Upload
others
View
6
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Diplomski seminar
ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKE
DAJATVE ZA ONESNAŽENJE OKOLJA ZARADI
ODLAGANJA ODPADKOV
September, 2014 Tadeja Vrabel
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Diplomski seminar
ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKE DAJATVE
ZA ONESNAŽENJE OKOLJA ZARADI ODLAGANJA
ODPADKOV
Effectiveness of environmental tax for environmental pollution
caused by waste disposal
Kandidat(ka): Tadeja Vrabel
Program: Poslovna ekonomija
Študijska usmeritev: Računovodstvo in davščine
Mentor: doc. dr. Vita Jagrič
Študijsko leto: 2013/2014
Maribor, september, 2014
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Viti Jagrič za strokovno pomoč in vodenje pri pisanju
diplomskega seminarja.
Posebna zahvala gre tudi moji družini, prijateljem oz. vsem, ki so me kakorkoli spodbujali skozi
celoten študij, me podpirali in verjeli vame.
POVZETEK
V diplomskem seminarju z naslovom »Analiza učinkovitosti okoljske dajatve za onesnaženje
okolja zaradi odlaganja odpadkov, je predstavljena definicija odpadka kot pojem in pomen le
tega. Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske
politike, vplivajo na podjetja tako iz ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika.
Okoljske vidike lahko določimo na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki vključuje načelo
»povzročitelj plača.
Problem nastaja pri odlaganju odpadkov, kjer si mora vsaka država prizadevati, da bo odloženih
odpadkov čim manj, in da bodo oblikovali smernice, kjer cilj ne bo ravnaje z odpadki, temveč,
kako bodo odpadke postopno odpravili. Pri vsem tem pa je ključnega pomena tudi okoljska
zakonodaja, kajti namen zakonodaje je zmanjšati negativne vplive na okolje, ki jih v večini
povzroča človek. Zaradi vseh pozitivnih in negativnih stvari, je dolžna vsaka država članica
evropske unije poročati o izvajanju evropske zakonodaje o odlaganju odpadkov.
V diplomskem seminarju smo se opredelili na eno izmed okoljskih dajatev in sicer na okoljsko
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Pravilnost
upoštevanja te uredbe izvaja Carinska uprava Republike Slovenije. Zavezanec za dajatev je
upravljalec odlagališča, katera je odgovorna za odlagališče odpadkov. Znesek dajatve na enoto
obremenitve znaša 0,0022 eura.
Ključne besede: odpadki, odlagališče, okoljska dajatev, državni proračun, občinski proračun,
financiranje.
ABSTRACT
In the first part of the thesis »Effectiveness of environmental tax for environmental pollution
caused by waste disposal, waste definition is presented as a concept and importance of it. The
global problem of the thesis is the effectiveness of environmental taxes on pollution caused by
waste disposal. Any changes in environmental policy, affect the company both from an
economic perspective as well as from an environmental perspective. Environmental aspects can
be determined on the basis of the Environmental Protection Act, which includes the principle
of "polluter pays.
Problem arises in waste disposal, where each country should strive to be landfilled waste as
little as possible, and to formulate guidelines which objective not to waste management, but
how will progressively eliminate waste. In all this, it is also crucial environmental legislation,
since the purpose of the legislation is to reduce the negative environmental impacts, which in
the majority of human-induced. Because of all the positive and negative things is bound to each
Member State of the European Union report on the implementation of European legislation on
waste disposal.
In the second part of the thesis I have identified one of the environmental benefits and on the
environmental benefits of pollution caused by waste disposal in landfills. Regularity
compliance with this regulation implements the Customs Administration of the Republic of
Slovenia. The person liable for the duty manager of the landfill, which is responsible for the
landfill. Amount of duty per unit load is 0.0022 euro.
Keywords: waste, environmental tax, waste disposal, state budget, municipal budget,
financing.
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................. 1
1.1 Opis področja in opredelitev problema .................................................................................... 1
1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ............................................................................................. 1
1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................................... 2
1.4 Predvidene metode raziskovanja .............................................................................................. 2
2 ODPADKI V SLOVENIJI ............................................................................................... 3
2.1 Definicija »odpadkov« ............................................................................................................... 3
2.2 Zakonodaja na področju odpadkov .......................................................................................... 4
3 ODLOŽENI ODPADKI V SLOVENIJI ......................................................................... 5
3.1 Odloženi odpadki med regijami v Sloveniji ............................................................................. 6
3.2 Odloženi odpadki v Evropski uniji ........................................................................................... 8
4 EKONOMSKI INSTRUMENTI VARSTVA OKOLJA ............................................. 11
4.1 Opredelitev okoljskih dajatev ................................................................................................. 11
4.2 Okoljske dajatve v Sloveniji .................................................................................................... 12
4.3 Evropska primerjava okoljskih dajatev ................................................................................. 13
4.4 Prihodki iz okoljskih dajatev v Evropski uniji ...................................................................... 15
5 OKOLJSKA DAJATEV ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI
ODLAGANJA ODPADKOV ................................................................................................ 17
5.1 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih .. 17
5.2 Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ............... 18
5.2.1 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki JE
infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja ............ 21
5.2.2 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki NI
infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja ............ 23
6 ANALIZA OKOLJSKE DAJATVE ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI
ODLAGANJA ODPADKOV ................................................................................................ 25
6.1 Ekonomski vidik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov . 25
6.2 Finančni vidik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ..... 26
6.3 Slovenski okoljski javni skad................................................................................................... 28
6.4 Nacionalni program varstva okolja in financiranje le tega .................................................. 29
6.5 Prihodki okoljske dajatve za odlaganje odpadkov v Sloveniji ............................................. 30
6.6 Novosti glede nove uredbe o onesnaževanju okolja zaradi odlaganju odpadkov ............... 32
7 SKLEP ............................................................................................................................. 33
8 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 36
8.1 Predpisi ..................................................................................................................................... 40
KAZALO SLIK
Slika 1: Zbrani in odloženi odpadki po regijah v letu 2012 ....................................................... 7
KAZALO TABEL
Tabela 1: Ravnanje z odpadki v Sloveniji ............................................................................................................... 5 Tabela 2: Odloženi odpadki po regijah 2011 .......................................................................................................... 6 Tabela 3: Komunalni in njim podobni odpadki, zbrani z javnim odvozom 2012 ................................................... 6 Tabela 4: Okoljske dajatve posameznih držav članic EU, glede na % BDP ......................................................... 13 Tabela 5: Prihodki okoljskih dajatev v EU, izraženi v milijon EUR ................................................................... 15 Tabela 6: Opredelitev okoljske dajatve ................................................................................................................. 17 Tabela 7: Prihodki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov poletih od 2007 – 2013
izraženi v tisoč EUR ............................................................................................................................................. 30 Tabela 8: Prihodki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in odvajanja odpadnih
vod po letih od 2007 – 2013 izraženi v tisoč EUR ................................................................................................ 31
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Primerjava dajatve za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov z prihodki vseh okoljskih dajatev ..... 16
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Prijava dejavnosti upravljavcev odlagališč ............................................................................................20
Priloga 2: Obrazec KOM - odlagališča ..................................................................................................................22
Priloga 3: Obračun IND - odlagališča ....................................................................................................................24
SEZNAM OKRAJŠAV
EU Evropska Unija
EU 27 okrajšava za Evropsko unijo s 27 državami članicami
ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje
SURS Statistični urad Republike Slovenije
BDP bruto domači proizvod
ZVO Zakon o varstvu okolja
GURS Geodetska uprava Republike Slovenije
EUROSTAT Evropski statistični urad
EUROPEAN COMMISION Evropska komisija
CURS Carinska uprava Republike Slovenije
NPVO Nacionalni program varstva okolja
CO2 ogljikov dioksid
EUR okrajšava za evro, skupna evropska valuta
MIO okrajšava za milijon
KG kilogram
MOP Ministrstvo za okolje in prostor
OP Operativni program
1
1 UVOD
1.1 Opis področja in opredelitev problema
Skrb za okolje in s tem zmanjšanje onesnaževanje okolja, je zadnja leta aktualna tako politična
kot tudi medijska tema. Spodbujati želijo posameznikovo razmišljanje o ravnanju z odpadki ,na
tak način, da bo čim manj onesnaževal okolje in da bo že določene stvari pravilno recikliral ali
na koncu kako drugače uporabil.
Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve zaradi odlaganja
odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske politike, vplivajo na podjetja tako iz
ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika. Ekonomski vidiki reševanja problemov so
lahko stroški, kateri nastanejo pri vsakršni spremembi uredb (ukinitev določene proizvodnje
proizvodov, kateri lahko škodujejo okolju). Okoljske vidike lahko določimo na podlagi Zakona
o varstvu okolja, ki vključuje načelo »povzročitelj plača«.
Drugi problem nastaja pri odlaganju odpadkov, kjer si mora vsaka država prizadevati, da bo
odloženih odpadkov čim manj, in da bodo oblikovali smernice, kjer cilj ne bo ravnaje z odpadki,
temveč, kako bodo odpadke postopno odpravili. Pri vsem tem pa je ključnega pomena tudi
okoljska zakonodaja, kajti namen zakonodaje je zmanjšati negativne vplive na okolje, ki jih v
večini povzroča človek. Zaradi vseh pozitivnih in negativnih stvari, je dolžna vsaka država
članica evropske unije poročati o izvajanju evropske zakonodaje o odlaganju odpadkov.
1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave
Namen diplomskega seminarja je teoretično preučiti okoljske dajatve, predvsem pa podrobno
predstaviti okoljsko dajatev zaradi odlaganja odpadkov. Skozi uredbo o odlaganju odpadkov,
želimo podatke primerjati z Evropsko unijo. Za preučitev vseh podatkov bomo uporabili
domačo in tujo zakonodajo, ki se nanaša na zadano problematiko
Cilji diplomskega seminarja so:
- pojasniti definicijo odpadkov
- primerjati slovensko in evropsko zakonodajo na področju odpadkov,
- opredeliti okoljske dajatve v Sloveniji in Evropi,
- teoretično razčleniti uredbo okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi odlaganja
odpadkov,
- opredeliti kdo je zavezanec za uredbo, kakšna je osnova ter stopnja dajatve, ter za katere
stvari se ta dajatev ne plačuje
- primerjati prihodke iz državnega in občinskega proračuna po letih iz navedene uredbe
2
Osnovne teze diplomskega seminarja so:
- pod vplivom gospodarske krize so se znižale količine odloženih odpadkov v Sloveniji
in med posameznimi regijami.
- Slovenija še vedno premalo pozornosti polaga na zmanjševanje onesnaževanja okolja,
zato še vedno zaostajamo za Evropskimi državami.
- Slovenija ima v primerjavi z ostalimi Evropskimi državami sorazmerno previsoke
okoljske dajatve glede na % BDP-ja.
1.3 Predpostavke in omejitve
V diplomskem seminarju smo se opredelili na okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov na odlagališčih, katero bomo podrobneje razložili in primerjali, ostale
bomo zanemarili. Evropska literatura je praviloma v angleškem jeziku, zato nam to prinaša
prednost, saj bomo tako lahko preučili veliko več literature, okoljske terminologije povezane
z odpadki, katera se nanašajo na zastavljen primer.
Uporabili bomo literaturo tako v slovenskem kot v angleškem jeziku, in sicer bomo uporabili
zakone v RS, zakone v EU, knjige in članke iz strokovnih revij. Pomagali si bomo tudi z
internetnimi viri, kateri se bodo nanašali na določeno opazovano področje.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Pri izdelavi diplomskega seminarja bomo uporabili deskriptivni pristop. To je postopek
opisovanja dejstev, procesov in pojavov. V okviru tega pristopa bom uporabila še naslednje
metode:
- raziskovalne metode, ki temeljijo na teoretičnem raziskovanju domače in tuje literature.
- Statične metode bomo uporabili za dokazovanje hipotez, z njimi bomo lahko primerjali
podatke po letih, državah ali regijah,
- Metoda klasifikacije nam bo pomagala za opredelitev pojmov kot so: odpadek, ravnanje
z odpadki, upravljalec odlagališča, odlaganje,…
- Za boljšo predstavo podatkov bomo uporabili opisno statistiko, s katero bomo lahko s
pomočjo grafov bolj natančno razločila določene deleže.
- Glede na ugotovitve in dejstva različnih avtorjev in bomo uporabili metodo kompilacije.
