraba

COM = (24,50 EUR/kg – 25,00 EUR/kg) x 30.810 kg = - 15.405,00 EUR (ugoden)

- celotni odmik neposrednih stroškov materiala (∑OM) ∑OM = POM + COM

∑OM = - 9.750,00 EUR + (- 15.405,00 EUR) = - 25.155,00 EUR (ugoden)

Ugotovili so, da je bila tako cena materiala kot njegova poraba na enoto nižja od

načrtovane, kar ugodno vpliva na poslovni izid podjetja.

b) odmik neposrednih stroškov dela

- učinkovitostni odmik (UOD) UOD = (uresničene ure dela – standardne ure dela) x standardna urna postavka

UOD = (50.700 ur – 46.800 ur) x 30 EUR/uro = 117.000,00 EUR (neugoden)


55

- postavkovni odmik (POD) POD = (uresničena urna postavka – standardna urna postavka) x uresničene ure dela

POD = (32,00 EUR/uro – 30,00 EUR/uro) x 50.700 ur = 101.400,00 EUR (neugoden)

- celotni odmik neposrednih stroškov dela (∑OD) ∑OD = UOD + POD

∑OD = 117.000,00 EUR + 101.400,00 EUR = 218.400,00 EUR (neugoden)

Ugotovili so, da je bila tako cena neposrednega dela, kot njegova poraba na enoto višja

od načrtovane, kar neugodno vpliva na poslovni izid podjetja.

stroški materiala stroški dela

odmiki odmiki

potroškovni cenovni učinkovitostni postavkovni

-9.750,00 (U) -15.405,00 (U) 117.000,00 (N) 101.400,00 (N)

skupaj -25.155,00 (U) 218.400,00 (N) 193.245,00 (N)

Pri predstavitvi rezultatov proučevanja nam pomagajo grafični prikazi gospodarskega

proučevanja, ki jih je praviloma razvila statistična znanost ter so za računovodske

nestrokovnjake razumljivejši in imajo večjo izrazno moč.

Naloga 9:

V obratu podjetja, ki je oblikovan kot prihodkovno mesto odgovornosti, so načrtovali

naslednje ekonomske kategorije:

NAČRTOVANO

prodana

količina

(v enotah)

prihodek

(v EUR)

spremenljivi

stroški (v EUR)

Proizvod A 920 55.200,00 41.400,00

Proizvod B 1.380 103.500,00 75.900,00

skupaj

Uresničene pa so bile naslednje ekonomske kategorije:

URESNIČENO

prodana

količina

(v enotah)

prihodek

(v EUR)

spremenljivi

stroški (v EUR)

Proizvod A 1.020 66.300,00 51.000,00

Proizvod B 1.200 86.400,00 60.000,00

skupaj

V načrtu je podjetje upoštevalo standardne spremenljive stroške.

Ugotovite, ali je bil obrat pri svojem delovanju (ne)uspešen? (Ugotovitev utemeljite z odmiki med uresničenim in načrtovanim sodilom za presojanje uspešnosti

prihodkovnega mesta odgovornosti; celotni odmik razstavite na delne odmike zaradi spremenjenega obsega

prodaje in spremenjene prodajne cene.)


56

Grafične prikaze uporabljamo pri predstavitvi izsledkov proučevanja.

Predstavitve zajemajo grafično prikazovanje:

časovnih vrst:

o linijski grafikoni (npr. izdelana količina izdelkov po časovnih obdobjih),

o polarni grafikoni za prikazovanje sezonske dinamike (npr. letni promet po mesecih),

o Z-diagram za proučevanje dinamike z več vidikov (npr. gibanje različnih stroškov v

obdobju, kumulativna časovna vrsta gibanja obsega proizvodnje),

o Brunsmanov grafikon za stanje določenega pojava in vzrok sprememb tega stanja,

o Guntov grafikon za spremljanje učinkov načrtovanih procesov,

koncentracije pojava:

o Lorenzov grafikon,

strukture oz. zgradbe pojava:

o strukturni stolpci,

o strukturni krogi in polkrogi.

Primer 12:

V tortnem grafikonu prikažimo stopnje udeležbe v neposrednih stroških proizvodnje nekega

izdelka iz primera 9.

2.2.4 Uporaba kazalnikov pri gospodarskem proučevanju

Kazalniki so v proučevalni gospodarski praksi prevladujoče sredstvo presoje. Vsebina

kazalnikov je odvisna od spoznavnih potreb proučevalcev in uporabnikov njihovih sporočil. S

kazalniki lahko relativno preprosto prikažemo zapletene gospodarske procese, razmerja in

sestave. Kazalniki so numerična sporočila, ki prikazujejo poslovno osebo ali njen del ter

gospodarske vidike procesov in razvojnih teženj.

30%

14%

16%

50%

Neposredni stroški proizvodnje izdelka

Stroški materiala

Stroški storitev

Amorizacija

Stroški dela

Naloga 10:

S stolpčnim in tortnim grafikonom prikažite podatke iz naloge 7!


57

Kazalci Kazalniki

Osnovna števila Povezana števila Deduktivna sestava Induktivna sestava

Absolutna števila: Relativna števila:

posamezna števila (npr. cena) stopnja udeležbe (npr. strukturna števila)

vsote (npr. sestava sredstev) koeficienti

razlike (poslovni izid, denarni izid)

indeksi srednje vrednosti (npr. povprečne

zaloge, terjatve, obveznosti)

Slika 6: Vrste kazalcev in kazalnikov


Kazalniki so lahko enostavni (primerjava dveh absolutnih števil), lahko pa so povezani kot

rezultat deduktivne (izhodiščni kazalnik razčlenimo na več med seboj logično povezanih

podkazalnikov) ali induktivne sestave (več kazalnikov povežemo v skupni kazalnik, ki nam

pove raven poslovne ugodnosti).

2.2.5 Finančni kazalniki poslovanja

Računovodski kazalniki so relativna števila o gospodarskih kategorijah, za katere obstajajo

računovodski podatki v glavni knjigi.

Računovodske kazalnike izračuna in prikaže računovodstvo v svojih poročilih. Kazalnike, ki

so del letnega poročila organizacije, določajo SRS 2006 (29.29. – 29.36).

Večina računovodskih kazalnikov ima naravo finančnih kazalnikov (obratno ne velja).

Finančni vidiki proučevanja poslovne osebe

Proučitev likvidnosti in solventnosti poslovne osebe

Bilanca stanja Posebni podatki:

Izkaza poslovnega in denarnega izida - podatki o dejavnosti

Dodatek k računovodskim izkazom - podatki o konjunkturi

Poslovno poročilo - drugi podatki

Usmerjenost v spremembe Usmerjenost v stanja

Proučitev Proučitev gibanja Proučitev Proučitev Proučitev

denarnih tokov sredstev in navpične navpične vodoravne

in denarnega izida virov sredstev sestave sestave sestave

sredstev virov sredstev

Dolgoročno Kratkoročna

pokritje likvidnost

Slika 7: Finančni vidiki proučevanja poslovne osebe


Računovodski kazalniki so lahko predračunski in obračunski, ki jih primerjamo, lahko pa jih s

seštevki in zmnožki povežemo v sistem kazalnikov.


58

Pri uporabi kazalnikov in razlagi njihovih rezultatov moramo biti previdni, saj nas lahko

zavedejo k napačnim odločitvam, ker temeljijo na preteklih podatkih. Pomembnejši so trendi

gibanja kazalnikov in ne absolutna števila. Računovodske kazalnike kombiniramo, vrednosti

pa so zmeraj relativne, računamo jih na določen trenutek (npr. plačilna sposobnost),

upoštevamo pa njihovo dinamičnost.


1 Katere so prvine gospodarskega proučevanja?

2 Pojasnite pojme načini, metode in tehnike gospodarskega proučevanja!

3 Katere pristope uporablja gospodarsko proučevanje?

4 Pojasnite pojme odmik, kazalec in kazalnik!

5 V kakšnih oblikah se pojavljajo relativna števila v gospodarskem

proučevanju?

6 Katere grafične prikaze uporabljamo pri predstavitvi izsledkov

gospodarskega proučevanje?

7 Kateri so finančni vidiki gospodarskega proučevanja?

2.3 PROUČEVANJE POSLOVANJA PODJETJA

Predmet proučevanja je poslovanje konkretnega podjetja (organizacije). Cilj proučevanja

podjetja je sprejemanje ukrepov za izboljšanje uspešnosti poslovanja. Opredeljene poslovne

probleme rešujemo v okviru gospodarskega načrtovanja in nadziranja uresničevanja

načrtovanega.

Računovodstvo kot osnovna informacijska funkcija v podjetju prevzema pod svoje okrilje

pomembne dele proučevanja, ki so tradicionalno sodili k drugi vedi – analizi poslovanja, v

praksi pa se proučevanje poslovanja odvija tudi v okviru oddelkov kontrolinga.

Razvoj poslovodnega računovodstva prenaša bistvo delovanja računovodske vede s

knjigovodstva na računovodsko načrtovanje in proučevanje.

SRS 29 (2006) predlaga, da se računovodsko proučevanje usmerja na:

razčlenjevanje odmikov obračunskih računovodskih podatkov od sodil za njihovo

presojanje,

oblikovanje kazalnikov na podlagi obračunskih in predračunskih računovodskih podatkov.

Pri proučevanju poslovanja si lahko podjetje pomaga z metodo primerjalnega presojanja

(angl. benchmarking) – kako dobro je poslovanje podjetja v primerjavi s poslovanjem

tekmecev in podobnih podjetij ter kaj bi bilo treba napraviti, da bi bila izvedba tako dobra ali

celo boljša od izvedbe vodilnih v panogi.

Primerjalno presojanje je tudi sredstvo za pridobivanje informacij, potrebnih za podporo

procesu stalnega izboljševanja poslovanja in pridobivanja konkurenčne prednosti.


59

Slika 8: Proces primerjalnega presojanja

Vir: Pučko, 2005, 302

Primerjalno presojanje je lahko:

notranje (notranji benchmarking) – se osredotoča na specifične verige vrednosti ali

zaporedja aktivnosti v podjetju,

konkurenčno (konkurenčni benchmarking) – ugotavlja, kako dobro delajo neposredni

tekmeci,

panožno (panožni benchmarking) – poskuša presegati konkurenčno presojanje in gradi na

primerjavi s trendi v panogi,

»najboljši v razredu« – ta vrsta benchmarkinga izhaja iz iskanja novih, inovativnih rešitev

v kateri koli panogi, ki jih poskuša uveljaviti v podjetju.

2.4 NAČELA OBLIKOVANJA INFORMACIJ

Vsako poslovno osebo lahko v namene proučevanja razčlenimo na tri komplementarne dele

oz. sisteme: odločevalni, informacijski in izvedbeni. Vendar ima vsak proces v podjetju tako

odločevalno, informacijsko in izvedbeno vsebino. Tako zaposleni sprejemajo odločitve na

osnovi določenih spoznavnih podlag (informacij) in te odločitve izvajajo, čeprav je glede na

organizacijsko zgradbo neko delo lahko pretežno odločevalno, informacijsko in izvedbeno.

Računovodstvo je značilna informacijska dejavnost, ki nudi vodilnim gospodarska sporočila o

preteklem, sedanjem in prihodnjem delovanju poslovne osebe. Shranjuje uresničena dejstva in

zbira nove podatke, kar omogoča presojanje pravilnosti in boljše prihodnje odločitve.

Ciljna usmerjenost podjetja zahteva nenehno skrb za opredeljevanje in uresničevanje številnih

dolgoročnih in kratkoročnih ciljev. Za to so potrebne številne odločitve, ki jih lahko

obravnavamo z vidika subjekta (kdo odloča), objekta (o čem odloča), prostora (kje odloča),

namena (zakaj odloča), vsebine (o čem odloča), načina (kako odloča), časa (kdaj odloča) in

posledic (tveganj) odločanja.

Odločitve imajo osnovo v stalni izbiri in izdelovanju spoznavnih podlag, kar je naloga

nosilcev informacijskih procesov. Izid teh procesov so sporočila, ki jih lahko gledamo z

različnih vidikov:

vidik členitve izvedbenega sistema – sporočila za nakupne, kadrovske, investicijsko-

tehnične, proizvodne, prodajne in za finančne odločitve,

vidik povezanosti informacijskih sistemov – sporočila, ki so izid povezanih ali

nepovezanih informacijskih sistemov,

vidik členitve odločevalnega sistema – sporočila za potrebe planiranja, izvajanja in

presojanja poslovnega procesa,

vidik sodelovanja informacijskih področij pri sestavi sporočil – sporočila o uresničenih

ali pričakovanih procesih in stanjih ter o proučevalnih in nadzornih sporočilih.

Osrednji del informacijskega sistema je računovodenje s štirimi informacijskimi področji:

knjigovodenje, predračunavanje, proučevanje (analiziranje) in nadziranje. Knjigovodenje

Ugotavljanje

ključnih

vprašanj

Zbiranje

notranjih

podatkov

Analiza

Uresniče-

vanje

sprememb

Zbiranje

zunanjih

podatkov


60

razviduje poslovne dogodke in stanja ter oblikuje sporočila o preteklih procesih in stanjih,

predračunavanje pa o prihodnjih procesih in stanjih. Proučevalni del informacijske dejavnosti

presoja ugodnosti procesov in stanj ter oblikuje zahtevnejša (proučevalna) sporočila za

uravnavanje in usmerjanje le-teh. Nosilci nadzornega dela informacijske dejavnosti skrbijo za

računovodski nadzor in izdelujejo nadzorna sporočila, ki so prav tako namenjena uravnavanju

in usmerjanju delovanja poslovne osebe.

Slika 9: Razmejitev nadzorne in proučevalne dejavnosti


Nadziranje je presojanje pravilnosti procesov in stanj z namenom, da z vnaprej opredeljenim

sodilom ugotovimo istovetnost uresničenega, proučevanje pa je presojanje gospodarskih

vzrokov in posledic, ki nastanejo z odmiki uresničenih stanj in/ali procesov od sodila

(želenega), in predlaganje ukrepov za izboljšanje poslovanja.


1 Pojasnite vsebino in cilj proučevanja poslovanja organizacije!

2 Obrazložite vlogo računovodstva v proučevanju poslovanja!

3 Obrazložite metodo primerjalnega presojanja!

4 Pojasnite razliko med nadziranjem in proučevanjem poslovanja!

2.5 RAČUNOVODSKA IN FINANČNA ANALIZA

Računovodska analiza se ukvarja s presojo ugodnosti sprememb in stanj premoženja

poslovnega sistema, v poročilu pa predlaga izboljšave poslovnih procesov in stanj.

Računovodsko analiziranje mora temeljiti na knjigovodskih podatkih. Ugotavlja odstopanja

med knjigovodskimi obračuni in predračuni in išče vzroke za nastale odmike. Izsledke

računovodske analize vključimo v okvir predračunskih, obračunskih in nadzornih poročil ali v

posebna analitska računovodska poročila, ki imajo običajno namen naslednjih aktivnosti v

poslovanju. Računovodsko analiziranje je proučevanje poslovanja. Na osnovi računovodske

analize vodstvo sprejema poslovne odločitve in ukrepe.

Finančni kazalniki so prikladno orodje za proučevanje poslovanja, saj lahko mnoga stanja in

dogajanja finančno ovrednotimo. Izračunavanje daje občutek racionalnosti, natančnosti in

varnosti, čeprav je to le en pogled v stanje in delovanje poslovne osebe. Pomembno je

proučevanje finančnih tokov in stanj.

Poznamo več oblik finančnega proučevanja, vse pa zahtevajo vsaj osnovno finančno in

računovodsko znanje. Proučujemo bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter izkaze denarnih

in finančnih tokov, uporabni pa so tudi modeli finančnih kazalcev. Kompleksna analiza

finančnega položaja podjetja (KAFIP) obsega opredelitev informacijskega sistema,

presojanje pravilnosti in nepravilnosti

pojava ali stanja glede na postavljeno

Nadziranje sodilo oz. kriterij poslovanja

Proučevanje presojanje ugodnosti pojava glede

na postavljeni cilj poslovanja

Pojav Poslovni cilj


61

kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti in finančnega položaja podjetja, kakor tudi

povezana spleta informacij o finančni moči in finančnem položaju podjetja.

Finančna sredstva moramo razporediti med fizične zmožnosti (nepremičnine, oprema,

material, blago), človeške zmožnosti (vodstvo, strokovnjaki, ostali zaposleni) in

organizacijske zmožnosti (informatika, kakovost, postopki, usposabljanje), tako da povečujejo

vrednost in prednosti poslovnega sistema.

Računovodstvo notranje uspešnosti opravlja analiziranje uspešnosti, kjer ga zanimajo:

prihodki, odhodki (stroški) in poslovni izid (vrednostno),

količinski izidi delov ali celega podjetja (nabava, proizvodnja, prodaja).

Pri proučevanju notranje uspešnosti računovodstvo ugotavlja:

razširjeni dobiček oz. zoženo izgubo, ki je razlika med prihodki in odhodki brez finančnih

odhodkov,

razširjeni dobiček = prihodki – (odhodki – finančni odhodki)

čisti dobiček dobimo, če od dobička odštejemo davek na dobiček,

čisti dobiček = dobiček – davek na dobiček

razširjeni poslovni izid je razlika med določenimi prihodki in določenimi odhodki,

razširjeni poslovni izid = določeni prihodki – določeni odhodki

(Primeri razširjenega poslovnega izida so:

prispevek za kritje stalnih stroškov (PKSS) – razlika med prihodki in spremenljivimi

stroški prodanih poslovnih učinkov (PU),

PKSS = prihodki – spremenljivi stroški prodanih PU

razlika v ceni je razlika med prodajno in nabavno ceno blaga,

razlika v ceni = prodajna cena – nabavna cena blaga

obrestna razlika je razlika med obrestmi za posojila in obrestmi za vloge,

obrestna razlika = obresti za posojila – obresti za vloge),

dodana vrednost, ki jo dobimo če k čistemu dobičku ali morebitni izgubi prištejemo

plače, davke in prispevke ter stroške obresti,

dodana vrednost = čisti dobiček + plače + davki in prispevki + obresti – izguba.

2.5.1 Proučevanje poslovne uspešnosti

Uspešnost poslovanja pomeni, da delamo prave stvari, tiste, po katerih je povpraševanje na

trgu, kupci pa so zanje pripravljeni priznati prodajno ceno, s katero bomo dosegli želeno

uspešnost poslovanja. Proučujemo poslovno in denarno uspešnost poslovanja.

uresničene poslovne naloge načrtovane poslovne naloge

Uspešnost poslovanja = in uresničeni in načrtovani

izidi poslovanja izidi poslovanja

Pri proučevanju učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti poslovanja uporabljamo:

pripomočke: predračunski in obračunski podatki v izkazih poslovnega izida in v bilanci

stanja ter drugi vrednostni in količinski podatki v proučevani poslovni osebi ali drugje, če

so nam za sodilo;


62

sodila: absolutne in relativne vrednosti dosežene učinkovitosti, gospodarnosti in

uspešnosti v proučevanih obdobjih delovanja poslovne osebe, v sorodnih poslovnih

osebah in/ali v gospodarskih dejavnostih, v katerih proučevana oseba posluje;

načine presojanja: presojanje pomembnih razlik med uresničeno in želeno

učinkovitostjo, gospodarnostjo in uspešnostjo po splošno veljavni deduktivni metodi.

Poslovno uspešnost ugotavljamo s shemo ekonomskih kategorij (Koletnik, 2006, 219):

1 + čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev

2 3 + prihodki od prodaje blaga in materiala ter od usredstvenih lastnih poslovnih učinkov

4 = prodajna vrednost ustvarjenih poslovnih učinkov (1 2 + 3)

5 – stroški blaga, materiala in storitev

6 = kosmati poslovni izid (4 – 5)

7 – stroški dela, amortizacija, drugi poslovni stroški in odhodki

8 = poslovni izid iz poslovanja I (6 – 7)

9 + poslovni izid iz financiranja

(prihodki financiranja – odhodki financiranja, brez odhodkov od obresti)

10 = poslovni izid iz poslovanja II (z odhodki od obresti, EBIT1; 8 + 9)

11 + amortizacija

12 = poslovni izid iz poslovanja III

(z odhodki od obresti in amortizacijo, EBITDA2; 10 + 11)

13 – odhodki od obresti

14 = poslovni izid iz rednega poslovanja (EBT3; 12 – 13)

15 poslovni izid zunaj rednega delovanja (drugi prihodki – drugi odhodki)

16 = celotni poslovni izid (14 15)

17 – davek od poslovnega izida

18 = celotni čisti poslovni izid (16 – 17) 1 EBIT = angl. earning before intererests and tax,

2 EBITDA = angl. earning before intererests, taxes, depreciation and amortization,

3 EBT = angl. earning before tax.

Poslovna uspešnost (angl. profitability) pomeni donos ali korist, ki jo želimo doseči s

poslovanjem. Poznamo donosnost sredstev, donosnost kapitala in donosnost prodaje za

podjetje ali njegov del (obravnavamo v nadaljevanju).

Med pripomočke za proučevanje in usmerjanje poslovne uspešnosti sodijo pregibne točke

(prag donosnosti, angl. break-even-point) – prag (želenega) dobička, pregibne točke pri

podatkih o stroških, odhodkih in prihodkih, razvilo pa se je tudi proučevanje poslovne

uspešnosti delniških družb z kazalniki poslovne donosnosti delnice, o vrednosti delnice, o

renditi dividende in renditi delnice ter o finančni donosnosti kapitala, sredstev in delnice.

Naloga 11:

Ugotovite poslovno uspešnost podjetja, če je to imelo 8.000,00 EUR prihodkov od prodaje

poslovnih učinkov, zaloge poslovnih učinkov so se zmanjšale za 500,00 EUR, stroški dela

so znašali 2.500,00 EUR, materiala 2.000,00 EUR, amortizacija v proizvodnji znaša

700,00 EUR, v upravi pa 400,00 EUR, stroški storitev so 900,00 EUR.

Podjetje je dobilo za 450,00 EUR dividend drugih podjetij, obresti najetega posojila pa so

znašale 550,00 EUR. Imelo je tudi za 600,00 EUR drugih odhodkov.

Stopnja davka na dobiček znaša 20 %.


63

Uspešnost proučujemo s kazalci donosnosti kapitala, donosnosti kapitala in dolgov,

donosnosti (čistih) naložb, donosnosti osnovnih in gibljivih sredstev, donosnosti prodaje in s

proučevanjem poslovne uspešnosti delniških družb.

2.5.1.1 Donosnost kapitala

Dobiček ali izguba izražata donosnost kapitala (Dk), ki je merilo donosnosti. V koeficientu

donosnosti kapitala (angl. ROE – return on equity) primerjamo temeljni poslovni izid s

kapitalom podjetja.

č = čisti D = dobiček PI = poslovni izid

p = povprečna vrednost rd = iz rednega delovanja d = dolgovi

Kdp = koeficient donosnosti prodaje

Ko(v)s = koeficient obračanja vseh (virov) sredstev

Ukap v V = stopnja udeležbe kapitala v vseh virih sredstev

Če koeficient donosnost kapitala pomnožimo s sto, dobimo stopnjo donosnosti kapitala

(StDK), ki nam pove, kolikšen odstotek poslovnega izida je bil dosežen z vloženim kapitalom

oz. kolikšna je podjetniška obrestna mera (koliko odstotkov kapitala se letno povrne).

StDK = ROE × 100

Primer 13:

Izračunajmo donosnost sredstev in kapitala na osnovi podatkov:

Zap.

štev. Kategorija

Vrednost

(v EUR)

1 Čisti dobiček 2.400,00

2 Obresti za dolgove 600,00

3 Celotni viri sredstev 9.000,00

4 - kapital 6.000,00

5 - dolgovi 3.000,00

6 Stopnja zadolženosti (5 / 4) 50,00 %

7 Obrestna mera za najeta posojila 8,00 %

Stopnja donosnosti sredstev (StDS) = (čisti dobiček + obresti za dolgove) / vsa sredstva × 100

StDS = (2.400,00 + 600,00) / 9.000,00 × 100 = 33,33 %

Stopnja donosnosti kapitala (StDK) = čisti dobiček / kapital × 100

StDK = 2.400,00 / 6.000,00 × 100 = 40,00 %

Oportunitetni stroški (OpS) = kapital × obrestna mera za najeta posojila / 100

OpS = 6.000,00 × 8 / 100 = 480,00 EUR

Stopnja donosnosti sredstev je v tem primeru 33,33 %, stopnja donosnosti kapitala je 40,00 %

in stroški izgubljenih priložnosti (okoliščinski stroški) 480,00 evrov.

