ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA … · Analiza uspešnosti poslovanja je namenjena predvsem uporabniku, to je vodstvu podjetja, ki na podlagi ugotovljenega lahko sprejme ustrezne

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA ENERGOCONSULTING D.O.O.

Mentor: izr. prof. dr. Aleš Novak Kandidat: Primož Vavpotič

Kranj, september 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Alešu Novaku za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi Maji Lutar, prof. slov. jezika za lektoriranje in odpravo vseh nenamernih slovničnih napak. Zahvala gre tudi g. Gregorju Žoharju, univ.dipl.ekon. za vso pomoč pri pridobivanju potrebnih podatkov in njihovi razlagi.

POVZETEK V diplomskem delu smo analizirali poslovanje podjetja Energoconsulting d.o.o. v poslovnih letih 2013 in 2014. Analizo poslovanja navedenega podjetja smo opravili z namenom, da ugotovimo pozitivne in negativne učinke v poslovanju ter na tak način pridobimo informacije, s katerimi bi lahko v naslednjih letih poslovanja operiralo vodstvo podjetja ter sprejemalo odločitve, ki bi povečale uspešnost poslovanja. Vsako podjetje namreč stremi k čim uspešnejšemu poslovanju, k čemer pripomorejo pravilne odločitve, ki temeljijo na opravljenih analizah. Osnova za takšne pravilne odločitve pa je poznavanje prednosti in slabosti poslovanja, organizacija procesov v podjetju, poznavanje razmer na trgu ter poznavanje konkurence. Cilje, ki si jih je postavilo podjetje, pa naj gre za kratkoročne ali dolgoročne, pa je mogoče oblikovati na podlagi kakovostne analize poslovanja. Diplomsko delo je sestavljeno iz osmih poglavij. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča, ki so pomembna za nadaljnje analiziranje v diplomski nalogi. Tako je predstavljen sam pojem analize poslovanja, opredelitve temeljnih računovodskih izkazov, kot sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. V nadaljevanju je predstavljen praktičen del diplomske naloge, ki smo ga razdelili v tri poglavja: analizo uspeha poslovanja, kjer smo opravili podrobnejšo analizo prihodkov, odhodkov in poslovnega izida s primerjavo podatkov iz leta 2013 in 2014. V nadaljevanju smo proučevali uspešnost poslovanja na podlagi treh kazalnikov: proizvodnje, donosnosti in gospodarnosti, kjer smo prav tako uporabil podatke iz leta 2013 in 2014. Nadalje smo analizirali sredstva, tako dolgoročna sredstva kot tudi kratkoročna sredstva. Praktičen del smo zaključili z analizo poslovnih funkcij, da bi ugotovili vzroke odstopanj od uspešnosti. V tem poglavju smo opravili analizo proizvodne, nabavne, prodajne, finančne in kadrovske funkcije. V okviru analize finančne funkcije smo prikazali še plačilno sposobnost in finančno stabilnost podjetja. Kot zadnje poglavje je zapisan sklep, v katerem smo skušali svoje ugotovitve ter analize povezati in podati celovito oceno poslovanja proučevanega podjetja. KLJUČNE BESEDE:

Analiza poslovanja

Uspešnost poslovanja

Sredstva

Poslovne funkcije

Izkaz poslovnega uspeha

ABSTRACT In the diploma thesis we have analysed the course of business of the company Energoconsulting d.o.o. in fiscal years 2013 and 2014. The purpose of the analysis of the mentioned company is to determine positive and negative effects in the business and in this way to obtain the information, on which the management of the company could make the decisions that would enhance business performance. Each company is striving to optimize the operations that would contribute to the correct decisions based on the analyses. Base for those correct decisions is knowledge of the strengths and weaknesses of the business organization processes within the company, knowledge of the market situation and knowledge of competition. The quality business analysis provides the basis for establishing long term as well as short term goals that company is following. The thesis consists of eight chapters. The first part presents the theoretical foundations that are important for further analysis in the thesis, such as a concept of business analysis, definition of the basic financial statements such as balance sheet and income statement. The second part presents a practical part of the thesis that was divided into three sections: an analysis of the success of the business, where we conducted a detailed analysis of income, expenses and profit or loss by comparing data from 2013 and 2014. In addition, we looked at performance on the basis of three indicators: production, profitability and efficiency, where we also used data from 2013 and 2014. Furthermore, we analyse the resources, both long-term assets as well as short-term assets. The practical part was concluded with an analysis of business functions to identify the causes of deviations from performance. In this chapter, we conducted an analysis of the production, purchasing, sales, financial and human resource functions. In the analysis of the financial function we also demonstrated solvency and financial stability of the company. The thesis is finished by conclusion, in which we tried to link our findings and analysis and give an overall assessment of the operations of the studied companies. KEYWORDS

Business analysis

Business performance

Assets

Business functions

Income statement

KAZALO

1. UVOD ................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ........................................................ 1 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ............................................................ 1 1.3. METODE DELA ....................................................................... 3

2. ANALIZA POSLOVANJA .............................................................. 4

2.1. OPREDELITEV ANALIZE POSLOVANJA ............................................ 4 2.2. ANALIZA POSLOVANJA V SLOVENIJI .............................................. 4

3. POMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV .................................................... 5

3.1. BILANCA STANJA ...................................................................... 5 3.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ............................................................ 7

4. ANALIZA PRIHODKOV, ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA ..................... 11

4.1. ANALIZA PRIHODKOV ................................................................ 11 4.2. ANALIZA ODHODKOV ................................................................. 13 4.3. ANALIZA POSLOVNEGA IZIDA ....................................................... 15

5. ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA ................................................. 17

5.1. ANALIZA PROIZVODNOSTI ........................................................... 17 5.2. ANALIZA GOSPODARNOSTI .......................................................... 19 5.3. ANALIZA DONOSNOSTI ............................................................... 21

6. ANALIZA SREDSTEV .................................................................... 24

6.1. ANALIZA DOLGOROČNIH SREDSTEV ................................................ 25 6.2. ANALIZA KRATKOROČNIH SREDSTEV ............................................... 28

7. ANALIZA POSLOVNIH FUNKCIJ ....................................................... 34

7.1. ANALIZA PRODAJE ................................................................... 34 7.2. ANALIZA NABAVE ..................................................................... 35 7.3. ANALIZA FINANCIRANJA ............................................................. 36

7.3.1 Finančna varnost ................................................................ 36 7.3.2 Finančna stabilnost ............................................................. 37 7.3.3 Plačilna sposobnost ............................................................. 38

7.4. ANALIZA ZAPOSLENIH................................................................ 40 7.4.1 Število zaposlenih in izobrazbena struktura ................................ 40

7.5. ANALIZA PROIZVODNJE STORITEV ................................................. 41

8. SKLEP ..................................................................................... 44

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Primož Vavpotič: Analiza uspešnosti poslovanja podjetja Energoconsulting d.o.o. stran 1

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Podjetja ves čas poslovanja sledijo temeljnemu načelu v gospodarstvu in sicer, kako doseči čim večji učinek, rezultat ali cilj z danimi sredstvi, predmeti in delom oziroma kako doseči želeni učinek s čim manj sredstvi, delom in predmeti. Na takšen način lahko podjetja izboljšujejo poslovanje in se navsezadnje prilagajajo spremembam okoliščin. Ugotavljanje, kaj in na kakšen način bi bilo možno v poslovanju podjetja še izboljšati, omogoča analiza poslovanja v posameznem podjetju. Opredelitev problema V podjetjih lahko iz različnih razlogov pride do neuspešnega poslovanja. Z analizo uspešnosti poslovanja se lahko vzroki za nastanek neuspešnosti preprečijo, lahko pa se sanirajo tudi posledice, ki nastanejo zaradi neuspešnega poslovanja. Tako smo v diplomskem delu predstavil analizo (uspešnosti) poslovanja podjetja in tako ugotovili, ali ima preučevano podjetje težave v svojem delovanju ali pa deluje uspešno. Opredelitev ciljev diplomske naloge Cilj diplomskega dela je, da s pomočjo pridobljenih podatkov in njihovim analiziranjem ugotovimo prednosti in slabosti delovanja podjetja, ugotovimo prednostna in problemska stanja ter razpoznamo dejavnike, ki so pozitivno oziroma negativno vplivali na razvoj podjetja. Predvideni rezultati naloge Analiza uspešnosti poslovanja je namenjena predvsem uporabniku, to je vodstvu podjetja, ki na podlagi ugotovljenega lahko sprejme ustrezne odločitve o poslovanju in na tak način izboljša njegovo uspešnost.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA Podjetje Energoconsulting je družba z omejeno odgovornostjo, ustanovljena leta 1992. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah se uvršča med mala podjetja, saj izpolnjuje dve od treh meril v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, to je, da število zaposlenih ne presega 50 in da so bili čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu manjši od 8.000.00,00 evrov. Družba Energoconsulting d.o.o., v širšem območju predstavlja predvsem dejavnosti projektiranja, vodenja projektov in montažno proizvodno dejavnost. Tako so osnovne dejavnosti podjetja: načrtovanje – izdelava idejnih projektov, projekte za izvedbo in projektov izvedenih del;



inženiring - vodenje projektov, nadzor nad izvedbo projektov ter iskanje finančnih virov za investicije; izvedba - izgradnja in postavitev objektov, preizkusno obratovanje, priprava tehnične dokumentacije za predajo objekta ter na koncu predajo dokončanega objekta. V času ustanovitve je podjetje Energoconsulting d.o.o. opravljalo predvsem montažna dela zahtevnih in manj zahtevnih objektov na področju komunalne energetike, tehnoloških toplotnih procesov ter instalacijskih sistemov v industrijskih in stanovanjskih objektih. Od svoje ustanovitve naprej, podjetje doživlja rast storitev montažne dejavnosti, ki se odraža predvsem na kvaliteti in ažurnosti izvršenih naročil. Tako se podjetje Energoconsulting d.o.o. uvršča med storitvena podjetja, pri čemer je večina storitev opravljenih v Sloveniji. V prihodnosti skuša podjetje prodreti predvsem na trge EU. Podjetje se pri svojem poslovanju sooča s problemi, ki so vezani predvsem na gospodarsko sfero, v kateri posluje. Kriza v gradbeništvu je v preteklih letih za seboj potegnila tudi sektor instalacij in montaže. Podjetje je sicer ohranilo vzdrževalne pogodbe za obstoječe objekte, zmanjšala pa so se nova naročila. Iz tega razloga se je podjetje odločilo za tržno strategijo prodora na nov trg, to je na trg EU (predvsem Zahodna Evropa). Kratkoročni problemi so vidni predvsem v plačilni nedisciplini strank, zaostrovanju kreditnih pogojev in pogojev za zavarovanje poslov (predvsem bančnih garancij in zavarovanj), krajšanju plačilnih rokov dobaviteljev in cenovna konkurenca zaradi dumpinških cen konkurentov. Kratkoročni problemi so vidni tudi na področju delovne učinkovitosti. Pri gradbenih situacijah, kjer je časovna optimizacija dela odvisna od glavnega izvajalca del oziroma drugih podizvajalcev, se pojavi problem mrtvega dela, to pomeni, da delovna ekipa čaka na nadaljevanja del in tako neefektivno porablja delovne ure. Dolgoročne probleme lahko definiramo skozi ožje in tudi širše ekonomsko, politično, socialno, pravno in geografsko okolje. Z drugimi besedami, dolgoročne probleme pogojujejo mikro in makrogeografski, družbenopolitični in ekonomski faktorji. Kratkoročni cilji podjetja so:

izboljšati stroškovno učinkovitost dela,

ohranjati ali povečevati poslovanje na trgih EU,

ustvarjati dobiček iz financiranja in izrednega delovanja,

izobraževati kader,

povečevati obseg storitev na domačem trgu v povezavi z javnimi naročili. Dolgoročni cilji podjetja so:

trajnostni obstoj, trajnostni razvoj in trajnostno poslovanje,

ohranjati in povečevati tržni delež na domačem in na tujih trgih,

izboljšati strukturo financiranja poslovanja (manj dolžniškega in več lastniškega kapitala),



povečati razpoznavnost firme oziroma blagovne znamke,

ohranjati odgovoren odnos do socialnega in ekonomskega okolja (tako ožjega kot tudi širšega),

permanentno in kontinuirano izobraževanje zaposlenih,

ohranjati vizijo podjetja, ki je ponuditi najkakovostnejše storitve montaže in gradnje ogrevalnih, prezračevalnih sistemov, storitve inženiringa in ostale podporne storitve.

Trenutno je v podjetju redno zaposlenih 34 ljudi.

1.3. METODE DELA Metoda dela, ki je bila uporabljena v diplomskem delu, je temeljila na preučevanju literature o analizi poslovanja. Spremljali smo dve leti poslovanja preučevanega podjetja, torej leto 2013 in leto 2014. Podatke iz konkretnega primera smo obdelali tako, da smo uporabil pridobljeno znanje, s katerim smo nato določil področje(a), ki so največjega analitičnega pomena. Nato smo iz vseh pridobljenih podatkov izbrali tiste, ki so po našem mnenju najbolj vplivali na poslovanje podjetja. Analiza poslovanja je opredeljena v tabelah in razlagah tabel, kjer so vse navedene vrednosti prikazane v evrih.



