Analiza na padot na industriskoto proizvodstvo vo 2004 godina izvestaj.pdfZa ilustracija, vo prodol`enie se prika`ani grafikoni za indeksot na industriskoto proizvodstvo (vo ist interval

CENTER FOR ECONOMIC ANALYSIS Skopje, Macedonia

http/: www.cea.org.mk

1

AAnnaalliizzaa nnaa ppaaddoott nnaa iinndduussttrriisskkoottoo pprrooiizzvvooddssttvvoo

vvoo 22000044 ggooddiinnaa

Finalen izve{taj1(usoglaseno so zabele{kite od sostanokot vo Vladata na Republika

Makedonija na den 29 Juli 2004 godina) Centar za ekonomski analizi (CEA) M-r Marjan Nikolov, Tim Lider D-r Brajan Roberts M-r Aleksandar Stojkov Dimitar Bogov

Skopje, juli 2004 godina

1 Interen dokument na Vladata na Republika Makedonija.



2

VOVED

Drasti~niot pad na indeksot na industriskoto proizvodstvo, koj zapo~na vo januari 2004 godina i prodolì vo narednite meseci, gi alarmira{e ekonomskite resori na Vladata na RM itno da gi utvrdat pri~inite za ovaa pojava (vidi Tabela 1).

Tabela 1

Indeksi na industrisko proizvodstvo Tabela 1. Ne koregirani mese~ni podat oci.

XX

TaXX

KII-

Stapki na rast na industriskoto proizvodstvo

II 2003 I 2004 II 2004 III 2004 IV 2004 V 2004II 2002 I 2003 II 2003 III 2003 IV 2003 V 2003-8.6 -44.8 -30.3 -32.9 -19.1 -26.6

bela 2. Koregirani mese~ni podat oci.II 2003 I 2004 II 2004 III 2004 IV 2004 V 2004II 2002 I 2003 II 2003 III 2003 IV 2003 V 2003-8.6 -25 -17.1 -32.7 -19.2 -26.6

vart alen podat ok. Q 2004Q 200326,1*

Izvor: Dràven zavod za statistika.

Za analiza na pri~inite za padot, a soglasno zaklu~okot na

Vladata na Republika Makedonija od sedmata sednica, se formira rabotna grupa sostavena od pretstavnici od Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za finansii, Dràvniot zavod za statistika, Narodnata banka na Republika Makedonija i nezavisniot istraùva~ki centar - Centar za ekonomski analizi (CEA).

Po barawe na Ministerstvoto za ekonomija, ulogata na CEA be{e da gi locira izvorite na padot na industriskoto proizvodstvo, so vkrstuvawe na podatoci od nacionalnoto smetkovodstvo, izvozot, izvoznata orientacija na firmite i potro{uva~kata na elektri~nata energija vo prvite pet meseci od 2003 i 2004 godina vo soglasnost so predlog proektot dostaven do rabotnata grupa na prviot sostanok na rabotnata grupa.

Analizata e izvr{ena na agregatno nivo i na nivo na oddeli, pri {to se analizira{e odnesuvaweto na spomenatite varijabli vo primerokot i vo statisti~kata populacija.

CEA ja izrazuva svojata blagodarnost za ukaànata doverba i kooperativnosta na Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za finansii, Dràvniot zavod za statistika i Narodnata banka na Republika Makedonija.



3

PRV DEL

OP[TI NAÊLA ZA PRESMETKA NA INDEKSOT NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO

1.1. Za indeksot na industriskoto proizvodstvo 2

Osnovnata cel na konstrukcijata na proizvodnite indeksi e da se

izmeri rastot na proizvodstvoto vo odreden vremenski period. Indeksot na fizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo nema mo} da go prezentira nivoto na proizvodstvoto, tuku samo ja registrira promenata na nivoto (rastot ili padot). Preku nego moè da se sledat efektite na sezonskite vlijanija, pazarnite uslovi, sostojbite na pazarot na rabotna sila i sli~no. Bidej}i indeksot e vrzan samo za volumenot (promenite vo koli~estvoto), toj ne gi meri efektite od promenite na cenite.

1.2. Za industriskite statistiki

Izve{tajnite edinici za presmetka na indeksot na fizi~kiot obem

na industriskoto proizvodstvo se firmite ili delovnite edinici vo industrijata, koi se registrirani vo Dràvniot zavod za statistika. Kratkoro~nite industriskite statistiki vo Republika Makedonija se potpiraat na periodi~ni izve{tai obezbedeni od izve{tajnite edinici (Mese~niot izve{taj za industrija IND 1 za industriskoto proizvodstvo, zalihite i rabotnicite vo industrijata). Pritoa, kako izvori na podatoci se koristat knigovodstvenata i kadrovskata evidencija (i druga dokumentacija), koja ja prikaùvaat izve{tajnite edinici.

Edinici na nabquduvawe se pretprijatijata i delovnite edinici koi spored Nacionalnata klasifikacija na dejnosti (NACE) se raspredeleni vo oblasta na industrijata i rudarstvoto vo sektorite: Vadewe na rudi i kamen, Prerabotuva~ka industrija i Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda. Vo Mese~niot izve{taj IND 1 se opfateni i onie delovni edinici koi se zanimavaat so industrisko proizvodstvo, no nivnoto mati~no pretprijatie ne pripa|a vo oblasta na industrijata (na pr., vo grade`ni{tvoto).

Podatocite se pribiraat preku mese~ni anketi koi gi pokrivaat site izve{tajni edinici so 10 i pove}e vraboteni.

2 Pove}e za metodologijata vo Prilogot 4 - Metodolo{ki objasnuvawa (materijal dostaven od Dràvniot zavod za statistika).

Formatted

Formatted

Formatted



4

1.3. Mese~en izve{taj za industrijata IND -1 Celta na primerokot e da se selektiraat relativno pogolemite

izve{tajni edinici, koi }e gi prezentiraat industriskite sektori i potsektori, kako i industriskite proizvodi, koi imaat zna~ajno vlijanie na rastot na industrijata. Toa zna~i deka primerokot za izve{tajnite edinici i za industriskite proizvodi ne e izbran po slu~aen izbor, tuku preku selekcija naso~ena kon pogolemo procentualno pokrivawe na sektorite. Na toj na~in, vrz osnova na primerokot se izrabotuvaat indeksi, koi vo zna~itelna mera go reflektiraat trendot na celata industrija. Ednostavno kaàno, indeksot na fizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo treba da go pokriva onoj industriski segment, koj ima golem udel vo vkupnoto industrisko proizvodstvo.

1.4. Izbor na primerokot3

Indeksite na industriskoto proizvodstvo se presmetuvaat za obemot na proizvodstvoto po proizvodi, preku vkrsteno izbirawe na najreprezentativnite proizvodi i najreprezentativnite izve{tajni edinici. Pri selekcijata se vnimava izve{tajnata edinica da ima minimum 0,02% udel vo NKD klasata, a site pretprijatija u~estvo od 90,0% vo oddelot. Isklu~ok se onie slu~ai koga za da se vklu~i odredena klasa, moè da se odi i so pomal procent.

Ponderite se presmetuvaat po pretprijatija i proizvodi. Ponderite se potrebni za da moè site edinici na merki na proizvodite (litri, kilogrami i sl.) da se svedat na zaedni~ki imenitel. Presmetkata na ponderite e vrz osnova vrednosnite podatoci na realizacijata od Godi{niot izve{taj za industrija, sproveden vo 1998 godina.

1.5. Kriteriumi za izbor na kvaliteten primerok Spored preporakite na statisti~kite slu`bi na ON, vo zemjite

kade malite izve{tajni edinici ne ostvaruvaat pove}e od 10% od vkupnoto industrisko proizvodstvo, primerokot treba da zafa}a dve tretini ili pove}e od neto proizvodstvoto na golemite izve{tajni edinici.

EUROSTAT, pak, prepora~uva primerokot da obezbedi 70% pokrienost na statisti~kata populacija (site registrirani izve{tajni edinici vo industrijata) pri podgotovkata na kratkoro~nite indikatori za industriskoto proizvodstvo.

3 Pove}e vo: Shyam Upadhyaya, Mission Report, Institutional Capacity Building for Data Collection and Information Dissemination, IDF Grant 27226 MK, World Bank, Skopje, April 2000.