Naloga 12:

Izračunajte donosnost sredstev in kapitala, če je podjetje imelo 800,00 EUR čistega

dobička, obresti za dolgove so bili 200,00 EUR, celotni viri sredstev so ovrednoteni na

2.500,00 EUR, od tega je 1.500,00 EUR kapitala.

Obrestna mera za najeta posojila je 6 %.


64

Primer 14:

Izračunajmo donosnost sredstev in kapitala po naslednjih podatkih (v EUR):

čisti dobiček 10.000,00, kapital 80.000,00,

obresti za dolgove 2.000,00, dolgovi 40.000,00.

10,00 %

12,50 %

Stopnja donosnosti sredstev je 10,00 %, stopnja donosnosti kapitala pa 12,50 %.

2.5.1.2 Donosnost kapitala in dolgov

Donosnost kapitala in dolgov (Dk+D, angl. ROI – rate of return on investment), torej lastnih in

tujih virov sredstev, kaže donosnost naložb oz. sredstev kot razmerje med poslovnim izidom

iz rednega delovanja, povečanim za odhodke obresti ter povprečno vrednostjo kapitala in

dolgov ali vseh sredstev.

č = čisti D = dobiček o = obresti

Dn = donos p = povprečna vrednost rd = iz rednega delovanja

Kdp = koeficient donosnosti prodaje

Ko(v)s = koeficient obračanja vseh (virov) sredstev

Če koeficient donosnost kapitala in dolgov pomnožimo s sto, dobimo stopnjo donosnosti

kapitala in dolgov (StDK+D), ki nam pove, kolikšen odstotek poslovnega izida je bil dosežen z

vloženim kapitalom in dolgovi. Če je stopnjo donosnosti kapitala in dolgov večja od bančne

obrestne mere, se naložba izplača.

StDK+D = ROI × 100

Primer 15:

Izračunajmo donosnost kapitala in dolgov na osnovi podatkov iz primera 13!

Stopnja donosnosti celotnih obveznosti do virov sredstev (SDCV)=

= (čisti dobiček + obresti za dolgove) / celotni viri sredstev×100

SDCV = (2.400,00 + 600,00) / 9.000,00 ×100 = 33,33 %

Stopnja donosnosti kapitala (StDK) = čisti dobiček / kapital × 100

StDK = 2.400,00 / 6.000,00 × 100 = 40,00 %

Stopnja donosnosti dolgov (StDD) = obresti za najeta posojila / dolgovi × 100

StDD = 600,00 / 3.000,00 × 100 = 20,00 %.

Stopnja donosnosti celotnih obveznosti do virov sredstev je v tem primeru 33,33 %, stopnja

donosnosti kapitala je 40,00 % in stopnja donosnosti dolgov 20,00 %.

Naloga 13:

Izračunajte donosnost sredstev in kapitala po naslednjih podatkih (v EUR):

čisti dobiček 15.000,00, kapital 60.000,00,

obresti za dolgove 3.000,00, dolgovi 30.000,00.


65

2.5.1.3 Donosnost (čistih) naložb

Donosnost (čistih) naložb (DN(Č), angl. RONA – return on net assets ali ROIC – return on

invested capital) ugotavljamo, ko presojamo le določena sredstva. Tako primerjamo poslovni

izid iz poslovanja in odhodke od obresti (EBIT) z ustrezno vrednostjo kapitala in dolgov, s

katero financiramo naložbo in plačujemo tudi obresti od dolgov.

č = čisti D = dobiček o = obresti

p = povprečna vrednost rd = iz rednega delovanja

Pri presojanju donosnosti (virov) sredstev uporabljamo tudi druge kazalnike:

poslovni izid iz poslovanja (vključno z amortizacijo in obrestmi, angl. EBITDA),

iz tega lahko izvedemo koeficient plačilne sposobnosti:

poslovni izid poslovne oz. temeljne dejavnosti – primerjava donosnosti kapitala, dolgov,

prodaje s poslovnim izidom temeljne dejavnosti,

kazalniki ocenjevanja vrednosti podjetij – za ugotavljanje denarnega ali čistega

poslovnega izida (+ odhodki obresti) iz rednega poslovanja.

V angleški literaturi srečujemo tudi kazalnike:

ali

1 NOPAT = angl. net operating profit after taxes

2 NOPLAT = angl. net operating profit less adjusted taxes

3 EVA = angl. economic value added

2.5.1.4 Donosnost osnovnih in gibljivih sredstev

Koeficient donosnosti osnovnih in gibljivih sredstev (KDos+gs) izračunamo kot razmerje med

poslovnim izidom, povečanim za odhodke obresti (PIposl + odho = EBIT) in povprečno

potrebnimi osnovnimi in gibljivimi sredstvi (os + gs)p.

Naloga 14:

Izračunajte donosnost kapitala in dolgov na osnovi podatkov iz naloge 12!


66

Potrebna sredstva izračunamo iz bilance stanja:

+ aktiva = pasiva (vsa stalna + gibljiva sredstva poslovne osebe)

– vse naložbe (dolgoročne + kratkoročne finančne + druge naložbe)

– nepotrebna sredstva za normalno delovanje (v pripravi, izven uporabe,

prekomerne zaloge in terjatve, presežek denarja in druga sredstva)

= potrebna osnovna in gibljiva sredstva (os + gs)p

V zvezi s tem lahko izračunamo donosnost čistih naložb v poslovni dejavnosti (angl. ROCE –

return on capital employed). do = obrestovani dolgovi

fn = finančne naložbe

lsp = presežek tekočih likvidnih sredstev

V povprečni vrednosti investiranega kapitala ne upoštevamo sredstev, vezanih v kratkoročnih

in dolgoročnih finančnih naložbah in dela tekočih likvidnih sredstev, ki presegajo tekoče

likvidnostne obveznosti.

2.5.1.5 Donosnost prodaje

Poslovni učinki so donosni, ko prinašajo podjetju poslovne koristi. Koeficient donosnosti

prodaje (KDp, angl. ROS – return on sales) lahko izračunamo za poslovno dejavnost (KDpd)

ali za vse dejavnosti (KDvd):

č = čisti PI = poslovni izid

p = poslovni rd = iz rednega delovanja

Prvi kazalnik kaže donosnost prodaje, ki je dosežena z ustvarjanjem in prodajo poslovnih

učinkov (proizvodov, storitev in blaga), z drugim pa celotno donosnost podjetja.

2.5.1.6 Poslovna uspešnost delniških družb

Za ugotavljanje poslovne uspešnosti delniških družb (PUdd), ki je pomembna za (potencialne)

lastnike, konkurenco in partnerje, uporabljamo koeficiente donosnosti delnice (angl. ES –

earning per share), odnosa med ceno in donosom delnice (angl. PER – price-earning-ratio),

vrednosti delnice z vidika prihodnjih donosov (angl. EVS – equity value per share) in

dividende na delnico (angl. DS – dividends per share):

Dč = čisti dobiček

Deln = nominalna vrednost delnice

OK = osnovni kapital

QDel = število delnic

divDel = dividenda na delnico

CB = cena na borzi

DelCB = borzni tečaj delnice

VE = vrednost podjetja po prihodnjih čistih izidih


67

Primer 16:

Ugotovimo vrednost in donos delnice delniške družbe po podatkih (v EUR):

Zap. št. Postavka 2009 2008

1 Čisti dobiček 3.000,00 2.400,00

2 Osnovni kapital 30.000,00 30.000,00

3 Število delnic 1.000 1.000

4 Čisti dobiček na delnico 3,00 2,40

5 Borzni tečaj na dan 31.12. 33,00 32,00

6 Vrednost in poslovni donos delnice (5 / 4) 11,00 13,33

7 % deleža čistega dobička v vrednosti

borznega tečaja delnice (4 / 5) 9,09 % 7,50 %

Za načrtovanje prihodnjih donosov lahko izračunamo vrednost delnice z vidika poslovnega

donosa, ki kaže vrednost delnice po diskontiranih prihodnjih donosih (KVDPD).

VPDPI = vrednost podjetja, ugotovljena s pomočjo diskontiranja

prihodnjih čistih poslovnih izidov

QD = število delnic

Razmerje med dividendo in ceno delnice na borzi izračunamo s kazalnikom o renditi

dividende. Odstotni kazalnik dividende na delnico (K%DD) je zanimiv za vlagatelje na

kapitalskem trgu, saj kaže donosnost delniškega kapitala. DD = dividenda posamezne delnice

BT = borzni tečaj delnice

2.5.2 Proučevanje učinkovitosti poslovanja

Učinkovitost gospodarjenja je odvisna od tega, koliko naredimo (čim več) in na kakšen način

(čim boljše). Usmerjeni smo v presojanje primernosti poslovnih procesov in težimo k čim

boljši izrabi vhodnih prvin.

»Delati stvari prav«

Učinkovitost poslovanja

poslovne osebe

»Čim več narediti«

Uresničeni načini

(postopki) delovanja

poslovne osebe

:

Standardni načini

(postopki) delovanja

poslovne osebe

Ustvarjeni

poslovni učinki

poslovne osebe

:

Angažirane prvine

delovanja

poslovne osebe

Slika 10: Učinkovitost poslovanja


Naloga 15:

Izračunajte vrednost in donos delnice delniške družbe, ki je imelo lani 5.000,00 EUR

dobička, predlani pa 4.000,00 EUR. Osnovni kapital je znašal obe leti 40.000,00 EUR,

izdanih pa je bilo 500 delnic.

Borzni tečaj delnice je bil 31. 12. 2009 88,00 EUR, 31. 12. 2008 pa 84,00 EUR.


68

Poslovno učinkovitost in gospodarnost presojamo z dveh vidikov:

učinkovitost kot tehnično učinkovitost,

gospodarnost kot ekonomsko učinkovitost.

Kazalniki učinkovitosti:

poslovnih učinkov =

=

∑ ∑

∑ ∑

Legenda:

Uč = količina poslovnega učinka Po = količina potroška u = uresničeno

Cu = cena poslovnega učinka Cp = cena potroška n = načrtovano

Učinkovitost poslovanja merimo z ugotavljanjem potrebnih vložkov oz. potroškov za želene

poslovne učinke – analiziramo izrabo resursov, npr. proizvodnost (notranji vidik):

K = koeficient p = proizvodnost

Kp = Ip / Mp I = izraz (količina učinkov)

M = merilo (skupni stroški)

Splošni koeficient proizvodnosti (Kp) lahko razdelimo glede na merilo proizvodnosti:

Kp dela = Qučinkov / Qzaposlenih Kp materiala = Qučinkov / Qporabljeni material Q = količina

Kp sredstev = Qučinkov / Qsredstev Kp osnovnih sredstev = Qučinkov / Qporabljenih osnovnih sredstev

Primer 17:

Izračunajmo vse koeficiente proizvodnosti, če potrebuje podjetje za izdelavo 800 proizvodov

štiri zaposlene s plačami po 100,00 EUR, pet strojev, katerih amortizacija znaša 75,00 EUR,

in 250 kg materiala za 160,00 EUR, stroški drugih porabljenih prvin pa so 400,00 EUR!

Kp dela = 800 / 4 = 200 proizvodov / zaposlenega

Kp dela = 800 / (4 × 100) = 2 proizvoda / EUR plače zaposlenega

Kp materiala = 800 / 250 = 3,20 proizvodov / kg materiala

Kp materiala = 800 / 160 = 5 proizvodov / EUR materiala

Kp sredstev = 800 / (4 × 100 + 75 + 160 + 400) = 800 / 1.035 = 0,77 proizvoda / EUR sredstev

Kp osnovnih sredstev = 800 / 5 = 160 proizvodov / stroj

Kp osnovnih sredstev = 800 / 75 = 10,67 proizvodov / EUR amortizacije


69

2.5.3 Proučevanje gospodarnosti poslovanja

Gospodarnost (ekonomičnost) poslovanja pomeni delati najceneje, ustvarjati poslovne učinke

s čim manjšimi potroški in stroški. Večje so gospodarske koristi (ob nižjih stroških), bolj

gospodarno ravnamo – notranji vidik.

Gospodarnost poslovanja = poslovne koristi (učinki) delovanja stroški delovanja

Poznamo različne kazalnike (koeficiente) gospodarnosti (Kg):

Kcelotne g = prihodki / odhodki

Kg poslovanja = poslovni prihodki / poslovni odhodki

Kg financiranja = finančni prihodki / finančni odhodki

Kprodajne stroškovnosti poslovnih prihodkov = stroški prodaje / poslovni prihodki

Pri presoji gospodarnosti uporabljamo tudi kazalnike uspešnosti (Ku):

Stopnja kosmate dobičkonosnosti poslovnih prihodkov =

= bruto dobiček iz poslovanja × 100 / poslovni prihodki

Stopnja dodane vrednosti v prihodkih od prodaje = dodana vrednost ×100 / prihodki prodaje

2.5.4 Proučevanje finančnega položaja podjetja

Pri analiziranju finančnega položaja podjetja proučujemo:

1 plačilno sposobnost podjetja,

2 sestavo sredstev in obveznosti do virov sredstev,

3 skladnost sredstev in obveznosti do virov sredstev,

4 obseg in dinamiko sredstev in virov sredstev.

2.5.4.1 Plačilna sposobnost podjetja

Pri analizi plačilne sposobnosti podjetja izhajamo iz pasivne strani bilance stanja: koliko

dolgov ima podjetje in ali ima dovolj denarja, da te dolgove ob zapadlosti poravna.

Naloga 16:

Izračunajte vse koeficiente proizvodnosti, če potrebuje podjetje za izdelavo 1.000

proizvodov pet zaposlenih s plačami po 80,00 EUR, štiri stroje, katerih amortizacija znaša

50,00 EUR, in 200 kg materiala za 100,00 EUR, stroški drugih porabljenih prvin pa so

250,00 EUR!

Kako se spremenijo koeficiente proizvodnosti, če se en stroj pokvari in ga nadomestijo trije

zaposleni, katerih dodatni stroški so 200,00 EUR?

Naloga 17:

Izračunajte vse koeficiente gospodarnosti, če je podjetje lani imelo za 100.000,00 EUR

prihodkov (od tega 90.000,00 EUR poslovnih, preostanek pa so finančni prihodki) in za

90.000,00 EUR odhodkov (od tega 15.000,00 EUR finančnih, preostanek pa so poslovni

odhodki), stroški prodaje pa so 12.000,00 EUR!

Kako vpliva na poslovanje znižanje vseh prihodkov za 5 % in zvišanje vseh stroškov in

odhodkov za enak odstotek?


70

Tako dobimo koeficient trenutne oz. tekoče denarnosti (Ktd):

Če je koeficient tekoče denarnosti večji od ena (Ktd > 1), lahko podjetje poravna vse dolgove.

Glede na rok razpoložljivosti denarja in zapadlosti dolgov ločimo:

Koeficient denarnosti I. stopnje = rD / zO (na isti dan) T = udenarljive terjatve

Koeficient denarnosti II. stopnje = rD + T / zO + O (na kratki rok – do treh mesecev)

Koeficient denarnosti III. stopnje = rD + T / zO + O (na srednji rok – do šest mesecev)

Ker pa kupci ne plačujejo zmeraj pravočasno, mora podjetje imeti varnostno rezervo (VR)

denarja, kar upošteva koeficient plačilne sposobnosti (KPS):

2.5.4.2 Kazalniki plačilne sposobnosti podjetja

Kazalniki kratkoročne likvidnosti kažejo likvidnost podjetja z vidika gibljivih sredstev in

njihovih virov.

Koeficient tekoče likvidnosti (KTL – angl. current ratio) izraža pokritost kratkoročnih

obveznosti (KrO) z obratnimi sredstvi (KrS); njegova vrednost bi naj bila večja od 2.

Koeficient pospešene likvidnosti (KPL – angl. quick ratio) je strožji od prvega koeficienta, saj

izvzema iz sredstev zaloge (Zal), ki so praviloma najmanj likvidna sredstva; njegova vrednost

bi naj bila večja ali enaka 1.

Koeficient absolutne likvidnosti (KAL – hitri test) dobimo ob primerjavi denarja in udenarljivih

vrednostnih papirjev (vp) s kratkoročnimi obveznostmi (KrO); absolutno likvidno je podjetje,

če je njegova vrednost višja od 1.

Kazalniki dolgoročne likvidnosti kažejo finančno disciplino podjetja pokrivanja dolgoročnih

sredstev z ustreznimi viri sredstev. kap = kapital

Koeficient pokritja 1. stopnje:

StS = stalna sredstva

DPČR = dolgoročne pasivne časovne razmejitve rez = rezervacije


DrPT = dolgoročne

poslovne terjatve


oTd = odložene

terjatve za davek

Primer 18:

Izračunajmo kazalnike kratkoročne in dolgoročne likvidnosti podjetja po podatkih (v EUR):

- kratkoročna sredstva 30.000,00 - kapital 40.000,00

- kratkoročni dolgovi 18.000,00 - stalna sredstva 35.000,00

- zaloge 8.000,00 - dolgoročni dolgovi 9.000,00

- denar 10.000,00 - vrednostni papirji 5.000,00.


71

Prenizka sta kazalnika tekoče in absolutne likvidnosti podjetja.

2.5.5 Povprečni stroški finančne strukture

Ko poznamo vsebino in posamezne stroške, lahko izračunamo povprečne stroške finančne

strukture (angl. WACC – weighted average cost of capital).

Postopek izračuna stroškov poteka v petih korakih:

a ugotovitev velikosti in razmerja lastnega in tujega kapitala,

b določitev stroškov lastnega in tujega kapitala,

c določitev teže oz. odstotka (ponder) posameznega vira v celoti,

d izračun vpliva davkov in drugih dejavnikov na ceno vira,

e določitev stroškov (želenega) kapitala (WACC).

Primer 19:

Izračunajmo povprečne stroške finančne strukture (WACC), če ima podjetje osnovni kapital

(OK) 20.000,00 EUR in dolg iz kratkoročnih posojil (KrO) 10.000,00 EUR. Lastniki

zahtevajo 8 % donosa (kOK), dolžniška obrestna mera pa je 6 % (kKrO), stopnja davka na

dobiček (T) pa 20 %. W = delež

Povprečni strošek financiranja podjetja je 6,93 % vrednosti sredstev.

Naloga 18:

Izračunajte kazalnike kratkoročne in dolgoročne likvidnosti podjetja po podatkih (v EUR):

- kratkoročna sredstva 40.000,00 - kapital 50.000,00

- kratkoročni dolgovi 19.000,00 - stalna sredstva 45.000,00

- zaloge 12.000,00 - dolgoročni dolgovi 7.000,00

- denar 16.000,00 - dolgoročne terjatve 6.000,00.

- vrednostni papirji 5.000,00

Naloga 19:

Izračunajte povprečne stroške finančne strukture (WACC), če ima podjetje osnovni kapital

(OK) 50.000,00 EUR, dolg iz kratkoročnih posojil (KrO) 15.000,00 EUR in dolg iz

dolgoročnih posojil (DrO) 25.000,00 EUR. Lastniki zahtevajo 7 % donosa (kOK), dolžniška

obrestna mera za kratkoročna posojila (kKrO) je 5 %, za dolgoročna (kDrO) pa 8 %. Stopnja

davka na dobiček (T) je 20 %.


72


1 Pojasnite vsebino delovanja računovodskega proučevanja!

2 Katere so oblike finančnega proučevanja poslovanja?

3 Obrazložite pojem uspešnosti poslovanja!

4 Kako presojamo poslovno uspešnost podjetja?

5 Obrazložite kazalce donosnosti (kapitala, kapitala in dolgov, naložb,

osnovnih in gibljivih sredstev ter prodaje)!

6 Obrazložite proučevanje poslovne uspešnosti delniških družb!

7 Pojasnite pojem učinkovitosti poslovanja!

8 Obrazložite pojem gospodarnosti poslovanja!

9 Pojasnite pojem plačilne sposobnosti podjetja!

10 Obrazložite kazalnike plačilne sposobnosti podjetja!

11 Pojasnite povprečne stroške finančne strukture podjetja!

2.6 RAČUNOVODSKI KAZALNIKI POSLOVANJA

Temeljne računovodske kazalnike določa SRS 29 (2006) – Računovodsko proučevanje

(Računovodsko analiziranje) v točkah 29. do 36., upoštevati pa moramo tudi Kodeks

računovodskih načel, ki obravnava načela računovodskega analiziranja v šestem poglavju z

načeli 152 do 157.

Računovodsko proučevanje je računovodsko presojanje kakovosti pojavov in računovodskih

podatkov o njih. Obsega proučevanje, ki je tesno povezano s sestavljanjem računovodskih

poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih. Povečuje kakovost

računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje in dosežke pri delovanju, ter je podlaga za

izboljšavo procesov in stanj.

Računovodski kazalniki so relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o

katerih obstajajo računovodski podatki. SRS 30.28 določa, kateri so obvezni kazalniki kot

priloga k letnim računovodskim izkazom.

Glede na izhodišče v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter glede na potrebe po

finančnem in gospodarskem načinu presojanja se računovodski kazalniki združujejo v

kazalnike stanja financiranja (vlaganja), kazalnike stanja investiranja (naložbenja), kazalnike

vodoravnega finančnega ustroja, kazalnike obračanja, kazalnike gospodarnosti, kazalnike

dobičkonosnosti, kazalnike dohodkovnosti in kazalnike denarne tokovnosti.

Temeljni kazalniki stanja financiranja (KF), ki jih dobimo s primerjavo ožjih delov obveznosti

do virov sredstev z njihovimi širšimi deli ali s celoto. VP = kapital in/ali različne obveznost

P = pasiva (vse obveznosti do virov ali kapital)

Temeljni kazalniki stanja investiranja (KI), ki jih dobimo s primerjavo ožjih delov sredstev z

njihovimi širšimi deli ali s celoto. Sp = posamezno sredstvo

A = aktiva (vsa sredstva, osnovna sredstva, zaposleni)

p

F

VK

P

p

I

SK

A


73

Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja (KVF). ki jih dobimo s primerjavo delov

obveznosti do virov sredstev z deli sredstev, ali nasprotno, dele sredstev primerjamo z deli

obveznosti. ODH = poslovni odhodki

amort = amortizacija

mat = porabljeni material

prod = prodano blago Temeljni kazalniki obračanja (KO) s primerjavo postavk v izkazu poslovnega izida s

postavkami v bilanci stanja kažejo hitrost obračanja posameznih sredstev. prej = prejemki od kupcev

Spp = povprečno stanje

posameznih vrst sredstev

Temeljni kazalniki gospodarnosti (KG) s tehnično-tehnološkega vidika kažejo učinkovitost

porabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa uspešnost porabe sredstev. prih = prihodki

odh = odhodki

posl = poslovni

Temeljni kazalniki dobičkonosnosti (KD) kažejo uspešnost vlog in naložb glede na dobiček. merilo = osnovni kapital,

dobiček, število delnic

Temeljni kazalniki dohodkovnosti (KDh) kažejo deleže posameznih ekonomskih kategorij v

dodani vrednosti podjetja. merilo = plače in deleži zaposlenih, dane obresti in

dividende, vračunani davek, čisti dobiček

PI+SO = dobiček + plače + obresti + dajatve – izguba

Kazalniki denarne tokovnosti (KDt) kažejo deleže denarnega izida v izbranem merilu. DIP = denarni izid iz poslovanja

merilo = poslovni prihodki, naložba, dolgovi

Računovodski kazalniki so predračunski in obračunski, zato jih je smiselno primerjati.

S seštevki in zmnožki posameznih kazalnikov dobimo kazalnike višjega reda (SRS 29.38).

Primer 20:

Izračunajmo kazalnike stanja financiranja, stanja investiranja, vodoravnega finančnega

ustroja, obračanja, gospodarnosti in dobičkonosnosti podjetja, če imamo naslednje podatke:

Zap. št. Postavka Vrednost (v EUR)

1 Obveznosti do virov sredstev 12.000,00

2 Osnovni kapital 6.600,00

3 Osnovna sredstva 7.200,00

4 Amortizacija (letna) 1.440,00

5 Poslovni prihodki 6.000,00

6 Poslovni odhodki 5.400,00

7 Dobiček pred obdavčitvijo 600,00

8 Davek na dobiček 20 %

=

=

.. ..p p

VF VF

p p

V SK ali K

S V

, , , ,O

p

ODH amort mat prod prejK

Sp

( )

.. .. .. ..G G G

posl posl

prih stroški dobičekK ali K ali K

odh prih prih

.. ..D D

dobiček dobiček dividendeK ali K

kapital sredstva merilo

Dh

o

meriloK

PI S

p

Dt

DIK

merilo


74

=

=

=

=

=

=

Podjetje ima 55 % lastnih in 45 % tujih virov, osnovna sredstva predstavljajo 60 % vrednosti

vseh sredstev, s kapitalom je financirano 92 % osnovnih sredstev, letno amortizirajo 20 %

osnovnih sredstev (povprečna amortizacijska doba je 5 let), poslovni prihodki presegajo

odhodke za 11 %, dobiček znaša 10 % poslovnih prihodkov in čisti dobiček 8 % kapitala.