2. ANALIZA POSLOVANJA

2.1. OPREDELITEV ANALIZE POSLOVANJA Pri opredelitvi pojma analiza poslovanja, moramo najprej razumeti pojem samega poslovanja. Glavni procesi gospodarjenja se v sodobnih družbah odvijajo v raznih organizacijah. Navedeno ne pomeni, da gospodarijo le dobičkonosne organizacije, temveč je gospodarjenje značilno za vse organizacije, pa najsi so dobičkonosne ali ne. Razlike med gospodarjenjem v dobičkonosnih in nedobičkonosnih organizacijah je predvsem v ciljih, ki jih ene in druge zasledujejo. Vendar pa vsaka organizacija opravlja določene poslovne procese. In točno ti poslovni procesi, ki jih podjetja opravljajo, pomenijo njihovo poslovanje. In ravno poslovanje je pojem, s katerim se v podjetjih stalno ukvarjajo, predvsem glede izboljšanja poslovanja v podjetju, ravno zaradi vse bolj rastoče konkurence. Tako se je izoblikovala veda, ki se sistematično ukvarja s proučevanjem možnosti za izboljšanje uspešnosti poslovanja podjetja. Tako bi lahko rekli, da je analiza poslovanja tradicionalna med poslovnimi vedami. Glede na povedano, bi lahko tako analizo poslovanja na kratko opredelili kot proces, pri katerem se spoznava poslovanje posameznega podjetja. Rezultati takšnega procesa pa služijo odločanju o izboljšanju ekonomske uspešnosti poslovanja z vidika uporabnika analize.

2.2. ANALIZA POSLOVANJA V SLOVENIJI V slovenskem prostoru se precej pogosto uporablja Lipovčevo pojmovanje analize poslovanja, ki naj bi pomenila celoto ocenjevanja in načrtovanja poslovanja. Tako je iz Lipovčevega pojmovanja, kakor tudi iz pojmovanja številnih avtorjev mogoče izluščiti sestavine, ki so značilne za analizo poslovanja. Takšne sestavine so (Pučko, 2001, stran 5) proces ali dejavnost:

objekt oziroma predmet analize poslovanja

cilj analize kot spoznavanje ali odkrivanje pogojenosti oziroma kot ustvarjanje vpogleda v poslovanje podjetja

namen analize, ki se kaže kot ocena analiziranega objekta ter kot napor po izboljšanju poslovanja

metoda kot določena pot do spoznanja. Tako je iz vsega navedenega mogoče povzeti, da je analiza poslovanja podjetja proces spoznavanja konkretnega poslovanja nekega podjetja z določenim ekonomskim in organizacijskim namenom. Pri tem je pomembno to, da gre za empirično vedo, ki se ukvarja z raziskovanjem čisto določenega podjetja.



3. POMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Da bi razumeli poslovanje določenega podjetja, moramo najprej spoznati dva temeljna računovodska izkaza, ki izkazujeta uspešnost ali neuspešnost poslovanja določenega podjetja. To sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Skupaj s prilogami in pojasnili k izkazom tvorijo letno poročilo določene družbe oziroma podjetja. Družbe, ki so zavezane k revidiranju, pa morajo v letnem poročilu prikazati še izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in poslovno poročilo. Proučevano podjetje se v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah uvršča med majhna podjetja in tako ni zavezano k revidiranju, kar pomeni, da njeno letno poročilo predstavljajo zgolj bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila k izkazom. Bilančno pravo, v katerem so zajeta pravna pravila, ki urejajo področje knjigovodenja, bilanciranja, računovodstva, revidiranja in javne objave rezultatov poslovanja gospodarskih subjektov (Ivanjko, Kocbek, 2003, stran 181) je urejeno v Zakonu o gospodarskih družbah in Slovenskih računovodskih standardih. V diplomskem delu smo se pri definicijah sklicevali predvsem na Slovenske računovodske standarde (Ur. l. RS, št. 95/2015 z dne 10. 12. 2015), ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo, v soglasju z ministrstvom za finance na podlagi sedmega odstavka 54. člena Zakona o gospodarskih družbah. V nadaljevanju bomo, kot teoretičen del naloge, predstavili dva temeljna računovodska izkaza: bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

3.1. BILANCA STANJA Bilanca stanja je zraven izkaza poslovnega izida eden od temeljnih računovodskih izkazov vseh gospodarskih družb. Prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. Členitev bilance stanja določa Zakon o gospodarskih družbah, njeno obliko za zunanje poročanje pa določajo Slovenski računovodski standardi. Vse postavke v bilanci stanja prikazujejo sredstva določene družbe in njene obveznosti. Tako je z bilanco stanja prikazano premoženjsko stanje družbe v določenem časovnem trenutku. Ta trenutek je lahko ob koncu poslovnega leta ali pa v določenem času med poslovnim letom (vmesna bilanca stanja). Bilanca stanja je sestavljena iz dveh delov. Na levi strani je prikazana aktiva, to so vse oblike sredstev, na desni pa pasiva, to so vse obveznosti do virov sredstev. Oba dela morata biti uravnotežena, kar pomeni, da aktiva vedno ustreza pasivi. Aktiva vedno prikazuje premoženje oziroma sredstva družbe. Na pasivni strani pa se isto premoženje opazuje iz drugega zornega kota – z vidika virov teh sredstev. Tako se ugotavlja, ali so vire zagotovili družbeniki kot ekonomski lastniki oziroma ali jih je družba ustvarila sama s svojim poslovanjem ali pa so ta sredstva zagotovljena na upniško – dolžniški podlagi in predstavljajo dolg družbe do konkretnega investitorja. V bilanci stanja se uresničuje temeljno načelo gospodarjenja in sicer, da lahko podjetje razpolaga le s tolikšnimi sredstvi, kot znašajo obveznosti zanje. Zato morata biti v bilanci stanja leva (sredstva) in desna (obveznosti do virov sredstev),



kot že zapisano, uravnoteženi, torej mora biti seštevek sredstev vedno enaka seštevku obveznosti do virov sredstev 1 . Bilanca stanja ne kaže nujno ustreznih pravic in obveznosti in s tem premoženjskopravnih razmerij gospodarske družbe, kar pomeni, da je dejansko premoženjskopravno razmerje, kot izhaja iz bilance, le približno ustrezno »pravim« premoženjskopravnim razmerjem ter pravicam in obveznostim (Ivanjko in Kocbek, 2003, stran 225). Ločimo več vrst bilanc stanja 2 :

redne

izredne,

ob ustanovitvi,

ob likvidaciji,

ob stečaju,

ob prisilni poravnavi,

ob nakupu gospodarske družbe,

ob vstopu ali izstopu družbenika,

druge. Bilance stanja je mogoče razvrščati tudi s časovnega vidika. V tem primeru jih delimo na medletne, otvoritvene, končne, predračunske in obračunske. Pri sestavljanju bilance stanja se upoštevajo predvsem spodaj opisana načela (Koželj in Dolinšek, 2012, stran 30):

načelo popolnosti, ki zahteva, da so v bilanci stanja zajeta vsa sredstva in vse obveznosti do virov sredstev,

načelo resničnosti, ki zahteva, da v bilanci stanja prikažemo dejansko stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev,

načelo preglednosti, ki zahteva pravilno razporeditev bilančnih postavk,

načelo jasnosti, ki pomeni, da so postavke v bilanci stanja prikazane razumljivo in nedvoumno,

načelo doslednosti, ki zahteva, da bilanco stanja vsako leto sestavljamo po enaki metodi.

1 http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2389/Bilanca_stanja 2 http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2389/Bilanca_stanja



Slika 1: Bilanca stanja

SREDSTVA

A. DOLGOROČNA SREDSTVA I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve II. Opredmetena osnovna sredstva III. Naložbene nepremičnine IV. Dolgoročne finančne naložbe V. Dolgoročne poslovne terjatve VI. Odložene terjatve za davek B. KRATKOROČNA SREDSTVA I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge III. Kratkoročne finančne naložbe IV. Kratkoročne poslovne terjatve V. Denarna sredstva C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

A. KAPITAL I. Vpoklicani kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička IV. Revalorizacijske rezerve V. Rezerve nastale zaradi

vrednotenje po pošteni vrednosti

VI. Preneseni čisti poslovni izid VII. Čisti poslovni izid poslovnega

leta B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

D. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI I. Obveznosti, vključene v

skupine za odtujitev II. Kratkoročne finančne

obveznosti III. Kratkoročne poslovne

obveznosti

E. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Vir: Pripravljena v skladu z Slovenskimi računovodskimi standardi 2016 (http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/srs-2016-www.pdf)

3.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Kot že navedeno, je izkaz poslovnega izida zraven bilance stanja, eden od dveh temeljnih računovodskih izkazov vseh gospodarskih družb. V nasprotju z bilanco stanja, ki izkazuje premoženjsko stanje družbe v določeni časovni točki, izkaz poslovnega izida prikazuje poslovanje oziroma rezultate poslovanja v določenem časovnem obdobju. Bilanca stanja torej prikazuje, koliko sredstev in obveznosti do virov sredstev je družba imela na določen presečni dan, izkaz poslovnega izida pa prikaže, kakšen rezultat je dosegla družba s svojim poslovanjem v določnem obdobju. To obdobje je lahko poslovno leto, lahko pa tudi krajše časovno obdobje. Bistveno pri izkazu poslovnega izida je, da prikaže uspeh ali neuspeh poslovanja določene družbe. Ta uspeh ali neuspeh se kaže v dobičku ali izgubi. Enako kot pri bilanci stanja, členitev izkaza poslovnega izida določa Zakon o gospodarskih družbah, medtem ko oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje podrobneje opredeljujejo Slovenski računovodski standardi.

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/srs-2016-www.pdf



V izkazu poslovnega izida se prikazujejo vsi prihodki družbe na eni strani in na drugi strani vsi stroški in drugi odhodki. Razlika med obema predstavlja poslovni izid, ki je lahko dobiček ali izguba. Poslovni izid ločimo, glede na vsebino, v štiri kategorije: dobiček ali izguba iz poslovanja, dobiček ali izguba iz financiranja, celotni poslovni izid in čisti poslovni izid. Glede na to, ali se dobiček v izkazu poslovnega izida izkaže z davkom od dobička ali ne, ločimo pojem celotnega poslovnega izida in pojem čistega poslovnega izida. Zakon o gospodarskih družbah določa dve različici izkaza poslovnega izida in določa, da si lahko družbe same izberejo med tema dvema različicama. Prav tako Slovenski računovodski standardi razlikujejo dve različici izkaza poslovnega izida. Hkrati določajo, da ima izkaz poslovnega izida s tehničnega vidika obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida. Zneski so prikazani v dveh stolpcih: v prvem so uresničeni podatki v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničeni v enakem prejšnjem obračunskem obdobju, pri čemer se informacije za prejšnje obračunsko obdobje ne preračunavajo (SRS, 2016). Izkaz poslovnega izida po 1. različici (SRS, 2016) 1. Čisti prihodki od prodaje 2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 5. Stroški blaga, materiala in storitev a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala b) Stroški storitev 6. Stroški dela a) Stroški plač b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj) c) Drugi stroški dela 7. Odpisi vrednosti a) Amortizacija b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8. Drugi poslovni odhodki 9. Finančni prihodki iz deležev a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah č) Finančni prihodki iz drugih naložb 10. Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini



b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 15. Drugi prihodki 16. Drugi odhodki 17. Davek iz dobička 18. Odloženi davki 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Izkaz poslovnega izida po 2. različici (SRS, 2016) 1. Čisti prihodki od prodaje 2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga 3. Kosmati poslovni izid od prodaje (1 − 2) 4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) a) Stroški splošnih dejavnosti b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 7. Finančni prihodki iz deležev a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah č) Finančni prihodki iz drugih naložb 8. Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 10. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 13. Drugi prihodki 14. Drugi odhodki 15. Davek iz dobička 16. Odloženi davki



17. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Preučevano podjetje se je odločilo za prikaz izkaza poslovnega izida po 1. različici iz Slovenskih računovodskih standardov.



4. ANALIZA PRIHODKOV, ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA

Temeljni cilj obstoja in poslovanja podjetja je ustvarjanje poslovnega uspeha. Analizirati poslovni uspeh pa pomeni slediti in ocenjevati uspeh, ki ga podjetje dosega, pri tem pa ugotavljati odklone med doseženim, oceno takšnih odklonov in luščenje problemskih položajev. Ko se izluščijo problemski položaji, se le ti ocenijo, kar pa terja v opredelitev glavnega problema, ki ga je potrebno rešiti. Uspeh poslovanja podjetja (pri čemer mislimo predvsem na ekonomski uspeh in ne računovodskega, ki praviloma traja krajše časovno obdobje) se pokaže v razliki med končno vrednostjo kapitala in začetno vloženo vrednostjo tega kapitala. Ugotavljanje uspeha poslovanja je izredno pomembno, saj pokaže na delo v podjetju, omogoči popravljanje posledic in preprečevanje vzrokov, ki bi pripeljali v neuspešnost podjetja. Na kratko povedano, uspeh podjetja se pokaže v razliki med prihodki in z njimi povezanimi odhodki. V diplomski nalogi bomo v nadaljevanju predstavili analizo prihodkov, analizo odhodkov in analizo poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o.

4.1. ANALIZA PRIHODKOV Slovenski računovodski standardi opredeljujejo prihodke kot povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov ( na primer zaradi opustitve njihove poravnave), katerih posledica so povečanje kapitala razen tistih, ki so povezana z novimi vplačili lastnikov (Slovenski računovodski standardi, 2016). Na kratko bi iz navedene definicije lahko povzeli, da prihodki pomenijo prodajno vrednost proizvodov in storitev v enem letu, ki jih podjetje ustvari s svojim poslovanjem. Nadalje so v Slovenskih računovodskih standardih prihodki v izkazu poslovnega izida razdeljeni na poslovne, finančne in druge prihodke. Poslovni prihodki organizacije predstavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju, seveda, če je moč pričakovati, da bodo plačane. Finančni prihodki organizacije se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami podjetja. Drugi prihodki (glej tabelo l) pa so neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki povečujejo poslovni izid.