5

VTOR DEL

ANALIZA NA PADOT NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

2.1. Analizi na agregatno nivo

Imaj}i ja predvid promenlivosta na makedonskata ekonomija vo

tranzicioniot period (strukturni promeni, ranlivost na nadvore{ni i vnatre{ni {okovi), sledeweto na industriskoto proizvodstvo preku kratkoro~ni indikatori, kako {to e indeksot na fizi~kiot obem, ne moè da bide isto kako vo razvienite ekonomii. Poradi spomenatite karakteristiki na tranzicionite ekonomii, ako primerokot ne se revidira po~esto, zagrozena e negovata reprezentativnost vo odnos na populacijata.

Za ilustracija, vo prodolènie se prikaàni grafikoni za indeksot na industriskoto proizvodstvo (vo ist interval na Y oskata) vo

Germanija i Makedonija. O~igledno e preovladuvaweto na trendot (odnosno dolgoro~nata komponenta) na industriskoto proizvodstvo vo Germanija i dominacijata na golemite fluktuacii (kratkoro~na komponenta) vo slu~ajot na makedonskata ekonomija vo tranzicija. 4

Industrisko proizvodstvo na Germanija; Jan 1994=100(sezonski prilagodeni)

95.0

100.0

105.0

110.0

115.0

120.0

125.0

1994

M1

1994

M4

1994

M7

1994

M10

1995

M1

1995

M4

1995

M7

1995

M10

1996

M1

1996

M4

1996

M7

1996

M10

1997

M1

1997

M4

1997

M7

1997

M10

1998

M1

1998

M4

1998

M7

1998

M10

1999

M1

1999

M4

1999

M7

1999

M10

2000

M1

2000

M4

2000

M7

2000

M10

2001

M1

2001

M4

2001

M7

2001

M10

2002

M1

2002

M4

2002

M7

2002

M10

4 Ilustraciite na indeksot na proizvodstvo vo selektirani oddeli za Republika Makedonija se prikaàni vo Prilogot 3 kon ovaa analiza.



6

Industrisko proizvodstvo na Makedonija; Jan 1994=100 (sezonski prilagodeni)

75.0

80.0

85.0

90.0

95.0

100.0

105.0

Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

Dec Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

Dec Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

Dec Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

Dec Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

Dec Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

Dec Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

Dec Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

Dec Jan

Feb

Mar

Apr

May Jun

Jul

Aug

Sep Oct

Nov

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

Poradi preovladuvaweto na fluktuaciite vo odnesuvaweto na

populacijata, primerokot vrz osnova na koj se sledi indeksot kako kratkoro~en indikator treba po~esto da se revidira. Taka na primer, vo ê{ka i Bugarija, primerokot za sledewe na industriskoto proizvodstvo se revidira na sekoi dve godini. Vo Republika Makedonija vo 1998 godina e izvr{ena celosna analiza na primerokot, istiot e revidiran so cel da obezbedi dobra osnova za izrabotka na ponderacioni koeficienti.



7

2.2. Analiza po oddeli

2.2.1. Pridones na oddelite vo vkupniot pad na indeksot na industrisko proizvodstvo

Tabela 2 - Pridones na sekoj oddel vo vkupniot pad

na indeksot na industriskoto proizvodstvo I-V 2004 / I-V 2003

vo delot kade e

e prikaàna kumulativnata frekv

Tabel 3 - Koncentracija na u~estvoto Tabela 4 - Kumulativna frekvencija

Redenброј Oddel 2003 2004 Rast / pad

Pridones vo namaluvaweto

1 27 Proizvodstvo na osnovni metali 13069,8 3169,2 -75,75 -20,642 23 Proizvodstvo na nafta 3485,7 1914,2 -45,08 -3,283 15 Prehranbeni proizvodi i pijaloci 9072,5 8129,7 -10,39 -1,974 31 Proizvodstvo na elektri~ni ma{ini 1827,5 1028,1 -43,75 -1,675 40 Proizvodstvo na elektri~na energija 4195,4 3642,2 -13,19 -1,156 36 Proizvodstvo na mebel 829,3 299,1 -63,94 -1,117 28 Proizvodstvo na metalni proizvodi 1201,0 707,4 -41,10 -1,038 35 Proizvodstvo na soobra}ajni sredstva 601,6 186,2 -69,04 -0,879 16 Tutun 2289,6 1992,9 -12,96 -0,62

10 13 Vadewe na rudi na metal 215,2 0,0 -100,00 -0,4511 19 Prerabotka na koà 512,2 318,4 -37,84 -0,4012 20 Prerabotka na drvo 401,5 237,3 -40,88 -0,3413 29 Proizvodstvo na ma{ini 201,4 131,8 -34,57 -0,1514 21 Proizvodstvo na celuloza i hartija 494,4 426,4 -13,76 -0,1415 26 Proizvodstvo na nemetalni minerali 1903,0 1853,0 -2,63 -0,1016 37 Reciklaà 12,3 11,1 -9,89 0,0017 30 0,0 0,0 -100,00 0,0018 10 Vadewe na jaglen i lignit 0,1 0,5 480,45 0,0019 34 Proizvodstvo na motorni vozila i pri 518,6 530,4 2,28 0,0220 14 Vadewe na drugi rudi i kamen 211,9 252,1 18,94 0,0821 25 Proizvodstvo na guma 1250,1 1294,0 3,51 0,0922 17 Proizvodstvo na tekstilni tkaenini 905,5 961,0 6,13 0,1223 24 Proizvodstvo na hemikalii 1617,3 2001,8 23,78 0,8024 22 Izdava~ka dejnost 377,0 1312,1 248,02 1,9525 18 Proizvodstvo na predmeti za obleka 2767,2 3949,9 42,74 2,47

Vkupno 47960,27 34348,91 -28,4 -28,4

Od tabelata moè da se zaklu~i deka najgolem pridones vo padot ima oddelot 27 (Proizvodstvo na osnovni metali), koj u~estvuva so 20,64 procentni poeni vo vkupniot pad na masata od primerokot (28,4%). Vo ovoj oddel golemo u~estvo ima neraboteweto na "Balkan Stil".

Vlijanieto na ovaa kompanija }e bide kvantificirano prikaàna analizata po firmi. Vo tabelata vo prodolènieencija na u~estvoto na masata vo vkupniot pad na industriskoto

proizvodstvo. Oddelite koi {to beleàt pad me|u 100% i 50% opfa}aat masa od 30,7% od primerokot.

a



8

na masata vo padot

ridonesot vo rastot (ili

Tabela 5 - Pridones na pojavite (proizvodite) vo vkupniot rast / pad

Na slednata tabela, pak, prikaàn e p

padot) na industriskoto proizvodstvo spored intenzitetot na rastot, odnosno padot na oddelni grupi na pojavi (ili proizvodi).

NKD oddel

Pad / porast

Struktura na masa vo 2003

13 -100.0 0.430 -100.0 0.027 -75.8 27.335 -69.0 1.336 -63.9 1.723 -45.1 7.331 -43.7 3.828 -41.1 2.520 -40.9 0.819 -37.8 1.129 -34.6 0.421 -13.8 1.040 -13.2 8.716 -13.0 4.815 -10.4 18.937 -9.9 0.026 -2.6 4.034 2.3 1.125 3.5 2.617 6.1 1.914 18.9 0.424 23.8 3.418 42.7 5.822 248.0 0.810 480.5 0.0

-28.4 100.0

Pad / poras

Kumulirana Frekvenc

-100-75-50-250255075

>100

t frekvencija

ija

0.4 0.430.7 30.246.6 15.984.1 37.593.4 9.499.2 5.8100 0.8100

Koncentracija na masata vo

0

20

40

60

80

100

-75 -50 -25 0 25 50 75 >1000

5

10

15

20

25

30

35

padot na indeksot na industrisko proizvodstvo

40

Kumulirana frekvencija Frekvencija



9

na indeks na industrisko proizvodstvo I-V 2004 / I-V 2003

Vidovi pojavi (proizvodi) spored Broj na

(pr i)

Pridones vo performansite pojavi

oizvodrastot / padot

Pojavi (proizvodi) koi t 59 6,23 beleàt tricifren ras

Pojavi (proizvodi) koi beleàt dvocifren rast 1 5,26

06

Pojavi (proizvodi) vo firmi koi 13 4,44 go restartirale proizvodstvoto

Pojavi (proizvodi) koi beleàt ednocifren rast 29 0,11

Pojavi (proizvodi) vo firmi koi 1nemaat ekonomska aktivnost

60

0

Pojavi (proizvodi) koi beleàt ednocifren pad 35 -0

,93

Pojavi (proizvodi) koi beleàt dvocifren pad 1 -17

80

,74

Pojavi (proizvodi) vo firmi koi 72 -25prestanale da proizveduvaat

,76 V

rast

kupno 654 -2 4

8,

pad

2.2.3. Koncentracija na masata i dodadenata vrednost

~estvoto na bruto dodadenata vrednost od primerokot vo bruto dodad

elovnite subjekti, koi spored finansiskite rezultati vo 2003 godin

Uenata vrednost na populacijata za ~isto industriskite delovni

subjekti (od NKD oddel 10 do oddel 40) iznesuva 80,9%. Mora da se napomene deka vo nacionalnite smetki delovnite subjekti se klasificiraat spored organizacioniot princip (vo taa dejnost vo koja e registriran delovniot subjekt), dodeka primerokot za presmetuvawe na indeksot na industriskoto proizvodstvo opfa}a izve{tajni edinici po principot prete`na dejnost (se zemaat predvid delovnite edinici koi se zanimavaat so industrisko proizvodstvo, i pokraj toa {to nivnoto mati~no pretprijatie ne pripa|a vo industrijata).