Primer 10 ??

2.7 SISTEMI ODVISNIH KAZALNIKOV

Za ugotavljanje uspešnosti podjetja ne zadostuje preverjanje posameznih kazalnikov, ampak

moramo prikazati odvisnost ekonomskih kategorij (sprememba ene vpliva na stanje ostalih).

To poskušajo ponazoriti sistemi odvisnih kazalnikov (SKodv):

Du Pont – s podatki do kazalcev (od spodaj navzgor) – donosnost kapitala je odvisna od

hitrosti obračanja sredstev (prihodki / sredstva), čiste donosnosti prihodkov (prihodki /

odhodki) in strukture financiranja (sredstva / kapital).


1 Pojasnite pojem računovodski kazalnik!

2 Katere skupine računovodskih kazalnikov opredeljuje SRS 29 (2006)?

3 Pojasnite značilnosti posameznih skupin računovodskih kazalnikov

(kazalnikov stanja financiranja (vlaganja), kazalnikov stanja investiranja

(naložbenja), kazalnikov vodoravnega finančnega ustroja, kazalnikov

obračanja, kazalnikov gospodarnosti, kazalnikov dobičkonosnosti, kazalnikov

dohodkovnosti in kazalnikov denarne tokovnosti)!

Naloga 20: Izračunajte koeficiente gospodarnosti in dobičkonosnosti, če je podjetje prodalo 800 izdelkov

po 100,00 EUR. Lastna cena izdelka znaša 80,00 EUR. Drugi poslovni odhodki znašajo

10.000,00 EUR, finančni prihodki so 6.000,00 EUR, finančni odhodki pa 5.000,00 EUR, ostali

prihodki so 2.000,00 EUR in ostali odhodki 3.000,00 EUR.

Vrednost lastniškega kapitala je 30.000,00 EUR, davek na dobiček pa 20 %.

Kaj se zgodi s koeficienti, če se zaradi manjšega povpraševanja tako prodajna kot lastna cena

izdelka zmanjšata za 5 %?


75

DONOSNOST KAPITALA

obračanje sredstev × čista donosnost prihodkov × sredstva / kapital

PRIHODKI / SREDSTVA ČISTI DOHODEK / PRIHODKI

davek na dohodek

stalna sredstva + gibljiva sredstva prihodki – odhodki

osnovna zaloge prihodki od proizvajalni stroški

sredstva terjatve poslovanja stroški uprave

finančne naložbe prihodki od stroški prodaje

finančne denar financiranja finančni odhodki

naložbe

Slika 11: Du Pontov sistem povezanih kazalnikov

Vir: po Kolenc, 2006, 80

Modeli finančne analize so primerni za primerjavo uspešnosti poslovanja v več obdobjih,

a zelo različno utežijo posamezne ekonomske kategorije, zato so uporabni z veliko mero

previdnosti:

o Altmanov obrazec – je znan model enostavnega ugotavljanja finančnega zdravja (Z)

podjetja z uporabo petih kazalnikov različne teže

Z = 1,2x1 + 1,4x2 + 3,3x3 + 0,6x4 + 1,0x5

x1 = (čista) obratna sredstva / celotna sredstva x2 = zadržani dobiček / celotna sredstva

x3 = (bruto dobiček + finančni stroški) / celotna sredstva

x4 = tržna vrednost delnic / celotne obveznosti x5 = vrednost prodaje / celotna sredstva

Z > 2,99 finančno močno podjetje

Z < 1,81 podjetje v resnih težavah

Z = 2,675 meja uspešnosti in bankrota

o Kraličkov hitri test – je uporaben le v stabilnih gospodarskih razmerah, ki pa jih

dandanes ni, zato se ne uporablja pogosto.

LESTVICA OCENE

KAZALEC zelo dobro dobro srednje slabo

% trajnega kapitala > 30 % > 20 % > 10 % < 10 %

% denarnega toka v prihodnosti > 10 % > 8 % > 5 % < 5 %

rentabilnost kapitala > 20 % > 15 % > 8 % < 8 %

odplačilo dolga < 3 leta < 5 leta < 12 let > 12 let

o Weinrichov model – temelji na raziskavah v različnih podjetjih; ocena temelji na

točkovnem vrednotenju osmih kazalnikov in več točk zbere podjetje, bolj je

ogroženo (8 do 14 točk doseže zelo dobro podjetje, nad 32 točkami pa je podjetje

zelo ogroženo).

Weinrichov model s kazalniki primerja:

lastni s tujim kapitalom,


76

likvidnostna sredstva s celotnim kapitalom,

hitro unovčljiva sredstva z odhodki iz poslovanja,

bruto dobiček in odhodke financiranja s celotnim kapitalom,

vrednost prodaje s celotnim kapitalom,

tuji kapital z denarnim tokom,

tuji kapital brez hitro unovčljivih sredstev s podjetniškimi neto prejemki,

obveznosti do dobaviteljev in lastne menice z vrednostjo nabave materiala.

2.8 ANALIZIRANJE ODMIKOV OD NAČRTOVANEGA

Računovodstvo mora nenehno oblikovati predračunska, obračunska, nadzorna ter analitska

zbirna in podrobna poročila.

Predračunavanje oblikuje strokovne podlage za sprejem poslovnih odločitev o vseh

gospodarskih kategorijah za celotno podjetje in njegove dele.

Obračuni so lahko notranji (za zaposlene) in zunanji (za lastnike, kupce, dobavitelje, upnike,

državo).

Nadzorna poročila vsebujejo podatke o načrtovanih in uresničenih stanjih in gibanjih

gospodarskih kategorij. Poleg predračunskih in obračunskih informacij vsebujejo kazalnike, s

katerimi se poveča nazornost informacij in presoja pravilnost in resničnost samih izkazov.

(notranja kontrola).

Podatki iz predračunskih, obračunskih in nadzornih poročil se presojajo v okviru

računovodskega analiziranja, kjer proučujemo sestavo sredstev in obveznosti, finančnih tokov

in finančnega izida, stroškov, odhodkov in prihodkov.

Primerjalna računovodska analiza pa presoja ugodnost gibanj in stanj ekonomskih kategorij

za različna časovna obdobja z zunanjimi merili (teoretično in znanstveno utemeljena).

Za odločevalce v podjetju so analitska poročila najpomembnejša, saj zagotavljajo podatke o

ciljih poslovanja, ki se izkažejo v okviru računovodskega predračunavanja.

Razčlenjevanje odmikov uresničenih računovodskih podatkov od postavljenih sodil (meril)

mora ugotoviti razloge za nastanek teh odmikov. Na osnovi le-teh zasnuje pripravo in

razčlenjevanje mogočih rešitev in predlaganje ukrepov.

Podjetje samo izdela metodiko razčlenjevanja odmikov glede na svojo dejavnost in objektivne

možnosti izvajanja razčlenjevanja.

Finančno računovodstvo pojasnjuje odmike pri uresničevanju načrtovanega poslovnega izida:

prihodki – odmiki zaradi prodanih količin in prodajnih cen,

stalni odhodki – odmiki zaradi prodanih količin in prodajnih cen,

spremenljivi odhodki – odmiki zaradi potroškov na enoto, količin poslovnih učinkov in

nabavnih cen prvin.

Stroškovno računovodstvo pojasnjuje odmike pri uresničevanju načrtovanih stroškov (pri

neposrednih in posrednih, spremenljivih in stalnih, uresničenih in standardnih za dosežen

obseg), poslovnega izida, vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje.


77

Analiza z računovodskimi kazalniki je lahko:

tradicionalna analiza je predvsem vrednostna, ne zajema pa pomembnih področij, ki jih je

težko ovrednotiti:

o zadovoljstvo kupcev,

o kakovost ustvarjenih poslovnih učinkov,

o učenje in rast zaposlenih,

o izboljševanje produktivnosti,

o uvajanje novih proizvodov in storitev,

o ekologija (skladnost z okoljem);

moderna analiza za presojanje dolgoročne uspešnosti podjetja upošteva tako računovodske

kot neračunovodske kazalce in kazalnike.

2.9 PROUČEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Računovodski izkazi so temeljna dokazila o gospodarjenju organizacije. Premoženjsko-

finančno stanje se kaže v bilanci stanja, uspešnost poslovanja pa v izkazu poslovnega izida in

v izkazu denarnih tokov. Računovodski izkazi nam prikažejo prerez krogotoka poslovnih

dogajanj, ki se od ustanovitve podjetja dalje nenehno obnavljajo in krepijo.

Izkaz (bilanca) stanja

Izkaz (bilanca) poslovnega izida

Slika 12: Bilančni krogotok

Vir: po Koletnik, 2005, 21


1 Pojasnite uporabnost sistemov računovodskih kazalnikov!

2 Obrazložite Du Pontov sistem računovodskih kazalnikov!

3 Pojasnite delovanje modelov finančne analize (Altmannov obrazec,

Kraljičkov hitri test in Weinrichov model)!

4 Pojasnite vsebino in vlogo nadzornih poslovnih poročil!

5 Obrazložite vsebino in vlogo analitskih poslovnih poročil!

6 Katere odmike pojasnjuje finančno in katere stroškovno računovodstvo?

7 Pojasnite razlike med tradicionalno in moderno analizo s kazalniki!

Sredstva

dolgoročna kratkoročna

Viri sredstev

kapital dolgovi

Odhodki

poslovni finančni izredni Prihodki

poslovni finančni izredni

dobiček izguba


78

Tradicionalni računovodski izkazi ne posredujejo vseh potrebnih in želenih informacij, tako

ne pokažejo vzrokov in posledic finančnega položaja in poslovnega uspeha organizacije. Zato

so potrebna dodatna razkritja in dodatna proučevanja, ki jih izvedejo gospodarski veščaki.

Proučevanje podatkov v računovodskih izkazih in v dodatnih razkritjih, ki so sestavina

(praviloma) letnih poročil, odkriva morebitne pomanjkljivosti v učinkovitosti, gospodarnosti

in uspešnosti poslovanja, v plačilni sposobnosti ter pri stanjih in spremembah sredstev in

virov sredstev.

Proučevanje računovodskih izkazov zajema pripravo in izdelavo bistvenih in ciljno

usmerjenih sporočil za znane uporabnike (največkrat) s pomočjo kazalnikov. Za preglednost

sporočil je potrebno podatke prestrukturirati (preurediti).

Sodobno proučevanje računovodskih izkazov zajema tako tradicionalno količinsko

proučevanje s kazalniki, kakor tudi proučevanje kakovosti, izbranih usmeritev pri izdelavi

računovodskih izkazov in kompleksna proučevanja poslovanja z elektronskimi pripomočki.

Namen vseh proučevanj je priprava logičnih dokazil za presojanje sedanjosti in za

napovedovanje prihodnosti. Preučevanje mora ponuditi najbolj realno sliko poslovne

prihodnosti, zato uporabljamo tudi druge vire – javno objavljene podatke o preučevani

poslovni osebi (podatki AJPES, DURS, sodišč, bank, borzni tečaji, tiskovne konference).

Poročilo o opravljeni presoji računovodskih izkazov omogoča kritično oceno poslovne

politike vodstva, kar se kaže v:

premoženjsko-finančnem položaju – stanje obsega in sestave sredstev in virov sredstev v

trenutku proučevanja,

poslovni uspešnosti – obseg in sestava prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v

obdobju proučevanja,

denarni uspešnosti – obseg in sestava prejemkov, izdatkov in denarnega izida v obdobju

proučevanja.

Proučevanje računovodskih izkazov prispeva k preglednosti, razumljivosti in nedvoumnosti

celovite slike gospodarskega delovanja in položaja organizacije za vse, ki želijo imeti

gospodarsko znanje o njej. Za to potrebujemo predračunske in obračunske računovodske

izkaze proučevane organizacije.

2.9.1 Vrste proučevanj računovodskih izkazov

Proučevanje računovodskih izkazov ima že dolgo zgodovino, tako da ločujemo tradicionalno

in sodobno računovodsko proučevanje.

Tradicionalno proučevanje računovodskih izkazov se loteva medobdobnih in medpodjetniških

presoj s pomočjo kazalnikov iz podatkov v temeljnih računovodskih izkazih. Primerjamo in

strnjujemo absolutna in relativna števila in tako pridemo do manjšega števila podatkov z

večjo izrazno močjo. Ker imajo posamezni kazalniki omejeno izrazno moč, proučevalci raje

uporabljajo povezane in primerljive kazalnike za prikaz relevantnih pojavov v poslovni osebi.

Klasično proučevanje računovodskih izkaz je bilo sprva namenjeno predvsem zunanjim

uporabnikom, kasneje pa je postalo tudi pripomoček za poslovodenje in upravljanje poslovnih

oseb. Teži k vnaprejšnjemu poznavanju prihodnjih okoliščin in vključevanju drugih

računovodskih in neračunovodskih podatkov. Na pomenu pridobiva poznavanje preteklih in


79

prihodnjih razvojnih tendenc. Proučevalec presoja sedanjo in prihodnjo uspešnost ter

premoženjsko-finančno stabilnost, pri čemer se najbolj opira na podatke iz računovodskih

izkazov, uporablja pa tudi dodatne vire (publikacije, tiskovne konference, skupščinska

poročila, borzna poročila, konjukturni in statistični podatki).

Proučevanje je lahko delno (le prejemke in izdatke, finančni položaj, prihodke in odhodke,

premoženjski položaj, stroške in učinke zaposlenih, varovanje okolja in ljudi) ali kompleksno

(proučevanje vrednot in uresničevanja temeljnih ciljev poslovne osebe).

Sporočila kot rezultat proučevanja pričakujejo in potrebujejo zunanji (upniki, vlagatelji

kapitala, konkurenca, sindikati, gospodarske zbornice, izvajalci gospodarskega nadzora –

inšpektorji, revizorji) in notranji uporabniki (poslovodstvo na vseh ravneh in v povezanih

podjetjih).

Najpogostejše metode in tehnike tradicionalnega proučevanja so:

1 Analiza absolutnih podatkov – absolutni podatki dajejo sliko o poslovanju podjetja, ki pa

je velikokrat omejena in nepregledna, zato so boljše primerjave posameznih postavk

glede na načrtovane, dosežene v preteklosti ali v primerljivih podjetjih oz. v panogi.

2 Indeks rasti – analiza zajema primerjavo indeksov rasti posameznih postavk izkazov

poslovanja med seboj, z indeksi panoge oz. primerljivih podjetij.

3 Strukturni deleži – proučujemo deleže posameznih delov izkazov uspeha, ustreznost

strukture kapitala glede na sredstva in obseg dolgov, relativni obseg posameznih postavk

sredstev (npr. terjatev ali zalog) ter njihovo spreminjanje med obdobji (trend).

4 Preseki bilanc stanja – bilanco stanja vodoravno »presekamo« po ročnosti virov

financiranja ter primerjamo vire sredstev po ročnosti in ugotavljamo njihovo prelivanje

(npr. dolgoročnih virov v kratkoročna sredstva in obratno).

5 Računovodski kazalniki – so običajno razmerja med določnimi postavkami izkazov

(bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaz denarnih tokov) oz. med določenimi

tržnimi vrednostmi.

Novejše proučevanje računovodskih izkazov upošteva, da se ni mogoče omejiti samo na

izračun in primerjavo kazalnikov, temveč je mnogo pomembnejša ocena nadaljnjih razvojnih

tokov. K novim pripomočkom štejemo metode za diagnosticiranje kriz oz. za prognoziranje

nesolventnosti s pomočjo multivariatorjev diskriminacijske analize. S pomočjo signifikantnih

kazalnikov, ki jih dobimo z matematično-statističnimi znanji, spoznavamo raven ugodnosti

položaja ter prihodnjih priložnosti. To so sistemi zgodnjega oz. pravočasnega spoznavanja

razvojnih teženj. Iščemo odgovor, ali grozi nevarnost in kakšne ukrepe je potrebno sprejeti ob

nevarnosti. Do groženj nevarnosti lahko pride zaradi negativni razvojnih teženj, zaradi

nepričakovanih dogodkov v podjetju ali v okolju, ali pa zaradi napačnih poslovnih odločitev.

K sodobnem proučevanju sodijo še drugi proučevalni načini in metode, ki so jih razvili

posamezniki in razne ustanove za potrebe presojanja ugodnosti (bonitete) gospodarskega

položaja in uspeha podjetja, kakor tudi presoja kakovosti računovodskih usmeritev pri

izdelavi računovodskih izkazov.

K racionalni in hitri proučitvi računovodskih izkazov veliko prispevajo sodobna računalniška

oprema in tehnologija z uporabo ekspertnih (izvedenskih) sistemov. Vključena so dognanja

umetne inteligence, ki so uporabna pri reševanju kompleksnih in slabo strukturiranih

problemov.


80

2.9.2 Metodologija proučevanj računovodskih izkazov

Pri proučevanju računovodskih izkazov uporabljamo splošni način presojanja, ki ima delovne

korake:

priprava podatkov v računovodskih izkazih za proučevanje,

opazovanje in ocenjevanje poslovanja poslovne osebe s pomočjo podatkov iz

računovodskih izkazov,

opredelitev problemov v poslovanju (diagnosticiranje),

iskanje in izbira ustreznih rešitev.

Proučevanje ne more zgolj ugotavljati razmerij med vrednostmi gospodarskih kategorij v

računovodskih izkazih, temveč mora tudi proučiti vzroke in posledice vseh tistih razmerij, ki

kažejo na neželene pojave v poslovanju ter poiskati rešitve za odpravo neskladij.

Izhodišče proučevanja so temeljni cilji poslovne osebe (želeni poslovni in denarni izid ter

premoženjsko-finančni položaj), ki so razčlenjeni v več podciljev. S proučevanjem

prikazujemo in ocenjujemo odmike od skupnih in delnih ciljev. Osredotočimo se na ključne

podatke in spoznanja, ki jih razčlenimo tam, kjer zaznamo odstopanja, sproti pa izključujemo

nepomembne sestavine (neznatne in ugodne odmike).

2.9.3 Proučevanje izkaza poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno

prikazan poslovni izid obdobja, za katerega se sestavlja. Vsebuje prikaz prihodkov in

odhodkov (stroškov) in dobička oz. izgube v obdobju. Izkaz poslovnega izida preverjamo

kritično (pravilnost sestave, skladnost s knjigovodskimi in finančnimi pravili) in analitično

(ocena prihodkov in odhodkov ter izračun ustreznih kazalnikov).

V izkazu poslovnega izida so predmet proučevanja:

odhodki (stroški) – doseči želimo nenehno zniževanje stroškov ob enaki ali višji kvaliteti

poslovnih učinkov. Višino in strukturo stroškov določajo velikost in izkoriščenost

kapacitet, tehnološki postopki, cene vhodnih prvin in nivo produktivnosti.

prihodki – doseči želimo čim večje prihodke ob enakih ali nižjih stroških. Višino in

strukturo prihodkov določajo cene in količine prodanih poslovnih učinkov. Pomembno je

ugotoviti mejno rentabilnost – prihodke, s katerimi pokrijemo vse stroške.

ekonomičnost – sledi analizi prihodkov in odhodkov. Poslovanje je ekonomično, ko je

razmerje prihodkov in odhodkov večje od ena. Prihodke lahko primerjamo tudi s številom

zaposlenih ali s številom opravljenih delovnih ur.

produktivnost – proučujemo razmerje med doseženimi učinki z vloženimi prvinami (npr.

število ali vrednost poslovnih učinkov s številom zaposlenih ali porabljenim materialom).

Povečanja produktivnosti ne moremo graditi na zmanjšanju kvalitete poslovnih učinkov,

saj bi to zmanjšalo ekonomičnost in prodajo.

uspešnost – zahteva kompleksno analizo, ki vsebuje tako proučevanje rentabilnosti kot

uspeha, sredstev, produktivnosti in ekonomičnosti. Uspešnost se običajno izraža kot

razmerje med dobičkom (rezultatom) in vloženimi sredstvi.

Sam vpogled v izkaz poslovnega izida ne zadošča za ugotovitev, ali je poslovni izid dovolj

ugoden. Zanima nas, ali bi lahko bil boljši in kaj nam je preprečevalo, da tega nismo dosegli.


81

Želimo oceniti preteklo in prihodnjo uspešnost poslovne osebe. Pri tem lahko izbiramo med

več načini in metodami pripoznavanja in merjenja ekonomskih kategorij. Želimo spoznati

ustreznost sestave, obsega in dinamike vseh elementov poslovnega izida ter presoditi

učinkovitost, gospodarnost in uspešnost poslovanja. Iščemo pomembne razlike med

uresničenimi in želenimi prihodki, stroški, odhodki in poslovnimi izidi, ocenjujemo pa tudi

obseg ustvarjenih poslovnih učinkov. Razlike povežemo v enega ali več problemov ter nato

iščemo vzroke in domnevne rešitve za odpravo zaznanih problemov.

Proučevanje poslovnega izida

proučevanje sestave, proučevanje sestave, proučevanje sestave, proučevanje učinkovitosti,

obsega in dinamike obsega in dinamike obsega in dinamike gospodarnosti in

prihodkov stroškov in odhodkov poslovnih izidov uspešnosti poslovanja

Slika 13: Proučevanje poslovnega izida


Pred analizo je potrebno prečiščevanje podatkov v izkazu poslovnega izida, ki je usmerjeno v

razkrivanje tihih rezerv, morebitnih skritih izgub, vpliva sprememb vrednosti valut in tržne

vrednosti poslovne osebe na poslovni in denarni izid ter na razkrivanje razlik med poslovnim

izidom za davčne in poslovne potrebe. Sem sodi tudi prevrednotenje ali celo izločitev

določenih postavk v bilanci stanja in posledično v izkazu poslovnega izida.

Primer 21:

Ugotovimo tržno vrednost poslovne osebe iz naslednjih podatkov (v EUR):

- kapital 125.000,00 - tržna vrednost delnice 120,00

- osnovni kapital 100.000,00 - nominalna vrednost delnice 80,00.

Tržna vrednost poslovne osebe:

+ knjigovodska vrednost celotnega kapitala 125.000,00

+ presežek vrednosti 25.000,00

= tržna vrednost celotnega kapitala 150.000,00

Naloga 5

V naslednjem koraku pred proučevanjem lahko izkaz poslovnega izida preuredimo. Podatke

lahko strnemo, razdružimo ali izločimo, lahko pa se odločimo za drugačno obliko, kar velja

predvsem za izkaze poslovnega izida za notranje poročanje, medtem ko so zunanji bolj

poenoteni zaradi splošnih pravnih in strokovnih pravil. Preurejanje izkaza je individualno,

odvisno od njegove vsebine in ciljev proučevanja.

Naloga 21:

Ugotovimo tržno vrednost poslovne osebe iz naslednjih podatkov (v EUR):

- kapital 115.000,00 - tržna vrednost delnice 90,00

- osnovni kapital 90.000,00 - nominalna vrednost delnice 95,00


82

Primer 22:

Ugotovimo poslovni izid in ga prikažimo v dveh modelih izkaza poslovnega izida – stroške

prikažemo po izvirnih vrstah in po dejavnostih po sledečih podatkih:

1 prihodki od prodaje poslovnih učinkov so 200.000,00 EUR,

2 stroški: (v 000 EUR)

Vrste stroškov

Skupaj

Proizvajalna dejavnost Skupne

dejavnosti

Prodajna

dejavnost

Finančna

dejavnost neposredni

stroški

splošni

stroški

Stroški materiala

Stroški dela

Amortizacija

Drugi stroški

Obresti

40

60

20

40

16

30

24

10

20

14

28

7

5

5

9

1

7

16

3 nedokončana proizvodnja, vrednotena po proizvajalnih stroških, je začetek leta 60.000,00

EUR, konec leta pa 66.000,00 EUR; stanje zalog proizvodov se ni spremenilo.

