Upload
buianh
View
221
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 2
KOLOFON Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti
Izdajatelj: Mladinski svet Slovenije
Za izdajatelja: Tea Jarc
Urednik: Miha Mohorko
Avtorji: Rozana Mužica, Borut Cink, Tadej Beočanin Leto izida: 2013
Kontakt: Mladinski svet Slovenije, [email protected]
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 3
V analizi sodelujoči MSLS
Sodelujoči MSLS V analizi so z izpolnjenim vprašalnikom sodelovali naslednji MSLS:
Mladinski svet Kamnik Mladinski svet občine Žalec Mladinski svet Lendava Celjski mladinski svet – svet mladih Mladinski svet Bele krajine Mladinski svet Mestne občine Ptuj Mladinski svet Ljutomer Mladinski svet Železniki Mladinski svet Ravne na Koroškem Mladinski svet Č'bela Mestni mladinski svet Maribor Mladinski svet Velenje Mladinski svet Jesenice Mladinski svet občine Slovenske Konjice Marenberški mladinski lokalni svet Mladinski svet Gornja Radgona Mladinski svet Domžale Mladinski svet Ajdovščina
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 4
Kazalo
V analizi sodelujoči MSLS......................................................................................................................... 2
Kazalo ...................................................................................................................................................... 4
I. Uvod v analizo ...................................................................................................................................... 6
I.1 Metodologija dela.......................................................................................................................... 7
II. Mladinski sveti lokalne skupnosti v slovenskem prostoru .................................................................. 8
III. Trenutno stanje na področju mladinskih svetov lokalnih skupnosti v Sloveniji ............................... 10
III.1 Pokritost Republike Slovenije z mladinskimi sveti lokalne skupnosti ........................................ 10
III.2 Mladinski svet lokalne skupnosti kot organ zastopanja mladih ................................................. 14
IV. Kadrovski in materialni položaj MSLS .............................................................................................. 16
IV.1 Notranja organiziranost MSLS .................................................................................................... 16
IV.2 Prostovoljstvo in zaposlenost v MSLS ........................................................................................ 16
IV.3 Honorarji funkcionarjev MSLS .................................................................................................... 18
IV.4 Prostovoljstvo v MSLS ................................................................................................................ 19
IV.5 Razpoložljiva materialna sredstva MSLS .................................................................................... 20
IV.6 Zaključek ..................................................................................................................................... 24
V. Vloga MSLS v lokalni skupnosti ......................................................................................................... 25
V.1 Naloge MSLS in njihov pomen..................................................................................................... 25
V.2 Glavne dejavnosti MSLS .............................................................................................................. 26
V.3 Sodelovanje MSLS z lokalno skupnostjo ..................................................................................... 29
V.4 Sodelovanje z lokalno skupnostjo - dajanje predlogov in pobud lokalni skupnosti .................... 39
VI. Participacija mladih .......................................................................................................................... 47
VI.1 Nekonvencionalne oblike participacije mladih .......................................................................... 49
VI.2 Zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih .................. 50
VI.3 Članstvo MSLS v drugih organih ................................................................................................. 52
VII. Podpora in vključevanje organizacij članic ...................................................................................... 54
VII.1 Finančna podpora ..................................................................................................................... 54
VII.2 Materialna podpora .................................................................................................................. 55
VII.3 Svetovanje in usposabljanje ...................................................................................................... 55
VII.4 Obveščanje ................................................................................................................................ 56
VIII. Projektno delo ................................................................................................................................ 59
VIII.1 Mednarodni projekti ................................................................................................................ 59
VIII.2 Nacionalni projekti ................................................................................................................... 60
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 5
VIII.3 Lokalni projekti ......................................................................................................................... 62
IX. Finančno poslovanje MSLS ............................................................................................................... 65
IX.1 Prihodki MSLS ............................................................................................................................. 65
X. Ocena delovanja MSLS ...................................................................................................................... 69
X.1 Samoocena delovanja MSLS ........................................................................................................ 69
X.2 Dosežki MSLS ............................................................................................................................... 72
XI. Medijska pokritost in informiranje MSLS ......................................................................................... 74
XII. Pomen aktivnosti na nacionalni ravni, k udeležbi na katerih so MSLS vabljeni .............................. 78
XIII. Identifikacija občin s potencialom za ustanovitev oz. ponovno vzpostavitev MSLS ...................... 79
XIII.1 Nacionalne mladinske organizacije .......................................................................................... 79
XIII.2 Identifikacija občin s potencialom za ustanovitev oz. ponovno vzpostavitev MSLS ................ 80
XIV. Zaključki in priporočila ................................................................................................................... 89
XIV.1 Pripročila .................................................................................................................................. 90
XV. Viri in literatura ............................................................................................................................... 91
Priloga: Vodstveni kadri v mladinski svetih lokalnih skupnosti ............................................................. 93
Priloga: Nacionalne enote mladinskih organizacij ................................................................................. 97
Priloga: Anketni vprašalnik .................................................................................................................. 103
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 6
I. Uvod v analizo
Potreba po izvedbi analize, namenjene preučitvi stanja, delovanja, razvoja in potencialov mladinskih
svetov lokalnih skupnosti (MSLS) pod imenom Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih
svetov lokalnih skupnosti, se je pojavila ob prenehanju financiranja MSLS s strani Urada RS za
mladino in delnemu prenosu sredstev na Mladinski svet Slovenije. Slednji naj bi s prenosom finančnih
sredstev, prvotno namenjenih MSLS, nudil večjo vsebinsko podporo MSLS in jim tako zapolnil vrzel,
nastalo zaradi nižjih razpoložljivih finančnih sredstev.
Namen analize je poglobljena raziskava o stanju, področju delovanja mladinskih svetov lokalnih
skupnosti in njihovih potrebah. Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih
skupnosti analizira naslednja področja:
I. Položaj MSLS v Sloveniji
število vseh registriranih MSLS
število delujočih MSLS
razpoložljivi kadri MSLS
organiziranost MSLS
razpoložljiva materialna sredstva
II. Vloga MSLS v lokalni skupnosti
poglavitne dejavnosti MSLS
sodelovanje MSLS z lokalno skupnostjo
sodelovanje MSLS z drugimi lokalnimi/regijskimi akterji v družbi
III. Participacija mladih v lokalnih skupnostih z aktivnimi MSLS
reprezentativna vloga MSLS v lokalni skupnosti
zagovorništvo mladih
vključevanje mladinskih organizacij v procese odločanja
vključevanje mladih v procese participacije v lokalni skupnosti
MSLS kot podporna organizacija lokalnih mladinskih organizacij
IV. Projektno delo MSLS
izvedba lokalno, nacionalno in mednarodno pomembnih projektov
izvedba projektov v sodelovanju s pomembnimi akterji družbe
mednarodna prepoznavnost MSLS
V. Financiranje MSLS
poglavitni viri financiranja MSLS
stroški MSLS
VI. Prostovoljsko delo v MSLS
obseg prostovoljstva v MSLS
promocija prostovoljskega dela v lokalni skupnosti
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 7
VII. Potrebe MSLS
kadrovske potrebe
potrebe po pridobivanju novih znanj in veščin
I.1 Metodologija dela
Vsebinska analiza dela in potencialov za rast mladinskih svetov lokalnih skupnosti temelji na metodi
kvantitativnega zbiranja podatkov:
― Zbiranje podatkov na podlagi obstoječih dokumentov o MSLS, s katerim ugotavljamo pokritost
Republike Slovenije z MSLS. Pridobljene podatke smo primerjali z registrom MSLS, ki ga vodi Urad
RS za mladino. Z raziskavo o pokritosti RS z MSLS ugotavljamo:
o število registriranih MSLS oz. število lokalnih skupnosti z registriranimi MSLS,
o število delujočih MSLS in lokalne skupnosti z delujočimi MSLS.
― Zbiranja podatkov na podlagi vprašalnika o delovanju MSLS. Namen tovrstne raziskave je med
drugim analiza vloge MSLS v lokalni skupnosti, njihove dejavnosti in njihovih potreb za razvoj.
Predstavitev vzorca in vzorčenje
Vzorčna enota: Ciljna populacija so v obdobju od leta 2010 do leta 2012 delujoči mladinski sveti
lokalnih skupnosti (MSLS) oz. v tem času v Sloveniji ustanovljeni MSLS. V času analize je bilo delujočih
29 MSLS.
Velikost vzorca: Namenski vzorec sestavlja 18 mladinskih svetov lokalnih skupnosti, ki delujejo na
območju Slovenije, in predstavljajo MSLS, ki so se odzvali na pobudo za izvedbo analize. Vzorec
predstavlja 78% vseh delujočih MSLS v Sloveniji.
Postopek vzorčenja: Vprašalniki so bili po pošti poslani 44 mladinskim svetom lokalnih skupnosti, ki
so bili marca 2013 vpisani v poslovni register Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
S priporočenim pošiljanjem vprašalnika smo dobili delno povratno informacijo o nedelujočih MSLS:
slednji namreč vprašalnika niso prevzeli.
Mladinski sveti lokalnih skupnosti so morali v roku 14 dni vrniti izpolnjene vprašalnike na Mladinski
svet Ajdovščina, ki je izvajal analizo. Zaradi slabega odziva je bil rok večkrat podaljšan. Predstavniki
MSLS so bili tako preko elektronske pošte in telefonsko večkrat pozvani k sodelovanju pri izvedbi
analize (izpolnitvi vprašalnika), vendar je bilo do vključno 15. maja vrnjenih 181 veljavnih
vprašalnikov, ki so vključeni v analizo. MSLS, ki so vrnili nepopolno izpolnjene vprašalnike, so bili
pozvani k dopolnitvam.
Da bi se izognili poštnim stroškom, ki bi jih izvedba analize utegnila predstavljati za MSLS, so poleg
vprašalnika prejeli kuverto z naslovnikom in znamkami za vračilo vprašalnika.
1 Vzorec 18 MSLS predstavlja 100 % v analizi zajetih MSLS. Vsak mladinski svet predstavlja 5,5556 % celotnega
vzorca. Zaradi zaokroževanja se lahko v posameznih razpredelnicah vsota vseh odstotkov razlikuje od 100,00 %.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 8
II. Mladinski sveti lokalne skupnosti v slovenskem prostoru
Mladinski svet lokalne skupnosti je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in
odgovornostmi, ki jih določata zakon (Zakon o mladinskih svetih) in njegov temeljni akt.
Mladinski svet lokalnih skupnosti (MSLS) je prostovoljno združenje lokalnih mladinskih organizacij. V
mladinski svet lokalne skupnosti se združujejo mladinske organizacije, ki imajo najmanj 90 odstotkov
članstva v starosti do 29 let in 70 odstotkov članov vodstva v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta
ter imajo sedež v neki samoupravni lokalni skupnosti. Članice mladinskega sveta lokalne skupnosti, ki
so hkrati združene v zvezo mladinskih organizacij na lokalni ravni, imajo lahko v mladinskem svetu
lokalne skupnosti le skupnega predstavnika. (ZMS, 2. člen)
Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladinskih organizacij, ki so v njih včlanjene.
Združevanje v mladinske svete lokalnih skupnosti temelji na načelih svobodnega združevanja,
enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja avtonomnosti vsake mladinske organizacije.
Na področju delovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti se pomembno vlogo priznava tudi
Mladinskemu svetu Slovenije, ki pri svojem delu sodeluje tudi z mladinskimi sveti lokalnih skupnosti
ter drugimi organizacijami v mladinskem sektorju, ki niso njihove članice, oz. drugimi subjekti v
skladu z internimi in drugimi poslovnimi akti.
Položaj, delovanje, dejavnost ter financiranje Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov
lokalnih skupnosti ureja Zakon o mladinskih svetih (ZMS).
MSLS so ustanovljeni in delujejo na podlagi Zakona o mladinskih svetih.
Pooblastila in dejavnosti mladinskega sveta lokalne skupnosti
Mladinski svet lokalne skupnosti v skladu s temeljnim aktom:
izvaja dejavnosti s področja socialne politike otrok in mladine, vzgoje in izobraževanja,
prostočasnih dejavnosti, kulture, javnega obveščanja in mednarodnega sodelovanja;
zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih;
omogoča sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na
življenje in delo mladih;
opravlja druge naloge za uveljavljanje interesov mladih, opredeljenih s temeljnim aktom.
Pomen mladinskih svetov lokalne skupnosti:
mladinski svet lokalne skupnosti je prostor svobodnega izražanja mnenj mladih in
organizacija za vplivanje mladih na odločitve, ki so za njih pomembne;
usklajevanje in predstavljanje interesov sodelujočih članic;
spodbujanje vzajemnega razumevanja, izmenjave izkušenj in pripravljenosti za medsebojno
sodelovanje mladinskih organizacij;
spodbujanje razvoja mladinskih organizacij kot instrumenta mladih v družbi in aktivne
udeležbe mladih v javnem življenju in
spodbujanje javnega dialoga o družbenih vprašanjih.
Posebno pristojnost pa daje MSLS 6. člen Zakona o mladinskih svetih, ki se glasi: »Vlada, ministrstva
in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in
drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet
Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti.«
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 9
Sredstva za delovanje
Mladinski svet lokalne skupnosti lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje iz naslednjih naslovov:
iz proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih skupnosti na podlagi predloženega
programa,
s članarino,
iz naslova premoženjskih pravic,
z darili in volili,
s prispevki donatorjev,
iz lastne dejavnosti,
iz drugih virov.
Mladinski sveti lokalnih skupnosti lahko neposredno opravljajo pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih
za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu
in mora biti povezana z nameni in nalogami mladinskih svetov lokalnih skupnosti ter se lahko opravlja
v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.
Prihodki iz pridobitnih dejavnosti ne smejo predstavljati pretežnega dela vseh prihodkov mladinskih
svetov lokalnih skupnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki, ki je dosežen z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti, se
sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog mladinskih svetov lokalnih skupnosti, v skladu s
temeljnim aktom. Vsaka delitev premoženja mladinskih svetov lokalnih skupnosti med njegove člane
je nična. (ZMS, 8. člen)
Delovanje mladinskih svetov v javnem interesu
V skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJMS, 15. člen) si mladinski sveti na
lokalni ravni pridobijo status organizacije, ki deluje v javnem interesu v mladinskem sektorju z
registracijo pri pristojnem organu.
Področja mladinskega sektorja se nanašajo na (ZJMS, 4. člen):
avtonomijo mladih,
neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,
dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,
skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,
zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,
dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih i
sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.
Javni interes na področju mladinskega sektorja se uresničuje z zagotavljanjem (ZJMS, 5. člen):
normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja
mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade in
finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo
mladinski infrastrukturi.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 10
III. Trenutno stanje na področju mladinskih svetov lokalnih skupnosti v Sloveniji
III.1 Pokritost Republike Slovenije z mladinskimi sveti lokalne skupnosti
Poslovni register Slovenije (PRS) je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na
območju RS, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost.
V register Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je v marcu 2013 vpisanih 44
mladinskih svetov lokalne skupnosti. Največje število vpisov v register je zabeleženih leta 2003, ko se
je v Ajpes vpisalo 13 novih MSLS (30%) in leta 2002, ko je bilo vpisanih 10 novih MSLS (23%). K
velikemu številu novoustanovljenih MSLS v teh letih prispevata (1) novost v mladinskem sektorju
(zakon iz leta 2000) in (2) promocijska kampanja MSS, izvedena v tistem času. Z letom 2004 se je
ustanavljanje MSLS upočasnilo, kot kažeta spodnja graf in razpredelnica.
Graf 1: Število ustanovljenih MSLS v letih 2001 do 2013
Mladinski sveti, vpisani v Poslovni register Slovenije pri Ajpesu v marcu 2013:
MLADINSKI SVET LETO VPISA V REGISTER 1. MLADINSKI SVET LJUBLJANE 2001 2. MLADINSKI SVET DOMŽALE 2001 3. MLADINSKI SVET MARIBOR 2002 4. MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE PTUJ 2002 5. MLADINSKI SVET OBČINE ROGAŠKA SLATINA 2002 6. MLADINSKI SVET RADOVLJICA 2002 7. MLADINSKI SVET Č'BELA 2002 8. MLADINSKI SVET IZOLA 2002 9. MLADINSKI SVET KRANJ 2002 10. MLADINSKI SVET BELE KRAJINE 2002 11. MESTNI MLADINSKI SVET MARIBOR 2002 12. CELJSKI MLADINSKI SVET - SVET MLADIH 2002 13. MLADINSKI SVET LJUTOMER 2003 14. MLADINSKI SVET OBČINE SEVNICA 2003
2001
2002
2003
2004 2005
2006
2007
2009
2010
2011
2012
2013
0
2
4
6
8
10
12
14
Ustanavljanje MSLS
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 11
15. MLADINSKI SVET KRŠKO 2003 16. MLADINSKI SVET OBČINE KRŠKO 2003 17. MLADINSKI SVET KAMNIK 2003 18. MLADINSKI SVET AJDOVŠČINA 2003 19. MLADINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 2003 20. MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC 2003 21. MLADINSKI SVET NOVA GORICA 2003 22. MLADINSKI SVET LENDAVA 2003 23. MLADINSKI SVET MURSKA SOBOTA 2003 24. MLADINSKI SVET VELENJE 2003 25. MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE KOPER 2003 26. MLADINSKI SVET LIPA LJUTOMER 2004 27. MLADINSKI SVET OBČINE ŽALEC 2004 28. MLADINSKI SVET OBČINE POSTOJNA 2004 29. MLADINSKI SVET MORAVČE 2005 30. MLADINSKI SVET LOGATEC 2005 31. MLADINSKI SVET ZAGORJE OB SAVI 2005 32. MLADINSKI SVET ŽELEZNIKI 2006 33. MLADINSKI SVET ŠENTJUR 2006
34. MLADINSKI SVET VRHNIKA 2007 35. MLADINSKI SVET NOVO MESTO 2007 36. MLADINSKI SVET LOKALNE SKUPNOSTI OBČINE IVANČNA GORICA 2007 37. MLADINSKI SVET OBČINE LITIJA 2009 38. MLADINSKI SVET CERKNICA 2010 39. TREBANJSKI MLADINSKI SVET 2010 40. MLADINSKI SVET GORNJA RADGONA 2010 41. MLADINSKI SVET RAVNE NA KOROŠKEM 2011 42. MLADINSKI SVET JESENICE 2012 43. MARENBERŠKI MLADINSKI LOKALNI SVET 2012 44. MLADINSKI SVET KOBARID 2013
Razpredelnica 1: V Poslovni register vpisani MSLS z letom vpisa v register
Opozoriti pa velja tudi na zelo opazen trend ne-delovanja v letih 2002 in 2003 ustanovljenih MSLS.
Sama letnica ustanovitve MSLS oz. število obstoječih MSLS v določenem obdobju namreč ne
zagotavljata (ustreznega) delovanja MSLS. MSLS, ustanovljeni v letih od 2010 delujejo dobro (izjema
je Trebanjski mladinski svet, ki ga ne prištevamo več med delujoče MSLS). Pri tem ne gre zanemariti
dejstva, da so ti MSLS nastali z močno podporo Mladinskega sveta Ajdovščina v okviru projekta Mladi
odpiramo prostor, ki je tem novoustanovljenim MSLS nudil obsežno tehnično in vsebinsko podporo.
Število delujočih MSLS je torej manjše od števila vseh registriranih. Analiza je pokazala, da je
delujočih MSLS 52%.2
Delujoči MSLS po občinah in regijah
Glede na podatke, pridobljene s strani MSS, vprašalnika, telefonskih razgovorov in ob upoštevanju
finančnega poslovanja MSLS v letih od 2010 do 2012, objavljamo seznam delujočih MSLS:
MLADINSKI SVET Regija 1 MLADINSKI SVET LJUBLJANE Osrednjeslovenska 2 MLADINSKI SVET DOMŽALE Osrednjeslovenska 3 MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE PTUJ Podravska 4 MLADINSKI SVET Č'BELA RADOVLJICA Gorenjska 5 MLADINSKI SVET BELE KRAJINE Jugovzhodna Slovenija 6 MESTNI MLADINSKI SVET MARIBOR Podravska 7 CELJSKI MLADINSKI SVET - SVET MLADIH Savinjska
2 Podatek temelji na odzivnosti MSLS in raziskavi delovanja MSLS, ki temelji tudi na poročilih, oddanih na Ajpes.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 12
8 MLADINSKI SVET LIPA (LJUTOMER) Pomurska 9 MLADINSKI SVET LJUTOMER Pomurska 10 MLADINSKI SVET AJDOVŠČINA Goriška 11 MLADINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE Savinjska 12 MLADINSKI SVET LENDAVA Pomurska 13 MLADINSKI SVET VELENJE Savinjska 14 MLADINSKI SVET OBČINE ŽALEC Savinjska 15 MLADINSKI SVET ŽELEZNIKI
3 Gorenjska
16 MLADINSKI SVET NOVO MESTO Jugovzhodna Slovenija 17 MLADINSKI SVET CERKNICA Notranjsko - kraška regija 18 MLADINSKI SVET GORNJA RADGONA Pomurska 19 MLADINSKI SVET RAVNE NA KOROŠKEM Koroška 20 MLADINSKI SVET JESENICE Gorenjska 21 MARENBERŠKI MLADINSKI LOKALNI SVET Koroška 22 MLADINSKI SVET OBČINE SEVNICA Spodnjeposavska 23 MLADINSKI SVET OBČINE ROGAŠKA SLATINA Savinjska Razpredelnica 2: Delujoči MSLS, maj 2013
V razpredelnici niso zajeti naslednji MSLS, pri katerih lahko domnevamo delovanje:
― v letu 2013 registriran Mladinski svet Kobarid (v razpredelnici ni zajet, ker v letu 2012 še ni bil
ustanovljen),
― v letu 2012 s strani URSM sofinanciran Mladinski svet občine Litija (v razpredelnici ni zajet,
ker za leto 2011 in 2012 v uradnih evidencah izkazuje po 0 EUR prihodkov),
― v letu 2013 potekajo pobude za oživitev Mladinskega sveta Izola (ni zajet v razpredelnici, ker
ne oddaja bilance stanja in izkaza uspeha na Ajpes oziroma ju ne oddaja v skladu z
zakonodajo),
― v letu 2013 se kaže nekaj indikatorjev delovanja Trebanjskega mladinskega sveta, ki pa ne
izpolnjuje pogojev delovanja, ki MSLS uvrstijo med nesporno delujoče.
Za potrebe sodelovanja z delujočimi MSLS gre torej uporabljati zgornjo razpredelnico, vključujoč
navedene 4 MSLS, ki ne izpolnjujejo pogojev za nedvomno delovanje v letu 2012-13.
Slika 1: Delujoči MSLS po občinah
3 Mladinskemu svetu Železniki v letih 2010, 2011 in 2012 upadajo finančni viri (z 9.844 EUR v letu 2010 na 775
EUR v letu 2012), kar dokazuje upadanje delovanja, a še vedno presegajo mejo 500 EUR, ki je določena za prištevanje MSLS med delujoče glede na finančni kriterij.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 13
Številčno največ delujočih MSLS je v Savinjski regiji, kjer deluje 5 MSLS. Sledita ji Pomurska regija s 4
MSLS v 3 občinah (v 1 občini sta 2 delujoča MSLS) in Gorenjska statistična regija s 3 delujočimi MSLS.
2 MSLS imajo Osrednjeslovenska, Koroška, Podravska regija in Jugovzhodna Slovenija. Pri tem velja
poudariti, da Mladinski svet Bele krajine pod svojim okriljem združuje mlade iz treh občin iz
Jugovzhodne Slovenije (Občina Črnomelj, Metlika in Semič). Po en MSLS imajo Notranjsko-kraška,
Goriška in Spodnjeposavska regija. Zasavska in Obalno-kraška statistična regija nimata delujočih
MSLS.
Regija Število MSLS/število
občin
Število občin v regiji Pokritost regije z MSLS
Osrednjeslovenska regija 2/2 26 8% Pomurska regija 4/3 27 11% Savinjska regija 5/5 31 16% Gorenjska regija 3/3 18 17% Koroška regija 2/2 12 17% Jugovzhodna Slovenija 2/4 21 20% Podravska regija 2/2 41 5% Zasavska regija 0/0 3 0% Spodnjeposavska regija 1/1 6 17% Notranjsko - kraška regija 1/1 6 17% Goriška regija 1/1 13 8% Obalno-kraška regija 0/0 7 (+1) 0% Razpredelnica 3: Pokritost statističnih regij z MSLS.
Glede na število občin v regiji, je največja regijska pokritost z MSLS v Jugovzhodni Sloveniji, kjer
delujeta 2 MSLS. Regija obsega 21 občin, Mladinski svet Bele krajine pa pokriva kar 3 občine. S 17%
pokritostjo ji sledijo Gorenjska statistična regija (3 MSLS in 18 občin), Koroška (2 MSLS in 12 občin),
Spodnjeposavska (1 MSLS in 6 občin) in Notranjsko-kraška regija (1 MSLS in 6 občin). Najmanjšo
pokritost z MSLS ima Podravska statistična regija, ki združuje kar 41 občin, vendar ima samo 2
delujoča MSLS. Obalno-kraška in Zasavska regija nimata delujočih MSLS. Pri tem velja izpostaviti
Mladinski svet Izola (Obalno-kraška regija), kjer po zadnjih podatkih potekajo poskusi ponovne
obuditve delovanja mladinskega sveta.
Graf 2: Pokritost regij z delujočimi MSLS
0%
5%
10%
15%
20%
25%
Pokritost regij z delujočimi MSLS
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 14
V letih 2010 do 2012 je URSM finančno podpiral le manjše število registriranih MSLS. Kot je razvidno
iz spodnje razpredelnice, je URSM leta 2010 sofinanciral 13 MSLS, leta 2011 15 MSLS in leta 2012 14
MSLS.
S STRANI URSM SOFINANCIRANI MSLS
2010 2011 2012
Mladinski svet Ajdovščina Mladinski svet Ajdovščina Mladinski svet Ajdovščina
Mladinski svet Ivančne gorice
Mladinski svet Novo mesto
Mladinski svet Domžale Mladinski svet Domžale
Mladinski svet Kranj
Mladinski svet Bele krajine Mladinski svet Bele krajine Mladinski svet Bele krajine
Mladinski svet Ljutomer Mladinski svet Ljutomer Mladinski svet Ljutomer
Mladinski svet Velenje Mladinski svet Velenje Mladinski svet Velenje
Mladinski svet Gornja Radgona Mladinski svet Gornja Radgona
Mladinski svet Rogaška Slatina Mladinski svet Rogaška Slatina Mladinski svet Rogaška Slatina
Mladinski svet občine Slovenske Konjice
Mladinski svet občine Slovenske Konjice
Mladinski svet občine Litija Mladinski svet občine Litija
Mladinski svet Ravne na Koroškem
Mestni mladinski svet Maribor
Mladinski svet Ljubljane Mladinski svet Ljubljane Mladinski svet Ljubljane
Mladinski svet Lendava Mladinski svet Lendava Mladinski svet Lendava
Mladinski svet Ptuj Mladinski svet Ptuj
Mladinski svet Krško Mladinski svet Krško
Mladinski svet Železniki Mladinski svet Železniki
Mladinski svet Kamnik
Mestni mladinski svet Č'bela
13 15 14 Razpredelnica 4: Sofinanciranje MSLS s strani URSM od 2010-2012
III.2 Mladinski svet lokalne skupnosti kot organ zastopanja mladih
Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladih pri lokalnih (občinskih) oblasteh in se z
njimi dogovarjajo o aktivnostih, sredstvih ter infrastrukturi, ki bodo namenjeni mladim. Prav tako
imajo v skladu z zakonom pravico do dajanja mnenj v vseh zadevah, obravnavanih v občinskih
organih, ki zadevajo mlade. (Beočanin in Praprotnik 2012)
Zanimalo nas je, ali MSLS pod svojim okriljem dejansko združujejo tako množico mladih, ki upravičuje
zahtevno nalogo zastopanja mladih, ki se pripisuje MSLS.
Na Statističnem uradu RS smo pridobili informacijo o številu mladih (posamezniki med 15. in 29.
letom starosti) v posameznih občinah ter preverili, kolikšen delež mladih preko vključenosti v
organizacije članice vključuje posamezen MSLS.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 15
Občina4 Število mladih v občini* Število mladih, članov
organizacij članic MSLS Odstotek zastopanja
Lendava 1.668 500 30%
Jesenice 3.601 625 17%
Bela krajina5 4.710 875 18%
Železniki 1.354 713 53%
Žalec 3.503 1.155 33%
Celje 7.776 ni podatka
Ajdovščina 3.296 1.057 32%
Domžale 6.141 998 16%
Kamnik 5256 970 18%
Radlje ob Dravi 1.078 412 38%
Ptuj 3.835 ni podatka
Maribor 19.560 730 4%
Ljutomer 1.879 ni podatka
Radovljica 3.209 315 10%
Gornja Radgona 1474 343 23%
Slovenske Konjice 2.636 1.817 69%
Ravne na Koroškem 1.921 315 16%
Velenje 5.933 1.215 20%
Razpredelnica 5: Delež mladih po občinah in mladih, združenih v MSLS.
* Vir: Statistični urad RS
MSLS, ki združujejo mladinske strukture v posamezni občini, predstavljajo v povprečju 27% mladih iz
posamezne lokalne skupnosti, pri čemer odstotek zastopanja mladih niha od 4% do kar 69%. Izračun
temelji na številu mladih, ki jih MSLS s svojimi organizacijami članicami združuje pod svoje okrilje, in
številu vseh mladih v lokalni skupnosti.
Iz podatka izhaja, da MSLS združujejo velik odstotek mladih v posameznih občinah. Pričakujemo, da
se bo delež še povečal, saj v posameznih občinah obstajajo mladinske organizacije, ki (še) niso članice
MSLS, poleg tega so mladinske strukture (potencialne članice MSLS) v nenehnem nastajanju. Ne gre
prezreti niti dejstva, da MSLS z različnimi pristopi v svoje delo (redno) vključujejo neorganizirano
mladino, ki tako dobi svoj glas v lokalni skupnosti (več v poglavju: Participacija mladih).
Glede na povprečno zastopanost števila mladih skozi MSLS lahko presodimo, da kaže povprečni
odstotek (27%) na zadostno reprezentativnost MSLS, da ti lahko zastopajo interese mladih v lokalnih
skupnostih. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da vzorec mladih, združenih v nek MSLS ni
reprezentativen, saj vključuje izključno organizirano mladino. V kombinaciji z aktivnostmi, ki
vključujejo tudi neorganizirano mladino v procese odločanja v MSLS, pa MSLS dosegajo potrebno
reprezentativnost.
4 Upoštevane so občine v katerih delujejo MSLS, ki so sodelovali v analizi Delo in potenciali za rast in razvoj
MSLS 5 Občine Metlika, Črnomelj, Semič
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 16
IV. Kadrovski in materialni položaj MSLS
IV.1 Notranja organiziranost MSLS
Mladinski sveti lokalnih skupnosti imajo temeljni akt, s katerim med drugim urejajo organe MSLS,
njihovo sestavo, način volitev in razrešitev njihovih članov ter mandatno dobo in pristojnosti organov.
Ugotovitve iz raziskave kažejo, da so MSLS organizirani po vzoru društev. Njihovi organi so zelo
sorodni organom društev. Najpogostejši organi MSLS so naslednji:
― zbor
― upravni odbor / izvršni odbor (izvršni organ)
― predsednik
― podpredsedniki (za šport, kulturo in družabne dogodke; za program in izobraževanje; za
mednarodne izmenjave, prostovoljstvo, solidarnostne projekte; za finančno in materialno
poslovanje; za mladinske organizacije članice; za zdravje, ekologijo, informiranje, mladinsko
organiziranje; za stike z javnostmi)
― tajnik / sekretar / glavni tajnik
― blagajnik
― programski kolegij (neodločevalski, programski organ) s člani kolegija za področja dela
― nadzorna komisija / nadzorni odbor
― disciplinska komisija
― komisija za članstvo
Kot je razvidno v nadaljevanju raziskave, večina organov MSLS deluje prostovoljno (posamezniki v
organih MSLS za svoje delo ne prejemajo plačila), odgovornost in učinki dela pa so lahko veliki in
odmevni tudi izven meja lokalne skupnosti.