Tabela 1: Vrednostni obseg in struktura prihodkov v letih 2013 in 2014

Element 2013 % 2014 %

1. Poslovni prihodki 5.177.826,00 EUR

99,12 2.890.819,00 EUR

99,13

Čisti prihodki od prodaje - domači trg

4.918.821,00 EUR 94,16 2.566.368,00 EUR 88,00

Čisti prihodki od prodaje - trg EU

283.800,00 EUR 5,43 323.449,00 EUR 11,09

Zmanjšanje vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje

- 37.646,00 EUR - 0,72 - 2.043,00 EUR - 0,07

Drugi poslovni prihodki 12.851,00 EUR 0,25 3.045,00 EUR 0,11

2. Finančni prihodki 39.515,00 EUR 0,76 7.421,00 EUR 0,25

Prihodki iz deležev 1.956,00 EUR 0,04 130,00EUR 0,00

Prihodki iz danih posojil 5.970,00 EUR 0,12 5.438,00EUR 0,19

Prihodki iz poslovnih terjatev

31.589,00 EUR 0,60 1.853,00 EUR 0,06

3. Drugi prihodki 6.580,00 EUR 0,12 18.061,00 EUR 0,62

Skupaj prihodki 5.223.921,00 EUR

100,00

2.916.301,00 EUR

100,00

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. v obdobju od 1.1. do 31.12.2013 in 2014 Po primerjavi podatkov za leta 2013 in 2014 lahko opazimo, da so prihodki od prodaje na domačem trgu v letu 2014 upadli na 52,17% prihodkov od prodaje na domačem trgu v letu 2013. Razlog takšnega upada je dejstvo, da so se nekateri večji projekti (gradbene situacije) zaključili v letu 2013. To je razvidno tudi iz zmanjšanja vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje - v letu 2013 je bilo zmanjšanje v višini 37.676 eur, v letu 2014 pa le 2.043 eur. V prihodkih v letu 2013 so zajeti tudi stroški podizvajalcev, kar je razvidno iz velikega upada stroškov storitev v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 (glej Tabelo 2). V čistih prihodkih od prodaje na domačem trgu pa so porasli prihodki iz naslova najemnin (za 48,98 % v primerjavi z letom 2013) in čisti prihodki od prodaje blaga in materiala (iz 881 eur v letu 2013 na 6.376 eur v letu 2014). Vendar obe kategoriji – prihodki od najemnin in prihodki od prodaje blaga in materiala- predstavljana le manjši del v čistih prihodkih od prodaje na domačem trgu (v letu 2013 1,27 %, v letu 2014 pa 3,83 %). Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na trgu EU so v primerjavi z letom 2013 porasli za 13,94%, kar pomeni, da je podjetje v letu 2014 povečalo delovanje v državah EU, predvsem v Nemčiji in na Hrvaškem. Finančni prihodki so se zmanjšali iz 39.515 eur v letu 2013 na 7.421 eur v letu 2014. Razlog je v obračunu obresti iz naslova poslovnih terjatev v višini 27.328 eur v letu 2013, prav tako pa v obračunu in izplačilu obresti na depozite v višini 3.501 eur v letu 2013. Drugi prihodki so se povišali iz 6.580 eur v letu 2013 na 18.061, razlog pa je v povišanju odsotnosti zaradi boleznin nad 30 delovnih dni in iz tega naslova povišanih refundacij boleznin ter zaradi povišanja prihodkov iz preteklih let.



4.2. ANALIZA ODHODKOV Odhodki po Slovenskih računovodskih standardih pomenijo zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev (na primer s prodajo zalog) ali povečanj dolgov (na primer zaradi zaračunanih obresti), katerih posledica so zmanjšanje kapitala razen tistih, ki so povezana z izplačili lastnikom. Tako odhodki skupaj s prihodki soustvarjajo poslovni izid v določenem obračunskem obdobju. Slovenski računovodski standardi, tj. SRS 2016 ločijo tri vrste odhodkov in sicer poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Poslovni odhodki o stroški poslovanja, nastali v obračunskem obdobju, popravljeni za stroške, ki se zadržujejo v zalogah nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov oziroma storitev. Finančne odhodkesestavljajo stroški obresti, stroški odpisov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ter negativne tečajne razlike. Drugi odhodki pa pomenijo neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki zmanjšujejo celotni poslovni izid. To so razne denarne kazni, odškodnine,…



Tabela 2: Vrednostni obseg in struktura odhodkov v letih 2013 in 2014

Element 2013 % 2014 %

1. Poslovni odhodki 5.123.152,00 EUR

99,84 2.834.892,00 EUR

99,58

Stroški blaga, materiala in storitev

4.353.740,00 EUR

84,84 1.983.829,00 EUR

69,68

- Stroški materiala 1.724.103,00 EUR

33,59 933.848,00 EUR 32,80

- stroški storitev 2.629.637,00 EUR

51,25 1.049.981,00 EUR

36,88

Stroški dela 635.234,00 EUR 12,38 617.270,00 EUR 21,68

- stroški plač 430.719,00 EUR 8,40 444.262,00 EUR 15,61

- stroški pokojninskih zavarovanj

38.119,00 EUR 0,74 39.317,00 EUR 1,38

- stroški drugih socialnih zavarovanj

31.227,00 EUR 0,61 28.306,00 EUR 0,99

- drugi stroški dela 135.169,00 EUR 2,63 105.385,00 EUR 3,70

Amortizacija 83.610,00 EUR 1,63 85.730,00 EUR 3,01

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

39.002,00 EUR 0,76 47.255,00 EUR 1,66

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

0 0,00 86.901,00 EUR 3,06

Drugi poslovni odhodki 11.566,00 EUR 0,23 13.907,00 EUR 0,49

2. Finančni odhodki 7.144,00 EUR 0,14 3.710,00 EUR 0,13

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti

7.139,00 EUR 0,14 3.705,00 EUR 0,13

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti

5,00 EUR 0,00 5,00 0,00

3. Drugi odhodki 1.110,00 EUR 0,02 8.234,00 EUR 0,29

Skupaj odhodki 5.131.406,00 EUR

100 2.846.836,00 EUR

100

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. v obdobju od 1.1. do 31.12.2013 in 2014 Iz tabele 2 je razvidno, da so poslovni odhodki v letu 2013 predstavljali 99,84 % celotnih odhodkov, medtem ko so v letu 2014 predstavljali 99,58 %. To zmanjšanje je predvsem posledica relativnega zmanjšanja deleža stroškov storitev zaradi velikega zmanjšanja stroškov kooperantskih storitev oziroma storitev podizvajalcev. Stroški storitev so v letu 2013 prestavljali 51,25 eur v celotnih odhodkih, v letu 2014 pa 36,88 % v celotnih odhodkih. Zraven stroškov storitev so se v letu 2014 znižali tudi stroški materiala za 45,84 %, stroški materiala pa predstavljajo v letu 2013 33,60 %, Stroški dela so se v letu 2014 glede na leto 2013 znižali za 2,83 %, predvsem na račun znižanja drugih stroškov dela (to pomeni nižja povračila stroškov zaposlenih



kot leto dni poprej, to pa zaradi povečanja odsotnosti zaposlenih zaradi bolniški odsotnosti). V letu 2014 so se povečali stroški amortizacije, za 2,54 %. Tudi prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih so se v primerjavi z letom 2013 povišali za 21,16 %, do česar je prišlo zaradi večje izgube pri prodaji osnovnih sredstev kakor v letu 2013. V letu 2014 beležimo tudi 86.901 eur prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri obratnih sredstvih, kar predstavljajo prevrednotovalni odhodki zaradi odpisa neizterljivih terjatev. Odhodki iz financiranja so se v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 znižali za 48,07 %, zaradi zmanjšanja finančnih odhodkov iz naslova financiranja nakupa osnovnih sredstev.

4.3. ANALIZA POSLOVNEGA IZIDA Kot že navedeno v poglavju 3.1. te diplomske naloge, je poslovni izid prikazan v izkazu poslovnega izida, ki ga mora v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah sestaviti vsako podjetje na koncu poslovnega leta. Temeljne vrste poslovnega izida so dobiček, čisti dobiček in izguba. Dobiček predstavlja pozitivno razliko med prihodki in odhodki. Dobiček tako kaže na uspešno poslovanje posameznega podjetja, kar pa je tudi temeljni cilj poslovanja. Čisti dobiček pomeni razliko med prihodki in odhodki, zmanjšano za obračunani davek iz dobička ter preračunana za terjatve in obveznosti za odloženi davek. Če so prihodki manjši, je razlika čista izguba, povečana za morebitni obračunani davek iz dobička ter preračunana za terjatve in obveznosti za odloženi davek. Izguba je negativni poslovni izid in nastane v primeru, če so odhodki večji od doseženih prihodkov. Izguba pomeni zmanjšanje kapitala v podjetju. Če podjetje ustvari izgubo, nastopi obveznost njene poravnave. Izguba se poravna s prihodki v naslednjih letih, z nerazdeljenim čistim dobičkom in z rezervami ter z osnovnim kapitalom. Druge vrste poslovnega izida pa so prispevek za kritje, kosmati poslovni izid iz poslovanja, kosmati poslovni izid iz prodaje, celotni poslovni izid, povečan za amortizacijo in odhodke za obresti, poslovni izid iz poslovanja, zmanjšan za prilagojene davke, celotni poslovni izid skupaj z odhodki za obresti, in dodana vrednost (dohodek) – VIR: PSR4, stran 20 (http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/psr-2016.pdf). Kot je že bilo navedeno, razlikujemo tri skupine prihodkov in odhodkov, zato tako tudi ločimo tri skupine poslovnih izidov:

poslovni izid iz poslovanja: razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki;



poslovni izid iz financiranja: razlika med prihodki od financiranja in odhodki od financiranja;

poslovni izid iz drugih prihodkov in odhodkov: razlika med drugimi prihodki in drugimi odhodki.

Tabela 3: Poenostavljen izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Poslovni izid iz poslovanja 54.674,00 EUR 55.927,00 EUR

Poslovni izid iz financiranja 32.371,00 EUR 3.711,00 EUR

Poslovni izid iz drugih prihodkov in odhodkov

5.470,00 EUR 9.827,00 EUR

Poslovni izid (celotni dobiček)

92.515,00 EUR 69.465,00 EUR

Iz analize tabele je razvidno, da je družba Energoconsulting d.o.o. v obeh letih dosegala pozitivni poslovni izid, vendar pa se je celotni dobiček v letu 2014 zmanjšal za 24,91%. Takšno zmanjšanje je posledica znižanja poslovnega izida iz financiranja, vzrok znižanja finančnih prihodkov pa smo obravnavali v poglavju 4.1.



5. ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA Človek si zagotavlja preživetje z zadovoljevanjem potreb. Te lahko zadovoljuje z določenimi učinki, ki jih pridobiva iz narave. Ker so človekove potrebe neomejene, dobrine, s katerimi bi jih lahko zadovoljil pa omejene, si človek izbira dobrine tako, da bi s čim manj potrebnimi vhodi (inputi) zadovoljil svojo potrebo. Enako ravna pri delu, saj bo poskušal s čim bolj organiziranim delom zadovoljiti lastne potrebe. Temeljno načelo gospodarjenja, to je tako imenovano minimax načelo se uresničuje z analizo uspešnosti poslovanja. Načelo gospodarjenja odgovarja na vprašanje, kako z danimi sredstvi doseči čim večji učinek, cilj ali rezultat, oziroma doseči učinek s čim manjšimi sredstvi, delom in predmeti. Tako načelo gospodarjenja omogoča primerjavo in kriterij izbire med različnimi možnostmi porabe sredstev (Žnidaršič-Kranjc, 1995, stran 203). Cilj gospodarjenja Rezultat Uspešnost gospodarjenja = ----------------------------------- = ------------------------------ Sredstvo za doseganje cilja Sredstva Rezultat poslovanja in sredstva iz zgornje formule lahko izrazimo na različne načine. Zato lahko uspešnost gospodarjenja izrazimo z več delnimi merami ali kazalniki uspešnosti poslovanja. Na podlagi posameznih kazalnikov lahko ugotavljamo uspešnost poslovanja. Ti kazalniki so (Špelko, 2002, stran 9):

proizvodnost ali produktivnost dela,

gospodarnost ali ekonomičnost in

donosnost ali rentabilnost. V tuji literaturi so največkrat omenjeni naslednji kazalniki uspešnosti poslovanja(Pearcein Robinson, 1994, stran 197-210; White, 1994, stran 223-231; v Špelko, 2002, stran 9):

donosnost ali rentabilnost sredstev,

donosnost lastnih virov ali rentabilnost kapitala,

naložbeni donos ali donos investicij,

donos na dolgoročne vire financiranja,

donos na prihodke od prodaje,

dobiček na delnice,

dividenda na delnice.

5.1. ANALIZA PROIZVODNOSTI Razmerje med proizvedeno količino proizvodov ali storitev in zanje vloženim časom predstavlja proizvodnost dela. Podjetje Energoconsulting d.o.o. je storitveno podjetje, ki opravlja različne storitve, kot je bilo predstavljeno v uvodnem poglavju.