Izkaz poslovnega izida od 01.01. do 31.12.2009 (stroški po izvirnih vrstah)

Sestavine poslovnega izida Vrednost (v EUR)

1

a

b

c

č

2

d

e

f

g

3

h

4

Vrednost ustvarjenih učinkov

Prihodki od prodaje proizvodov

Prihodki od financiranja

Drugi prihodki

Povečanje nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov

Stroški

Stroški materiala

Stroški dela

Amortizacija

Drugi stroški

Dobiček v poslovni dejavnosti (1 – 2)

Odhodki za obresti

Celotni dobiček (3 – h)

206.000,00

200.000,00

----

----

6.000,00

160.000,00

40.000,00

60.000,00

20.000,00

40.000,00

46.000,00

16.000,00

30.000,00

Izkaz poslovnega izida od 01.01. do 31.12.2009 (stroški po dejavnostih)

Sestavine poslovnega izida Vrednost (v EUR)

1

a

b

c

č

d

2

e

f

g

3

h

i

j

k

4

Poslovna dejavnost

Prihodki od prodaje proizvodov

Stroški proizvajalne dejavnosti (126.000 – 6.000)

Kosmati dobiček (a – b)

Stroški neproizvajalnih dejavnosti

stroški prodajne dejavnosti

stroški skupnih dejavnosti

Dobiček poslovne dejavnosti (c – č)

Finančna dejavnost

Finančni prihodki

Finančni odhodki (obresti)

Izguba finančne dejavnosti

Celotna dejavnost

Dobiček redne dejavnosti (d – g)

Drugi prihodki

Drugi odhodki

Dobiček zunaj redne dejavnosti

Celotni dobiček (h – k)

200.000,00

120.000,00

80.000,00

34.000,00

17.000,00

17.000,00

46.000,00

----

16.000,00

16.000,00

30.000,00

----

----

----

30.000,00


83

Sledi proučevanje prihodkov, stroškov, odhodkov in poslovne uspešnosti s pomočjo podatkov

v standardnih izkazih poslovnega izida. Presojanje opravimo z vidika obsega, sestave in

dinamike.

2.9.3.1 Proučevanje prihodkov

Za pripoznavanje in izkazovanje prihodkov morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

da je prodajalec prenesel na kupca vsa tveganja in pravice, ki izhajajo iz lastništva,

da ni večje negotovosti glede plačila kupnine,

da ni večje negotovosti glede stroškov za prodane količine,

da ni večje negotovosti glede možnosti za vračilo prodanih količin.

Presoja prihodkov od __.__. do __.__.20__

Zap.

št. Besedilo

Sodilo Uresničeno

v

proučevanem

obdobju

Odmiki

(5 – 3) (5 – 4)

Uresničeno v

primerjalni

pravni osebi

ali v obdobju

Načrtovano

v

proučevanem

obdobju

1 2 3 4 5 6 7

A Poslovni prihodki

I Prihodki od prodaje proizvodov in storitev

II Prihodki od prodaje blaga in materiala

III Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

IV Drugi poslovni prihodki

B Finančni prihodki

I Prihodki iz deležev

II Prihodki iz danih posojil

III Prihodki iz poslovnih terjatev

IV Drugi finančni prihodki

C Drugi prihodki

Skupaj prihodki (A + B + C)

Slika 14: Presoja prihodkov


Naloga 22:

Ugotovite poslovni izid in ga prikažite v dveh modelih izkaza poslovnega izida – stroške

prikažete po izvirnih vrstah in po dejavnostih po sledečih podatkih:

1 prihodki od prodaje poslovnih učinkov so 400.000,00 EUR,

2 stroški: (v 000 EUR)

Vrste stroškov

Skupaj

Proizvajalna dejavnost Skupne

dejavnosti

Prodajna

dejavnost

Finančna

dejavnost neposredni

stroški

splošni

stroški

Stroški materiala

Stroški dela

Amortizacija

Drugi stroški

Obresti

80

120

40

80

32

50

64

30

28

32

58

15

6

10

13

2

12

32

3 nedokončana proizvodnja je na začetku leta enaka kot konec leta; stanje zalog

proizvodov se je zmanjšalo za 10.000,00 EUR.


84

Prihodke proučujemo glede na:

a) Obseg prihodkov – ugotoviti želimo, ali ima proučevana oseba dovolj prihodkov, za kar

uporabimo podatke iz izkazov poslovnega izida (koeficiente in/ali stopnje udeležbe).

Sodilo presoje so načrtovani ali prihodki prejšnjih obdobij, ki jih preračunamo na enoto.

Presoja odmikov med uresničenimi in primerjanimi (želenimi) prihodki od … do … 20.. Zap.

šte-

vilka

Vrsta

pri-

hodkov

Enota

mere

Primerjalni prihodki Uresničeni prihodki Cena

(Cn)

Količina

(Učn)

Vrednost

(Cn x Učn)

Cena

(Cu)

Količina

(Uču)

Vrednost

(Cu x Uču)

1 2 3 4 5 6 7 8 9

se nadaljuje

Odmiki vrednosti prihodkov

Opombe

Odmiki zaradi

cen:

(Cu - Cn) x Učn

Odmiki zaradi količin:

(Uču - Učn) x Cu Skupni odmiki

10 = (7 – 4) x 5 11 = (8 – 5) x 7 12 = 10 + 11

Slika 15: Presoja odmikov prihodkov


b) Sestavo prihodkov – spoznavamo uspešnost trženja oz. prodaje v okviru posameznih

poslovnih dejavnosti, tržišč, organizacijskih enot, proizvodno-prodajnih programov in

sestavin vrednosti poslovnih učinkov. Odmike prihodkov ugotavljamo iz podatkov v

izkazih poslovnega izida in iz poročil proučevane osebe, sorodnih poslovnih oseb in

celotne dejavnosti.

c) Dinamiko prihodkov – presojamo spremembe v prihodkih skozi proučevana obdobja.

Razlike ugotavljamo in ocenjujemo s povprečnimi indeksi dinamike, korelacijskimi

koeficienti, trendi in drugimi pripomočki. Zanimajo nas razvojne tendence vseh ali

posameznih vrst prihodkov, za kar potrebujemo izkaze več obdobij (za pet in več let).

√

Id = povprečni indeks dinamike Yn = podatek iz zadnjega obdobja

Y1 = podatek iz prvega obdobja n = število proučevanih obdobij

Slika 16: Povprečni indeks dinamike


2.9,3.2 Proučevanje stroškov in odhodkov

Stroške in odhodke proučujemo prav tako proučujemo po obsegu, sestavi in dinamiki.

Temeljna pravila prikazovanja odhodkov določa SRS 17 (2006):

a) poslovna oseba razčlenjuje odhodke na poslovne, finančne in druge odhodke po

funkcionalnih skupinah (proizvajalni stroški prodanih količin, splošni in stroški uprave)

ali kot vsoto vseh stroškov v obdobju,

b) splošni stroški nabavne dejavnosti so lahko vključeni med splošne proizvajalne stroške,

c) zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje lahko vrednotimo po spremenljivih

stroških, po proizvajalnih stroških ali po zoženi lastni ceni,

d) prenos stroškov zalog materiala na prodane količine vrednotimo pa metodi drsečih

povprečnih cen, tehtanih povprečnih cen ali po metodi zaporednih cen (FIFO); pri stalnih

ocenjenih ali standardnih cenah upoštevamo sorazmerni del odmikov,

e) odpisi vrednosti zalog in terjatev se pojavljajo kot poslovni odhodki v obdobju nastanka,


85

f) morebitne prevrednotovalne popravke oslabitve sredstev ali okrepitve rezervacij štejemo

med poslovne odhodke, prevrednotovalne popravke oslabitve finančnih naložb ali

okrepitve dolgov pa med finančne odhodke,

g) poslovna oseba mora v dodatnih pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti

uporabljene metode merjenja odhodkov.

Slika 17: Presoja odhodkov


Pri proučevanju obsega stroškov in odhodkov presojamo primernost vseh ali posameznih vrst

stroškov in odhodkov, pri čemer uporabljamo podobne pripomočke, sodila in načine, kot smo

jih spoznali pri proučevanju prihodkov.

Odhodke najprej praviloma preoblikujemo v koeficiente, stopnje udeležbe ali v druga

relativna števila. Uporabimo lahko tudi kazalnike gospodarnosti ali kazalnike, ki kažejo

stopnjo udeležbe vseh ali posameznih vrst stroškov v vrednosti ustvarjenih učinkov, ali

kazalnike o obsegu stroškov na enoto prodaji namenjenih poslovnih učinkov.

Pri proučevanju standardnega izkaza poslovnega izida, narejenega po izvirnih vrstah stroškov,

presojamo obseg stroškov s koeficienti intenzitete, kjer primerjamo stroške posameznih prvin

(porabljenega materiala, storitev drugih, dela, amortizacije) z vrednostjo ustvarjenih

poslovnih učinkov. Uporabimo lahko tudi druge kazalnike – materialna moč, delovna moč,

Presoja odhodkov od …… do …… 20…..

Zap.

št. Besedilo

Sodilo Uresničeno

v proučev.

obdobju

Odmiki

(6 – 3) (6 – 4) (6 – 5) primerjano

podjetje

preteklo

obdobje

načrtovano

obdobje

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Različica A:

A Poslovni odhodki

I Stroški materiala, blaga in storitev

II Stroški dela

III Odpisi vrednosti (amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki)

IV Drugi poslovni stroški in odhodki (tudi delež zaposlenih v razširjenem dobičku)

V Povečanje ali zmanjšanje zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje

B Finančni odhodki

I Odhodki iz financiranja poslovne dejavnosti

II Odhodki iz financiranja finančne dejavnosti

C Drugi odhodki (odhodki zunaj rednega delovanja)

Č Skupaj odhodki (A + B + C)

Različica B:

A Poslovni odhodki

I Proizvajalni stroški prodanih proizvodov in storitev

II Stroški splošnih dejavnosti

III Stroški prodajne dejavnosti

IV Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

B Finančni odhodki

I Odhodki iz financiranje poslovne dejavnosti

II Odhodki iz financiranje finančne dejavnosti

C Drugi odhodki (odhodki zunaj rednega delovanja)

Č Skupaj odhodki (A + B + C)


86

naložbena moč, kjer primerjamo cene materiala in prodajne cene, plače in dodano vrednost na

zaposlenega, amortizacijo in nabavno vrednost amortizljivega sredstva in podobno.

Presojati moramo tudi splošne (režijske) stroške, za kar so razvite številne racionalizacijske

metode – analiza vrednosti splošnih stroškov (ang. Overhead value analysis, OVA), izvirno

predračunavanje splošnih stroškov (ang. Zero base budgeting, ZBB), globalno zmanjševanje

splošnih stroškov, stalno vzpodbujanje k izboljšanju procesov (jap. Kaizen) in druge.

S proučevanjem sestave stroškov in odhodkov presojamo ugodnost razmerja med sestavinami

odhodkov:

odhodki z vidika poslovne dejavnosti (odhodki od proizvajalne dejavnosti, odhodki od

trgovinske dejavnosti, odhodki od finančne dejavnosti, odhodki zunaj rednega delovanja),

odhodki z vidika trgov in kupcev (odhodki med povezanimi poslovnimi osebami, odhodki

na domačem in tujem trgu, odhodki po značilnih skupinah kupcev),

odhodki po obsegu in vrednosti prodanih proizvodov in storitev (odhodki, odvisni od

potroškov in nabavnih cen),

odhodki po proizvodno-prodajnih programih ali skupinah proizvodov ter storitev,

odhodki po organizacijskih enotah oz. odsekih (odhodki po naložbeno-izidnih enotah,

odhodki po poslovno-izidnih enotah, odhodki po drugih organizacijskih enotah).

Stroške lahko presojamo po vrstah stroškov, po stroškovnih mestih in nosilcih, po možnosti

ugotavljanja (neposredni in posredni stroški), z vidika stanovitnosti (stalni in spremenljivi

stroški), po možnostih vplivanja nanje ali s kombinirano primerjavo.

Pri proučevanju dinamike stroškov in odhodkov veljajo enaka pravila, načini in metode kot

pri presojanju prihodkov za krajša in daljša poslovna obdobja.

2.9.3.3 Proučevanje poslovnega izida

Ko proučimo prihodke, stroške in odhodke, lahko preidemo na proučevanje poslovnega izida.

To je podobno kot pri prihodkih, stroških in odhodkih – proučujemo obseg, sestavo in

dinamiko uspešnosti v preteklih obdobjih.

Proučujemo izide, kot jih navaja SRS 19 (2006):

temeljne vrste izidov, ki so pomembni tako za notranje kot zunanje uporabnike:

o poslovni izid (dobiček ali izguba),

o poslovni izid (dobiček ali izguba) iz rednega poslovanja,

o celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba),

o celotni poslovni izid po odbitku prevrednotovalnega popravka poslovnega izida,

o čisti poslovni izid (čisti dobiček ali čista izguba),

druge vrste poslovnih izidov, ki so pomembni za notranje uporabnike in jih izbere ter

opredeli poslovodstvo poslovne osebe:

o prispevek za kritje,

o kosmati poslovni izid (kosmati dobiček ali kosmata izguba),

o celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) skupaj s finančnimi odhodki,

o celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) skupaj z deleži zaposlenih v

njem,

o dohodek (dodana vrednost).


87

S proučevanjem sestavin celotnega poslovnega izida želimo spoznati glavne izvore

poslovne uspešnosti obravnavane poslovne osebe, ki so v gospodarsko zdravi in razvojno

naravnani poslovni osebi v redni dejavnosti (proizvodnji, trgovini, v storitvah), manj pa v

drugih dejavnostih in zunaj rednega delovanja.

Obseg poslovnega izida proučujemo podobno kot prihodke in odhodke. Ocenjujemo

njegovo velikost glede na porabljena sredstva in njihove vire financiranja. Presojamo

obseg izidov iz poslovne, iz finančne dejavnosti ter zunaj rednega delovanja s kazalniki

donosnosti sredstev, kapitala in vseh virov sredstev.

Sestavo poslovnega izida proučujemo glede na njegov izvor in delitev s pomočjo

presekov (poslovne, finančne in podbilance uspešnosti zunaj rednega delovanja) in

koeficientov, kjer primerjamo poslovne izide posameznih dejavnosti s celotnim

poslovnim izidom. Višanje vrednosti kazalcev kaže na ugodno dinamiko – rastočo

uspešnost poslovne osebe.

Slika 18: Presoja velikosti poslovnega izida


Presoja velikosti poslovnega izida

Zap.

št. Besedilo

Sodilo Uresničeno

v proučev.

obdobju

Odmiki

(6 – 3) (6 – 4) (6 – 5) primerjano

podjetje

preteklo

obdobje

načrtovano

obdobje

1 2 3 4 5 6 7 8 9

A Izvor poslovnega izida

I Poslovni izid iz poslovne dejavnosti (poslovni prihodki – poslovni odhodki)

1 Poslovni izid iz prodaje proizvodov in storitev

2 Poslovni izid iz prodaje blaga in materiala

3 Poslovni izid iz drugih vrst poslovne dejavnosti

II Poslovni izid iz finančne dejavnosti (finančni prihodki – finančni odhodki)

III Poslovni izid zunaj rednega delovanja (drugi prihodki – drugi odhodki)

Celotni poslovni izid (I + II + III)

B Sestava in razporeditev dobička

I Sestava dobička

1 Davki in prispevki

2 Čisti dobiček

II Razporeditev čistega dobička

1 Rezerve iz dobička

2 Izplačilo dividend

3 Nakup lastnih delnic in poslovnih deležev

4 Drugo

C Sestava in kritje izgube

I Sestava izgube

1 Izguba v poslovni dejavnosti

2 Izguba v finančni dejavnosti

3 Izguba zunaj rednega delovanja

II Kritje izgube

1 V breme odhodkov

2 V breme sredstev rezerv

3 V breme osnovnega kapitala


88

2.9.4 Proučevanje bilance stanja

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem mora biti resnično in pošteno

prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku, za katerega

jo sestavljamo.

Slabost podatkov iz bilance stanja in s tem rezultatov njihovega analiziranja je zgodovinskost

(zastarelost) in statičnost, mogoča pa je kakovostna analiza z vidika premoženja in lastnine

(aktive in pasive).

Bilanco stanja proučujemo z vidika analiziranja:

osnovnih sredstev – proučujemo vire financiranja osnovnih sredstev, ki so lahko lastni

in/ali tuji. Če podjetje veliko sredstev financira z dolžniškim kapitalom, lahko zaide v

likvidnostne težave. Načeloma bi naj bila osnovna sredstva krita z lastnimi viri, vendar to

praktično skoraj ni mogoče, zato velja pravilo, da je podjetje tem bolj kreditno sposobno,

čim bolj prevladujejo lastni viri.

stanja zalog – ugotavljamo pravilnost prikazanih zalog, njihovih ocen in odpisov.

Ocenimo pravilnost vrednotenja zalog surovin, materiala in nedokončane proizvodnje.

Ugotavljamo vire trajnih obratnih sredstev, ki imajo dolgoročni značaj (kot osnovna

sredstva). Pri obratnih sredstvih ugotavljamo hitrost obračanja, saj je pri hitrejšem

obračanju potrebnih manj zalog in je v njih vezanih manj finančnih sredstev.

terjatev – ocenjujemo možnosti udenaritve terjatev, od česar je prav tako odvisna

likvidnost podjetja – hitrejša udenaritev terjatev pomeni boljšo likvidnost podjetja, kar

dosežemo s skrajševanjem plačilnih rokov kupcev in brez nalaganja obratnih sredstev v

dolgoročne investicije. Terjatve razčlenimo po rokih dospelosti, njihovem obračanju in

po povprečni vezavi v dnevih. Hitrejša je realizacija terjatev, krajši je čas kreditiranja

kupcev.

likvidnosti – ugotavljamo, ali je podjetje sposobno ob dospelosti poravnati vse svoje

obveznosti. Za doseganje likvidnost morajo razpoložljiva obratna sredstva ustrezati

zapadlim obveznostim. Trajno likvidnost podjetje ohrani, če tuji viri ne presežejo

obratnih sredstev, obenem pa mora podjetje biti nenehno plačilno sposobno.

obveznosti – omogoča ugotavljanje stopnje zadolženosti podjetja in njegove finančne

odvisnosti.

V ta namen presojamo:

o strukturo virov (razmerje lastni : tuji viri) omogoči spoznanje virov financiranja,

o strukturo obveznosti po ročnosti (razmerje dolgoročne : kratkoročne obveznosti),

o možnost poravnave obveznosti (razmerje obveznosti : obratna sredstva),

o načine in čas poravnave obveznosti podjetja.

S to analizo ugotovimo, ali je podjetje kvalitetno (dobro stoječe) ali prezadolženo in tudi

kolikšna je njegova plačilna sposobnost.


89

Omejitve, ki jih moramo odpraviti pred proučevanjem bilance stanja:

zbirka podatkov je dolgoročno nestanovitna in nepopolna (npr. ni podatkov o vedenju in

znanju zaposlenih),

podatki so usmerjeni v preteklost, nas pa zanima prihodnost poslovnega sistema,

ne vidimo sprememb, za katere so že dani pogoji in se bodo kmalu pojavile (npr. pravice

in obveznosti iz že sklenjenih pogodb),

omejena je aktualnost podatkov zaradi poznega zbiranja in dostavljanja (npr. kratkoročne

terjatve in dolgovi so medtem že poravnani, lahko kupijo nova sredstva in najamejo nova

posojila),

nepreglednost bilančnih postavk onemogoča neposredno spoznavanje gospodarskega

položaja poslovne osebe, zato si pomagamo z relativnimi števili – kazalniki.

S prečiščevanjem bilance stanja ugotavljamo, ali so podatki primerni za proučevanje – ali so

podatki v primerjalnih obdobjih enako urejeni in ali prikazujejo resnično in pošteno stanje

sredstev in obveznosti do virov sredstev. Pogosto moramo popraviti vrednost kapitala,

popravek vrednosti stalnih sredstev, kratkoročnih obveznosti in rezervacij.

Za presojanje lahko naredimo stopenjsko bilanco stanja, kot je na sliki.

Slika 19: Presoja premoženjsko-finančnega položaja


Presoja premoženjsko-finančnega položaja

Zap.

št. Besedilo

Sodilo Uresničeno

v proučev.

obdobju

Odmiki

(6 – 3) (6 – 4) (6 – 5) primerjano

podjetje

preteklo

obdobje

načrtovano

obdobje

1 2 3 4 5 6 7 8 9

1 Gibljiva sredstva

+ Zaloge

+ Dolgoročne poslovne terjatve

+ Kratkoročne poslovne terjatve

+ Kratkoročne finančne naložbe

+ Denarna sredstva

+ Odložene terjatve za davek

+ Sredstva za prodajo

+ Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

2 Kratkoročni dolgovi oz. kratkoročne obveznosti

– Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

– Kratkoročne obveznosti, vključene v skupine za odtujitev

– Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

3 Razlika (1 – 2)

4 Stalna sredstva

+ Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

+ Opredmetena osnovna sredstva

+ Naložbene nepremičnine

+ Dolgoročne finančne naložbe

5 Dolgoročni dolgovi oz. dolgoročne obveznosti

– Dolgoročni poslovni dolgovi

– Dolgoročni finančni dolgovi

– Odložene terjatve za davek

6 Razlika (3 + 4 – 5)

7 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

8 Kapital (6 – 7)


90

Če proučujemo bilanco po vrsti in vrednosti potrebnih in nepotrebnih sredstev ter njihovih

virov, izdelamo bilanco stanja z ločenim prikazom enih in drugih sredstev.

S proučevanjem podatkov iz bilance stanja spoznamo:

plačilno (ne)sposobnost poslovne osebe,

sestavo (konstitucijo) sredstev in virov sredstev,

skladnost (harmonijo) med sredstvi in viri sredstev,

obseg in dinamiko sredstev in virov sredstev.

Premoženjsko-finančni položaj oz. likvidnost poslovne osebe proučujemo kot:

statično (strukturno) likvidnost – primerjava postavk sredstev in obveznosti z enakim

časom vezave oz. zapadlosti (v bilanci stanja),

dinamično likvidnost – čas preoblikovanja in udenarjenja sredstev, kar kažejo pritoki in

odtoki v obdobju (v izkazu denarnih tokov).

O naravni likvidnosti govorimo, ko podjetje pride do denarja s prodajo in plačilom za

poslovne učinke, umetno likvidnost pa doseže s prodajo (udenarjenjem) nedenarnih sredstev.

Konstitucijo sredstev in virov sredstev proučujemo z vidika navpične in vodoravne sestave

sredstev in virov sredstev

2.9.4.1 Lastni in tuji viri sredstev

Kakovost finančne strukture (stanje financiranja podjetja) se kaže v:

velikosti in razmerju lastniškega (angl. equity) in dolžniškega (angl. dept) kapitala in s

tem zadolženosti podjetja (tradicionalno),

usklajenosti strukture sredstev s finančno strukturo,

zagotavljanju likvidnosti, stabilnosti denarnega toka in priskrbe virov ter v stališčih

uprave (sodobno).

Podjetja načeloma samofinancirajo dolgoročne naložbe (osnovna in trajna obratna sredstva –

zaloge). Razmerje med lastnimi in tujimi viri je odvisno od strukture sredstev, stopnje

donosnosti sredstev ter od značaja lastnikov in uprave.

Delež tujih virov (finančni vzvod) določajo stroški financiranja; če so ti nižji od pričakovane

stopnje donosnosti celotnega kapitala, je najem posojila upravičen.

Sestavo sredstev lahko proučujemo z vidika:

časa – ali so se zgodile pomembne spremembe, razlogi zanje in njihove posledice,

prostora – ali so se zgodile spremembe na kraju uporabe sredstev,

vsebine – ali so se zgodile spremembe med kratkoročnimi (gibljivimi) ali dolgoročnimi

(stalnimi) sredstvi.

Lahko pa sredstva proučujemo tudi po namembnosti v poslovni in finančni dejavnosti, po

vrstah potrebnih sredstev, po stopnji iztrošenosti sredstev in po organizacijskih oblikah.

Proučevanje sestave virov sredstev zajema presojanje razmerja med kapitalom in dolgovi,

med kratkoročnimi in dolgoročnimi dolgovi ter med dolgovi za poslovne in finančne potrebe.

Cilj proučevanja je spoznati in oceniti (ne)ustreznost sestave virov glede na poslovne potrebe

in pogoje financiranja poslovanja.


91

Ugotavljamo ustreznost sestave virov po izvoru (kapital ali dolgovi), po zapadlosti

(kratkoročni ali dolgoročni tuji viri), po namembnosti (za potrebna ali nepotrebna poslovna

sredstva), po kraju virov (notranji in zunanji viri financiranja) in stroških financiranja (višina

obrestne mere). Pri tem lahko uporabimo kazalnike, ki izražajo zadolženost in finančno

sposobnost poslovne osebe.

Pri financiranju moramo dosegati dolgoročno donosnost sredstev in kratkoročno plačilno

sposobnost. Prednosti lastnih virov so večja finančna trdnost, manjši stroški financiranja,

večja konkurenčna sposobnost (zmožnost kreditiranja in združevanja) ter večja solventnost in

neodvisnost od monetarnih ukrepov države.

Osrednja sta kazalnika stopnja samofinanciranja in stopnja finančne samostojnosti ter

finančni vzvod (odstotna donosnost kapitala – Dkap%, angl. financial leverage effect), ki

omogoča, da podjetje z dodatnim zadolževanjem poveča svoj dobiček.