IV.2 Prostovoljstvo in zaposlenost v MSLS
Zakon o prostovoljstvu (ZProst, 2. člen) opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.6 Mladinska organizacija zagotavlja okolje, ki je najbolj prilagojeno potrebam mladega človeka na
posameznem področju organiziranja. Prostovoljske dejavnosti prinašajo za mlade učno izkušnjo, jim
omogočajo razvoj družbenih veščin in spretnosti ter hkrati prispevajo k blaginji posameznika in
družbe. (Baumkirher, Modic, Mrak Merhar 2012)
Analiza je pokazala, da v MSLS prevladuje prostovoljsko delo, kar pomeni, da posamezniki največkrat ne prejemajo plačila za opravljeno delo. Število prostovoljcev je sicer zelo variabilno, in se giblje od 1 samega prostovoljca (Mladinski svet Kamnik, pri katerem je delovanje vprašljivo), do 160 prostovoljcev (pri čemer so verjetno zajeti tudi udeleženci na aktivnostih).
6 Zakon o prostovoljstvu (ZProst), Ur. l. RS št. 10/2011. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/content?id=102198 (21. 5.
2013).
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 17
Kadri v MSLS Min. Max. vsi MSLS
skupaj
Število MSLS s kadrom
Skupno število zaposlenih: 1 2
Zaposleni za nedoločen čas: 1 1 1 1
Zaposleni za določen čas: 0 0 0 0
Zaposleni preko programa javnih del: 1 2 5 3
Zaposleni preko drugih ukrepov APZ: 0 0 0 0
Redni prostovoljni sodelavci v letu 2012 (redno
opravljajo vsaj 16 ur prostovoljnega dela v
mesecu):
2 20 86 14
Število vseh prostovoljcev v letu 2012 (redni in
občasni, vključno s člani organov MSLS):
1 160 450 17
Število študentov, ki delo opravljajo preko
študentske napotnice (le za redno delo MSLS):
1 10 29 6
Redni sodelavci preko avtorske pogodbe: 1 2 8 5
Redni sodelavci preko podjemne pogodbe: 1 2 3 2
Delo preko druge pogodbe: 1 1 1 1
Razpredelnica 6: Kadri v MSLS
Zaposlitve v MSLS so redkost: le ena oseba je na MSLS zaposlena za nedoločen čas (v Mladinskem
svetu Ajdovščina), medtem ko zaposlitev za določen čas ni. Nekoliko več je zaposlitev preko
programa javnih del (5 v treh MSLS), preko drugih programov aktivne politike zaposlovanja (APZ) pa v
MSLS trenutno ni zaposlen nihče. Ne-zaposlovanje na MSLS je mogoče razložiti s pomanjkanjem
sredstev za zaposlovanje: slednje nekateri MSLS delno rešujejo s pomočjo zaposlovanja preko javnih
del. Zavod za zaposlovanje namreč zagotavlja del sredstev za plače (od 55% do 85% II. bruto plače in
stroške prevoza ter malico za tako zaposleno osebo) udeležencem programov javnih del. Vsekakor je
lahko zaposlena oseba (redno ali preko programa aktivne politike zaposlovanja) MSLS-ju v veliko
pomoč, saj zapolni vrzeli, ki nastanejo zaradi pogoste odsotnosti prostovoljcev, ki študirajo izven
kraja delovanja MSLS, oz. pomanjkanja časa prostovoljcev ter v določeni meri razbremeni
prostovoljce. Zaposlitev MSLS-ju prinaša dodano vrednost, ki se lahko odraža predvsem v večjem
zagotavljanju kontinuitete dela in kakovostnejšem delu.
Pri tem se velja vprašati, ali MSLS poznajo prednosti (in slabosti oz. obremenitve), ki jih prinaša
zaposlitev preko programa APZ; dejanske stroške, ki jih tovrstna zaposlitev prinaša delodajalcu in
obveznosti, ki iz tega sledijo.
Iz rezultatov gre razbrati tudi odsotnost kontinuitete dela MSLS, ki jo lahko zagotavljajo zaposleni: ta
je zagotovljena le v enem MSLS. Ob predpostavki, da so potrebe v MSLS po zaposlenih kadrih
tehnične in vsebinske narave ugotovimo, da je le v 1 MSLS zaposlena oseba, ki pokriva strokovna
področja dela MSLS. Udeleženci v programih javnih del največkrat pokrivajo le tehnični del delovanja
MSLS, saj gre za kratkotrajne zaposlitve (do 1 leta).
Nekoliko več sodelavcev MSLS je rednih sodelavcev, ki prejemajo plačilo za svoje delo, in sicer bodisi
preko avtorske (8), podjemne (3) ali druge pogodbe (1). Največ sodelavcev, ki za svoje delo prejemajo
plačilo, je študentov, ki plačilo prejemajo preko študentske napotnice (29). Kot pričakovano je največ
seveda takih, ki svoje delo opravljajo popolnoma prostovoljno in za opravljeno delo ne prejemajo
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 18
nikakršnega honorarja. V letu 2012 je pod okriljem osemnajstih MSLS redno delalo 86 prostovoljcev,
skupno število v MSLS vključenih vseh prostovoljcev pa je doseglo 450.
Graf 3: Kadri MSLS
IV.3 Honorarji funkcionarjev MSLS
Večina funkcionarjev MSLS plačila za opravljeno delo ne prejema. Le nekateri funkcionarji
posameznih MSLS za svoje delo prejemajo manjše denarne zneske. 4 MSLS (23%) za delo (nekaterih)
svojih funkcionarjev predvidevajo denarno nadomestilo. Mladinski svet Domžale predvideva plačilo
(od 15 do 60 EUR) za predsednika, podpredsednika, člane izvršnega odbora in druge funkcionarje;
Mladinski svet Kamnik predvideva 100 EUR plačila za »druge funkcionarje«, prav tako je 100 EUR
predvidenih za predsednika Mladinskega sveta Bele krajine; 600 EUR pa za druge funkcionarje
Mladinskega sveta Ljutomer.
Funkcija
Ne prejema plačila za redno
delo v MSLS
Povprečni mesečni znesek
prejemnikov plačila7
predsednik 89% 80 EUR
podpredsedniki 95% 40 EUR
člani izvršnega organa 95% 15 EUR
člani nadzornega organa 100% /
drugi funkcionarji 83% 247 EUR8
Razpredelnica 7: Plačilo funkcionarjem za opravljeno delo v MSLS
7 Zneski so okvirni, saj ni opredeljeno, ali gre za bruto ali neto zneske.
8 3 MSLS drugim svojim funkcionarjem izplačujejo mesečne prejemke. Pri tem izstopa le honorar Mladinskega
sveta Ljutomer, pri katerem en funkcionar prejema 600 EUR neto. Pri ostalih dveh MSLS gre za simbolična zneska, in sicer 40 EUR oz. 100 EUR na mesec.
0%
0%
1% 0%
15%
77%
5%
1% 1%
0%
Kadri MSLS Zaposleni za nedoločen čas
Zaposleni za določen čas
Zaposleni preko javnih del
Zaposleni preko drugih ukrepov APZ
Redni prostovoljni sodelavci v letu 2012
Število vseh prostovoljcev v letu 2012
Število študentov, ki delo opravljajo prekoštudentske napotnice
Redni sodelavci preko avtorske pogodbe
Redni sodelavci preko podjemne pogodbe
Delo preko druge pogodbe
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 19
IV.4 Prostovoljstvo v MSLS
Povprečno število prostovoljnih ur, ki jih prostovoljci, vključeni v aktivnosti MSLS opravijo na letni
ravni, znaša 974 ur. Pri tem velja opozoriti, da je minimalno ocenjeno število prostovoljskih ur na
letni ravni 50, največje pa dosega 4.000 ur prostovoljnega dela. Številke niso zanemarljive in pričajo o
vloženemu delu in trudu, ki ga vsak MSLS vnaša za izboljšanje položaja mladih v svoji lokalni
skupnosti.
Žal pa le malo MSLS beleži znanja in veščine, ki jih posameznikom prostovoljno delo prinaša. Kar 13
(72%) vprašanih namreč priznava, da neformalno pridobljenega znanja in veščin ne beleži. 4 MSLS se
za beleženje tovrstnega znanja poslužujejo Nefiksa, 3 Youthpass-a (2 navajata, da za beleženje
uporabljata tako Nefiks kot Youthpass).
Graf 4: Beleženje neformalno pridobljenega znanja
Tudi v Vpisnik prostovoljskih organizacij9 sta vpisana le 2 MSLS (11%), in sicer Mladinski svet Lendava
in Mladinski svet Ajdovščina.
9 Več o Vpisniku prostovoljskih organizacij: http://www.skupine.si.
Prednosti, ki jih prinaša vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij: - Prostovoljske organizacije pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih lahko ovrednotene prostovoljske ure uveljavljajo kot lastni materialni vložek pri sofinanciranju (vrednost ure je odvisna od vrste dela in je 6, 10 ali 13 EUR). - Na nacionalnih razpisih imajo prostovoljske organizacije določeno prednost , dodatne točke ali pa bodo deli razpisa namenjena samo prostovoljskim organizacijam (»Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, je izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva, namenjenih najmanj 10% razpisanih sredstev javnega razpisa.«) - Za boljšo preglednost delovanja, saj se tako izognete vprašanju o delu na črno. Vpis v Vpisnik prostovoljskih organizacij, na podlagi priglasitve prostovoljske organizacije, izvede AJPES. Po izveden vpisu v roku treh dni prostovoljski organizaciji izda potrdilo, ki vsebuje podatke o prostovoljski organizaciji in podatke o zaporedni številki ter datumu vpisa v vpisnik. (vir: http://www.skupine.si)
4
3
13
0
Beleženje neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc
Nefiks
Youthpass
Neformalno pridobljenegaznanja, veščin in kompetencne beležimo
drugo
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 20
MSLS svoje prostovoljce pridobivajo z različnimi pristopi, vendar ostajajo tradicionalne metode
(vključevanje prostovoljcev preko organizacij članic, neposredno nagovarjanje mladih in vključevanje
v projekte) najbolj priljubljene. Pojavlja se pa tudi nagovarjanje mladih k prostovoljstvu preko spleta.
Graf 5: Pridobivanje novih prostovoljcev
MSLS sicer pogrešajo boljšo usposobljenost kadrov pri pridobivanju prostovoljcev. 34% MSLS
ocenjuje, da njihovim kadrom ta veščina primanjkuje, 33% MSLS pa je s pridobivanjem prostovoljcev
le delno zadovoljnih, 34% pa zadovoljnih (28%) oz. zelo zadovoljnih (6%). (Glej razpredelnico 31)
IV.5 Razpoložljiva materialna sredstva MSLS
Prostori MSLS
Infrastruktura zagotavlja krepitev dejavnosti mladih in jim omogoča aktivno preživljanje prostega
časa, predvsem pa omogoča redno delovanje mladinskih organizacij, ki se pogosto srečujejo s težavo
nezmožnosti plačevanja najemnin oz. pomanjkanja prostorov za izvajanje njihove dejavnosti.
Infrastruktura za MSLS pomeni omogočanje rednega delovanja. Za uspešno delovanje posamezne
organizacije so prostori, kjer se lahko člani organizacije zbirajo, delajo in uresničujejo svoje ideje
ključnega pomena. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za najem prostorov, imajo ključno vlogo
pri zagotavljanju infrastrukture za mlade oz. MSLS lokalne skupnosti. Praksa o brezplačnem oz.
ugodnem oddajanju poslovnih prostorov v občinski lasti v najem oz. uporabo mladinskim
organizacijam je v Sloveniji pogosta, koristijo pa jo tudi MSLS.
Raziskava je pokazala, da MSLS-ji nimajo v lasti svojih prostorov (nepremičnin). Večina (14, t.j. 78%)
ima v najemu pisarno po netržni ceni oz. brezplačno: 11 MSLS (61%) ima pisarno v najemu pri občini
oz. drugemu javnemu zavodu, 2 MSLS (11%) pa pri zasebniku. 4 MSLS (22%) si pisarno delijo z
drugimi organizacijami, en MSLS (6%) pa nima na razpolago prostorov za delovanje. Večina MSLS (11
oz. 61%) ima možnost najema sejne sobe po netržni ceni oz. brezplačno.
83%
78%
89%
11%
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Neposredno nagovarjanje mladih
Vključevanje mladih v projekte
Preko organizacij članic
Drugo: splet
Na kakšen način pridobivate nove prostovoljce?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 21
Povprečna velikost pisarn, s katerimi razpolagajo MSLS je 19,5 m2, povprečna velikost sejne sobe pa
39m2.10
Dejstvo, da 1 MSLS ne razpolaga s prostori za delo (bodisi samostojnimi, bodisi v skupnem najemu),
je zaskrbljujoče, saj onemogoča delovanje MSLS. Najbolj zaskrbljujoče je stanje Mladinskega sveta
Ravne na Koroškem, ki se je v letu 2012 moral prostorom odpovedati zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev. Kot sami navajajo, so se morali pisarni v lasti lokalne skupnosti, ki so jo imeli v brezplačnem
najemu odpovedati, ker: »so bili stroški previsoki«. Del odgovornosti za tako stanje pripisujejo URSM,
ki je leta 2013 ukinil sofinanciranje MSLS.
Pisarna v najemu po netržni ceni oz.
brezplačno
Sejna soba v najemu po netržni ceni oz.
brezplačno
Nima na razpolago prostorov
Pisarno si deli z drugimi
organizacijami
11 13 1 2 Razpredelnica 8: infrastruktura, s katero razpolagajo MSLS.
Opozoriti velja na stanje Mladinskega sveta Č'bela, ki ima pisarno v skupnem najemu s stranko NSI
Radovljica, Mladinski svet Velenje pa ima od maja dalje v brezplačnem najemu pisalno mizo pri
Mladinskemu centu Velenje. Za Mladinski svet Č'bela najem ne predstavlja finančne obremenitve,
vendar se brezplačni najem kompenzira z raznimi oblikami pomoči. Kot izpostavljajo v Mladinskem
svetu Č'bela, si želijo svoje pisarne, vendar za to nimajo dovolj sredstev. Podobna situacija se pojavi
pri 2 drugih MSLS (Celjski mladinski svet in Mladinski svet Bele krajine), kjer si MSLS prostore deli oz.
uporablja prostore drugih mladinskih organizacij (v dotičnih primerih prostore mladinskega centra in
študentskega kluba).
Primer Mladinskega sveta Ravne na Koroškem je zaskrbljujoč, saj je lokalna skupnost MSLS omogočila
brezplačen najem pisarne, a si MSLS prostora kljub temu ne more privoščiti, saj ne more kriti
obratovalnih stroškov. Razlog za nastalo situacijo je mogoče iskati pri različnih akterjih: delno
odgovornost za nastalo situacijo nosi URSM, ki je v letu 2013 ukinil sofinanciranje MSLS in s tem
nekatere MSLS potisnil na rob; delno nosijo odgovornost lokalne skupnosti, ki bi morale sofinancirati
MSLS v višini, ki omogoča njihovo normalno delovanje; delno odgovornost pa lahko pripišemo tudi
samim MSLS, katerih interes mora postati pridobivanje različnih finančnih virov. Le z aktivnim
prijavljanjem na razpise in drugimi načini financiranja si lahko MSLS zagotovi sredstva za delovanje in
razvoj. Pri tem se MSLS nikakor ne morejo osredotočiti zgolj na občinske razpise, ampak morajo svoj
napor za pridobitev finančnih sredstev usmeriti tudi onkraj občinskih meja.
Vsekakor ne moremo spregledati dejstva, da, kot je navedeno na spletni strani URSM: »Eno ključnih
področij delovanja Urada je omogočanje mladinskega dela in vzpodbujanje razvoja mladinske politike
s podporo kvalitetnim mladinskim programom in programov za mlade, ki prispevajo k usposabljanju
in pridobivanju veščin ter socialnemu vključevanju mladih. Preko sofinanciranje programov za mlade
se vzpodbuja udejstvovanje mladih ter prispeva h koriščenju mladinske infrastrukture,« zato se ob
dejstvu, da je delovanje MSLS onemogočeno zaradi izpada sredstev, do katerih so bili MSLS
upravičeni na podlagi razpisa URSM, slednji ne bi smel sprenevedati o posledicah, ki jih tovrstna
odločitev povzroča v mladinskem sektorju.
10
glede na pridobljene podatke
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 22
Oprema MSLS
Oprema, s katero naj bi organizacija razpolagala, je seveda odvisna od potreb posamezne
organizacije oz. od primarnih aktivnosti, ki jih organizacija izvaja.
Nedvomno predstavljata računalnik in telefon osnovno opremo, ki omogoča nemoteno vsaj osnovno
delovanje vsake organizacije. Kot ostalo možno razpoložljivo opremo MSLS, s katero bi lahko MSLS-ji
na osnovi svojega delovanja razpolagali, smo identificirali:
Tehnična oprema v MSLS
Delež in število MSLS z opremo v lasti
Delež in število MSLS z opremo v najemu
Delež in število MSLS, ki opreme nima
Računalnik
33%
6
22% 4
44% 8
Telefon
45%
8
17% 3
39% 7
Fotokopirni stroj
17%
3
17% 3
56% 10
Tiskalnik
44%
8
17% 3
39% 7
Projektor
17%
3
17% 3
56% 10
Projekcijsko platno
17%
3
11% 2
59% 11
Oder
0 11% 2
72% 13
Razpredelnica 9: Oprema, s katero razpolagajo MSLS.
Poleg navedenega so nekateri MSLS-ji navajali, da razpolagajo še z naslednjo tehnično opremo:
wi-fi oprema
ozvočenje
fotoaparat
digitalna kamera
trdi disk
bobni
stereo mikrofon
diktafon
plastifikator
skener
reklamni pano
Čeprav so navidezno MSLS relativno zadostno opremljeni, je zaskrbljujoče dejstvo, da je še vedno
veliko MSLS-jev, ki nima lastne niti osnovne opreme (računalnik in telefon). 1 MSLS (6%) pa ne
razpolaga niti z opremo za svoje prostore. Najpogostejša oprema, ki jo MSLS-ji pogrešajo, je ravno:
oprema za pisarno in sejno sobo (pisarniška miza, omare, stoli)
računalnik
prenosni računalnik
telefon
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 23
projektor
CD predvajalnik prenosna tabla
fotoaparat digitalni fotoaparat večje zmogljivosti
tablični računalnik
ozvočenje
transparent
promocijska miza
Glede na navedbe predstavnikov MSLS, ima le 6 MSLS (35%) v lasti računalnik, medtem ko jih imajo 4
(24%) računalnike v najemu. V vseh primerih je najem brezplačen.
Tehnična oprema v MSLS
Ni potrebe Pomanjkanje finančnih sredstev
Računalnik
4 50%
4 50%
Telefon
4 67%
2 33%
Tiskalnik
3 43%
4 57%
Fotokopirni stroj
6 60%
4 40%
Projektor
3 30%
7 70%
Projekcijsko platno
4 36%
7 64%
Oder
6 46%
7 54%
Razpredelnica 10: Razlogi, zakaj MSLS z opremo ne razpolaga.
8 MSLS (44%) navaja, da računalnika nimajo oz. z njim ne razpolagajo: 4 MSLS-ji (22%) z računalnikom
ne razpolagajo, ker se še ni pojavila potreba po nakupu oz. najemu, pri 4 MSLS-jih pa je razlog, da
računalnika nimajo, finančne narave. Slednji namreč menijo, da MSLS računalnika nima, ker nima
sredstev za nakup oz. najem.
Telefona nima 6 MSLS (33%): v 4 primerih se za telefon niso odločil, ker se še ni pojavila potreba po
nakupu oz. najemu; pri 2 pa je ponovno razvidno, da telefona nimata zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev.
Vsekakor lahko tiskalnik uvrstimo med osnovna sredstva za nemoteno delovanje vsake organizacije.
Iz vprašalnika je razvidno, da tiskalnika nima na razpolago kar 7 MSLS-jev (39%).
Iz navedenega lahko vendarle sklepamo, da aktivni člani MSLS za delovanje uporabljajo tehnično
oprem v zasebni lasti, zato jo ne pojmujejo kot »opreme v najemu«. Ponovno se pojavlja vprašanje
kontinuitete: oprema kot sta računalnik (in telefon), lahko predstavljata kontinuiteto oz. nemoten
prenos podatkov med posamezniki tudi ob menjavi vodstva (neučinkovita predaja med vodstvi oz.
pomanjkanje kontinuitete pa se je izkazala za veliko težavo MSLS). Poleg tega predstavlja uporaba
osebne tehnične opreme za lastnike najverjetneje nepovrnjen nastali strošek.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 24
Vsekakor je tudi ostala tehnična oprema pomembna za delovanje MSLS. Ker pa gre v določenih
primerih za nekoliko bolj specifično opremo, je njen pomen za nemoteno delovanje MSLS odvisen od
aktivnosti, ki jo MSLS-ji izvajajo oz. lahko gre za delno pogrešljivo opremo. Izkušnje pa kažejo, da
lahko organizacija, ki ima v lasti določeno tehnično opremo, lažje izvaja posamezne tržne dejavnosti
(kot je npr. oddajanje opreme v najem) in si s tem zagotovi tudi del sredstev za delovanje.
IV.6 Zaključek
Začetni zagon pri ustanavljanju MSLS se je z leti umiril, česar pa ne moremo enostavno pripisati
manjši aktivnosti mladih v lokalni skupnosti. Tako razlogov za hitro ustanavljanje MSLS kot za njihovo
usihanje je lahko mnogo. Iz časovne analize je jasno, da porast števila ustanovljenih MSLS-jev
sovpada z načrtnimi akcijami oz. projekti, ki so usmerjeni na lokalno raven in katerih namen je
vzpodbuditi lokalno participacijo in sodelovanje mladih.
Posebno pozornost bi veljalo nameniti aktivnostim MSS, URSM in ostalih pomembnih akterjev, ki v
določenem obdobju spodbujajo delovanje MSLS oz. zagotavljajo za delovanje MSLS ustrezne pogoje
oz. na te pogoje pozabijo in delo MSLS posledično tudi otežijo. Uspešnost MSLS ni dejanje, ki se zgodi
z ustanovitvijo MSLS, ampak je proces, v katerega so vpleteni vsi pomembni akterji družbe, na čelu
katerih so posamezniki. Vlaganje v mlade posameznike se obrestuje dolgoročno. Če danes delovanje
MSLS morda ne dosega pričakovanih učinkov, je razlog mogoče poiskati tudi dlje od le ne-aktivnosti
mladih.
Čeprav ima večina MSLS na razpolago (največkrat brezplačno) možnost najema prostorov za
delovanje, se nekateri MSLS še spopadajo s pomanjkanjem prostora in tehnične opreme. Težavo
danes rešujejo z uporabo osebnih sredstev prostovoljcev, vendar se pojavlja vprašanje: Ali današnja
rešitev zagotavlja tudi varno prihodnost za razvoj MSLS? Kratkoročno je tovrstna rešitev dobra in
ugodna, vendar lahko dolgoročno postane ovira za kontinuirano in nemoteno delovanje MSLS.
Mladim kadrom MSLS, ki v svojem lokalnem okolju zagovarjajo interese mladih, je potrebno
zagotoviti strokovno podporo in prenos znanja, s pomočjo katerih bi si lahko izborili ne samo pogoje
za delovanje, ampak pogoje za nadaljnji razvoj tako lokalnega mladinskega sveta kot mladim
prijaznejšega lokalnega okolja.
Vsekakor je potrebno razmisliti o oblikovanju podporne strukture, ki bo kontinuirano nudila pomoč
pri ustanavljanju in razvoju lokalnih mladinskih svetov. Takšna struktura bo zagotovila trajnostni
razvoj MSLS-jev in bo predstavljala tudi bolj stalno vez med MSLS-ji in nacionalno ravnjo.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 25
V. Vloga MSLS v lokalni skupnosti
V.1 Naloge MSLS in njihov pomen
Zakon o mladinskih svetih (ZMS), ki ureja položaj, delovanje in dejavnost mladinskih svetov lokalnih
skupnosti, kot poglavitne naloge MSLS navaja (ZMS, 5. člen):
Mladinski svet lokalne skupnosti v skladu s temeljnim aktom:
izvaja ali sodeluje pri izvajanju mladinskega dela in drugih dejavnosti na področjih mladinskega
sektorja v skladu z zakonom, ki ureja javni interes v mladinskem sektorju;
zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih;
omogoča sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov , ki vplivajo na
življenje in delo mladih;
opravlja druge naloge za uveljavljanje interesov mladih, opredeljenih s temeljnim aktom.
Na Posvetu Urada RS za mladino v Dobrni leta 2003, so se med mladinskimi sveti lokalnih skupnosti
izoblikovala načela delovanja MSLS in njihove osnovne naloge (Ustanavljanje MSLS):
skupno odkrivanje problemov in iskanje rešitev v lokalni skupnosti,
lobiranje za postavko (sredstva) v občinskem proračunu za MSLS in za aktivnosti mladinskih
organizacij,
motiviranje organizacij članic za aktivno sodelovanje v mladinskem svetu,
vplivanje na lokalno mladinsko politiko,
prizadevanje za krepitev položaja MSLS; da bo informiran o spremembah, ki vplivajo na življenje
mladih, z možnostjo soodločanja,
prizadevanje za ustanovitev odbora za mladinska vprašanja na občini,
izdelava letnega vsebinskega načrta dela in izdelava vizije razvoja mladinskega področja,
spodbujanje organizacij članic k izdelavi in predložitvi letnih programov dela,
usposabljanje in izobraževanje predstavnikov organizacij članic,
sodelovanje s mladinskimi centri, brez prekrivanja aktivnosti,
MSLS naj bo opora organizacijam, nikakor ne konkurenca.
Poudariti velja, da mladinski sveti niso nastali, da bi izpodrinili društva, mladinske organizacije in
mladinske centre. Zato njihova vloga ni v tem, da bi sami izvajali aktivnosti, ki so jih do ustanovitve
MSLS izvajale druge organizacije. Pač pa je pomen MSLS v povezovanju in spodbujanju mladinskih
organizacij, centrov in društev ter v ustvarjanju pogojev, da bodo ti v prihodnje delali lažje, boljše in
še aktivneje.
Slabo poznavanje namena in nalog MSLS, predvsem pa pomanjkanje sredstev za delovanje, lahko
mladinske svete usmeri k izvajanju aktivnosti, ki sicer niso v njihovi pristojnosti. Posledično lahko
MSLS posvečajo manjšo mero pozornosti aktivnostim, ki uresničujejo namen obstoja MSLS. Dobro
poznavanje nalog MSLS je torej ključnega pomena za ustrezno delovanje tako MSLS kot ostalih
mladinskih struktur.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 26
V.2 Glavne dejavnosti MSLS
Med dejavnostmi oz. aktivnostmi, ki naj bi jih MSLS izvajali, smo identificirali nekaj najbolj značilnih za
MSLS in predstavnike MSLS prosili, da se opredelijo glede njihovega izvajanja:
Aktivnosti
Akt
ivn
ost
se
nam
za
de
lova
nje
MSL
S n
e z
di
po
me
mb
na
Ne
izva
jam
o, k
er
nim
am
o
ust
rezn
ega
zn
anja
/kad
rov
Ne
izva
jam
o, k
er
nim
am
o
do
volj
fin
ančn
ih s
red
ste
v
O iz
ved
bi š
e n
ism
o
razm
išlja
li
Akt
ivn
ost
izva
jam
o, v
kolik
or
nas
k iz
ved
bi
po
zove
jo
Akt
ivn
ost
izva
jam
o, k
o
oce
nim
o, d
a je
to
po
tre
bn
o
MSL
S ak
tivn
ost
re
dn
o iz
vaja
Spremlja delo občinskih organov in podaja mnenja o aktualnih zadevah za mlade.
0
0%
1
6%
0
0%
0
0%
0
0%
9
50%
8
44%
Lobira za sredstva za delovanje MSLS in podporo organizacijam članicam.
0
0%
1
6%
0
0%
0
0%
0
0%
8
44%
9
50%
Lobira za ureditev prostorov za mlade in za druge oblike nefinančne pomoči.
0
0%
1
6%
0
0%
1
6%
2
11%
3
17%
11
61%
Izvaja izobraževalne aktivnosti in usposabljanja za organizacije članice.
0
0%
2
11%
1
6%
0
0%
3
17%
7
39%
5
28%
Ozavešča javnost o mladinskih temah (lokalni časopis, internet…).
0
0%
1
6%
0
0%
1
6%
0
0%
10
56%
6
33%
Izvaja informiranje za mlade.
0
0%
2
11%
1
6%
0
0%
0
0%
7
39%
8
44%
Izvaja svetovanje za mlade.
0
0%
5
28%
0
0%
0
0%
2
11%
8
44%
3
17%
Spodbuja participacijo mladih.
0
0%
1
6%
0
0%
0
0%
0
0%
4
22%
13
72%
Spodbuja prostovoljno delo mladih.
0
0%
1
6%
0
0%
0
0%
0
0%
5
28%
12
67%
Spodbuja aktivno sodelovanje mladih v delu svojih organov in komisij.
0
0%
1
6%
0
0%
0
0%
0
0%
5
28%
12
67%
Ustvarja mehanizme za kvalitetno izvajanje mladinskih politik na lokalni ravni.
0
0%
2
11%
0
0%
1
6%
3
17%
6
33%
6
33%
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 27
Zagovarja mladinske organizacije na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh.
0
0%
1
6%
0
0%
0
0%
3
18%
3
18%
10
59%
Zagovarja mlade na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh.
0
0%
1
6%
0
0%
1
6%
2
11%
3
17%
11
61%
Izvaja prostočasne aktivnosti za mlade v občini (čistilne akcije, športni dogodki,
festivalne aktivnosti,…)
4
22%
1
6%
1
6%
0
0%
0
0%
3
17%
9
50%
Razpredelnica 11: Pogostost izvajanj posameznih dejavnosti/ aktivnosti
Poleg navedenega, MSLS izpostavljajo tudi druge aktivnosti, ki se jim redno posvečajo:
mednarodni projekti, posveti, tribune, delavnice, srečanja, mladinske izmenjave, sodelovanje z društvi
iz drugih sosednjih občin, delovni vikendi, izvajanje programa v mladinskem centru ter mladinsko-
kulturnem inkubatorju, spodbujanje kulturnega in multimedijskega ustvarjanja mladih, spodbujanje
raziskovalne in inovativne dejavnosti mladih; spodbujanje družbenega in strankarsko političnega
vključevanja mladih v lokalnem okolju, postavitev mladinske poti, promocija čistega parka, kino na
prostem, povezovanje mladinskih organizacije in njihovih aktivnih članov, ustvarjanje boljših pogojev
za aktivno delovanje mladinskih organizacij preko povezovanja kadrov in souporabe materialnih
sredstev.
Čeprav se MSLS-ji posvečajo tudi drugim dejavnostim, ki so bolj prostočasne narave, podatki kažejo,
da se njihovo delovanje v lokalni skupnosti razlikuje od delovanja klasičnih mladinskih organizacijah.