Količina storitev Proizvodnost = ----------------------------------------------------------------------- Količina vloženega delovnega časa Iz zgornje formule izhaja, da bo poslovanje določenega podjetja bolj učinkovito, če večjo količino storitev, ki jih lahko izrazimo vrednostno, dosežemo na količino vloženega časa v obračunskem obdobju. Proizvodnost se poveča v primeru, če se za neko količino storitev zmanjša delovni čas, ali če se za določeno porabo delovnega časa poveča ustvarjeni rezultat. Pri izračunavanju proizvodnosti se lahko pojavijo problemi pri pojmovanju količine storitev in prav tako pri pojmovanju in izražanju delovnega časa oziroma enote za merjenje časa. Tako lahko pri zajemanju podatkov, ki se nanašajo na izražanje delovnega časa, upoštevamo porabljeni ali razpoložljivi delovni čas. Praviloma se v praksi uporablja porabljeni ali razpoložljivi delovni čas, ne glede na njegovo izkoriščenost. Takšen porabljeni ali razpoložljivi delovni čas ugotovimo na podlagi povprečnega števila zaposlenih v obdobju, v katerem merimo proizvodnost dela. Delovni čas se najpogosteje izraža z opravljenimi delovnimi urami ali dnevi, lahko pa tudi s povprečnim številom zaposlenih delavcev. Glede na to ločimo urno, dnevno, mesečno in letno proizvodnost (Avsec, 2004, stran 25). Pri upoštevanju količine storitev iz zgornje formule lahko upoštevamo količino proizvedenih izdelkov/storitev v obdobju ali vrednostno izrazimo proizvodnjo. V praksi običajno pri analizi proizvodnosti primerjamo prihodke od poslovanja s povprečnim številom zaposlenih. Tabela št. 4: Proizvodnost dela podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Poslovni prihodki 5.177.826,00 EUR 2.890.819,00

Povprečno število zaposlenih

32,89 30,95

Proizvodnost dela (v EUR / zaposlenega)

157.428,58 EUR 93.402,88 EUR

Povprečno število zaposlenih je ugotovljeno na podlagi delovnih ur v letu 2013 in 2014. V letu 2013 je podjetje na zaposlenega ustvarilo 157.428,58 EUR prihodka, v letu 2014 pa 93.402,88 EUR. To bi, glede na dano izračunano statistiko pomenilo, da se je v letu 2014 proizvodnost zmanjšala za 40,67 %. Ker pa imamo v poslovnih prihodkih vključene tudi prihodke iz naslova opravljenega dela podizvajalcev in kooperantov, bi za neposredno primerljivost morali iz poslovnih prihodkov izločiti stroške podizvajalcev in kooperantov. Na ta način dobimo čiste prihodke brez prihodkov, ki jih je podjetje ustvarilo s sodelovanjem s podizvajalci in kooperanti. V letu 2013 so bili ti prihodki v višini

%20(Avsec



2.136.585 eur, v letu 2014 pa v višini 638.518 eur. Tako dobljeni „čisti“ prihodki, so za leto 2013 znašali 3.041.321 eur, za leto 2014 pa 2.252.301 eur. Tako na novo preračunana proizvodnost dela za leto 2013 znaša 92.469,47 eur, za leto 2014 pa 72.772,25 eur na zaposlenega. Na podlagi primerjave teh dveh statistik ugotovimo, da se je proizvodnost dela v letu 2014, v primerjavi z letom 2013 zmanjšala za 15,89 %.

5.2. ANALIZA GOSPODARNOSTI Gospodarnost ali ekonomičnost lahko pojasnimo kot razmerje med proizvedeno količino poslovnih učinkov in zanjo potrebnimi vložki ali z ustreznim recipročnim kazalcem (vsemi potrošenimi poslovnimi prvinami).

Količina proizvedenih poslovnih učinkov Gospodarnost = --------------------------------------------------------------------------------- Potrošene poslovne prvine (sredstva+delo+tuje storitve+delovni predmeti) Potrošene poslovne prvine izrazimo vrednostno kot stroške. Tako nam gospodarnost pove, koliko proizvodov ustvari ena (denarna) enota poslovnih prvin. Več proizvodov ustvari ena enota poslovnih prvin, večja je gospodarnost (Pučko, Rozman, 1995, stran 276). Zgoraj opisani obrazec lahko uporabimo samo, če proučujemo podjetje, ki proizvaja samo eno vrsto poslovnih učinkov. V primeru, če podjetje proizvaja več različnih poslovnih učinkov, gospodarnost izračunamo z razmerjem med prihodki in odhodki. V tem primeru primerjamo zgolj poslovne prihodke in odhodke ali finančne prihodke in odhodke ali pa samo druge prihodke in odhodke. Prihodki Gospodarnost (podjetje proizvede več proizvodov) = ------------------------------------ Odhodki V zgoraj opisanem primeru, podjetje deluje gospodarno, če je izračunani kazalnik večji od ena. Takšen rezultat nam pove, da ima podjetje dobiček, saj so vsi prihodki večji od odhodkov.



Tabela št. 5: Gospodarnost poslovanja podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Celotni prihodki 5.223.921,00 2.916.301,00

Celotni odhodki 5.131.406,00 2.846.836,00

Poslovni prihodki 5.177.826,00 2.890.817,00

Poslovni odhodki 5.123.152,00 2.834.892,00

Prihodki od financiranja 39.515,00 7.421,00

Odhodki od financiranja 7.144,00 3.710,00

Celotna gospodarnost 1,02 1,02

Poslovna gospodarnost 1,01 1,02

Gospodarnost financiranja 5,53 2,00

Iz tabele je razvidno, da je proučevano podjetje v letu 2013 poslovalo gospodarno, prav tako tudi v letu 2014. Celotna gospodarnost je bila v obeh preučevanih letih enaka, kar pomeni, da je podjetje v obeh letih ohranilo enako razmerje prihodkov glede na odhodke. Pri poslovni je nekoliko drugače. V letu 2013 je bila poslovna za 1 % točko višja kakor v letu 2014. To pomeni, da je podjetje na 100 enot prihodkov v letu 2013 ustvarilo 101 enot odhodkov, v letu 2014 pa 102 enoti prihodkov. Znatno pa je upadla financiranja, iz 553 enot prihodkov na 100 enot odhodkov od financiranja na 200 enot prihodkov na 100 enot odhodkov od financiranja. Najbolje je primerjati gospodarnost na različne načine. Ali tako, da primerjamo dejansko gospodarnost z načrtovano v okviru istega podjetja, lahko pa primerjamo gospodarnost tudi med poslovnimi enotami s podobnimi podjetji, ali pa gospodarnost istega podjetja v dveh različnih obdobjih (Avsec, 2004, stran 26). Če primerjamo gospodarnost in proizvodnost lahko opazimo, da osnovni kazalnik gospodarnosti (ko podjetje proizvaja samo eno vrsto poslovnih učinkov) primerja količino proizvedenih poslovnih učinkov ne samo s potrošenim delom, temveč tudi s potrošenimi sredstvi in tujimi storitvami. Praviloma se gospodarnost in proizvodnost gibljeta v isti smeri, vendar to ni pravilo. V primeru, da je vrednost zmanjšanega dela večja od povečanja stroškov na podlagi potroškov sredstev in storitev, se proizvodnost poveča, gospodarnost pa zmanjša. Če se med obema pojavi razkorak, uporabimo gospodarnost za širši kazalnik uspešnosti poslovanja (Avsec, 2004, stran 26). Ugotavljamo, da dejavniki, ki vplivajo na gospodarnost, vplivajo tudi na proizvodnost, saj sta obe prvini povezani. Na gospodarnost pa vplivajo tudi tisti dejavniki, ki vplivajo na raven cen poslovnih učinkov kot tudi cen prvin poslovnega procesa. Osnovni obrazec gospodarnosti lahko razčlenimo tudi dalje, če želimo ugotoviti povezanost med gospodarnostjo in proizvodnostjo: Prihodki prihodki Z odhodki Gospodarnost = ------------ = ------------ ∙ ------------ = proizvodnost : ------------------- odhodki Z odhodki Z



pri čemer je Z povprečno število zaposlenih Iz zgornje formule je razvidno, da je gospodarnost odvisna od proizvodnosti in odhodkov na zaposlenega. Če se bo ob danih odhodkih na zaposlenega povečala proizvodnost, se bo gospodarnost povečala oziroma gospodarnost se bo povečala, če se bodo ob dani proizvodnosti zmanjšali odhodki na zaposlenega.

5.3. ANALIZA DONOSNOSTI Mera uspešnosti celotnega poslovanja podjetja je donosnost ali rentabilnost. Donosnost ali rentabilnost je opredeljena kot razmerje med ustvarjenim dobičkom podjetja in vanj vloženim kapitalom ali pa kot razmerje med ustvarjenim dobičkom in vsemi sredstvi (aktivo, premoženjem) podjetja. Pri dolgoročnem poslovanju podjetja je smiselno spremljati kazalec donosnosti sredstev, ki ga upoštevamo predvsem pri naložbenih odločitvah. Donosnost lahko opredelimo z vidika podjetja ali pa z vidika lastnikov. Pri opredelitvi z vidika podjetja je zanimiva donosnost sredstev, ki je opredeljena z razmerjem med dobičkom in povprečnimi poslovnimi sredstvi in ga je smiselno spremljati predvsem pri naložbenih odločitvah. Pri opredelitvi z vidika lastnikov pa je pomembna donosnost kapitala in je opredeljena z razmerjem med dobičkom in povprečnim stanjem kapitala podjetja. Čisti dobiček + amortizacija Donosnost sredstev = --------------------------------------------------------------------------- Povprečna sredstva Čisti dobiček Dobičkonosnost sredstev = -------------------------------------------------------------------- Povprečna sredstva Čisti dobiček Dobičkonosnost kapitala = --------------------------------------------------------------------- Povprečni kapital Jasnejšo sliko dobimo, če razčlenimo donosnost z vidika podjetja po DuPontovem obrazcu. Ta obrazec je uvedla ameriška firma I.E. Du Pont de Nemours/Co in prikaže povezanost med ekonomičnostjo, obračanjem sredstev oziroma kapitala in dobičkonosnostjo. Gre za sistem povezanih kazalcev, katerega izhodišče je v kazalniku donosnosti sredstev (https://usersite.datalab.eu/printclass.aspx?type=wiki&id=83071). Ta je prikazana z zmnožkom stopnje donosnosti prihodkov in koeficienta obračanja vseh sredstev.



Dobiček prihodki Dobičkonosnost sredstev = ----------------------- ∙ --------------------- Prihodki sredstva Iz zgornje formule dobimo Du Pontovo formulo, ki nam prikaže dva kazalca:

- dobiček v primerjavi s prihodki - prihodki v primerjavi s sredstvi

dobiček (prihodki – odhodki) odhodki 1 ----------- = -------------------------- = 1 - -------------- = 1 - ----------------------- prihodki prihodki prihodki ekonomičnost 1 prihodki dobičkonosnost sredstev = (1 - ------------------) ∙ --------------------------- ekonomičnost povprečna sredstva Zapisana formula nam tako prikaže povezanost med dobičkonosnostjo sredstev, obračanjem sredstev in ekonomičnostjo oziroma gospodarnostjo. Obračanje sredstev povečuje dobičkonosnost v primeru, če podjetje ustvari večji prihodek z enakimi sredstvi ali pa enak prihodek z manj sredstvi. Gospodarnost pa povečuje dobičkonosnost, če se enota količine proizvodov izdela z nižjimi stroški ali če se z enakimi stroški proizvede večja količina proizvodov. Tabela št. 6: Donosnost podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Celotni prihodki 5.223.921,00 2.916.301,00

Celotni odhodki 5.131.406,00 2.846.836,00

Čisti dobiček 79.483,00 60.430,00

Amortizacija 83.610,00 85.730,00

Povprečna sredstva 1.976.410,50 1.856.821,50

Povprečni kapital 798.470,50 835.182,50

Gospodarnost 1,02 1,02

Obračanje sredstev 2,64 1,57

Obračanje kapitala 6.54 3,49

Dobičkonosnost sredstev 0,05 0,04

Dobičkonosnost kapitala 0,12 0,08

Donosnost sredstev v % 8,25 7,87

Iz tabele je razvidno, da je dobičkonosnost sredstev v letu 2014 upadla, v primerjavi z letom 2013, za približno 1 odstotno točko. To pomeni, da je podjetje v letu 2013 na enoto vloženih sredstev ustvarilo 0,05 enote čistega dobička, v letu 2014 pa 0,04 enote čistega dobička. Dobičkonosnost sredstev se je zato v letu 2014 relativno znižala. Tudi dobičkonosnost kapitala se je v letu 2014, v primerjavi z letom 2013 znižala, in sicer za približno 4 odstotne točke. To pomeni, da je podjetje v letu 2013 na



enoto vloženega kapitala ustvarilo 0,12 enote čistega dobička, v letu 2014 pa manj, to je 0,08 enote čistega dobička. Donosnost sredstev v % nam pove, kolikšen delež povprečnih sredstev podjetje preoblikuje v enoto čistega dobička, kjer niso upoštevani stroški amortizacije. V letu 2013 je podjetje z enoto povprečnih vloženih sredstev ustvarilo 0,0825 enote čistega dobička brez pokrivanja stroškov amortizacije. V letu 2014 je to razmerje bilo nekoliko nižje, in sicer na enoto vloženih povprečnih sredstev je podjetje ustvarilo 0,0787 enote čistega dobička brez pokrivanja stroškov amortizacije. V povprečju lahko rečemo, da je podjetje v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 ustvarilo nižje donose na vložena sredstva in na vloženi kapital, ne govorimo pa o velikem znižanju. Gospodarnost nam pokaže, da je razmerje med prihodki in odhodki v obeh opazovanih obdobjih enako.