( )

Primer 23:

Ugotovimo dobiček in stopnjo donosnosti kapitala, če ima podjetje 120.000,00 EUR kapitala

(kap) ter 150.000,00 EUR dolgoročnih in kratkoročnih posojil (dolg). Zahtevana stopnja

donosnosti kapitala (Dkap) je 10 %, posojilna obrestna mera (p) pa 8 %.

( )

Podjetje z vključitvijo tujih, cenejših virov poveča donosnost kapitala za 2,5 %.

Skladnost (harmonijo) med sredstvi in viri proučujemo s finančnim skladjem, ki omogoča

trajno plačilno sposobnost. Skladje gradi na zlatih finančnih bilančnih pravilih glede

skladnosti sredstev in virov:

Pravila zdravega financiranja:

stalna sredstva, zaloge in dolgoročne poslovne terjatve financiramo s kapitalom,

rezervacijami, dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami ter dolgoročnimi

poslovnimi in finančnimi obveznostmi,

Naloga 23:

Ugotovite dobiček in stopnjo donosnosti kapitala, če ima podjetje 200.000,00 EUR kapitala

(kap) ter 160.000,00 EUR dolgoročnih in kratkoročnih posojil (dolg). Zahtevana stopnja

donosnosti kapitala (Dkap) je 8 %, posojilna obrestna mera (p) pa 10 %.


92

sprotna sredstva (gibljiva sredstva brez zalog in dolgoročnih poslovnih terjatev)

financiramo s kratkoročnimi poslovnimi in finančnimi obveznostmi ter kratkoročnimi

pasivnimi časovnimi razmejitvami.

Ocenjevanje in spoštovanje optimalnega razmerja po bilančnih pravilih ne upošteva:

stremljenja po čim večji donosnosti uporabljenih sredstev in virov sredstev,

stroge primerjave z bilančnimi podatki vodijo do mešanja bilančnih postavk, ki različno

učinkujejo na likvidnost sredstev (npr. sredstva v trenutku zapadlosti terjatev niso

popolnoma udenarljiva),

likvidnih sredstev od prodaje poslovnih učinkov podjetje ne uporabi samo za vračilo

dolgov, temveč tudi za financiranje novih poslovnih ciklov (npr. za plače in nabavo

materiala).

Statično likvidnost poslovne osebe ugotavljamo:

s preseki bilance stanja,

z bilanco čistih obratnih oz. gibljivih sredstev,

s stopenjsko bilanco stanja,

s kazalniki kratkoročne in dolgoročne statične likvidnosti.

2.9.4.2 Analiza sestave sredstev in obveznosti do virov sredstev

Podjetje zmanjšuje tveganje in zagotavlja varnost poslovanja tudi z ustrezno sestavo sredstev

(S) in obveznosti (V), ki so prikazane v bilanci stanja.

Analiziramo lahko vodoravno in / ali navpično sestavo sredstev (S) in virov sredstev (V):

navpična

sestava

S in V

vodoravna sestava S in V

Slika 20: Vodoravna in navpična sestava sredstev in virov sredstev

Pri analiziranju navpične usklajenosti sredstev in virov sredstev lahko proučujemo:

1 stopnjo udeležbe (U%) posameznih vrst sredstev – stalnih (StS), gibljivih (GbS) in

finančnih (FnS) v celotnih sredstvih (CS):

U%StSvCS = StS * 100 / CS U%GbSvCS = GbS * 100 / CS U%FnSvCS = FnS * 100 / CS

2 stopnja odpisanosti stalnih sredstev (OdStS) OV = odpisana vrednost StS

OdStS = OV / NV NV = nabavna vrednost StS

3 delež zalog v (gibljivih) sredstvih (Z%v(Gb)S) Zp = povprečno stanje zalog

Z%v(Gb)S = Zp * 100 / (Gb)Sp (Gb)Sp = povprečno stanje (Gb)S

4 stopnja poslovnih terjatev v (gibljivih) sredstvih (PT%v(Gb)S)

PT%v(Gb)S = PTp * 100 / (Gb)Sp PTp = povprečno stanje PT

5 stopnja samofinanciranja (SF%) kap = kapital

SF% = kap * 100 / (kap + V) V = dolgovi

6 stopnja finančne samostojnosti (FS%) PČR = pasivne časovne razmejitve

FS% = kap * 100 / (V + PČR)

Velikost kazalnikov je odvisna od dejavnosti podjetja (kapitalsko ali delovno intenzivna

panoga).

SREDSTVA VIRI SREDSTEV

Stalna sredstva Kapital

Gibljiva sredstva Dolgovi

Aktiva Pasiva


93

Proučevanje usklajenosti sredstev in virov sredstev vršimo tudi s preseki bilance stanja.

I. presek:

Stalna sredstva Kapital, rezervacije in časovne razmejitve,

dolgoročne obveznosti za stalna sredstva

II. presek

Zaloge ter dolgoročne poslovne in

druge terjatve

Kapital, rezervacije in časovne razmejitve,

dolgoročne obveznosti za gibljiva sredstva

III. presek:

Gibljiva sredstva brez zalog in

dolgoročnih poslovnih terjatev

Kratkoročne obveznosti in kratkoročne

pasivne časovne razmejitve

Slika 21: Značilni preseki bilance stanja

Primer 24:

Izdelajmo preseke spodnje bilance stanja podjetja in ocenimo njegovo finančno harmonijo!

Bilanca stanja na dan 31.12.2009

Sredstva znesek Viri sredstev znesek

I Stalna sredstva

II Gibljiva sredstva

1 Zaloge

2 Dolgoročne poslovne terjatve

3 Kratkoročne poslovne terjatve

4 Denarna sredstva

5 Kratkor. aktivne čas. razmejitve

3.000,00

2.200,00

800,00

400,00

600,00

200,00

200,00

I Kapital

1 Osnovni kapital

2 Nepokrita izguba

II Rezervacije in čas. razmejitve

III Dolgoročni dolgovi

IV Kratkoročni dolgovi

1 Kratkoročni finančni dolgovi

2 Kratkoročni poslovni dolgovi

3.000,00

3.400,00

-400,00

200,00

400,00

1.600,00

600,00

1.000,00


1. presek

2. presek

Zaloge

Dolgoročne poslovne terjatve

800,00

400,00

Rezervacije in čas. razmejitve

Dolgoročni dolgovi

Kratkoročni finančni dolgovi

200,00

400,00

600,00

Skupaj 1.200,00 Skupaj 1.200,00

3. presek

Kratkoročne poslovne terjatve

Denarna sredstva

Aktivne časovne razmejitve

600,00

200,00

200,00

Kratkoročni poslovni dolgovi 1.000,00

Skupaj 1.000,00 Skupaj 1.000,00

Stalna sredstva 3.000,00 Kapital 3.000,00

Naloga 24:

Izdelajte preseke spodnje bilance stanja podjetja in ocenite njegovo finančno harmonijo!

Bilanca stanja na dan 31.12.2009


I Stalna sredstva

II Gibljiva sredstva

1 Zaloge

2 Dolgoročne poslovne terjatve


4 Denarna sredstva

4.000,00

2.000,00

800,00

300,00

500,00

400,00

I Kapital

1 Osnovni kapital

2 Preneseni dobiček

II Dolgoročni dolgovi

III Kratkoročni dolgovi

1 Kratkoročni finančni dolgovi

2 Kratkoročni poslovni dolgovi

4.200,00

3.800,00

400,00

600,00

1.200,00

400,00

800,00



94

Čista obratna sredstva so del obratnih sredstev, ki jih financiramo s kapitalom, rezervacijami

in časovnimi razmejitvami ter dolgoročnimi obveznostmi. Obratna sredstva so torej vsa

gibljiva sredstva brez kratkoročnih finančnih naložb in brez aktivnih časovnih razmejitev.

Denarnim virom za ta sredstva pravimo obratni kapital, s katerim financiramo normalne

zaloge, ustvarjanje poslovnih učinkov (proizvodnjo), dolgoročne poslovne terjatve in

odložene terjatve za davek.

Za potrebe proučevanja izdelamo bilanco čistih obratnih sredstev, bilanco čistih gibljivih

sredstev in stopenjsko bilanco stanja, kakor je razvidno iz naslednjih slik.

Sredstva Viri sredstev

1 Gibljiva sredstva

1.1 Zaloge

1.2 Dolgoročne poslovne terjatve in

odložene terjatve za davek

1.3 Kratkoročne poslovne terjatve

1.4 Kratkoročne finančne terjatve

1.5 Denarna sredstva

1.6 Kratkor. aktivne časovne razmejitve

2 Kratkoročni dolgovi

2.1 Kratkoročne finančne obveznosti

2.2 Kratkoročne poslovne obveznosti

3 Kratkor. pasivne časovne razmejitve

4 Gibljivi kapital (1 – (2 + 3))

Skupaj (1) Skupaj (2 + 3 + 4)

Slika 22: Bilanca (čistih) gibljivih sredstev


Gibljiva sredstva Viri gibljivih sredstev

1 Obratna sredstva

1.1 Zaloge, dolgoročne poslovne terjatve

in odložene terjatve za davek



1 Viri obratnih sredstev

1.1 Kapital

1.2 Rezervacije in časovne razmejitve

1.3 Dolgoročne poslovne in finančne

obveznosti

1.4 Kratkoročne poslovne in finančne

obveznosti (del)

2 Preostala gibljiva sredstva

2.1 Kratkoročne finančne terjatve

2.2 Kratkor. aktivne časovne razmejitve

2 Viri preostalih gibljivih sredstev

1.1 Kratkoročne poslovne in finančne

obveznosti (del)

1.2 Kratkor. pasivne časovne razmejitve

Skupaj (1 + 2) Skupaj (1 + 2)

Slika 23: Bilanca gibljivih sredstev


Obratna sredstva Viri obratnih sredstev

1 Obratna sredstva

1.1 Zaloge




1.1 Kratkoročne finančne obveznosti

1.2 Kratkoročne poslovne obveznosti

3 Obratni kapital (1 – (2 + 3))

Skupaj (1) Skupaj (2 + 3)

Slika 24: Bilanca (čistih) obratnih sredstev



95

Primer 25:

S podatki iz primera 24 (preseki bilance) izdelajmo bilanco stanja čistih gibljivih sredstev z

izhodiščem v gibljivih in stalnih sredstvih!

Bilanca (čistih) gibljivih sredstev


a z izhodiščem v gibljivih sredstvih:

1 Zaloge

2 Dolgoročne poslovne terjatve in

odložene terjatve za davek


3 Denarna sredstva

4 Kratkor. aktivne čas. razmejitve

800,00

400,00

600,00

200,00

200,00


4.1 Kratkoročni finančni dolgovi

4.2 Kratkoročni poslovni dolgovi

5 Gibljivi kapital

1.600,00

600,00

1.000,00

600,00

Skupaj 2.200,00 Skupaj 2.200,00

b z izhodiščem v stalnih sredstvih: 1 Stalna sredstva

2 Čista gibljiva sredstva

3.000,00

600,00

1 Kapital

2 Rezervacije in čas. razmejitve


3.000,00

200,00

400,00

Skupaj 3.600,00 Skupaj 3.600,00

Poslovna oseba bi potrebovala 1.200,00 EUR čistih gibljivih sredstev (za vrednost zalog,

dolgoročnih poslovnih terjatev in odloženih terjatev za davek), ima pa jih le za 600,00 EUR.

Prva podbilanca kaže primanjkljaj 600,00 EUR, druga pa premajhna čista gibljiva sredstva.

Primer 26:

Izdelajmo stopenjski izkaz stanja z izhodiščem v gibljivih sredstvih, če ima proučevano

podjetje naslednjo bilanco stanja: v 000 EUR

1 Neopredmetena sredstva

2 Opredmetena osnovna sredstva

3 Dolgoročne finančne naložbe

4 Zaloge

5 Druga gibljiva sredstva

50

450

150

200

150

1 Kapital


3 Kratkoročne obveznosti

500

250

250

Skupaj 1.000 Skupaj 1.000

v 000 EUR

Sredstva – viri sredstev Znesek

+ Gibljiva sredstva

– Kratkoročne obveznosti

1 Gibljiva sredstva, financirana s kapitalom

+ Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva

+ Dolgoročne finančne naložbe

– Dolgoročne obveznosti

2 Stalna sredstva, financirana s kapitalom

3 Kapital (1 + 2)

350

-250

100

500

150

-250

400

500

Naloga 25:

S podatki iz naloge 24 (preseki bilance) izdelajte bilanco stanja čistih gibljivih sredstev z

izhodiščem v gibljivih in stalnih sredstvih!


96

2.9.4.3 Proučevanje obsega sredstev in virov sredstev

Sredstva podjetja morajo odgovarjati velikosti njegovih poslovnih nalog, s pomočjo kazalcev

in kazalnikov zato proučujemo obseg sredstev in virov.

Primeren obseg sredstev omogoča nemoteno uresničevanje poslovnih nalog podjetja. V ta

namen uporabljamo kazalnike donosnosti, investiranja in obračanja sredstev, kar smo že

pogledali.

Na zmanjšan obseg sredstev in njihovo hitrejše obračanje vplivamo:

s povečevanjem prihodkov ob nespremenjenem obsegu uporabljenih sredstev,

z zmanjševanjem obsega uporabljenih sredstev ob nespremenjenem prihodku,

z višanjem tako sredstev kot prihodkov, s tem da prihodki naraščajo hitreje od sredstev,

z nižanjem tako sredstev kot prihodkov, s tem da prihodki padajo počasneje od sredstev.

Primer 27:

Ugotovimo in ocenimo vpliv spremembe sestave sredstev na poslovno uspešnost in

primernost obsega sredstev poslovne osebe. v 000 EUR

Opis Lani

uresničeno

Letos

načrtovano

Letos

uresničeno

Odmik

4 – 2

Odmik

4 – 3

1 2 3 4 5 6

Prihodek od prodanih

proizvodov in storitev

3.000

3.200

2.900

-100

-300

Poslovno potrebna sredstva 600 580 604 + 4 + 24

Koeficient obračanja sredstev 5,00 5,52 4,80 -0,20 -0,72

Poslovna oseba ima prekomeren obseg poslovno potrebnih sredstev. Glede na zmogljivosti so

prihodki premajhni oz. je sredstev preveč glede na dosežene prihodke. Želimo vedeti, katerih

sredstev (vseh, stalnih ali gibljivih) je preveč.

Naloga 26:

Izdelajte stopenjski izkaz stanja z izhodiščem v gibljivih sredstvih, če ima proučevano

podjetje naslednjo bilanco stanja: v 000 EUR

1 Neopredmetena sredstva

2 Opredmetena osnovna sredstva

3 Dolgoročne finančne naložbe

4 Zaloge

5 Druga gibljiva sredstva

150

850

250

500

50

1 Kapital


3 Kratkoročne obveznosti

900

350

550

Skupaj 1.800 Skupaj 1.800


97

v 000 EUR

Opis Lani

uresničeno

Letos

načrtovano

Letos

uresničeno

Odmik

4 – 2

Odmik

4 – 3

1 2 3 4 5 6



3.000

3.200

2.900

-100

-300

Poslovno potrebna sredstva:

- stalna sredstva

- gibljiva sredstva

- ostala (časovne razmejitve)

600

360

200

40

580

400

160

20

604

440

140

24

+4

+80

-60

-16

+ 24

+40

-20

+4

Koeficient obračanja sredstev

- stalnih sredstev

- gibljivih sredstev

- ostalih (časovnih razmejitev)

5,00

8,33

15,00

75,00

5,52

8,00

20,00

160,00

4,80

6,60

20,71

120,83

-0,20

-1,73

+5,71

45,83

-0,72

-1,40

+0,71

-39,17

Letos sta se poslabšala sestava in obseg predvsem pri stalnih sredstvih, kjer se je koeficient

obračanja znižal z 8,33 na 6,60. Pri normalni sestavi bi ob letošnjih 2,900.000,00 EUR

prihodkov morali imeti le za 362.500,00 EUR (2,900.000 : 8,00) stalnih sredstev, za

145.000,00 EUR (2,900.000 : 20,00) gibljivih sredstev in za 18.125,00 EUR ostalih sredstev,

torej skupaj 528.325,00 EUR, presežek 75.675,00 EUR sredstev je poslovno nepotreben in ga

mora podjetje izločiti (prodati) ali ga angažirati za druge poslovno koristne namene.

Proučevanje obsega sredstev lahko razdelimo na stalna sredstva (obseg opredmetenih

osnovnih sredstev in dolgoročnih finančnih naložb) in na gibljiva sredstva (obseg surovin in

materiala, tekoče proizvodnje in polproizvodov, gotovih proizvodov na zalogi, prodanih

proizvodov in terjatev ter potrebni obseg denarja).

Poglejmo dvoje primerov in nalog.

Naloga 27:

Ugotovite in ocenite vpliv spremembe sestave sredstev (stalnih in gibljivih) na poslovno

uspešnost in primernost obsega sredstev poslovne osebe! v 000 EUR

Opis Lani

uresničeno

Letos

načrtovano

Letos

uresničeno

Odmik

4 : 2

Odmik

4 : 3

1 2 3 4 5 6



4.000

4.300

3.900

-100

-400

Poslovno potrebna sredstva:

- stalna sredstva

- gibljiva sredstva

800

560

240

850

600

250

750

580

170

-50

+20

-70

-100

-20

-80

Koeficient obračanja sredstev

- stalnih sredstev

- gibljivih sredstev

5,00

7,14

16,67

5,06

7,17

17,20

5,20

6,72

22,94

+0,20

-0,42

+6,27

+0,14

-0,45

+5,74


98

Primer 28:

Ugotovimo prag pokritja stroškov (PK) za poslovno osebo, ki ima v obdobju naslednje stroške

in prihodke (v EUR):

stalni stroški (sts) 50.000,00,

spremenljivi stroški (sps) 90.000,00,

celotni prihodek (prih) 150.000,00,

prodajna cena proizvoda (PC) 200,00.

Lastna cena

Poslovna oseba pokrije vse stroške pri 625 prodanih izdelkih.

Primer 29:

Ugotovimo, kolikšna so za normalno poslovanje podjetja potrebna gibljiva sredstva!

Z.št. Vsebina načrtovano uresničeno Povprečje v

dejavnosti

1

2

3

4

5

Celotni prihodek

Koeficient obračanja gibljivih sredstev

Potrebna gibljiva sredstva (1 : 2)

Dejanska gibljiva sredstva

Razlika (3 – 4)

6.000,00

2,40

2.500,00

2.300,00

200,00

6.420,00

2,40

2.675,00

2.700,00

–25,00

5.700,00

2,40 – opt.

2.375,00

2.375,00

--------

Podjetje je načrtovalo za 200,00 EUR manj gibljivih sredstev, kot bi jih glede na koeficient

obračanja lahko, dejansko pa je imelo za 25,00 EUR presežka gibljivih sredstev.

Proučevanje obsega virov sredstev ne zahteva posebnih postopkov, saj oceni sestave in

obsega sredstev omogočata presojo potrebnega obsega kapitala in dolgov. Sestavo in obseg

virov sredstev določata obseg in vrsta vlaganj v sredstva. Ta so odvisna od poslovnih nalog in

drugih dejavnikov v poslovni osebi in v okolici. Proučitvi obsega virov sledijo ukrepi

Naloga 28:

Ugotovite prag pokritja stroškov (PK) za poslovno osebo, ki ima v obdobju naslednje

stroške in prihodke (v EUR):

– stalni stroški (sts) 56.000,00, – spremenljivi stroški (sps) 84.000,00,

– celotni prihodek (prih) 140.000,00, – prodajna cena proizvoda (PC) 280,00.

Naloga 29:

Ugotovite, kolikšna so za normalno poslovanje podjetja potrebna gibljiva sredstva!

Vsebina načrtovano uresničeno Povprečje v

dejavnosti

Celotni prihodek

Koeficient obračanja gibljivih sredstev

Dejanska gibljiva sredstva

5.000,00

5,00

950,00

4.800,00

5,00

1.000,00

5.500,00

5,00

1.100,00


99

usklajevanja obsega kapitala in dolgoročnih dolgov z obsegom dolgoročnih vlaganj ter

krepitev lastnih in zmanjšanje tujih virov.

Velikost potrebnega kapitala lahko presodimo tudi po enačbi:

Primer 30:

Izračunajmo potrebni kapital poslovne osebe, če je ta štiri leta poslovno neuspešna, v celotnih

prihodkih ima dva odstotka izgube, lastni viri sredstev pa se obrnejo trikrat!

Število neuspešnih poslovnih let 4

× delež povprečne letne izgube v prihodkih 2 %

= delež tekoče izgube v prihodkih 8 %

× hitrost obračanja kapitala 3

= potrebna velikost kapitala 24 %

Potrebna velikost kapitala je vsaj 24 % vseh virov sredstev, da ima poslovna oseba kritje

izgube v lastnih virih.

2.9.4.4 Proučevanje dinamike sredstev in virov sredstev

Presojanje stanja sredstev in njihovih virov nam pokaže statični položaj pravne osebe na dan

bilanciranja. Vendar ne vemo, ali je tak položaj kaže dejansko sliko, ali pa je le naključen. Da

se temu izognemo, proučujemo položaj v številnejših časovnih presledkih in tako dobimo

sliko o dinamiki sestave in obsega. Če se večkrat zapovrstjo prikaže enak položaj, lahko z

večjo gotovostjo trdimo, da pridobljene informacije kažejo stanovitno sliko in ne zgolj

naključno.

Pri kratkoročnem presojanju virov sredstev uporabljamo časovne indekse, pri dolgoročnem pa

tudi koeficiente dinamike, trende, korelacijske in druge kvantitativne metode.

Poznavanje dinamike sredstev in virov je potrebno za vzdrževanje tekoče plačilne

sposobnosti, pri čemer so nam v pomoč kazalniki solventnosti (Kso), denarne pokritosti

kratkoročnih obveznosti (Kdp) in likvidnosti (Kli).

Naloga 30:

Izračunajte potrebni kapital poslovne osebe, če je ta tri leta poslovno neuspešna, v celotnih

prihodkih ima osem odstotkov izgube, lastni viri sredstev pa se obrnejo štirikrat!


100

Dinamiko gibanja stalnih sredstev lahko proučujemo s pomočjo posebnega izkaza gibanja

stalnih sredstev, ki je lahko sestavina razširjene bilance stanja (k začetnemu stanju prištejemo

povečanje oz. odštejemo zmanjšanje stanja v obdobju ter tako dobimo končno stanje).

2.9.5 Proučevanje izkaza denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem morajo biti resnično in

pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev v obračunskem obdobju, za katerega

ga sestavljamo. Nastal je, ker niti bilanca stanja niti izkaz poslovnega izida ne pojasnjujeta

finančnih oz. denarnih tokov poslovnega sistema. Finančne tokove predstavljajo pritoki in

odtoki določenih sredstev, medtem ko so denarni tokovi prejemki in izdatki denarja za

določena sredstva.

Izkaz tokov nam da dinamičen vpogled v spremembe stanja denarnih sredstev v obdobju. Če

se zmanjšuje stanje sredstev v obliki stvari in pravic ali povečuje stanje obveznosti do virov

sredstev, upravičeno pričakujemo povečan dotok denarja. In obratno: povečanje sredstev in

zmanjšanje obveznosti pomeni odtoke oz. izdatke denarja.

Izkaz finančnih tokov nam torej daje informacije o priskrbi (dezinvestiranje ali financiranje)

ali porabi (investiranje ali definanciranje) finančnih sredstev, kar prispeva k celoviti sliki o

boniteti proučevanega poslovnega sistema. Izkaz finančnih tokov ne prikazuje (čistih)

denarnih tokov, temveč finančne tokove (pritoke in odtoke) na področjih stalnih oz.

dolgoročnih in gibljivih oz. kratkoročnih sredstev in njihovih virov (npr. izkaz gibanja čistih

obratnih sredstev).

Izkaz denarnih tokov (angl. statement of cash flow) nudi informacije za presojanje denarne

uspešnosti in dinamične likvidnosti poslovne osebe.

Slika 25: Pripomočki in vrste proučevanj plačilne sposobnosti


Bilanca stanja, izkaz poslovnega in denarnega izida, dodatna razkritja,

poslovno poročilo, drugi podatki o dejavnosti in konjukturi

Statična likvidnost Dinamična likvidnost

vodoravna navpična Denarni tok in

denarni izid (na

neposredni način)

Denarni tok in

denarni izid (na

posredni način)

Dolgoročna

likvidnost

Kratkoročna

likvidnost Sestava

sredstev

Sestava

virov sredstev


101

Obliko in vsebino izkaza denarnih tokov je poenotil Mednarodni računovodski standard 7 –

Izkazi finančnega izida (finančnih tokov). Glavni notranji vir pritokov je čisti denarni (pri)tok

iz poslovanja (pri plačilu prodanih poslovnih učinkov), odteka pa denar zaradi porabe pri

naložbenju (financiranju) in definanciranju.