Iz vprašalnika lahko razberemo, da MSLS večinoma izvajajo aktivnosti, zaradi katerih so bili MSLS-ji
ustanovljeni. MSLS tako redno oz. ko oceni, da je potrebno:
spremlja delo občinskih organov in podaja mnenja o aktualnih zadevah za mlade
lobira za sredstva za delovanje MSLS in podporo organizacijam članicam
lobira za ureditev prostorov za mlade in za druge oblike nefinančne pomoči
izvaja izobraževalne aktivnosti in usposabljanja za organizacije članice
ozavešča javnost o mladinskih temah (lokalni časopis, internet…)
izvaja informiranje za mlade
izvaja svetovanje za mlade
spodbuja participacijo mladih
spodbuja prostovoljno delo mladih
spodbuja aktivno sodelovanje mladih v delu svojih organov in komisij
ustvarja mehanizme za kvalitetno izvajanje mladinskih politik na lokalni ravni
zagovarja mladinske organizacije na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh
zagovarja mlade na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh
izvaja prostočasne aktivnosti za mlade v občini (čistilne akcije, športni dogodki, festivalne
aktivnosti,…)
Izpostaviti velja 1 MSLS (Mladinski svet Kamnik), ki naštetih dejavnosti ne izvaja, ker nima za to
usposobljenega kadra. Gre za mladinski svet, ki od leta 2010 ni podal nobene pobude lokalni
skupnosti, izvedel je le 1 projekt in med kadre navaja enega samega prostovoljca. Njegovo delovanje
je torej vprašljivo oz., kot sam navaja, vsaj ogroženo.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 28
Izkazalo se je, da imajo MSLS še najmanj tradicije pri svetovanju za mlade, kjer 28% vprašanih trdi, da
aktivnosti ne izvajajo zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, medtem ko 17% vprašanih aktivnost
izvaja, v kolikor jih k temu pozovejo. Podobno je pri izobraževalnih aktivnostih za organizacije članice,
kjer 11% MSLS navaja, da aktivnosti ne izvajajo zaradi pomanjkanja kadrov, 6% pa kot razlog navaja
pomanjkanje sredstev. 17% MSLS se aktivnosti posveča, ko ga k izvedbi izobraževanj oz. usposabljanj
pozovejo.
Tudi ustvarjanje mehanizmov za kvalitetno izvajanje mladinskih politik na lokalni ravni se zdi, da ni za
vse MSLS samoumevna aktivnost. 17% MSLS namreč aktivnosti s tega področja izvaja, če ga k temu
pozovejo, 17% MSLS pa primanjkuje kadra oz. finančnih sredstev za ustvarjanje mehanizmov za
izvajanje LMP.
Medtem ko 11% MSLS zagovarja mlade na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh le na poziv in 6%
MSLS (t.j. 1 MSLS) nima ustreznih kadrov za zagovarjanje mladih, 1 MSLS (6%) o tej aktivnosti še ni
razmišljal.
Visok je tudi delež MSLS (67%), ki izvajajo prostočasne aktivnosti za mlade v občini. 4 MSLS (22%)
navaja, da tega ne izvajajo, ker se jim aktivnost za delovanje MSLS ne zdi pomembna, 12% MSLS pa
nima kadra oz. finančnih sredstev za to, da bi se tovrstnim aktivnostim posvečali.
Čeprav MSLS, po lastni navedbi, izvajajo aktivnosti, ki smo jih za učinkovito delovanje MSLS
izpostavili, velja opozoriti, da je nekaj tudi takih, ki imajo težave z usposobljenostjo kadrov. Nadalje
verjamemo da bi tudi MSLS, ki omenjenim aktivnostim redno posvečajo zahtevani čas, koristilo
dodatno znanje z naštetih področij, saj učinkovitosti izvajanja aktivnosti nismo raziskali in je z
vprašalniki težko merljiva.
Na podlagi pridobljenih podatkov lahko ugotovimo, da večina aktivnih MSLS izvaja temeljne
aktivnosti oz. naloge, s katerimi MSLS-ji izpolnjujejo svoje poslanstvo. Podrobnejša analiza rezultatov
pa kaže, da vsaj polovica MSLS-jev dejavnosti, za katere menimo, da tvorijo temeljni nabor njihovih
aktivnosti izvaja reakcijsko oz. takrat, ko jih nekdo pozove. Primeri dobrih praks s področja delovanja
MSLS-jev (npr. Mladinski svet Ajdovščina) kažejo, da je za srednjeročno uspešno delovanje potrebno
kontinuirano in proaktivno izvajanje večine dejavnosti, po katerih smo jih spraševali.
Priporočila:
V bodočih komunikacijah in treningih oz. usposabljanjih MSLS je potrebno poudariti pomen rednega
in proaktivnega delovanja MSLS-jev pri uresničevanju njihovega temeljnega poslanstva.
MSLS-jem je potrebno v okviru usposabljanj in treningov poleg njihove vloge in poslanstva predstaviti
tudi nabor dejavnosti, ki naj bi jih MSLS-ji izvajali.
Posebno pozornost je potrebno nameniti usposobljenosti kadrov, ki izvajajo te dejavnosti, in kljub
temu, da večina MSLS-jev ni izrazila, da je pomanjkanje kompetentnih kadrov problem, okrepiti oz.
oblikovati usposabljanje za posameznike, ki skrbijo ali izvajajo temeljne dejavnosti MSLS.
Poskrbeti je potrebno za pretok dobrih praks med okolji, kjer se te dejavnosti opravljajo redno in kvalitetno s tistimi okolji, ki imajo pri tem težave. V ta namen predlagamo ureditev ustrezne spletne platforme oz. vsebinsko podobne rešitve, ki naj služi izmenjavi praks ter sprotno izmenjavo izkušenj in idej med koordinacijami MSLS.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 29
V razmislek priporočamo tudi predlog povezovanja MSLS-jev pri različnih projektih. Trenutno so to
predvsem projekti strukturiranega dialoga, kjer pa je aktivnost MSLS-jev zelo nizka in v tem smislu
MSLS-ji ne izkoristijo priložnosti, ki so jim na voljo, kar kaže na to, da je na tem področju potreben
bolj proaktiven pristop tudi s strani MSS.
Zelo priporočljivi za izvajanje so skupni projekti MSLS v smislu konzorcijskih projektov, kjer sodelujejo
tako MSLS, ki predstavljajo primere dobrih praks, kot tudi tisti, katerih dejavnost se (delno ali v celoti)
odmika od pričakovane.
V.3 Sodelovanje MSLS z lokalno skupnostjo
Omogočanje sodelovanja mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na
življenje in delo mladih, je osnovna naloga mladinskega sveta lokalne skupnosti kot najbolj
reprezentativnega predstavnika glasu mladih v lokalni skupnosti. MSLS mora dobro poznati strukturo
sprejemanja političnih odločitev v lokalni skupnosti ter se na tej podlagi vključevati v procese
odločanja. MSLS se mora v odnosu do lokalnih oblasti vzpostaviti kot posvetovalno telo oz.
spodbuditi vzpostavitev druge formalne povezave z lokalno skupnostjo (komisija ali odbor v okviru
lokalnih političnih struktur). Prav tako naj bi MSLS redno spremljal razvoj politike v lokalnem okolju in
na drugi strani izvajal aktivnosti za pridobitev čim bolj legitimnih mnenj, idej in interesov mladih v
polju lokalnih mladinskih politik. (Kazalniki dobrega delovanja MSLS)
Iz analize vprašalnika izhaja, da se vsaj 1-krat na 3 mesece z občinskimi svetniki srečuje 67%
predstavnikov MSLS, medtem ko se predstavniki 3 MSLS (17%) z občinskimi svetniki ne srečujejo. 2
(11%) MSLS se bosta v bodoče potrudila vzpostaviti stik, 1 MSLS (6%) pa se sodelovanje z občinskimi
svetniki ne zdi pomembno.
Podobo stanje se odraža v odnosu do župana. 10 (56%) MSLS se z njim redno srečuje, 3 (17%) pa z
njim nimajo vzpostavljenega sodelovanja oz. se z županom sploh ne srečujejo. S podžupani se redno
srečuje 50% vprašanih MSLS. Največ sodelovanja je s predstavniki oddelka za družbene dejavnosti, s
katerimi se redno srečuje 78% MSLS.
Izpolnjevanje nalog in izvajanje aktivnosti MSLS, za katere iz vprašalnika izhaja, da jih MSLS-ji redno
izvajajo, je srečanje z navedenimi odločevalci neizogibno. Poraja se torej vprašanje, kako povečati
sodelovanje s ključnimi predstavniki lokalne skupnosti in kakšni so lahko učinki lobiranja pri
posameznih akterjih. Ali bi morda vzpostavitev sodelovanja z različnimi predstavniki oblasti pozitivno
vplivala na delovanje MSLS?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 30
Predstavniki občine vs
aj 1
X n
a m
ese
c
1 X
na
3 m
ese
ce
1 X
6 m
ese
cev
1 X
na
leto
Sod
elo
van
ja n
i, ke
r se
nam
ne
zd
i po
tre
bn
o
Sod
elo
van
ja n
i, ke
r n
i
zan
iman
ja s
str
ani a
kte
rja
Nis
mo
še
so
de
lova
li, a
bo
mo
v b
od
oče
po
sku
šali
z n
jim
i
vzp
ost
avit
i sti
k
Občinski svetniki 9
50%
3
17%
2
11%
1
6%
1
6%
0
0%
2
11%
Župan
3
17%
7
39%
1
6%
4
22%
0
0%
1
6%
2
12%
Podžupan(i)
4
22%
5
28%
3
17%
3
17%
1
6%
2
11%
0
0%
Direktor občinske uprave
2
11%
5
28%
2
11%
5
28%
2
11%
2
11%
0
0%
Predstavnik(i) oddelka za družbene dejavnosti
11
61%
3
17%
2
11%
1
6%
1
6%
0
0%
0
0%
Drugi predstavniki občinske uprave11
4
40%
4
40%
1
10%
1
10%
0
0%
0
0%
0
0%
Razpredelnica 12: Srečanja med predstavniki MSLS in predstavniki lokalne skupnosti.
Anketa je pokazala, da je rednega sodelovanja oz. komunikacije med MSLS-ji in občinami bistveno
premalo. Glede na osnovno poslanstvo mladinskih svetov lokalnih skupnosti je namreč podatek, da
jih skoraj polovica nima rednega stika z županom in drugimi odločevalci, zaskrbljujoč.
MSLS-ji so delno nezadovoljni tudi s spoštovanjem 6. člena Zakona o mladinskih svetih, ki lokalnim
skupnostim nalaga, da: »Organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in
drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti mladinske svete
lokalnih skupnosti.«
49% MSLS trdi, da lokalna skupnost MSLS redno obvešča in se z njim posvetuje oz. da lokalna
skupnost MSLS obvešča in se z njim posvetuje v večini primerov, za katere sama oceni, da je mnenje
MSLS nujno.
11
Dani odgovori: predstavnik oddelka za okolje in prostor; direktor javnega zavoda za šport, kulturo, turizem in
mladino; predstavnik oddelka za proračun-finance, predstavniki oddelkov za kulturo, socialo, turizem;
predstavnik za odnose z javnostjo, predstavnik razvojno-informacijskega centra, predstavniki za mladino,
kulturo, negospodarski in gospodarski oddelek; predstavnik finančne službe, predstavnik referata za komunalno
in cestno gospodarstvo, višja svetovalka za mladino.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 31
28% MSLS trdi, da občina za mnenje MSLS zaprosi le včasih in le ko to sama oceni, da je potrebno; 6%
MSLS pa navaja, da se občina na lastno pobudo še ni posvetovala z MSLS.
11% MSLS nadalje izpostavlja, da občina MSLS obvešča in se z njim posvetuje na pobudo MSLS.
V enem primeru MSLS navaja, da od ustanovitve komisije za mladinska vprašanja (10.2.2012) to
poteka preko komisije.
Graf 6: Ocenite, kako vaša lokalna skupnost spoštuje 6. člen Zakona o mladinskih svetih.
Sodelovanje z občino bi se torej lahko izboljšalo. O tem pričajo tudi projekti, ki so jih MSLS v letih od
2010 do 2012 izvedli skupaj z občino.
V letu 2010 štirje od anketiranih MSLS še niso bili ustanovljeni (Mladinski svet Gornja Radgona,
ustanovljen leta 2010; Mladinski svet Ravne na Koroškem, ustanovljen leta 2011, Mladinski svet
Jesenice, ustanovljen leta 2012 in Marenberški mladinski lokalni svet, ustanovljen leta 2012).
Poleg naštetih v letu 2010 ni deloval niti Mestni mladinski svet Maribor. 10 delujočih MSLS-jev je v
letu 2010 izvajalo projekte oz. aktivnosti v sodelovanju z občino. 12
12
Nekateri MSLS podatkov iz let 2010 in 2011 nimajo. Razlog, ki ga navajajo, je slabo sodelovanje s prejšnji vodstvom oz. neučinkovita predaja vodstva.
11%
38% 28%
6% 11% 6%
Kako lokalna skupnost spoštuje 6. člen Zakona o mladinskih svetih
a) Občina MSLS redno obvešča in se z njimposvetuje.
b) Občina MSLS obvešča in se z njimposvetuje v večini primerih, za katere samaoceni, da je mnenje MSLS nujno.
c) Občina za mnenje MSLS zaprosi le včasihin le ko to sama oceni, da je potrebno.
d) Občina se na lastno pobudo še niposvetovala z MSLS.
e) Občina MSLS obvešča in se z njimposvetuje na pobudo MSLS
f) Drugo (navedite):
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 32
Graf 7: Sodelovanje pri aktivnostih oz. projektih z občino, leto 2010.
V letu 201113 je delovalo 16 anketiranih MSLS, a jih 5 (28%) pri aktivnostih oz. projektih z občino ni
sodelovalo.
Graf 7: Sodelovanje pri aktivnostih oz. projektih z občino, leto 2011.
Leta 2012 pa z občino nista ustvarjala skupnih projektov in aktivnosti le še 2 MSLS (11%).
13
Nekateri MSLS podatkov iz let 2010 in 2011 niso imeli. Razlog, ki ga navajajo je slabo sodelovanje s prejšnji vodstvom oz. neučinkovita predaja poslov.
DA 85%
NE 15%
Sodelovanje MSLS pri aktivnostih oz. projektih z občino, leto 2010
DA 69%
NE 31%
Sodelovanje MSLS pri aktivnostih oz. projektih z občino, leto 2011
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 33
Graf 7: Sodelovanje pri aktivnostih oz. projektih z občino, leto 2012.
Po letu 2011, ko je bilo sodelovanje z občino nekoliko manj pogosto, se je število MSLS, ki z občino
izvajajo projekte in aktivnosti, v letu 2012 ponovno povzpelo in preseglo odstotek, ki ga je doseglo že
leta 2010. Število MSLS, ki pri projektih in drugih aktivnostih sodelujejo z občino, je torej v zadnjih
treh letih visoko. Delno je tako stanje mogoče razložiti z boljšim delovanjem MSLS in prepoznavanjem
MSLS kot predstavnika mladih v občini. Z dobrim delovanjem in povečanjem prepoznavnosti MSLS se
lahko sodelovanje še okrepi.
Veljalo bi raziskati tudi vpliv, ki so ga imeli različni nacionalni projekti na prepoznavnost MSLS, na
njihovo delovanje in spodbujanje sodelovanja mladih in lokalnih skupnosti (Mladi odpiramo prostor,
Mladim prijazna občina, 16-starost za vključevanje, drugi projekti MSS).
Aktivnosti, ki so jih MSLS izvedli v sodelovanju z občino, so izjemno pestre. Projekte smo razdelili na
področja:
A. Participacija mladih
projekti 2010 projekti 2011 projekti 2012
okrogla miza okrogla miza okrogla miza soočenje predstavnikov list na lokalnih volitvah v občini
priprava vsebine za razvojni program občine Domžale za obdobje 2012-2025
srečanja s predstavniki lokalne skupnosti
ustanovitev komisije za mladinska vprašanja
predlog za oblikovanje in formiranje skupnega organa ljutomerske lokalne skupnosti in MSL
predlog za oblikovanje in formiranje skupnega organa ljutomerske lokalne skupnosti in MSL
Posvet o odloku za mladino Povej naglas: spodbujanje participacije mladih
Komisija za mladinska
DA 89%
NE 11%
Sodelovanje MSLS pri aktivnostih oz. projektih z občino, leto 2012
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 34
vprašanja: 2 predstavnika MMSM
mednarodni demokratični projekt: Novska (HR) - Slovenske Konjice
Mladi so Celje - Mladi so Slavonski Brod
Seje komisije za mladinska vprašanja
Seje komisije za mladinska vprašanja
Seje komisije za mladinska vprašanja
B. Mladinske politike in sistemsko urejanje položaja mladih v občini
projekti 2010 projekti 2011 projekti 2012
pomoč mladim družinam pomoč mladim družinam pomoč mladim družinam sestanki na teme, ki se tičejo
mladih sestanki na teme, ki se tičejo mladih
strategija za mlade v občini Ajdovščina
analiza položaja mladih v občini
raziskava o mladini
lokalni program mladih: delovna srečanja na teme zaposlovanja, stanovanjska problematika, izobraževanje, mobilnost
Razvoj lokalnega programa razvoja delovanja mladih 2010-2015
Lokalni program razvoja delovanja mladih 2010-2015
Lokalni program razvoja delovanja mladih 2010-2015
Odlok o mladini
C. Mladinsko organiziranje
projekti 2010 projekti 2011 projekti 2012
projekt izgradnje novega mladinskega centra
projekt izgradnje novega mladinskega centra
projekt izgradnje novega mladinskega centra
ustanovitev MSLS ustanovitev MSLS ureditev začasnega financiranja
MSLS
priprava in sprejem pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov in projektov
pogajanja o vzpostavitvi in izgradnji mladinskega centra
delovni razgovori s posameznimi uslužbenci z namenom zagotovitve večjih finančnih donacij in siceršnje pomoči mladinskim strukturam na celotnem območju ljutomerske občine
pravilnik in program mladih:
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 35
ureditev financiranja
D. Usposabljanja
projekti 2010 projekti 2011 projekti 2012
Usposabljanje za delo z mladimi
E. Druge aktivnosti
projekti 2010 projekti 2011 projekti 2012
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Očistimo Slovenijo Očistimo Slovenijo
športni sejem Mestovanje
vzpostavljanje medgeneracijskega centra; projekt mladi starejšim (medgeneracijsko sodelovanje)
otvoritev Marenberškega MKC (organizacija in program)
akcija Očistimo park Tridnevni mladinski glasbeno-ustvarjalni festival
glasbeni večer za mlade v okviru Radeljskih srečanj 2012
športni dogodek ob občinskem prazniku
Town twinning: mednarodni dogodek za mlade.
Javni natečaj: Naj prostovoljec 2010
Javni natečaj: Naj prostovoljec 2011
Razpredelnica 13: Projekti v sodelovanju z občino, 2010-2012.
Vendar je, kot navajajo MSLS-ji, v letu 2010 le 73% MSLS podalo pobude za srečanje svoji občini.
Pobud niso dajali predvsem zaradi neaktivnosti MSLS. Nekateri pa kot razlog navajajo, da se z
odločevalci usklajujejo na neformalni ravni.
Pobude za srečanje so vključevale naslednje zadeve:
srečanja med mladimi in odločevalci
na temo stanja na mladinskem
področju v regiji
sistemska ureditev sofinanciranja
projektov programa Mladi v akciji
izboljšanje sofinanciranja
proračun 2009-2010
izboljšanje prostorskih kapacitet po
celotnem območju LS za mlade
reševanje problematike glede
koriščenja parka
sprejem za nominirance Slovenski naj
prostovoljec iz Prlekije
potrditev izvajanja javnega dela za
MSLS
problematika delovanja mladinskih
organizacij v občini
stanovanja in mladi
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 36
izgradnja igrišča za mlade
dosegljivost zunanjih igral
okoljevarstvo v lokalni skupnosti
Neuspešnih pobud za srečanje s strani MSLS v letu 2010 ni bilo.
Pričakovano so pobude za srečanje z MSLS s strani občin manj pogoste. Pobude občin MSLS-jem v
letu 2010 obsegajo naslednje zadeve:
Town twining – mednarodno srečanje mladih
podpora ustanovitvi MSLS: zagotovitev sredstev za mlade
združenje MSLS
reševanje problematike glede koriščenja parka (skupna pobuda MSLS)
očistimo Slovenijo
sprejem za nominirance Slovenski naj prostovoljec iz Prlekije reševanje: skupna pobuda
Leta 2011 je MSLS, ki so dajali pobude za srečanje z odločevalci, nekoliko manj (64%), kar sovpada
tudi z manjšim obsegom sodelovanja MSLS v skupnih aktivnostih z občinami (glej grafe 5, 6, 7).
Razlogi za ne-podajanje pobud za srečanje z odločevalci so predvsem ne-aktivnost MSLS in
usklajevanje na neformalni ravni. Pobude s strani MSLS v letu 2011 obsegajo naslednje zadeve:
sofinanciranje projekta v programu
Mladi v akciji
srečanje uporabnikov prostorov MC
srečanje z občinskim svetnikom
proračun 2011-2012
vzpostavitev mladinskega centra
sprejem nominirancev iz Prlekije za
naj prostovoljce v mestni hiši
pravilnik o sofinanciranju mladinskih
programov in projektov
financiranje MSLS
financiranje projektov članic
zaposlovanje mladih
srečanje predsednika MSS in mladih z
odločevalci
stanovanjska politika in mladi, posvet
o stanovanjski problematiki
razvoj podeželja in mesto mladih
gospodarski razvoj v regiji in občini
organiziranost mladih
inovativnost in raziskovalna dejavnost
mladih
kmetijstvo in mladi
V letu 2011 smo zabeležili le eno neuspešno pobudo za srečanje MSLS z občino. Namen srečanja bi
bilo povečanje višine financiranja MSLS.
Tudi v letu 2011 so občine podale manj pobud za srečanje s predstavniki MSLS. Pobude so se
nanašale na naslednje zadeve:
vpeljava razpisa za sredstva za programe mladine
predlog za ocenjevanje mladinskih programov-sofinanciranje
pomoč starejšim
sprejetje pravilnika za dodeljevanje sredstev mladinskim organizacijam
sistemsko urejanje odnosov med mladimi in občino
sprejetje pravilnika za dodeljevanje sredstev mladinskim organizacijam
skupna realizacija in dogovor Občina –MSLS
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 37
projekt Očistimo Slovenijo
V letu 2012 se odstotek MSLS, ki so podali občini uspešne pobude za srečanje, spet poveča in doseže
76%. Ponovni razlog za to, da ni interesa za srečanje, je neaktivnost MSLS v enem primeru in
neformalna srečanja v drugem primeru. Uspešne pobude za srečanje se v letu 2012 nanašajo na
naslednje zadeve:
okrogla miza o mladih
mladi in turizem
sistemsko sofinanciranje programov Mladi v akciji
prijava na razpis Mladim prijazna občina
»Mladi so Celje - Mladi so Slavonski Brod«: sofinanciranje projekta MvA
regijsko srečanje med mladimi in odločevalci
okrogla miza na temo razvojnega programa
otvoritev Marenberškega MKC
dialog mladih
proračun
pobuda pravilnika o nagrajevanju študentov
projekt: "Skupaj na delu"
trim steza
razvojna pobuda: mobilnost mladih
predstavitev ankete Strategije za mlade
stanovanjske kooperative
Mladi in okolje
odlok o mladini
pravilnik o mladini
srečanje na temo komisije za mladinska vprašanja
barvanje sten v MKC
sprejem naj mladinske voditeljice in nominirancev iz Prlekije za naj prostovoljce v Mestni hiši
postavitev točilnega pulta
promocijska voda MMLS
dejavnost krajevnih skupnosti in mladih v njih
priprava ankete o mladih v občini
podelitev priznanj najboljšemu občinskemu uslužbencu v odnosu do pomoči mladinskim strukturam
socialni ogroženi in mladi
preventivni programi, aktivno
državljanstvo
medgeneracijska solidarnost
V letu 2012 je bilo nekaj več neuspešnih pobud, in sicer:
pobuda za ohranitev višine financiranja članic,
financiranje MSLS,
srečanje glede pokroviteljstva župana pri natečaju za naj mladinski projekt
Uspešne pobude za srečanje z MSLS s strani občine so obsegale naslednje zadeve:
lokalni program za mlade v sodelovanju z občino
pobuda pravilnika o nagrajevanju študentov (skupna pobuda)
vpeljava razpisa za sredstva za programe mladine
srečanje na temo učnih mobilnosti
radeljska srečanja
medgeneracijski center
raziskava o mladini
sprejetje pravilnika za dodeljevanje sredstev mladinskim organizacijam
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 38
Očistimo Slovenijo
ustanovna seja KMP
Graf 8: Uspešne pobude MSLS za srečanje z občino 2010-2012
Kot je razvidno iz pobud, ki jih MSLS vse pogosteje predajo svojim lokalnim skupnostim, postajajo
MSLS vse pomembnejši akterji v družbi, v kateri delujejo. O tem pričajo tudi številni projekti, ki jih
MSLS vse pogosteje izvajajo v sodelovanju z občino in pobude za srečanja, ki jih občine same dajo
MSLS.
Graf 9: Uspešne pobude občin za srečanje z MSLS 2010-2012
Nekoliko nenavaden je le odgovor MSOSK, ki navaja: »Pobude za srečanje z odločevalci v glavnem
daje Mladinski center Dravinjske Doline – v Slovenskih Konjicah je MC precej močnejši, večji, starejši
od MS in zato tudi bolj upoštevan s strani občine. MSOSK sicer zmeraj sodeluje pri oblikovanju in
izvajanju.«
73%
64%
76%
58%
60%
62%
64%
66%
68%
70%
72%
74%
76%
78%
leto 2010 leto 2011 leto 2012
Uspešne pobude MSLS za srečanje z občino
6
8
10
0
2
4
6
8
10
12
leto 2010 leto 2011 leto 2012
Uspešne pobude občin za srečanje z MSLS
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 39
Gre za primer, ko vloge posameznih mladinskih struktur niso strogo začrtane. Zanimivo bi bilo
raziskati, kakšne pobude daje dotični MC občini: ali pobude segajo izključno v domene MC, ali se
osredotočajo tudi na druga področja lokalnih mladinskih politik, za razvoj katerih naj bi primarno
skrbel MSLS.
Skupni interes obeh akterjev (tako MC kot MSLS) bi moral biti razdelitev nalog z namenom, da vsak,
tudi z medsebojno podporo, čim bolje izvaja funkcijo, za katero je ustanovljen. Izobraževalne
delavnice, usposabljanja in druge oblike podpore MSLS in ostalim mladinskim strukturam so
nedvomno primeren način, kako izboljšati delovanje posameznih mladinskih struktur in jih utrditi ter
izpopolniti v lastnem delovanju.
Iz analize odgovorov je vidno, da je razpon aktivnosti in raven sodelovanja MSLS-jev z občinskimi
strukturami zelo raznolik. Večinoma je stopnja angažiranosti in tesnost sodelovanja z občino
povezana s kontinuiranim delovanjem lokalnega mladinskega sveta, pri čemer se ta razvija in
nadgrajuje svoje delovanje.
Pozitivno je, da se občine čedalje bolj zavedajo pomena MSLS in jih skušajo vključevati v svoje
pobude.
Priporočila:
V usposabljanje za predstavnike MSLS je potrebno uvrstiti izobraževanje o zastopništvu in lobiranju
za MSLS. Takšno izobraževanje mora vsebovati razlago opredelitev in nalog upravnih in političnih
organov v občini, ki so za delovanje MSLS najbolj pomembni, izobraževanje o postopkov sprejemanja
občinskih aktov in orodji, ki jih lahko MSLS-ji uporabljajo pri zagovorništvu in lobiranju.
Priporočamo tudi pripravo seznama uspešnih projektov in pobud, ki jih je moč implementirati v
kateremkoli lokalnem okolju in poskrbeti, da se ti stalno promovirajo in dopolnjujejo.
Predlagamo tudi, da se dodatno razišče odnos med MSLS-ji in mladinskimi centri in se ugotovi, kako
doseči sinergijo delovanja obeh struktur pri sodelovanju z lokalno skupnostjo.
V.4 Sodelovanje z lokalno skupnostjo - dajanje predlogov in pobud lokalni skupnosti
Mladinski svet lokalne skupnosti na podlagi mnenj, idej in interesov mladih ter mladinskih organizacij
v lokalnem okolju lokalnim političnim oblastem podaja predloge in pobude, ki naj bi izboljšale položaj
mladih oz. mladinskih organizacij v lokalni skupnosti.
Z namenom doseganja konkretnih rezultatov na tem področju, se mora MSLS posluževati različnih
tehnik zagovorništva in ustvarjanja ter krepitve vezi s predstavniki lokalnih političnih struktur.
Precej manj je takih mladinskih svetov, ki so v obdobju od 2010-2012 občini dale konkretne pobude s
področja lokalnih mladinskih politik.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 40
Leta 2010 je kar 69% MSLS navedlo, da tovrstnih pobud ni dajalo. Vsi, ki pobud s področja LMP niso
dali, se zavedajo, da je tovrstna aktivnost za uspešno delovanje MSLS ključnega pomena, saj le tako
uresničuje svoje poslanstvo.
Graf 10: Vsebinske pobude s področja LMP, leto 2010.
Pobude MSLS s področja LMP:
zavod za mlade
sistemsko financiranje MVA
pravilnik o sofinanciranju mladinskih
in otroških programov, projektov in
letovanj v OA
sofinanciranje mladinskih struktur
(delno uspešno)
mladinski center
razpis za mladinske organizacije
Predlog spremembe statusa Zavoda za
šport
izboljšanje zaposljivosti mladih
okoljske aktivnosti in mladi
reorganizacija občinske uprave
sprememba statuta OL
stanovanjski problem mladih
Lokalni program razvoja delovanja v
MOV (Strategija)
V letu 2011 je pobude s področja LMP podalo 38% delujočih MSLS, medtem ko jih 62% pobud s
področja LMP občini ni podalo. Presenetljiv je odgovor enega MSLS, ki kot razlog navaja, da: »MSLS
občini ni podal nobene pobude, ker se nam to ne zdi pomembno za delovanje MSLS.« Ta izjava sicer
nikakor ne predstavlja mnenja MSLS, vendar priča o določeni meri nepoznavanja področja delovanja
MSLS oz. lokalnih mladinskih politik. Nekoliko več napora bi bilo torej smotrno posvetiti področju
spoznavanja delovanja MSLS in LMP in v ta namen za MSLS oz. mlade pripraviti primerna
usposabljanja. O delnem ne-poznavanju področja LMP namreč govori tudi dejstvo, da je kar 69%
MSLS navedlo, da v letu 2010 občini ni podalo pobud s področja LMP, čeprav so se sestanki z občino
pogosto odvijali ravno na teme LMP. (glej: V.3 Sodelovanje MSLS z lokalno skupnostjo)
0%
DA 31%
NE 69%
Ali ste v letu 2010 občini dali predloge/ vsebinske pobude s področja lokalnih mladinskih politik?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 41
Graf 11: Vsebinske pobude s področja LMP, leto 2011.
Pobude s strani MSLS:
zavod za mlade
sistemsko financiranje programa MVA
MSLS kot samostojna proračunska postavka
mnenje za odlok o mladini
sofinanciranje mladinskih struktur
mladinski center
ustanovitev MSLS
razpis za mladinske organizacije
povišanje sredstev mladinskemu sektorju
predlog spremembe pravilnika o
sofinanciranju mladinskih struktur
zagovorništvo mladih v občini
akcija park
odlok o mladini
izboljšanje zaposlovanja mladih
razprava o stanovanjski problematiki
začasno financiranje MSLS
sprememba statuta Občine Ljutomer
pisarna MSLS
mladi in šport
mladi na podeželju
Pobude s področja LMP, ki so jih MSLS predlagali svojim občinam, so se v letu 2012 še povečale. V
tem letu je namreč že 71% MSLS-jev že podalo tovrstno pobudo. Ponovno pa se en MSLS ne zaveda,
da je pomembna naloga MSLS ravno spremljanje delovanja občine na področju LMP in seveda
podajanje pobud s tega področja. En MSLS je namreč ponovno izpostavil misel, da se mu za delo
MSLS tovrstna aktivnost ne zdi pomembna.