6. ANALIZA SREDSTEV Da lahko opravimo analizo sredstev moramo najprej razumeti pojem sredstev. Da lahko podjetje normalno razvije svoj poslovni proces, mora razpolagati z določenimi sredstvi in viri sredstev. Sredstva nam običajno odgovorijo na vprašanje »kaj v podjetju imamo«, medtem ko nam viri sredstev odgovarjajo na vprašanje »od kod imamo ta sredstva« (Turk in Melavc, 1998, stran 105). Sredstva in obveznosti do virov sredstev se ves čas poslovanja podjetja spreminjajo. Sredstva se spreminjajo tako, da se posamezna povečujejo ali zmanjšujejo ali pa se preoblikujejo v drugo obliko sredstev ali pa s sočasnim povečevanjem ali zmanjševanjem obveznosti do virov sredstev. Podobno se dogaja tudi z obveznostmi do virov sredstev. Tudi njih lahko povečujemo ali zmanjšujemo na račun neke druge obveznosti do virov sredstev ali s sočasnim povečevanjem ali zmanjševanjem sredstev. Sredstva določenega podjetja so lahko v obliki stvari, pravic in denarja. Sredstva so potrebna za uresničevanje ciljev dejavnosti podjetja.

Pri analizi sredstev je potrebno izhajati iz vezave poslovnih prvin v podjetju. Z njo prikazujemo, v kolikšnem obsegu in v kakšni obliki so vezana sredstva v podjetju v določenem trenutku. Sredstva so razdeljena na osnovna, obratna sredstva in finančne naložbe. Osnovna in obratna sredstva se razlikujejo po času njihovega preoblikovanja oziroma vezave v podjetju. Koeficient obračanja »1« je glavna podlaga za razmejitev sredstev na osnovna in obratna. Sredstva lahko imajo koeficient obračanja manjši od »1«, kar pomeni, da se enkrat obrnejo dalj kot v enem letu, lahko pa imajo koeficient obračanja večji od »1«, kar pomeni, da se obrnejo prej kot v letu dni. Če je koeficient manjši od »1« gre za osnovna sredstva, če pa je večji od »1« pa gre za obratna sredstva. Sredstva, ki jih podjetja vlagajo drugam, označujemo kot finančne naložbe. Osnovna in obratna sredstva so vezana na nastajanje prihodkov od poslovanja, medtem ko finančne naložbe vodijo do prihodkov od financiranja. Tabela 7: Obseg in struktura sredstev podjetja Eneregoconsulting d.o.o. v letih 2013-2014

Element 2013 2014

Dolgoročna sredstva 700.092,00 498.503,00

Kratkoročna sredstva

1.389.170,00 1.125.878,00

Skupaj sredstva 2.089.262,00 1.624.381,00

Vir: Bilanca stanja Energoconsulting d.o.o. na dan 31.12.2013 in 2014 Sredstva podjetja Energoconsulting d.o.o. so v letu 2014 skupaj znašala 1.624.381,00 EUR, kar pomeni, da so se sredstva glede na leto 2013 zmanjšala za 22,25 %. Vzrok za to je tako v zmanjšanju dolgoročnih, kot tudi v zmanjšanju kratkoročnih sredstev.



Dolgoročna sredstva so se v letu 2014 znižala predvsem zaradi dezinvestiranja – prodaje nepremičnine v višini 250.410,00 eur in zaradi znižanja dolgoročnih poslovnih terjatev. V primerjavi z letom 2013 so se dolgoročna sredstva znižala za 28,79 %. Dolgoročna sredstva so v letu 2013 predstavljala 33,51 % celotnih sredstev, v letu 2014 pa 30,69 %. Kratkoročna sredstva so v letu 2013 predstavljala 66,49 % delež celotnih sredstev, medtem ko so leta 2014 predstavljala 69,31 % vseh sredstev. V letu 2014 so se, v primerjavi z letom 2013, znižala za 18,95 %. Glavni razlog je znižanje drugih kratkoročnih posojil in kratkoročnih poslovnih terjatev.

6.1. ANALIZA DOLGOROČNIH SREDSTEV Dolgoročna sredstva so širši pojem od osnovnih sredstev, saj vsebujejo ob osnovnih sredstvih še dolgoročne finančne naložbe in naložbene nepremičnine. Z dolgoročnimi sredstvi tako razumemo stvari in pravice, ki se praviloma v prvotno pojavno obliko vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. Osnovna sredstva zato svojo vrednost postopno prenašajo na poslovne učinke preko amortizacije. Dolgoročna sredstva so zelo pomembna za uspešno delovanje nekega podjetja zaradi svoje dolgoročnosti in vloge v reprodukcijskem procesu. Slovenski računovodski standardi dolgoročna sredstva podjetja razčlenjujejo na:

neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve,

opredmetena osnovna sredstva,

naložbene nepremičnine

dolgoročne finančne naložbe,

dolgoročne poslovne terjatve in

odložene terjatve za davek. Neopredmetena dolgooročna sredstva predstavljajo naložbe v pridobitev materialnih pravic ali dolgoročnih vračunanih stroškov in izdatkov, ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem podjetja. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve obsegajo dolgoročno razmejene organizacijske stroške, dolgoročno razmejene stroške razvijanja, naložbe v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobno. Opredmetena osnovna sredstva so stvari, ki jih podjetje poseduje, da lahko z njimi opravlja svojo dejavnost (npr. poslovni prostori), stvari, ki jih podjetje pridobi ali izdela z namenom, da jih bo uporabljalo samo (npr. oprema), stvari, ki niso namenjene prodaji v okviru rednega delovanja in stvari, ki jih ima podjetje v lasti ali finančnem najemu. V bilanci stanja se osnovna sredstva izkazujejo po neodpisani vrednosti, ki pomeni razliko med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Neodpisana vrednost je knjigovodska vrednost in ne sme biti večja od vrednosti, nadomestljive v preostali dobi koristnosti. Naložbene nepremičnine so nepremičnine, posedovane, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost dolgoročnih naložb.



Dolgoročne finančne naložbe so sestavni del dolgoročnih finančnih instrumentov nekega podjetja in so sredstva, ki jih ima podjetje z namenom, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno povečala svoje prihodke. Za dolgoročne finančne naložbe je značilno, da naj bi se obdržale več kot eno leto. Prav tako je za njih značilno, da se z njimi naj ne bi trgovalo. Dolgoročne finančne naložbe so na primer naložbe v kapital drugih podjetij, ali finančne naložbe drugih podjetij, občin, države,… Dolgoročne finančne naložbe pa se lahko pojavijo tudi kot finančna sredstva drugačne dolgoročne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev, kot na primer naložbe v nepremičnine, ki so v posesti za trgovanje ali dane v finančni najem z namenom dolgoročnega doseganja donosov,… Dolgoročne finančne naložbe podjetja prikazujejo ločeno glede na pojavne oblike, kot so na primer dolgoročni krediti dani doma ali v tujini, dolgoročni depoziti in varščine in podobno. Dolgoročne poslovne terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve, ki zapadejo v plačilo v roku daljšem od leta dni. To so dani dolgoročni blagovni in potrošniški krediti, dani dolgoročni predujmi in varščine, dolgoročne terjatve iz finančnega najema ter druge dolgoročne poslovne terjatve. Odložene terjatve za davek pa so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Tabela 8: Obseg in struktura dolgoročnih sredstev v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Opredmetena osnovna sredstva

640.312,00 EUR

347.228,00 EUR

Neopredmetena dolgoročna sredstva in AČR

0 0

Naložbene nepremičnine

22.102,00 EUR 21.292,00 EUR

Dolgoročne finančne naložbe

34.750,00 EUR 94.410,00 EUR

Dolgoročne poslovne terjatve

2.928,00 EUR 35.573,00 EUR

Odložene terjatve za davek

0 0

Skupaj dolgoročna sredstva

700.092,00 EUR

498.503,00 EUR

Vir: Bilanca stanja Energoconsulting d.o.o. na dan 31.12.2013 in 2014



Iz tabele 8 lahko razberemo, da največji delež dolgoročnih sredstev v obeh opazovanih obdobjih, predstavljajo opredmetena osnovna sredstva, v letu 2013 91,46 %, v letu 2014 pa 69,65 %. Prav tako je iz tabele razvidno, da se je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2014 zmanjšala za 45,77 %. Poglavitni razlog takšnega zmanjšanja je dezinvestiranje (prodaja nepremičnine) v vrednosti 250.410,00 eur. V knjigovodskih listinah se za opredmetena osnovna sredstva posebej izkazuje nabavna vrednost in posebej popravek nabavne vrednosti oziroma odpisi vrednosti. V bilanci stanja pa se za opredmetena osnovna sredstva izkazuje le neodpisana vrednost, ki pomeni razliko med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti. Med opredmetena osnovna sredstva podjetja Energoconsulting d.o.o. spadajo zemljišča, zgradbe ter druge naprave in oprema, drobni inventar in druga opredmetena osnovna sredstva. Vrednost naložbenih nepremičnin se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 znižala za 3,66 %, kar je odpis vrednosti v letu 2014. Iz tabele pa je tudi razvidno, da so se dolgoročne finančne naložbe podjetja v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 povečale za faktor 2,72. Takšno povečanje je rezultat oblikovanja bančnih depozitov z ročnostjo več kot eno leto. Posredno tovrstni depoziti kažejo na povečanje presežka likvidnih sredstev v letu 2014, saj brez posledic za tekočo likvidnost podjetje ne bi vezalo določen del sredstev na srednji oziroma dolgi rok. V letu 2014 se je povišala tudi vrednost dolgoročnih poslovnih terjatev za 12,15 krat. Takšno povišanje je predvsem rezultat pogodbenih določil strank v EU, da se del terjatev do le-teh (navadno v višini 10 % vrednosti posamezne gradbene situacije) do dokončanja del zadrži za rok, ki je daljši od enega leta. Odpisanost opredmetenih osnovnih sredstev Osnovna sredstva se v času njihove uporabe obrabijo. Zaradi tega se njihova vrednost v tem času znižuje za odpisano vrednost, enaki kumulativi amortizacije. To pomeni, da je sedanja vrednost sredstev nižja od nabavne vrednosti, za popravek vrednosti, ki je posledica časovnega ali funkcionalnega amortiziranja. V poslovnih knjigah se za opredmetena osnovna sredstva izkazuje posebej nabavna vrednost in posebej popravek vrednosti kot kumulativni odpis, kateri je posledica amortiziranja. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva obsega njegovo nakupno ceno in vse stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za nameravano uporabo. Med njimi so stroški dajatev, dovoza in namestitve. Popravek vrednosti nakazuje tisto dejansko ali revalorizirano vrednost osnovnega sredstva, ki je kot amortizacija prešla med stroške. Popravek vrednosti se pojavlja pri vseh opredmetenih osnovnih sredstvih, razen pri zemljiščih in drugih naravnih bogastvih, opredmetenih osnovnih sredstvih v gradnji ali izdelavi najdlje do usposobitve za uporabo, opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega,



zgodovinskega ali umetniškega pomena in drugih opredmetenih osnovnih sredstvih, ki nimajo časovne omejitve uporabe. Z odpisanostjo opredmetenih osnovnih sredstev je mišljen tisti del nabavne vrednosti, ki je bil prenesen na učinke proizvodnje. Da pa lahko ugotovimo, kakšen del vrednosti osnovnih sredstev je že odpisan, moramo izračunati stopnjo odpisanosti, ki je opredeljena kot razmerje med popravkom vrednosti osnovnih sredstev in njihovo nabavno vrednostjo. Stopnja odpisanosti pa je odvisna od predvidenega trajanja osnovnih sredstev ter njihovega tehničnega zastarevanja. Odpisanost osnovnih sredstev je v letu 2013 znašala 48,34 %, v letu 2014 pa 65,10 %. Iz tega ugotovimo, da se je odpisanost osnovnih sredstev v letu 2014 povečala, kar je pomeni, da podjetje v letu 2014 ni veliko investiralo v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva. Razlog je v zmanjšanju realizacije na trgu. Tehnična opremljenost dela Opremljenost dela z delovnimi sredstvi igra pri uspešnosti poslovanja nadvse pomembno vlogo. Boljša tehnična opremljenost dela pomeni, da podjetje uporablja sodobnejša delovna sredstva in zato lahko pričakuje večjo uspešnost poslovanja, predvsem pa večjo prozvodnost dela. Razlog za takšno povezanost tehnične opremljenosti in proizvodnosti dela je v tem, da je tehnična opremljenost dela objektivno določena z naravo uporabljene tehnologije. To pomeni, da čim bolj je tehnologija razvita, tem višja bo tudi tehnična opremljenost dela. Razvitejša tehnologija pa zahteva tudi višjo stopnjo mehanizacije produkcijskega procesa, ki bistveno skrajša delovni čas in s tem povečuje proizvodnost dela. Tehnična opremljenost se lahko opredeli kot razmerje med nabavno vrednostjo osnovnih sredstev in številom zaposlenih. To pomeni, da nam pove, koliko sredstev odpade na zaposlenega. Pri izračunu se upošteva nabavna vrednost sredstev. Nabavna vrednost osnovnih sredstev natančneje odraža zmogljivost osnovnih sredstev, ki v svoji življenjski dobi nastopajo kot tehnična celota, njihova proizvodnost pa se zaradi odpisanosti ne zmanjšuje. Z vidika proizvodnosti dela pa je najpomembnejša oprema, s katero nadomeščamo delavčevo delo in s tem neposredno vplivamo na proizvodnost dela. Zato koeficient tehnične opremljenosti dela računamo tudi kot razmerje med nabavno vrednostjo opreme in številom zaposlenih (http://www.racunovodja.com/doc/rs29.asp). Ker gre za storitveno dejavnost podjetja, tehnične opremljenosti dela na tej točki ne bomo podrobneje obravnavali.