3
2 ODPADKI V SLOVENIJI
Vse do danes se je potrošniška družba v primerjavi z potrošništvom nekoč veliko bolj razvila
in nadgradila. Za obstoj in delovanje te družbe se porabi velika količina virov (energije) in
odpadkov. Večina podjetij si prizadeva, da bodo proizvajali okolju prijazne izdelke, ki jih bodo
lahko po njihovi uporabi reciklirali in ponovno uporabil. Še vedno pa je na trgu nekaj podjetij,
katera izdelujejo množično proizvodnjo izdelkov, z krajšo življenjsko dobo, s tem pa
povečujejo nastanek odpadkov. Najbolj značilna država s takšno proizvodnjo je Kitajska.
Njihovi cenovno ugodni izdelki imajo kratko življenjsko dobo. Vse več njihovih izdelkov je
okolju škodljiva, saj so v večini proizvedena iz umetnih (kemično predelanih) materialov.
Nekatere države so ukinile njihov uvoz, ker proizvodi vsebujejo strupene snovi, ki so nevarne
za naše življenje.
Z pravilnim ločevanjem bi pripomogli, da bi na odlagališčih pristali res samo odpadki, ki jih ni
mogoče predelati ali nadaljnjo uporabiti. To si prizadeva tudi EU, kjer si v svojih dolgoročnih
ciljih prizadeva, da bodo države članice do leta 2050 zmanjšale količino odpadkov za kar 50%.
Vendar pa bo se moral vsak posameznik odločiti, koliko odpadkov bo ustvaril in odvrgel ter
koliko bo moral za to tudi plačati. V nadaljevanju si bomo pogledali opredelitev odpadkov in
tudi njihov pomen.
2.1 Definicija »odpadkov«
Predstavljene so različne definicije odpadkov in s tem tudi različna mnenja avtorjev. Nekateri
menijo, da odpadki sodijo na odlagališča, nekateri pa na njih gledajo kot stvar, ki se lahko
ponovno uporabi.
Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/1998 ) opredeljuje odpadek, kot vsaka
snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v klasifikacijskem seznamu
odpadkov, ki je sestavni del pravilnika, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne
potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči.
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 ) opredeljuje odpadek kot določena snov
ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže,
namerava ali mora zavreči.
Škafar odpadke navaja, kot da se pojavljajo vedno in povsod - v gospodinjstvu, pisarni, tovarni,
na vrtu, na cesti; skratka povsod, kjer proizvajamo in porabljamo, delamo in bivamo. Odpadek
je snov ali materija, ki se nam v danem trenutku zdi neuporabna ali pa se ga hočemo znebiti
glede na naše prepričanje. (Škafar 2005, str. 9).
Beseda "odpadki" in dejanje "zapravljati" so človeški izumi. Odpadki v naravi ne obstajajo.
Odpadke je ustvaril človek, zaradi svojega kratkoročnega dobička in udobja. Zaradi tega, so
lahko dolgoročne posledice za človeka, naravo in gospodarstvo. ( Zero Waste)
4
2.2 Zakonodaja na področju odpadkov
Krovna zakona, katera urejata varstvo okolja in področje povezano z odpadki, sta Zakon o
varstvu okolja ZVO-1 (Ur. l. RS, št. 57/2012) in uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št.103/2011).
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v 1.členu ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot
temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe
varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne
instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana
vprašanja.
Uredba o odpadkih nas na začetku seznani z osnovnimi pojmi povezani z odpadki ( kaj so
odpadki, klasifikacija odpadkov, hierarhija ravnanja z odpadki, …). Določa pravila ravnanja za
nastale odpadke in navaja izboljšave za uporabo naravnih virov. Novost v uredbi je, nov pristop
ravnanja z odpadki in sicer operativni program za preprečevanje nastanja novih odpadkov.
Zakonodaja in podzakonski predpisi, nalagajo obveznosti vsem povzročiteljem ravnanja z
odpadki, tako fizičnim kot pravnim osebam, izvajalcem dejavnosti, predelovalcem
odpadkov,…
Zakon o varstvu okolja dopolnjujejo tri hčerinske skupine predpisov. V prvo skupino sodijo
predpisi, ki obravnavajo posamezne vrste odpadkov:
1) Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008, s spremembami)
2) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/2006, s
spremembami)
3) Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št
107/2006)
4) Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in
akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/2010)
5) Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008)
6) Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/2008)
V drugo skupino pa sodijo predpisi, ki obravnavajo objekte in naprave za ravnanje z odpadki:
1) Uredba o sežiganju odpadkov (Uradni list RS, št. 68/08 in 41/09)
2) Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08,
53/09 in 61/11)
3) Tretjo skupino predpisov oblikujejo predpisi o prekomejnem prehodu odpadkov.
5
3 ODLOŽENI ODPADKI V SLOVENIJI
Odlagališča imajo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in na ozračje. Obseg
negativnega vpliva na okolje ter vrsta in trajanje emisij pa so odvisne od lastnosti odloženih
odpadkov, tehnične opremljenosti odlagališč in v veliki meri tudi od lokacije odlagališča. V
Sloveniji je delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih previsok. Ravno
biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje. Biološko razgradljive
sestavine odpadkov se v telesu odlagališča razkrajajo pod anaerobnimi pogoji. Večinski delež
približno 90% razkrojenih organskih ogljikovih spojin se pretvori v odlagališčni plin, le majhen
delež preide v izcedne vode. (MKO)
Tabela 1: Ravnanje z odpadki v Sloveniji
2011 2012
ton odpadkov
Predelani odpadki 6.044.391 5.256.939
Odstranjeni odpadki 1.139.660 764.315
- odloženi odpadki 646.318 447.338
Odpadki, oddani v tujino (izvoz) 315.995 419.330
Odpadki, pripeljani iz tujine (uvoz) 956.573 913.045
Vir podatkov: (SURS 2013)
V letu 2012 je bilo v Sloveniji predelanih več kot 5 milijonov ton odpadkov, to je 13 % manj
kot v letu 2011. Odstranjenih odpadkov je bilo za okoli 764.000 ton odpadkov, oz. za 33 %
manj kot leto prej. Kljub zelo veliki količini predelanih odpadkov je bilo v letu 2012 še vedno
odloženih na odlagališčih odpadkov 447.000 ton odpadkov, od tega 388.000 ton na
odlagališčih, namenjenih za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
okolja (komunalnih odlagališčih). Količina odloženih odpadkov je bila glede na leto 2011 za
31 % manjša, vendar še vedno večja od povprečja EU.
V nadaljevanju si bomo pogledali odložene odpadke med regijami v Sloveniji in bomo lahko
videli, katera regija je osveščena o ločenem zbiranju odpadkov in o ohranjanju narave.
6
3.1 Odloženi odpadki med regijami v Sloveniji
Osveščenost med regijami je izredno pomembna. Ljudje si morajo prizadevati, da bo čim manj
odpadkov pristalo na odlagališčih, in da bo vsaj večina odpadkov ponovno predelanih ali
recikliranih.
Tabela 2: Odloženi odpadki po regijah 2011
Regija Odloženi odpadki
Savinjska 137
Podravska 150
Pomurska 183
Jugovzhodna Slovenija 195
Gorenjska 204
Notranjsko-kraška 204
Osrednjeslovenska 235
Obalno-kraška 239
Koroška 281
Goriška 304
Vir podatkov: Povzeto po: (SURS,GURS 2013, str.39)
Največ ločeno zbranih komunalnih odpadkov in sicer več kot 30% je zbrala gorenjska in
notranjo-kraška regija. Glede na zbiranje komunalnih odpadkov na prebivalca pa je zbrala
največ goriška regija in sicer kar 411kg , odložila pa je 309kg odpadkov, sledi ji obalno-kraška
regija, ki je zbrala 401kg in odložila 239kg odpadkov. Najmanj ločenih komunalnih odpadkov
je zbrala koroška regija in sicer manj kot 14,9%. Glede na prebivalca pa je najmanj komunalnih
odpadkov zbrala notranjo-kraška regija in sicer 313kg na prebivalca in odložila 204 kg
odpadkov.
Tabela 3: Komunalni in njim podobni odpadki, zbrani z javnim odvozom 2012
2011 2012
Skupaj 721.720 671.564
ločeno zbrane frakcije (razen odpadne
embalaže) 81.346 86.937
odpadki iz vrtov in parkov 65.760 75.945
drugi komunalni odpadki 487.441 407.402
odpadna embalaža 87.173 101.550
Vir podatkov: (SURS 2013)
Ugotovili smo, da so se zmanjšali tako odloženi odpadki kot tudi odpadki zbrani z javnim
odvozom v letu 2012 v primerjavi z letom 2011. Glede ločevanja odpadkov, pa sem ugotovila,
da je v letu 2012 bilo zbranih 46% odpadkov oz. skoraj 6 odstotnih točk več kot v letu 2011.
7
Slika 1: Zbrani in odloženi odpadki po regijah v letu 2012
Vir podatkov: Povzeto po SURS 2013)
V letu 2012 je bilo ravnanje odpadkov kljub velikim količinam odloženih odpadkov močno
usmerjeno v njihovo predelavo. V primerjavi z letom 2011, je bilo leta 2012 predelanih skupno
več kot 5 milijonov ton odpadkov ali za 13 % manj kot v letu 2011, odstranjenih pa 764.000
ton odpadkov ali za 33 % manj kot leto prej. Količine recikliranih komunalnih odpadkov se iz
leta v leto povečujejo, vendar smo z 32 % recikliranih odpadkov še vedno precej daleč od
zastavljenega cilja (50 %), ki ga je treba doseči do leta 2020. (povzeto po SURS)
Nekatere regije še vedno odložijo okoli dve tretjini zbranih komunalnih odpadkov.
Čeprav se je ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v Sloveniji tudi v letu 2012 povečalo, je
bilo odloženih povprečno 46 % zbranih komunalnih odpadkov. Največ zbranih komunalnih
odpadkov so odložili v koroški regiji in sicer kar 68 %, v zasavski in goriški regiji (v vsaki po
64 %), najmanj pa v savinjski (23 %), podravski (36 %) in gorenjski (40 %) statistični regiji.
8
3.2 Odloženi odpadki v Evropski uniji
Po podatkih Eurostata je nastalo leta 2011 okoli 503kg komunalnih odpadkov na osebo in 486kg
vseh obdelanih komunalnih odpadkov na osebo. Ti komunalni odpadki so bili predelani na
različne načine in sicer je bilo 37% odpadkov odloženih, 23% sežganih, 25% recikliranih in
15% kompostiranih.
Tabela: Komunalni odpadki v letu 2011 za Eu-271
Obdelani odpadki v %
Države članice
Komunalni
odpadki, v
kg na
prebivalca
Skupaj
komunalni
odpadki, v
kg na
prebivalca
Odloženi
odpadki
Sežgani
odpadki
Reciklirani
odpadki
Kompostirani
odpadki
Eu-27 503 486 37 23 25 15
Belgija 465 460 1 42 36 20
Bolgarija 375 371 94 0 3 3
Češka 320 319 65 18 15 2
Danska 718 718 3 54 31 12
Nemčija 597 597 1 37 45 17
Estonija 298 257 70 0 20 10
Irska 623 560 55 5 37 4
Grčija 496 496 82 0 15 3
Španija 531 531 58 9 15 18
Francija 526 526 28 35 19 18
Italija 535 505 49 17 21 13
Ciper 658 658 80 0 11 9
Latvija 350 292 88 0 10 1
Litva 442 432 79 1 19 2
Luksemburg 687 687 15 38 27 20
Madžarska 382 382 67 11 17 5
Malta 584 536 92 1 7 0
Nizozemska 596 502 1 38 32 28
Avstrija 552 528 3 35 28 34
Poljska 315 255 71 1 11 17
Portugalska 487 487 59 21 12 8
Romunija 365 293 99 0 1 0
Slovenija 411 351 58 2 34 6
Slovaška 327 312 78 11 5 6
Finska 505 505 40 25 22 13
Švedska 460 460 1 51 33 15
1 Podatki za EU-27, Češko, Irsko, Španijo, Francijo, Italijo Ciper, Luksemburg, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko,
Romunijo, Združeno kraljestvo, Irsko, Turčijo, Bosno in Hercegovino so približno ocenjeni.