NE 38%
DA 62%
Ali ste v letu 2011 občini dali predloge/ vsebinske pobude s področja lokalnih mladinskih politik?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 42
Graf 12: Vsebinske pobude s področja LMP, leto 2012.
Pobude v letu 2012:
zavod za mlade
mladinska strategija
sistemsko financiranje programov MVA
odlok o mladini
strategija za mlade
dopolnila k razvojnemu programu občine
certifikat Mladim prijazna občina
sprejem v mestni hiši, prostovoljstvo, medgeneracijsko sožitje, mladinske strukture
razpis za mladinske organizacije
pravilnik za dodeljevanje sredstev in razpis
pobuda za ustanovitev KMP
lokalni program za mlade-srečanja
sofinanciranje ostalih mladinskih struktur-povečanje postavke
raziskava o mladih
sofinanciranje MCP-PV NVO, MSL
Dialog mladih, mladi in okolje
sprememba statuta OL
okoljevarstvo in mladi
Predlog za spremembo/ dopolnitev
razpisne dokumentacije
Predlog za prenovo pravilnika o obeh
mladinskih razpisih v MOV
Predlog za revidiranje strategije
Ureditev financiranja za mednarodno
mobilnost mladih
Iz odgovorov je razvidno, da se poznavanje lokalnih mladinskih politik in sodelovanje MSLS z občino
od leta 2010 do danes izboljšuje. Dejavnost MSLS bi morala ohraniti trend vse večjega posvečanja
pozornosti lokalnim mladinskim politikam v občini ter vzpostavljanju rednega dialoga z lokalno
skupnostjo z namenom izboljšanja položaja mladih v lokalni skupnosti. Razloge za slabše delovanje
nekaterih MSLS na področju LMP velja poiskati predvsem v slabšem poznavanju tega področja;
nepoznavanju možnosti vpliva na lokalne mladinke politike; finančnih težavah, ki MSLS silijo k
delovanju na področjih, kjer njihovo delovanje ni nepogrešljivo, idr. Podpora MSLS v obliki
predajanja novih znanj ter stabilno financiranje MSLS sta torej ključnega pomena za razvoj in dobro
delovanje MSLS.
DA 71%
NE 29%
Ali ste v letu 2012 občini dali predloge/ vsebinske pobude s področja lokalnih mladinskih politik?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 43
Na vprašanje Ali MSLS sodeluje z občino pri razvoju politik, ki zadevajo mlade, je 72% MSLS
odgovorilo pritrdilno, 28% pa, da z občino ne sodeluje. 1 MSLS (Mladinski svet Velenje) navaja, da sta
MSLS in občina 5. aprila podpisala zavezo, da bo Mestna občina Velenje še bolj aktivno vključevala
mlade v procese odločanja v projekte, ki se tičejo mladih.
Graf 13: Sodelovanje z občino pri razvoju politik ki zadevajo mlade.
Pri tem navajajo, da sodelujejo pri razvoju naslednjih politik:
izobraževanje in usposabljanje
zaposlovanje
mobilnost
prosti čas
mladinsko organiziranje
informiranje
štipendiranje
sofinanciranje družbenih, kulturnih in
socialnih projektov iz proračuna
priprava odloka o mladini
varovanja okolja
prostočasnih in družbeno-kulturnih
dejavnostih
zaposlitvena
stanovanjska
izobrazbena
krepitev mladinskega sektorja,
vključevanje mladih v razvoj,
zaposlovanje mladih
ureditev prostorov za mlade in
športnih površin
večji proračun za mladinske
organizacije
komisija za mladinska vprašanja
razvojni plan
okoljevarstvo
zdravstvo
organiziranost in ostala področja
program mladine v občini
Občina pa ni edini akter v lokalni skupnosti, s katero se lahko MSLS za uspešnejše delovanje poveže.
Identificirali smo 15 možnih pomembnih akterjev v lokalni skupnosti in MSLS prosili, da navedejo,
kako pogosto z njimi sodelujejo.
DA 72%
NE 28%
Ali MSLS sodeluje z občino pri razvoju politik, ki zadevajo mlade?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 44
Akter R
edn
o
(pri
vse
h z
adev
ah, k
jer
lah
ko k
ori
stim
o u
čin
ke)
Ob
časn
o
(pri
več
ini z
adev
, kje
r
lah
ko k
ori
stim
o u
čin
ke)
Le iz
jem
om
a
Sod
elo
van
ja n
i, ke
r se
nam
ne
zd
i po
treb
no
Sod
elo
van
ja n
i, ke
r n
i
zan
iman
ja s
str
ani
akte
rja
Nis
mo
še
sod
elo
vali,
a
bo
mo
v b
od
oče
po
sku
šali
z n
jimi
vzp
ost
avit
i sti
k
Akt
erja
v L
S n
i
Osnovna šola
1
6%
4
22%
8
44%
2
11%
2
11%
1
6%
0
0%
Srednja šola
2
11%
7
39%
5
28%
0
0%
1
6%
1
6%
2
11%
Univerza ali VŠ
1
6%
4
22%
4
22%
1
6%
2
11%
1
6%
5
28%
Ljudska univerza
1
6%
3
17%
5
28%
0
0%
2
11%
3
17%
4
22%
Razvojna agencija
1
6%
5
28%
2
11%
0
0%
0
0%
4
22%
6
33%
Zavod za zaposlovanje – lokalni urad za delo
1
6%
4
24%
3
18%
2
12%
1
6%
4
24%
2
12%
Center za socialno delo 1
6%
2
11%
4
22%
3
17%
2
11%
4
22%
2
11%
Zavod za zdravstveno zavarovanje
0
0%
1
6%
4
22%
4
22%
2
11%
4
22%
3
17%
Gospodarstvo /lokalna podjetja
1
6%
8
44%
5
28%
1
6%
1
6%
1
6%
1
6%
Podjetniški inkubator
0
0%
1
6%
4
22%
0
0%
1
6%
3
17%
9
50%
Regijsko stičišče NVO
3
17%
3
17%
4
22%
0
0%
1
6%
2
11%
5
28%
Mladinski center
12
67%
4
22%
0
0%
0
0%
0
0%
0
0%
2
11%
Kulturne organizacije oz. 8 6 2 1 0 1 0
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 45
ustanove v lokalni skupnosti/ regiji
44%
33%
11%
6%
0%
6%
0%
Športne organizacije oz. ustanove v lokalni skupnosti/ regiji
7
39%
5
28%
3
17%
0
0%
2
11%
1
6%
0
0%
Mladinske organizacije ne-članice MSLS
3
17%
7
39%
3
17%
1
6%
3
17%
0
0%
1
6%
Druge nevladne organizacije (navedite):
8
44%
2
11%
4
22%
0
0%
0
0%
2
11%
2
11%
Razpredelnica 14: Sodelovanje s pomembnimi akterji v družbi.
Druge identificirane organizacije oz. ustanove, s katerimi MSLS sodelujejo so:
Društvo Ozara
humanitarna društva
nacionalno-regionalna mreža NVO
turistična društva in agencije
organizacije članice MSLS
kolesarski klub
posamezni idejni vodje mladih
Pričakovano MSLS najpogosteje sodelujejo z mladinskimi centri. 89% z njimi redno oz. občasno
sodeluje, le 2 MSLS (11%) z mladinskim centrom ne sodelujeta, ker v lokalnem okolju mladinskega
centra ni.
Sledijo kulturne organizacije oz. ustanove v občini, s katerimi redno oz. občasno sodeluje 77% MSLS
in športne organizacije oz. ustanove, s katerimi sodeluje 67% MSLS. Z mladinskimi organizacijami, ki
niso članice MSLS, sodeluje le 56% MSLS, 50% pa jih sodeluje tudi z gospodarstvom oz. lokalnimi
podjetji in srednjimi šolami.
Slabše je sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, kot so osnovna šola, univerza oz. visoka šola in
ljudska univerza, s katerimi sicer redno oz. občasno sodeluje manjše število MSLS. Tudi z ostalimi
pomembnimi akterji MSLS nimajo vzpostavljenega rednega sodelovanja.
MSLS-jeva vloga presega delovanje organizacij, ki skrbijo za prostočasne aktivnosti za mlade. Naloga
MSLS bi lahko torej bila identifikacija pomembnih akterjev v lokalni skupnosti, katerih delovanje
vpliva oz. bi lahko vplivalo na mlade, z namenom povezovanja oz. sodelovanja v dobrobit lokalne
mladine in dotičnih pomembnih akterjev v družbi. Gre namreč za ustanove / organizacije, ki pod
svoje okrilje združujejo mlade, zato je sodelovanje z njimi lahko precej koristno tudi z vidika
pridobivanja mnenj mladih in seveda pridobivanja novih prostovoljcev.
Povezovanje z institucijami v lokalnem okolju je tudi povezano s stopnjo razvoja in kontinuiteto
delovanja.
Priporočilo:
V usposabljanje za MSLS-je vnesti vsebine, ki identificirajo potencialne partnerje na lokalni ravni in
MSLS-je pripraviti oz. opozoriti, da je takšno sodelovanje plodno in uspešno za vse sodelujoče, še
najbolj pa za mladino v lokalnem okolju.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 46
Kot smo že priporočili v prejšnjem poglavju je potrebno predstavnike MSLS-jev ustrezno izobraziti na
področju zagovorništva in lobiranja, saj podatki, ki smo jih zbrali kažejo, da se MSLS-ji pomena
rednega komuniciranja in sodelovanja z občinskimi strukturami ne zavedajo oz. nimajo znanja, kako
to kontinuirano izvajati.
Potrebno je oblikovati stabilne sisteme financiranja MSLS-jev v takšni meri, da bodo MSLS-ji lahko
nemoteno opravljali svoje osnovno poslanstvo.
Zaključek
Iz analize izhaja, da se MSLS v veliki meri posvečajo sebi lastnim aktivnostim, vendar zasedajo tudi
polje aktivnosti, ki bi jih lahko opredelili kot »aktivnosti tipične za druge mladinske organizacije«.
Razlogov je lahko seveda več: od površnega poznavanje področij delovanja oz. vloge MSLS do
finančnih težav, ki MSLS pogosto vodijo do izvajanja razvedrilnih oz. prostočasnih aktivnosti.
Vsekakor je pomembno, da mladi, ki ustvarjajo MSLS, področje delovanja MSLS dobro poznajo, saj
lahko le poglobljeno znanje vloge MSLS v lokalnem prostoru omogoča uspešno delovanje MSLS.
Poznavanje dela in vloge MSLS pa mora tudi preseči sodelavce MSLS in seči do ostalih mladih, članov
mladinskih organizacij, ki morda predstavljajo bodoči kader MSLS.
Čeprav je pri izvajanju projektov sodelovanje MSLS z občino dobro, iz vprašalnika o delovanju MSLS
izhaja, da je rednega sodelovanja oz. komunikacije med MSLS-ji in občinami bistveno premalo. Glede
na osnovno poslanstvo mladinskih svetov lokalnih skupnosti je namreč podatek, da jih skoraj polovica
nima rednega stika z županom in odločevalci, zaskrbljujoč. Ravno tako ni spodbuden podatek, da kar
72% MSLS navaja, da v letu 2012 občini niso podali vsebinskih pobud s področja lokalnih mladinskih
politik. Vendar pa 72% MSLS z občino sodeluje pri razvoju politik, ki zadevajo mlade.
Tradicionalne predsodke mladih o (lokalni) politiki in odločevalcev o mladih je potrebno preseči, saj
primeri iz prakse kažejo, da mladi in odločevalci lahko skupaj izpeljejo izvrstne aktivnosti, ki so lahko v
ponos celotni lokalni skupnosti in katerih rezultati lahko premikajo meje ustaljenih praks.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 47
VI. Participacija mladih
Enega glavnih ciljev evropske mladinske politike, ki je stalnica vseh evropskih strateških dokumentov
na področju mladine, predstavlja zagotavljanje možnosti za vključevanje mladih v procese odločanja
in njihovo motiviranje za aktivnejšo udeležbo v političnem, ekonomskem in družbenem življenju.
Aktivna participacija mladih na lokalni ravni omogoča mladim izražanje potreb in interesov ter
sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politik, ki vplivajo tudi na njihovo življenje. Po drugi strani
omogoča dejavna participacija mladih lokalnim oblastem sprejem politik, s katerimi se mladi strinjajo,
so potrebne in se posledično lažje in učinkoviteje izvajajo.
Mladi se morajo zavedati družbenih in kulturnih sprememb, ki se dogajajo v skupnosti, skupnost pa
jih mora spodbujati pri njihovi aktivni udeležbi. Za slednje je neizogibno potrebno, da se lokalne
skupnosti zavedajo koristi, ki jih za njihove politike in demokracijo prinaša večja udeležba mladih pri
oblikovanju, sprejemanju in izvajanju lokalnih politik. (Praprotnik 2012)
Mladinski sveti lokalnih skupnosti s promocijo mladinskega organiziranja in prostovoljnega
udejstvovanja mladih v prostem času spodbujajo aktivno udeležbo mladih v družbi in na ta način
skrbijo za trajnostni razvoj lokalne skupnosti. Mladinski sveti lokalnih skupnosti poleg tega izvajajo
aktivnosti, ki krepijo kompetence sodelovanja mladih v procesih demokratičnega odločanja ter
spodbujajo njihovo izražanje mnenj, idej in interesov v odnosu do lokalnih oblasti, kar ustvarja
prostor, v katerem mladi sooblikujejo razvoj politik, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovo
življenje in delovanje. Mladinski sveti lokalnih skupnosti nazadnje zagotavljajo demokratično
delovanje, prav tako pa z njim pogojujejo tudi delo svojih organizacij članic. (Kazalniki dobrega
delovanja MSLS) Na ta način se mladinske organizacije vzpostavljajo kot prostor za učenje
demokratičnih procesov med mladimi ter prostor za razvoj njihovega nadaljnjega odgovornega
družbeno-političnega državljanstva.
Zaradi pomembne vloge, ki jo imajo MSLS na področju participacije mladih, nas je zanimalo, kako
pogosto MSLS izvaja aktivnosti, povezane s participacijo mladih v lokalnem okolju.
Kako pogosto MSLS … ?
za v
se a
ktu
aln
e t
em
e
za v
se p
om
em
bn
ejš
e
tem
e, k
i vp
livaj
o n
a
mla
de
v L
S
le z
a iz
bra
ne
te
me
MSL
S te
ga n
e iz
vaja
Kako pogosto MSLS podaja mnenja mladih na teme, ki jih zadevajo (občini in drugim javnim subjektom, splošni javnosti…)?
5
28%
5
28%
6
33%
2
11%
Kako pogosto MSLS vključuje mladinske organizacije v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo?
3
17%
11
61%
3
17%
1
6%
Kako pogosto MSLS vključuje neorganizirano mladino v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo?
2
11%
8
44%
5
28%
3
17%
Razpredelnica 15: Aktivnosti s področja participacije mladih
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 48
Iz navedenega izhaja, da večina (56%) MSLS sicer podaja mnenja mladih na teme, ki jih zadevajo:
bodisi na vse teme, bodisi na vse pomembnejše teme, ki vplivajo na mlade v lokalni skupnosti.
Vendar 2 MSLS tega ne počneta, kar 6 MSLS (33%) pa to počne izključno za izbrane teme.
V izdelavo mnenj mladih, ki jih zadevajo, 78% MSLS vključuje mladinske organizacije, 24% MSLS pa je
takih, ki to počne le izjemoma (izbrane teme) oz. tega ne počne. Še večje pa je število MSLS (8 oz.
45%), ki v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo, ne vključujejo neorganizirane mladine oz.
jo vključujejo le izjemoma. 9 MSLS (55%) pa to počne relativno redno.
Na vprašanje, katere zagovorništvu namenjene podporne aktivnosti, povezane s participacijo mladih
uporabljate, je največ MSLS izbralo odgovore, kot navaja graf:
Graf 14: Uporabljene podporne aktivnosti, povezane s participacijo mladih.
Projekti so torej najbolj priljubljena podporne aktivnosti, s katerimi MSLS spodbujajo participacijo
mladih v lokalni skupnosti. Sledijo prispevki v medijih in lobiranje, udeležba na sejah organov ter
usklajevanje z drugimi interesnimi skupinami v lokalnem okolju. 1 MSLS se dejavnosti ne posveča.
(Gre za Mladinski svet Kamnik, ki ima zaradi neaktivnosti članov težave z delovanjem.)
Iz zgornje analize lahko sklepamo, da MSLS-ji sicer krepijo participacijo mladih na lokalni ravni,
vendar ne v polni meri, sploh glede na orodja in vzvode, ki so jim že na voljo (lokalni dogodki
nacionalnih projektov, lastni projekti namenjeni posvetovanju, oblikovanju ter posredovanju mnenj
mladih).
Priporočilo:
Oblikovati seznam projektov, katerih ključna dodana vrednost ali cilj je vključevanje mladih v procese
odločanja in jih posredovati MSLS preko usposabljanj in spletne strani. V usposabljanje za MSLS je
potrebno vključiti vsebine, ki poudarjajo pomen neorganizirane mladine in zajemanja njihovih mnenj
za pripravo stališč mladih, predvsem v luči zagotavljanje legitimnosti delovanja in stališč MSLS-jev. Pri
tem sklopu vsebin je potrebno predstaviti oz. priporočiti najbolj uporabna orodja za zbiranje stališč in
mnenj neorganizirane mladine.
89%
72%
61%
56%
44%
6%
projekti
objava prispevkov o določeni temi v medijih
lobiranje
udeležba na sejah organov
usklajevanje z drugimi interesnimi skupinami vlokalnem okolju
omenjenim aktivnostim se ne posvečamo
Katere zagovorništvu namenjene podporne aktivnosti, povezane s participacijo mladih, uporabljate?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 49
Mladinskemu svetu Slovenije predlagamo, da še bolj aktivno pristopi k vključevanju MSLS-jev v
nacionalne projekte, ki se odvijajo na lokalnih ravneh in za MSLS-je, ki se priključijo tem projektom in
izrazijo željo nudi tudi večjo podporo pri izvedbi (v luči razvoja MSLS-ja), kot jo recimo ponuja drugim
partnerjem.
VI.1 Nekonvencionalne oblike participacije mladih
Če volilni proces ne more zadovoljivo posredovati nasprotujočih si želja državljanov, se lahko skupine, ki so v slabšem položaju, zatečejo k drugačnim in navadno bolj učinkovitim oblikam političnega delovanja, ki jih imenujemo nekonvencionalne oblike politične participacije. (Brezovšek, 1995: 200) Gre za močnejša participatorna dejanja, kot so: protesti, demonstracije, nemiri oz. pisma bralcev,
zasedba poslopij, podpisovanje peticij, stavke, izpisovanje grafitov, … Vsa ta kolektivna dejanja
krepijo občutke pripadnosti vseh sodelujočih in spreminjajo identiteto posameznikov. Znotraj
skupine se krepi čustvena pripadnost. (Pizzorno v Della Porta 2003: 72)
Za potrebe raziskave smo preverili, ali se MSLS poslužujejo nekonvencionalnih oblik participacije.
Analiza odgovorov je pokazala, da se večina MSLS nekonvencionalnih oblik participacije še ni
poslužila (50%), ker se potreba po tem še ni pojavila. Omenjeni odgovor nakazuje, da MSLS, z izjemo
enega, ne nasprotuje tovrstnim oblikam participacije.
MSLS, ki so se nekonvencionalnih oblik participacije že poslužili, navajajo, da so že:
podpisovali peticije (33%),
se udeležili shodov (11%)
sodelovali pri spletnih razpravah (22%)
se udeležili zakonitih demonstracij (6%)
protestno zasedli poslopje (6%)
Graf 15: Uporaba nekonvencionalnih oblik participacije.
33%
11%
22%
6%
6%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%
podpisovali peticije
se udeležili shodov
sodelovali pri spletnih razpravah
se udeležili zakonitih demonstracij
protestno zasedli poslopje
Katerih nekonvencionalnih oblik participacije ste se že poslužili?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 50
VI.2 Zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih
Mladinski svet lokalne skupnosti je kot vezni člen med mladinskimi organizacijami in predstavniki
političnih oblasti v lokalnem okolju ključni akter v zagotavljanju pogojev za delovanje in razvoj
interesnih oblik združevanja mladih. Ker je v stalnem stiku z mladinskimi organizacijami, je dober
poznavalec realnega stanja in potreb za ugodno delovanje in razvoj mladinskih organizacij, na podlagi
katerih nato vodi pogajanja z lokalnimi oblastmi za njihovo izboljšanje.
Za zagotavljanje reprezentativnosti MSLS je torej pomembno, da MSLS v svoje delovanje oz. pripravo
mnenj vključuje organizacije članice. Iz odgovorov je razvidno, da pri pripravi mnenj vsi MSLS
vključujejo svoje organizacije članice.
Vključevanje organizacij članic odstotek
na sejah izvršnega organa MSLS 94% s posveti 72% z natečaji 17% z delavnicami 67% preko interneta - spletne ankete 22% preko interneta - družabna omrežja 56% okrogle mize, javne tribune 77% srečanja med mladimi in odločevalci 67% drugi načini (pogovori ob kavi, e-pošta, navadna pošta) 11% Razpredelnica 16: Načini vključevanja organizacij članic pri pripravi mnenj MSLS.
MSLS mnenja organizacij članic pridobivajo predvsem s tradicionalnimi metodami: na sejah izvršnega
odbora, s posveti, okroglimi mizami in javnimi tribunami. Vse več pa se jih odloča tudi za družabna
omrežja. Manj uporabne pa so spletne ankete in natečaji.
Časovni termin, kako pogosto MSLS sklicuje sestanke za usklajevanje interesov organizacij članic, pa
se med MSLS precej razlikuje.
Medtem ko se z organizacijami članicami z namenom usklajevanja interesov mesečno sklicuje le 1
MSLS (6%), se 1krat na dva meseca z njimi srečuje 44% vprašanih (t.j. 8 MSLS). 1 MSLS se z
organizacijami članicami srečuje 1krat na tri mesece, 1 MSLS pa sestankov ne sklicuje, ker se
usklajujejo preko drugih kanalov.
Pogostost sestankov z organizacijami članicami z namenom usklajevanja interesov
odstotek
vsaj 1krat mesečno 6% 1krat na dva meseca 44% 1krat na tri mesece 6% 1krat na štiri mesece 6% 1 krat na 6 mesecev 11% 1 krat na leto 11% sestankov ne sklicujemo, ker se usklajujemo preko drugih kanalov 6% sestankov ne sklicujemo, ker se nam usklajevanje interesov organizacij članic ne zdi pomembno
0%
drugo (navedite): ne sklicujemo redno. Sklicujemo po potrebi in na pobudo.
6%
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 51
Razpredelnica 17: Pogostost sestankov z organizacijami članicami z namenom usklajevanja interesov.
Za uspešno sodelovanje z organizacijami članicami in opravljanje zakonsko določene vloge MSLS je
usklajevanje interesov nujno potrebno. Srečanja, ki potekajo zgolj 3-krat na leto, težko ocenimo kot
zadostna.
Sicer je usklajevanje mogoče tudi prek drugih kanalov in ne le preko rednih sestankov, vendar
usklajevanja nikakor ne gre zanemarjati.
Razloge za ne-redna srečanja lahko najdemo v:
kraju študija, ki ne sovpada s krajem delovanja MSLS,
nizki udeležba na sestankih.
Tudi udeležba na sestankih z organizacijami članicami ni spodbudna. Le 1 MSLS je namreč navedel, da
je udeležba na sestankih zelo dobra (nad 80%). 53% MSLS je navedlo, da je udeležba dobra (nad 60%
do 80%), slabo udeležbo navaja kar 41% MSLS (od 40% do 60% predstavnikov organizacij članic
MSLS).
Razlog za relativno nizko udeležbo na sestankih je mogoče delno razložiti s pogosto odsotnostjo
članov mladinskih organizacij (MO), ki, kot omenjeno, pogosto študirajo izven kraja, kjer MO deluje.
Vsekakor pa velja preveriti, ali ni morda nizka udeležba na sestankih plod ne najboljšega sodelovanja
med MSLS in organizacijami članicami.
Večina MSLS (11 oz. 65%) navaja, da MO, članice MSLS na letni ravni podajo 1 do 3 pobude
mladinskemu svetu. 4 (24%) MSLS navajajo, da je takih pobud na letni ravni 4-9 in le 1 MSLS na letni
ravni prejme od organizacij članic več kot 9 pobud. 1 MSLS (Mladinski svet Kamnik) pa je tudi tak, ki
pobud s strani organizacij članic ne prejema.
Pobude se med seboj razlikujejo, najpogostejše pa so: sodelovanje pri projektih, finančna podpora,
pomoč pri razpisih, pobude s področja preživljanja prostega časa, mobilnosti (podaljšanje avtobusne
linije), prostori za mlade in financiranje projektov, predlogi s področja mestnega urbanizma,
promocija organizacij članic, večje sodelovanje med organizacijami v lokalni skupnosti, promocija
dogodkov in organizacija dogodkov organizacij članic v MKC-ju, povezovanje organizacij z občino,
skupni projekti, sprememba pravilnika za boljšo udeležbo in aktivnost, prostori za mlade, pobude za
organizacijo kulturnih dogodkov, boljši finančni pogoji s strani občine in finančna sredstva za projekte,
promocija na spletni strani MSLS, uporaba prostorov, pomoč pri mreženju, več posluha na občini,
pobude za povečanje zaposljivosti, ekonomsko-socialna pomoč individualnim članom, reševanje
stanovanjskih težave, težav v šoli, pobude s področja okoljevarstva, zaščite narave, kršenje človekovih
pravic in svoboščin, zloraba statusa uradne osebe, zloraba mladih, pobuda za srečanja z namenom
obveščanja o novostih, pobude/prošnje za pomoč pri pripravi dokumentacije, športni dogodki,
organizacija festivalov, izvajanje delavnic, sprememba statuta: izključiti neaktivne in neodzivne
članice.
1 MSLS (Mladinski svet Domžale) s strani organizacij članic pogreša pobude s področja lokalnih
mladinskih politik.
Priporočilo
Pripraviti tematski pogovor z nacionalnimi mladinskimi organizacijami o pomenu sodelovanja njihovih lokalnih članic pri delovanju lokalnih mladinskih svetov.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 52
Na usposabljanju za MSLS-je poudariti pomen kontinuiranega posvetovanja z organizacijami članicami pri pripravi mnenj mladih in predstaviti modele delovanja, ki zagotavljajo takšno kontinuiteto. Izvesti poizvedbo oz. preveriti interes MSLS-jev za izvedbo team building delavnic in jih povezati z
Bazenom trenerjev, da se to tudi uresniči.
VI.3 Članstvo MSLS v drugih organih
Zanimalo nas je, ali je predstavnik MSLS član spodaj naštetih organov in kakšne oblike je članstvo.
Predstavniki MSLS večinoma niso člani drugih organov, ki pogosto delujejo v lokalni skupnosti in smo
jih identificirali v spodnji razpredelnici. Največ MSLS (8 oz. 47%) je članov različnih svetov zavoda.
Medtem ko v 10 lokalnih skupnostih, iz katerih izhajajo v analizo vključeni MSLS, ni komisije za
mladinska vprašanja, so 4 predstavniki MSLS (22%) sistemsko vključeni v komisijo za mladinska
vprašanja. V odbor za mladino sta vključena 2 (11%) predstavnika MSLS, prav toliko jih je vključenih
tudi v strokovni svet zavoda, razvojni svet regije in regijski svet NVO.
ORGAN DA, MSLS JE ČLAN NE, MSLS NI ČLAN
ORGAN V LS NE OBSTAJA SISTEMSKO SLUČAJNO
Odbor za mladino 0
0%
2
11%
8
44%
8
44%
Komisija za mladinska vprašanja 4
22%
0
0%
4
22%
10
56%
Svet zavoda:
javni zavod svet mladih mladinski center mladinsko-kulturni center
zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti
5
29%
3
18%
7
41%
2
12%
Strokovni svet zavoda (navedite kateri):
strokovni svet Zavoda za šport
drugi
3
19%
1
6%
9
56%
3
19%
Razvojni svet regije 1
6%
1
6%
14
82%
1
6%
Regijski svet NVO 1
6%
1
6%
14
78%
2
11%
drugi organi (navedite):
sosvet za varnost
komisija za izbor mladinskih
6
35%
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 53
programov in projektov
skupina za spremljanje strategije
delovne skupine za pripravo strategije razvoja občine 2014-2020
ocenjevalna komisija javnega razpisa za mlade
komisija za izbor mladinskih programov in projektov
Razpredelnica 18: Članstvo MSLS v drugih organih.
Članstvo v posameznih organih, ki delujejo v lokalni skupnosti, lahko pozitivno vpliva na delovanje in
razvoj tako MSLS kot področja, ki vpliva na mlade v občini. Poznavanje možnosti vključevanja v
tovrstne organe in prednosti, ki jih članstvo prinaša, lahko postane zanimiva tema na usposabljanjih
za MSLS.
Priporočilo:
Podoben pristop kot pri prejšnji priporočilih. Sestaviti seznam pomembnih odborov in organov ter
priporočila, da se MSLS-ji vključijo v njihovo delovanje. To je potrebno ustrezno predati MSLS na
usposabljanjih in koordinacijah.
Zaključek
Mladinske organizacije predstavljajo učno polje demokracije. Kot organ, ki zastopa interese mladih,
mora MSLS prisluhniti željam mladinskih organizacij in mladih. Od mladih, kot odgovornih članov te
demokratične družbe v mikrosistemu mladinskega organiziranja, pa se pričakuje participacija:
udeležba in sodelovanje. MSLS se, tako kot celotna družba, pogosto srečujejo s t.i. pomanjkanjem
participacije organizacij članic in mladih.
Za zagotavljanje reprezentativnosti MSLS je vključevanje organizacij članic v delovanje MSLS
ključnega pomena. Iz analize izhaja, da vsi MSLS vključujejo svoje organizacije članice pri pripravi
mnenj. Največkrat to s pomočjo tradicionalnih metod: sejami izvršnega odbora, posveti, okroglimi
mizami in javnimi tribunami. Pogostost MSLS sklicevanja sestankov za usklajevanje interesov
organizacij članic, pa se med MSLS precej razlikuje. Pri tem velja poudariti, da srečanja, ki potekajo
zgolj 3-krat na leto, težko ocenimo kot zadostna. Iz analize sicer izhaja, da 78% MSLS vključuje
mladinske organizacije v izdelavo mnenj mladih, vendar je 24% MSLS takih, ki to počne le izjemoma
(izbrane teme) oz. tega ne počne. Še večje pa je število MSLS (8 oz. 45%), ki v izdelavo mnenj mladih
na teme, ki jih zadevajo, ne vključujejo neorganizirane mladine oz. jo vključujejo le izjemoma.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 54
VII. Podpora in vključevanje organizacij članic
VII.1 Finančna podpora
Zanimalo nas je, katere podporne aktivnosti MSLS vsaj enkrat letno nudi svojim organizacijam
članicam (OČ).
Vrsta podpore Da Ne
Finančna sredstva MSLS nudi pomoč pri prijavah na lokalne razpise. 17
94%
1
6%
MSLS nudi pomoč pri prijavah na nacionalne razpise. 9
50%
9
50%
MSLS nudi pomoč pri prijavah na mednarodne razpise. 4
22%
14
78%
MSLS odpira OČ vrata do gospodarstvenikov (sponzorska sredstva ipd.) 3
18%
14
82%
MSLS organizacijam članicam nudi finančno pomoč. 8
44%
10
56%
Razpredelnica 19: Finančna podpora organizacijam članicam MSLS.
Večina MSLS (94% oz. 17 MSLS) svojim organizacijam članicam nudi pomoč pri prijavi na lokalne
razpise. Odstotek MSLS, ki svojim organizacijam članicam nudi pomoč na razpisih pada, ko gre za
pomembnejše razpise, in sicer na nacionalni oz. mednarodni ravni. Pomoč pri prijavah na nacionalne
razpise nudi 50% MSLS, pri mednarodnih razpisih pa ta odstotek pade na 22%. Vzroke je mogoče
poiskati v:
a) slabšem poznavanju nacionalnih in mednarodnih razpisov,
b) ne-prijavljanje na tovrstne razpise s strani mladinskih organizacij, članic MSLS.