6.2. ANALIZA KRATKOROČNIH SREDSTEV Kratkoročna sredstva podjetja so tiste stvari, pravice in denar, ki se v poslovnem procesu porabijo, ki prehajajo iz ene oblike v drugo in se v prvotno obliko vračajo v obdobju, ki je praviloma krajši od enega leta. Torej so kratkoročna sredstva tista sredstva, ki ostanejo v podjetju krajšo dobo, njihova vrednost v poslovanju pa



prehaja na proizvode. Kratkoročna sredstva so tako tisti del premoženja podjetja, ki v procesu proizvodnje in menjave krožijo ter spreminjajo obliko. Po Slovenskih računovodskih standardih se kratkoročna sredstva delijo na:

sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo,

zaloge,

kratkoročne poslovne terjatve,

kratkoročne finančne naložbe in

denarna sredstva. Kratkoročni značaj v aktivnem delu bilance stanja imajo tudi

kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Kot kratkoročna sredstva smo, za potrebe analize, v tej nalogi upoštevali tudi kratkoročne aktivne časovne razmejitve, ki imajo značaj kratkoročnih sredstev. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo so tista kratkoročna sredstva, namenjena nadaljnji prodaji. Zaloge so količine materiala in trgovskega blaga v skladišču, dodelavi in predelavi, pa tudi tista, ki so na poti od dobavitelja do kupca ter količine nedokončane proizvodnje, polproizvodi in dokončani proizvodi. Tako so zaloge v bistvu sredstva, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev za prodajo. Terjatve so pravice, pri katerih lahko tisti, ki jih ima, zahteva od določene osebe plačilo dolga, opravilo kakšne storitve ali pa dobavo določene stvari. Ločimo pa kratkoročne in dolgoročne terjatve, pri čemer je bistveni element rok zapadlosti terjatve. Tako dolgoročne poslovne terjatve zapadejo v plačilo v roku, ki je daljši od enega leta, kratkoročne pa tako zapadejo v roku, ki je krajši od enega leta. Dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve obsegajo naslednje postavke: terjatve do podjetji v skupini, terjatve do drugih povezanih podjetij, terjatve do kupcev in tudi varščine. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe sredstev v druga podjetja z vnaprej določenim pogodbenim rokom vračila, ki pa ne sme biti daljši od enega leta. Med kratkoročne finančne naložbe spadajo: kratkoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij, kratkoročno dana posojila, kratkoročni depoziti in varščine ter kratkoročne naložbe v odkupljene lastne vrednostne papirje. Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar in denar na poti, torej sredstva, ki so potrebna za tekoče delovanje podjetja, pa tudi tista, ki so izločena za posebne namene na računih bank. Aktivne časovne razmejitve so kratkoročno odloženi stroški in prehodno nezaračunani prihodki, ki ne smejo biti oblikovani za več kot eno leto. Njihova vrednost mora biti utemeljena glede na realnost njihovega obračuna v naslednjem obračunskem obdobju.



Obseg kratkoročnih sredstev v nekem podjetju ne pove veliko o uspešnosti tega podjetja, saj na obseg kratkoročnih sredstev vpliva vrsta dejavnikov, med katerimi so tudi takšni, na katere podjetje ne more vplivati. Tabela 9: Obseg in struktura kratkoročnih sredstev v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Zaloge 27.970,00 EUR 25.927,00 EUR

Kratkoročne poslovne terjatve

976.413,00 EUR

782.916,00 EUR

Kratkoročne finančne naložbe

363.083,00 EUR

155.704,00 EUR

Denarna sredstva

7.391,00 EUR 146.719,00 EUR

Aktivne časovne razmejitve

14.313,00 EUR 14.612,00 EUR

Skupaj kratkoročna sredstva

1.389.170,00 EUR

1.125.878,00 EUR

Vir: Bilanca stanja Energoconsulting d.o.o. na dan 31.12.2013 in 2014 V celotni strukturi kratkoročnih sredstev podjetja v obeh opazovanih letih prevladujejo kratkoročne poslovne terjatve (v letu 2013 obsegajo 70,29 %, v letu 2014 pa 69,54 % kratkoročnih sredstev) in kratkoročne finančne naložbe (v letu 2013 obsegajo 26,14 %, v letu 2014 pa 13,83 % kratkoročnih sredstev). Vrednost celotnih kratkoročnih sredstev se je v letu 2014 znižala za 263.292,00 eur, to je za 18,95 % v primerjavi z letom 2013. Glavni razlog je v zmanjšanju kratkoročnih poslovnih terjatev do države (terjatev za vračilo vstopnega DDV), upadle so tudi kratkoročne finančne naložbe za 207.379,00 eur, vzrok je v tem, da je podjetje v duhu dobrega gospodarja izvedlo vse pravne in institucionalne ukrepe za izterjavo zapadlih kratkoročnih danih posojil. V letu 2014 pa so se povečala razpoložljiva likvidna sredstva (denarna sredstva), in sicer kar za 139.328,00 eur. Zaloge nedokončane proizvodnje storitev so se v letu 2014 zmanjšale za 7,30 %, kar pomeni, da je podjetje v letu 2014 vezalo manj stroškov materiala in dela v zaloge, kakor pa v letu 2013. Hitrost obračanja kratkoročnih sredstev Na uspešnost poslovanja nekega podjetja pa vpliva tudi hitrost obračanja kratkoročnih sredstev. Namreč, večkrat kot se kratkoročna sredstva obrnejo, večji uspeh bo imelo podjetje oziroma manjša sredstva bodo potrebna za enak uspeh. Kratkoročna sredstva se spreminjajo iz ene oblike v drugo in najmanj enkrat letno zaključijo reprodukcijski krog. Hitrost obračanja kratkoročnih sredstev izračunamo



s trajanjem enega obrata v dnevih ali pa s koeficientom obračanja. Koeficient obračanja nam pove, kolikokrat v enem letu so se kratkoročna sredstva pojavila v določeni obliki. Višji koeficient obračanja znižuje stroške kratkoročnih sredstev, kar pozitivno vpliva na ekonomičnost in likvidnost podjetja. Ravno zaradi tega pa je osnovni cilj vsakega podjetja, da stalno izboljšuje oziroma povečuje koeficient obračanja kratkoročnih sredstev. Trajanje enega obrata pa je izveden kazalec, če poznamo koeficient obračanja. Trajanje enega obrata nam pove, koliko dni so obratna (kratkoročna) sredstva vezana v isti pojavni obliki. Vrednost prodaje v obdobju (promet v obdobju) Koeficient obračanja = ------------------------------------------------------------------------ Povprečno stanje uporabljenih obratnih sredstev v obdobju 365 dni Trajanje enega obrata = ---------------------------------------------------------------------- Koeficient obračanja V konkretnem primeru za opazovano podjetje sta koeficienta obračanja kratkoročnih sredstev in trajanje enega obrata naslednja: a) za leto 2013: - koeficient obračanja = 5.177.826 / 1.286.317,50 = 4,03 - trajanje enega obrata = 90,57 dni b) za leto 2014: - koeficient obračanja = 2.890.817 / 1.257.524 = 2,30 - trajanje enega obrata = 158,70 dni Koeficient obračanja kratkoročnih sredstev v letu 2013 pomeni, da so se kratkoročna sredstva obrnila 4,03 krat, oziroma trajanje enega obrata je bilo 90,57 dni. Za leto 2014 pa podatki kažejo, da so se kratkoročna sredstva obrnila 2,30 krat oziroma je en obrat trajal 158,70 dni. Če primerjamo obe opazovani leti, ugotovimo, da se je vezava kratkoročnih sredstev v letu 2014 povečala iz 90,57 dni na 158,70 dni, kar je 1,75 krat več kakor v letu 2014. Razlog za to je v tem, da je na strani kratkoročnih sredstev v opazovanih letih prišlo do upada v letu 2014 glede na leto 2013 za 18,95 %, vrednost prodaje pa je v letu 2014 upadla za 44,17 % v primerjavi z letom 2013. Takšna sprememba razmerja pomeni manjšo sposobnost podjetja, da obrača sredstva, v konkretnem primeru pa je razlog za takšen upad izračunane statistike dejstvo, da podjetje kljub upadu prometa v letu 2014 ni zmanjševalo zalog in kratkoročnih finančnih naložb, prav tako pa je povečalo razpoložljiva likvidna sredstva na transakcijskem računu. Analiza obveznosti do virov sredstev Viri sredstev se izkazujejo v bilanci stanja in nam povedo, kako je podjetje pridobilo vsa sredstva, s katerimi razpolaga. Do teh virov sredstev pa ima podjetje



določene obveznosti, bodisi takšne, da jih je potrebno poravnati takoj, bodisi takšne, da jih je potrebno poravnati v kratkem ali daljšem roku. Obveznosti do lastnikov, torej tistih, ki so v poslovni sistem vložili nek kapital, pa so praviloma trajne. Navedeno pomeni, da so tako vsa sredstva nekega poslovnega sistema, ki so pridobljena hkrati z obveznostmi do drugih, vračljiva, le tista, ki so bila pridobljena s kapitalom, pa so praviloma stalna. Če je neka obveznost le v dobrem gospodarjenju ne pa v vračanju sredstev, govorimo o stalnih ali trajnih virih. Če je obveznost vračanja dolgoročna, govorimo o dolgoročnih virih in obveznostih, če pa se morajo obveznosti čimprej poravnati, pa govorimo o kratkoročnih obveznostih. Po Slovenskih računovodskih standardih sestavljajo obveznosti do virov sredstev:

kapital,

dolgoročne rezervacije,

dolgoročne obveznosti iz financiranja in iz poslovanja,

kratkoročne obveznosti iz financiranja in iz poslovanja in

pasivne časovne razmejitve. Kapital prikaže lastniško financiranje podjetja in s tem obveznost podjetja do lastnikov. Obveznost zapade v plačilo ob prenehanju poslovanja podjetja. Celotni kapital se v skladu z Slovenskimi računovodskimi standardi razčlenjuje na osnovni kapital, vplačani presežek kapitala, rezerve, preneseni čisti dobiček ali izgubo prejšnjih let, revalorizacijski popravek kapitala in nerazdeljeni čisti dobiček ali izgubo poslovnega leta. Glede na pravnoorganizacijsko obliko podjetja se osnovni kapital pojavi kot delniški kapital, delež v kapitalu ali vloge kapitala, kar pa je nominalno opredeljeno v statutu podjetja. Dolgoročne rezervacije so dolgoročne pasivne časovne razmejitve, ki so vzpostavljene za obveznosti, za katere se lahko pričakuje, da bodo nastopile šele čez več kot leto dni in obveznosti, katerih nastanek in velikost sta negotova. Oblikujejo se na podlagi spoštovanja načel previdnosti in doslednosti in sicer glede verjetnosti tako bodoče izgube kot tudi bodočega dobička (SRS, 2016). Dolgoročne obveznosti so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v roku daljšem od enega leta. Potrebno je ločeno izkazovanje dolgoročnih obveznosti iz financiranja in dolgoročnih obveznosti iz poslovanja. Dolgoročne obveznosti iz financiranja se delijo na dolgoročno dobljena posojila in izdane dolgoročne vrednostne papirje. Dolgoročne obveznosti iz poslovanja pa se pojavljajo v obliki dolgoročnih dobaviteljskih kreditov v zvezi s kupljenim blagom ali storitvami (SRS, 2016). Kratkoročne obveznosti so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu dni ali prej. Ločimo kratkoročne obveznosti iz financiranja, kratkoročne obveznosti iz poslovanja in obveznosti vključene v skupine za odtujitev. Kratkoročne finančne obveznosti so kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini, kratkoročne finančne obveznosti do bank, kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic in druge kratkoročne finančne obveznosti. Kratkoročne poslovne obveznosti so kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini, kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev, kratkoročne menične obveznosti, kratkoročne



poslovne obveznosti na podlagi predujmov in druge kratkoročne poslovne obveznosti (SRS 2016, 20.4). Tabela 10: Obseg in struktura obveznosti do virov

Element 2013 % 2014 %

Kapital 801.389,00 EUR 38,36 868.976,00 EUR 53,50

Dolgoročne rezervacije

0 0,00 0 0,00

Dolgoročne obveznosti iz financiranja in iz poslovanja

491.515,00 EUR 23,53 259.561,00 EUR 15,98

Kratkoročne obveznosti iz financiranja in iz poslovanja

796.358,00 EUR 38,11 495.844,00 EUR 30,52

Pasivne časovne razmejitve

0 0,00 0 0,00

Skupaj obveznosti do virov

2.089.262,00 EUR 100,00 1.624.381,00 EUR 100,00

Vir: Bilanca stanja podjetja Energoconsulting d.o.o. na dan 31.12.2013 in 2014



7. ANALIZA POSLOVNIH FUNKCIJ Za popolno analizo poslovanja nekega podjetja je poleg analize uspeha in ugotavljanja uspešnosti poslovanja podjetja potrebno narediti še analizo poslovnih funkcij. Temeljne poslovne funkcije so3:

proizvodna funkcija/storitvena funkcija,

prodajna funkcija,

nabavna funkcija,

finančna funkcija,

kadrovska funkcija.