0 znaša manj kot 0,5%
» - » označuje resnično ničlo
9
Združeno
kraljestvo 518 514 49 12 25 14
Islandija 571 530 73 11 14 2
Norveška 483 473 2 57 25 15
Švica 689 689 0 50 35 16
Hrvaška 373 371 92 0 8 1
Nekdanja
jugoslovanska
republika
Makedonija
357 357 100 - - -
Srbija 361 281 100 0 0 0
Turčija 395 333 99 0 0 1
Bosna in
Hercegovina
410 391 100 - - -
Vir podatkov: Povzeto po: (Eurostat, lasten vir 2013)
Največ komunalnih odpadkov na osebo proizvede Danska in sicer kar 718kg. Slovenija v
primerjavi z drugimi državami sodi v sredino lestvice, saj proizvede nekje med 400 in 500 kg
komunalnih odpadkov na osebo. Najmanj odpadkov (pod 400kg) pa proizvedejo države kot so:
Madžarska, Bolgarija, Romunija, Latvija, Slovaška, Češka, Poljska in Estonija. Slovenija še si
v primerjavi z drugimi državami lahko prizadeva, da še zmanjša količino komunalnih
odpadkov.
Danska je največja država, katera odpadke sežiga in sicer sežiga kar 54%, sledi ji Švedska z
51% in Belgija z 42% vseh odpadkov. Mislimo, da bodo morale te države v prihodnosti
pomisliti na naravo in da bodo izbrale bolj » zeleni« način odlaganja komunalnih odpadkov.
Nemčija reciklira 45% vseh svojih komunalnih odpadkov in se uvršča na 1. mesto. Na 2. mestu
je Irska, ki reciklira 37% odpadkov in sledi ji Belgija z 36% recikliranih komunalnih odpadkov.
Slovenija je na 4. mestu, na kar smo lahko tudi ponosni, saj recikliramo 34% svojih odpadkov.
Seveda, pa še se moramo naprej truditi za boljši uspeh v »zelenem« načinu odlaganja odpadkov.
Najmanj odpadkov in sicer samo 1% vseh odpadkov odlaga Belgija, Nemčija, Nizozemska in
Švedska. Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami odlaga 58% vseh odpadkov,
kar je izredno negativno. Slovenija se bo v prihodnosti morala imeti drugačne prioritete glede
odpadkov. Spremeniti bo morala cilje v korist recikliranju ali predelavi.
10
Čeprav se je zaradi zakonodaje EU ravnanje z odpadki v zadnjih tridesetih letih bistveno
izboljšalo, se skupna količina odpadkov povečuje skoraj tako hitro kot gospodarska rast.
Ravnanje z odpadki tako ostaja izziv, saj zapravljamo vire, ko jih ob koncu uporabe
spremenimo v odpadke. Raba virov je že trideset let pomembno vprašanje v razpravah o
evropski okoljski politiki. Negospodarna raba virov ogroža nosilnost planeta in ekosistemske
storitve, na katerih temeljita gospodarska blaginja in rast. (Potočnik J. 2012)
Čeprav se je zaradi zakonodaje EU ravnanje z odpadki v zadnjih tridesetih letih bistveno
izboljšalo, se skupna količina odpadkov povečuje skoraj tako hitro kot gospodarska rast.
Ravnanje z odpadki tako ostaja izziv, saj zapravljamo vire, ko jih ob koncu uporabe
spremenimo v odpadke. Raba virov je že trideset let pomembno vprašanje v razpravah o
evropski okoljski politiki. Negospodarna raba virov ogroža nosilnost planeta in ekosistemske
storitve, na katerih temeljita gospodarska blaginja in rast. (Potočnik J. 2014)
Evropski parlament in svet je sprejel direktivo 2006/12/ES o odpadkih in razveljavitvi nekaterih
direktiv. V direktivi navajajo da, se s hierarhijo ravnanja z odpadki na splošno pripravi
prednostni vrstni red tistega, kar predstavlja najboljšo celovito možnost za okolje v okviru
zakonodaje in politike o odpadkih.
Ravnanje z odpadki ureja tudi direktiva EU o ravnanju z odpadki. V direktivi se omenja pet
stopenjska hierarhija z odpadki, ki nam govori, da se moramo pred nakupom vprašati ali
določeno stvar dejansko potrebujemo in ali jo bomo lahko uporabili nekakšno daljšo obdobje.
Če pa se zgodi, da čez nekaj časa uporabna stvar postane odpadek, jo po hierarhiji poskusimo
ponovno uporabiti, na kakšen inovativen način. Če pa ugotovimo, da vseeno to ni možno,
odpadek poskusimo reciklirati (npr. konzerve vržemo v zaboj z napisom kovine). V četrto
stopnjo sodi energija iz odpadkov, sem lahko uvrščamo različne sežige za pridobivanje
energije. Zadnja stopnja pa je najslabša za okolje in sicer odlaganje odpadkov na odlagališču.
To stopnjo bi se morali zelo izogibati in s tem si lahko zmanjšali količino odpadki.
V primeru kršitve okoljskih predpisov, če država članica ne sporoči nacionalnih izvedbenih
predpisov, če so ti predpisi pomanjkljivi, če ne upošteva sodbe Sodišča Evropske unije, če resno
ogroža kakovost okolja, lahko Evropska komisija proti njej pravno ukrepa. V postopku za
ugotavljanje kršitev lahko sproži sodni postopek, naloži globo in druge finančne sankcije
(Potočnik, 2011)
Administrator v članku Dnevnik 2014 navaja, da z odpadki namreč v skladu z evropsko
zakonodajo treba ravnati tako, da se ne ogroža vode, zraka, tal, rastlin ali živali, ter brez
povzročanja nevšečnosti s hrupom ali vonjavami in brez škodovanja podeželju ali mestom
posebnega pomena. Odlagališča pa morajo izpolnjevati določene pogoje za obratovanje.
Namen te zakonodaje je zaščititi zdravje ljudi in okolje pred negativnimi vplivi zbiranja,
prevoza, skladiščenja in odlaganja odpadkov ter ravnanja z njimi.
11
4 EKONOMSKI INSTRUMENTI VARSTVA OKOLJA
Okoljsko zakonodajo prištevamo k instrumentom okoljske politike. Namen okoljske
zakonodaje je zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, ki jih v večini povzroča človek.
Literature različno poimenujejo okoljske dajatve. V nekaterih srečamo izraza ekološki ali
okoljski davki, kar pomeni enako. V nadaljevanju si bomo pogledali okoljske dajatve, katere
imamo po trenutni zakonodaji v Sloveniji.
4.1 Opredelitev okoljskih dajatev
Okoljske dajatve so vrsta ekonomskih instrumentov za reševanje okoljskih problemov.
Namenjeni so za zagotavljanje gospodarskih spodbud za ljudi in podjetja ter za promocijo
ekološkega trajnostnega razvoja. Poznamo štiri različne vrste okoljskih dajatev in sicer: davki
na energijo (trošarine), davki na transport (motorna vozila, uporaba vozil v cestnem prometu)
in okoljske dajatve na onesnaževanje in rabo naravnih virov. (Jacses 2010)
Okoljske dajatve so ekonomski instrumenti varstva okolja, katerih glavni namen je spodbujanje
zmanjševanja obremenitev okolja z uporabo načela povzročitelj plača, po katerem se stroški,
nastali s škodo, povzročeno okolju, vsaj delno vključujejo med proizvodne stroške. S
podzakonskimi akti so določeni načini izračunavanja povzročene obremenitve okolja, ki se jo
izrazi s t. i. enotami obremenitve za vsakega posameznega onesnaževalca, in višina dajatve za
posamezno enoto obremenitve. Del dajatev pomeni proračunski vir, precejšen delež pa je
neposredno usmerjen v okoljske naložbe. (ARSO 2006)
Okoljske dajatve so opredeljene z Zakonom o varstvu okolja. Na podlagi teh uredb, Ministrstvo
za okolje in prostor vsako leto določijo Sklep o določitvi zneska okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja. Osnova za izračun okoljske dajatve pa sta letno nadomestilo zaradi
vodenja evidenc plačnikov (to velja za okoljsko dajatev za gume, embalažo, elektronsko
opremo ter organske spojine) in enota obremenitve okolja (znesek na kilogram), to velja za
motorna vozila in mazalna olja.
Zavezanka ali zavezanec za plačilo okoljske dajatve je oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja
z emisijami, oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z odpadki ali oseba, ki proizvaja ali
uporablja ali daje na trg surovine, polizdelke ali izdelke, ki vsebujejo okolju škodljive snovi.
Vlada podrobneje določi vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve in zavezance
za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter
plačevanja. Višina okoljske dajatve se določi tako, da je enaka mejnim stroškom onesnaževanja.
Okoljske dajatve lahko predpiše tudi občina, kadar gre za onesnaževanje okolja lokalnega
pomena. Okoljske dajatve so prihodek proračuna občine. Vlada s predpisom določi, kaj se šteje
za onesnaževanje okolja lokalnega pomena in osnovo za obračun okoljske dajatve.
Proizvajalec in pridobitelj, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pred začetkom
opravljanja dejavnosti vložiti prijavo za evidentiranje na določenem obrazcu. V primeru, da
prenehajo obstajati ali prenehajo opravljati dejavnost, zaradi katere so dolžne obračunavati in
plačevati okoljsko dajatev, v roku 15 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti
Carinskemu uradu predloži obvestilo o prenehanju obstoja oziroma opravljanja dejavnosti
ravno tako na obrazcu. (CURS 2011)
12
4.2 Okoljske dajatve v Sloveniji
V Sloveniji imamo po trenutni zakonodaji (CURS 2014) devet okoljskih dajatev in sicer:
1) Emisija co2
a. Okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriva
b. Okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov Zavezanec
je pravna ali fizična oseba, ki uporablja gorivo za zgorevanje in sama
obračunava in vplačuje v proračun RS okoljsko dajatev za gorivo, ki ga sama
pridobi iz druge države članice EU.
2) Uporaba mazalnih olj in tekočin Zavezanec je pravna ali fizične oseba, ki rabijo
mazalna olja
3) Izrabljena motorna vozila Zavezanci so: proizvajalci motornih vozil; osebe, ki
zaradi opravljanja svoje dejavnosti pridobivajo motorna vozila v drugi državi članici
EU in jih vnesejo na ozemlje RS; uvozniki motornih vozil
4) Izrabljene gume Zavezanec je pravna oseba ali samostojni podjetnik s sedežem v
RS , ki daje gume v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj gum, ter proizvajalec
obnovljenih gum (v nadaljevanju: plačnik okoljske dajatve).
5) Odpadna embalaža Zavezanec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik
s sedežem v RS, ki daje embalažo oziroma embalirano blago prvič v promet v RS
6) Odpadna električna in elektronska oprema Zavezanec je pravna oseba, ki daje EE
opremo v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj.
7) Hlapne organske spojine Zavezanci so proizvajalci ali pridobitelji proizvodov z
organskimi topili s sedežem v RS, če njihova letna količina vseh pridobljenih ali
proizvedenih proizvodov presega 150 kg.
8) Odvajanje odpadne vode Zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvajanja
svoje dejavnosti onesnažuje okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, za katero
je v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi ali toplote pri odvajanju odpadnih voda
9) Odlaganje odpadkov na odlagališčih
To okoljsko dajatev si bomo podrobneje pogledali v naslednjem poglavju.
13
4.3 Evropska primerjava okoljskih dajatev
Okoljske dajatve so podrobneje prikazane v tabeli , kjer so predstavljene okoljske dajatve glede
na% BDP posamezne države članice EU, od leta 2003 – 2011.