Še nižji pa se je izkazal odstotek MSLS, ki organizacijam članicam pomagajo pri vzpostavljanju povezav
z lokalnimi gospodarstveniki. Le 18% MSLS (t.j. 3 MSLS) namreč organizacijam članicam nudi tovrstno
pomoč. Finančno pomoč organizacijam članicam pa nudi relativno visok odstotek MSLS (44%).
Zanimalo nas je, kako je tovrstna pomoč mogoča, saj neposredno financiranje organizacij članic ni
verjetno. Finančno podporo organizacijam članicam MSLS zagotavlja preko:
plačil računov organizacijam članicam oz nakupom / plačilom materialnih stroškov ali
prehrane,
vsaka OČ lahko prijavi do 2 projekta na interni razpis za vnaprej določeno višino finančne
pomoči,
posredno: preko razpisa za mladinske programe,
materialna sredstva, manjše donacije,
z zagotovitvijo sredstev iz svojih virov,
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 55
prijava na razpis.
VII.2 Materialna podpora
Materialno pomoč oz. podporo organizacijam članicam MSLS nudijo tudi preko naslednjih
identificiranih oblik pomoči:
Druga materialna podpora organizacijam članicam Da Ne
MSLS omogoča organizacijam članicam ugoden oz. brezplačen najem prostorov.
14
78%
4
22%
MSLS omogoča organizacijam članicam ugoden oz. brezplačen najem opreme. 10
56%
8
44%
MSLS omogoča organizacijam članicam ugodno oz. brezplačno izposojo strokovnega gradiva (knjižna, elektronska ipd.).
11
61%
7
39%
Razpredelnica 20: Druga materialna podpora organizacijam članicam MSLS.
Največ MSLS (78%) omogoča OČ ugoden oz. brezplačen najem prostorov. Seveda MSLS, ki s svojimi
postori ne razpolagajo, tega svojim članicam ne morejo nuditi. Ugodno oz. brezplačno izposojo
strokovnega gradiva omogoča 61% MSLS, najem opreme pa 56% MSLS. Seveda je tovrstna podpora
omejena z razpoložljivimi materialnimi sredstvi (prostor, oprema, gradiva), s katerimi MSLS
razpolagajo.
Poleg identificirane možne pomoči, ki jo MSLS lahko nudi svojim organizacijam članicam, MSLS
izpostavljajo tudi:
tisk, kopiranje,
brezplačna objava v časopisu,
udejstvovanje v zdravstvenih, preventivnih, družinskih programih,
zbiranje sredstev iz naslova 0,5% dohodnine,
udejstvovanje na kulturnem in multimedijskem področju,
razvoj in udejstvovanje na podeželju,
turizem,
rekreacija,
raziskovalna dejavnost,
medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost.
VII.3 Svetovanje in usposabljanje
Če visok odstotek MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanje s področja mladinskega
dela (78%) in lokalnih mladinskih politik (72%), pa so usposabljanja na to temo manj pogosta (61%
MSLS izvaja usposabljanja s področja mladinskega dela in 47% s področja lokalnih mladinskih politik).
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 56
Svetovanja in usposabljanja Da Ne
MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanja s področja mladinskega dela.
14
78%
4
22%
MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanja s področja lokalnih mladinskih politik.
13
72%
5
28%
MSLS organizira oz. izvaja usposabljanja za članice MSLS s področja mladinskega dela.
11
61%
7
39%
MSLS organizira oz. izvaja usposabljanja za članice MSLS s področja mladinskih politik.
8
47%
9
53%
Razpredelnica 21: Usposabljanja in svetovanja za organizacije članice MSLS.
Poleg navedenega, MSLS navajajo, da izvajajo tudi:
delovne vikende za skupno projektno delo,
financiranje,
delavnice za prijave v program mladi v akciji,
spremembe pravilnikov, ki se nanašajo na organizacije članice oz. MO.
Priporočilo:
Predlagamo, da se oceni potrebo po vključitvi vsebin, povezanih s prijavljanjem na mednarodne in
druge projekte, v usposabljanje za MSLS-je. Alternativa temu je, da se MSLS-je usmerja na druga
usposabljanja, ki jih organizirajo različne organizacije v Sloveniji (npr. CNVOS) in so namenjena
krepitvi kompetenc za prijavo projektov na razpise in samo pomoč pri prijavi.
VII.4 Obveščanje
MSLS posvečajo veliko pozornosti obveščanju svojih organizacij članic. Pri tem jim najpogosteje
posredujejo informacije z nacionalnega nivoja (94%), jih obveščajo o aktualnih usposabljanjih na
temo mladih, mladinskega dela, mladinskih politik oz. drugih za OČ zanimivih usposabljanjih (89%),
ter jih v veliki meri (89%) obveščajo o aktualnih razpisih ter o aktualnih temah v občini (83%).
Obveščanje Da Ne
MSLS obvešča organizacije članice o objavi razpisov, primernih za organizacije članice.
16
89%
2
11%
MSLS svoje organizacije članice obvešča o aktualnih usposabljanjih na temo mladih, mladinskega dela, mladinskih politik oz. drugih za OČ zanimivih usposabljanjih.
16
89%
2
11%
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 57
MSLS obvešča organizacije članice o aktualnih temah v občini. 15
83%
3
17%
MSLS OČ posreduje informacije z nacionalnega nivoja (URSM, MSS, …) 17
94%
1
6%
Razpredelnica 22: Obveščanje organizacij članic.
Poleg navedenega, MSLS organizacije članice obveščajo tudi o:
lastnih projektih,
lokalni razvojni fundaciji za nevladne organizacije,
splošnih obvestilih.
Pri obveščanju organizacij članic se je izkazalo, da MSLS, po svojih navedbah, dobro opravljajo svojo
nalogo. MSLS, ki svoje organizacije o navedenih temah ne informirajo, bi potrebno spodbuditi k
izvajanju tovrstnih aktivnosti.
Obveščanje organizacij članic najpogosteje poteka preko mailing liste, katere se poslužujejo vsi MSLS,
Facebook-a oz. drugih družabnih omrežij, preko katerih svoje članice obvešča 14 MSLS (78%),
spletnih strani (8 MSLS oz. 44%) in SMS (6 MSLS oz. 33%), samo 1 MSLS (6%) pa svoje članice obvešča
tudi po pošti.
Podobno poteka tudi informiranje mladih, kjer pa se MSLS najraje poslužujejo Facebook-a oz. drugih
družabnih omrežij (16 MSLS oz. 89%), dobro zastopana je tudi mailing lista (11 MSLS oz. 61%). Preko
tiskanih medijev obvešča 10 MSLS (56%), 9 (50%) pa jih preko svoje spletne strani oz. 7 (39%) preko
drugih spletnih strani. 4 MSLS (22%) pa navajajo, da obveščanje mladih poteka tudi preko letakov,
plakatov, tiskanega promocijskega materiala in preko SMS-ov.
Kljub dobro ocenjenemu obveščanju organizacij članic o aktualnih zadevah, se seje izvršnega odbora
(IO) v nekaterih MSLS ne sklicujejo redno. Večina MSLS (50%, t.j. 9 MSLS) seje IO sklicuje 1-krat
mesečno, je pa kar 23% (4 MSLS) takih, ki seje IO sklicuje le 1-krat do 2-krat letno.
1-krat mesečno 50%
1-krat na dva meseca
17%
1-krat na tri mesece
11%
2-krat letno 17%
1-krat letno 5%
Pogostost sej izvršnega odbora
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 58
Graf 16: Pogostost sklicevanja rednih sej izvršnega odbora.
Zaključek
Podpora mladinskim organizacijam članicam MSLS je zelo dobra. Največje pomanjkanje se je izkazalo
pri podpori organizacijam članicam pri prijavi na mednarodne razpise in zagotavljanju sponzorskih
sredstev oz. podpore gospodarstvenikov. Nizek odstotek (47%) MSLS pa svojim organizacijam
članicam nudi usposabljanja s področja lokalnih mladinskih politik.
Lokalne mladinske politike so področje MSLS; ne smemo pa pozabiti, da MSLS združujejo mladinske
organizacije iz posameznih občin, katerih člani (lahko) postanejo sodelavci MSLS. Zato je poznavanje
lokalnih mladinskih politik nujno za razvoj mladinskega sektorja in nenazadnje za povečanje
participacije mladih nasploh.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 59
VIII. Projektno delo
VIII.1 Mednarodni projekti
Izvajanje dejavnosti s področja mednarodnega sodelovanja mladinskim svetom lokalnih skupnosti
predstavlja pomemben učni moment in hkrati možnosti za mednarodno izmenjavo dobrih praks, kar
bogati njihovo delovanje. (Kazalniki dobrega delovanja MSLS) Prav tako jim omogoča sodelovanje v
razvoju mednarodnih mladinskih politik, medtem ko njihovim organizacijam članicam ponuja
pridobitev novih izkušenj, perspektiv in priložnosti. Obsežna vpetost v mednarodni prostor na eni
strani prinaša mnogo priložnosti za mednarodno sodelovanje mladinskih organizacij, kar omogoča
izmenjavo dobrih praks, krepitev medkulturnega dialoga in v splošnem trajnostni razvoj v
mladinskem delu. Mednarodni programi, ki so na voljo, lahko organizacijam članicam MSLS
zagotovijo tudi dodatno financiranje in na ta način pomagajo mladinskim organizacijam pri krepitvi
kompetenc njihovih članic in članov ter hkrati pri izboljševanju kvalitete njihovega dela. Na drugi
strani pa je mednarodno okolje vir pomembnih smernic, ki v širšem političnem kontekstu usmerjajo
mladinsko delo in je zato njihovo poznavanje med mladinskimi organizacijami ključnega pomena.
Odstotek MSLS, ki so v letih od 2010 do 2012 izvajali mednarodne projekte je presenetljivo nizek in
ne dosega 30%.
Mednarodni projekti v letih Da Ne
2010 22 % 78%
2011 17% 83%
2012 28% 72%
Razpredelnica 23: Izvedba mednarodnih projektov 2010-2012.
Iz podatkov lahko vendarle razberemo trend večanja števila MSLS, ki mednarodne projekte izvajajo.
Delež MSLS, ki izvajajo mednarodne izmenjave, je kljub temu nizek. Razlog, zakaj se tako malo MSLS
odloča za mednarodne projekte, je mogoče poiskati v zahtevnejših razpisih. Iz vprašalnika smo
namreč ugotovili, da se večina MSLS prijavlja na razpise občine, delež MSLS, ki se prijavljajo tudi na
ostale razpise (med katerimi so razpisi, ki spodbujajo mednarodne izmenjave), pa je manjši. (Kot
razlog mnogi navajajo slabšo usposobljenost kadrov za prijavo na razpise). (Glej: Razpredelnica 31)
Delno je mogoče razlog poiskati v nepoznavanju razpisov, ki omogočajo tovrstno aktivnost, delno pa
tudi v usmerjenosti MSLS k izvajanju zanje specifične aktivnosti. Dejstvo pa je, da razpisi, ki
omogočajo mednarodne izmenjave, ne nujno izključujejo aktivnosti, ki so tipične za MSLS - ravno
nasprotno: tovrstne aktivnosti podpirajo, saj je izmenjava izkušenj dobrodošla.
Mednarodni projekti leta 2010 - 2012:
2010 Mreža organizacij ob Kolpi. Namen: mreženje s Hrvati Town twinning. Namen: povezovanje mladih Povej naglas. Namen: spodbujanje participacije mladih Mladinska izmenjava. Namen: povezovanje mladih
2011 Mreža organizacij ob Kolpi. Namen: mreženje s Hrvati Litle people big ideas. Namen: spodbujanje participacije mladih Mladi danes. Namen: raziskava o lokalnih mladinskih politikah
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 60
2012 Izmenjava Slovenija-Madžarska: Youth in action 1.1: Innovation and art in the
modernizing Europe. Namen: izmenjava Mreženje ob Kolpi: mreženje s Hrvati Mladi so Celje-Mladi so Slavonski Brod. Namen: študijski obisk-mladinski demokratični projekt Let`s the local voice be heard. Namen: vzpostavljanje mladinskih struktur Najdi svojo pot v lokalno skupnost. Namen: mladi in demokracija Strategija za mlade. Namen: izdelava strategije We are Europe. Namen: zviševanje zaposljivosti, Evropsko državljanstvo
Razpredelnica 24: Mednarodni projekti 2010-2012.
Če je bil v letu 2010 le 1 mednarodni projekt usmerjen v mladinske politike, in sicer participacijo
mladih, se je stanje v naslednjih letih spremenilo. V letu 2011 sta bila v mladinske politike usmerjena
2 projekta, leta 2012 pa vsaj 5.
Organizacije, s katerimi so MSLS izvedli projekt:
javni zavodi
mladinski centri
mladinske organizacije
mladinski svet
občine
Partnerstva z organizacijami iz tujine ima vzpostavljenih le 17% MSLS (3 MSLS), medtem ko 83% MSLS
tovrstnega partnerstva nima vzpostavljenega. MSLS z vzpostavljenimi partnerstvi kot poglavitni
prispevek, ki ga tovrstno partnerstvo prinaša, navajajo:
izmenjave dobrih praks
uspešno realizirani projekti v okviru programa MvA
trajno, uspešno sodelovanje
Priporočilo:
Poudariti pomen mednarodnega sodelovanja med lokalnimi ravnmi in priložnostmi, ki se na tem
področju ponujajo. Veliko takšnih sodelovanj je moč speljati skupaj z občinskimi strukturami, kar
olajša prijavo in organizacijo takšnih projektov ter obenem krepi sodelovanje med MSLS in občino.
VIII.2 Nacionalni projekti
Projekte na nacionalni ravni izvajajo (oz. sodelujejo pri njihovem izvajanju) MSLS nekoliko pogosteje,
vendar je odstotek MSLS, ki v letu 2012 niso izvajali projektov, še vedno zelo visok: 46%. Je pa iz
podatkov od leta 2010 do leta 2012 tudi na tem področju mogoče zaznati trend povečevanja števila
MSLS, ki izvajajo projekte na nacionalni ravni.
Nacionalni projekti v letih Da Ne
2010 29 % 71% 2011 41% 59% 2012 54% 46% Razpredelnica 25: Izvedba nacionalnih projektov 2010-2012.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 61
Nacionalni projekti v letih 2010 - 2012:
2010 Mladi odpiramo prostor. Namen: vzpostavljanje in razvoj LMP Očistimo Slovenijo. Namen: ozaveščanje o pomenu čistega okolja Medgeneracijsko sodelovanje. Namen: spodbujanje medgeneracijske solidarnosti Mladinski delavec. Namen: promocija mladinskega dela
2011 Mladi odpiramo prostor. Namen: vzpostavljanje in razvoj LMP Kaj mi prinašajo volitve 2011. Namen: spodbujanje participacije mladih Očistimo Slovenijo. Namen: ozaveščanje o pomenu čistega okolja Sejem športnih dejavnosti. Namen: spodbujanje športnega udejstvovanja Medgeneracijsko sodelovanje. Namen: spodbujanje medgeneracijske solidarnosti Mladinski delavec. Namen: promocija mladinskega dela
2012 Mladi odpiramo prostor. Namen: vzpostavljanje in razvoj LMP
Očistimo Slovenijo. Namen: ozaveščanje o pomenu čistega okolja Mladi in okolje: Namen: ozaveščanje o pomenu okolja Dvodomni MSLS. Namen: preverjanje delovanja dvodomnega MSLS v slovenskem prostoru Mladinska pot. Namen: spodbujanje mladinskega turizma Medgeneracijsko sodelovanje. Namen: spodbujanje medgeneracijske solidarnosti Vote 16. Namen: razprava o znižanju starostne meje za mlade volivce Dialog mladih. Namen: spodbujanje zaposlovanja mladih Mladi starejšim. Namen: spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja Mladinski delavec. Namen: promocija mladinskega dela Mladi o okolju. Namen: ozaveščanje o pomenu čistega okolja Razvojna pobuda. Namen: priprava strategije za mlade
Razpredelnica 26: Nacionalni projekti 2010-2012.
V letu 2010 so bili vsi navedeni projekti izvedeni v partnerstvu, v letu 2011 sta bila 2 projekta
izvedena samostojno (MSLS kot edini izvajalec), v letu 2012 pa je bil MSLS edini izvajalec v treh
primerih. Povečanje sodelovanja oz. izvajanja nacionalnih projektov v letih od 2010 do 2012 je, glede
na podatke v veliki meri mogoče pripisati partnerstvu MSLS z ostalimi nosilci projektov (MSS, MSA,
ZTS in IRDO kot nosilci ESS; MSS; Društvo Ekologi brez meja, … ).
Problem nesodelovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti pri nacionalnih projektih ali pa njihova
manjša angažiranost direktno vplivata na MSS, saj je veliko več časa in energije potrebno vlagati v
kvalitetno izvedbo lokalnih dogodkov. V interesu MSS je, da MSLS prepoznajo pomen teh dogodkov
tako za njih, kot tudi za lokalno okolje, pri čemer mora MSS oblikovati strategijo pristopa in
privabljanja MSLSjev v te projekte, ker stanje kaže, da aktualni pristop ne deluje.
Še bolj realna slika se bi verjetno pokazala, če bi v analizo lahko vključili tudi leto 2013, ki bo prvo leto
po zaključku ESS projektov, ki je močno stimuliral MSLS-je za sodelovanje v nacionalnih projektih.
Priporočilo:
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 62
Pri tem poglavju ponavljamo priporočilo, ki smo ga dali v poglavju Participacija mladih, in sicer, da naj
Mladinski svet Slovenije bistveno bolj proaktivno sodeluje z MSLS-ji pri izvajanju lokalnih srečanj
nacionalnih projektov. S tem se krepi tako kapaciteta in ugled MSLS-jev, kot tudi legitimnost
nacionalnih projektov, ki jih izvaja MSS.
VIII.3 Lokalni projekti
Bistveno večjo stopnjo aktivnosti MSLS je mogoče zaznati na lokalnem nivoju.
Lokalni projekti v letih Da Ne
2010 57% 43% 2011 64% 36% 2012 86% 14% Razpredelnica 27: Izvedba lokalnih projektov 2010-2012.
Lokalni projekti v letih 2010 - 2012:
2010 Žalska noč mladih. Namen: zabava Regijsko srečanje med mladimi in odločevalci. Namen: vzpostavljanje in razvoj LMP, sodelovanje z lokalnimi oblastmi. MSD Aktivno poletje. Namen: izobraževanje, delavnice, prosti čas Mestovanje. Mladi in zaposlitev. Namen: zaposlovanje mladih Izobraževanje mladih. Grajska finača. Namen: festivalne aktivnosti Delovni vikend članic. MSD liga v malem nogometu. Namen: šport Usposabljanje za delo z mladimi. Namen: spodbujanje prostovoljstva Prostovoljstvo Kulturne prireditve mladih Športni vikend MSOŽ Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak – KAKO?. Namen: promocija varovanja okolja in ekologije Soočenje kandidatov na volitvah. Namen: spodbujanje participacije mladih. Stanovanjska problematika mladih Športne prireditve MGS izdaja publikacije Mladi in občina, sodelovanje generacij. Namen: spodbujanje participacije MSLS v občinski svet. Namen: spodbujanje participacije Festival Hiše mladih in mladinska tržnica. Namen: promocija mladinskih organizacij Kultura in mladi. Namen: promocija mladinske kulture Udeležba na festivalu LUPA. Namen: promocija delovanja MSLS Medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Namen: spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja Prvi festival nevladnih organizacij. Namen: promocija nevladnih organizacij. Promocija med mladimi za udeležbo na lokalnih volitvah. Namen: spodbujanje participacije mladih.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 63
Soočenje županskih kandidatov. Namen: spodbujanje participacije mladih. Naj mlad prostovoljec in naj mladinski prostovoljski projekt. Namen: promocija prostovoljstva. Očistimo Slovenijo. Namen: ozaveščanje o okolju in ekologiji.
Strategija za mlade. Namen: priprava strategije za mlade Delovna brigada
Stop steklo. Namen: okoljevarstvo
2011 Žalska noč mladih. Namen: zabava Little people big ideas. Namen: spodbujanje participacije mladih. Izdaja zloženke o mladinskih organizacijah. Namen: promocija MO. Očistimo občino. Namen: ozaveščanje o ekologiji. Izobraževanje mladih. Postavitev scene za kulturne prireditve. Delovni vikend članic MGS – izvedba več izobraževanj na temo sodelovanja z oblastmi. MSD liga malega nogometa Zaposlitvena politika v regiji Kulturne prireditve mladih Izobraževanje o MSLS Športni vikend MSOŽ Mlade face MSD piknik Dialog z lokalno oblastjo Športne prireditve mladih Sejem športnih dejavnosti
Koncert Elvis Jackson. Namen: zabava. Naj mlad prostovoljec in naj mladinski prostovoljski projekt. Namen: promocija prostovoljstva med mladimi. Razvoj podeželja in mladi Zabava za noč čarovnic. Namen: zabava. Soočenja kandidatov za poslance. Namen: participacija mladih Mecenska podpora pri izdaji knjige za mlade Multimedijsko angažiranje Piknik MSOŽ Smo prosti in smo na voljo Soorganizacija projektov članic Vzpostavljanje javno dostopnega e-omrežja. Namen: IKT-inovativnost in raziskovalna dejavnost Svetovanja mladim, kako hitreje do službe Posvet skupnosti občin Slovenije Festival Hiše mladih Izobraževanje za mladinske organizacije v okviru projekta MOP Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak-KAKO? Udeležba na festivalu LUPA Stop steklo. Namen: okoljevarstvo Delovna brigada
2012 Okrogla miza o mladih. Namen: mladinsko organiziranje
Žalska noč mladih. Namen: zabava Izdajanje mesečnih vozovnic. Namen: informiranje. Otvoritev MMKS. Namen: zagotovitev prostora mladim
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 64
Mladim prijazno mesto. Namen: promocija LMP Članica, predstavi se. Namen: mreženje Sožitje. Namen: družinsko-mladinske aktivnosti, aktivno državljanstvo, sociala Izobraževanje mladih. Zaposlim se doma. Namen: zaposlovanje mladih. Grajska Finača. Namen: festival Delovni vikend MSOŽ. Namen: izobraževanje MSD Liga. Namen: promocija športnih aktivnosti Ustanovitev MMLS. Namen: povezovanje OČ Razstavi. Namen: promocija umetnost. Dialog z občino. Namen: participacija mladih. Kulturne prireditve mladih. Soining triatlon. Žalec Open. Namen: promocija športnih aktivnosti Natečaj za naj projekt. Namen: promocija prostovoljstva med mladimi Lokalni program mladih. Namen: Strategija z MOM Soorganizacija Lokalnega razvojnega forum. Namen: promocija podjetništva Žalec info žur. Namen: informiranje mladih Foto natečaj. Tematske delavnice. Delavnica: Potencialne priložnosti za prihodnost. Mladi in okolje. Tržnica društev. Namen: promocija MO Turnir v namiznem tenisu Žalec.info. Namen: promocija športnih aktivnosti Trening MMLS. Coatchinbg program 10/10. Dialog mladih. Delavnice (retorika fotografija). MSD piknik. Predstavitev društev. delavnica: Prijavi svoj projekt na JR strategije Stop steklo: Namen: okoljevarstvo
Delovne brigade Razpredelnica 28: Izvedba lokalnih projektov 2010-2012.
Lokalni projekti, ki jih izvajajo MSLS, segajo od preprostih projektov za zabavo do izobraževalnih,
promocijskih in družbeno zelo koristnih projektov, katerih namen je izboljšanje položaja mladih v
lokalni skupnosti. Na lokalnem nivoju je partnerstvo pri izvedbi projektov dokaj pogosta praksa. Pri
večini projektov namreč MSLS ne delujejo samostojno, ampak se povežejo z drugimi lokalnimi akterji.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 65
IX. Finančno poslovanje MSLS
IX.1 Prihodki MSLS
V letih od 2010, 2011 in 2012 je na AJPES letna poročila oddalo skupaj 38 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Od teh jih je 7 v vseh treh letih oddalo poročilo, ki ne izkazuje delovanja (0 EUR prihodkov).
Prihodki MSLS v letih 2010, 2011, 2012 2010 2011 2012
Število MSLS, ki izkazuje prihodke 24 25 26
Število MSLS, ki izkazuje prihodke nad 400 EUR v vseh treh letih
16
Najnižji skupni prihodki MSLS 150 EUR 115 EUR 3 EUR
Najvišji skupni prihodki MSLS 111.672 EUR 87.635 EUR 137.897 EUR
Povprečni prihodek MSLS 13.577 EUR 13.031 EUR 16.114 EUR
Število MSLS z od 1 do 999 EUR prihodkov 4 3 5
Število MSLS z od 1.000 do 3.999 EUR prihodkov 3 7 4
Število MSLS z od 4.000 do 9.999 EUR prihodkov 10 5 6
Število MSLS z od 10.000 do 19.999 EUR prihodkov 4 6 6
Število MSLS z od 20.000 do 29.999 EUR prihodkov 1 1 1
Število MSLS z od 30.000 do 39.999 EUR prihodkov 0 1 1
Število MSLS z od 40.000 do 49.999 EUR prihodkov 1 1 1
Število MSLS z nad 50.000 EUR prihodkov 1 1 2
Razpredelnica 29: Prihodki MSLS v letih 2010-2012
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 66
Prihodki 2010: MSLS se večinsko financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti (povprečno 61%
sredstev MSLS pridobijo iz lokalnega proračuna). Povprečni prihodek MSLS iz proračuna lokalne
skupnosti znaša 9.532 EUR. Delež prihodkov s strani lokalne skupnosti v skupnih prihodkih gre od 6 %
(Mladinski svet Ajdovščina) do 100% (Mladinski svet občine Žalec in Mladinski svet Lendava). Delež
financiranja lokalne skupnosti pri ostalih varira od 42% do 63 %.
Prihodki 2011: MSLS se večinsko financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti. Povprečni prihodek
MSLS iz proračuna lokalne skupnosti znaša 9.218 EUR. Delež prihodkov s strani lokalne skupnosti v
skupnih prihodkih gre od 7 % (Mladinski svet Ajdovščina) oz. 11% (Mladinski svet občine Slovenske
Konjice) do 100% (Mladinski svet občine Žalec). Delež financiranja lokalne skupnosti pri ostalih varira
od 31% do 88% in je za vse MSLS v letu 2011 50%.
Prihodki 2012: MSLS se večinsko financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti (47% vseh prihodkov).
Povprečni prihodek MSLS iz proračuna lokalne skupnosti znaša 5.756 EUR. Delež prihodkov s strani
lokalne skupnosti v skupnih prihodkih gre od 1 % (Mladinski svet občine Slovenske Konjice) do 99%
(Mladinski svet občine Žalec).
Graf 17: Število MSLS po razredih skupnih prihodkov v letih 2010, 2011 in 2012
Iz pridobljenih podatkov izhaja, da so glavni vir financiranja MSLS občinska sredstva, in sicer sredstva
namenjena izvedbi rednega programa MSLS, neposredno iz proračuna (proračunska postavka). Na
drugem mestu so sredstva, do katerih so bili upravičeni MSLS na razpisu URSM (Javni razpis za
sofinanciranje mladinskega dela).
Storitve trži izredno malo MSLS. Storitve, ki jih tržijo obsegajo:
oddaja prostorov in opreme
izvedba usposabljanja
prodaja vode
ŠteviloMSLS z od1 do 999
EURprihodkov
ŠteviloMSLS z od1.000 do
3.999 EURprihodkov
ŠteviloMSLS z od4.000 do
9.999 EURprihodkov
ŠteviloMSLS z od10.000 do
19.999EUR
prihodkov
ŠteviloMSLS z od20.000 do
29.999EUR
prihodkov
ŠteviloMSLS z od30.000 do
39.999EUR
prihodkov
ŠteviloMSLS z od40.000 do
49.999EUR
prihodkov
ŠteviloMSLS z
nad50.000
EURprihodkov
2010 4 3 10 4 1 0 1 1
2011 3 7 5 6 1 1 1 1
2012 5 4 6 6 1 1 1 2
0
2
4
6
8
10
12
Šte
vilo
MSL
S
Število MSLS po razredih skupnih prihodkov v letih 2010, 2011, 2012
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 67
Tudi donacij iz naslova 0,5% dohodnine se poslužujejo le redki MSLS, ravno tako je redkost
pridobivanje sredstev iz programov aktivne politike zaposlovanja (APZ).
Razpisi, na katerih MSLS pridobivajo sredstva:
javni razpis za sofinanciranje mladinskih in otroških programov, projektov, letovanj ter
dodelitev enkratnih nagrad
ESS projekt: Mladi odpiramo prostor
razpis za sofinanciranje mladinskih svetov občine
občinski razpis za društva v lokalni skupnosti za leto 2012
razpis za sredstva za mladinske programe
razpis Zavoda za šport
Evropska prestolnica mladih: 1.) stanovanjske kooperative (strukturirani dialog); 2. učenje za
življenje (strukturirani dialog)
sofinanciranje programov mladinskih struktur
razpis za sofinanciranje delovanja MSLS
razpis za mladinski projekt
javni razpis za mladinska društva
kulturni tolar
javna dela
program APZ
Nezadovoljiv odgovor MSLS je: »Na druge razpise (razen razpisa URSM) se nismo prijavljali. Vsa
sredstva so iz redne občinske postavke.«
Nezadostna finančna sredstva, na katera pogosto opozarjajo MSLS, so torej delno posledica
neučinkovitega črpanja finančnih sredstev, ki bi lahko bila MSLS dostopna preko različnih razpisov, ki
pogosto presegajo občinske razpise. Seveda enačba ni tako enostavna, saj so določena finančna
sredstva (in seveda znanje) potrebna za izpeljavo projekta. Veliko projektov je namreč takih, kjer so
upravičeni stroški naknadno povrnjeni, torej šele po izvedbi in ob ustreznih dokazilih.
Znanje na področju pridobivanja sredstev je torej za MSLS ključnega pomena, da ne postane odvisen
samo od občine.
Prihodki MSLS iz programa Mladi v akciji: Sredstva iz programa Mladi v akciji črpa izredno malo
MSLS. Le 5 MSLS (28%) je namreč navedlo, da so se uspešno prijavili v program Mladi v akciji (akcija
1.1: 1 projekt; akcija 1.2: 4 projekti; akcija 1.3: 2 projekta; akcija 3.1: 2 projekta; akcija 5.1: 1 projekt;
akcija 3.4: 1 projekt).
Le 3 MSLS navajajo, da so se prijavili še na druge razpise, vendar neuspešno.
Neuspešni razpisi, na katere so se MSLS prijavljali: Ministrstvo za zdravje, Zavarovalnica Triglav,
program MVA: Mladinske pobude, Socialno podjetništvo, Si.mobil, Razpis Ministrstva za
izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Kot razloge za neuspeh MSLS navajajo: premalo sredstev na koncu leta, nezadostno število točk,
premalo finančnih sredstev, neustrezna finančna konstrukcija, neustrezno partnerstvo.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 68
Povzetek:
Prihodki MSLS se večinsko gibljejo med 1.000 in 20.000 evri, od česar je največji del prihodek iz občinskega proračuna. Razen nekaj izjem so MSLS zelo neuspešni pri pridobivanju sredstev iz drugih javnih (nacionalnih programov in programov Evropske skupnosti) ali zasebnih virov (pridobitna dejavnost, donacije iz naslova 0,5% dohodnine, idr.).