D

a pokaùvaat namaleno u~estvo vo bruto dodadenata vrednost, vsu{nost se istite koi vo 2004 godina imaat namaleno, ili pak, nemaat mese~no industrisko proizvodstvo. Toa ukaùva na zaklu~okot deka vnimanieto treba da se fokusira na ovie oddeli (NKD oddel 17, 22, 25, 34, 37), izbegnuvaj}i ja generalizacijata na ovoj zaklu~ok za nivoto na vkupnoto industrisko proizvodstvo. Pove}e vo Prilog 1.



10

Pritoa, napomenuvame deka pod populacija se podrazbira broj na delov

Tabela 6 - Reprezentativnost na primerokot od aspekt

I-V 2004 / I-V 2003

stra

primerokot reprezentativen (vo celin

ni subjekti koi vo 2003 do Centralniot Register imaat podneseno godi{na smetka za nefinansiski pretprijatija, agregirani na nivo na NKD oddel. Pod primerok se podrazbira broj na delovni subjekti koi se vklu~eni vo presmetkata na indeksot na industriskoto proizvodstvo .

na bruto dodadenata vrednost

NKD Firmi U~estvo Firmi U~estvo BDV prim/pop 2003 2004 Rast15 Total 888 18,07 65 18,64 83,87 9072,45 8129,66 -10,418 Total 1021 11,05 42 6,61 48,60 2767,24 3949,89 42,740 Total 11 28,07 2 33,07 95,76 4195,39 3642,2 -13,227 Total 77 6,48 9 6,74 84,63 13069,8 3169,22 -75,824 Total 135 7,14 6 7,65 87,09 1617,26 2001,83 23,816 Total 37 3,93 19 4,10 84,80 2289,61 1992,93 -13,023 Total 9 0,55 1 0,56 82,93 3485,7 1914,2 -45,126 Total 138 9,13 21 10,98 97,80 1903,03 1853,02 -2,622 Total 621 2,58 9 0,31 9,60 377,026 1312,13 248,025 Total 304 1,70 13 0,59 28,33 1250,12 1293,95 3,531 Total 239 2,99 10 2,01 54,67 1827,53 1028,07 -43,717 Total 333 0,76 17 0,08 8,88 905,499 961,035 6,128 Total 729 3,20 30 1,59 40,33 1201,01 707,434 -41,134 Total 47 4,93 - 1 0,17 -2,84 518,621 530,423 2,321 Total 199 1,35 6 1,06 63,75 494,419 426,409 -13,819 Total 356 0,64 10 0,75 94,56 512,202 318,394 -37,836 Total 465 1,31 16 0,72 44,62 829,319 299,083 -63,914 Total 76 2,58 13 2,69 84,70 211,948 252,083 18,920 Total 652 0,46 12 0,20 35,25 401,463 237,336 -40,935 Total 7 0,59 2 0,69 95,28 601,551 186,246 -69,029 Total 168 1,18 5 0,75 51,32 201,413 131,794 -34,637 Total 93 0,38 8 0,02 4,62 12,3288 11,1101 -9,910 Total 4 0,07 - 2 0,01 -16,63 0,08582 0,49812 480,513 Total 3 0,21 215,244 0 -100,030 Total 95 0,62 0,00697 0 -100,0

Vkupno 6707 100,00 319 100,00 81,30 47960,3 34348,9 -28,4

2003 POPULACIJA 2003 PRIMEROK MASA

Pokraj toa, ja analiziravme konzistentnosta na strukturata na

tumite (oddelite) od aspekt na masata i od aspekt na bruto dodadenata vrednost. Rezultatite, koi se prezentirani vo Prilog 2, pokaùvaat deka oddelot 27 vleguva vo strukturata na masata so 27,25%, dodeka vo strukturata na bruto dodadenata vrednost u~estvuva so samo 6,48%. Od druga strana, oddelot 40 vo strukturata na masata vo primerokot zafa}a 8,75%, no negovoto u~estvo vo bruto dodadenata vrednost vo 2003 godina bilo 28,1%.

Zaklu~okot e deka duri i da ea), mo`no e na nivo na oddeli da postoi problem so pokrienosta na

populacijata, {to e problem na stratifikacijata.



11

2.2.4. Vkrstuvawe na podatocite za masata i proda`bata na ma{

Tabela 8 - Rast (pad) na indeksot na industrisko proizvodstvo

I-V 2004 / I-V 2003

m

niot pad iznesuva -22,8%

et meseci od 2004

do niot i stranskiot pazar (izvozna orientacija)

i rast (pad) na proda`bata doma i vo stranstvo

Od Tabelata 8 se gleda deka onie oddeli koi beleàt rast vo asata (za 23,6% pove}e) imaat namalen doma{en plasman (za -11,4%), no

i pad na proda`bata vo stranstvo (vkupno za -3,0%).5

Onie oddeli koi beleàt pad vo masata (vkup), vo celina imaat rast na plasmanot na doma{niot pazar (za 7,2%

pove}e), no vkupen pad na plasmanot vo stranstvo (-5,8%).6

Zaklu~okot e deka doma{nata pobaruva~ka vo prvite pgodina ne e namalena, bidej}i taa uspeva da gi apsorbira

proizvodite na ovie sektori. Spored toa, del od padot na industriskoto proizvodstvo se dolì na slabiot izvoz, odnosno namalenata stranska pobaruva~ka za doma{nite proizvodi.

Oddel Naziv na NKDRast na masata

Rast naproda`ba na

doma{en pazar

Rproda`ba na

stranski pazarIzvozna

orientacija

vo procent i10 Vadewe na jaglen i lignit 480.5 180.9 - 0.022 Izdava~ka dejnost 248.0 19.6 - 0.018 Proizvodstvo na predmeti za obleka 42.7 -40.9 24.6 82.424 Proizvodstvo na hemikalii 23.8 -6.4 -0.6 26.014 Vadewe na drugi rudi i kamen 18.9 -32.1 -14.0 13.017 Proizvodstvo na tekstilni tkaenini 6.1 6.8 -28.0 61.525 Proizvodstvo na guma 3.5 -62.9 -66.2 36.034 Motorni vozila i prikolki 2.3 153.4 16.2 80.4

Prosek (18, 24, 14, 17, 25, 34) 23.6 -11.4 -3.0 25.026 Proizvodstvo na nemetalni minerali -2.6 13.0 50.2 2.137 Reciklaà -9.9 37.1 - 0.015 Prehranbeni proizvodi i pijaloci -10.4 11.8 -3.7 23.116 Tutun -13.0 -24.6 36.1 56.140 Elektri~na energija -13.2 -3.34 - 0.021 Proizvodstvo na celuloza i hartija -13.8 -10.1 -5.4 28.529 Proizvodstvo na ma{ini -34.6 -8.2 -13.7 86.819 Prerabotka na koà -37.8 -50.0 15.8 85.720 Prerabotka na drvo -40.9 35.8 0.5 8.428 Proizvodstvo na metalni proizvodi -41.1 10.4 -11.0 42.831 Proizvodstvo na elektri~ni ma{ini -43.7 -17.0 -13.1 72.723 Proizvodstvo na nafta -45.1 24.4 -53.3 38.136 Proizvodstvo na mebel -63.9 -28.3 -14.6 23.835 Proizvodstvo na soobra}ajni sredstva -69.0 52.0 -100.0 27.027 Proizvodstvo na osnovni metali -75.8 -5.6 -47.7 86.313 Vadewe na rudi na metal -100.0 -100.0 - 0.030 -100.0 -100.0 - 0.0

Prosek (site so pad osven 27, 13, 30) -22.8 7.2 -5.8 6.2Vkupen prosek (osven 10, 22, 27, 13, 30) -12.9 4.4 -4.5 9.7

stapka na rast

ast na

5 Ovde bea izzemeni oddelite 10 i 22 koi imaat isklu~itelen (natprose~en) rast. 6 Ovde bea izzemeni oddelite 27 (poradi presudnoto vlijanie na "Balkan stil"), 13 i 30.