Tabela 4: Okoljske dajatve posameznih držav članic EU, glede na % BDP
2 Umestitev v lestvici je prikazana padajoče, pri čemur številka 1. pomeni najvišje mesto med EU-27.
Leto/
Država
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2011
Lest.2 €
mio
Danska 4.7 4.8 4.9 4.8 4.6 4.2 4.0 4.0 4.1 1. 0.7
Nizozemska 3.7 3.9 3.9 4.0 3.8 3.9 1.0 4.0 3.9 2. 23.4
Slovenija 3.3 3.3 3.2 3.0 3.0 3.0 3.5 3.6 3.4 3. 1.2
Malta 3.3 3.0 3.2 3.3 3.7 3.4 3.3 3.0 3.2 4. 0.2
Finska 3.2 3.2 3.1 3.0 2.7 2.7 2.6 2.8 3.1 5. 5.9
Ciper 3.8 4.0 3.5 3.3 3.4 3.2 2.9 2.9 2.9 6. 0.5
Bolgarija 3.0 3.2 3.0 2.9 3.4 3.4 3.0 2.9 2.9 7. 1.1
Estonija 1.9 2.1 2.3 2.2 2.2 2.3 3.0 3.0 2.8 8. 0.4
Luksemburg 2.8 3.1 2.9 2.6 2.5 2.6 2.6 2.4 2.4 8. 1.0
Italija 3.0 2.8 2.8 2.8 2.7 2.5 2.7 2.6 2.8 9. 43.9
Grčija 2.2 2.2 2.1 2.0 2.1 2.0 2.0 2.5 2.7 10. 5.6
Združeno
kraljestvo
2.7 2.6 2.5 2.4 2.4 2.4 2.6 2.6 2.6 11. 44.8
Irska 2.3 2.5 2.5 2.5 2.5 2.5 2.4 2.6 2.6 12. 4.1
Poljska 2.4 2.6 2.6 2.7 2.7 2.6 2.6 2.6 2.6 13. 9.5
Madžarska 2.8 2.9 2.8 2.8 2.8 2.7 2.7 2.7 2.5 14. 2.5
Švedska 2.9 2.8 2.9 2.7 2.7 2.7 2.8 2.7 2.5 15. 9.7
Latvija 2.5 2.6 2.7 2.4 2.1 2.0 2.3 2.4 2.5 16. 0.5
Avstrija 2.7 27 2.6 2.5 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 17. 7.4
Portugalska 3.0 3.0 3.0 2.9 2.8 2.6 2.5 2.6 2.4 19. 4.0
Češka 2.4 2.5 2.6 2.5 2.4 2.4 2.4 2.4 2.3 20. 3.7
Nemčija 2.7 2.6 2.5 2.4 2.2 2.2 2.3 2.2 2.3 21. 58.4
Belgija 2.3 2.4 2.3 2.1 2.1 2.0 2.0 2.1 2.1 22. 7.7
Romunija 2.4 2.4 2.0 1.9 2.1 1.8 1.9 2.0 1.0 23. 2.5
Slovaška 2.4 2.5 2.4 2.3 2.1 2.0 2.0 1.9 1.8 24. 1.3
Francija 2.0 2.0 1.9 1.9 1.8 1.8 1.8 1.8 1.8 25. 36.4
Litva 2.8 2.7 2.3 1.8 1.8 1.6 2.0 1.9 1.7 26. 0.5
Španija 2.1 2.0 1.9 1.9 1.8 1.7 1.7 1.7 1.6 27. 16.7
Vir podatkov: Povzeto po (Commision Services, Eurostat, lasten vir 2013)
14
Država, ki izstopa s svojo visoko stopnjo okoljske obdavčitve je Danska. V letu 2011 so državi
okoljski davki prinesli 4,1% BDP, kar je blizu vrednosti vseh treh preteklih let. Nekoliko nad
povprečjem pa so bila obdobja od 2003 do 2007. Na drugem mestu je Nizozemska z 3,9% BDP.
Skozi leta 2003-2011 so bili davki nekoliko enaki. Leto 2009 izstopa in to zato, ker so okoljski
davki prinesli Nizozemski samo 1,0% BDP. V letu 2011 so okoljski davki za Slovenijo
predstavljali 3,4% BDP, kar nas je to umeščalo na 3. mesto glede na ostale evropske države
(EU-27). V letu 2011 je v naš proračun priteklo za okoli 1.2 milijona evrov okoljskih davkov.
Nekoliko pod povprečjem so bila leta od 2003-2008. Leto 2010 pa je izjemno izstopalo, saj so
nam okoljski davki prinesli 3,6% BDP.
Slovenija med državami članic EU, torej sodi med vrh lestvice. Naše visoke okoljske dajatve
so lahko zelo slabo konkurenčno okolje za državo. Država bi morala privabiti čim več novih
potencialnih podjetij v Slovenijo, in ne obratno. Dodatna težava po oceni članice uprave
Cinkarne Celje Nikolaje Podgoršek - Selič je, da politika okoljskih dajatev ne omogoča vračanja
zbranih sredstev v investicije za izboljšanje stanja okolja.
In kako se s tem spopadajo naša podjetja?
Morozov S. je v članki Dnevnika navajal, da so leta 2011 v TAB3 za dajatve namenili dobrih
110.000 evrov, lani pa več kot 70.000 evrov, skoraj vse za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov na odlagališču, ki ni infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne
gospodarske javne službe. dioksida, je bila pred tremi leti ukinjena, do sprememb zakonodaje
pa še ni prišlo,« je povedala vodja službe za varstvo okolja pri GZS4 Janje Leban povedala za
Dnevnik: »Država bi morala razmisliti, kako bi z delom pobranih sredstev spodbudila
zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Shema spodbud, vpeljana za zmanjšanje emisij
ogljikovega dioksida, je bila pred tremi leti ukinjena, do sprememb zakonodaje pa še ni prišlo,«
Med okoljskimi dajatvami, ki jih plačuje Gorenje (samo v prvih desetih mesecih leta 2012 so v
proračun nakazali več kot 140.000 evrov, skupaj v dveh letih pa 290.000 evrov), so dajatve na
odpadno električno in elektronsko opremo, embalažo, odlaganje odpadkov, takso CO2 za
zemeljski plin, mazalna olja in tekočine, F-pline5, odpadne vode in vodna povračila. (prav tam)
3 TAB - Tovarna akumulatorskih baterij d.d. Mežica
4 GZS - Gospodarska zbornica Slovenije 5 F-plini - Fluorirani toplogredni plin
15
4.4 Prihodki iz okoljskih dajatev v Evropski uniji
V nadaljevanju je prikazana tabela prihodkov okoljskih dajatev v Evropski uniji. Največ
prihodkov pride iz dajatve za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov in sicer kar 61,34%,
najmanj prihodkov pa iz dajatve za predelavo in odstranjevanje baterij in akumulatorjev in sicer
0,24%.
Tabela 5: Prihodki okoljskih dajatev v EU, izraženi v milijon EUR
Opis dajatve 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Odstotek
za leto
2011
Dajatve za odpadne
vode 119,604 148,237 130,223 134,648 136,209 127,702 17,86%
Dajatve za zbiranje,
predelavo in odlaganje
odpadkov 415,207 426,181 483,863 501,214 402,947 438,628 61,34%
Dajatve za odpadno
embalažo 50,376 65,834 64,251 59,63 87,185 89,09 12,46%
Dajatve za predelavo
in odstranjevanje
farmacevtskih in
fitofarmacevtskih
sredstev
1,825 1,857 1,935 1,852 2,035 2,171 0,30%
Dajatve za mazalna
olja in tekočine 5,588 5,679 5,632 4,996 5,156 4,666 0,65%
Dajatve za izrabljene
gume 8,673 9,123 10,54 9,965 10,369 9,081 1,27%
Dajatve za izrabljena
motorna vozila 0,25 0,246 0,245 0,248 0,274 0,579 0,08%
Dajatve za odpadno
električno in
elektronsko opremo
10,93 22,458 22,517 21,126 22,555 18,339 2,56%
Dajatve za predelavo
in odstranjevanje
baterij in
akumulatorjev
2,464 2,459 1,413 1,591 2,02 1,691 0,24%
Dajatve za upravljanje
z odpadki ( waste
management) - 3,055 6,593 11,941 15,732 18,484 2,59%
Dajatve za umrle živali
na kmetijah 2,319 2,172 2,674 2,86 2,649 4,613 0,65%
Vse okoljske dajatve
skupaj 617,236 687,301 729,886 750,071 687,131 715,044 100,00%
Vir podatkov: Povzeto po: (nstituto nacional de estatistica, lasten, 2013)
16
Leta 2011 je bilo vseh prihodkov iz naslova okoljskih dajatev v Evropski uniji za okoli 715,044
milijonov evrov, kar je 27.913 milijonov evrov manj kot leto 2010.Največ prihodkov EU zbere
iz naslova dajatev za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov in sicer kar 61,34. Druga
najbolj dobičkonosna dajatev je dajatev za odpadne vode in sicer prinesejo EU 17,86%
prihodkov. Tretja dobičkonosna dajatev pa je dajatev za odpadno embalažo, ki prinese v
evropski proračun 12,46%. Glede na celotno tabelo lahko opazimo, da je leta 2010 prišlo do
velike izgube prihodkov iz naslova dajatev za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov. Leta
2011 je bilo za 98.267 milijonov eurov manj prihodkov kot leta 2009.
Graf 1: Primerjava dajatve za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov z prihodki vseh
okoljskih dajatev
Vir podatkov: Povzeto po: ( Instituto nacional de estatistica, lasten,2013)
Če primerjamo dajatev za zbiranje predelavo in odlaganje odpadkov z vsemi okoljskimi
dajatvami vidimo, da imata podobno obliko krivulje. Največ prihodkov iz okoljskih dajatev je
bilo leta 2009 in sicer 750,071 milijonov eurov. Najmanj prihodkov pa je bilo leta 2006 in sicer
617,236 milijonov eurov. Glede na leto 2011 lahko sklepamo, da se bomo prihodki v obeh
primerih še povečevali.
300
350
400
450
500
550
600
650
700
750
800
2006 2007 2008 2009 2010 2011
mili
jon
EU
R
leto
Dajatve za zbiranje, predelavo in odlaganje odpadkov Vse okoljske dajatve skupaj
17
5 OKOLJSKA DAJATEV ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA
ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV
5.1 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
na odlagališčih
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na
odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/2010, 49/2013 Odl.US:U-I-173/11-8), ki je začela veljati
4.9.2010, se okoljska dajatev plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja komunalnih
odpadkov ali odpadkov, ki niso komunalni, na odlagališču za inertne6, nenevarne ali nevarne
odpadke. Uredba se deli na dve pod uredbi in sicer na :
- okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču,
ki je infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne
službe varstva okolja in
- okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču,
ki ni infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne
službe varstva okolja.
ZVO, Ur.1. RS, št. 70/2010 opredeljuje naslednje:
Tabela 6: Opredelitev okoljske dajatve
Zavezanec upravljavec odlagališča, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki je odgovoren za odlagališče in ga upravlja v času
njegovega obratovanja, med izvedbo zapiralnih del in po njegovem
zaprtju
Osnova enota obremenitve okolja, ki je enaka kilogramu odloženih
odpadkov na odlagališču. Število enot obremenitve okolja za
kilogram posamezne vrste odloženih odpadkov.
Stopnja za leto 2014 Do objave sklepa znaša znesek okoljske dajatve za enoto
obremenitve 0,0022 eura. ( CURS)
Dajatev se ne plačuje
za odpadke
ki se uporabijo za prekrivanje odlagališča v skladu s predpisom, ki
ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
Vir podatkov: Povzeto po: (CURS, ZVO št. 70/2010)
6 inertni odpadek je odpadek, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminja, ne razpade, ne zgori
ali kako drugače kemijsko ali fizikalno ne reagira
18
5.2 Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja
odpadkov
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih se
zaračunava že od leta 2002. Z leti se je dajatev vsebinsko spremenila, vendar se je izkazalo, da
z uredbo ni bilo natančno določeno glede postopkov, meril za obračunavanje in porazdelitve
pobranih okoljskih dajatev v proračune posameznih občin, katere so svoje odpadke odlagale na
odlagališčih. Vlada RS se je 3.9.2010 odzvala, tako da je sprejela novo Uredbo o okoljski
dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Ur.l.RS št. 70/10).
Uredba je začela veljati od 1.11.2010. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 129/04, 68/05, 28/06, 132/06, 71/07 in
85/08) je z 22.2.2014 nadomestila Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10 in 49/13 – odl. US).
Z uredbo je določen način obračunavanja, določanja višine, odmere in plačevanje okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov,
ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve. Okoljska dajatev se ne plačuje za
odpadke, kateri se uporabljajo za prekrivanja odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja
odlagališča odpadkov.
Osnova za obračun okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov:
ZVO-1 v drugem odstavku 112.člena govori o tem, da je osnova za določitev okoljske dajatve
za onesnaževanje okolja lahko:
1. vrsta, količina ali lastnosti emisije iz posameznega vira,
2. vrsta, količina ali lastnosti odpadkov ali
3. vsebnost okolju škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku.