Priporočilo
Predstavnike MSLS je potrebno ustrezno usposobiti za pridobivanje sredstev. Glede na opažanja predstavljajo sredstva, s katerimi je URSM podpiral delovanje MSLS, pomemben dodatni vir in gre ponovno vzpostaviti sistem sofinanciranja delovanja MSLS s strani URSM.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 69
X. Ocena delovanja MSLS
X.1 Samoocena delovanja MSLS
Samoocena delovanja MSLS je pokazala, da so MSLS zadovoljni s svojim delovanjem na lokalnem
nivoju. 1 MSLS (t.j. 6%) je svoje delovanje v lokalnem okolju ocenil kot odlično, 6 MSLS (33%) koz zelo
dobro in 5 MSLS kot dobro delovanje. 4 (28%) MSLS svoje delovanje ocenjujejo kot zadovoljivo, 2
(11%) pa kot nezadovoljivo.
Graf 18: Ocena delovanja MSLS v lokalnem okolju.
Pri tem seveda ocene nihajo glede na področja, katerim MSLS posveča bolj ali manj pozornosti.
Pri analizi smo se dotaknili tako zadovoljstva MSLS s finančnim poslovanjem, sodelovanjem s
posameznimi akterji, kadrovske strukturo oz. usposobljenostjo kadrov za posamezne aktivnosti ipd.
Rezultate navajamo v razpredelnicah.
področje ze
lo
zad
ovo
ljen
/a
zad
ovo
ljen
/a
del
no
za
do
volje
n/a
nis
em
zad
ovo
ljen
/a
splo
h n
isem
za
do
volje
n/a
po
dro
čje
se m
i
ne
zdi
po
mem
bn
o
Finančno poslovanje MSLS
1
6%
6
33%
9
50%
2
11%
0
0%
0
0%
Sodelovanje z občino 3
18%
7
41%
6
35%
0
0%
1
6%
0
0%
Sodelovanje z MSS 3
17%
9
50%
5
28%
0
0%
1
6%
0
0%
odlično 6%
zelo dobro 33%
dobro 28%
zadovoljivo 22%
nezadovoljivo 11%
ne znam oceniti
0%
Ocena delovanja MSLS v lokalnem okolju
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 70
Vključevanje mladih v delo in aktivnosti MSLS
0
0%
5
28%
6
33%
4
22%
3
17%
0
0%
Prepoznavnost MSLS v lokalnem okolju
0
0%
2
11%
12
67%
4
22%
0
0%
0
0%
Razpredelnica 30: Zadovoljstvo MSLS z identificiranimi področji.
Najbolj so MSLS zadovoljni s sodelovanjem z MSS, kjer svoje zadovoljstvo z oceno zelo zadovoljen oz.
zadovoljen izraža 67% sodelujočih MSLS. 28% je s sodelovanjem delno zadovoljnih in le 1 (6%) s
sodelovanjem sploh ni zadovoljen.
Tudi zadovoljstvo s sodelovanjem z občino je relativno visoko: 59% MSLS je s sodelovanjem z občino
zadovoljnih, 35% delno zadovoljnih in le 6% (t.j. 1 MSLS) s sodelovanjem sploh ni zadovoljnih.
Manj zadovoljni so MSLS s finančnim poslovanjem, kjer je zadovoljnih le 39% MSLS, delno zadovoljnih
50%, nezadovoljnih pa 11%. Tudi s prepoznavnostjo MSLS je zadovoljnih le 11% MSLS, delno
zadovoljnih visokih 67%, nezadovoljnih pa 22%. Zdi se, da imajo MSLS še največ težav z vključevanjem
mladih v delo in aktivnosti MSLS, saj 39% MSLS navaja, da s tem ni zadovoljnih oz. sploh ni
zadovoljnih.
področje ze
lo
zad
ovo
ljen
/a
zad
ovo
ljen
/a
del
no
zad
ovo
ljen
/a
nis
em
zad
ovo
ljen
/a
splo
h n
isem
zad
ovo
ljen
/a
po
dro
čje
se m
i n
e zd
i p
om
emb
no
usposobljenost kadrov MSLS na področju: mladinskega dela
3
17%
6
33%
8
44%
1
6%
0
0%
0
0%
pridobivanja sredstev
1
6%
5
28%
10
56%
2
11%
0
0%
0
0%
prijava na razpise
2
11%
6
33%
5
28%
5
28%
0
0%
0
0%
iskanje virov financiranja
0
0%
4
22%
7
39%
7
39%
0
0%
0
0%
lobiranje
1
6%
5
28%
7
39%
3
17%
2
11%
0
0%
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 71
sodelovanje z lokalno skupnostjo
2
11%
8
44%
6
33%
2
11%
0
0%
0
0%
poznavanje področja delovanja MSLS
3
17%
5
28%
10
56%
0
0%
0
0%
0
0%
poznavanje področja lokalne mladinske politike
2
11%
9
50%
6
33%
1
6%
0
0%
0
0%
zakonodaje
0
0%
7
39%
8
44%
3
17%
0
0%
0
0%
računovodstva
0
0%
7
39%
4
22%
6
33%
0
0%
1
6%
pridobivanja za mlade pomembnih informacij
0
0%
11
61%
7
39%
0
0%
0
0%
0
0%
pridobivanje prostovoljcev
1
6%
5
28%
6
33%
5
28%
1
6%
0
0%
komunikacijske veščine-nastopanje v javnosti
2
11%
5
28%
10
56%
0
0%
1
6%
0
0%
obveščanje javnosti - PR
1
6%
6
33%
7
39%
3
17%
1
6%
0
0%
Razpredelnica 31: Zadovoljstvo MSLS z identificiranimi področji.
Najmanj zadovoljni so MSLS z usposobljenostjo kadrov za iskanje virov financiranja, kjer je 39 %
vprašanih nezadovoljnih in prav toliko delno zadovoljnih. Le 22% (t.j. 4 MSLS) je z usposobljenostjo
kadrov za iskanje virov financiranja zadovoljnih. Nekoliko boljše stanje na področju financ se kaže pri
samem pridobivanju sredstev, kjer je večina MSLS sicer le delno zadovoljnih (56%), je pa manjši
odstotek tistih, ki s pridobivanjem sredstev svojih kadrov niso zadovoljni (11%). 34% pa je s
sposobnostjo kadrov za pridobivanje sredstev zadovoljnih. Ravno tako je s prijavami na razpise, kjer
je z rezultati zadovoljnih le 44% vprašanih. Opozoriti velja, da je ta odstotek lahko tudi (pre)visok, če
upoštevamo, da se večina MSLS prijavlja predvsem na razpise lokalne skupnosti in URSM, ki so manj
zahtevni. V kolikor bi imeli izkušnje z zahtevnejšimi razpisi, bi se utegnil ta odstotek povišati.
Tudi na področju lobiranja se pričakuje, da bi posamezniki pridobili še več znanja in veščin. 28%
vprašanih namreč z usposobljenostjo kadrov MSLS za lobiranje ni zadovoljnih (17%) oz. sploh ni
zadovoljnih (11%), medtem ko jih je 39% le delno zadovoljnih s to veščino. 56% vprašanih je delno
zadovoljnih s komunikacijskimi veščinami svojih sodelavcev, 39% jih je zadovoljnih (33%) oz. zelo
zadovoljnih (6%). Delno zadovoljstvo s kadrom se kaže tudi pri obveščanju javnosti (33% vprašanih je
z obveščanjem javnosti zadovoljnih, 39% delno zadovoljnih, 17% ni zadovoljnih in 6% sploh ni
zadovoljnih). Iz tega lahko sklepamo, da komunikacijske veščine kadrov MSLS so sicer zadovoljive,
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 72
svojih veščin pa ne znajo učinkovito prenesti oz. uporabiti na področju obveščanja javnosti. Morda je
potrebno znanje razširiti tudi na področje PR.
MSLS precej pogrešajo tudi več usposobljenosti pri pridobivanju prostovoljcev. 34% ocenjuje, da jim
ta veščina primanjkuje, 33% pa je s pridobivanjem prostovoljcev le delno zadovoljnih.
Tudi poznavanje področja MSLS bi se lahko izboljšalo, saj je s tem delno zadovoljnih 56% MSLS. Za
dobro delovanje MSLS pa je dobro poznavanje pristojnosti in področja dela MSLS nujno pomembno.
50% MSLS je zadovoljnih s poznavanjem področja mladinskega dela, medtem ko je 61% zadovoljnih s
poznavanjem področja mladinskih politik. S poznavanjem zakonodaje je zadovoljnih 39% vprašanih,
44% pa jih je tudi delno zadovoljnih, medtem ko je nezadovoljnih na tem področju le 17% vprašanih.
Veščine s področja računovodstva bi se po mnenju nekaterih lahko izboljšale: 39% s poznavanjem
področja računovodstva namreč ni zadovoljnih, 22% pa je le delno zadovoljnih.
Še najbolj zadovoljni so MSLS z usposobljenostjo kadrov za pridobivanje za mlade pomembnih
informacij, kjer je 61% vprašanih s to veščino zadovoljnih, preostalih 39% pa delno zadovoljnih.
Glede na to, da se kadri na MSLS relativno pogosto menjujejo, je ohranjanje kontinuitete pri
poznavanju ključnih področij za uspešno delovanje MSLS nujno. Nezadovoljni moramo namreč biti z
oceno, kjer poznavanje mladinskega dela, mladinskih politik, področja delovanja MSLS,… ne dosega
pozitivne ocene.
Priporočilo:
Dejstvo relativno nizke samoocene nakazuje zavedanje pomanjkljivosti, s katerimi se MSLS soočajo.
Podporne institucije (Inštitut za mladinsko politiko, Mladinski svet Slovenije, tudi Urad RS za
mladino) bi morale odgovoriti na to stanje z organizacijo in izvedbo usposabljanj za predstavnike
MSLS. Priporoča se tudi rednejše srečevanje vseh MSLS, kjer naj se v obliki brifingov prenesejo
izkušnje med MSLS.
Za področja, ki so jih MSLS-ji izpostavili, da z njimi niso zadovoljni, je potrebno oceniti ali
usposabljanja za ta področja vključiti v usposabljanje za MSLS-je ali na drugačen način zagotoviti
pridobivanje in ohranjanje teh znanj v MSLS-jih. Takšno dilemo izpostavljamo za to, ker so določena
znanja oz. profili, ki so jih MSLS-ji izpostavili tako specifični, da se postavlja vprašanje, ali se splača
organizirati takšna izobraževanja za vse, ali pa poiskati drugačno pot, da se izboljša situacijo na
izpostavljenih področjih. Prav tako bi bilo smiselno oceniti, ali bi MSLS-je bolj ciljno vabili tudi na
usposabljanja, ki jih za organizacije članice organizira MSS, saj po svoji vsebini ta ponujajo veliko
relevantnih vsebin za MSLS-je.
X.2 Dosežki MSLS
V raziskavi nas je zanimalo tudi, na katere dosežke so MSLS najbolj ponosni. Odgovori so pestri,
razlogov za ponos pa veliko. MSLS kot največje uspehe svojega delovanja navajajo:
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 73
strategija za mlade
razvoj certifikata Mladim prijazna
občina
sistemska podpora občinam
izgradnja mladinskega centra
partnerstvo z občino
ustanovitev komisije za mladinska
vprašanja in s tem večje sodelovanje z
lokalno skupnostjo in odločevalci
večja prepoznavnost MSLS med
mladimi in večji pomen MSLS med
članicami
vpeljana tradicija za naj mladinski
projekt in s tem spodbujanje
inovativnih dejavnosti
festival Mestovanje 2010
lobiranje za vzpostavitev in
ustanovitev MC
izpeljava projekta mladi danes
začetek dobrega sodelovanja z
mladimi iz sosednjega avstrijskega
mesta Bad Radkerzburg
ustanovitev MMLS v letu 2012
otvoritev novih prostorov v letu 2012
sistematizacija dela in postopkov
spletni informator www.zalec.info
pojavljanje v medijih
uspešno vplivanje na lokalno skupnost
za večji posluh mladim: zavod za
mlade, strategija (v nastajanju)
novo vodstvo, pripravljeno na delo
izvedba projektov in prijave na razpise
izkazan interes občine glede zadev, ki
se tičejo mladih
članice so ustanovile 2 mladinska
centra, ki delujeta kot NVO
poplačilo dolga
prepoznavnost v občini, regiji,
Sloveniji;
uspešnost sodelovanja z ZRSZ Murska
Sobota, občino Ljutomer in
mladinskimi strukturami v lokalni
skupnosti
uspešno realizacijo projektov, kljub
nizki finančni strukturi
vzpostavitev novega mladinskega
centra
vzpostavitev organizacije (odlok,
financiranje), postavitev mladinske
poti
sodelovanje na projektu Mladi
odpiramo prostor
izvajanje projekta We are Europe
sodelovanje v projektu: Najdi svojo
pot v lokalno skupnost
vzajemno sodelovanje glavnih akterjev
v občini
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 74
XI. Medijska pokritost in informiranje MSLS
Pomembno je, da organizacija izbere tako kombinacijo komunikacijskih orodij, ki je za vsako situacijo najbolj primerna. Izbira je odvisna prvotno od načina dela in vizije organizacije ter želje po pozornosti v javnosti. Zanimalo nas je, kako pogosto se informacije o dejavnosti MSLS pojavijo v posameznih medijih oz. kako MSLS skrbijo za svojo podobo v javnosti. Osredotočili smo se tako na lokalno kot na regionalno in nacionalno raven.
Medij
Red
no
(o
bve
ščam
o o
vse
h
po
mem
bn
ih a
ktiv
no
stih
MSL
S)
Ob
časn
o
(ob
vešč
amo
le
izje
mo
ma)
Nik
oli,
ker
se
nam
ne
zdi
po
treb
no
Nik
oli,
ker
se
med
iju
naš
e d
elo
van
je n
e zd
i
zan
imiv
o
O t
em š
e n
ism
o
razm
išlja
li, a
bo
mo
v
pri
ho
dn
je p
osk
rbel
i za
ob
javo
Ne
ob
staj
a
lokalna raven Lokalni časopis/tiskani medij
7
39%
10
56%
0
0%
1
6%
0
0%
0
0%
Lokalni radio 2
12%
8
47%
1
6%
0
0%
0
0%
6
35%
Splošne lokalne spletne strani informativne narave
5
28%
9
50%
1
6%
1
6%
1
6%
1
6%
Lokalne spletne strani za mlade
7
39%
7
39%
0
0%
0
0%
0
0%
4
22%
Lokalna TV 2
11%
8
44%
0
0%
1
6%
0
0%
7
39%
Drugi lokalni mediji:
1
20%
2
40%
0
0%
0
0%
0
0%
2
40%
Razpredelnica 32: Pokritost MSLS v lokalnih medijih.
Na lokalni ravni večina MSLS občasno oz. redno obvešča o svojih dejavnostih tako lokalne tiskane
medije kot lokalni radio, splošne lokalne spletne strani informativne narave in spletne strani za mlade
kot tudi lokalno televizijo. 1 MSLS se sicer objave na lokalnih spletnih straneh informativne narave in
na lokalnem radiu ne zdijo potrebne, 1 MSLS pa v lokalnem časopisu oz. tiskanih medijih ne objavlja,
ker ocenjuje, da se mediju njihovo delovanje ne zdi zanimivo. Dejstvo je, da je delovanje MSLS
osredotočeno na lokalno raven, zato so lokalni mediji prvi, katerih bi informacija o delovanju MSLS
morala doseči.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 75
Medij
Red
no
(ob
vešč
amo
o v
seh
po
mem
bn
ih
akti
vno
stih
MSL
S)
Ob
časn
o
(ob
vešč
amo
le
izje
mo
ma)
Nik
oli,
ker
se
nam
ne
zdi p
otr
ebn
o
Nik
oli,
ker
se
med
iju
naš
e d
elo
van
je n
e zd
i
zan
imiv
o
O t
em š
e n
ism
o
razm
išlja
li, a
bo
mo
v
pri
ho
dn
je p
osk
rbel
i
za o
bja
vo
Ne
ob
staj
a
regionalna raven Regionalni časopis/tiskani medij
0
0%
12
67%
3
17%
1
6%
2
11%
0
0%
Regionalni radio 0
0%
8
44%
5
28%
2
11%
3
17%
0
0%
Regionalne spletne strani informativne narave
1
6%
6
33%
4
22%
1
6%
6
33%
0
0%
Regionalne spletne strani za mlade
0
0%
7
39%
3
17%
1
6%
5
28%
2
11%
Razpredelnica 33: Pokritost MSLS v regionalnih medijih.
Na regionalni ravni so objave v medijih manj pogoste kot v lokalnih medijih, kar je seveda
pričakovano. V regionalnih tiskanih medijih se tako občasno pojavlja 67% (t.j. 12) MSLS, medtem ko
se 17% MSLS (3) pojavljanje v tovrstnih medijih ne zdi pomembno, 1 MSLS (6%) pa meni, da se
regionalnim medijem njihovo delovanje ne zdi zanimivo. 2 MSLS (11%) o objavah v regionalnih
medijih še nista razmišljala.
Na regionalnem radiu se informacije MSLS pojavljajo redkeje kot v tiskanih medijih. Le 44% MSLS
navaja, da o njihovem delovanju regionalni radio obvešča le občasno, medtem ko se 56% MSLS na
regionalnem radiu ne pojavlja. Podobno je z regionalnimi spletnimi stranmi informativne narave, na
katerih se pojavlja le 39% MSLS (t.j. 7); ravno toliko MSLS svoje prispevke objavlja na regionalnih
spletnih straneh, namenjenih mladim.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 76
Medij
Red
no
(ob
vešč
amo
o v
seh
po
mem
bn
ih a
ktiv
no
stih
MSL
S)
Ob
časn
o
(ob
vešč
amo
le
izje
mo
ma)
Nik
oli,
ker
se
nam
ne
zdi
po
treb
no
Nik
oli,
ker
se
med
iju
naš
e d
elo
van
je n
e zd
i
zan
imiv
o
O t
em š
e n
ism
o
razm
išlja
li, a
bo
mo
v
pri
ho
dn
je p
osk
rbel
i za
ob
javo
Ne
ob
staj
a
nacionalna raven Nacionalni časopis/tiskani medij
0
0%
6
33%
7
39%
3
17%
2
11%
0
0%
Nacionalni radio 0
0%
1
6%
6
33%
6
33%
5
28%
0
0%
Nacionalne spletne strani informativne narave
0
0%
5
29%
5
29%
3
18%
4
24%
0
0%
Nacionalne spletne strani za mlade
0
0%
5
29%
5
29%
3
18%
4
24%
0
0%
Nacionalna TV 0
0%
1
6%
4
24%
7
41%
4
24%
1
6%
Drugi nacionalni mediji (navedite):
0
0%
0
0%
4
67%
1
17%
1
17%
0
0%
Razpredelnica 34: Pokritost MSLS v nacionalnih medijih.
Pričakovano se v nacionalnih medijih MSLS še redkeje pojavljajo: Občasno se od 29%-33% MSLS
pojavi v nacionalnih tiskanih medijih in nacionalnih spletnih straneh informativne narave oz. spletnih
straneh za mlade, medtem ko se na nacionalnem radiu pojavlja le 1 MSLS (6%). Nacionalna televizija
se zdi zanimiva le 24% MSLS, ki so navedli, da nacionalne TV sicer ne obveščajo o svojih aktivnostih,
bodo pa v bodoče o navedeni možnosti razmislili. 65% MSLS na nacionalni TV se ne pojavlja, ker
meni, da to ni potrebno oz., da se omenjenemu mediju lokalna zgodba MSLS ne bi zdela zanimiva.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 77
Medij
Red
no
(ob
vešč
amo
o v
seh
po
mem
bn
ih a
ktiv
no
stih
MSL
S)
Ob
časn
o
(ob
vešč
amo
le
izje
mo
ma)
Nik
oli,
ker
se
nam
ne
zdi
po
treb
no
Nik
oli,
ker
se
med
iju
naš
e d
elo
van
je n
e zd
i
zan
imiv
o
O t
em š
e n
ism
o
razm
išlja
li, a
bo
mo
v
pri
ho
dn
je p
osk
rbel
i za
ob
javo
Ne
ob
staj
a
drugo Facebook in druga družabna omrežja
11
65%
3
18%
0
0%
2
12%
0
0%
1
6%
Twitter 0
0%
2
12%
1
6%
2
12%
6
35%
6
35%
spletna stran MSLS 6
35%
3
18%
0
0%
2
12%
2
12%
4
24%
Razpredelnica 35: Pokritost MSLS v drugih medijih.
Na spletnem družbenem omrežju Facebook svoje aktivnosti redno objavlja 65% MSLS (t.j. 11 MSLS),
18% (3 MSLS) pa le občasno. Nekoliko presenečajo preostali MSLS (2), katerim se zdi, da aktivnosti, ki
jih izvajajo niso dovolj zanimive za objavo oz. nimajo svoje Facebook strani.
Twitter je med MSLS manj zanimiv oz. ga MSLS v promocijske namene ne izkoriščajo tako, kot bi
lahko, saj na Twitterju objavljata le 2 MSLS (12%), preostali ali ga nimajo (35% t.j. 5 MSLS), ali o
objavi na Twitterju še niso razmišljali (35% oz. 6 MSLS). 3 MSLS (19%) pa se objave na Twitterju ne
zdijo potrebne oz. se jim zdi, da niso primerne za dotični medij.
Po navedbah le 53% MSLS razpolaga s svojo spletno stranjo, kjer 35% MSLS redno objavlja svoje
aktivnosti, medtem ko 18% to počne le občasno. 24% MSLS svoje spletne strani sploh nima.
Priporočila:
MSS MSLS-jem ponudi pomoč pri promociji njihovih dogodkov preko svojih adrem in redno poziva MSLS-je, da svoje novice posredujejo tudi MSS-ju, da jih lahko razširi po svojih komunikacijskih kanalih. MSS skupaj z MSLSji pripravi lokalne in regionalne medijske adreme, kar bo v korist obeh sodelujočih. MSS izrecno povabi predstavnike MSLS-jev, da se udeležijo treningov in delavnic komuniciranja, ki jih v okviru svojih dejavnosti organizira MSS.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 78
XII. Pomen aktivnosti na nacionalni ravni, k udeležbi na katerih so MSLS vabljeni
Za potrebe raziskave smo identificirali nekaj nacionalnih dogodkov, na katere so MSLS (redno)
vabljeni. Zanima nas, kako ocenjujejo tovrstne aktivnosti oz. kakšen je njihov pomen za MSLS.
aktivnosti
zelo
po
me
mb
no
po
mem
bn
o
ne
vem
se
od
loči
ti
nep
om
em
bn
o
po
vsem
od
več
ne
po
znam
Koordinacija MSLS v organizaciji MSS 7
39%
10
56%
1
6%
0
0%
0
0%
0
0%
Posveti URSM 4
22%
7
39%
6
33%
1
6%
0
0%
0
0%
Usposabljanja in podelitve certifikatov Mladim prijazna občina
6
33%
7
39%
4
22%
0
0%
0
0%
1
6%
Dogodki strukturiranega dialoga 4
22%
9
50%
3
17%
1
6%
0
0%
1
6%
Usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah
4
22%
9
50%
4
22%
0
0%
0
0%
1
6%
Usposabljanje za trenerje mladinskih organizacij 5
28%
11
61%
2
11%
0
0%
0
0%
0
0%
Drugi nacionalni dogodki 0
0%
8
73%
0
0%
0
0%
0
0%
3
27%
Razpredelnica 36: Pomen identificiranih nacionalnih dogodkov za MSLS.
Dogodki na nacionalni ravni, na katere so MSLS vabljeni, so večinoma dobro sprejeti, saj jih MSLS
pozitivno ocenjujejo. Najbolj so MSLS naklonjeni usposabljanju za trenerje mladinskih organizacij
(89% MSLS ocenjuje dogodek kot pomemben oz. zelo pomemben) in koordinaciji MSLS v organizaciji
MSS (95% MSLS ocenjuje dogodek kot pomemben oz. zelo pomemben). Pomembna so tudi
usposabljanja za menedžerje v mladinskih organizacijah (72% ocenjuje dogodek kot zelo pomemben
oz. pomemben) in dogodki strukturiranega dialoga (72% ocenjuje kot pomembne oz. zelo
pomembne) ter usposabljanje za podelitev certifikatov Mladim prijazna občina (72% ocenjuje kot
pomemben oz. zelo pomemben dogodek). Zdi se, da so predvsem usposabljanja s področja
mladinskega dela dobro ocenjeni predvsem zato, ker, kot izhaja iz navedb MSLS, bi se lahko znanje na
tem področju sodelavcem MSLS izboljšalo. Čeprav se zdijo posveti URSM 61% MSLS pomembni oz.
zelo pomembni, se 33% MSLS o pomembnosti ni opredelilo.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 79
XIII. Identifikacija občin s potencialom za ustanovitev oz. ponovno vzpostavitev MSLS
XIII.1 Nacionalne mladinske organizacije
Nacionalne mladinske organizacije so prostovoljne organizacije, katerih večino vodstva in članstva predstavljajo mladi v starosti od 14 do 29 let in so organizirane ter delujejo na nacionalnem nivoju, medtem ko imajo večje število članov, organizirano v lokalnih enotah organizacije. Namen nacionalnih mladinskih organizacij je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in spodbujanje mladih k združevanju in participaciji v družbi. (Murn 2011) Med prednostna področja izvajanja programov nacionalnih mladinskih organizacij se uvrščajo:
neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih za mladinsko delo, prostovoljno mladinsko delo, informiranje in svetovanje za mlade, participacija, aktivno državljanstvo, človekove pravice, mednarodno mladinsko delo, mobilnost mladih, raziskovalno delo mladih.
Nacionalne mladinske organizacije
Slovenska demokratska mladina
Gasilska zveza Slovenije
Zveza študentskih klubov Slovenije
Mlada liberalna demokracija
Zveza tabornikov Slovenije
Mlada Slovenija - podmladek NSi
Planinska zveza Slovenije – mladinska komisija
Slovenska ljudska stranka – nova generacija SLS
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
Društvo mladinski ceh
Zveza slovenske podeželske mladine
Mladi forum socialnih demokratov
Društvo SKAM - skupnost katoliške mladine
Zares aktivni, podmladek Zares
Razpredelnica 37: Seznam nacionalnih mladinskih organizacij
V letu 2013 je v evidenci URSM zabeleženih 14 nacionalnih mladinskih organizacij, vse s sedežem v
Ljubljani.
Po vsebini jih lahko delimo na:
1. Mladinske organizacije z verskimi oziroma katoliškimi načeli:
Skupnost katoliške mladine
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
Društvo mladinski ceh
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 80
Mladinske organizacije z verskimi oz. katoliškimi načeli v svojem programu poudarjajo delo po
krščanskih in verskih vrednotah.
2. Mladinske organizacije s političnimi načeli:
Mlada Slovenija – NSi
Nova generacija SLS
Klub mladih ZARES aktivnih
Mladi forum SD
Mlada liberalna demokracija
Slovenska demokratska mladina
Mladinske organizacije s političnimi načeli so podmladki političnih strank, ki izvajajo program
političnih strank s poudarkom na mladih.
3. Mladinske organizacije z različnimi tematskimi usmeritvami
Gasilska zveza Slovenije
Zveza tabornikov Slovenije
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
Zveza slovenske podeželske mladine
Zveza študentskih klubov Slovenije. (Povzeto po Murn 2010)
Mladinske organizacije z različnimi tematskimi usmeritvami so interesne organizacije, za katere je
značilno, da so se opredelile kot nepolitične organizacije in da niso opredeljene kot organizacije s
krščanskimi načeli. S svojo dejavnostjo so usmerjene v točno določen del populacije, kot so študenti,
podeželska mladina, taborniki in skavti. Organizacije, katerih interes so študenti, podeželska mladina,
taborniki in skavti, se že v osnovi osredotočajo zgolj na mladino, medtem ko je delovanje gasilcev
bistveno manj mladinsko.
XIII.2 Identifikacija občin s potencialom za ustanovitev oz. ponovno vzpostavitev MSLS
Na podlagi podatka o občinah z lokalnimi enotami nacionalnih mladinskih organizacij14 in mladinskih
struktur, objavljenih na spletni strani www.mladi-in-obcina.si15, smo identificirali občine z vsaj 3
mladinskimi organizacijami.
Analiza je pokazala, da je v Sloveniji cca. 45 občin z vsaj 3 mladinskimi organizacijami v katerih MSLS
ne deluje. 13 občin je takih, v katerih je MSLS registriran, a ne deluje (več); v 32 občinah pa MSLS
sploh ne obstaja.
14
Pri analizi smo upoštevali podatke, ki smo jih prejeli neposredno od nacionalnih mladinskih organizacij oz. podatke, objavljene na njihovih spletnih straneh. Nekatere nacionalne mladinske organizacije se na poziv k posredovanju informacije o svojih lokalnih enotah niso odzvale, druge so se s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov posredovanju informacije izognile. Omenjene nacionalne mladinske organizacije torej v raziskavo niso vključene. 15
Seznam je nastal na podlagi raziskave o mladinskih organizacijah po občinah leta 2009, v okviru projekta Mladi odpiramo prostor: »Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik«.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 81
Slika 2: Občina z vsaj 3 mladinskimi organizacijami, kjer MSLS ne deluje.16
Občina Lokalne enote nacionalnih mladinskih
organizacij17
Društva, vpisana v PIMO
Dravograd Društvo SKAM
Slovenska demokratska
mladina
16 Legenda:
rdeče obarvane občine: občine z vsaj 3 mladinskimi organizacijami, v katerih ni registriranega MSLS
modro obarvane občine: občine z vsaj 3 mladinskimi organizacijami, v katerih je MSLS registriran, a ne
deluje.
17
Planinska zveza Slovenije - mladinski odseki in Gasilska zveza Slovenije se po delovanju nekoliko razlikujete
od ostalih mladinskih organizacijah. Članstvo Mladinske komisije PZS predstavljajo mladinski odseki. Mladinski
odseki planinskih društev so povezani v pokrajinske odbore mladinskih odsekov (PO MO), katerih naloga je
spodbujanje in usklajevanje medsebojnih dejavnosti znotraj posameznega meddruštvenega odbora planinskih
društev. Načelniki PO MO so po funkciji člani upravnega odbora Mladinske komisije.