7.1. ANALIZA PRODAJE Pri prodaji v poslovnem procesu gre za razpečevanje proizvodov in opravljenih storitev za plačilo. Prodaja mora, ob preučevanju prodajnega trga, usmerjati proizvodnjo in nabavo ter najti kupce za te proizvode in storitve podjetja. Ko so določeni proizvodi in storitve prodani, lahko podjetje doseže nek dobiček, pri čemer pa se ne sme pozabiti, da mora podjetje za neko storitev ali proizvod doseči dovolj visoko ceno, da pokrije tudi stroške povezane s to storitvijo. Prodaja se lahko spremlja količinsko in vrednostno po izdanih računih za prodane storitve ali po odpremi. Če se prodaja spremlja vrednostno, je v podatku o obsegu prodaje vključena tudi sprememba prodajnih cen. Tabela 11: Vrednostni obseg prodaje storitve podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Prodaja na domačem trgu 4.918.821,00 EUR 2.566.368,00 EUR

Prodaja na tujem trgu (predvsem v EU)

283.800,00 EUR 323.449,00 EUR

Skupaj 5.202.621,00 EUR 2.889.817,00 EUR

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. v obdobju od 1.1. do 31.12.2013 in 2014 Iz tabele je razvidno, da je vrednost skupne prodaje podjetja Energoconsulting d.o.o. v letu 2014 upadla, in sicer za 47,83 %, vendar se je v letu 2014 povečala prodaja na tujem trgu za 13,97 %, kar je posledica povečanega povpraševanja in sposobnosti podjetja povečevati obseg prodaje na tujih trgih, prav tako pa tudi rast cen storitev na tujih trgih. Kumulativno je prodaja v letu 2014 upadla za 44,45 % glede na leto 2013, kljub povečevanju prodaje na trgih EU, saj vrednost je prodaje na trgu EU obsegala 5,45% skupne prodaje v letu 2013 in 11,19 % skupne prodaje v letu 2014.

3 www2.arnes.si/.../2%20poslovne%20funkcije,%20organizacijska%20struktura.ppt



Glavni razlogi za upad prodaje na domačem trgu so izhajali iz poslabšanja razmer (krize) v sektorju gradbeništva, saj so zaradi manjših naročil glavnim izvajalcem gradbenih storitev upadla tudi naročila storitev podizvajalcev instalacij in montaže. Podjetje je sicer ohranilo vzdrževalne pogodbe za obstoječe objekte, zmanjšala pa so se nova naročila. Iz tega razloga se je podjetje odločilo za tržno strategijo prodora na nov trg, to je na trg EU (predvsem Zahodna Evropa), kar je tudi razvidno iz povečanja obsega prodaje na tujem trgu.

7.2. ANALIZA NABAVE Z nabavo je mišljeno predvsem pridobivanje poslovnih prvin, kot na primer delovnih predmetov, delovnih sredstev, delovne sile in tujih storitev. Tako nabava pomeni proces v podjetju, ki podjetju priskrbi določene surovine, material, sestavne dele in tuje storitve v pravi količini in pravi kakovosti, ter seveda ob pravem času ter za primerno ceno. V nabavo spadajo tudi raziskovanje nabavnega trga, planiranje, skladiščenje, sklepanje nabavnih pogodb, oblikovanje politike nabave ter podobno. Obseg nabave se lahko tako kot prodaja spremlja količinsko in vrednostno. Vrednostno spremljanje obsega nabave nam omogoča spremljanje nabavnih cen in s tem tudi stroškov proizvodnje. Tabela 12: Vrednostni obseg nabave podjetja Energoconsulting d.o.o., v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala

1.724.103,00 EUR 933.848,00 EUR

Stroški storitev 2.629.637,00 EUR 1.049.981,00 EUR

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. v obdobju od 1.1. do 31.12.2013 in 2014 Iz tabele je razvidno, da se je vrednost nabave podjetja Energoconsulting d.o.o. v letu 2014 zmanjšala, kar je posledica predvsem zmanjšanega obsega poslovanja in s tem prodaje, prav tako pa tudi spremenjenih cen in plačilnih pogojev raznih dobaviteljev. Vrednost nabavljenega materiala in trgovskega blaga se je, v opazovanem obdobju, znižala za 45,84 %, stroški storitev (med katerimi predstavljajo največji delež stroški podizvajalcev in kooperantov) pa so se v letu 2014 znižali za 60,07 %. Skupaj so stroški materiala in storitev v letu 2014 upadli za 54,44 % ob padcu celotnih prihodkov iz poslovanja za 44,45 % glede na leto 2013.



7.3. ANALIZA FINANCIRANJA O financiranju kot fazi poslovnega procesa v širšem pomenu besede govorimo, ko se na eni strani skrbi za nabavljanje finančnih virov (pasivno financiranje), po drugi strani pa ko financiranje pomeni vlaganje finančnih sredstev v druge oblike sredstev podjetja (aktivno financiranje). V ožjem pomenu pa financiranje pomeni preskrbovanje denarja (Pučko, 1997, stran 81). Dejavniki, ki lahko pri analizi financiranja v poslovanju povzročajo določene težave ali pa ugodno vplivajo na poslovanje so, plačilna sposobnost, finančna stabilnost, obseg virov sredstev, finančna varnost in podobno. 7.3.1 Finančna varnost Finančno varnost v določenem podjetju lahko ocenimo na dva načina in sicer z izračunom stopnje kapitalizacije ali zadolženosti ter z izračunom deležev dolgoročnega in kratkoročnega financiranja. Stopnja kapitalizacije nam prikaže razmerje med lastnimi in ostalimi viri financiranja ter nam pove, kakšen je delež kapitala v vseh virih, medtem ko je stopnja zadolženosti opredeljena kot razmerje med tujimi in vsemi viri financiranja ter nam prikaže, kakšen je tuji delež v vseh virih. Če ima neko podjetje v celotnih virih poslovnih sredstev več trajnega kapitala kot tujih virov, je takšno podjetje varnejše. Tako je finančna varnost odvisna od več dejavnikov, med katerimi sta glavna dejavnost podjetja in sestava premoženja določenega podjetja. Po splošni praksi naj bi bilo optimalno razmerje med lastnimi in tujimi viri 50:50, predvsem zato, ker naj bi lastni kapital podjetja pokrival vse tuje vire, ker je s tem tuja naložba varnejša, hkrati pa bi prevelik delež tujih virov lahko imel vpliv na samostojnost podjetja. V kolikor je struktura kapitala v korist dolgov, to pomeni padec kreditne sposobnosti podjetja, zaradi česar ima podjetje več možnosti za najemanje novih posojil. Tabela 13: Stopnja kapitalizacije in zadolženosti v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Lastni viri 801.389,00 EUR 868.976,00 EUR

Tuji viri 1.287.873,00 EUR 755.405,00 EUR

Vsi viri 2.089.262,00 EUR 1.624.381,00 EUR

Stopnja kapitalizacije v % 38,36% 53,50%

Stopnja zadolženosti v % 61,64% 46,50%

Vir: Bilanca stanja podjetja Energoconsulting d.o.o. na dan 31.12.2013 in 2014 Tabela 13 prikazuje razmerje med lastniškimi in tujimi viri oziroma stopnjo kapitalizacije in stopnjo zadolženosti opazovanega podjetja v letih 2013 in 2014. Iz tabele razberemo, da je podjetje v letu 2014 bistveno izboljšalo razmerje med lastnimi in tujimi viri, na račun povečanja lastnih virov iz naslova nerazdeljenega čistega dobička za 8,43 %, prav tako pa na račun znižanja tujih virov za 22,25 % - zlasti zmanjšanja dolgoročnih finančnih obveznosti do bank za 48,62 % ter zmanjšanja kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev za 59,37 %.



Iz te analize lahko izpeljemo, da je podjetje v letu 2014, kljub zmanjšanju prihodkov iz poslovanja uspelo bistveno izboljšati strukturo virov, kar pomeni, da skrbi za finančno varnost, še posebej pa v obdobju manjše poslovne aktivnosti (oziroma realizacije). 7.3.2 Finančna stabilnost

Finančna stabilnost pomeni finančno ravnotežje podjetja ter temeljni finančni cilj podjetja. Prikazuje dolgoročno rentabilnost in plačilno sposobnost nekega podjetja. Finančna stabilnost pomeni dolgoročno pokrivanje zapadlih obveznosti podjetja. Predstavljajo jo razmerja med dolgoročno vezanimi sredstvi in obveznostmi do dolgoročnih virov sredstev. Če ima opisani kazalnik vrednost 1, je podjetje stabilno. Tako je osnovni kazalnik finančne stabilnosti podjetja definiran kot razmerje med dolgoročnimi viri in dolgoročnimi sredstvi podjetja. Dolgoročni viri Finančna stabilnost podjetja = --------------------------------------------------------------- Dolgoročna sredstva Finančno stabilnost merimo z različnimi kazalniki (Vernig, 2002, stran 18), kot so:

stopnja finančne stabilnosti

stopnja samofinanciranja

stopnja kreditne spodobnosti Stopnja finančne stabilnosti je opredeljena kot razmerje med dolgoročnimi viri financiranja in dolgoročnimi sredstvi povečanimi z vrednostjo zalog. Je najpomembnejši kazalnik dolgoročnega finančnega ravnotežja. Pove nam, v kolikšni meri so dolgoročno vezana sredstva in zaloge v podjetju financirana iz dolgoročnih lastnih in tujih virov. Stopnja samofinanciranja nam pove, kakšen del dolgoročnih sredstev podjetja je pokrit s kapitalom. Tako nam prikazuje sposobnost podjetja, da financira svoje poslovanje brez tujih finančnih sredstev. Določa jo razmerje med kapitalom in dolgoročnimi sredstvi (sredstvi, povečanimi za zaloge). Čim več je v poslovnih sredstvih najmanj likvidnih oblik sredstev, tem več kapitala podjetje potrebuje za njihovo financiranje. Stopnja kreditne sposobnosti nam prikazuje stopnjo kritja dolgoročnih sredstev z lastnimi in tujimi dolgoročnimi viri. Izračunamo jo z razmerjem med dolgoročnimi viri financiranja in dolgoročnimi sredstvi.



Tabela 14: Kazalci finančne stabilnosti podjetja Energoconsulting d.o.o.

Element 2013 2014

Kapital 801.389,00 868.976,00

Dolgoročne obveznosti 491.515,00 259.561,00

Osnovna sredstva 347.228,00 640.312,00

Zaloge 27.970,00 25.927,00

Dolgoročna sredstva 700.092,00 498.503,00

Stopnja samofinanciranja 1,10 1,66

Finančna stabilnost 1,78 2,15

Kreditna sposobnost 1,85 2,26

Vir: Bilanca stanja podjetja Energoconsulting d.o.o. na dan 31.12.2013 in 2014 Glede na izračunane kazalnike stopnje samofinanciranja, finančne stabilnosti in kreditne sposobnosti, lahko ugotovimo, da je podjetje v obeh letih poslovalo stabilno, v letu 2014 je, v primerjavi z letom 2013, vse tri kazalnike le izboljšalo. V letu 2014 kazalniki pomenijo naslednje:

stopnja samofinaciranja = 1,10 – to pomeni, da podjetje financira enoto dolgoročnih sredstev (dolgoročna sredstva + zaloge) z 1,10 enotami kapitala, torej so vsa dolgoročna sredstva financirana z lastnimi dolgoročnimi viri.

finančna stabilnost = 2,15 – kazalnik pove, da podjetje financira enoto dolgoročnih vezanih sredstev in zalog z 2,15 enotami dolgoročnih (lastnih in tujih) virov.

kreditna sposobnost = 2,26 – ta kazalnik pove, v kolikor je večji od 1, da je podjetje sposobno prevzemati kreditne obveznosti, sama izračunana statistika pa pove, da podjetje enoto dolgoročnih sredstev financira z 2,26 enotami dolgoročnih virov.

Kazalnike, izračunane za leto 2013 razložimo po enakem principu kakor kazalnike za leto 2014. 7.3.3 Plačilna sposobnost Plačilna sposobnost ali likvidnost podjetja je opredeljena z njegovo sposobnostjo tekočega poravnavanja obveznosti ob njihovi zapadlosti. Plačilna sposobnost določenega podjetja nam pove, v kakšni meri je podjetje zmožno sproti poravnati svoje dolgove oziroma finančne obveznosti. Kaže nam razmerje med kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi do virov kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva Plačilna sposobnost podjetja = --------------------------------------------------------------- Kratkoročne obveznosti Pri kazalnikih plačilne sposobnosti je potrebno opozoriti na njihovo statičnost. En dan ima lahko podjetje na razpolago zadostno količino denarnih sredstev za poravnavo tekočih obveznosti, vendar že naslednji dan, ko zapade v plačilo neka obveznost, ki je večja kot običajno, postane plačilna sposobnost podjetja



vprašljiva. Zaradi navedenega je plačilno sposobnost podjetja potrebno spremljati dnevno, saj služi kot samostojen kriterij za ocenjevanje bilance in naložb. Plačilno sposobnost podjetja lahko proučujemo z naslednjimi kazalniki (Vernig, 2002, stran 18):

kazalnik trenutne plačilne sposobnosti, ki pomeni razmerje med denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji na eni strani ter kratkoročnimi obveznostmi na drugi strani. Tako nam pove, koliko kratkoročnih obveznosti bi lahko poravnali na določen dan z razpoložljivimi denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji;

kazalnik tekoče plačilne sposobnosti, ki pomeni razmerje med kratkoročnimi sredstvi, zmanjšanimi za zaloge in kratkoročnimi obveznostmi. Tako ta kazalnik meri stopnjo denarnih sredstev in kratkoročnih terjatev s kratkoročnimi dolgovi. Tekoča plačilna sposobnost je tako zagotovljena, če določeno podjetje v celoti krije kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi sredstvi. Vrednost tega kazalnika je takrat enaka ali večja od ena;

kazalnik splošne plačilne sposobnosti, pomeni razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Tako kazalnik splošne plačilne sposobnosti meri stopnjo usklajenosti med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi dolgovi. Da je podjetje splošno plačilno sposobno, je potrebno, da so kratkoročna sredstva vsaj dvakrat večja od kratkoročnih obveznosti. Vrednost tega kazalnika pa je odvisna od različnih dejavnikov, kot so starost podjetja, vrsta dejavnosti podjetja, pogoji poslovanja in podobno.