Osnova za okoljsko dajatev se določi na podlagi enot obremenitve okolja za kilogram odloženih
odpadkov na odlagališču. Število enot obremenitve okolja za kilogram posamezne vrste
odloženih odpadkov znaša:
- 1 enoto obremenitve okolja za kilogram inertnih odpadkov;
- 5 enot obremenitve okolja za kilogram nenevarnih odpadkov;
- 10 enot obremenitve okolja za kilogram nevarnih odpadkov.
Obremenitev okolja za odložene odpadke se izračuna tako, da se seštejejo enote obremenitve
okolja za posamezne vrste odloženih odpadkov, in sicer tako, da se masa posamezne vrste
odpadkov pomnoži s številom enot obremenitve okolja. Okoljska dajatev se izračuna tako, da
se seštevek enot obremenitve okolja pomnoži z zneskom za enoto obremenitve okolja. Znesek
za enoto obremenitve okolja določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. Do objave sklepa za leto 2014 znaša znesek okoljske
dajatve za enoto obremenitve 0,0022 eura. Okoljska dajatev se obračunava mesečno.
19
Prijava dejavnosti
V skladu z predpisi, morata tako upravljalec odlagališča, ki ureja izvajanje gospodarske službe
oz. ki je določen za izvajanje obvezne gospodarske javne službe kot tudi upravljalec
odlagališča, ki ni infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne
službe varstva okolja, dolžna prijaviti. Navesti morata, kdaj se je dejavnost za katero sta
zavezana, začela obračunavati in plačevati in če seje med tem časom kaj spremenilo, prekinilo,
prenehalo. Vsakršno spremembo, prekinitev ali prenehanje morata prijaviti najmanj 15 dni pred
začetkom opravljanja dejavnosti. Obrazec prijave se nahaja na naslednji strani.
Kazenska določila
Nadzor nad izvajanjem določil iz uredne je pristojni carinski organ. Z globo od 1.000 do 50.000
eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je zavezanec
ali plačnik okoljske dajatve, če:
1) ne vodi evidence o količini odloženih odpadkov, za katere je nastala obveznost za
obračun okoljske dajatve, ločeno po posamezni vrsti odpadkov ,
2) ne predloži obračuna okoljske dajatve carinskemu organu do 25. dne v mesecu, ki sledi
mesecu, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve ,
3) na obračunu navede neresnične podatke,
4) ne prijavi začetka, spremembe, prekinitve in prenehanja opravljanja dejavnosti v rokih.
Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali
samostojnega podjetnika posameznika.
20
(Prijava se predloži v dveh izvodih.)
Priloga 1: Prijava dejavnosti upravljavcev odlagališč
Firma: Prejemna štampiljka
carinskega organa Naslov:
Telefon:
E-naslov:
Davčna številka: Matična številka:
Prijavljam se kot (ustrezno označiti z X):
zavezanec iz prvega odstavka 7. člena uredbe
(ODLAGALIŠČE, KI JE INFRASTRUKTURA, NAMENJENA
OPRAVLJANJU OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE)
plačnik iz drugega odstavka 9. člena uredbe
(ODLAGALIŠČE, KI NI INFRASTRUKTURA, NAMENJENA
OPRAVLJANJU OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE)
II. Vrsta vpisa (ustrezno označiti z X):
PRIGLASITEV ZAČETKA DEJAVNOSTI
PRIGLASITEV PRENEHANJA DEJAVNOSTI
PRIGLASITEV SPREMEMBE DEJAVNOSTI
(Pod III. Opomba spodaj se opišejo razlogi za prenehanje
opravljanja dejavnosti.)
Datum začetka opravljanja dejavnosti:
III. Opomba
Kraj in datum
Žig Potrjujem resničnost podatkov.
Ime in priimek ter
podpis odgovorne osebe
Vir : CURS 2014
URADNI ZAZNAMEK
Carinski organ: Datum registracije:
Datum prejema: Registracija zavrnjena:
Opomba: Vnesel v evidenco:
21
5.2.1 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na
odlagališču, ki JE infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske
gospodarske javne službe varstva okolja
ZVO-1 v prvem odstavku 112. člena govori o tem, da je povzročitelj onesnaževanja dolžan
plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja. Zavezanec za plačilo
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki je
infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
okolja, je upravljavec odlagališča, ki je v skladu s predpisom, ki ureja opravljanje obvezne
gospodarske javne službe, določen za opravljanje obvezne gospodarske javne službe
Okoljska dajatev je prihodek proračuna občine, na območju katere zavezanec odlaga odpadke
v telo odlagališča. Če je telo odlagališča na območju dveh ali več občin, se okoljska dajatev
razdeli med občine v enakih deležih.
Zavezanec mora voditi evidenco o odlaganju odpadkov, količini odloženih inertnih, nenevarnih
in nevarnih odpadkov, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve. Podatki v
evidenci se morajo ujemati s podatki iz mesečnih obračunov okoljske dajatve. Na podlagi te
evidence mora zavezanec sestaviti mesečni obračun okoljske dajatve in ga predloži carinskemu
organu do 25. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost za obračun
okoljske dajatve.
Oprostitve plačil takse zaradi odlaganja odpadkov pomenijo namenski vir financiranja gradnje
ustreznih omrežij objektov in naprav za ravnanje z odpadki ter pomemben mehanizem za
doseganje zastavljenih in predpisanih ciljev. To so predvsem: zmanjševanje količin odpadkov
na izvoru, odlaganje čim manjših količin in čim bolj inertnih odpadkov, zmanjševanje količin
deleža biološko razgradljivih odpadkov, pospeševanje ločenega zbiranja posameznih frakcij
komunalnih odpadkov in postopno večanje obsega obdelave in izrabe odpadkov in postopno
večanje obsega obdelave in izrabe odpadkov. (Kazalci okolja, ARSO)
Na naslednji strani je priložen obrazec za obračun okoljske dajatve za odlaganje odpadkov na
odlagališču, ki je infrastruktura.
V obrazcu se :
- v 1. stolpec v polja (1a), (1b) in (1c) vpišejo lokacija odlagališča, šifra in ime občine,
na območju katere je telo odlagališča. Če je telo odlagališča na območju več občin, se
obračun okoljske dajatve predloži za vsako občino posebej (količine in zneski okoljske
dajatve se navedejo in izračunajo v enakih deležih).
- V stolpec (2) se za posamezno vrsto odpadkov določi število enot obremenitve (EO) za
kilogram iz drugega odstavka 4. člena uredbe.
- V stolpec (3) se za posamezno vrsto odpadkov vpiše v kilogramih količina odloženih
odpadkov.
- V stolpec (4) se za posamezno vrsto odloženih odpadkov vpiše v evrih znesek okoljske
dajatve, ki se izračuna kot zmnožek količine iz stolpca (3), števila enot obremenitve za
kilogram iz stolpca (2) in zneska na enoto obremenitve.
- V vrstico (a) se v kilogramih vpiše vsota količin posameznih vrst odloženih odpadkov
iz stolpca (3).
- V vrstico (b) se v evrih vpiše vsota zneskov iz stolpca (4). (CURS,2014)
22
Priloga 2: Obrazec KOM - odlagališča
Vir : CURS 2014
Lokacija odlagališča (naslov)
(1 a)
Šifra občine
(1 b)
Občina
(1 c)
OBRAČUN OKOLJSKE DAJATVE
Vrsta odloženih odpadkov
Število EO za kilogram odloženih odpadkov
(2)
Količina odloženih odpadkov
(kg) (3)
Znesek okoljske dajatve (EUR)
(4)
Inertni odpadki 1
Nenevarni odpadki 5
Nevarni odpadki 10
a) Skupna količina odloženih odpadkov X
b) Znesek za mesečni obračun okoljske dajatve
Kraj in datum:
Žig
Potrjujem resničnost podatkov. Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe
Davčno obdobje (mesec/leto)
Prejemna štampiljka carinskega organa
Zavezanec
Naslov
Davčna številka:
23
5.2.2 Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na
odlagališču, ki NI infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske
gospodarske javne službe varstva okolja
Okoljska dajatev se je začela plačevati in obračunavati za odpadke kateri so bili odloženi po
21.10.2010. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja
odpadkov na odlagališču, ki ni infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske
gospodarske javne službe varstva okolja, je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
ki z odlaganjem odpadkov obremenjuje okolje.
Za zavezanca okoljsko dajatev obračunava in plačuje upravljavec odlagališča, ki ni
infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
okolja. Okoljska dajatev je prihodek proračuna države.
Plačnik okoljske dajatve v evidenci o odlaganju odpadkov za posameznega zavezanca vodi
evidenco o količini odloženih inertnih, nenevarnih in nevarnih odpadkov, za katere je nastala
obveznost za obračun okoljske dajatve. Podatki v evidenci se morajo ujemati s podatki iz
mesečnih obračunov okoljske dajatve. Na podlagi evidence, plačnik okoljske dajatve sestavi
mesečni obračun okoljske dajatve in ga predloži carinskemu organu do 25. dne v mesecu, ki
sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost za ta obračun. Plačnik okoljske dajatve plača
obračunano okoljsko dajatev do zadnjega dne v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala
obveznost za obračun okoljske dajatve.
Na naslednji strani je priložen obrazec za obračun okoljske dajatve za odlaganje odpadkov na
odlagališču, ki ni infrastruktura.
V obrazcu se :
- V polje (1) vpiše lokacija odlagališča.
- V stolpec (2) se vpiše davčna številka zavezanca, ki je odložil odpadke na odlagališču
v davčnem obdobju.
- V stolpec (3) se za posameznega zavezanca vpiše v kilogramih skupna količina
odloženih odpadkov.
- V stolpec (4) se za posameznega zavezanca vpiše v kilogramih količina odloženih
inertnih odpadkov.
- V stolpec (5) se za posameznega zavezanca vpiše v kilogramih količina odloženih
nenevarnih odpadkov.
- V stolpec (6) se za posameznega zavezanca vpiše v kilogramih količina odloženih
nevarnih odpadkov.
- V stolpec (7) se za posameznega zavezanca vpiše v evrih znesek okoljske dajatve, ki se
izračuna kot vsota zmnožkov količine posamezne vrste odpadka iz stolpca (3), enote
obremenitve na kilogram za posamezno vrsto odpadka in zneska na enoto obremenitve:
znesek dajatve po zavezancu = (stolpec (4) × EO za stolpec (4) + stolpec (5) × EO za
stolpec (5) + stolpec (6) × EO za stolpec (6)) × znesek na EO za odlaganje odpadkov.
- V vrstico (a) se v kilogramih vpiše skupna količina odloženih odpadkov za stolpce (3),
(4), (5) in (6).
- V vrstico (b) se v evrih vpiše vsota zneskov iz stolpca (7). (CURS,2014)
24
Priloga 3: Obračun IND - odlagališča
Vir: CURS, 2014
Lokacija odlagališča (naslov) (1)
OBRAČUN OKOLJSKE DAJATVE
Davčna
številka
zavezanca
(2)
Količina odloženih odpadkov
Znesek
okoljske
dajatve
(EUR) (7)
Skupna količina
odloženih
odpadkov
(kg) (3)
Inertni
odpadki
(kg) (4)
Nenevarni
odpadki
(kg) (5)
Nevarni
odpadki
(kg) (6)
a) Seštevek
b) Znesek za mesečni obračun okoljske dajatve
Žig
Potrjujem resničnost podatkov.
Ime in priimek ter
podpis odgovorne osebe Kraj in datum:
Davčno obdobje
(mesec/leto)
Prejemna štampiljka
carinskega organa
Plačnik
Naslov
Davčna številka
25
6 ANALIZA OKOLJSKE DAJATVE ZA ONESNAŽEVANJE
OKOLJA ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV
6.1 Ekonomski vidik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov
Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve za onesnaževanje
okolja zaradi odlaganja odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske politike, vplivajo
na podjetja tako iz ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika. Okoljske vidike lahko
določimo na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki vključuje načelo »povzročitelj plača. In kaj
pomeni načelo »povzročitelj plača«?
Direktiva (2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta) o okoljski odgovornosti temelji na
načelu »plača povzročitelj obremenitve«, ki določa, da so povzročitelji škode odgovorni za
izvedbo potrebnih preventivnih in sanacijskih ukrepov ter plačilo stroškov, ki pri tem nastanejo.