Gasilska zveza Slovenije: Narava dela gasilskih društev mladim onemogoča, da bi bili organizirani v samostojne
mladinske organizacije. Vsekakor so mladi gasilci pomembna dodana vrednost gasilskim društvom, zato vanje
vlagajo in jih podpirajo. Kot so nam posredovali z Gasilske zveze Slovenije, je v 120 gasilskih zvez vključenih
preko 1300 prostovoljnih gasilskih društev. Vsaka gasilska zveza ima tudi mladinske komisije, ki se ukvarjajo z
vzgojo, učenjem in usposabljanjem gasilskih pionirjev in mladine.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 82
Mlada liberalna demokracija
Grosuplje
Društvo SKAM
Slovenska demokratska
mladina
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Idrija Društvo SKAM
Mladi forum socialnih
demokratov
Študentski klub
Društvo tabornikov
Slovenska podeželska mladina
Mladinski
Društvo mladinski ceh
Cerkno Društvo SKAM
Mladi forum socialnih
demokratov
Skavtska lokalna enota
Društvo tabornikov
Cerkljanski mladinski
alternativni klub
BOKSS Cerkno
KUD Cerkno
Ilirska Bistrica
Društvo SKAM
Mladi forum socialnih
demokratov
Slovenska demokratska
mladina
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Društvo tabornikov
Slovenska podeželska mladina
Mladinski klub Nade Žagar
Ilirska Bistrica
Kočevje
Društvo SKAM
Društvo tabornikov
Mladi forum socialnih
demokratov
Mlada liberalna demokracija
Študentski klub
Klub mladih Kočevje
Koper Društvo SKAM
Mlada liberalna demokracija
Študentski klub
Društvo tabornikov
Skavtska lokalna enota
Primorski informacijski
atelje PINA Koper
Društvo prijateljev
zmernega napredka Koper
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 83
Laško
Mladi forum socialnih
demokratov
Študentski klub
Slovenska podeželska mladina
Laški akademski klub (LAK)
Vojnik Društvo SKAM
(Nova Cerkev)
Skavtska lokalna enota
Društvo mladinski ceh
Nova Generacija SLS
Mladinsko društvo
Frankolovo
Nova Gorica
Društvo SKAM
Mladega foruma socialnih
demokratov
Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Društvo tabornikov
Društvo mladinski ceh
Postojna Društvo SKAM
Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Skavtska lokalna enota
Študentski klub (postojna in
pivka)
Društvo tabornikov
Ribnica Društvo SKAM
Slovenska demokratska
mladina
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Slovenska Bistrica
Društvo SKAM
Mladi forum socialnih
demokratov
Slovenska demokratska
mladina
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Društvo tabornikov
Škofja loka Društvo SKAM
Slovenska demokratska
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 84
mladina
Študentski klub
Slovenska podeželska mladina
Društvo tabornikov
Skavtska lokalna enota
Šmarje pri Jelšah
Društvo SKAM
Slovenska demokratska
mladina
Študentski klub
Slovenska podeželska mladina
Tolmin Društvo SKAM
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Društvo tabornikov
Zveza tolminskih
mladinskih društev Tolmin
Tržič Društvo SKAM
Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Študentski klub
Ormož
Društvo SKAM
Študentski klub
Slovenska podeželska mladina
Mlada liberalna demokracija
Slovenska demokratska
mladina
Študentski klub
Krško Društvo SKAM
Slovenska demokratka
mladina
Mlada liberalna demokracija
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Slovenska podeželska mladina
Društvo tabornikov
Vrhnika Društvo SKAM
Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Skavtska lokalna enota
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 85
Študentski klub
Slo podeželska mladina
Društvo tabornikov
Zagorje (ob Savi) Društvo SKAM
Skavtska lokalna enota
Mladi forum socialnih
demokratov
Študentski klub
Društvo tabornikov
Lenart
Mladi forum socialnih
demokratov
Društvo SKAM (Sv. Lenart v Slo
goricah)
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Slovenska podeželska mladina
Kulturno društvo razvoja
kulture mladih Lenart
Moravske Toplice
Mladi forum socialnih
demokratov
Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Piran Mladi forum socialnih
demokratov
Mlada liberalna demokracija
Študentski klub
Društvo tabornikov
Ruše Mladi forum socialnih
demokratov
Mlada liberalna demokracija
Študentski klub
Slovenj Gradec Mladi forum socialnih
demokratov
Mlada liberalna demokracija
Študentski klub
Društvo tabornikov
Trbovlje
Mladi forum socialnih
demokratov
Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 86
Študentski klub
Brežice
Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Skavtska lokalna enota
Študentski klub
Podeželska mladina
Mladinsko društvo Krokar
Mladinsko društvo Pečice
Mladinsko društvo Zajla
Multimedijsko društvo
Ideja
Brezovica Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Skavtska lokalna enota
Podeželska mladina
Društvo mladinski ceh
Hrastnik Slovenska demokratska
mladina
Mlada liberalna demokracija
Študentski klub
Logatec Slovenska demokratska
mladina
Skavtska lokalna enota
Društvo tabornikov
Slovenska podeželska mladina
Študentski klub
Mislinja Društvo tabornikov
Slovenska demokratska
mladina
Društvo podeželske mladine
Mladinsko alternativno
društvo Mislinja -MAD
Sežana Društvo tabornikov
Študentski klub
Skavtska lokalna enota
Šentjur Društvo tabornikov
Slovenska podeželska mladina
Študentski klub
Skavtska lokalna enota
Mlada liberalna demokracija
Slovenska demokratska
mladina
Študentski klub mladih
Šentjur
Klub mladih Planina
Športno in mladinsko
društvo Blagovna
Mladinska sekcija
Športnega društva
Grobelno
Mladinska sekcija
Turističnega društva Dolga
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 87
Gora
Mladinsko društvo Ponikva
Mladinska sekcija
Športnega društva Šedina
Dramlje
Mladinska sekcija
Športnega društva
Montpreis na Planini
Šoštanj Društvo tabornikov
Slovenska demokratska
mladina
Mladinsko društvo
Gaberke
Zreče Društvo tabornikov
Slovenska podeželska mladina
Skavtska lokalna enota
Mlada liberalna demokracija
Slovenska demokratska
mladina
Žiri Društvo tabornikov
Študentski klub
Skavtska lokalna enota
Slovenska demokratska
mladina
Sevnica Študentski klub
Slovenska demokratska
mladina
Skavtska lokalna enota
Slovenska podeželska mladina
Društvo mladinski ceh
Društvo kmečke mladine
Zabukovje
Mladinsko društvo
Šentjanž
Mladinsko umetniško
kulturno in socialno
društvo PTZ
Športno kulturno društvo
Mladi boštanj
Mladinska sekcija Krmelj
Šentjernej Študentski klub
Slovenska podeželska mladina
Skavtska lokalna enota
Mlada liberalna demokracija
Komenda Skavtska lokalna enota Mladinsko društvo
Komenda
Društvo skupina aktivnih
Klančanov
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 88
Moravče Skavtska lokalna enota
Slovenska podeželska mladina
Mlada liberalna demokracija
Škofljica Skavtska lokalna enota
Slovenska demokratska
mladina
Društvo mladinski ceh
Šmarješke Toplice Mlada liberalna demokracija
Slovenska podeželska mladina
Mladinski klub Šmarjeta
Škocjan Mlada liberalna demokracija
Slovenska podeželska mladina
Društvo mladinski ceh
Rogaška Slatina Mlada liberalna demokracija
Slovenska demokratska
mladina
Mladinsko društvo
Kostrivnica
Razpredelnica 38: Občine z vsaj 3 mladinskimi organizacijami
Analiza je pokazala, da je potencial za nastanek novih oz. obuditev nedelujočih MSLS velik. V
navedenih občinah je smiselno preveriti možnost vzpostavitve oz. ponovne obuditve MSLS.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 89
XIV. Zaključki in priporočila
Po začetnem množičnem ustanavljanju MSLS, se je trend ustanavljanja MSLS umiril. Ta podatek ne
kaže na manjšo aktivnost mladih oz. mladinskih organizacij, ampak je lahko pokazatelj bolj
premišljenega in ciljno usmerjenega delovanja mladinskih struktur, ki z ustanovitvijo MSLS stopijo
stopničko bliže do partnerstva z lokalno skupnostjo z namenom ustvarjanja mladim prijaznejšega
okolja.
MSLS namreč v povprečju zastopajo 27% vseh mladih med 15. in 29. letom starosti (gre za mlade, ki
se združujejo v mladinskih organizacijah, članicah MSLS). Težko torej najdemo organizacijo, ki bi v
lokalni skupnosti zastopala interese večjega števila mladih.
Povprečno 974 ur v posameznem MSLS opravljenega prostovoljskega dela letno ni zanemarljiva
številka, vendar večina znanja, kompetenc in veščin, ki jih prostovoljci s prostovoljskim delom
pridobijo, ni nikjer zabeleženih. Kljub temu pa MSLS pogosto navajajo, da je prostovoljcev »vedno
premalo«, sami pa zanesljivega recepta, kako pridobiti nove prostovoljce, nimajo.
Za delovanje tako prostovoljcev kot ostalega kadra, MSLS potrebuje ustrezno infrastrukturo in
materialna sredstva za nemoteno izvajanje svojih aktivnosti. Še vedno pa se nekateri MSLS spopadajo
s težavo pomanjkanja prostora in opreme za osnovno delovanje. Medtem ko prostorsko težavo
nekateri rešujejo z delitvijo prostorov MSLS z drugimi MO, težavo pomanjkanja tehnične opreme
omilijo z uporabo lastne (osebne) opreme. Kratkoročno je tovrstna rešitev dobra in ugodna, vendar
lahko dolgoročno postane ovira za kontinuirano in nemoteno delovanje MSLS.
Iz vprašalnika, s pomočjo katerega smo pripravili analizo stanja na področju delovanja MSLS, je
mogoče razbrati, za katera znanja, veščine in kompetence se pričakuje, da jih sodelavci MSLS imajo za
uspešno delovanje in razvoj MSLS. Tovrstne kompetence, ki se od sodelavcev MSLS pričakujejo
največkrat presegajo kompetence, s katerimi razpolagajo člani posameznih MO, ki MSLS ustanavljajo.
MSLS torej potrebujejo podporo pri usposabljanju kadra.
Iz navedenega izhaja, da MSLS potrebujejo poglabljanje znanja na področju:
beleženja neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc
pridobivanje novih prostovoljcev
iskanja ustreznih razpisov in priprava uspešne prijave na razpis
lobiranje z lokalno skupnostjo in ostalimi akterji družbe
pomen kontinuiranega delovanja MSLS
možnosti zaposlovanja oz. pridobivanja novega kadra
drugi viri financiranja (0,5% dohodnine, tržna dejavnost)
delo z mediji (PR)
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 90
XIV.1 Pripročila
Priporočila oblikujemo na podlagi ugotovitev v analizi in naj služijo akterjem, ki lahko doprinesejo k
vzpostavitvi kvalitetnejšega in množičnejšega delovanja MSLS v slovenskih občinah. Priporočila smo
mestoma že vključili v besedilo analize, na tem mestu pa podajamo povzetek priporočil glede na
akterje, ki lahko doprinesejo k izboljšanju delovanja MSLS.
Akter Priporočila akterju
Mladinski sveti
lokalnih skupnosti
zagotavljati kontinuiteto delovanja z ustreznim kadrovanjem in
pravočasnim vzgajanjem naslednikov ključnih kadrov MSLS
usposobiti ključne kadre MSLS na usposabljanjih po prioritetah o (1)
vsebini dela MSLS; (2) poslovanju MSLS s pridobivanjem finančnih virov in
(3) drugih usposabljanjih
vključevanje v projekte mreženja med MSLS
ustanovitev skupne podporne organizacije za MSLS (npr. zveze MSLS), ki
bo skrbela za podporo posameznim MSLS
okrepiti primarno dejavnost MSLS, kjer še ni zadovoljiva
Mladinski svet
Slovenije
ohraniti kontinuirano izvajanje koordinacij MSLS
ohraniti podpredsednika, ki pokriva področje MSLS
izvajati redno letno usposabljanje za predstavnike MSLS s področja
vsebine dela MSLS (usposabljanje v obsegu vsaj 25 pedagoških ur)
izvajati modularna usposabljanja za MSLS (krajša popoldanska modularna
usposabljanja) na več lokacijah po državi
vzpostaviti portal za izmenjavo dobrih praks MSLS
izdati priročnik za delo MSLS
spodbuditi organizacije članice k vključevanju v delo MSLS ter k
ustanavljanju MSLS v občinah, kjer obstaja potencial
Inštitut za
mladinsko politiko
izvajati usposabljanja za predstavnike MSLS s področja vsebine dela MSLS
izvajati modularna usposabljanja za MSLS (krajša popoldanska modularna
usposabljanja) na več lokacijah po državi
izdelati priporočene strukture notranjega organiziranja MSLS
nadaljevati z izdelavo orodij in pripomočkov za delo MSLS na področju
lokalnih mladinskih politik
Urad RS za
mladino
ponovno vzpostaviti sistem sofinanciranja MSLS
MSLS-jem omogočiti možnosti koriščenja sredstev iz evropskih programov
razviti mehanizme v podporo rasti MSLS
okrepiti delo podpornih organizacij za delo MSLS
Občine okrepiti financiranje MSLS
vključevati MSLS v občinske pobude in projekte
nuditi kadrovsko in vsebinsko podporo pri izvajanju aktivnosti
zagovorništva mladih v občinah
spodbujati delovanje MSLS
Razpredelnica 39: Priporočila
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 91
XV. Viri in literatura
Bakovnik N., Beočanin T., Berglez S., Dadič K., Lebar L., Lebič T., Mesec S., Mužica R., Praprotnik L.,
Ranc I., Straus M. (2012). Lokalna mladinska politika. Ljubljana: Zveza Škis. Ajdovščina: Mladinski svet
Ajdovščina.
Baumkirher T., Modic J., Mrak Merhar I. (2012) Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije
Prostovoljstvo mladih. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije.
Baumkirher T., Bakovnik N., Beočanin T., Džidič S. (2012) Programski dokument Mladinskega sveta
Slovenije Participacija mladih. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije.
Beočanin T., Praprotnik L. (2012). Participacija mladih. V Ranc I. (ur.) Lokalna mladinska politika (str.
41-48). Ljubljana: Zveza Škis. Ajdovščina: Mladinski svet Ajdovščina.
Brezovšek M. (1997). Politična participacija: prispevek k analizi participativne demokracije. Teorija in
praksa 32 (3-4): 199-202.
Della Porta D. (2003). Temelji politične znanosti. Ljubljana: Založba Sophia.
Lavrič M., Flere S., Tavčar Krajnc M., Klanjšek R., Musil B., Naterer A., Kirbiš A., Divjak M., Lešek P.
2011. Mladina 2010. Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad
RS za mladino. Maribor: Založba Aristej.
Murn K. (2011). Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo
in šport, Urad Republike Slovenije za mladino.
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Dostopno preko: http://www.ajpes.si
Kazalniki dobrega delovanja MSLS.
Dostopno preko: http://mladi-in-obcina.si/index.php/gradivagradiva/publikacijemop/549-kazalniki-
dobrega-delovanja-mladinskih-svetov-lokalnih-skupnosti
Mladinske organizacije po občinah. Dostopno preko: www.mladi-in-obcina.si (15.4.2013).
Nacionalni program za mladino 2012-2021 (Delovni osnutek).
Dostopno preko:
http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Knjiznica_PDF/nacionalni_program
_za_mladino.pdf (15.4.2013).
Statistični urad RS. Dostopno preko: www.stat.si (15. April 2013).
Urad RS za mladino. Ustanavljanje MSLS.
Dostopno preko: http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/usta_msls.pdf
(15.4.2013).
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 92
Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Ur. l. RS. 42/2010.
Dostopno preko: http://www.uradni-list.si/1/content?id=97951 (15.4.2013).
Zakon o mladinskih svetih (ZMS). 2010. Ur. l. RS 70/2000, 42/2010.
Dostopno preko: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO2614.html (15. april 2013).
Zakon o prostovoljstvu (ZProst). 2011. Ur.l. RS. 10/2011.
Dostopno preko: http://www.uradni-list.si/1/content?id=102198
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 93
Priloga: Vodstveni kadri v mladinski svetih lokalnih skupnosti
Vodstveni kadri MSLS v letu 2013 prihajajo iz naslednjih lokalnih mladinskih organizacij.18
Mladinski svet Ajdovščina
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Društvo tabornikov Rod mladi bori
Ajdovščina
Podpredsedniki/ce Rod Mladi bori, Krajevna enota Mladinskega
ceha Budanje
blagajnik Rod Mladi bori
Mladinski svet Celje
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Mladi forum SD
Podpredsedniki/ce Slovenska demokratska mladina
Tajnik/ sekretar Klub študentov Občine Celje
blagajnik Mlada Slovenija
18
Podatki zajemajo 12 MSLS, ki so odgovorili na naknadno zastavljeno vprašanje.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 94
Mladinski svet Č'bela
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik Ms č'bela (predhodno delujoč v »društvu
prijateljev mladine Srednja Dobrava«)
Podpredsedniki/ce Mladinska skupina Ljubno
Tajnik/ sekretar Mladinsko društvo Podnart
blagajnik Društvo prijateljev mladine Sr. Dobrava
Mladinski svet Domžale
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Društvo mladih Jarše
Podpredsedniki/ce Taborniki
Tajnik/ sekretar Športno društvo EZ3X
Mladinski svet Gornja Radgona
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Študentsko mladinski klub Klinka
Podpredsedniki/ce Študentsko mladinski klub Klinka
Tajnik/ sekretar ZSKSS, skavti Stega Gornja Radgona 1
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 95
Mladinski svet Jesenice
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Kljub jeseniških študentov
Podpredsedniki/ce SDM
Tajnik/ sekretar MF SD
blagajnik SDM
Mladinski svet Lendava
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Društvo za napredek kulture
Podpredsedniki/ce Klub študentov Lendava
Tajnik/ sekretar Klub študentov Lendava
blagajnik Klub študentov Lendava
Marenberški mladinski lokalni svet (Radlje ob Dravi)
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Društvo za razvedrilne dejavnosti LUDO
Radlje ob Dravi
Podpredsedniki/ce Nova Generacija SLS
Podpredsedniki/ce Kulturno društvo Radlje, sekcija dekliški
pevski zbor
Podpredsedniki/ce Kulturno društvo Remšnik, sekcija vokalna
skupina
Tajnik/ blagajnik Društvo za razvedrilne dejavnosti LUDO
Radlje ob Dravi
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 96
Mladinski svet Ravne na Koroškem
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Mladi forum SD Mežiška dolina
Podpredsedniki/ce Mladi forum SD Mežiška dolina
Tajnik/ sekretar Hokejski klub Fužinar Ravne
Mladinski svet Velenje
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Rod Jezerski zmaj Velenje
Podpredsedniki/ce Šaleški študentski klub
Tajnik/ sekretar Šaleški študentski klub
Mladinski svet Železniki
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Zavod SNOP
Podpredsedniki/ce Klub študentov Selške doline
Tajnik/ sekretar Zavod SNOP
blagajnik Društvo mladih občine Železniki
Mladinski svet Občine Slovenske Konjice
Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar
Predsednik/ca Leo klub Konjice
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 97
Priloga: Nacionalne enote mladinskih organizacij
Nacionalne mladinske organizacije imajo svoje lokalne enote.
1. Lokalne enote Društva SKAM – Skupnosti katoliške mladine:
LE Braslovče
LE Celje
LE Cerknica
LE Črnomelj
LE Dekani
LE Domžale
LE Dravograd - Mežiška dolina
LE Dravsko polje
LE Gornji Grad
LE Grosuplje
LE Idrija-Cerkno
LE Ilirska Bistrica
LE Jarenina
LE Kamnik
LE Kobarid
LE Kočevje
LE Koper
LE Kozje
LE Kranj
LE Kraška dekanija
LE Laško
LE Lendava
LE Leskovec
LE Litija
LE Ljubljana-Center
LE Ljubljana-Moste
LE Ljubljana-Šentvid
LE Ljubljana-Vič/Rudnik
LE Ljutomer
LE Maribor
LE Murska Sobota
LE Nova Cerkev
LE Nova Gorica
LE Novo mesto
LE Postojna
LE Ptuj
LE Radlje - Vuzenica
LE Radovljica
LE Ribnica
LE Rogatec
LE Slovenska Bistrica
LE Slovenske Konjice
LE Stari trg
LE Sv. Lenart v Slovenskih Goricah
LE Šaleška dolina
LE Šempeter
LE Šenčur
LE Škofja Loka
LE Šmarje pri Jelšah
LE Tolmin
LE Trebnje
LE Tržič
LE Velika Nedelja
LE Videm ob Savi
LE Vipavska dekanija
LE Vrhnika
LE Zagorje
LE Zavrč
LE Žalec
LE Žužemberk
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 98
2. Krajevne enote mladinskega ceha
Krajevna enota Feniks
Krajevna enota Kresnička
Krajevna enota Budanje
Krajevna enota Stonoga
Mladinska skupina Škofljica
Krajevna enota Svetilnik
Krajevna enota Platički
Mladinska skupina SMC Želimlje
Mladinska skupina Frankolovo
Mladinska skupina Nova Gorica
Mladinska skupina Škocjan
Krajevna enota Podaj roko
Mladinska skupina Koroška Bela
Mladinska skupina Hrpelje
Mladinska skupina Grgar
Mladinska skupina Šentjošt
Mladinska skupina Brezovica
Krajevna enota Preserje pod Krimom
Mladinska skupina Kras
Krajevna enota Davča
Krajevna enota Študentska skupina Janeza Vodičarja
Krajevna enota SMC Sevnica
Krajevna enota Godovič-Zavratec
Krajevna enota Maribor
Krajevna enota Kodeljevo
3. Lokalne enote Mladega foruma socialnih demokratov
Puconci
Moravske Toplice
Maribor
Slovenska Bistrica
Sveta Trojica
Lenart
Ptuj
Ruše
Ravne na Koroškem
Slovenj Gradec
Laško
Celje
Slovenske Konjice
Velenje
Trbovlje
Zagorje
Ilirska Bistrica
Idrija - Cerkno
Nova Gorica
Piran
Kočevje
Novo Mesto
Ljubljana
Kamnik
Domžale
Radovljica
Kranj
3. Lokalni odbori Slovenske demokratske mladine Ljubljana
Maribor
Kranj
Bled
Gorje
Gorenja vas-Poljane
Jesenice
Kamnik
Kranjska gora
Škofja loka
Tržič
Železniki
Žiri
Novo mesto
Črnomelj
Dolenjske toplice
Trebnje
Brežice
Krško
Sevnica
Murska sobota
Moravske toplice
Veržej
Slovenska Bistrica
Hoče-Slivnica
Lovrenc na Pohorju
Makole
Oplotnica
Pesnica
Poljčane
Rače-Fram
Selnica ob Dravi
Starše
Šentilj
Ptuj
Destrnik
Dornava
Gorišnica
Ljutomer
Majšperk
Markovci
Ormož
Sveti Jurij v Slovenskih goricah
Trnovska vas
Videm
Zavrč
Dravograd
Vuzenica
Mislinja
Podvelka
Ravne
Celje
Rogaška Slatina
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 99
Slovenske Konjice
Šentjur pri Celju
Šmarje pri Jelšah
Zreče
Braslovče
Šoštanj
Nova gorica
Ilirska Bistrica
Postojna
Brezovica
Grosuplje
Ig
Ivančna gorica
Logatec
Ribnica
Škofljica
Vrhnika
Hrastnik
Litija
Šmartno pri Litiji
Trbovlje
Zagorje ob Savi
3. Lokalne enote Mlade liberalne demokracije
Apače
Bled
Brda
Brezovica
Brežice
Celje
Cerknica
Črnomelj
Dobrovnik
Dolenjske
Toplice
Domžale
Dravograd
Gornja
Radgona
Hrastnik
Kamnik
Kobilje
Kočevje
Koper
Kranj
Krško
Lendava
Ljubljana
Ljutomer
Maribor
Moravče
Moravske
Toplice
Nova Gorica
Novo mesto
Odranci
Ormož
Piran
Postojna
Prevalje
Ptuj
Radenci
Radlje ob
Dravi
Radovljica
Ravne na
Koroškem
Razkrižje
Rogaška
Slatina
Ruše
Slovenj
Gradec
Slovenske
Konjice
Šempeter
Vrtojba
Šentilj
Šentjernej
Šentjur
Škocjan
Šmarješke
Toplice
Trbovlje
Trebnje
Tržič
Turnišče
Velenje
Velika Polana
Vrhnika
Zreče
Žalec
4. Lokalne enote Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
Ajdovščina-Šturje
Ankaran
Beltinci
Bovec
Bovec - Kobarid
Breznica
Breznica - Jesenice
Brezovica
Brežice
Celje
Celje
Cerknica
Cerkno
Črenšovci
Črenšovci - Lendava
Črnomelj
Dobrepolje
Dol-Dolsko
Domžale
Domžale - Vir
Dornberk
Gornja Radgona
Grosuplje
Homec
Ilirska Bistrica
Kamnik
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 100
Komenda
Koroška
Koroška
Kranj
Križevci
Krško
Litija
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Logatec
Loška dolina
Maribor
Maribor
Moravče
Mozirje
Nova Gorica
Novo mesto
Postojna
Prebold-Polzela
Ptuj
Radovljica
Rakova Steza
Ribnica
Sežana
Slovenska Bistrica
Slovenske gorice
Slovenske Konjice
Šentjernej
Šentjur
Škocjan-Turjak
Škofije
Škofja Loka
Škofja Loka - Gorenja vas
Škofljica
Tolmin
Tržišče
Velenje
Vrhnika
Zagorje
Zreče
Železniki
Žiri
5. Študentski klubi po občinah - Zveza študentskih klubov Slovenije
Maribor
Lendava
Slovenske gorice
Ljtomer
Ravne na Koroške
Ptuj
Slovenska Bistrica
Murska Sobota
Ormož
Gornja Radgona
Ruš, Selnice in Lovrenc
Trbovlje
Slovenske Konjice
Celje
Šmarje pri Jelšah
Ljubno ob Savinji
Laško
Šentjur
Žalec
Hrastnik
Velenje
Šmartno ob Paki
Novo mesto
Brežice
Črnomelj
Kočevje
Krško
Trebnje
Ribnica
Sevnica
Šentjernej
Žiri
Jesenice
Gorenja vas
Radovljica
Kranj
Železniki
Tržič
Škofja Loka
Grosuplje
Litija
Logatec
Vrhnika
Cerknica
Domžale
Kamnik
Zagorje ob Savi
Ajdovščina
Nova gorica
Idrija
Izola
Ilirska Bistrica
Koper
Piran
Postojna in Pivka
Sežana
Tolmim
6. Rodovi Zveze tabornikov Slovenije
Celje
Nazarje
Zreče
Šentjur pri Celju
Zagorje ob Savi
Šempeter
Krško
Novo mesto
Mirna
Trebnje
Kranj
Zgornje Gorje
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 101
Škofja loka
Žiri
Železniki
Cerknica
Ilirska Bistrica
Izola
Prade
Koper
Portorož
Piran
Postojna
Sežana
Pesje
Velenje
Šoštanj
Polzela
Prebold
Topolšica
Šmartno ob Paki
Muta
Ravne na Koroškem
Žerjav
Mislinja
Slovenj Gradec
Maribor
Ptuj
Selnica ob Dravi
Slovenska Bistrica
Ljubljana
Zalog
Radomlje
Domžale
Mengeš
7. Zveza slovenske podeželske mladine
Črnomelj
Metlika
Poljanska dolina
ob Kolpi
Semič
Celje
Laško - Radeče
Velenje
Šentjur
Slovenske Konjice
Šmarje pri Jelšah
Šmihel nad
Mozirjem
Žalec
Zreče
Škocjan
Mirna Peč
Novo mesto
Šentjernej
Žužemberk
Trebelno
Trebnje
Šmarješke Toplice
Kranj
Škofja Loka
Jesenice
Radlje ob Dravi
Slovenj Gradec
Prevalje
Blagovica
Vrhnika
Brezovica
Dole pri Litiji
Ivančna Gorica
Kamnik
Litija
Moravče
Rovte
Ljubljana - Dobrunje
Velike Lašče
Spodnja Idrija
Domžale
Maribor
Ormož
Ptuj
Lenart v Slovenskih
Goricah
Bodonci
Križevci pri Ljutomeru
Sveti Jurij ob Ščavnici
Brežice
Krško
Tržišče
Zabukovje
Knežak
Planinska zveza Slovenije (Mladinska komisija) - mladinski odseki
Članstvo Mladinske komisije PZS predstavljajo mladinski odseki. Mladinski odseki planinskih društev
so povezani v pokrajinske odbore mladinskih odsekov (PO MO), katerih naloga je spodbujanje in
usklajevanje medsebojnih dejavnosti znotraj posameznega meddruštvenega odbora planinskih
društev. Načelniki PO MO so po funkciji člani upravnega odbora Mladinske komisije.
Ajdovščina
Bled
Bohinjska Bistrica
Borovnica
Bovec
Braslovče
Brežice
Celje
Cerkno
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 102
Črna na Koroškem
Črnomelj
Dobrova
Domžale
Dravograd
Gorje
Gornja Radgona
Gornji Grad
Hrastnik
Idrija
Ilirska Bistrica
Jesenice
Jezersko
Kamnik
Kobarid
Kočevje
Komenda
Koper
Kranj
Kranjska Gora
Krško
Krško
Laško
Litija
Ljubljana
Ljubno ob Savinji
Logatec
Loka
Loški potok
Lovrenc na Pohorju
Luče
Majšperk
Maribor
Medvode
Mengeš
Metlika
Mežica
Mislinja
Moravče
Mozirje
Murska Sobota
Muta
Nazarje
Nova gorica
Novo mesto
Oplotnica
Ormož
Piran
Podbrdo
Podnanos
Polhov Gradec
Poljčane
Polzela
Postojna
Prebold
Prevalje
Ptuj
Rače-Fram
Radeče
Radlje ob Dravi
Radovljica
Rašica
Ravne na Koroškem
Rečica ob Savinji
Ribnica na
Dolenjskem
Rimske Toplice
Rogaška Slatina
Rogatec
Rovte
Ruše
Sevnica
Sežana
Slovenska Bistrica
Sveta Trojica
Škofja
Šoštanj
Štore
Tolmin
Trbovlje
Trbovlje
Trebnje
Trzin
Tržič
Velenje
Velike Lašče
Videm
Vipava
Vitanje
Vojnik
Vransko
Vrhnika
Vuzenica.
Zabukovica,
Zagorje ob Savi
Žalec
Gasilska zveza Slovenije
Narava dela gasilskih društev mladim onemogoča, da bi bili organizirani v samostojne mladinske
organizacije. Vsekakor so mladi gasilci pomembna dodana vrednost gasilskim društvom, zato vanje
vlagajo in jih podpirajo.
Kot so nam posredovali z Gasilske zveze Slovenije, je v 120 gasilskih zvez vključenih preko 1300
prostovoljnih gasilskih društev. Vsaka gasilska zveza ima tudi mladinske komisije, ki se ukvarjajo z
vzgojo, učenjem in usposabljanjem gasilskih pionirjev in mladine.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 103
Priloga: Anketni vprašalnik
I. SPLOŠNI DEL
A. Podatki MSLS (podatki za potrebe obveščanja MSS)
1. Izpolnite:
Naziv MSLS:
Sedež MSLS:
Predsednik/ca:
Splošni kontaktni elektronski
naslov:
Telefon predsednika/ce:
Elektronski naslov
predsednika/ce:
Druga kontaktna oseba:
Telefon kontaktne osebe:
Elektronski naslov kontaktne
osebe:
Spletna stran MSLS:
Elektronski naslovi za bazo MSS ([email protected]) - vsa pošta, namenjena mladinskim svetom kot organizacijam in ostale informacije, namenjene širšemu krogu mladih in mladinskih organizacij
Elektronski naslovi za bazo MSS ([email protected]) - vse ostale informacije, namenjene širšemu krogu mladih in mladinskih organizacij
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 104
II. DELOVANJE MSLS
A. Razpoložljivi kadri MSLS
1. Izpolnite s podatki kadrov MSLS
Oblika sodelovanja z MSLS Število:
Skupno število zaposlenih
Zaposleni za nedoločen čas
Zaposleni za določen čas
Zaposleni preko javnih del
Zaposleni preko drugih ukrepov APZ
Redni prostovoljni sodelavci v letu 2012
Število vseh prostovoljcev v letu 2012
Število študentov, ki delo opravljajo preko študentske napotnice
Sodelavci preko avtorske pogodbe
Sodelavci preko podjemne pogodbe
delo preko druge pogodbe (navedite)
B. Organiziranost MSLS
1. Naštejte organe vašega MSLS in opredelite njihove funkcije:
Organ Funkcija
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 105
C. Razpoložljiva materialna sredstva MSLS
1. Označite, s kakšnimi prostori za redno delovanje razpolaga MSLS?
V kolikor imate prostore v najemu, navedite ceno in lastnika objekta.
Prostori za redno delovanje kvadratura Cena /m2 Kdo je lastnik prostora (ustrezno označi)
a. Pisarna v lasti MSLS
občina zasebnik
b. Sejna soba v lasti MSLS
občina zasebnik
c. Pisarna v najemu po tržni ceni
občina zasebnik
d. Sejna soba v najemu po tržni ceni
občina zasebnik
e. Pisarna po netržni ceni oz. brezplačno
občina zasebnik
f. Sejna soba po netržni ceni oz. brezplačno
občina zasebnik
g. Nima na razpolago prostorov (navedite razlog):
h. Drugo:
2. Označite, s katero tehnično opremo razpolaga MSLS ter kdo je lastnik opreme.
Tehnična oprema v MSLS
v lasti MSLS
v najemu (navedite znesek mesečnega najema)
MSLS s to opremo ne razpolaga, ker se še ni pojavila potreba po nakupu oz. dolgoročnem najemu.