Zap.

št. Izvor in uporaba

Poslovna obdobja

20.. 20.. 20.. 20..

A

1

1.1

1.2

2

2.1

2.2

Izvor denarnih sredstev (pritoki)

Notranje financiranje

Čisti denarni tok iz rednega delovanja (= free cash flow – FCF)

Dezinvestiranje

Prejemki od zmanjšanja stalnih sredstev

Prejemki od zmanjšanja gibljivih sredstev (zunaj poslovnega

dezinvestiranja)

Zunanje financiranje

Prejemki od povečanja obveznosti zunaj poslovanja

Prejemki od povečanja rezervacij in dolgoročnih PČR

Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih dolgov

Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih dolgov

Prejemki od povečanja kapitala (zunaj dobička tekočega

obdobja)

B

1

1.1

1.2

2

2.1

2.2

Uporaba denarnih sredstev (odtoki)

Investiranje

Izdatki od povečanja stalnih sredstev

Izdatki od povečanja gibljivih sredstev (zunaj poslovnega

investiranja)

Definanciranje

Izdatki od zmanjšanja obveznosti

Izdatki od zmanjšanja rezervacij in dolgoročnih PČR

Izdatki od zmanjšanja dolgoročnih finančnih dolgov

Izdatki od zmanjšanja kratkoročnih finančnih dolgov

Izdatki od zmanjšanja kapitala (zunaj izgube)

Slika 26: Izkaz denarnih tokov


Slika 27: Načini izdelave izkaza denarnih tokov


Izkaz denarnih tokov

iz rednega delovanja

(iz poslovne in finančne dejavnosti)

Izvirno sporočanje:

izhodni podatki

iz finančnega knjigovodstva

Izvedeno sporočanje:

izvedba iz izkaza poslovnega izida

in iz izkaza stanja

Posredni način:

popravki poslovnega izida za

prihodke in odhodke, ki ne

povzročajo denarnih sprememb

Neposredni način:

prejemki minus izdatki


102

Denarne tokove lahko ugotavljamo neposredno ali posredno. Mednarodni računovodski

standardi priporočajo poročanje o denarnih tokovih na neposreden način, saj le tako lahko

ocenjujemo prihodnje denarne tokove.

Neposredno (progresivno) ugotavljanje denarnih tokov ima večjo izrazno moč, saj spoznamo

vse vidike želene in uresničene priskrbe in uporabe ter stanje denarja v proučevanem obdobju.

Sestavo izkaza denarnih tokov smo spoznali že pri predračunskih izkazih za zunanje potrebe.

SRS 26 predlaga različico I (SRS 26.6):

A DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a prejemki – prodaja proizvodov in storitev; drugi prejemki

b izdatki – za material, storitve, plače, dajatve; drugi izdatki


B DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU


b izdatki – za pridobitev sredstev (neopredmetenih in opredmetenih, finančnih naložb)


C DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU


b izdatki – za obresti, dividende, vračilo kapitala, za finančne obveznosti


Č KONČNO STANJE DENARJA = x + y



Za potrebe poslovnega odločanja lahko na neposredni način izdelamo raznovrstne izkaze

denarnih tokov:

izkaz denarnih tokov iz rednega delovanja in zunaj rednega delovanja,

izkaz denarnih tokov iz celotnega delovanja,

izkaz denarnih tokov z vidika virov sredstev (za lastnike in upnike).

Slika 28: Izkaz denarnih tokov iz rednega delovanja

Slika 29: Izkaz denarnih tokov iz celotnega delovanja

+ Vplačila iz prihodkov od prodaje proizvodov, storitev, blaga, financiranja

(prihodki, ki so prejemki)

− Izplačila iz rednih in finančnih odhodkov (odhodki, ki so tudi izdatki)

= Denarni izid (čisti denarni tok) iz rednega delovanja

+ Denarni izid (čisti denarni tok) iz rednega delovanja

+ Prejemki pri investicijski dejavnosti

+ Prejemki pri finančni dejavnosti

− Izdatki pri investicijski dejavnosti

− Izdatki pri finančni dejavnosti

= Denarni izid (čisti denarni tok) iz celotnega delovanja

−


103

Primer 31:

Sestavimo izkaz denarnih tokov na neposredni način v bilančni obliki, če so bili v

obračunskem obdobju v poslovni osebi naslednji poslovni dogodki in stanja (v EUR):

denar na transakcijskem računu 50.000,00

odplačilo kratkoročnega posojila 10.000,00

najeto dolgoročno posojilo 250.000,00

nakazila kupcev 850.000,00

plačilo nabavljenega materiala 550.000,00

izplačilo plač 400.000,00

plačilo raznih obveznosti 150.000,00

najeto kratkoročno posojilo 100.000,00

plačilo kupca za prodano osnovno sredstvo 75.000,00

odplačilo dolgoročnih kreditov 140.000,00

nakup in plačilo osnovnih sredstev 50.000,00

vračilo dolgoročno najetega posojila 75.000,00

Izkaz denarnih tokov od 01. 01. do 31. 12. 2009 (v 000 EUR)

Prilivi Znesek Odlivi Znesek

1 denar na transakcijskem računu

na začetku obračunskega obdobja

2 nakazila kupcev

3 najeto dolgoročno posojilo

4 najeto kratkoročno posojilo

5 plačilo kupca za osnovno sredstvo

150

850

250

100

75

1 nakup materiala

2 izplačilo plač

3 plačilo raznih obveznosti

4 odplačilo dolgoročnih kreditov

5 nakup osnovnih sredstev

6 vračilo dolgoročnega posojila

7 odplačilo kratkoročnega posojila

8 denar na transakcijskem računu

na koncu obračunskega obdobja

550

400

150

140

50

75

10

50

Skupaj prilivi 1.425 Skupaj odlivi 1.425

Denarne tokove lahko ugotavljamo in proučujemo tudi posredno (retrogradno). Ti izkazi

vsebujejo podatke o izvoru (povečanju) in uporabi sredstev.

Slovenski računovodski standardi 2006 so uvedli naslednji model posrednega izkazovanja

denarnih tokov (SRS 26.9), kot smo ga spoznali že pri predračunskih izkazih:

Naloga 31:

Sestavite izkaz denarnih tokov na neposredni način v bilančni obliki, če so bili v

obračunskem obdobju v poslovni osebi naslednji poslovni dogodki in stanja (v EUR):

denar na transakcijskem računu 40.000,00

najeto dolgoročno posojilo 350.000,00

nakazila kupcev 450.000,00

plačilo nabavljenega materiala 150.000,00

izplačilo plač 200.000,00

najeto kratkoročno posojilo 50.000,00

odplačilo dolgoročnih kreditov 70.000,00

vračilo dolgoročno najetega posojila 45.000,00


104

A DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a postavke izkaza poslovnega izida – poslovni prihodki in odhodki brez amortizacije,

davek iz dobička in drugi davki, ki niso v poslovnih odtokih

b spremembe čistih obratnih sredstev – terjatev, zalog, dolgov, AČR, PČR in rezervacij,

(odloženega) davka


B DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU


b izdatki – za pridobitev sredstev (ne-opredmetenih, fin. naložb)


C DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU


b izdatki – za obresti, dividende, vračilo kapitala, za fin. obveznosti


Č KONČNO STANJE DENARJA = x + y



Za potrebe poslovnega odločanja lahko, tako kot na neposredni način, tudi na posredni način

izdelamo raznovrstne izkaze denarnih tokov:

izkaz denarnih tokov iz rednega delovanja,

izkaz denarnih tokov iz celotnega delovanja,

izkaz denarnih tokov z vidika virov sredstev (za lastnike in upnike).

Slika 30: Čisti denarni tok iz rednega delovanja poslovne osebe

Slika 31: Čisti denarni tok iz celotnega delovanja

Slika 32: Čisti denarni tok za lastnike in upnike poslovne osebe

+ Čisti poslovni izid (čisti dobiček ali izguba) iz rednega delovanja

+ Poslovni in finančni odhodki, ki jih ne spremljajo izdatki

− Čisti dobiček v neplačanih poslovnih in finančnih prihodkih v obračunskem obdobju

= Čisti denarni tok iz poslovne in finančne dejavnosti

+ Čisti poslovni izid (čisti dobiček ali izguba) iz rednega delovanja

+ Amortizacija

± Spremembe pri rezervacijah in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev

± Spremembe v čistih gibljivih oz. čistih obratnih sredstvih

± Dezinvestiranje – investiranje v stalna sredstva (prodaja – nakup stalnih sredstev)

± Financiranje – definanciranje stalnih sredstev

(priskrba – vračilo denarja za financiranje stalnih sredstev)

= Čisti denarni tok iz celotnega rednega delovanja

+ Čisti poslovni izid iz rednega delovanja, povečan za (čiste) odhodke od obresti

+ Amortizacija ± Spremembe pri rezervacijah in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev

± Dezinvestiranje – investiranje v stalna sredstva

± Financiranje – definanciranje stalnih sredstev

± Spremembe v čistih gibljivih oz. čistih obratnih sredstvih

+ Prodaja poslovno nepotrebnih sredstev

= Čisti denarni tok za lastnike in upnike poslovne osebe


105

Primer 32:

Na neposredni in posredni način ugotovimo velikost čistega denarnega toka iz rednega

delovanja po podatkih (v EUR):

redni odhodki, ki so izdatki 1.800,00

redni odhodki, ki niso izdatki 900,00

redni prihodki, ki so prejemki 2.400,00

redni prihodki, ki niso prejemki 600,00

Čisti denarni tok na neposredni način:



čisti denarni tok iz rednega delovanja 600,00

Čisti denarni tok na posredni način:

dobiček iz rednega poslovanja 300,00

+ redni odhodki, ki niso izdatki 900,00

– redni prihodki, ki niso prejemki –600,00

= čisti denarni tok iz rednega delovanja 600,00

(Čisti) denarni tok sodi med najpomembnejše pokazatelje finančne moči in stabilnosti

poslovne osebe. Je pokazatelj dinamike (rasti), merilo za presojanje obremenitve ali

razbremenitve poslovne osebe z dolgovi, pokazatelj investicijske sposobnosti, sposobnosti

financiranja nadomestitve obstoječih sredstev z notranjimi viri sredstev, pokazatelj

sposobnosti za izplačilo dividend oz. dela dobička.

Za presojanje gospodarjenja z denarjem uporabljamo kazalnike:

Koeficient pokritja čistih naložb (KČI) kaže naložbeno moč poslovne osebe brez uporabe

zunanjih virov sredstev.

ali

Koeficient razdolžitve (Krz) nam pove, koliko dolgov lahko poravnamo z denarnim izidom.

Koeficient zadolžitve (Kza) nam skozi obdobja kaže spreminjanje zadolženosti podjetja.

Naloga 32:

Na neposredni in posredni način ugotovite velikost čistega denarnega toka iz rednega

delovanja po podatkih (v EUR):


redni odhodki, ki niso izdatki 600,00


redni prihodki, ki niso prejemki 400,00


106

Stopnja čistega denarnega toka iz rednega delovanja (Kud%)

Koeficient čistega denarnega toka iz rednega delovanja (Kčd) omogoča vpogled v denarno

uspešnost in njeno presojo po dejavnostih.

Koeficient finančne uspešnosti naložbe (Kfn)

V SRS 2006 so za presojanje denarne tokovnosti oz. uspešnosti naslednji kazalniki:

stopnja denarne izidnosti poslovnih prihodkov (primerjava denarnega izida iz poslovanja

s poslovnimi prihodki),

koeficient pokritosti nove naložbe z denarnim izidom iz poslovanja (primerjava

denarnega izida iz poslovanja z vrednostjo nove naložbe),

koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja (primerjava denarnega izida

iz poslovanja s stanjem dolgov).

2.9.6 Proučevanje izkaza gibanja kapitala

Po SRS 27 (2006) je izkaz gibanja kapitala sestavina temeljnih računovodskih izkazov.

Slika 33: Druga razsežnost izkaza gibanja kapitala

Vir: po Koletniku, 2006, 356

A Začetno stanje v obdobju

B Premiki v kapital

a vpis vpoklicanega osnovnega kapitala

b vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala

c vpoklic vpisanega osnovnega kapitala

č vnos dodatnih vplačil kapitala

d vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta

e vnos zneska prevrednotenj kapitala

f nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev

g druga povečanja sestavin kapitala

C Premiki v kapitalu

a razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala

b razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv

c poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala

č oblikovanje rezerve za lastne delnice in deleže iz drugih sestavin kapitala

d zmanjšanje rezerve za lastne delnice in deleže in razporeditev na druge

sestavine kapitala

e izplačila (obračun) dividend v obliki delnic

f druge prerazporeditve sestavin kapitala

Č Premiki iz kapitala

a izplačilo dividend

b vračilo kapitala

c uporaba presežka iz prevrednotenja (za oslabitev sredstev)

č prenos presežka iz prevrednotenja (v poslovne ali finančne prihodke)

d druga zmanjšanja sestavin kapitala

e odtujitev oz. umik lastnih delnic in poslovnih deležev

D Končno stanje v obdobju


107

Sestavo izkaza in potrebne podatke zanjo smo pogledali že v predračunskem izkazu gibanja

kapitala. Prva razsežnost izkaza so različne vrste kapitala, druga pa možni pojavi, ki

povzročajo spremembe najmanj ene gospodarske kategorije.

Primer 33:

Izračunajmo velikost potrebnega kapitala in sredstev v podjetju ob pričakovanih prihodkih

450.000,00 EUR, odhodkih 380.000,00 in davku na dobiček 20 %.

Med odhodki je tudi 3.500,00 EUR obresti. Želena mera donosa kapitala je 16 %, celotnih

sredstev pa 14 %.


1 Pojasnite bilančni krogotok!

2 Pojasnite vsebino, metode in tehnike klasičnega proučevanja

računovodskih izkazov!

3 Pojasnite vsebino, metode in tehnike sodobnega proučevanja


4 Kakšna je metodologija proučevanja računovodskih izkazov?

5 Obrazložite potek proučevanja izkaza poslovnega izida!

6 Kako presojamo prihodke, odhodke in poslovni izid?

7 Kakšna je vsebina proučevanja bilance stanja?

8 Pojasnite, kako presojamo sredstva in obveznosti do virov sredstev!

9 Kako presojamo skladnost sredstev in virov sredstev?

10 Obrazložite pomen presekov bilance stanja za proučevanje!

11 Kako presojamo dinamiko sredstev in virov sredstev?

12 Kakšna je vsebina proučevanja izkaza denarnih tokov?

13 Pojasnite povezanost izkaza denarnih tokov s plačilno sposobnostjo!

14 Pojasnite razlike pri sestavi izkaza denarnih tokov na neposredni in

na posredni način!

15 Katere kazalnike uporabljamo za presojo gospodarjenja z denarjem?

16 Kakšna je vsebina proučevanja izkaza gibanja kapitala?

Naloga 33:

Izračunajte velikost potrebnega kapitala in sredstev v podjetju ob pričakovanih prihodkih

600.000,00 EUR, odhodkih 540.000,00 in davku na dobiček 20 %.

Med odhodki je tudi 6.000,00 EUR obresti. Želena mera donosa kapitala je 10 %, celotnih

sredstev pa 8 %.


108

Za poglobitev znanja iz tega poglavja predlagamo še naslednjo literaturo in vire:


Koletnik, F. Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta Maribor, 2006.

Koletnik, F. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana: Zveza računovodij,


Kodeks računovodskih načel. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 1998.

Slovenski računovodski standardi 2006. Ljubljana: Uradni list RS 118 / 2005.

POVZETEK POGLAVJA


pojem, namen in vrste gospodarskega proučevanja,

orodja in metode analize,

vrste in vidike proučevanja podjetja,

računovodsko in finančno analizo,

računovodske kazalnike poslovanja (ekonomičnost, rentabilnost, likvidnost,

obračanje sredstev),

sisteme odvisnih kazalnikov,

metodologijo proučevanja in proučevanje računovodskih izkazov (izkaza

poslovnega izida, bilance stanja, izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja

kapitala).

Proučevanje (analiziranje) je premišljeno presojanje bistva in ugodnosti česa in

oblikovanje predlogov za izboljšave, proučevanje poslovanja pa je proučevanje

ugodnosti poslovnih procesov in stanj ter iskanje možnosti izboljšav pri njih kot

podlage za usmerjanje prihodnjega poslovanja.

Računovodsko proučevanje je računovodsko presojanje kakovosti pojavov in

računovodskih podatkov o njih. Tesno je povezano s sestavljanjem računovodskih

poročil in povečuje kakovost računovodskih informacij.

Računovodski kazalniki so relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije,

o katerih obstajajo računovodski podatki.

Sodobno preučevanje računovodskih izkazov zajemajo tako tradicionalno količinsko

proučevanje s kazalniki, kakor tudi proučevanje kakovosti, izbranih usmeritev pri

izdelavi računovodskih izkazov in kompleksna proučevanja poslovanja z

elektronskimi pripomočki.

Analiza bilanc in revizija Revizija in revidiranje

109

3 REVIZIJA IN REVIDIRANJE

Namen tega poglavja je, da se študentje spoznajo vrste nadzora in razumejo njegov

pomen, da razlikujejo in razumejo pomen kontrole, inšpekcije in revizije, ter so tako

kot računovodje sposobni sodelovati pri vzpostavitvi sistema notranjih kontrol in

notranje revizije, pa tudi sodelovanja z zunanjo revizijo.

Ko boste preštudirali to poglavje ter predelali posamezne primere in naloge, boste

poznali in znali (so)delovati na področjih:

računovodskega nadziranja,

kontrole poslovanja,

inšpekcije,

notranjega revidiranja računovodstva,

notranjega revidiranja poslovanja,

notranjih kontrol,

zunanje in državne revizije,

posebnih vrste zunanjih revizij

3.1 NADZOR POSLOVANJA V ORGANIZACIJI

Za doseganje svojih strateških ciljev mora podjetje obvladati poslovna tveganja, ki jih ni

mogoče prenesti iz podjetja oz. sprejemati takšne poslovne odločitve, ki ga bodo zaščitile pred

grozečimi nevarnostmi.

Pri tem podjetje uporablja razne instrumente in orodja, med njimi proučevanje in nadziranje

poslovanja.

Proučevanje je presojanje ugodnosti poslovnih procesov in stanj glede na postavljene cilje

poslovanja, nadziranje je pa presojanje pravilnosti v poslovanju glede na postavljene kriterije.

Pri nas nadziranje temelji na Zakonu o revidiranju, Zakonu o gospodarskih družbah,

Slovenskih in mednarodnih računovodskih standardih, za razvoj stroke skrbi od leta 1996

Slovenski inštitut za revizijo (SIR), zakonitost pa nadzira Računsko sodišče (RS).

Proučevanje poslovanja podjetja

ANALIZIRANJE NADZIRANJE

- načrtovanje - kontroliranje

- spremljanje - inšpiciranje

(odmiki, kazalci, kazalniki, - revidiranje

sistemi kazalnikov, modeli analize, - notranje revidiranje

kvantitativne in kvalitativne metode) - zunanje revidiranje

- državno revidiranje

- davčna inšpekcija

- revidiranje javnih financ

Slika 34: Proučevanje poslovanja podjetja


Revizija in revidiranje Analiza bilanc in revizija

110

3.1.1 Računovodsko nadziranje

Računovodsko nadziranje je dejavnost, ki se ukvarja s presojanjem pravilnosti in poštenosti

poslovanja in predvsem z odpravljanjem nastalih nepravilnosti. Računovodsko nadziranje

omogočajo sprejeti predpisi, ne glede na to ali so to notranji predpisi, smernice, navodila ali

zunanji ali pa gre samo za ustaljeno dobro poslovno prakso. Cilj računovodskega nadziranja

je pridobivanje zanesljivih računovodskih informacij ter večja usklajenost poslovanja z

notranjimi in zunanjimi merili pravilnosti (interni akti, zakoni, drugi predpisi). Nadziranje

nima namena presojati boniteto poslovnega sistema.

Obstaja več vrst računovodskega nadziranja:

Sprotno presojanje pravilnosti imenujemo kontroliranje, ki ga pristojni opravljajo

dnevno, npr. kontrola prejetih računov, blagajniškega poslovanja in podobno. Naloga

kontroliranja je, da ugotovi, ali je neko stanje pravilno ali ne. Kontrola je neposredna

oblika računovodskega nadzora.

Revidiranje je naknadni nadzor, torej posredna oblika računovodskega nadzora. Odvija

se šele po nastanku sprememb in stanj gospodarskih kategorij. Glede na to, kdo opravlja

nadzor, zaposleni v podjetju ali zunanji organi, gre za notranjo ali zunanjo revizijo. Za

področje revidiranja so predpisane določene pravne norme. Najpomembnejši je Zakon o

revidiranju (ZRev-2), kot tudi določbe drugih predpisov (Temeljna revizijska načela,

Standardi revidiranja, Navodila revizijskega sveta Inštituta, Mednarodni standardi

revidiranja in drugi zakoni ter pravilniki).

Pri notranjem revidiranju računovodskih (s)poročil, ki so izid knjigovodenja,

računovodskega predračunavanja, nadziranja in proučevanja, presojamo njihovo

verodostojnost in zanesljivost. Obseg in pogostost notranjega revidiranja sta odvisna od

preizkušanja in ocenjevanja delovanja računovodskih kontrol (Koletnik, 2007, 49).

Zunanje revidiranje se praviloma nanaša na preizkušanje in ocenjevanje računovodskih

izkazov. Obveznost revidiranja je določena v Zakonu o gospodarskih družbah – 1, ki

določa: letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih

majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu

vrednostnih papirjev, mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z

Zakonom o Reviziji (ZRev-2). Ta ureja preizkušanje in ocenjevanje računovodskih

izkazov, podatkov in metod uporabljenih pri njihovem sestavljanju in na podlagi tega

dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem ali računovodski podatki v vseh

pomembnejših pogledih podajajo resničen in pošten prikaz stanja in poslovni izid pravne

osebe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Inšpekcija je naslednja oblika nadziranja in zajema kasnejše presojanje pravilnosti in

pravočasnosti izpolnjevanja davčnih obveznosti davčnega zavezanca, to je pravilnost

davčne osnove, stopnje davka, zneska in roka plačila davka (obračun davka na dodano

vrednost in davka na dobiček). Nadzor opravi poseben inšpekcijski organ, ki deluje zunaj

podjetja. V nekaterih državah EU delujejo na tem področju davčni revizorji. Inšpekcija

omogoča, da so davki pobrani v skladu s predpisi (načelo zakonitosti).

Računovodsko kontroliranje poteka vzporedno s kontroliranjem poslovanja, revidiranje in

inšpekcija pa opravljajo nadzor za nazaj in presojajo preteklost. Kontroliranje je uspešno, ko

ugotovimo uspešnost izvajanja postavljenih nalog. Revidiranje pa je najbolj učinkovito takrat,

ko so odkriti vzroki dejanskega (slabega) stanja. Zunanje revidiranje ne spada v okvir

računovodskega nadziranja posameznega podjetja, ampak ga opravi ustrezen organ ali služba

izven poslovnega sistema.


111

3.1.2 Nadziranje poslovanja

Nadziranje poslovanja je proces ugotavljanja pravilnosti delovanja in odpravljanja

nepravilnosti v poslovanju. Prisotno je v vseh delih in podsistemih podjetja (v upravljalskem,

izvajalskem in v informacijskem podsistemu).

Nadziranje poslovanja je povezano z analiziranjem (razčlenjevanjem) poslovanja, vendar se

nadziranje poslovanja nanaša le na ugotavljanje pravilnosti ali nepravilnosti določenega

pojava, medtem ko razčlenjevanje poslovanja pomeni strokovno presojo pojava.

Nadziranje ločimo glede na:

izvajalce – notranji in zunanji nadzor,

namen nadziranja – poslovni, davčni in/ali državni nadzor,

način nadziranja – neposredni in posredni nadzor,

čas nadziranja – stalni, občasni, predhodni, sprotni, naknadni,

področje nadziranja – na upravljalskem, informacijskem ali na izvedbenem področju,

naloge – izključna naloga ali v sklopu drugih del in opravil.

Kontroliranje poslovanja je proces ugotavljanja ali so preučevana stanja in gibanja kategorij

in procesov v skladu z načrtovanimi.

Merilo skladnosti so notranji in zunanji normativi (predpisi, SRS, vrednote ter cilji podjetja in

aktivnosti).

Zaposleni kontrolirajo poslovanje nenehno ob opravljanju svojega dela, občasno pa

kontrolirajo osebe, zadolžene za posamezne procese (vodilni, kontrolorji).

3.2 REVIZIJA

Beseda revizija izhaja iz latinske besede “revidere” (ponovno videti), torej pomeni naknadno

pregledovanje in proučevanje poslovnih procesov in stanj.