12

Sepak, indikativno e deka plasmanot na stranskiot pazar beleì pad od -4,5% (spored primerokot), iako vkupniot izvoz na dobra (statisti~kata populacija) beleì rast od 11,7% vo analiziraniot period (I-V 2004 vo odnos na I-V 2003 godina). Toa edinstveno moè da se dokaè na eventualna izvozna ekspanzija na drugite sektori koi u~estvuvaat vo formiraweto na BDP, koja bi go kompenzirala padot na izvozot na makedonskata industrija (Me|utoa, poradi itnosta na rezultatite od analizata na padot na industriskoto proizvodstvo, ovie podatoci ne bea podlaboko analizirani).

Onie oddeli koi beleàt pozitivni stapki na rast, istovremeno, vo celina beleàt pad na proda`bata na doma{niot i stranskiot pazar. Tuka objasnuvaweto se pobara kaj zalihite, koi treba{e da pokaàt konzistentnost so dvièweto na proizvodstvoto i proda`bata. Me|utoa, soglasno metodologijata po koja se vodat zalihite na gotovi proizvodi vo Dràvniot zavod za statistika na krajot od izve{tajniot mesec i na~inot na prikaùvawe na zalihite, nemoè da se obezbedi konzistentnost vo sporedbata so ostanatite pokazateli (masata i proda`bata na doma{en i stranski pazar) i poradi toa ne moè da se predmet na vakva vkrstena analiza.

2.3. Analiza po oddeli i pretprijatija

Analizata na padot na industriskoto proizvodstvo go zede predvid i vlijanieto na firmite vo nekolku kategorii: pretprijatija vo ste~aj, likvidirani pretprijatija, pretprijatija vo pretste~ajna postapka, razdruèni pretprijatija, i pretprijatija od oddelite 27.7

Kolku za potsetuvawe, vo prvite pet meseci od 2004 godina, masata od primerokot beleì pad od 28,4%, a indeksot na industrisko proizvodstvo namaluvawe od 26,1%.

Vo analizata po oddeli i pretprijatija sakavme da ocenime dali padot e od sektorska priroda, ili pak, se dolì na slabite performansi na oddelni pretprijatija. Za taa cel, pristapivme kon klasificirawe na pretprijatijata od primerokot vrz osnova na nivniot status i go kvantificiravme udelot (pridonesot) na sekoja grupa vo vkupniot pad na industriskoto proizvodstvo. Pritoa, treba da se ima predvid deka donesenite zaklu~oci se odnesuvaat na primerokot.

Rezultatite od analizata na udelot (pridonesot) na oddelni grupi vo padot na masata se prikaàni vo slednata tabela:

Tabela 9 - Izolirawe na pridonesot na oddelni pretprijatija

7 Listata na podatocite za statusot na ovie firmi e dobiena od Ministerstvoto za ekonomija.



13

ili grupi na pretprijatija vo vkupniot pad na masata

I-V 2004 / I-V 2003

NEGATIVEN RAST NA MASA -28.4

1

2

3

4

5

-28.4

LIKVIDIRANI PRETPRIJATIJA 0.2

PRETPRIJATIJA VO STEÂJ 3.7

PRETPRIJATIJA VO PRETSTEÂJNA POSTAPKA 0.1

SPOJUVAWA NA PRETPRIJATIJA 0.04

Rezultat 1 4.04

BALKAN STIL 19.9

Rezultat 2: OSTANATA INDUSTRIJA -4.5

2.3.1. Analiza na podatocite za grupi na pretprijatija Vo ovoj del od analizata be{e ocenet pridonesot vo vkupniot pad

na masata na slednive grupi na pretprijatija: - likvidirani pretprijatija; - pretprijatija vo ste~aj; - pretprijatija vo pretste~ajna postapka; - spoeni pretprijatija (so zgasnat praven status). Zaklu~okot e deka ovie pretprijatija objasnuvaat mal procenten

poen (4,04) od padot na masata. Spored toa, dokolku se izolira nivniot pridones, toga{ vkupniot pad na masata }e bide -24,36% (vidi Tabela 9).

2.3.3. Koncentracija vo stratum (oddel 27) Vo natamo{nata analiza na primerokot po oddeli i firmi go

kvantificiravme padot na industriskoto proizvodstvo so isklu~uvawe na industriskiot gigant "Balkan Stil", koj vo prvite pet meseci od 2004 godina nema{e proizvodstvo. Bez nego, padot na masata od primerokot iznesuva -8,5%, {to ukaùva deka duri 19,9 procentni poeni od padot na vkupnoto industrisko proizvodstvo moè da se objasni so neraboteweto na ovaa firma!

Zaklu~okot e deka vo oddelot 27 (Proizvodstvo na osnovni metali) ima golema koncentracija.

CEA prepora~uva Dràvniot zavod za statistika da izvr{i posebna analiza na reprezentativnost na nivo na stratumi (oddeli) za celiot primerok.



14

Dokolku se izzeme u~estvoto na "Balkan Stil" i gorespomenatite kategorii na pretprijatija, toga{ se doa|a do konstatacijata deka padot na masata za site preostanati pretprijatija vo primerokot iznesuva -4.5%.



TRET DEL

INDEKSOT NA INDUSTRISKO PROIZVODSTVO, IZVOZOT I POTRO[UVA^KATA NA ELEKTRI^NA ENERGIJA

So ogled na toa deka vo vtoriot del od ovaa analiza dojdovme do

zaklu~ok deka padot na indeksot na industrisko proizvodstvo e koncentriran vo eden oddel i edna kompanija (ednokraten efekt), CEA pristapi kon ispituvawe na konzistentnosta na dvièwata vo industriskoto proizvodstvo so dvièwata na dva indikatori, koi se vo tesna vrska so nego: izvozot na dobra i potro{uva~ka na elektri~na energija od strana na proizvoditelite. Pri toa se izvr{i predviduvawe na indeksot na industrisko proizvodstvo za prviot kvartal od 2004 godina.

CEA e na mislewe i ukaùva na Vladata na Republika Makedonija za potrebata od izrabotka na makroekonomski model so koj vo edna konzistentna ramka bi se analizirale fundamentalnite makroekonomski varijabli. Vo nedostatok na vakov model, a imaj}i ja vo predvid vremenskata ramka za izrabotka na ovaa analiza, CEA izvr{i ednostavna ekonometriska analiza ~ii rezultati treba da se razgleduvaat mnogu pretpazlivo.

3.1. Industrisko proizvodstvo i izvoz na dobra Od naredniot grafikon moè da se pretpostavi deka ima odredena

korelacija pome|u ovie dve varijabli. Iako e voobi~aeno vo januari da se registrira pomal vkupen izvoz na stoki i ponisko proizvodstvo vo odnos na drugite meseci, indikativno e {to ovoj sezonski efekt vo januari 2004 godina izleze dramati~en za industriskoto proizvodstvo. Istovremeno, izvozot zabeleà sezonski mese~en pad, no negoviot trend e raste~ki. Za razlika od minatite godini, indeksot na industriskoto proizvodstvo, od januari 2004 godina pokaùva strukturna nevoobi~aena fluktuacija.

Indeks na industrisko proizvodstvo i indeks na izvoz

50.0

70.0

90.0

110.0

130.0

150.0

170.0

190.0

I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 15izvoz indeks



16

Mese~nite podatoci na izvozot na dobra, izrazeni vo SAD dolari, se zemeni od bazite na Narodnata banka na Republika Makedonija8. Ovie podatoci se konvertirani vo makedonski denari, koristej}i go prose~niot devizen kurs na denarot vo odnos na dolarot. Dobienite serii na izvozot na dobra (vo nominalni MKD) se konvertirani vo realni serii, preku deflacionirawe so indeksite na ceni na industriskite proizvoditeli (PPI).

Od mese~nite podatoci se izvedeni kvartalni indeksi, koristej}i trimese~na geometriska sredina na stapkite na rast.