MSLS opreme nima, ker nima sredstev za nakup/najem.
Računalnik
Telefon
Fotokopirni stroj
Tiskalnik
Projektor
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 106
Projekcijsko platno
Oder
Druga tehnična oprema (navedite):
Druga tehnična oprema (navedite):
Druga tehnična oprema (navedite):
Druga tehnična oprema (navedite):
Ostale morebitne potrebe po tehnični opremi MSLS, za katere nimate sredstev za nakup/najem:
III. VLOGA MSLS V LOKALNI SKUPNOSTI IN DIALOG Z OBČINO
1. Opredelite vaše izvajanje naštetih dejavnosti/aktivnosti MSLS
Aktivnosti
Akt
ivn
ost
se
na
m z
a
del
ova
nje
MSL
S n
e zd
i
po
mem
bn
a
Ne
izva
jam
o, k
er n
ima
mo
ust
rezn
ega
zn
an
ja/k
ad
rov
Ne
izva
jam
o, k
er n
ima
mo
do
volj
fin
an
čnih
sre
dst
ev
O iz
ved
bi š
e n
ism
o
razm
išlja
li.
Akt
ivn
ost
izva
jam
o, v
ko
liko
r
na
s k
izve
db
i po
zove
jo
Akt
ivn
ost
izva
jam
o, k
o
oce
nim
o, d
a je
to
po
treb
no
MSL
S a
ktiv
no
st r
edn
o
izva
ja
Oro
dje
za
izva
jan
je
akt
ivn
ost
i/ n
a k
akš
en n
ači
n
izva
jate
akt
ivn
ost
? Spremlja delo občinskih organov in podaja mnenja o aktualnih zadevah za mlade.
Lobira za sredstva za delovanje MSLS in podporo organizacijam članicam.
Lobira za ureditev prostorov za mlade in za druge oblike nefinančne pomoči.
Izvaja izobraževalne aktivnosti in usposabljanja za organizacije članice.
Ozavešča javnost o mladinskih temah (lokalni časopis, internet…)
Izvaja informiranje za mlade.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 107
Izvaja svetovanje za mlade.
Spodbuja participacijo mladih.
Spodbuja prostovoljno delo mladih.
Spodbuja aktivno sodelovanje mladih v delu svojih organov in komisij.
Ustvarja mehanizme za kvalitetno izvajanje mladinskih politik na lokalni ravni.
Zagovarja mladinske organizacije na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh.
Zagovarja mlade na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh.
Izvaja prostočasne aktivnosti za mlade v občini.
Izvaja projektne aktivnosti za mlade.
Izvaja mednarodne aktivnosti, kot so npr. mladinske izmenjave.
2. Ocenite, kako pogosto MSLS sodeluje z navedenimi predstavniki občine?
Predstavniki občine
vsa
j 1X
na
mes
ec
1 X
na
3 m
esec
e
1 X
6 m
esec
ev
1 X
na
leto
Sod
elo
van
ja n
i, ke
r se
na
m n
e zd
i po
treb
no
Sod
elo
van
ja n
i, ke
r n
i
zan
ima
nja
s s
tra
ni a
kter
ja
Nis
mo
še
sod
elo
vali,
a
bo
mo
v b
od
oče
po
sku
šali
z n
jimi v
zpo
sta
viti
sti
k
Občinski svetniki
Župan
Podžupan(i)
Direktor občinske uprave
Predstavnik(i) oddelka za družbene dejavnosti
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 108
Drugi predstavniki občinske uprave (navedite, kateri):
3. Ocenite, kako vaša lokalna skupnost spoštuje 6. člen Zakon o mladinskih svetih, ki lokalnim skupnostim nalaga, da: »Organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti mladinske svete lokalnih skupnosti.«
a) Redno (občina MSLS redno obvešča in se z njim posvetuje), zato smo v dialogu z občino
enakovredni partner. b) Pogosto (občina MSLS obvešča in se z njim posvetuje v večini primerih, za katere sama oceni, da
je mnenje MSLS nujno ali na pobudo MSLS ).
c) Včasih (občina za mnenje MSLS zaprosi le včasih in le ko to sama oceni, da je potrebno).
d) Nikoli (občina se na lastno pobudo še ni posvetovala z MSLS).
e) Občina MSLS obvešča in se z njim posvetuje izključno na pobudo MSLS
4. Opredelite aktivnosti in projekte, ki ste jih v letih 2010-2012 izvedli v sodelovanju z vašo
občino?
Obdobje Aktivnost (kratek opis)
Leto 2010
Leto 2011
Leto 2012
5. a) Koliko uspešnih (izraz »uspešno« pomeni, da je bilo srečanje tudi izvedeno) srečanj med
mladimi in lokalnimi odločevalci ste izvedli v obdobju 2010-2012, kdo je bil pobudnik za
srečanje in kakšen je bil namen srečanja?
LETO 2010
Uspešne pobude s strani MSLS v letu 2010
Uspešne pobude s strani občine v letu 2010
Namen srečanja
1
2
3
4
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 109
5
6
7
8
9
10
Nismo dali pobude (navedite razlog):
LETO 2011
Uspešne pobude s strani MSLS v letu 2011
Uspešne pobude s strani občine v letu 2011
Namen srečanja
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Nismo dali pobude (navedite razlog):
LETO 2012
Uspešne pobude s strani MSLS v letu 2012
Uspešne pobude s strani občine v letu 2012
Namen srečanja
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Nismo dali pobude (navedite razlog):
6. a) Koliko neuspešnih pobud za srečanje (izraz »neuspešno« pomeni, da je bila pobuda dana, do
srečanja pa ni nikoli prišlo) med mladimi in odločevalci ste izvedli v obdobju 2010 - 2012, kdo je bil
pobudnik za srečanje in kakšen bi bil namen srečanja?
LETO 2010
Neuspešne pobude s strani MSLS v letu 2010
Neuspešne pobude s strani občine v letu 2010
Namen srečanja
1
2
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 110
3
4
5
6
Nismo dali pobude (navedite razlog):
LETO 2011
Neuspešne pobude s strani MSLS v letu 2011
Neuspešne pobude s strani občine v letu 2011
Namen srečanja
1
2
3
4
5
6
Nismo dali pobude (navedite razlog):
LETO 2012
Neuspešne pobude s strani MSLS v letu 2012
Neuspešne pobude s strani občine v letu 2012
Namen srečanja
1
2
3
4
5
6
Nismo dali pobude (navedite razlog):
7. Katere predloge, vsebinske pobude s področja lokalnih mladinskih politik oz. mladih (npr.
odlok o mladini, ukrepi s področja mladinskih organizacij idr. ukrepi, strategija za mlade v LS,
…) ste v obdobju 2010 - 2012 podali vaši občini? Katere je občina izvedla / jo začela izvajati oz.
pri katerih ste bili s pobudo uspešni?
LETO 2010
Pobuda v letu 2010 Uspešnost
1. DA NE
2. DA NE
3. DA NE
4. DA NE
5. DA NE
6. DA NE
MSLS občini ni podala nobene pobude, čeprav se nam to zdi pomembno za delovanje MSLS.
MSLS občini ni podala nobene pobude, ker se nam to ne zdi pomembno za delovanje MSLS.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 111
LETO 2011
Pobuda v letu 2011 Uspešnost
1. DA NE
2. DA NE
3. DA NE
4. DA NE
5. DA NE
6. DA NE
MSLS občini ni podala nobene pobude, čeprav se nam to zdi pomembno za delovanje MSLS.
MSLS občini ni podala nobene pobude, ker se nam to ne zdi pomembno za delovanje MSLS.
LETO 2012
Pobuda v letu 2012 Uspešnost
1. DA NE
2. DA NE
3. DA NE
4. DA NE
5. DA NE
6. DA NE
MSLS občini ni podala nobene pobude, čeprav se nam to zdi pomembno za delovanje MSLS.
MSLS občini ni podala nobene pobude, ker se nam to ne zdi pomembno za delovanje MSLS.
8. Ocenite, kako pogosto MSLS sodeluje z navedenimi akterji v lokalni skupnosti?
Akter
Red
no
(pri
vse
h z
ad
eva
h, k
jer
lah
ko k
ori
stim
o u
čin
ke)
Ob
časn
o
(pri
več
ini z
ad
ev, k
jer
lah
ko k
ori
stim
o u
čin
ke)
Le iz
jem
om
a
Sod
elo
van
ja n
i, ke
r se
na
m n
e z
di p
otr
ebn
o
Sod
elo
van
ja n
i, ke
r n
i
zan
ima
nja
s s
tra
ni a
kter
ja
Nis
mo
še
sod
elo
vali,
a b
om
o
v b
od
oče
po
sku
šali
z n
jimi
vzp
ost
avi
ti s
tik
Akt
erja
v L
S n
i
Osnovna šola
Srednja šola
Univerza ali VŠ
Ljudska univerza
Razvojna agencija
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 112
Zavod za zaposlovanje – lokalni urad za delo
Center za socialno delo
Zavod za zdravstveno zavarovanje
Gospodarstvo /lokalna podjetja
Podjetniški inkubator
Regijsko stičišče NVO
Mladinski center
Kulturne organizacije oz. ustanove v lokalni skupnosti/ regiji
Športne organizacije oz. ustanove v lokalni skupnosti/ regiji
Mladinske organizacije ne-članice MSLS
Druge nevladne organizacije (navedite):
Druge organizacije/ustanove (navedite):
IV. PARTICIPACIJA MLADIH
1. Kako pogosto MSLS … ?
red
no
(za
vse
akt
ual
ne
tem
e)
včas
ih (
za v
se
po
mem
bn
ejše
tem
e, k
i
vpliv
ajo
na
mla
de
v LS
)
red
ko (
le z
a iz
bra
ne
tem
e)
nik
oli
Kako pogosto MSLS podaja mnenja mladih na teme, ki jih zadevajo (občini in drugim javnim subjektom, splošni javnosti…)?
Kako pogosto MSLS vključuje mladinske organizacije v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 113
Kako pogosto MSLS vključuje neorganizirano mladino v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo?
2. Ali MSLS sodeluje z občino pri razvoju politik, ki zadevajo mlade?
DA NE
Če da, pri razvoju katerih politik:
3. Katere zagovorništvu namenjene podporne aktivnosti povezane s participacijo mladih
uporabljate?
a) usklajevanje z drugimi interesnimi skupinami v lokalnem okolju (npr. upokojenci, športniki)
b) objava prispevkov o določeni temi v medijih
a) lobiranje
b) drugo (navedite):
c) omenjenim aktivnostim se ne posvečamo
4. Katerih nekonvencionalnih oblik participacije se je MSLS že poslužil (MSLS je bil pobudnik)?
a) podpisovanje peticij
b) shodi
c) spletne razprave
d) zakonite demonstracije
e) protestna zasedba poslopij
f) drugo (navedite): __________________________________________________
g) MSLS se nekonvencionalnih oblik participacije še ni poslužil (ni bil pobudnik), ker se
potreba po tem še ni pojavila.
h) MSLS se nekonvencionalnih oblik participacije ni poslužila, ker tovrstnim oblikam
participacije nasprotuje oz. se mu ne zdijo koristne.
5. Na kakšen način vključujete organizacije članice/mladinske organizacije v pripravo mnenj
MSLS?
a) na sejah izvršnega organa MSLS
b) s posveti
c) z natečaji
d) z delavnicami
e) preko interneta - spletne ankete
f) preko interneta - družabna omrežja
g) okrogle mize, javne tribune
h) drugi načini (navedi): ________________________________________
i) jih ne vključujemo
6. Na kakšen način vključujete neorganizirano mladino v pripravo mnenj MSLS?
a) preko organizacij članic MSLS
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 114
b) na sejah izvršnega organa MSLS
c) s posveti, namenjenimi vsem mladim v lokalni skupnosti
d) z natečaji, namenjenimi vsem mladim v lokalni skupnosti
e) z delavnicami, namenjenimi vsem mladim v lokalni skupnosti
f) preko interneta - spletne ankete
g) preko interneta - družabna omrežja
h) okrogle mize, javne tribune namenjene vsem mladim v lokalni skupnosti
i) drugi načini, namenjenimi vsem mladim v lokalni skupnosti
________________________________________
j) jih ne vključujemo
7. Kako pogosto sklicujete sestanke, namenjene usklajevanju interesov organizacij članic? (!Pozor:
ne upoštevajte sej izvršnega odbora ipd., ki niso namenjene usklajevanju interesov OČ)
a) vsaj 1krat mesečno
b) 1krat na dva meseca
c) 1krat na tri mesece
d) 1krat na štiri mesece
e) 1 krat na 6 mesecev
f) 1 krat na leto
g) sestankov ne sklicujemo, ker se usklajujemo preko drugih kanalov
h) sestankov ne sklicujemo, ker se nam usklajevanje interesov organizacij članic ne zdi
pomembno
i) drugo (navedi): ______________________________________________________
8. Kako bi ocenili udeležbo na teh sestankih? (Upoštevajte povprečje na letni ravni)
a) Zelo dobra udeležba. Sestanka se redno udeležuje vsaj 80% predstavnikov organizacij članic
MSLS.
b) Dobra udeležba. Sestanka se redno udeležuje 60% - 79% predstavnikov organizacij članic
MSLS.
c) Slaba udeležba. Sestanka se udeležuje 40% - 59% predstavnikov organizacij članic MSLS.
d) Nezadovoljiva udeležba. Sestanka se udeležuje manj kot 40% predstavnikov organizacij
članic.
9. Koliko pobud ste prejeli v letu 2010 s strani organizacij članic?
a) 0
b) 1 do 3
c) 4-9
d) Več kot 9
10. Koliko pobud ste prejeli v letu 2011 s strani organizacij članic?
e) 0
f) 1 do 3
g) 4-9
h) Več kot 9
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 115
11. Koliko pobud ste prejeli v letu 2012 s strani organizacij članic?
i) 0
j) 1 do 3
k) 4-9
l) Več kot 9
12. Katere pobude so s strani organizacij članic najpogostejše?
13. Katere potrebe organizacij članic se najpogosteje pojavljajo?
14. Katere od naštetih podpornih aktivnosti nudi MSLS svojim organizacijam članicam?
(ustrezno označite)
Vrsta podpore redno pogosto včasih redko nikoli Ne, MSLS nima znanja/ sredstev na tem področju
Ne. O tem še nismo razmišljali
Finančna sredstva
MSLS nudi pomoč pri prijavah na lokalne razpise.
MSLS nudi pomoč pri prijavah na nacionalne razpise.
MSLS nudi pomoč pri prijavah na mednarodne razpise.
MSLS odpira OČ vrata do gospodarstvenikov (sponzorska sredstva ipd.)
MSLS organizacijam članicam nudi finančno pomoč.
Kako j OČ zagotavlja to neposredno finančno podporo? (veza na prejšnjo trditev)
Drugo (navedite):
Druga materialna podpora organizacijam članicam
MSLS omogoča organizacijam članicam ugoden oz. brezplačen najem prostorov.
MSLS omogoča organizacijam članicam ugoden oz. brezplačen najem opreme.
MSLS omogoča organizacijam članicam ugodno oz. brezplačno izposojo strokovnega gradiva (knjižna,
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 116
elektronska ipd.).
Drugo (navedite):
Svetovanja in usposabljanja
MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanja s področja mladinskega dela.
MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanja s področja lokalnih mladinskih politik.
MSLS organizira oz. izvaja usposabljanja za članice MSLS s področja mladinskega dela.
MSLS organizira oz. izvaja usposabljanja za članice MSLS s področja mladinskih politik.
MSLS organizira druga usposabljanja (navedite katera):
Obveščanje
MSLS obvešča organizacije članice o objavi razpisov, primernih za organizacije članice.
MSLS svoje organizacije članice obvešča o aktualnih usposabljanjih na temo mladih, mladinskega dela, mladinskih politik oz. drugih za OČ zanimivih usposabljanjih.
MSLS obvešča organizacije članice o aktualnih temah v občini.
MSLS OČ posreduje informacije z nacionalnega nivoja (URSM, MSS, …)
Obveščanje o drugih temah (navedite):
MSLS organizacijam članicam nudi druge vrste podpore (navedite):
15. Ali ste člani spodaj naštetih organov in kakšne oblike je članstvo?
V kolikor je MSLS član organa navedite, ali je članstvo sistemsko uvrščeno (članstvo je opredeljeno
z akti oz. je z akti določeno, da MSLS imenuje ali predlaga člane), ali je članstvo slučajno (ni v aktih
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 117
določeno in je zgolj slučaj, da je predstavnik MSLS tudi član organa oziroma je bil tja izvoljen kot
predstavnik MSLS)?
ORGAN DA, MSLS JE ČLAN NE, MSLS NI ČLAN
ORGAN V LS NE OBSTAJA
Odbora za mladino SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA
Komisije za mladinska vprašanja SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA
Svetov zavodov (navedi, kateri): SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA
Strokovnih svetov zavodov (navedi, kateri): SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA
Razvojni svet regije SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA
Regijski svet NVO SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA
drugi organi(navedite, katera): SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA
V. PROJEKTNO DELO
A. Dobre prakse
1. Navedite primere dobrih praks projektov MSLS (največ 2 vsako leto)
Leto Naziv projekta Partnerji v projektu
Krajši opis Vrsta projekta: lokalni, nacionalni, mednarodni
2010/1
2010/2
2011/1
2011/2
2012/1
2012/2
B. Projekti oz. aktivnosti na mednarodni ravni
A) 1. Koliko mednarodnih projektov/aktivnosti ste v letu 2010 izvedli?
mednarodni projekt 2010 Področje, namen projekta
a) Nismo izvedli projektov na mednarodni ravni
2. S katerimi tipi organizacij iz tujine ste sodelovali?
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 118
_____________________________________________________
B) 1. Koliko mednarodnih projektov/aktivnosti ste v letu 2011 izvedli?
mednarodni projekt 2011 področje, namen projekta
a) Nismo izvedli projektov na mednarodni ravni
2. S katerimi tipi organizacij iz tujine ste sodelovali?
_____________________________________________________
C) 1. Koliko mednarodnih projektov/aktivnosti ste v letu 2012 izvedli?
mednarodni projekt 2012 področje, namen projekta
b) Nismo izvedli projektov na mednarodni ravni
2. S katerimi tipi organizacij iz tujine ste sodelovali?
_____________________________________________________
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 119
C. Projekti oz. aktivnosti na nacionalni ravni
1. Koliko projektov/aktivnosti na nacionalni ravni ste v letu 2010 izvedli?
nacionalni projekt področje edini izvajalec/ v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
c) Nismo izvedli projektov na nacionalni ravni
2. Koliko projektov/aktivnost na nacionalni ravni ste v letu 2011 izvedli?
nacionalni projekt področje edini izvajalec/ v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
d) Nismo izvedli projektov na nacionalni ravni
3. Koliko projektov/aktivnost na nacionalni ravni ste v letu 2012 izvedli?
nacionalni projekt področje edini izvajalec/ v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
e) Nismo izvedli projektov na nacionalni ravni
D. Projekti oz. aktivnosti na lokalni ravni
1. Koliko projektov /aktivnosti na lokalni ravni ste letih 2010-2012 izvedli?
LETO 2010
lokalni projekt področje edini izvajalec/ v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 120
edini izvajalec v partnerstvu
a) Nismo izvedli projektov na lokalni ravni
LETO 2011
lokalni projekt področje edini izvajalec/ v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
a) Nismo izvedli projektov na lokalni ravni
LETO 2012
lokalni projekt področje edini izvajalec/ v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
edini izvajalec v partnerstvu
a) Nismo izvedli projektov na lokalni ravni
VI. MEDNARODNO SODELOVANJE
1. a) Ali imate s kom v tujini vzpostavljeno trajno partnerstvo? (S pojmom »trajno partnerstvo«
opredeljujemo sodelovanje na vsaj dveh različnih skupnih projektih)
a) DA (pojdi na vprašanje 1b) b) NE (preskoči vprašanji 1b in 1c )
b) S katero organizacijo imate vzpostavljeno partnerstvo v tujini?
_________________________________________________________
c) Opišite učinke partnerstva
________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________
VII. FINANCE MSLS
A. Razpoložljiva finančna sredstva MSLS v letih 2010, 2011 in 2012.
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 121
1. Navedite vire financiranja MSLS v letih 2010-2012 in v kakšen namen ste sredstva porabili (npr.
za izvedbo projekta, najemnina, pisarniški material, sprotno delovanje MSLS ipd.).
Leto 2010
Vir Znesek Večinski namen porabe sredstev (npr. redno delo, funkcionalni.) stroški ipd)
Urad RS za mladino
Občinska sredstva namenjena izvedbi rednega programa MSLS neposredno iz proračuna
Druga občinska sredstva neposredno iz proračuna
Članarina
Sponzorstvo
Trženje storitev MSLS (pridobitna dejavnost)
Navedite, s katerimi pridobitnimi dejavnosti se MSLS ukvarja:
Donacije iz naslova 0,5% dohodnine
Druge donacije:
Prihodki iz kotizacij, vstopnin, prispevki uporabnikov za usposabljanja idr. aktivnosti?
Druga sredstva iz razpisov
Sredstva-javna dela:
Programi APZ:
Drugo:
Skupaj:
Leto 2011
Vir Znesek Večinski namen porabe sredstev (npr. redno delo, funkcionalni.) stroški ipd)
Urad RS za mladino
Občinska sredstva namenjena izvedbi rednega programa MSLS neposredno
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 122
iz proračuna
Druga občinska sredstva neposredno iz proračuna
Članarina
Sponzorstvo
Trženje storitev MSLS (pridobitna dejavnost)
Navedite, s katerimi pridobitnimi dejavnosti se MSLS ukvarja:
Donacije iz naslova 0,5% dohodnine
Druge donacije:
Prihodki iz kotizacij, vstopnin, prispevki uporabnikov za usposabljanja idr. aktivnosti?
Druga sredstva iz razpisov
Sredstva-javna dela:
Programi APZ:
Drugo:
Skupaj:
Leto 2012
Vir Znesek Večinski namen porabe sredstev (npr. redno delo, funkcionalni.) stroški ipd)
Urad RS za mladino
Občinska sredstva namenjena izvedbi rednega programa MSLS neposredno iz proračuna
Druga občinska sredstva neposredno iz proračuna
Članarina
Sponzorstvo
Trženje storitev MSLS (pridobitna dejavnost)
Navedite, s katerimi pridobitnimi dejavnosti se MSLS ukvarja:
Donacije iz naslova 0,5% dohodnine
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 123
Druge donacije:
Prihodki iz kotizacij, vstopnin, prispevki uporabnikov za usposabljanja idr. aktivnosti?
Druga sredstva iz razpisov
Sredstva-javna dela:
Programi APZ:
Drugo:
Skupaj:
2. Na katerih razpisih ste pridobili občinska sredstva? (navedite naziv in namen razpisa)
3. Na katerih akcijah programa Mladi v akciji ste pridobili sredstva in koliko projektov ste
uspešno prijavili?
4. Na katerih drugih razpisih ste še bili uspešni?
5. Na katere druge razpise ste se še prijavili in kaj je bil razlog za neuspeh?
razpis Razlog za neuspeh
6. Ocenite višino in vrsto stroškov MSLS v letih 2010-2012
a) Višina in vrsta stroškov MSLS v letu 2010
Stroški rednega delovanja izven projektov Znesek
Stroški rednega delovanja (najem prostora, opreme, stroški telefona, računovodske storitve, elektrika, voda, ogrevanje, stroški vzdrževanja prostorov, vodenje TRR itd.)
Plače (redna zaposlitev) in drugi stroški iz zaposlitve (potni stroški, stroški prevoza na delo, malica, regres, …)
Študentsko delo
Drugo pogodbeno delo (avtorske, podjemne, …)
Promocija MSLS in spletna stran
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 124
Nakup knjig, priročnikov
Udeležba na usposabljanju/ izobraževanju/ delavnici
Vračilo stroškov prostovoljcem
Stroški aktivnosti (stroški izvedbe usposabljanj, posvetov, okroglih miz, javnih tribun, natečajev – izven projektnega dela)
Stroški projektne aktivnosti – Naziv projekta Višina stroškov projekta
Skupaj
b. Višina in vrsta stroškov MSLS v letu 2011
Stroški rednega delovanja izven projektov Znesek
Stroški rednega delovanja (najem prostora, opreme, stroški telefona, računovodske storitve, elektrika, voda, ogrevanje, stroški vzdrževanja prostorov, vodenje TRR itd.)
Plače (redna zaposlitev) in drugi stroški iz zaposlitve (potni stroški, stroški prevoza na delo, malica, regres, …)
Študentsko delo
Drugo pogodbeno delo (avtorske, podjemne, …)
Promocija MSLS in spletna stran
Nakup knjig, priročnikov
Udeležba na usposabljanju/ izobraževanju/ delavnici
Vračilo stroškov prostovoljcem
Stroški aktivnosti (stroški izvedbe usposabljanj, posvetov, okroglih miz, javnih tribun, natečajev – izven projektnega dela)
Stroški projektne aktivnosti – Naziv projekta Višina stroškov projekta
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 125
Skupaj
c. Višina in vrsta stroškov MSLS v letu 2012
Stroški rednega delovanja izven projektov Znesek
Stroški rednega delovanja (najem prostora, opreme, stroški telefona, računovodske storitve, elektrika, voda, ogrevanje, stroški vzdrževanja prostorov, vodenje TRR itd.)
Plače (redna zaposlitev) in drugi stroški iz zaposlitve (potni stroški, stroški prevoza na delo, malica, regres, …)
Študentsko delo
Drugo pogodbeno delo (avtorske, podjemne, …)
Promocija MSLS in spletna stran
Nakup knjig, priročnikov
Udeležba na usposabljanju/ izobraževanju/ delavnici
Vračilo stroškov prostovoljcem
Stroški aktivnosti (stroški izvedbe usposabljanj, posvetov, okroglih miz, javnih tribun, natečajev – izven projektnega dela)
Stroški projektne aktivnosti – Naziv projekta Višina stroškov projekta
Skupaj
VIII. FUNKCIONARJI IN PROSTOVOLJSTVO V MSLS
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 126
A. FUNKCIONARJI MSLS
1. Navedite, ali funkcionarji MSLS prejemajo plačilo za opravljeno delo.
Funkcija Ne prejema plačila za redno delo v MSLS
Prejema plačilo za redno delo v MSLS (če da, navedite mesečni znesek)
Predsednik
Podpredsedniki
Člani izvršnega organa
Člani nadzornega organa
Drugi funkcionarji
B. PROSTOVOLJSTVO V MSLS
2. Ocenite število prostovoljnih ur, ki jih na letni ravni opravite na MSLS:
___________________________ ur/leto
3. Ali ste vpisani v RAZVID prostovoljskih organizacij (vodi AJPES)?
DA NE
4. Katera orodja za beleženje neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc
uporabljate?
a) Nefix b) Youthpass c) drugo (navedite)_________________ d) Neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc ne beležimo.
5. Na kakšen način pridobivate nove prostovoljce?
a) Neposredno nagovarjanje mladih
b) Vključevanje mladih v projekte
c) Preko organizacij članic
d) Drugo: ____________________________________
IX. ČLANSTVO IN PROCESI ODLOČANJA V MSLS
1. Katere organizacije članice vključuje MSLS? Koliko članov od 15-29 let imajo vaše
organizacije članice?
organizacije članice število članov
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 127
2. Ali obstajajo v lokalni skupnosti še kakšne organizacije, ki niso članice MSLS, pa vendar bi
izpolnjevale pogoje za članstvo?
Da
(Katere?)__________________________________________
Zakaj niso včlanjene? _______________________________________________
Ne
Ne vem
3. Kako pogosto sklicujete seje izvršnega odbora?
______________________________________
4. Kako ocenjujete delo vašega MSLS v lokalnem okolju?
a) Odlično
b) Zelo dobro
c) Dobro
d) Zadovoljivo
e) Nezadovoljivo
f) Ne znam oceniti
X. OCENA DELOVANJA MSLS
1. Kako ste zadovoljni z:
področje zelo zadovoljen/a
zadovoljen/a delno zadovoljen/a
nisem zadovoljen/a
sploh nisem zadovoljen/a
področje se mi ne zdi pomembno
Finančnim poslovanjem MSLS
Sodelovanje z občino
Sodelovanje z MSS
Vključevanjem mladih v delo in aktivnosti MSLS
Prepoznavnostjo MSLS v lokalnem okolju
usposobljenost kadrov na področju :
mladinskega dela
pridobivanja sredstev
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 128
prijava na razpise
iskanje virov financiranja
lobiranje
sodelovanje z lokalno skupnostjo
poznavanje področja delovanja MSLS
poznavanje področja lokalne mladinske politike
zakonodaje
računovodstva
pridobivanja za mlade pomembnih informacij
pridobivanje prostovoljcev
komunikacijske veščine-nastopanje v javnosti
obveščanje javnosti - PR
2. Kaj ocenjujete kot največji uspeh (do 3) vašega MSLS v zadnjih letih?
3. Katere potrebe MSLS ste zaznali in bi jih radi izpostavili?
XI. MEDIJSKA POKRITOST, INFORMIRANJE IN ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST MSLS
A. Medijska pokritost
1. Kako skrbite za podobo MSLS v javnosti?(Navedite, kako pogosto skrbite za objave v …)
Medij Redno (obveščamo o vseh pomembnih aktivnostih MSLS)
Občasno (obveščamo le izjemoma)
Nikoli, ker se nam ne zdi potrebno
Nikoli, ker se mediju naše delovanje ne zdi zanimivo
O tem še nismo razmišljali, a bomo v prihodnje poskrbeli za objavo.
Ne obstaja
lokalna raven
Lokalni časopis/tiskani medij
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 129
Lokalni radio
Splošne lokalne spletne strani informativne narave
Lokalne spletne strani za mlade
Lokalna TV
Drugi lokalni mediji (navedite):
regionalna raven
Regionalni časopis/tiskani medij
Regionalni radio
Regionalne spletne strani informativne narave
Regionalne spletne strani za mlade
Drugi regionalni mediji (navedite):
nacionalna raven
Nacionalni časopis/tiskani medij
Nacionalni radio
Nacionalne spletne strani informativne narave
Nacionalne spletne strani za mlade
Nacionalna TV
Drugi nacionalni mediji (navedite):
drugo
Facebook in druga družabna omrežja
spletna stran MSLS
B. Informiranje
2. Preko katerih kanalov informirate organizacije članice MSLS?
a) Mailing lista
b) Spletna stran
c) SMS
d) Facebook idr. družabna omrežja
e) Drugo (navedite):
3. Preko katerih kanalov informirate mlade v lokalni skupnosti?
a) Mailing lista
b) Spletna stran MSLS
Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 130
c) Druge spletne strani
d) Tiskanih medijih
e) Spletna družabna omrežja (facebook, idr.)
f) Drugo (navedite):
C. Založniška dejavnost
1. Naštejte publikacije, ki jih je vaš MSLS izdal:
Publikacija Avtorji
B. POVEZOVANJE NACIONALNE IN LOKALNE RAVNI
1. Ocenite pomen naslednjih aktivnosti na nacionalni ravni, k udeležbi na katerih ste vabljeni:
zelo
po
me
mb
no
po
me
mb
no
ne
ve
m s
e
od
loči
ti
ne
po
me
mb
no
po
vse
m o
dve
č
ne
po
znam
Koordinacija MSLS v organizaciji MSS
Posveti URSM
Usposabljanja in podelitve certifikatov Mladim prijazna občina
Dogodki strukturiranega dialoga
Usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah
Usposabljanje za trenerje mladinskih organizacij
Drugi nacionalni dogodki
2. Katere mladinske organizacije iz sosednjih občin poznate?
Občina: Mladinske organizacije v občini
1.
2.
3.
4.
5.
(…)