V angleščini je to “audit” iz latinske besede “audire” (poslušati). S tega (zgodovinskega)

vidika je torej revizor tisti, ki posluša revidiranca.

Različni izvori podajajo različne definicije revizije. Poglejmo jih nekaj.

Ameriško združenje revizorjev (AAA): “Revizija je sistematizirani proces objektivnega

pridobivanja in ustvarjanja dokazov o poslovnih dogodkih in rezultatih s ciljem ugotoviti

skladnost med obstoječimi poslovnimi poročili in vnaprej postavljenimi merili, in da se to

prikaže zainteresiranim uporabnikom.”

Revizijska načela ZDA: “Revizija je proučevanje ali raziskovanje finančnih poročil ter

drugih računovodskih in ostalih razvidov o poslovanju podjetja s strani neodvisnih,

javnih, zunanjih računovodij.”

Krajčević: “Gospodarska revizija je naknadno, kritično in načrtno proučevanje in

presojanje stanja in poslovanja podjetja s strani zunanjih organov.”

Koletnik: “Revidiranje je neodvisno preiskovanje računovodskih izkazov ali z njimi

povezanih računovodskih informacij pravne osebe.”


112

Revidiranje obsega oblikovanje in vrednotenje dokazov o predmetu nadziranja ter poročanje

uporabnikom o ugotovitvah.

Po predmetu in namenu ločimo revidiranje:

revidiranje računovodskih izkazov – revizor uporablja za sodilo splošno sprejeta načela

(standarde); primarni cilj revizije je mnenje oz. poročilo o poštenosti in resničnosti

računovodskih izkazov, sekundarni pa, da razkrije materialne nepravilnosti v izkazih

(napake, prevare, nezakonita dejanja);

revidiranje skladnosti s predpisi – revizor poda mnenje o pravilnosti poslovanja oz. o

usklajenosti z zakoni, predpisi in pravilniki;

revidiranje poslovanja – širše proučuje smotrnost, uspešnost in učinkovitost delovanja

podjetja ali njegovega dela; revizor oceni dosežke, ugotovi možnosti ter poda predloge za

izboljšanje poslovanja.

Revidiranje ne ugotavlja formalne nepravilnosti, ampak miselno obnovi nastanek dejanj in

stanj, o čemer poda strokovno mnenje – revizijsko poročilo.

Revizije opravljajo različni izvajalci z različnimi nalogami za različne uporabnike, tako

poznamo različne vrste revizij glede na vidike:

namen revizije – gospodarska (poslovna), državna in davčna revizija,

obveznosti pri reviziji – obvezna in neobvezna revizija,

izvajalci revizije – notranja, zunanja in državna revizija,

predmet revizije – enovito ali povezano podjetje, del ali celotno podjetje,

čas revizije – stalna (periodična) ali občasna revizija,

kompleksnost revizije – splošna ali specialna revizija,

področje revizije – revizija poslovanja, notranjega kontrolnega sistema, letnih in drugih

računovodskih poročil, računovodenja, finančnih in drugih poslovnih funkcij, sredstev in

virov sredstev, prvin, potroškov, stroškov, poslovnih učinkov, odhodkov, prihodkov,

poslovnega ter finančnega izida, davkov in prispevkov, informacijskih sistemov, druga

področja revizije.


1 Katere so razlike med proučevanjem in nadziranjem poslovanja?

2 Kako poteka računovodsko nadziranje?

3 Kako poteka nadziranje poslovanja?

4 Pojasnite pojma revizija in revidiranje!

5 Katere oblike revidiranja poznamo?

6 Obrazložite vrste in vsebino revizij?

Naloga 34:

Preverite opredelitev pojmov revidiranje, revidiranje poslovanja, revidiranje skladnosti s

predpisi in revidiranje računovodskih izkazov. Pojasnite pomen ključnih besed oz. besednih

zvez v povezavi z opredelitvijo revizije, revizije poslovanja, revizije skladnosti s predpisi in

revizije računovodskih izkazov!


113

3.3 NOTRANJA REVIZIJA

Po Standardih strokovnega ravnanja notranjega revizorja je notranje revidiranje: “neodvisna

in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, namenjena povečevanju koristi in

izboljševanju delovanja organizacije.

Organizaciji pomaga uresničevati njene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega

načina ovrednotenja in izboljševanja uspešnosti postopkov ravnanja s tveganjem ter

njegovega obvladovanja in urejanja.”

Notranje revidiranje deluje na dveh področjih:

dajanje zagotovil – temeljno področje delovanja notranje revizije,

svetovanje – razširja področje dela notranje revizije.

Namen dela na obeh področjih je pomagati vodstvu in nadzornim organom, da pri svojem

delu lažje dosegajo bistvene, glavne in izvedbene poslovne cilje podjetja.

Notranja revizija stalno in celovito nadzira poslovanje družbe in ugotavlja poslovno tveganje

(negotovost).

Notranja revizija deluje preventivno, saj seznanja poslovodstvo s kakovostjo notranjega

kontrolnega sistema in mu svetuje kje, kaj in kdaj morajo storiti, da družba doseže zadane

cilje.

(Gospodarska) notranja revizija je neodvisna in nepristranska dejavnost preiskovanja in

svetovanja z namenom izboljšati poslovanje, zmanjšati poslovno tveganje, prispevati k

doseganju poslovnih ciljev in povečati dodano vrednost družbe.

Vzpostavi jo vrhovno poslovodstvo z notranje-revizijsko ustanovno listino (Pravilnik o

notranji reviziji), opravlja pa jo lahko notranje-revizijska služba družbe ali pa zunanji poklicni

revizorji.

Naloge notranjih revizorjev so:

preiskovanje kakovosti poslovanja (skladnost organizacijskih rešitev s predpisi,

učinkovitost, gospodarnost in uspešnost poslovanja),

svetovanje vsem ravnem vodstva,

poglobljeno presojanje in odkrivanje nepravilnosti,

predlaganje strokovnih ukrepov za izboljšanje delovanja, obstoja in rasti družbe,

Notranji revizorji o ničemer ne odločajo in ničesar ne preurejajo.

Namen notranje revizije je zagotavljanje stalnega in celovitega nadzora nad pravilnostjo

poslovanja družbe z zagotavljanjem notranjih kontrol za strokovno in etično ravnanje ter

odpravljanje nepravilnosti.

Koristi notranje revizije merimo z izboljšanjem poslovnih procesov, zmanjšanjem poslovnega

tveganja in s prispevkom k večji uspešnosti družbe.

Delovanje notranje revizije sledi ciljem:

uspešnost – delati prave stvari, za zadovoljevanje potreb uporabnikov,

učinkovitost – delati na pravi način, z najmanj resursi za najboljši rezultat,

gospodarnost – delati najceneje, z najmanj stroški.


114

Področja delovanja notranjega revizorja so zagotovila in svetovanja.

1 Revizorjeva zagotovila:

zagotavlja primernost sistema notranjih kontrol, ki ga je vzpostavilo poslovodstvo v

skladu s poslovnimi cilji, nalogami in ravnanjem s tveganjem (osnovno področje);

2 Revizorjeva svetovanja:

daje priporočila med izvajanjem revizijskih del (priporočila so sestavina poročil),

svetuje pri pripravi in/ali spreminjanju aktov in navodil v podjetju,

izraža neodvisna mnenja pri razvijanju novih poslovnih učinkov in povečevanju

koristi podjetja (dodatna področja svetovanja).

Pri opravljanju svetovalnih storitev se mora revizor izogibati navzkrižnim interesom in

upoštevati kodeks poklicne etike ter ohranjati neodvisnost in nepristranskost. Tako vsaj leto

dni po svetovanju naj ne bi prevzel poslov dajanja zagotovil na istem področju.

Notranjo revizijo lahko razvrstimo glede na stalnost in celovitost revidiranja na:

stalno ali občasno notranjo revizijo,

celovito ali delno notranjo revizijo.

Predmet delne notranje revizije je lahko:

a) ustreznost in uspešnost ter zakonitost po področjih poslovanja – priskrba in (u)poraba

nosilcev delovne sile (zaposlenih), delovnih sredstev, predmetov dela, storitev in denarja,

b) zanesljivost računovodskega poročanja o premoženjskem in finančnem stanju podjetja

ter o poslovni in denarni uspešnosti,

c) zanesljivost neračunovodskega poročanja v finančni, proizvodni, trženjski, kadrovski in

informacijski dejavnosti,

d) ustreznost poslovodnega obvladovanja poslovnih tveganj.

Glede na področja delovanja ločimo:

klasično notranjo revizijo (angl. financial auditing) – preizkusi posameznih procesov in

stanj, zlasti varovanje premoženja in urejenost knjigovodstva; rezultat je predstavitev

odmikov od danih meril in vpogled v urejenost delnih procesov in v varnost premoženja;

novejšo notranjo revizijo (angl. operational auditing) – preizkus in ocena zakonitosti in

pravil na vseh poslovnih področjih ter delovanja notranjega kontrolnega sistema;

Slika 35: Delovna področja notranje revizije


sodobno notranjo revizijo (notranja revizija poslovodenja; angl. management auditing) –

posega na področje strateškega poslovnega odločanja in svetovanja na vseh ravneh v

družbi; preiskuje in oceni:

NOTRANJE REVIDIRANJE

RAČUNOVODENJA IN

FINANCIRANJA

(financial auditing)

NOTRANJE

REVIDIRANJE

POSLOVANJA

(operational auditing)

NOTRANJE REVIDIRANJE

POSLOVODENJA

(management auditing)

NOTRANJE-

REVIZIJSKO

SVETOVANJE

(internal consulting)

PODROČJA

DELOVANJA


115

o delovanje notranjega kontrolnega sistema in predlagati izboljšave notranje kontrole;

o spoštovanje predpisov, gospodarnost, učinkovitost in uspešnost delovanja, manj išče

odgovornost za napake, temveč bolj ponuja predloge izboljšav;

o svetuje glede varnosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti delovanja družbe v

sedanjosti in prihodnosti.

Organiziranost notranje revizije je lahko:

centralizirana – ena revizijska služba opravlja storitve za vse dele in dejavnosti družbe,

prednost so enotne strokovne rešitve in večja racionalizacija;

decentralizirana – revizorji opravljajo delo po posameznih delih in dejavnostih podjetja,

prednost je večja specializacija in bolje poznavanje razmer;

z zunanjimi izvajalci – primerno za manjše družbe, kjer notranja revizija ni stalna, zato

so stroški nižji.

Dejavnosti notranje revizije potekajo v zaporedju:

1 pripravljalna faza – vodstvo (dejavnosti in organizacija notranje revizije), izdelajo

priročnik za revizijo (opredelitev nalog in pooblastil ter vsebina notranje revizije).

2 faza načrtovanja – izdelava srednjeročnih, letnih in medletnih izvedbenih načrtov delovnih

nalog, delovnih sredstev in kadrov;

3 izvedbena faza – revizor uresničuje zadano nalogo notranje revizije, kjer zopet upošteva

zaporedje delovnih postopkov:

pripravljalna dela – opredelitev naloge, pridobitev potrebnih znanj, načrtovanje

prvin, stik z odgovornimi, izdelava načrta,

izvedbena dela – pregledovanje, preizkušanje, ocenjevanje,

sklepna dela – poročilo o izidih in priporočila za ukrepe;

4 nadzorna faza – revizor nadzira uresničevanje ukrepov izgradnje in delovanja notranjega

kontrolnega sistema ter gospodarnost notranje-revizijske dejavnosti.

V svojem delovanju mora notranje revidiranje upoštevati pravna in strokovna pravila

notranjega revidiranja:

revizijska pravila Mednarodnega združenja računovodij (angl. IFAC) – določajo

Mednarodni računovodski standardi; MRS 610 opredeljuje področje in namen notranjega

revidiranja, razmerje notranjega in zunanjega revidiranja, spoznavanje, ocenjevanje,

vrednotenje in preizkušanje notranjega revidiranja;

splošne strokovne predpostavke notranjega revidiranja – načela neodvisnosti in

nepristranskosti, dobre prakse, resničnosti, pravičnosti, zakonitosti, nenadnosti,

odgovornosti in dokumentiranosti presoje;

Mednarodni standardi notranjega revidiranja – vsebujejo opredelitev notranjega

revidiranja, kodeks etike, standarde in druge napotke;

Mednarodni pojmovnik o notranjem revidiranju – vsebuje pregled značilnih izrazov in

njihovo razlago;

Kodeks notranje-revizijskih načel – sprejel ga je Slovenski inštitut za revizijo in vsebuje

načela: temeljna, o strokovnosti in neodvisnosti, o organiziranosti in metodiki dela

notranjega revidiranja

Kodeks etike notranjih revizorjev – sprejeta v Sloveniji in v ZDA.


116

3.3.1 Notranja revidiranje računovodstva

Z notranjim revidiranjem računovodstva poglobljeno in naknadno presojamo odmike v

procesu obravnavanja podatkov in oblikovanja poročil. Ugotavljamo ali so stvarna dejstva

takšna, kot smo jih prikazali v računovodstvu.

Notranja revidiranje računovodstva loči dve vrsti nalog:

revidiranje računovodskih področij oz. funkcij – preizkus in ocena podatkov v procesih

spremljanja in proučevanja poslovanja s pomočjo presojanja notranjih kontrol v

knjigovodstvu, računovodskem načrtovanju, analiziranju in nadziranju (izvedeniško

mnenje o pravilnosti nalog in postopkov v procesih spremljanja in proučevanja

poslovanja);

revidiranje računovodskih poročil – preizkus in ocena računovodskih postopkov pri

izdelavi poročil, kakor tudi pravilnosti podatkov v računovodskih poročilih (izvedeniško

mnenje o resničnosti in poštenosti izkazanega premoženjskega in finančnega stanja ter

poslovne uspešnosti in drugih stanj in sprememb v računovodskih predpisih).

Slika 36: Notranje revidiranje računovodstva


Slika 37: Revidiranje računovodskih poročil


Revidiranje računovodskih področij oz. funkcij:

preizkus in ocena podatkov v procesih

spremljanja in proučevanja poslovanja s

pomočjo presojanja notranjih kontrol v

knjigovodstvu, računovodskem načrto-

vanju, analiziranju in nadziranju;

izvedeniško mnenje o pravilnosti nalog

in postopkov v procesih spremljanja in

proučevanja poslovanja.

Revidiranje računovodskih (s)poročil:

preizkus in ocena postopkov pri izdelavi

računovodskih (s)poročil in pravilnosti

vsebovanih podatkov;

izvedeniško mnenje o resničnosti in

poštenosti izkazanega premoženjskega in

finančnega položaja ter poslovne in

denarne uspešnosti oz. drugih stanj ali

sprememb v računovodskih (s)poročilih.

Tehnike revidiranja računovodskih poročil:

Potrdilni dokumenti (dokazi)

Rekonstrukcija postopkov (od izstavitev

listin, obravnave podatkov v računovodstvu

do izdelave poročila)

Mnenje o realnosti in objektivnosti poročila

A Presojanje postavk v poročilu

1 Resničnost postavk

2 Pravilnost računovodskih podatkov

2.1 Pravilnost nastajanja podatkov

(resničnost poslovnih dogodkov)

2.2 Pravilnost obravnavanja

podatkov

B Sodba o pravilnosti računovodskih

informacij


117

3.3.2 Notranje revidiranje poslovanja

Z notranjim revidiranjem poslovanja poglobljeno in naknadno presojamo delovanje podjetja,

pri čemer so sodila cilji družbe oz. njenega dela.

Notranje revidiranje poslovanja lahko poteka na dva načina:

organizacijski način notranjega revidiranja poslovanja – cilj in predmet je organizacijska

enota; prednosti organizacijskega načina so povezava med revizorjem in revidirancem,

lažje ugotavljanje nepravilnosti in odgovornih ter hitrejše odpravljanje slabosti;

pomanjkljivosti pa so, da je predmet notranjega revidiranja le del poslovne funkcije, ni

vpogleda v celotni poslovni proces in stanja in uspešnost revidiranja je manjša;

funkcijski način notranjega revidiranja poslovanja – cilj in predmet je temeljna ali druga

poslovna funkcija; slabosti funkcijskega načina so v zahtevnejši povezavi med revizorjem

in revidirancem, težje ugotavljanje nepravilnosti in odgovornih ter počasnejše

odpravljanje napak; prednosti pa so, da so predmet notranjega revidiranja vsi procesi in

stanja področij, popoln vpogled v celotni poslovni proces oz. stanja in uspešnost

revidiranja je večja.

Področja notranjega revidiranja poslovanja:

notranje revidiranje predmetov dela in storitev drugih – cilj je presoja postopkov

nakupov, stanja in porabe predmetov dela in storitev;

notranje revidiranje delovnih sredstev – cilj je presoja postopkov nakupov, gradnje,

usposobitve, uporabe in odtujitve delovnih sredstev;

notranje revidiranje ustvarjanja poslovnih učinkov – cilj je presoja postopkov razvoja in

proizvajanja poslovnih učinkov (odločevalni, informacijski in izvedbeni vidik);

notranje revidiranje prodajanja – cilj je presoja vseh postopkov v okviru prodajne

dejavnosti (prodajna politika, raziskovanje prodaje, oglaševanje);

notranje revidiranje financiranja – cilj je presoja vseh postopkov v okviru financiranja

(priskrbe in porabe denarja);

notranje revidiranje kadrovanja – cilj je presoja vseh postopkov v okviru kadrovskih

dejavnosti (sistematizacija delovnih mest, priskrba in usposabljanje kadrov, uporaba

sposobnih in odslovitev nepotrebnih kadrov);

notranje revidiranje drugih neproizvodnih dejavnosti – presoja pravne službe, varovanja

in drugih aktivnosti.

Naloga 35:

Ga. Ana je direktorica podjetja Prigrizek, d.d., ki ima restavracije s hitro hrano v

Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Meni, da je podjetje dovolj veliko za

zaposlitev lastnega revizorja. Dobički so, vendar manjši od pričakovanih. Del

računovodske dokumentacije shranjujejo na lokacijah restavracij, del pa na sedežu

podjetja. Ana je ocenila stroške revizije poslovanja in bi jih rada primerjala z možnimi

koristmi le-te.

a Opišite razlike med notranjo revizijo poslovanja in revizijo računovodskih izkazov!

b Navedite in obrazložite splošne koristi, ki bi jih ge. Ani prinesla revizija poslovanja

podjetja!


118

3.3.3 Notranje kontrole

Notranje kontrole so osnovna sestavina delovanja pravne osebe, ki zagotavljajo dobro

vodenje in so osrednja točka revizije.

Za vzpostavitev in usklajenost notranje kontrole je odgovorno vodstvo.

Delovanje notranje kontrole razumemo kot načrtno in sistematično v delovanje družbe

vgrajene postopke in metode, ki:

zagotavljajo točnost, zanesljivost in popolnost razvidov,

zagotavljajo pravilno in realno izdelavo računovodskih izkazov,

omogočajo varovanje premoženja,

preprečujejo in odkrivajo napake in prevare v delovanju družbe,

zagotavljajo spoštovanje in izvrševanje zakonov ter načel sprejetih s poslovno politiko, ki

jo določajo lastniki.

Standardi notranje revizije opredeljujejo notranje kontrole kot skupek zasnov, delov,

aktivnosti in zaposlenih, ki so povezani z doseganjem ciljev družbe. Notranje kontrole so

aktivnosti, ki jih sproži vodstvo za doseganje zastavljenih ciljev družbe.

Notranje kontrole niso le del računovodskega sistema podjetja, ampak vključujejo celotno

organizacijo in dejavnost vseh zaposlenih.

Notranji revizor mora neprestano vrednotiti uspešnost in učinkovitost notranjih kontrol ter jih

neprestano izboljševati. Preizkus delovanja notranjih kontrol je hkrati začetna faza v delu

revizorja.

Poslovodstvo je odgovorno za sistem notranjih kontrol, zato mora vzpostaviti ustrezno

kontrolno okolje z neoporečnostjo, z etičnim in delovanjem na temelju pristojnosti, z

filozofijo in stilom dela, z organizacijsko strukturo, z delegiranjem pooblastil in odgovornosti

ter s kadrovsko politiko. Poslovodstvo načrtuje, organizira in usmerja aktivnosti notranjih

kontrol.

Učinkovit sistem notranjih kontrol omogoča uspešne operacije, zanesljive finančne

informacije in ustrezni sistem poročanja ter usklajenost z zakoni in pravilniki.

Notranje kontrole so neprestan proces, ki ga omogočajo zaposleni.

kaj in vrhovno

koliko delati poslovodstvo

kdo, kako, vodja

s čim naj dela oddelka

pravilna izvedba

in optimalna revizorji

izraba virov

Slika 38: Piramida notranjih kontrol

Vir: Kolenc, 2006, 121

RAVNATELJSKE KONTROLE

NADZORNI POSTOPKI

(VODSTVENE KONTROLE)

KONTROLNI POSTOPKI


119

Notranje kontrole zajemajo usmeritve, postopke in navodila, uporabo načrtov, odobritve

vodstva, pooblaščanje, preverjanje, usklajevanje, pregledovanje, vzdrževanje varnosti,

omejevanje dostopov, členitev zadolženosti in dokumentiranje dogodkov.

Vrste notranjih kontrol

Smernice za standarde NK (INTOSAI) delijo notranje kontrole na:

vodstvene notranje kontrole – vključujejo vse druge vrste kontrol;

administrativne notranje kontrole – sestavljajo jih postopki in dokumenti, ki se nanašajo

na procese odločanja; na njihovi osnovi uslužbenci izvajajo dejavnosti, za katere so

pooblaščeni;

računovodske notranje kontrole – so postopki in dokumentacija, ki se nanaša na

varovanje sredstev in verodostojnost računovodskih poročil.

Vodstvene in administrativne notranje kontrole skupaj tvorijo splošne notranje kontrole, ki so

temelj sistema organizacije družbe ter metode in postopki za njeno delovanje – zagotavljajo

temeljne pogoje (statut, pravilniki, pravila, organizacijske sheme, navodila), spremljajo

učinkovitost, zanesljivost delovanja računovodskega sistema in nadzirajo njegovo delovanje

(notranja revizija) in zagotavljajo izdelovanje notranjih poročil, informacij in analiz.

Notranje računovodske kontrole sestavljajo:

1 Temeljne notranje računovodske kontrole – obsegajo kontrolo neposredno povezano s

poslovnimi dogodki:

1.1 Notranje kontrole pravilnosti podatkov – pravilnost enega podatka primerja z drugim

(odobritev, primerjanje, preverjanje pravilnosti notranje kontrole),

1.2 Notranje kontrole popolnosti obdelave podatkov– da so vsi poslovni dogodki

dejansko evidentirani (notranje kontrole številčenja dokumentov, kontrolni zbir

vsote),

1.3 Notranje kontrole ponovnega opravljanja nekaterih postopkov– delavec ponovno

opravi postopke, ki jih je prej opravil že drugi zaposleni.

2 Notranje kontrole delovanja temeljnih kontrol oz. poslovodne notranje kontrole:

2.1 Razmejitev dolžnosti – zmanjša tveganje napak in prevar,

2.2 Materialna odgovornost in omejitve pristopa – poslovna tajna,

2.3 Nadziranje pravilnosti, popolnosti in točnosti dela zaposlenih v temeljni kontroli –

naloga vodstva in pooblaščenih sodelavcev.

NOTRANJE KONTROLE

SPLOŠNE NOTRANJE NOTRANJE RAČUNOVODSKE

KONTROLE KONTROLE

akti, pravila, pravilnik o 1 TEMELJNE KONTROLE

računovodstvu, interna navodila 1.1 Kontrole pravilnosti podatkov

1.2 Kontrole popolnosti obdelave

NOTRANJA REVIZIJA 1.3 Kontrole s ponovnim opravljanjem

postopkov

2 POSLOVODNE KONTROLE

2.1 Razmejitev dolžnosti

2.2 Materialna odgovornost in

omejitev pristopa

2.3 Nadziranje zaposlenih v temeljnih kontrolah

Slika 39: Shema notranjih kontrol

Vir: po Kolenc, 2006, 125


120

Namen revidiranja Področja revidiranja

izboljšanje razmer vsa poslovna področja

v podjetju v podjetju

gospodarnost,

uspešnost in pravilnost usmerjenost

ter obvladovanje tveganj v prihodnost

Cilji revidiranja Usmerjenost revidiranja

Slika 40: Razvojne težnje v notranji reviziji


Sporočanje

o slabostih Računovodenje

in odmikih in financiranje

Urejenost Usmerjenost

in varnost v preteklost

poslovanja

NOTRANJA

REVIZIJA

Naloga 37:

Pekarna Kruhek, d.o.o. je končala prvo leto poslovanja in mora za pripravo računovodskih

izkazov izbrati računovodske usmeritve skladne Slovenskim računovodskim standardom.