Ekonometriskata analiza potvrduva deka postoi statisti~ki zna~ajna, pozitivna vrska pome|u rastot na industriskoto proizvodstvo i rastot na izvozot:

Parametar Standardna gre{ka t statistika P-vrednost

Konstanta

-0.028 0.014 -1.933 0.064

Rast na izvoz

0.144 0.049 2.951 0.006

Parametarot za porast na izvozot e statisti~ki zna~aen (so

petprocentno nivo na zna~ajnost). Ako ovaa regresija se iskoristi za da se oceni (estimira) rastot na industriskoto proizvodstvo vo prvite tri meseci od ovaa godina, rezultatite pokaùvaat deka padot na indeksot na industriskoto proizvodstvo vo prviot kvartal od 2004 godina iznesuva -2.2%.

3.2. Industriskoto proizvodstvo i potro{uva~kata na elektri~na energija Vo ovoj del napravena e sporedba na dvièweto na potro{uva~kata na elektri~na energija i indeksot na industrisko proizvodstvo. Za potro{uva~kata na elektri~na energija se zemeni slednive naponski nivoa:

1. Proizvoditeli na 35 i 10 kV; 2. Mali proizvoditeli (1 i 2); 3. Direktni potro{uva~i (15 najgolemi proizvoditeli). Na sledniot grafikon e prikaàno dvièweto na dvete varijabli

vo periodot januari 2001 - maj 2004 godina. O~igledna e nekonzistentnosta pome|u potro{uva~kata na elektri~na energija i dramati~niot pad na indeksot na industrisko proizvodstvo po prviot kvartal od 2004 godina.

8 Podatocite bea dostaveni od Ministerstvoto za finansii.



17

Sporedba na potro{ena elektri~na energija i ind indeks

55.0

65.0

75.0

85.0

95.0

105.0

115.0

125.0

135.0

145.0

I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V VI

VII

VIII IX X X

IX

II I II III IV V

2001 2002 2003 2004

potrosuvacka na el. energija ind indeks

Vo slu~ajot so potro{uva~kata na elektri~nata energija, isto taka, postoi pozitivna korelacija pome|u dvete varijabli. Procenetata regresija za ovie dva indikatori e:

Parametar Standardna gre{ka t- statistika P-vrednost

Konstanta

-0.040 0.028 -1.396 0.212

Rast na potro{.

na elektr. energija

0.402 0.175 2.294 0.062

Ocenetiot parametar za potro{uva~ka na elektri~na energija e

statisti~ki zna~aen (so petprocentno nivo na zna~ajnost). Dokolku regresijata se koristi za predviduvawe na vrednosta na porastot na industriskoto proizvodstvo vo prvite tri meseci od ovaa godina,, ocenkata (estimiraweto) za prviot kvartal od 2004 na indeksot na industrisko proizvodstvo }e bide -1,7% pad na indeksot na industriskoto proizvodstvo. Ova e mnogu sli~no so ocenetata stapka na rast od -2.2% dobiena koristej}i go rastot na izvozot za regresija, no sepak, mnogu pomala stapka na pad od oficijalnata (-26,1%).



18

Zaklu~okot od ekonometriskite ispituvawa e deka:

• Rastot na industriskoto proizvodstvo e vo zna~ajna korelacija so rastot na izvozot na dobra i potro{uva~kata na elektri~nata energija;

• Rastot na izvozot i potro{uva~kata na elektri~nata energija vo prviot kvartal na 2004 pokaùva deka industriskoto proizvodstvo ima blaga kontrakcija za okolu -2%;

• Ova e mnogu ponizok pad od oficijalnata stapka na pad na indeksot na industriskoto proizvodstvo od -26.1%. Napomenuvame deka rezultatite od ekonometriskite analizi se

samo indikativni pokazateli dobieni vrz osnova na istoriskite podatoci za determinantite na indeksot na industriskoto proizvodstvo od samo dve varijabli (izvozot na dobra i potro{uva~kata na elektri~na energija). Vlijanieto na ovie indikativni rezultati na BDP e simuliran vo prilog 6.

ZAKLUÔCI I PREPORAKI Celta na ovaa analiza na padot na indeksot na industriskoto proizvodstvo ne be{e pronao|awe na pri~inite za sega{nata sostojba na makedonskata ekonomija. Toa podrazbira drug tip na istraùvawe, koe po~iva na fundamentalni makroekonomski i mikroekonomski analizi.

Kolku za ilustracija, vo analizata ne be{e zemeno predvid vlijanieto na zakonskata regulativa i nejzinoto sproveduvawe, efikasnosta na sudskiot sistem, politiziranosta na op{testvoto, eksternite {okovi i sl.

Voedno, ne be{e zemena predvid i vlijanieto na reìmot na devizen kurs, fiskalnata politika, ponudata na pari, kamatnite stapki i dr.

Sekako, ne pomalku zna~ajni se i mikroekonomskite faktori (regulacijata na pazarot, reformite vo sektorot na pretprijatijata, neinvestirawe vo funkciite na delovnite sistemi, kako {to se marketingot, menaxmentot, informacionata tehnologija i sledewe na novite tekovi vo tehnologijata, informaciite i know how).

Vo ovaa analiza detalno be{e istraùvan indeksot na industriskoto proizvodstvo, koj e konstruiran od primerok, vrz osnova na koj se nosi sud za celata makedonska industrija. Ova e klu~no pra{awe, bidej}i nesoodvetniot primerok, od bilo koj aspekt, moè da dade pogre{ni signali za slu~uvawata vo industrijata.

4.1. Zaklu~oci vo odnos na primerokot Nesoodvetnosta na primerokot moè da proizleze od:

- gre{ki vo kreiraweto na primerokot;



19

- gre{ki povrzani so pribiraweto na podatocite; - gre{ki vo presmetuvaweto na indeksot na industriskoto

proizvodstvo. CEA smeta deka Dràvniot zavod za statistika, osven gre{kata vo

presmetkata na mese~nite indeksi vo januari i fevruari 2004 godina (korigiranite indeksi bea prikaàni vo Tabelata 1), gi sledel preporakite na stranskite eksperti vo kreiraweto na ve}e postoe~kiot primerok. Na toj na~in, ne se napraveni gre{ki vo delot na kreiraweto na primerokot, nitu pak, vo pribiraweto na podatocite od izve{tajnite edinici.

No, edna{ kreiraniot primerok moè da gi reflektira sostojbite vo industrijata samo vo ograni~en period, imaj}i gi vo predvid dinami~nite strukturni promeni vo edna tranziciona ekonomija. Od toj aspekt, treba da se pravi razlika pome|u aùrirawe na primerokot (redovna godi{na operacija) i revidirawe na primerokot (operacija na nekolku godini).

Vo Dràvniot zavod za statistika redovno godi{no se vr{i aùrirawe na bazata na podatocite za industriskoto proizvodstvo i primerokot. Vo uslovi na nestabilna ekonomija, Zavodot treba i ponatamu da prodolì so aùrirawe na primerokot i ponderite vo pokratki rokovi, se' do stabilizirawe na makedonskata ekonomija.

Imaj}i ja predvid tranzicionata priroda na ekonomijata, Dràvniot zavod za statistika vo 2004 godina so pravo pristapuva kon podgotvitelni aktivnosti za izbor na nov primerok (revidirawe na primerokot) i izrabotka na novi ponderi po proizvodi, oddeli i sektori za 2005 godina, vo koja kako baza za presmetka }e se koristat vrednosnite podatoci za realizacijata od Godi{niot izve{taj za industrijata od 2003 godina.

CEA prepora~uva Dràvniot zavod vo idnina namesto na 5 godini da vr{i vakvo revidirawe na sekoi 2 (ili 3) godini.

Revidiraweto opfa}a vklu~uvawe na novi pretprijatija vo bazata vo oddelni oddeli, poradi moèn prestanok so rabota na oddelni pretprijatija od soodvetniot oddel zaradi odrùvawe na opfatot. Pri vklu~uvaweto, se vr{i ispituvawe na vlijanieto na tie proizvodi vrz indeksot od baznata godina. Istovremeno, treba da bidat isfrleni onie izve{tajni edinici koi imaat mal udel po proizvod, a toj proizvod e dobro prezentiran od druga izve{tajna edinica.