Splošno načelo je, da je treba s sanacijo ponovno vzpostaviti stanje okolja, v kakršnem bi bilo,
če škoda ne bi nastala. Direktiva o okoljski odgovornosti zagotavlja okvir za tako presojo škode
in sanacijo. (Direktiva 2004/35/ES, Uvod, 2.točka)
Njen cilj je ob upoštevanju stroškov sanacije povečati ozaveščenost in oblikovati spodbude za
nadaljnje naložbe v preventivne ukrepe in boljše okoljske prakse. Vsi izvajalci, ki opravljajo
dejavnosti, ki lahko pomenijo tveganja za okolje, zajeta v direktivi o okoljski odgovornosti, so
pozvani, da ocenijo taka tveganja in sprejmejo potrebne ukrepe za njihovo zmanjšanje.
(Direktiva 2004/35/ES, Uvod, 3.točka)
Vendar je v nekaterih primerih težko določiti »povzročitelja«, ko so odpadki že odloženi na
odlagališča. To velja predvsem za komunalno odložene odpadke. Pri nevarnih odpadkih je
povzročitelj obremenitve znan, saj lahko te vrste odpadkov odlagamo samo pri posebej
specializiranih podjetij za ravnanje z odpadki. Prevzem in oddaja industrijskih odpadkov pa je
možna samo z evidenčnim listom, kjer lahko natančno vidimo kakšni odpadki in v kolikšni meri
so bili pripeljani iz proizvodnje.
Uredba v 15.členu v 1. odstavku govori, da upravljavec odlagališča mora pred odložitvijo
odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje
pregled s to uredbo predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov
glede na vrsto, količino in njihove lastnosti, navedene v dokumentaciji, ki spremlja pošiljke
dostavljenih odpadkov. Uredba v 15.členuv 2.odstavku pa pravi, da se istovetnost odpadkov
ugotavlja s tehtanjem in vizualnim pregledom odpadkov ter kontrolno kemično analizo
reprezentativnih vzorcev odpadkov.
Ministrstvo lahko upravljavcu odlagališča, ki je hkrati edini povzročitelj odpadkov, ki se na
tem odlagališču odlagajo, v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča dovoli
poenostavitev preverjanja dostavljenih odpadkov iz prvega odstavka tega člena, če se
posamezni postopki tega preverjanja izvajajo na kraju nastajanja odpadkov.
26
6.2 Finančni vidik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov
Finančni vidik pa obravnava zeleno javnofinančna reforma, ki v primerjavi z načelom
»povzročitelj plača« finančno obremenjuje porabnike naravnih virov. Namen reforme je
povečati javnofinančne prihodke z obdavčitvijo naravnih virov in tako zmanjšati davke na delo
(Markovič-Hribernik T. 1998, str.151).
Bistvena značilnost zelene javnofinančne reforme je fiskalna nevtralnost. Pomembno je, da
uvedba novih okoljskih davkov kot del zelene javnofinančne reforme ne vodi k splošnemu
povečanju davkov, ampak se davčno breme le prerazdeli. Torej se morajo drugi davki, kot npr.
davek na delo, istočasno zmanjšati oz. prihodki od novih okoljskih davkov se morajo uporabiti
za zmanjšanje davkov na delo. Takšna javnofinančna reforma bo imela za posledico cenejše
delo, kar bo omogočilo bolj trajnostno obnašanje na nekaterih področjih - cena dela je namreč
pogosto ovira za uvedbo bolj trajnostnih načinov odlaganja odpadkov, organizacije proizvodnje
ter potrošnje. (Zelena javnofinančna reforma, str.2)
Z finančnega vidika je torej vsak posameznik odgovoren za svoje odpadke. Torej, če
primerjamo podatke, da še vedno veliko odpadkov pristane na odlagališčih, bi država morala
postaviti tako visoke cene, da bi se posameznik bil prisiljen, dat stvar v recikliranje . Dandanes
se vedno več odpira podjetij, ki se ukvarjajo z recikliranjem in ponovne uporabe. Direktiva
2008/98/ES o ravnanju z odpadki je bila v preteklosti usmerjena k posameznim odpadkov in
ravnanju z njimi. Danes pa je direktiva osredotočena na nove pristope k ravnanju z odpadki in
to je recikliranje in ponovna uporaba. Z pravilnim ločevanjem odpadkov, bi privedli do zaprtja
odlagališč.
Tako kot imetnik odpadkov plača njihovo zbiranje, prevoz, obdelavo in odlaganje ter
kompostiranje bioloških odpadkov, bi moral biti del tovrstnih stroškov vezan tudi na vnovično
uporabo. Zdaj tega ni, zato tudi ni dovolj učinkovitega okoljskega ozaveščanja in večina
odpadkov konča na odlagališčih. Na tem področju imamo zato največje težave ker vnovična
uporaba ni zajeta v ceno storitve, je nihče ne plača. Če pa dejavnost ni finančno pokrita, je ne
bo nihče opravljal. (M.Volk, Finance 2010)
Upravljavec odlagališča za nevarne ali nenevarne odpadke mora zagotavljati finančno jamstvo
za izvedbo ukrepov varstva okolja, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju, za ves čas med
obratovanjem, zapiranjem in po zaprtju odlagališča. Finančno jamstvo lahko zagotovi v obliki
bančne garancije, zavarovalne police ali namenskega depozita.(povzeto po uredbi 61/2011
41.členu, 1. in 2. odstavek)
Če je odlagališče javna infrastruktura v lasti občine, je finančno jamstvo lahko tudi v obliki
poroštvene izjave njenega upravljavca, kadar je v izključni lasti občine, ali pristojnega organa
občine, v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin. (povzeto po uredbi 61/2011 41.členu,
3. odstavek)
27
Država želi spodbujati doseganje ciljev iz varstva okolja tudi z ekonomskimi in finančnimi
instrumenti. V ZVO-1 pod 111.členom so opredeljeni naslednji ekonomski in finančni
instrumenti varstva okolja in sicer:
okoljske dajatve,
zavarovanja, bančne garancije in druge oblike finančnega jamstva,
posojila z ugodno obrestno mero, z vlaganjem kapitala v gospodarske družbe,
garancijami ali drugimi oblikami poroštev, s subvencijami ali drugimi oblikami dajanja
nepovratnih sredstev iz sredstev sklada in z drugimi finančnimi instrumenti, ki
prispevajo k varstvu okolja,
kavcije in druge oblike varščin,
trgovanje s pravicami do emisij,
skupne naložbe v projekte zmanjševanja obremenjevanja okolja.
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-NPB12) v 115.členu z naslovom zavarovanja govori o tem, da
vlada lahko predpiše, da mora povzročitelj obremenitve zagotoviti finančno jamstvo zaradi
izvajanja predpisanih obveznosti ali poplačila stroškov obremenjevanja okolja pri opravljanju
svoje dejavnosti, po njenem prenehanju, prenehanju obratovanja naprave ali obrata ali
prenehanju povzročitelja obremenitve. Finančno jamstvo se zagotovi zlasti kot sklenitev
zavarovanja ali pridobitev bančne garancije.
Medtem ko (ZVO-1-NPB12) v 147.členu govori o porabi sredstev iz proračuna država za
naloge varstva. Sredstva proračuna države se poleg financiranja državnih nalog varstva okolja
po tem zakonu porabljajo še za:
izvajanje posebnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti v zvezi z okoljem,
sofinanciranje programov nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju varstva
okolja in
financiranje drugih dejavnosti, kadar jih zaradi javnih koristi na področju varstva okolja
zagotavlja država.
Sredstva proračuna države se lahko porabljajo tudi za:
spodbujanje posegov v okolje, s katerimi se občutno zmanjšuje poraba snovi in
energije ter preprečuje in zmanjšuje obremenjevanje okolja,
spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje
toplote in električne energije,
spodbujanje okolju prijazne proizvodnje in
sofinanciranje infrastrukture lokalnega pomena. (147.člen)
Uvajanje ekonomskih instrumentov v zakonsko regulativo varstva okolja je predvsem v tem,
da se povzročiteljem obremenjevanja okolja zagotovi vir za zmanjševanje onesnaženosti in
vzpostavljanje tržnih razmer za spodbujanje varstva okolja in varčevanja z naravnimi viri.
Ekonomski instrumenti zagotavljajo vključitev okoljskih stroškov v poslovne stroške podjetja,
hkrati pa so lahko ustrezna motivacija za zmanjševanje onesnaževanja in vir prihodkov, ki jih
je mogoče racionalno uporabiti za varstvo okolja (ARSO, Financiranje varstva okolja, 2010,
str. 14).
28
6.3 Slovenski okoljski javni skad
Eko sklad oz. Slovenski okoljski javni sklad je trenutno največja finančna ustanova, katera
je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Sloveniji. Osnovna dejavnost je ugodnejše
kreditiranje naložb varstva okolja z nižjimi obrestnimi merami od trenutnih tržnih. Njihov
namen je predvsem, da spodbujajo razvoj na področju varstva okolja s tem, ko financirajo
podjetja v obliki poroštev ali drugih oblik financiranja. Eko sklad želi spodbujati podjetja,
katera se odločijo za program varstva okolja in z njo povezano okoljsko zakonodajo.
V 143.členu ZVo-1 je Eko sklad opredeljen kot Slovenski okoljski javni sklad, ki je javni
finančni sklad, kateri deluje po predpisih o javnih skladih in spodbuja trajnostni razvoj s
financiranjem naložb za preprečevanje, odpravljanje ali zmanjšanje obremenjevanja okolja.
Sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja javne sklade. Ustanovitelj
Sklada je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa izvršuje vlada. Ustanovitelj
subsidiarno odgovarja za obveznosti Sklada za najeta posojila, ki niso zavarovana s poroštvom
države in ki skupaj ne smejo presegati 20 odstotkov vrednosti sklada namenskega premoženja
Sklada.
Sklad spodbuja trajnostni razvoj skladno z nacionalnim programom varstva okolja, nacionalnim
energetskim programom, skupno okoljsko in energetsko politiko EU ter operativnimi in
akcijskimi programi, sprejetimi na njihovi podlagi. ( 144.člen 1. odstavek ZVO-1)
Dejavnosti, ki jih Sklad opravlja v javnem interesu, so zlasti:
spodbujanje naložb v infrastrukturo varstva okolja državnega in lokalnega pomena,
spodbujanje naložb v izrabo obnovljivih virov energije,
spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije,
spodbujanje naložb s področja razvoja ali uporabe okoljskih tehnologij, ki preprečujejo,
odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja,
spodbujanje različnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti in
druge dejavnosti in naloge s področja varstva okolja, ki so določene v ustanovitvenem
aktu Sklada. ( 144.člen 2. odstavek ZVO-1)
Sklad lahko sodeluje z drugimi javnimi finančnimi institucijami in ministrstvi ter z domačimi
in mednarodnimi zasebnimi finančnimi institucijami z namenom učinkovitejšega opravljanja
svojih nalog, krepitve finančnega potenciala in usklajene ter celovite ponudbe finančnih
spodbud na področju trajnostnega razvoja. ( 144.člen 3. odstavek ZVO-1)
Minister lahko pooblasti Sklad, da za račun ministrstva opravlja naloge ali del nalog v zvezi s
sofinanciranjem dejavnosti iz drugega odstavka tega člena iz sredstev državnega proračuna, iz
sredstev dodatka za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabo obnovljivih virov energije
na vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v Republiki Sloveniji ali iz drugih
sredstev v skladu z zakonom. Sklad v ta namen sklene z ministrstvom pogodbo, s katero se
določijo obseg, namen in pogoji opravljanja nalog oziroma dodeljevanja sredstev. ( 144.člen 4.
odstavek ZVO-1)
29
Dejavnosti sklada so zlasti:
kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero,
izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja,
finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in
naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja. (povzeto po Eko-skladu)
Rekonstrukcija in širitev obstoječih odlagališč, izgradnja nove infrastrukture za obdelavo,
predelavo in odstranjevanje odpadkov prioritetno kot regijskih centrov za ravnanje z odpadki
in državnih naprav za termično obdelavo odpadkov so ukrepi na področju ravnanja z odpadki,
ki bodo delno financirana s sredstvi proračuna RS, sredstvi občinskih proračunov in sredstvi
evropskega kohezijskega sklada. (Nacionalni program varstva okolja, str.1.odstavek)
6.4 Nacionalni program varstva okolja in financiranje le tega
Da bi pospešili izvedbo omenjenih ukrepov ter z namenom povečanja učinkovitosti
javnofinančnih sredstev želi MOPE sredstva zbrana iz naslova takse za odlaganje odpadkov
usmeriti oziroma »vpeti« v izvajanje prioritetnih ukrepov opredeljenih v Operativnem
programu ravnanja s komunalnimi odpadki tako, da bodo upravičeni stroški za oprostitev takse
za odlaganje odpadkov opredeljeni kot investicijski stroški infrastrukture skladno s prioritetami.