Računovodstvo predlaga dve možni usmeritvi – A in B:

Kategorije Usmeritev A Usmeritev B

Poslovni izid 100.000,00 EUR (dobiček) -50.000,00 EUR (izguba)

Računovodski standardi

Zaloge Metoda LIFO Metoda FIFO

Amortizacija Enakomerna časovna Padajoča časovna

Stroški nagrad in odpravnin Upoštevani stroški dela

preteklih 40 let

Upoštevani stroški dela

preteklih 10 let

a Uporaba katerih usmeritev v računovodskih izkazih pošteno in resnično prikazuje

poslovanje podjetja v obdobju?

b Ali lahko revizor izrazi mnenje o poštenosti in resničnosti računovodskih izkazov s tako

različnima poslovnima izidoma? Utemeljitev svoj odgovor!

Naloga 36:

Če je cilj revizije ugotoviti, ali so napeljane in delujejo primerne naprave za varstvo okolja

in alarmne naprave, mora revizor:

a pregledati dokumentacijo o napeljavi in delovanju naprav,

b preveriti račune za alarmne naprave,

c opazovati in preizkusiti delovanje naprav,

d opraviti razgovor z varnostniki in vodstvom podjetja.

Izberite pravilni odgovor in ga utemeljite!

Naloga 38:

Izberite pravilni odgovor in utemeljite,katerega izmed odklonov od računovodskih usmeritev

bi revizor poslovanja v podjetju ocenil kot najbolj nevarnega:

a zaradi več zamujenih plačil dobaviteljem je podjetje izgubilo popuste,

b nek zaposleni je dobival napačno določeno plačo,

c vodja nabave je uporabljal službeni avtomobil za osebne potrebe,

d vodja prodaje je potencialnemu partnerju plačal letovanje, da bi sklenili posel.


121

3.4 ZUNANJA REVIZIJA

Zunanja revizija je vsakršna revizija, ki jo opravi revizor, neodvisen od vodstva revidiranega

subjekta.

Zunanjo revizijo opravljajo zunanji gospodarski in državni revizorji na podlagi predpisov in

pogodb. Vključuje revizijo računovodskih izkazov ter posebne vrste revizij, izvajajo jo pa

Računsko sodišče Slovenije, Evropsko računsko sodišče in Evropska komisija ter

komercialne revizijske hiše.

3.4.1 Državna revizija

Državno revizijo opravljajo na državne organe vezani revizorji, kjer ločimo:

davčno revizijo – preverjanje davčnega organa o davčnih napovedih oz. obračunih;

temeljni namen davčne revizije je zagotavljanje javnih prihodkov države – pritoki

sredstev v proračun;

revizijo državnega financiranja – proučuje namenskost porabe proračunskih (državnih)

sredstev v skladu s predpisi – odtoki sredstev iz proračuna.

3.4.1.1 Revidiranje javne porabe

Začetki nadziranja porabe javnega denarja segajo daleč v zgodovino (v Evropi 328 p.n.š.), od

srednjega veka dalje pa ga razdelimo v tri, pogojno štiri obdobja:

1. obdobje (do 1789) – pooblaščenec vladarja preverja prihodke in odhodke države kot pomoč

vladarju, da zbere denar za vodenje države, lastne potrebe, vojskovanje in administracijo. Tu

so začetki računskih sodišč.

2. obdobje (do 1939) – državna revizija obvešča oblast in javnost o javnih financah. Zakonsko

je uveljavljen koncept samostojnosti in neodvisnosti revizorjev.

3. obdobje (po 1945) – nastanejo nove, po ustavi samostojne in neodvisne vrhovne revizijske

institucije. Spreminja se vsebina (ne le finančna revizija, ampak tudi smotrnost, gospodarnost

uporabe) in obseg revidiranja javne porabe (vsak, ki prejema državni denar). Namen

Naloga 39:

Notranji revizor je opravil uvodni pregled nabavne dejavnosti v proizvajalnem obratu.

Ugotovil je tri splošne cilje vodstva pri nabavni dejavnosti: – pravočasnost, prava količina

in ustrezna kakovost, ki so ustrezni tudi za revizijo.

Za vsak cilj določite revizijske postopke, ki bi dali ustrezne dokaze o uspehu podjetja pri

doseganju teh ciljev!

Naloga 40:

Notranji revizor je izvedel revizije poslovanja na oddelku vzdrževanja vozil Vlade

Republike Slovenije v Ljubljani.

Katere dejavnike naj upošteva revizor pri ugotavljanju učinkovitosti in uspešnosti

poslovanja oddelka vzdrževanja vozil?


122

revidiranja je ugotoviti, ali je pridobljena korist večja in v sorazmerju s porabljenim javnim

denarjem. Pojem revidiranje se spreminja in širi: ne gre le za revidiranje računovodskih

izkazov, ampak tudi za revidiranje programov, izvajanja nalog, podatkov in varovanja okolja.

Zadnja leta – pojavljajo se zahteve javnosti in stroke za pozornejše spremljanje javnih financ,

saj mora javni sektor nenehno izboljševati kakovost storitev in zmanjševati stroške.

Razpolaganje z javnimi financami mora biti zakonito, namensko, učinkovito, gospodarno in

podvrženo kontroli javnosti. Zahtevajo se jasna merila in odgovornost porabnikov javnih

financ. Vse to je pripeljalo do sprejetja Zakona o računskem sodišču.

Revidiranje javne porabe urejajo revizijski standardi INTOSAI, ki opredeljujejo dve glavni

vrsti revizij v državnem sektorju:

revidiranje pravilnosti poslovanja (angl. regularity audit) – računovodstva, notranje

kontrole, skladnost s predpisi, upravne odločitve, pa tudi nekatere ocene (gospodarnost,

učinkovitost in uspešnost poslovanja;

revidiranje izvajanja nalog (angl. performance audit) – oz. »revizija 3E«:

o gospodarnosti izvajanja dejavnosti (angl. economy),

o učinkovitosti izrabe dejavnikov (angl. efficiency),

o uspešnosti doseganja ciljev (angl. effectiveness).

Zakonsko urejajo državno revizijo ustava v določilu o nadzoru javnih financ, Zakon o javnih

financah, ki ureja proračunsko inšpiciranje, Zakon o računskem sodišču in Zakon o

računovodstvu.

Naloga 41:

G. Janko Kos, lastnik podjetja Stroj, d.o.o. sam sestavlja računovodske izkaze zanj. Dobil je

obvestilo, da bo potrjeni zunanji revizor opravil revizijo računovodskih izkazov, za kar pa

ne vidi razlogov, saj meni, da so izkazi pošteni in resnični.

Pojasnite gu. Kosu, kakšne koristi lahko ima njegovo podjetje od zunanje revizije


Naloga 42:

Zunanji revizor ugotavlja skladnost poslovanja s predpisi v Razvojni agenciji ZORA, ki je

dobila državno podporo in jo porabila za:

a oglas v časopisu za dodatno zaposlitev v tajništvu,

b zdravstveno zavarovanje zaposlenih,

c prispevek 500,00 EUR v volilni kampanji sedanjega župana,

d kosilo z revizorji,

e helikopterski prevoz vodstva na nujni sestanek o dodelitvi podpore na ministrstvu,

f odvetnikov mesečni honorar,

g kazni zaradi prepozno oddanih podatkih o obračunani akontaciji dohodnine

zaposlenim.

Pojasnite, katere od teh porab denarja so sporne in katera vprašanja o njih naj zastavi

revizor!


123

3.4.1.2 Računsko sodišče

Računsko sodišče Republike Slovenije je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega

proračuna in celotne javne porabe v Sloveniji.

Po ustavi je računsko sodišče neodvisno pri delu in vezano na ustavo in zakon. Nihče ne more

računskemu sodišču nalagati dela ali mu dajati navodila za delo (državni zbor, vlada, lokalne

skupnosti, pa tudi posamezniki lahko le predlagajo določeno revizijo). Za svoje delo je

računsko sodišče odgovorno državnemu zboru in javnosti, zato je njegova pravica in dolžnost

o tem poročati.

Računsko sodišče revidira državni proračun ter proučuje pravilnost delovanja občin in javnih

služb (ZZZS, ZPIZ in drugi zavodi).

Računsko sodišče ima tri člane (senat): predsednik (generalni državni revizor) in dva

namestnika (imenuje jih državni zbor za 9 let) ter do največ šest vrhovnih državnih revizorjev,

ki vodijo revizijske oddelke (imenuje jih predsednik računskega sodišča za 9 let z možnostjo

reelekcije).

3.4.2 Inšpiciranje in državna revizija

Inšpiciranje je posebna oblika revidiranja, ki ga v mnogih državah enačijo z davčno revizijo,

pri nas pa poznamo inšpekcijski nadzor, ki vključuje tudi davčno revizijo kot eno izmed

metod.

Davčni inšpektor ima veliko pravic – dostop in pregled v prostore ter do podatkov in

dokumentov, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku in opraviti vsa druga dejanja za

izvedbo inšpekcije.

Pri svojem delu davčni inšpektor opravi:

pregled na preskok – inšpekcija na osnovi dovolj velikega vzorca, dokumentacije (po

zaporedju, višini zneskov),

pregled celotne davčne dokumentacije (davčna revizija),

pregled določenih podatkov na osnovi zahtev – zahteva drugih davčnih uradov, prijave

pravnih in fizičnih oseb (praviloma le nekatere podatke).

Vsaka davčna revizija poteka smiselno v zaporedju treh faz.

Prva faza: Priprava na davčno revizijo – vse aktivnosti za izvedbo učinkovitega in

gospodarnega revidiranja:

spoznavanje davčnega zavezanca (davčni registri) in njegovega davčnega statusa (davčne

napovedi, odločbe davčne uprave),

seznanitev z že opravljenimi davčnimi postopki pri zavezancu in z morebitnimi

kaznovalnimi ukrepi zoper njega,

seznanitev s poslovanjem zavezanca,

načrt izvedbe davčne revizije,

vsebinske priprave – vrednotenje zbranega gradiva, pregled dela notranjih kontrol,

določitev pomembnih področij davčne revizije.


124

Druga faza: Izvedba davčne revizije – preveritev poslovnih dogodkov glede na pravilnost in

pravočasnost obračunavanja in plačevanja davkov. Izvedba poteka v korakih:

uvodni razgovor (pojasnila o obsegu in namenu davčne revizije),

predložitev poslovnih knjig in dokumentacije,

revidiranje po različnih metodah:

o primerjalno-preizkuševalne metode (metode vzorcev, izračuna blagajniških

prejemkov, primerjav znotraj in med podjetji, primerjav čistega premoženja,

denarnih tokov in druge),

o ocenjevalne metode – pravica, da zniža (zviša) davčno osnovo,

o metode izračuna dobička pri različnih bilančnih vrednostih – popravljanje

računovodskih izkazov in vpliv tega na davčno bilanco.

Tretja faza: Izdelava poročila o davčni reviziji – davčna revizija se konča s pogovorom

zavezanca, njegovih svetovalcev in revizorjem, kjer se zavezanec seznani z

najpomembnejšimi ugotovitvami, lahko pa tudi zgladijo nesporazume in nesoglasja.

Revizor sestavi zapisnik (poročilo o inšpekciji), ki vsebuje splošne podatke, podatke o

poslovnih knjigah in računovodskem sistemu, ugotovitve o posameznih vrstah davkov in o

resničnem stanju, pravno presojo, ovrednotenje neplačanih oz. preplačanih obveznosti, oceno

davčne osnove in pravni pouk.

Na zapisnik lahko zavezanec poda pripombe, kar upošteva davčni organ, ki izda odločbo.

3.4.3 Posebne vrste zunanjih revidiranj

Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter nekateri

drugi gospodarski predpisi zahtevajo posebne vrste obveznih revidiranj v primerih:

revizijo ob ustanovitvi delniške družbe,

revizijo ob povečanju osnovnega kapitala delniške družbe,

revizijo denarne odpravnine pri prenosu sedeža evropske delniške družbe – SE (societas

europaea),

revizijo ob ustanovitvi in povečanju osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo,

revizijo ob statusnih preoblikovanjih gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in

zadrug:

o ob združitvi v obliki pripojitve ali spojitve:

združitev delniških družb,

združitev komanditnih delniških družb in delniških družb,

združitev družb z omejeno odgovornostjo,

združitev osebnih družb,

o ob delitvi:

delitev kapitalskih družb,

delitev s prevzemom,

delitev osebnih družb,

o ob prenosu premoženja,

o ob spremembi pravno-organizacijske oblike gospodarske družbe,

o ob statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika,


125

o ob statusnem preoblikovanju zadrug,

revizijo ob likvidacijah in stečajih podjetij,

revizijo povezanih družb,

revizijo gospodarskega interesnega združenja (GIZ),

revizijo ob prevzemih gospodarskih družb.

3.4.4 Posebna področja revidiranja in sorodne storitve

Revizijska dejavnost zajema revidiranje računovodskih izkazov in posebna revidiranja ter

sorodne storitve in druge storitve, kot so svetovanje, obračunavanje davkov ter finančna in

računovodska priporočila.

Med posebnimi področji revidiranja mednarodni revizijski standardi navajajo:

a) revizijske posle za posebne namene – se nanašajo na:

celoto računovodskih izkazov, ki niso pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi

revidiranja (MSR) ali v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS),

posamezne sestavine (posamezni konti, deli kontov ali posamezne postavke)

računovodskih izkazov ali na posamezne računovodske izkaze,

spoštovanje pogodbenih določil,

povzetke računovodskih izkazov,

b) preverjanje predračunskih računovodskih informacij – je posebno področje poslov

dajanja zagotovil, kjer mora revizor preveriti in oceniti:

celotno metodiko predračunavanja – notranje kontrole, strokovno znanje in izkušnje

izdelovalcev predračunov, zasnove (dokumente) za sprejete predpostavke

poslovodstva, uporabo statističnih in matematičnih računalniško podprtih tehnik,

metode pri razvijanju in uporabljanju predpostavk, točnost preteklih predračunov in

razloge za pomembnejše odmike, etičnost soudeležencev pri predračunavanju,

obračunske računovodske informacije in njihovo revidiranje ter spoštovanje

računovodskih pravil (načel in standardov).

Med reviziji sorodne storitve mednarodni revizijski standardi uvrščajo:

a) posle preiskovanja računovodskih izkazov (posli preiskovanj) – so postopki preiskave oz.

pregleda (angl. review), katerih rezultati niso vsi dokazi, potrebni pri revidiranju;

preiskovalec želi opozoriti na tiste nepravilnosti, zaradi katerih računovodski izkazi niso

v vseh pomembnih pogledih skladni z opredeljenim okvirom računovodskega poročanja;

gre za t.i. nikalno zagotovilo;

b) posle opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami – med

nje uvrščamo presojanje sanacijskih načrtov, načrtov finančne reorganizacije in razvojnih

oz. strateških načrtov podjetja ter je preventivno in neodvisno presojanje uresničljivosti

teh načrtov, zlasti za podjetja v težavah; revizor ne presoja in ne ugotavlja nepravilnosti,

temveč nudi strokovno pomoč vodilnim pri razkrivanju slabosti in preverjanju poslovnih

strategij ter izbiri izvedbenih rešitev;

c) posle kompiliranja oz. paberkovanja oz. zbiranja računovodskih informacij – preizkušeni

računovodja ali revizor z računovodskim znanjem in izkušnjami pripravi računovodsko

poročilo s skrbno povzetimi računovodskimi in drugimi podatki, brez zahteve po


126

preizkušanju in oceni uradnih trditev, v poročilu le opozori na morebitne pomembne

odmike od opredeljenega okvira računovodskega poročanja.

Pri revizijah in preiskovanjih revizor izraža svoje mnenje, dogovorjeni postopki in

paberkovanje pa nimajo tega namena.

POVZETEK POGLAVJA


računovodsko nadziranje, kontrolo poslovanja, inšpekcijo in revizijo,

notranje revidiranje računovodstva,

notranje revidiranje poslovanja,

sistem notranjih kontrol,

zunanjo in državno revizijo ter davčno inšpekcijo,

računsko sodišče,

posebne vrste zunanjih revidiranj,

posebna področja revidiranja in sorodne storitve.

Proučevanje je presojanje ugodnosti poslovnih procesov in stanj glede na postavljene

cilje poslovanja, nadziranje je pa presojanje pravilnosti v poslovanju glede na

postavljene kriterije.

Revidiranje je neodvisno preiskovanje računovodskih izkazov ali z njimi povezanih

računovodskih informacij pravne osebe.

Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in

svetovanja, namenjena povečevanju koristi in izboljševanju delovanja organizacije.

Zunanjo revizijo opravljajo zunanji gospodarski in državni revizorji na podlagi

predpisov in pogodb.

Računsko sodišče Republike Slovenije je najvišji organ kontrole državnih računov,

državnega proračuna in celotne javne porabe v Sloveniji.

Posebne vrste zunanjih revidiranj se izvajajo ob ustanovitvi gospodarske družbe, ob

njeni dokapitalizaciji, od združitvah in delitvah, ob statusnih spremembah in ob

prenehanju obstoja gospodarskega subjekta.

Posebna področja revidiranja so revizijski posli za posebne namene in preverjanje

predračunskih računovodskih informacij, med sorodne storitve pa sodijo posli

preiskovanja računovodskih izkazov, posli opravljanja dogovorjenih postopkov v

zvezi z računovodskimi informacijami in zbiranje računovodskih informacij.


127

Za poglobitev znanja iz tega poglavja priporočamo tudi naslednjo literaturo:

Fuess, R. Die Interne Revision. Freiburg: Deutsches Institut fuer Interne Revision, 2005.

Koletnik, F. Notranje revidiranje. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2007.

Koletnik, F. Zunanje revidiranje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2008.

Taylor, D. H. et al. Revidiranje. Zasnove in postopki. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo,

2007.


1 Pojasnite razlike med zunanjo in notranjo revizijo!

2 Katere so naloge notranjih revizorjev?

3 Kako poteka notranje revidiranje računovodstva?

4 Kako poteka notranje revidiranje poslovanja?

5 Pojasnite pojem notranjih kontrol!

6 Kako poteka revidiranje javne porabe in kdo ga izvaja?

7 Kako poteka davčna revizija?

8 Katere posebne vrste obveznih revidiranj poznamo?

9 Pojasnite delovanje revizorja na posebnih področjih revidiranja!

10 Katere so storitve sorodne reviziji?

Analiza bilanc in revizija Literatura in viri

128

LITERATURA IN VIRI

Ainsworth, P., Deines, D. Introduction to Accounting. Tretja izdaja. New York: McGraw-

Hi, 2004.

Fuess, R. Die Interne Revision. Freiburg: Deutsches Institut fuer Interne Revision, 2005.


Kokotec-Novak, M. Raziskovanje in dosežki v računovodstvu – I. del. Zbrano gradivo.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2005.

Kolenc, T. et al. Analiza bilanc in revizija. Slovenj Gradec: Šolski center, Višja strokovna

šola, 2006.

Koletnik, F. Notranje revidiranje. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2007.

Koletnik, F. Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta Maribor, 2006.

Koletnik, F., Koželj, S. Redni in posebni računovodski izkazi. Ljubljana: Zveza računovodij,


Koletnik, F. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana: Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2007.

Koletnik, F. Raziskovanje in dosežki v računovodstvu – II. del. Zbrano gradivo. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2005.

Koletnik, F. Zunanje revidiranje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2008.

Leva Bukovnik, M., Mlinarič, B. Temelji računovodstva. Ljubljana: Impletum, 2009.

Mlinarič, B. Poslovodno računovodstvo. Zbirka zgledov. Murska Sobota: Ekonomska šola

Murska Sobota, 2008.

Mugler, J. Betriebwirtschaftslehre der Klein- und Mittelbetriebe. Dunaj, New York:

Springer-Verlag, 1993.

Nobes, C. The Penguin Dictionary of Accounting. London: Penguin Books, 2002.

Novak, S. et al. Poslovodno računovodstvo. Murska Sobota: Ekonomska šola Murska

Sobota, 2007.

Pučko, D. Analiza in načrtovanje poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005.

Tavčar, M. I. Management in organizacija (2). Koper: Fakulteta za management, 2008.

Taylor, D. H. et al. Revidiranje. Zasnove in postopki. Ljubljana: Slovenski inštitut za

revizijo, 2007.

Turk, I. Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Zveza računovodij,


Turk, I., Kavčič, S., in Koželj, S. Stroškovno računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij,


Tušek, B. Revizija. Zagreb: HZDRFD, 2006.

Winkeljohann, N. Rechnungslegung nach IFRS. Berlin: Verlag Neue Wirtschafts-Briefe,

2004.

Kodeks računovodskih načel. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 1998.

Kontni načrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe in zadruge. Ljubljana: Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2006.

Kontni okvir za male samostojne podjetnike posameznike. (online). 2005. (citirano

08.08.2005). Dostopno na naslovu:

http://www.si-revizija.si/publikacije/srs/kontni_okviri/

Kontni okvir za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava. (online). 2005.

(citirano 08.08.2005). Dostopno na naslovu:

http://www.si-revizija.si/publikacije/srs/kontni_okviri/

Slovenski računovodski standardi 2006. Ljubljana: Uradni list RS 118 / 2005.

Seznam slik Analiza bilanc in revizija

129

SEZNAM SLIK

Slika 1: Proces načrtovanja ....................................................................................................... 8

Slika 2: Podatki in cilji proučevanja računovodskih izkazov ................................................... 13 Slika 3: Proces proučevanja ..................................................................................................... 46 Slika 4: Ustreznost in uspešnost gospodarskega proučevanja ................................................. 47 Slika 5: Vidiki in vrste gospodarskih proučevanj ..................................................................... 48 Slika 6: Vrste kazalcev in kazalnikov ....................................................................................... 57

Slika 7: Finančni vidiki proučevanja poslovne osebe .............................................................. 57 Slika 8: Proces primerjalnega presojanja ................................................................................ 59 Slika 9: Razmejitev nadzorne in proučevalne dejavnosti ......................................................... 60 Slika 10: Učinkovitost poslovanja ............................................................................................ 67 Slika 11: Du Pontov sistem povezanih kazalnikov ................................................................... 75

Slika 12: Bilančni krogotok ...................................................................................................... 77

Slika 13: Proučevanje poslovnega izida ................................................................................... 81 Slika 14: Presoja prihodkov ..................................................................................................... 83

Slika 15: Presoja odmikov prihodkov ....................................................................................... 84 Slika 16: Povprečni indeks dinamike........................................................................................ 84 Slika 17: Presoja odhodkov ...................................................................................................... 85 Slika 18: Presoja velikosti poslovnega izida ............................................................................ 87

Slika 19: Presoja premoženjsko-finančnega položaja ............................................................. 89 Slika 20: Vodoravna in navpična sestava sredstev in virov sredstev ....................................... 92

Slika 21: Značilni preseki bilance stanja ................................................................................. 93 Slika 22: Bilanca (čistih) gibljivih sredstev .............................................................................. 94 Slika 23: Bilanca gibljivih sredstev .......................................................................................... 94

Slika 24: Bilanca (čistih) obratnih sredstev ............................................................................. 94

Slika 25: Pripomočki in vrste proučevanj plačilne sposobnosti............................................. 100 Slika 26: Izkaz denarnih tokov ............................................................................................... 101 Slika 27: Načini izdelave izkaza denarnih tokov .................................................................... 101

Slika 28: Izkaz denarnih tokov iz rednega delovanja ............................................................. 102 Slika 29: Izkaz denarnih tokov iz celotnega delovanja .......................................................... 102

Slika 30: Čisti denarni tok iz rednega delovanja poslovne osebe .......................................... 104 Slika 31: Čisti denarni tok iz celotnega delovanja ................................................................. 104 Slika 32: Čisti denarni tok za lastnike in upnike poslovne osebe ........................................... 104

Slika 33: Druga razsežnost izkaza gibanja kapitala ............................................................. 106 Slika 34: Proučevanje poslovanja podjetja ........................................................................... 109 Slika 35: Delovna področja notranje revizije......................................................................... 114

Slika 36: Notranje revidiranje računovodstva ....................................................................... 116 Slika 37: Revidiranje računovodskih poročil ........................................................................ 116

Slika 38: Piramida notranjih kontrol ..................................................................................... 118 Slika 39: Shema notranjih kontrol .......................................................................................... 119

Slika 40: Razvojne težnje v notranji reviziji ........................................................................... 120

Documents

ANALIZA BILANC IN REVIZIJAssmssetuas6s/ABR/U%E8benik%20ABR%202011.pdf · Analiza bilanc in revizija Računovodsko načrtovanje 5 ... 5 analiza konkurence 6 SWOT analiza 7 naþrt trženja