Vo princip, preporakite na EUROSTAT bi trebalo da se sledat dosledno, no uvaùvaj}i gi i specifikite na makedonskata ekonomija. Nejzinata tranziciona volatilnost (podlo`nost na fluktuacii), koncentracijata na proizvodstvoto vo nekolku kompanii (barem vo primerokot) i slabata diverzifikacija e predizvik za kreirawe reprezentativen primerok, kako kratkoro~en indikator za sledewe na trendot vo industrijata.

Imaj}i ja predvid volatilnosta na makedonskata ekonomija vo tranzicioniot period (~estite i golemi fluktuacii vo proizvodstvoto),



20

potreben e dopolnitelen napor od Vladata na RM i Dràvniot zavod za statistika za zajaknuvawe na negoviot institucionalen kapacitet.

4.2. Zaklu~oci vo odnos na padot na industriskoto proizvodstvo Zaklu~ocite za padot na industriskoto proizvodstvo moè da se

donesuvaat samo vrz osnova na postojniot primerok. Na nivo na oddeli ima golema koncentracija (statisti~ki

problem na stratumi vo primerokot). Na primer, oddelot 27 (Proizvodstvo na osnovni metali) so neraboteweto na samo edna firma ("Balkan Stil") nosi 70% od vkupniot pad na indeksot na industriskoto proizvodstvo, registriran vo januari-maj 2004 vo odnos na istiot period minatata godina. Toa zna~i deka sekoja fluktuacija vo aktivnostite na samo edna firma od industrijata davaat signali za rastot ili padot za pove}e od dve tretini od rastot ili padot na aktivnostite na populacijata.

Od podatocite od nacionalnite smetki, moè da se konstatira deka vo nekoi oddeli so ~ista industriska dejnost (oddeli 10-40) ima slaba reprezentativnost na primerokot. Nivnoto u~estvo vo bruto dodadenata vrednost od populacijata e 22,8%.

U~estvoto vo masata na primerokot na sedum oddeli bitno otstapuva od nivnoto u~estvo vo bruto dodadenata vrednost od statisti~kata populacija. Tri oddeli imaat dobieno prenaglasena teìna vo primerokot (oddel 27, 23 i 34) vo odnos na bruto dodadenata vrednost, dodeka pak, vo drugite ~etiri oddeli, u~estvoto vo masata e zna~itelno pomalo od bruto dodadenata vrednost!

Vo primerokot se u{te oficijalno se vodat pretprijatija vo ste~aj, likvidirani pretprijatija, pretprijatija vo pretste~ajna postapka, razdruèni pretprijatija.

4.3. Preporaki

1. CEA prepora~uva Dràvniot zavod za statistika da pobara tehni~ka pomo{, koja pokraj preporakite na EUROSTAT, }e gi vgradi i makedonskite specifiki vo kreiraweto na primerokot.

Imaj}i predvid deka primerokot vo oficijalna upotreba koristi ponderi od 1998 godina, vo koja strukturata na industrijata zna~itelno se razlikuva od sega{nata sostojba, gi pozdravuvame naporite na Dràvniot zavod za statistika za pretstojnoto revidirawe na primerokot i podobro prezentirawe na kratkoro~nite dvièwa vo makedonskata industrija.

2. Revidiraniot primerok, koj }e bide vo oficijalna upotreba od 2005 godina, treba da se iskoristi za revidirawe na mese~nite



21

indeksi na industriskoto proizvodstvo barem od 2003 godina navamu.

3. Vo Buxetot na Dràvniot zavod za statistika treba da se predvidat pogolemi sredstva za obuka i stru~no usovr{uvawe, so koi bi se zgolemile ve{tinite za apsorbirawe na evropskite i svetskite dostignuvawa vo statistikata.

4. Platite na vrabotenite vo Zavodot se na isklu~itelno nisko nivo, poradi {to se javuva zna~itelen odliv na stru~ni kadri. Kako rezultat na toa, na Zavodot mu nedostasuva silna institucionalna memorija.

5. Po~ituvaj}i ja nezavisnosta na Dràvniot zavod za statistika kako nezavisna institucija za pribirawe i objavuvawe na podatoci, treba da se iznajdat mehanizmi za me|usebna sorabotka so ekonomskite resori vo Vladata na RM.

6. CEA e na mislewe i ukaùva na Vladata na Republika Makedonija za potrebata od izrabotka na makroekonomski model so koj vo edna konzistentna ramka bi se analizirale fundamentalnite makroekonomski varijabli.

Napomena:

Celokupniot izloèn materijal be{e dostaven do Ministerstvoto za ekonomija, Dràvniot zavod za statistika, Ministerstvoto za finansii i Narodnata Banka na Republika Makedonija.

Skopje 30 Juli 2004 godina.



PRILOG 1 Masa na proizvodstvo i dodadena vrednost

od primerokot i populacijata U~estvo na Bruto Dodadenata Vrednost na primerokot vo populacijata 1)

NKD Oddel

U~estvo na BDV od primerokot vo BDV od populacijata (vo %)

Broj na delovni subjekti vo populacijata

Broj na delovni subjekti vo primerokot

01 26.1 872 9

02 100.8 42 1

05 0.0 25 Vkupno od '01-'05 59.3 939 10

10 -16.6 4 2

11 0.0 2

13 0.0 3

14 84.7 76 13

15

22

83.9 888 65

16 84.8 37 19

17 8.9 333 17

18 48.6 1021 42

19 94.6 356 10

20 35.2 652 12

21 63.7 199 6

22 9.6 621 9

23 82.9 9 1

24 87.1 135 6

25 28.3 304 13

26 97.8 138 21

27 84.6 77 9

28 40.3 729 30

29 51.3 168 5

30 0.0 95

31 54.7 239 10

32 20.8 85 1

33 0.0 64

34 -2.8 47 1

35 95.3 7 2

36 44.6 465 16

37 4.6 93 8

40 95.8 11 2Vkupno od 10-40 80.9 6858 320

41 6.0 72 1

45 17.7 2733 7

50 0.2 1171 1

51 0.6 1997 1

52 3.2 16483 11

55 3.0 1642 2

60 24.5 3050 2

Vkupno od 41-60 9.7 27148 25

Vkupno od '01-60 51.9 34945 355



23

PRILOG 2 Vkrstuvawe na struktura na masa i bruto dodadena vrednost

POPULACIJA PRIMEROK PRIMEROK

2003

U~estvo vo bruto

dodadenatavrednost

U~estvo vo bruto

dodadenatavrednost

U~estvo vomasata

Razlika na strukturite

27 6.48 6.74 27.25 20.77 23 0.55 0.56 7.27 6.72 34 4.93 - 0.17 1.08 6.01 17 0.76 0.08 1.89 1.13 25 1.70 0.59 2.61 0.90 15 18.07 18.64 18.92 0.85 16 3.93 4.10 4.77 0.84 31 2.99 2.01 3.81 0.82 35 0.59 0.69 1.25 0.66 19 0.64 0.75 1.07 0.42 36 1.31 0.72 1.73 0.42 20 0.46 0.20 0.84 0.37 13 0.21 - 0.45 0.24 10 0.07 - 0.01 0.00 0.07 21 1.35 1.06 1.03 0.32 - 37 0.38 0.02 0.03 0.36 - 30 0.62 - 0.00 0.62 - 28 3.20 1.59 2.50 0.69 - 29 1.18 0.75 0.42 0.76 - 22 2.58 0.31 0.79 1.80 - 14 2.58 2.69 0.44 2.14 - 24 7.14 7.65 3.37 3.77 - 26 9.13 10.98 3.97 5.16 - 18 11.05 6.61 5.77 5.28 - 40 28.07 33.07 8.75 19.33 -

100.00 100.00 100.00 -



24

PRILOG 3 Kvartalni ilustracii na proizvodstvo po oddeli

(baza Jan. 1993=100).

Vkupno industrija

45.0

55.0

65.0

75.0

85.0

95.0

I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Hrana

70.0

90.0

110.0

130.0

150.0

170.0


1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004



25

Metalna

0.0

20.0

40.0

60.0

80.0

100.0

120.0

140.0

160.0

180.0

200.0


1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Hemija

160.0

70.0

80.0

90.0

100.0

110.0

120.0

130.0

140.0

150.0


1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004



26

Elektri~na energija i jaglen

55.0

65.0

75.0

85.0

95.0

105.0

115.0

125.0


1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Elektricna energija Jaglen Linear (Elektricna energija)

Tekstil

40.0

50.0

60.0

70.0

80.0

90.0

100.0

110.0

120.0


1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004



27

Tutun

20.0

30.0

40.0

50.0

60.0

70.0

80.0

90.0

100.0


1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

PRILOG 4 Metodolo{ki objasnuvawa

Izvori i metodi na pribirawe na podatoci

Izvori na podatoci za mese~noto soop{tenie se obrabotenite podatoci od Mese~niot izve{taj za industrija IND - 1 - za industriskoto proizvodstvo.