Operativnega programa na področju izvajanja javne službe zbiranja, predelave in
odstranjevanja komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbovalne in
organizacijske standarde javne službe. V prihodnjih letih se pričakuje tudi reorganizacijo in
racionalizacija javnih služb zbiranja, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov ter
ustrezno politika cen javne službe. (Nacionalni program varstva okolja, str.2. odstavek)
Zmanjšanje količin odpadkov na izvoru oziroma trajnostnega načina ravnanja z odpadki je
vzpodbudila in pospešila uvedba ekonomskih instrumentov na področju: že uvedeni taksi za
obremenjevanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in taksi za obremenjevanje okolja zaradi
nastajanja izrabljenih motornih vozil se bo pridružila še taksa na obremenjevanje okolja zaradi
nastajanja odpadne elektronske opreme in izdelkov bele tehnike. (Nacionalni program varstva
okolja, str.3.odstavek)
Kohezijska politika spodbuja usklajen razvoj v EU s podpiranjem ukrepov, ki vodijo h krepitvi
gospodarske, družbene in ozemeljske kohezije, še posebej z zmanjševanjem razlik med stopnjo
razvitosti različnih regij in zaostalosti najmanj razvitih regij; kohezijska politika je največji
posamezni vir financiranja EU za okoljske projekte; Evropska komisija ter nacionalni in
regionalni organi s partnerstvi razvijajo, izvajajo in financirajo politike, projekte in ukrepe;
obstajajo številni mehanizmi financiranja za spodbujanje kohezije. V zadnjih letih so se viri
močno povečali, vedno več je osredotočanja na okoljske cilje: vsi kohezijski ukrepi morajo
upoštevati okoljevarstveno zakonodajo in prispevati k splošnemu trajnostnemu razvoju EU; s
financiranjem se podpirajo naložbe v obsežen razvoj infrastrukture. Te naložbe morajo
zagotoviti dolgoročne koristi in vključevati projekte, kot so čistilne naprave za čiščenje vode in
kanalizacijskih odplak. (European Union 2010)
30
6.5 Prihodki okoljske dajatve za odlaganje odpadkov v Sloveniji
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki NI
infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
okolja je prihodek države. V nadaljevanju je prikazana tabela prihodkov državnega proračuna
iz tega področja.
Tabela 7: Prihodki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
poletih od 2007 – 2013 izraženi v tisoč EUR
Vir: Povzeto po CURS, 2014
Okoljska dajatev za odlaganje odpadkov se je začela obračunavati in plačevati po 31.10.2010,
zato do leta 2009 ni bilo nobenih prihodkov iz teg naslova. V državni proračun je iz področja
okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi odlaganja odpadkov leta 2012 priteklo 574 tisoč
EUR, medtem ko je leta 2013 priteklo 521 tisoč EUR.
Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, se določi, se sredstva okoljskih dajatev
lahko porabijo le za:
gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva
okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja
na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in
odlaganja odpadkov, in
zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in
drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja.". (ZFO-1A 3 člen )
PRIHODKI DRŽAVNEGA PRORAČUNA
V tisoč
EUR
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
neto neto neto neto neto neto neto
0 0 0 19 1.553 574 521
31
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki JE
infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
okolja je prihodek proračuna občine, na območju katere zavezanec odlaga odpadke v telo
odlagališča. Če je telo odlagališča na območju dveh ali več občin, se okoljska dajatev razdeli
med občine v enakih deležih. (povzeto po 7.členu te uredbe) V nadaljevanju je prikazana tabela
prihodkov občinskega proračuna iz tega področja.
Tabela 8: Prihodki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in
odvajanja odpadnih vod po letih od 2007 – 2013 izraženi v tisoč EUR
Vir: Povzeto po CURS, 2014
Carinska uprava Republike Slovenija je pristojna za pobiranje dveh okoljskih dajatev in sicer
za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in za
okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. V letu 2012 je znašal
znesek neto vplačil v občinske proračune 33,798 milijonov evrov. V letu 2013 pa je bilo
pobranih 31,718 milijonov evrov, kar znaša 1,3% vseh prihodkov, ki jih pobira Carinska
uprava. Prihodki iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov je v
občinski proračun leta 2012 prinesla 3.999 milijonov evrov kar je za 1.032 milijonov evrov več
kot leto 2013. V nadaljevanju si bomo pogledali, iz naslova katerih dajatev v državni proračun
prihaja največ vplačil.
V operativnem programu Republike Slovenije je navedeno, da okoljska dajatev za odlaganje
odpadkov naj postopoma postane namenski prihodek državnega proračuna in se usmeri v
financiranje ukrepov sanacije starih bremen zaradi odlaganja odpadkov in bremen zaradi
nezakonitega odlaganja ali ravnanja z odpadki, preuči pa se uvedba občinske okoljske dajatve
za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, katere plačilo bi spodbujalo prebivalce k
zmanjšanju prepuščanja mešanih komunalnih odpadkov oziroma večjemu prepuščanju ločenih
frakcij komunalnih odpadkov. (Operativni program,65,2013)
PRIHODKI OBČINSKIH PRORAČUNOV
V tisoč
EUR
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
neto neto neto neto neto neto neto
Dajatev za
odlaganje
odpadkov
0 0 0 375 5.672 3.999 2.967
Okoljska
dajatev za
onesnaženje
okolja
zaradi
odvajanja
odpadnih
voda
0 0 0 32.575 32.600 29.799 28.751
Skupaj 0 0 0 32.950 38.271 33.798 31.718
32
6.6 Novosti glede nove uredbe o onesnaževanju okolja zaradi odlaganju
odpadkov
Ministrstvo za kmetijsko in okolje je 6.2.2014 sprejelo nekaj novosti glede uredbe o okoljski
dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih .
V obrazložitev so zapisali, da predlog uredbe v primerjavi z veljavno Uredbo o okoljski dajatvi
za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih za subjekte ne prinaša
novih administrativnih obremenitev, saj uredba ne določa nobenih novih postopkov ali drugih
obveznosti. S predlogom te uredbe se višina okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov na odlagališčih ne spreminja:
- za tono odloženih inertnih odpadkov: 2,2 eura
- za tono odloženih nenevarnih odpadkov: 11 eurov
- za tono odloženih nevarnih odpadkov: 22 eurov.
Vsebinska razlika te uredbe od Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10 in 49/13 - odl. US) je torej pri
razdelitvi zbrane okoljske dajatve z odlagališč, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju
obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja in sicer je ta v predlogu nove uredbe
prihodek proračuna občin(e), na območju katere(ih) izvajalec javne službe obremenjuje okolje
z odlaganjem odpadkov.
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih je v
občinah predstavljala enega od virov financiranja regijskih centrov za ravnanje s komunalnimi
odpadki (Kohezijski projekti). S spremembo uredbe na podlagi odločbe US pa bodo do okoljske
dajatve upravičene le še tiste občine, na območju katerih izvajalec javne službe obremenjuje
okolje z odlaganjem odpadkov
33
7 SKLEP
Okoljske dajatve oz. okoljski davki, so vrsta ekonomskih instrumentov za reševanje okoljskih
problemov. Opredeljene so z zakonom o varstvu okolja in so namenjeni za zagotavljanje
gospodarskih spodbud za ljudi, ter tudi za promocijo in osveščanje ekonomskega trajnostnega
razvoja. Njihov namen je tudi spodbujanje zmanjševanja obremenitev okolja in reševanje
okoljskih problemov. V Sloveniji imamo po trenutni zakonodaji 9 okoljskih dajatev.
V diplomskem seminarju smo se opredelili na eno izmed okoljskih dajatev in sicer na okoljsko
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Ta okoljska
dajatev je začela veljati od leta 2010. Pravilnost upoštevanja te uredbe izvaja Carinska uprava
Republike Slovenije. Zavezanec za dajatev je upravljalec odlagališča, in sicer je to oseba, katera
je odgovorna za odlagališče odpadkov. Z omenjeno uredbo je določen način obračunavanja,
višina dajatve in kdo so plačniki te uredbe. Osnova za okoljsko dajatev se določi na podlagi
enot obremenitve na kilogram odločenih odpadkov na odlagališču. Znesek dajatve na enoto
obremenitve znaša 0,0022 eura. Upravljalec mora obračun okoljske dajatve vsak mesec oddati
do 25. dne v tekočem mesecu. Če evidence ne predloži pravočasno pristojnemu organu , ga
lahko doleti globa v višini od 1000 do 50.000 eurov za prekršek.
Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve za onesnaževanje
okolja zaradi odlaganja odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske politike, vplivajo
na podjetja tako iz ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika. Okoljske vidike lahko
določimo na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki vključuje načelo »povzročitelj plača.
Finančno podporo na Slovenskem trgu zagotavlja Slovenski okoljski javni sklad. To je trenutno
največja finančna ustanova, katera je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Sloveniji.
Njihov namen je predvsem, da spodbujajo razvoj na področju varstva okolja s tem, ko
financirajo podjetja v obliki poroštev ali drugih oblik financiranja.
34
Skozi diplomski seminar smo raziskovali, kako Slovenija napreduje ali nazaduje na področju
ravnanja z odpadki. Ker smo hoteli razrešiti problem raziskovanja, smo si zastavili 3 hipoteze,
preko katerih smo prišli do določenih spoznanj oz. dejstev.
Hipoteza 1: Pod vplivom gospodarske krize znižale količine odloženih odpadkov v Sloveniji in
med posameznimi regijami.
Glede na to, da si EU v direktivah zastavlja cilje, in sicer je eden izmed ciljev, ta da do leta
2020 želi skoraj 50% odpadkov recikliranih ali ponovno predelanih. Če želi Slovenija uresničiti
evropski cilj, si mora prizadevati, da bo čim manj odpadkov pristalo na odlagališčih. V
diplomskem seminarju sem želela preveriti, kakšno je trenutno stanje v Sloveniji, koliko
odloženih odpadkov pristane na odlagališčih, kako so ljudje o tem osveščeni v različnih regijah
po Sloveniji, ter ugotoviti, katera regija sledi trajnostnemu razvoju. Ugotovili smo, da se
odloženi odpadki z leti manjšajo, kar je pozitivno. Glede na uredbo, ki je predstavljena v
diplomskem seminarju, bodo odpadki na odlagališčih počasi postali preteklost. Ta hipoteza je
potrjena, saj so se količine odloženih odpadkov skozi leta resnično zmanjšale, le vprašanje, ki
se postavlja je: ali so se zmanjšale res zaradi krize ali samo zaradi osveščenosti ljudi.
Hipoteza 2: Slovenija še vedno premalo pozornosti polaga na zmanjševanje onesnaževanja
okolja, zato še vedno zaostajamo za Evropskimi državami.
Naredili smo tudi izven državno primerjavo, v kateri smo želeli primerjati odložene odpadke z
ostalimi evropskimi državami. Ugotovili smo, da najmanj odpadkov odlagajo Belgija, Nemčija,
Nizozemska in Švedska in sicer samo 1% vseh odpadkov. Slovenija v primerjavi z ostalimi
evropskimi državami odlaga 58% vseh odpadkov, kar je izredno negativno in zastrašujoče.
Slovenija se bo v prihodnosti morala bolj zavzemati za ekološki razvoj in da bo večina
odpadkov recikliranih ali ponovno predelanih. Odlagališča bodo morala v prihodnosti postati
samo zgodovina, saj bodo moralo odlagališča s časoma zapreta svoja vrata. Glede na takšno
dejansko stanje, kot ga imamo v Sloveniji, bo morala Vlada Republike Slovenije hitro ukrepati
in zapisati nove cilje in zakone, kateri nas boo prisilili k ločevanju odpadkov in bolj
premišljevalnem nakupu stvari, katere kasneje odvržemo kot odpadke. Ta hipoteza je delno
potrjena, saj se Slovenija trudi, da bi zmanjšala odpadke in s tem prispevala k manjši
onesnaženosti države. Po drugi strani, pa še vedno zaostajamo za evropskimi državami.