Pri pribirawe na podatocite se koristi izve{tajniot metod. Izve{tajnite edinici dostavuvaat mese~en izve{taj za industrija do nadle`niot statisti~ki organ vo odreden rok, vrz osnova na Programata za statisti~ki istraùvawa vo Republika Makedonija za opredelena godina.

Izvori na podatoci se knigovodstvenata i kadrovska evidencija, kako i dokumentacija so koja raspolaga izve{tajnata edinica. Opfat i edinica na nabquduvawe

Edinici na nabquduvawe se pretprijatijata i delovnite edinici koi spored Nacionalnata klasifikacija na dejnosti se raspredeleni vo oblasta na industrijata i rudarstvoto vo sektorite: V- Vadewe na rudi i kamen, G - Prerabotuva~kata industrija i D - Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda.

Preku Mese~niot izve{taj za industrija IND 1 se opfateni 542 delovni subjekti i delovnite edinici koi se zanimavaat so industrisko proizvodstvo, a nivnoto mati~no pretprijatie ne pripa|a samo vo industrija, tuku i vo zemjodelie, {umarstvo, grade`ni{tvo i sl. koi vrabotuvaat 10 i pove}e vraboteni vo glavnata, sporednata i pomo{nata industriska dejnost, odnosno 95,0% (za 2002 godina) od vrednosta na fakturiranata realizacija na industriskite pretprijatija na Republika Makedonija pribrani preku Godi{niot izve{taj za industrijata.



28

U~estvoto na bruto dodadenata vrednost od primerokot na industriski pretprijatija vo bruto dodadenata vrednost na populacijata za ~isto industriskite delovni subjekti (od NKD oddel 10-40) iznesuva 80.9%.

Pretprijatijata koi industriskata dejnost ja obavuvaat na teritorijata na dve ili pove}e op{tini se delat na tolku edinici na posmatrawe kolku {to ima op{tini na ~ija teritorija ja obavuvaat dejnosta. Primeneti klasifikacii Pri pribirawe na podatocite vo Mese~niot izve{taj za industriskoto proizvodstvo i objavuvaweto na rezultatite od istiot do se koristi Nacionalnata klasifikacija na dejnosti (soglasno odlukata za nacionalnata klasifikacija na dejnosti objavena vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 20/98 godina) i Nacionalnata nomenklatura na industriski proizvodi (soglasno odlukata za utvrduvawe na Nacionalnata nomenklatura na industriski proizvodi objavena vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,, br. 47/2000 godina). Definicii

Indeks na industrisko proizvodstvo za razli~ni nivoa na Nacionalnata klasifikacija na dejnosti se presmetuva vo dva ~ekora: vo prviot ~ekor indeksite se presmetuvaat od koli~inite na individualnite industriski proizvodi i soodvetnite ponderacioni koeficienti.

Indeksot na industriskoto proizvodstvo se presmetuva po formulata na Laspers:

Σw io x q it I = -------------------- Σw io x q io

w io - ponderacionen koeficient za baznata godina; q it - koli~estvo na proizvodstvo vo tekovnata godina; q io - koli~estvo na proizvodstvo vo baznata godina.

Vo vtoriot ~ekor, indeksite na oddelni klasi se ponderiraat so soodvetni ponderacioni koeficienti i se presmetuvaat indeksi na povisoki nivoa. Na istiot na~in se presmetuvaat indeksite na grupa, oddel, podsektor i sektor. Osnova za presmetuvaweto na indeksite se podatocite za proizvodstvoto vo naturalni pokazateli spored Nacionalnata nomenklatura na industriski proizvodi i ponderite za tie proizvodi (na primer: za 1 ton leb ili za 1 m3

drva i sli~no) vo koja proizvodot se izrazuva vo naturalni pokazateli. Vkupniot indeks na fizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo se presmetuva vrz osnova na indeksite na sektorite V, G i D i procentot na u~estvoto na sektorite vo vkupnata vrednost na fakturiranta realizacija vo oblasta na industrijata (struktura na sektori). Strukturata na sektorite se menuva na sekoi pet godini.

Pod gotovo proizvodstvo se podrazbira sekoj proizvod koj vo procesot na proizvodstvo dostignal soodveten stepen na izrabotka i koj e definiran vo Nomenklaturata na industriski proizvodi bez ogled na toa dali se izrabotuva



29

vo ramkite na delovniot subjekt kako osnoven, sporeden ili pomo{en proizvod i bez ogled na toa dali e sopstven proizvod ili se raboti za uslu`no proizvodstvo. Ponderacioni koeficienti

Ponderacioni koeficienti za oddelni oddeli ja izrazuvaat strukturata na proizvodstvo, t.e. u~estvoto na sekoj oddel vo vkupnoto industrisko proizvodstvo.

Osnova za presmetka na ponderacionite koeficienti be{e IND 21 1998 godina i pri izgotvuvawe na istite se vr{e{e sporedba na podatocite od zavr{nite smetki zaradi ispituvawe na opfatot vrz osnova na sevkupnata ramka na opfatnosta (zavr{nite smetki).

Nasproti naturalnite (koli~estvenite) pokazateli, za sledewe na dinamikata na industriskoto proizvodstvo se presmetuvaat indeksi na fizi~ki obem pri {to se koristi ponderacioniot sistem. Toj se sostoi od dva dela:

Soglasno preporakite na EUROSTAT, MMF i ekspertot od Svetska banka celosna korekcija na ponderacioniot sistem se vr{i na sekoja petta godina.

Oddel Naziv na NKDRast na masata

Rast nazalihite

Rast naproda`ba na

doma{en pazar

Rast naproda`ba na

stranski pazarIzvozna

orientacija

vo procent i10 Vadewe na jaglen i lignit 480,5 17,36 180,9 - 0,022 Izdava~ka dejnost 248,0 - 19,6 - 0,018 Proizvodstvo na predmeti za obleka 42,7 -7,42 -40,9 24,6 82,424 Proizvodstvo na hemikalii 23,8 14,68 -6,4 -0,6 26,014 Vadewe na dr

- ponderacioni koeficienti za odredeni proizvodi i, - ponderacioni koeficienti za oddeli.

PRILOG 5

ugi rudi i kamen 18,9 -19,66 -32,1 -14,0 13,017 Proizvodstvo na tekstilni tkaenini 6,1 -14,58 6,8 -28,0 61,525 Proizvodstvo na guma 3,5 -0,89 -62,9 -66,2 36,034 Motorni vozila i prikolki 2,3 -58,39 153,4 16,2 80,426 Proizvodstvo na nemetalni minerali -2,6 17,53 13,0 50,2 2,137 Reciklaà -9,9 62,90 37,1 - 0,015 Prehranbeni proizvodi i pijaloci -10,4 75,65 11,8 -3,7 23,116 Tutun -13,0 -12,56 -24,6 36,1 56,140 Elektri~na energija -13,2 -22,42 -3,34 - 0,021 Proizvodstvo na celuloza i hartija -13,8 27,56 -10,1 -5,4 28,529 Proizvodstvo na ma{ini -34,6 -3,35 -8,2 -13,7 86,819 Prerabotka na koà -37,8 0,33 -50,0 15,8 85,720 Prerabotka na drvo -40,9 -18,36 35,8 0,5 8,428 Proizvodstvo na metalni proizvodi -41,1 2,79 10,4 -11,0 42,831 Proizvodstvo na elektri~ni ma{ini -43,7 -7,66 -17,0 -13,1 72,723 Proizvodstvo na nafta -45,1 -18,92 24,4 -53,3 38,136 Proizvodstvo na mebel -63,9 -7,60 -28,3 -14,6 23,835 Proizvodstvo na soobra}ajni sredstva -69,0 0,00 52,0 -100,0 27,027 Proizvodstvo na osnovni metali -75,8 10,37 -5,6 -47,7 86,313 Vadewe na rudi na metal -100,0 0,00 -100,0 - 0,030 -100,0 - -100,0 - 0,0

stapka na rast



30

PRILOG 6

BDP po pad na industrisko proizvodstvo od oficijalni statistiki



I II III IV I II III IV I II III IVgriculture 4.650 4.748 4.706 4.675 18.779 4.698 4.825 4.886 4.783 19.192 4.740 4.922 4.984 4.873 19.519

-5,6 -2,5 -1,6 1,8 -2,0 1,0 1,6 3,8 2,3 2,2 0,9 2,0 2,0 1,9 1,7ndustry 10.781 11.604 11.052 14.953 48.390 11.148 12.005 12.647 14.781 50.581 8.361 9.976 13.153 15.372 46.862

-10,1 -3,5 -1,3 10,2 -0,8 3,4 3,5 14,4 -1,1 4,5 -25,0 -16,9 4,0 4,0 -7,4nstruction 1.870 2.899 2.951 2.644 10.364 1.890 2.914 3.051 3.011 10.866 1.966 3.147 3.280 3.044 11.437

-7,0 0,7 5,3 1,4 0,6 1,1 0,5 3,4 13,8 4,8 4,0 8,0 7,5 1,1 5,3holesale and retail trade 5.479 5.944 5.821 6.480 23.724 5.719 6.222 6.026 6.785 24.752 5.999 6.583 6.406 7.198 26.186

5,9 4,7 4,2 6,7 5,4 4,3 4,7 3,5 4,7 4,3 4,9 5,8 6,3 6,1 5,8els and restaurants 782 897 1.073 974 3.726 844 905 1.127 996 3.872 855 982 1.206 1.056 4.099

-1,0 16,1 32,2 18,8 16,7 7,9 0,9 5,0 2,2 3,9 1,3 8,5 7,0 6,0 5,9ransport, and communication 4.008 3.887 4.200 4.372 16.467 4.054 4.144 4.508 4.678 17.384 4.159 4.368 4.729 4.837 18.093

-3,4 -6,7 -0,5 3,5 -1,8 1,1 6,6 7,3 7,0 5,6 2,6 5,4 4,9 3,4 4,1E 6.777 6.666 6.626 6.689 26.758 6.697 6.627 6.633 6.680 26.637 6.844 6.793 6.799 6.907 27.343

-2,8 -4,1 -4,1 -3,7 -3,7 -1,2 -0,6 0,1 -0,1 -0,5 2,2 2,5 2,5 3,4 2,7ublic administration and defense 7.160 7.142 7.214 7.327 28.843 7.357 7.359 7.254 7.378 29.348 7.519 7.514 7.406 7.533 29.972

10,0 4,7 0,8 -0,8 3,5 2,8 3,0 0,6 0,7 1,8 2,2 2,1 2,1 2,1 2,1inus: Imputed banking services 1.115 1.148 1.164 1.149 4.576 1.125 1.073 1.077 1.093 4.368 1.117 1.100 1.109 1.133 4.459

-2,5 1,7 6,2 2,2 1,8 0,9 -6,5 -7,5 -4,9 -4,6 -0,7 2,5 3,0 3,7 2,1sidual 116 -40 93 -328 -159 97 -21 -87 -371 -382 558 0 0 558

ed 40.508 42.599 42.572 46.637 172.316 41.379 43.907 44.968 47.628 177.882 39.885 43.184 46.853 49.688 179.609-1,8 -0,9 0,3 3,6 0,4 2,1 3,1 5,6 2,1 3,2 -3,6 -1,6 4,3 4,5 1,1

ndirect taxes 6.976 7.336 7.331 8.032 29.675 7.126 7.561 7.744 8.201 30.632 6.869 7.440 8.077 8.570 30.9561,1 2,0 3,2 6,6 3,3 2,1 3,1 5,6 2,1 3,2 -3,6 -1,6 4,3 4,5 1,1

47.484 49.935 49.903 54.669 201.991 48.505 51.468 52.712 55.828 208.513 46.754 50.624 54.930 58.258 210.565-1,3 -0,4 0,8 4,1

A

I

Co

W

Hot

T

FIR

P

M

Re

Value add

I

GDP2,1 3,1 5,6 2,1 -3,6 -1,6 4,3 4,5

GROSS DOMESTIC PRODUCT - PRODUCTION APPROACH

2002 2002 2003 2003 2004 2004

0,9 3,2 1,1

BDP so podatoci za industrisko proizvodstvo od regresijata (CEA ocenka)

31



I II III IV I II III IV I II III IVriculture 4,650 4,748 4,706 4,675 18,779 4,698 4,825 4,886 4,783 19,192 4,740 4,922 4,984 4,873 19,519

-5.6 -2.5 -1.6 1.8 -2.0 1.0 1.6 3.8 2.3 2.2 0.9 2.0 2.0 1.9 1.7try 10,781 11,604 11,052 14,953 48,390 11,148 12,005 12,647 14,781 50,581 10,903 9,976 13,153 15,372 49,404

-10.1 -3.5 -1.3 10.2 -0.8 3.4 3.5 14.4 -1.1 4.5 -2.2 -16.9 4.0 4.0 -2.3onstruction 1,870 2,899 2,951 2,644 10,364 1,890 2,914 3,051 3,011 10,866 1,966 3,147 3,280 3,044 11,437

-7.0 0.7 5.3 1.4 0.6 1.1 0.5 3.4 13.8 4.8 4.0 8.0 7.5 1.1 5.3holesale and retail trade 5,479 5,944 5,821 6,480 23,724 5,719 6,222 6,026 6,785 24,752 5,999 6,583 6,406 7,232 26,220

5.9 4.7 4.2 6.7 5.4 4.3 4.7 3.5 4.7 4.3 4.9 5.8 6.3 6.6 5.9otels and restaurants 782 897 1,073 974 3,726 844 905 1,127 996 3,872 855 982 1,206 1,057 4,100

-1.0 16.1 32.2 18.8 16.7 7.9 0.9 5.0 2.2 3.9 1.3 8.5 7.0 6.1 5.9ransport, and communication 4,008 3,887 4,200 4,372 16,467 4,054 4,144 4,508 4,678 17,384 4,159 4,368 4,729 4,837 18,093

-3.4 -6.7 -0.5 3.5 -1.8 1.1 6.6 7.3 7.0 5.6 2.6 5.4 4.9 3.4 4.1E 6,777 6,666 6,626 6,689 26,758 6,697 6,627 6,633 6,680 26,637 6,844 6,793 6,799 6,907 27,343

-2.8 -4.1 -4.1 -3.7 -3.7 -1.2 -0.6 0.1 -0.1 -0.5 2.2 2.5 2.5 3.4 2.7ublic administration and defense 7,160 7,142 7,214 7,327 28,843 7,357 7,359 7,254 7,378 29,348 7,519 7,514 7,406 7,533 29,972

10.0 4.7 0.8 -0.8 3.5 2.8 3.0 0.6 0.7 1.8 2.2 2.1 2.1 2.1 2.1inus: Imputed banking services 1,115 1,148 1,164 1,149 4,576 1,125 1,073 1,077 1,093 4,368 1,117 1,100 1,109 1,133 4,459

-2.5 1.7 6.2 2.2 1.8 0.9 -6.5 -7.5 -4.9 -4.6 -0.7 2.5 3.0 3.7 2.1dual 116 -40 93 -328 -159 97 -21 -87 -371 -382 152 0 0 0 152

alue added 40,508 42,599 42,572 46,637 172,316 41,379 43,907 44,968 47,628 177,882 42,020 43,184 46,853 49,723 181,780-1.8 -0.9 0.3 3.6 0.4 2.1 3.1 5.6 2.1 3.2 1.6 -1.6 4.3 4.5 2.3

ndirect taxes 6,976 7,336 7,331 8,032 29,675 7,126 7,561 7,744 8,201 30,632 7,240 7,440 8,077 8,570 31,3271.1 2.0 3.2 6.6 3.3 2.1 3.1 5.6 2.1 3.2 1.6 -1.6 4.3 4.5 2.3

P 47,484 49,935 49,903 54,669 201,991 48,505 51,468 52,712 55,828 208,513 49,260 50,624 54,930 58,293 213,107-1.3 -0.4 0.8 4.1

Ag

Indus

C

W

H

T

FIR

P

M

Resi

V

I

GD2.1 3.1 5.6 2.1 1.6 -1.6 4.3 4.5

GROSS DOMESTIC PRODUCT - PRODUCTION APPROACH

2002 2002 2003 2003 2004 2004

0.9 3.2 2.3

32

Documents

Analiza na padot na industriskoto proizvodstvo vo 2004 godina izvestaj.pdfZa ilustracija, vo prodol`enie se prika`ani grafikoni za indeksot na industriskoto proizvodstvo (vo ist interval