35
Hipoteza 3: Slovenija ima v primerjavi z ostalimi Evropskimi državami sorazmerno previsoke
okoljske dajatve glede na % BDP-ja.
Ministrstvo za okolje in prostor vsako leto določi sklep o določitvi zneska okoljskih dajatev.
Okoljske dajatve sem primerjala z evropskimi okoljskimi dajatvami glede na BDP posameznih
članih unije in sicer od leta 2003 do 2011. Ugotovila sem, da je Slovenija po višini okoljskih
dajatev na 3.mestu, kar nas uvršča na sam vrh lestvice. Naše visoke okoljske dajatve pa niso
nič kaj spodbudne, ampak so slabe za konkurenčno okolje za držav. S tem se strinjajo tudi
slovenska podjetja, ki menijo, da bi morala država spodbujati gospodarstvo in ne zviševati cen
vseh okoljskih dajatev in tako odganjati potencialne prodajalce iz Slovenije. Ta hipoteza je
potrjena, saj smo tretja država po višini okoljskih dajatev.
Ugotovitev vsega je, da je odlaganje odpadkov še vedno prepoceni, saj ljudje zavržemo toliko
uporabnih stvari, da bi jih lahko raje podari podjetjem, ki se ukvarjajo z ponovno uporabo stvari.
To nam narekuje tudi direktiva o odpadkih 2008/98/ES, ki postavlja ponovno uporabo
odpadkov pred recikliranje.
Pomembno je, da se moramo vsi truditi za lepše in boljšo življenje, tako podjetja kot
posamezniki. Z raziskovanjem diplomskega seminarja upamo, da smo vsaj delček lahko
pripomogli k tem ,da bodo ljudje spoznali smisel recikliranja in pomembnosti le tega. Kajti
prihodnost je v zelenem načinu predelave in recikliranja odpadkov. Slovenija bo še morala v
prihodnje veliko narediti na področju preprečevanja nastalih komunalnih odpadkov, ter
oblikovati programe in sisteme boljšega ločevanja odpadkov. Pomembno je, da Slovenija
določi višje kazni za kršitve zakonov za podjetja, ki se ukvarjajo z ravnanji z odpadki in višje
globe ter poostren nadzor za nepravilno sortiranje odpadkov za posameznike. Večja promocija
in izobraževanje glede sortiranja in pomembnosti recikliranja odpadkov bo pripomogla do po
želenega pozitivnega učinka. Pomembno je tudi, da bo Slovenija takšne projekte finančno
podprla. Saj brez finančne pomoči, podjetja ne morejo oblikovati programe in spreminjat svet.
Podjetja pa morajo redno spremljati tako slovenske kot evropske razpise in si tudi glede tega,
zagotoviti vsaj nekakšen vložek denarja, ki bi ga potrebovali za določene okoljske projekte.
36
8 LITERATURA IN VIRI
Literatura:
Markovič-Hribernik, T. (1998). Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska
davčna reforma. Časopis za kritiko znanosti, 26/192, str. 151
Škafar, B.(2005). Odpadki. Murska Sobota: Klar
Viler Kovačič, A. (2001). Ravnanje z odpadki. Ljubljana: GV
Viri
A. (2014). Bruselj toži Slovenijo zaradi odlagališč odpadkov. Pridobljeno 15. april 2014 iz
portala Dnevnik: http://www.dnevnik.si/svet/bruselj-tozi-slovenijo-zaradi-odlagalisc-
odpadkov
ARSO. (2014). Odpadki. Pridobljeno 3. februar 2014 iz Agencija Republike Slovenije za
okolje: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/
Kušar, U. (2006). Okoljske dajatve za obremenjevanje okolja. Pridobljeno 25. februar 2013 iz
Agencija Republike Slovenije za okolje.: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=42
ARSO. (2004). Kazalci okolja. Pridobljeno 1. julij 2014 iz Agencija Republike Slovenije za
okolje: http://eionet.arso.gov.si/Dokumenti/pdf/2003/9_instrumenti_sl.pdf
ARSO. (2003). Financiranje varstva okolja. Pridobljeno 2. septembra 2014 iz Agencija
Republike Slovenije za
okolje:http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%2
0stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/financiranje.pdf
Ba. P./STA. (2012). EU: Pravilno ravnanje z odpadki omogoča velike prihranke. Pridobljeno
15. marec 2014 iz strani Delo in dom: http://www.deloindom.si/odpadki/eu-pravilno-ravnanje-
z-odpadki-omogoca-velike-prihranke
CURS. (2013). Pobrane dajatve v 2013. Pridobljeno 25. junij 2014 iz Carinska uprava
republike Slovenije: http://www.carina.gov.si/si/novosti/sgd/2014/pobrane_dajatve_v_2013/
EC. (2014). Waste. Pridobljeno 1. marec 2014 iz European Commission. Eurostat:
http://ec.europa.eu/environment/waste/index.htm
EC. (2012). Waste statistics. Priboljeno 7. junij 2013 iz European Commission.
Eurostat:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home
EC. (2013). Taxation trends in the European Union. Pridobljeno 26. marec 2014 iz European
Commission Eurostat:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DU-13-
001/EN/KS-DU-13-001-EN.PDF
37
EC. (2013). In 2011, 40% of treated municipal waste was recycled or composted, up from 27%
in 2001. Pridobljeno 17. februar 2014 iz European Commission Eurostat
Newsrelease:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/8-04032013-BP/EN/8-
04032013-BP-EN.PDF
EK. (2013). Okolje: pomoč Komisije državam članicam za bolj trajnostno ravnanje z odpadki.
Pridobljeno 15. marec 2014 iz Evropske Komisije-sporočilo za medije:
http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=ravnanje%20z%20odpadki%20v%20eu&source=
web&cd=6&ved=0CE0QFjAF&url=http%3A%2F%2Feuropa.eu%2Frapid%2Fpress-
release_IP-13-239_sl.doc&ei=F-
8mU4SeIaWAywOEqYFg&usg=AFQjCNErv9giSidcRkHEBWm8EISBsNU42g&sig2=_uXj
eh_WybpkG7n40Mj3Zg&bvm=bv.62922401,d.bGE&cad=rja
Fokus.(2005). Zelena javnofinančna reforma. Pridobljeno 1.september 2014 iz strani Fokus
društvo za sonaraven razvoj: http://www.focus.si/files/Publikacije/zelena_reforma.pdf
INE. (2013). Environmentally related taxes and fees 2012. pridobljeno 25. junij 2014 iz
Instituto nacional de estatistica: www.ine.pt
JACSES. (2014). What are Environmental Taxes? Pridobljeno 27. februar 2014 iz Japan
Center for a Sustainable Environment and Society.
http://www.jacses.org/en/paco/envtax.htm#top
MKO. (2013). Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki. Pridobljeno 25. februar
2014 iz Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operati
vni_programi/op_komunalni_odpadki.pdf
MKO. (2014). Zakaj imajo odloženi odpadki negativen vpliv na okolje? Pridobljeno 25. junij
2014 iz Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/zakaj_imajo_odlozeni_odpadki_negativ
en_vpliv_na_okolje/
MOP. (2013). Odpadki. Pridobljeno 26. marec 2014 iz Ministrstvo za okolje in prostor:
http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/odpadki/
Morozov, S. (2013). Slovenija med najbolj obremenjenimi gospodarstvi EU. Pridobljeno 15.
april 2014 iz portala Dnevnik: https://www.dnevnik.si/posel/novice/slovenija-med-najbolj-
obremenjenimi-gospodarstvi-eu
Potočnik, J. (2012). Odpadki in naravni viri. Pridobljeno 27. februar 2014 iz portala Evropska
komisija:http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/potocnik/policy/waste-natural-
resources_sl.htm
Eko-sklad. (2014). Slovenski okoljski javni sklad. 2014. Pridobljeno 2.september 2014 iz strani
Eko-sklad: http://www.ekosklad.si/
38
SURS. (2011). Okolje, energetika in transport v številkah Pridobljeno 7. junij 2013 iz
Statistični urad republike Slovenije:
https://www.stat.si/doc/pub/Okolje_energetika_transport.pdf
SURS. (2013). Regije v številkah 2013. Pridobljeno 31. januar 2014 iz Statistični urad republike
Slovenije :http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp
SURS. (2013). Slovenija v številkah. Pridobljeno 31.januar 2014 iz Statistični urad republike
Slovenije: http://www.stat.si/doc/pub/slo_stevilke_13.pdf
SURS. Žitnik M., Šteharnik. M. (2014). Kazalnik Zelene rasti. Pridobljeno 1. september 2014
iz Statistični urad republike Slovenije. http://www.stat.si/doc/pub/Kazalniki_zelene_rasti.pdf
SURS. (2011). Davki v zvezi z varstvom okolja, Slovenija, 2011 - končni podatki Pridobljeno
25. februar 2014 iz Statistični urad republike Slovenije:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5731
SURS. (2012). Slovenija v številkah. Pridobljeno 7. junij 2014 iz Statistični urad republike
Slovenije:http://www.stat.si/doc/pub/sločstevilkeč12.pdf
Svenšek, K. (2013). Okoljske dajatve in trošarine polnijo proračun. Pridobljeno 25. junij 2014
iz portala Dnevnik:http://www.dnevnik.si/posel/novice/okoljske-dajatve-in-trosarine-polnijo-
proracun
Tihec, S. 2012. Odpadki so globalni problem. Pridobljeno 17. februar 2014 iz portal Varčujem
z energijo: http://varcevanje-energije.si/novice-rss-zanimivosti/odpadki-so-globalni-
problem.html
UMAR. (2012). Poročilo o razvoju 2012. Pridobljeno 25. februar 2014 iz Urad RS za
makroekonomske analize in
razvoj:http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2013/POR_2013s.pdf
UMAR. (2013). Poročila o razvoju 2013. pridobljeno 7. junij 2014 iz Urad RS za
makroekonomske analize in razvoj:
http://www.umar.gov.si/fileadmin/userčupload/publikacije/pr/2013/PORč2013s.pdf
Evropa.gov. (2012). Slovenija po ravnanju s komunalnimi odpadki v sredini držav članic 2012.
Pridobljeno 7. junij 2013 iz portal Urad Vlade RS za komuniciranje:
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novica/news/slovenija-po-ravnanju-s-komunalnimi-
odpadki-v-sredini-drzav-
clanic/3c4c3dd1d282aeaa753493e35f182a99/?tx_ttnews[year]=2012&tx_ttnews[month]=08
Vidic, T. (2011). Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Pridobljeno 7. junij 2013 iz Statistični
urad republike Slovenije:http://www.stat.si/novicačprikazi.aspx?id=4347
Vidic, T. (2011). Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Pridobljeno 7. junij 2013 iz
Statistični urad republike Slovenije:http://www.stat.si/novicačprikazi.aspx?id=5038
39
Vlada republike Slovenije. (2013). Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki.
Pridobljeno 7. junij 2013 iz portal Vlada Republika Slovenije:
http://www.tzslo.si/pic/pdf/nezivila/OP_RKO_13feb2013%20%281%29.pdf
Zero Waste America. (2014). Waste. Pridobljeno 15. februar 2014 iz Zero Waste America:
http://www.zerowasteamerica.org/whatiswaste.htm
Žitnik, M. (2013). Odpadki, Slovenija, 2012 - končni podatki. Pridobljeno 31. januar 2014 iz
Statistični urad republike Slovenije.: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5809
40
8.1 Predpisi
ULRS. (1998). Pravilnik o ravnanju z odpadki. Uradni list RS, 84/98, 45/00 in 20/01, 13/03,
41/04.
ULRS. (2010). Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
na odlagališčih. Uradni list RS, št. 70/2010
ULRS. (2011). Uredba o odpadkih. Uradni list RS, št. 103/2011
ULEU. (2008). Direktiva Evropskega parlamenta in sveta. Uradni list EU, št. 2008/98/ES
ULEU. (2004). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o okoljski odgovornosti v zvezi s
preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. Uradni list EU, št. 2004/35/es
ZVO-1. (2004). Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS, št. 41/04