Tabela 15: Koeficient plačilne sposobnosti podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Kratkoročna sredstva 1.389.170,00 1.125.878,00

Zaloge 27.970,00 25.927,00

Denarna sredstva 7.391,00 146.719,00

Kratkoročne obveznosti 796.358,00 495.844,00

Splošna plačilna sposobnost

1,74 2,27

Tekoča plačilna sposobnost

1,71 2,22

Trenutna plačilna sposobnost

0,009 0,30

Vir: Bilanca stanja podjetja Energoconsulting d.o.o. na da 31.12.2013 in 2014 Analizo oziroma razlago bomo opravili na podatkih za leto 2014, analogno lahko razložimo podatke za leto 2013. Kazalec splošne plačilne sposobnosti pokaže, da je podjetje v letu 2014 splošno plačilno sposobno, to v konkretnem primeru pomeni, da je sposobno pokrivati enoto kratkoročnih obveznosti z 2,27 enotami kratkoročnih sredstev.



Kazalec tekoče plačilne sposobnosti nam za leto 2014 pokaže, da je podjetje sposobno pokriti enoto kratkoročnih obveznosti z 2,22 enotami kratkoročnih sredstev brez vrednosti zalog. Trenutna plačilna sposobnost pa nam za leto 2014 pove, da je podjetje spodobno z razpoložljivimi denarnimi sredstvi (torej sredstvi z najvišjo stopnjo likvidnosti) pokriti okoli 30 % kratkoročnih obveznosti. Če primerjamo leto 2013 in leto 2014 ugotovimo, da je podjetje izboljšalo vse tri kazalnike, to pomeni, da je, kljub zmanjšanju realizacije povečalo plačilno sposobnost, predvsem na račun povečanja razpoložljivih likvidnih sredstev na transakcijskem računu kakor tudi na račun zmanjšanja kratkoročnih obveznosti.

7.4. ANALIZA ZAPOSLENIH Na uspešnost poslovanja imajo velik vpliv tudi zaposleni v določenem podjetju, zato je analiza zaposlenih zelo pomembna. Zaposlene se ocenjuje in spremlja z vseh vidikov, da je dosežena kar največja stopnja uspešnosti poslovanja. Da je določeno podjetje uspešno v svojem poslovanju pa je pomembno, da se zaposlene napotuje na razna izobraževanja, pomembno je tudi zadovoljstvo zaposlenih glede razvoja njihove kariere, prav tako pa ne gre spregledati motiviranosti zaposlenih. Temelj konkurenčne rednosti podjetja so tudi usposobljeni, zadovoljni in izobraženi delavci, če privolijo v razvoj svoje človeške sposobnosti. 7.4.1 Število zaposlenih in izobrazbena struktura Tabela št. 16: Število zaposlenih v podjetju Energoconsulting d.o.o. letih 2013 in 2014

Element 2013 2014

Število zaposlenih na dan 31.12.

34 34

Vir: Kadrovska evidenca podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 Iz tabele je razvidno, da se število zaposlenih v letu 2014 v primerjavi z letom 2013, ni spremenilo. Razlog je v sposobnosti vodstvenega kadra, ki je, glede na načrtovane projekte, kljub bistvenemu zmanjšanju realizacije, uspešno prerazporedil delavce na preostale projekte in jim tako zagotovil obstoj delovnega mesta. Potrebno pa je omeniti, da je bilo v letu 2014 povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 30,95, kar je 5,90% manj kot v letu 2013 (pojasnila k izkazom in poslovno poročilo družbe Energoconsulting d.o.o. za leto 2014). Podjetje v letu 2014 sicer ni zmanjševalo zaposlenih, vendar je navedeni upad glede na leto 2013 posledica povišanja odsotnosti zaposlenih zaradi boleznin. Večina delavcev je moškega spola zaradi fizično napornih del in smeri izobraževanja (tehnične srednje šole), vsi so zaposleni za nedoločen čas. Podjetje občasno, zaradi povečanega obsega del, najame tudi študente, prav tako pa, v



kolikor nima dovolj lastnega kadra za izvedbo določenega projekta, sodeluje s podizvajalci in kooperanti. Tabela št. 17: Izobrazbena struktura podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014

Stopnja izobrazbe

2013 2014

I.

II.

III.

IV. 26 26

V. 3 3

VI. 2 2

VII. 3 3

Skupaj 34 34

Vir: Kadrovska evidenca podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 Iz tabele lahko ugotovimo, da predstavljajo največji delež zaposlenih tisti s IV. , torej poklicno stopnjo izobrazbe. Vsi predstavljajo poklicno izobrazbo strojne smeri, dodatna smer monterstvo. Razlog je v tem, ker je proučevano podjetje predvsem storitveno podjetje, kjer se opravljajo zlasti monterska dela (monter vodovoda, ogrevanja, klimatizacije ...) Tisti z najvišjo stopnjo izobrazbe predstavljajo vodstvo podjetja. V podjetju sta od leta 2013 tudi dve osebi, ki opravljata delo preko študentskega servisa. Podjetje že ves čas obstoja skrbi tudi za izobraževanje delavcev, predvsem zaradi narave dela, glede znanja iz varnosti pri delu.

7.5. ANALIZA PROIZVODNJE STORITEV Glede na to, da se preučevano podjetje ne ukvarja s proizvodnjo, temveč z opravljanjem storitev, smo poglavje, ki se v teoriji pojavlja kot »Analiza proizvodnje« ustrezno preimenovali v »Analiza proizvodnje storitev«. Osrednja funkcija poslovnega procesa v določenem podjetju je proizvodnja oziroma storitve, pri katerih se osnovne prvine poslovnega procesa preoblikujejo oziroma jih v procesu proizvajanja med seboj kombiniramo in z njimi ustvarjamo izdelke oziroma storitve, ki so namenjeni končnim uporabnikom, tudi podjetjem. Proizvodnja bo učinkovita takrat, ko bomo dosegli največji mogoč obseg proizvodov oziroma storitev z danimi vložki. V opazovanem podjetju spremljamo proizvodnjo storitev, v analitičnem delu tega poglavja pa se bomo osredotočili na strukturo stroškov, potrebnih za poslovni proces proizvodnje storitev. Strukturo stroškov za obe leti, tako 2013 in 2014, bomo predstavili v spodnji tabeli.



Tabela št. 18: Pregled in struktura stroškov po letih 2013 in 2014

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 Iz Tabele št. 16 ugotovimo strukturo celotnih stroškov (odhodkov) za leti 2013 in 2014. Ugotovimo, da v obeh opazovanih letih prestavljajo največji odstotek stroški storitev (v letu 2013 je to 51,25 %, v letu 2014 pa 36,88 %). Delež stroškov storitev se je v letu 2014 znižal predvsem zaradi znižanja stroškov storitev kooperantov in podizvajalcev. Stroškom storitev sledijo stroški porabljenega materiala (v letu 2013 obsegajo 33,58 %, v letu 2014 pa 32,70 % celotnih stroškov). Tretja največja kategorija pa so stroški dela, ki v letu 2013 predstavljajo 12,38 %, v letu 2014 pa 21,68 % celotnih stroškov. Da bi bolj nazorno prikazali vpliv posameznih kategorij stroškov na proizvodnjo storitev podjetja, smo analizirali, kolikšen del v enoti prihodkov od prodaje predstavlja posamezna kategorija stroškov. To prikazuje drugi del Tabele št. 16. Največji del v obeh opazovanih letih predstavljajo stroški storitev, stroški porabljenega materiala in stroški dela. Razlaga statistik je analogna za vse podatke v tabeli, za primer pa poglejmo stroške storitev. Izračunana statistika za leto 2013 pomeni, da za enoto realiziranih čistih prihodkov od prodaje podjetje

Vrednostno Delež (v %)

Vrsta stroška (odhodka) 2013 2014 2013 2014

Stroški poslovanja 5.123.152,00 2.834.892,00 99,84 99,58

Nabavna vrednost prod.blaga in mat. 881,00 3.032,00 0,02 0,11

Stroški porabljenega materiala 1.723.222,00 930.816,00 33,58 32,70

Stroški storitev 2.629.637,00 1.049.981,00 51,25 36,88

Stroški dela 635.234,00 617.270,00 12,38 21,68

Odpisi vrednosti 122.612,00 219.886,00 2,39 7,72

Drugi poslovni odhodki 11.566,00 13.907,00 0,23 0,49

Finančni odhodki 7.144,00 3.710,00 0,14 0,13

Drugi odhodki 1.110,00 8.234,00 0,02 0,29

SKUPAJ 5.131.406,00 2.846.836,00 100,00 100,00

2013 2014

Čisti prihodki od prodaje 5.202.621,00 2.889.817,00

Stroški poslovanja na enoto čistih prihodkov od prodaje

2013 2014

Stroški poslovanja 0,98 0,98

Nabavna vrednost prod.blaga in materala 0,00 0,00

Stroški porabljenega materiala 0,33 0,32

Stroški storitev 0,51 0,36

Stroški dela 0,12 0,21

Odpisi vrednosti 0,02 0,08

Drugi poslovni odhodki 0,00 0,00



porabi vrednostno 0,51 enote stroškov storitev, v letu 2014 pa 0,36 enote stroškov storitev. Izračunana razmerja služijo identifikaciji ključnih kategorij stroškov z namenom podrobnega obravnavanja in spremljanja razmerij med proizvodnjo storitev in ključnimi kategorijami stroškov. Le na ta način lahko podjetje optimizira stroškovno učinkovitost, saj kontinuirano spremlja najpomembnejše dejavnike oblikovanja stroškovne cene proizvodov oziroma storitev. V konkretnem primeru so stroški storitev, stroški porabljenega materiala in stroški dela tisti, na katere sem mora vodstvo osredotočiti. Osnovna identifikacija tovrstnih kategorij pa daje podlage za bolj podrobno analizo znotraj vsake od teh kategorij stroškov.



8. SKLEP Po opravljeni analizi poslovanja podjetja Energoconsulting d.o.o. smo ugotovili, da je podjetje v obeh proučevanih letih, to je v letih 2013 in 2014 poslovalo uspešno. Kljub temu pa ugotavljamo, da je bila v letu 2013 uspešnost večja in da bi podjetje v prihodnjih letih moralo slediti trendu iz leta 2013 in tako večjo pozornost posvetiti določenim področjem, da v poslovanju ne bi prihajalo do večjih težav. V nadaljevanju zaključnega poglavja smo povzeli analizo uspešnosti poslovanja in obrazložili zaključke, do katerih smo prišli tekom pisanja diplomske naloge. Pri analizi poslovnega izida, prihodkov in odhodkov smo ugotovili, da so se prihodki v letu 2014 zmanjšali za skoraj polovico. Hkrati pa so se v letu 2014 tudi odhodki zmanjšali za slabo polovico. Posledično pa se je zmanjšal tudi poslovni izid, ki pa je v letu 2014 bil še vedno pozitiven. Razlog vidimo v tem, da je podjetje v letu 2014 ob upadu naročil oziroma prometa najprej optimiralo stroške podizvajalcev oziroma kooperantov in stroške porabljenega materiala. Podjetje je na prihodkovni strani pričelo povečevati prihodke iz prodaje na trgu EU, ki v letu 2014 obsegajo 11,19 % poslovnih prihodkov, trend povečevanja te vrste prihodkov oziroma ekonomske aktivnosti podjetja na trgih EU, pa je ena od možnosti oziroma priložnosti za povečevanje prihodkov od poslovanja, v kolikor domači trg ne bi omogočal povečevanja ekonomske aktivnosti. Pri analizi stroškov smo identificirali najpomembnejše kategorije stroškov, to so za konkretni primer stroški storitev, stroški porabljenega materiala in stroški dela. Podjetje je ob upadu naročil v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 te tri kategorije ustrezno optimirala, kar je razvidno tudi v upadu stroškov porabljenega materiala in stroškov storitev. Stroški dela so ostali na relativno enaki ravni, saj v skladu s trajnostnim razvojem in dolgoročno stabilnostjo podjetje ohranja nespremenjeno sestavo zaposlenih, ki so zaposleni za nedoločen čas. Analiza poslovnega izida je pokazala, da je upad celotnega dobička v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 rezultat izida iz financiranja in ne iz poslovanja. To pomeni, da je podjetje ob upadu prihodkov iz poslovanja v letu 2014 uspelo obdržati enako raven dobička iz poslovanja kakor v letu 2013. Pri analizi proizvodnosti smo ugotovili, da se je proizvodnost dela v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšala za 15,89 %, na podlagi analize gospodarnosti pa smo ugotovili, da podjetje v obeh letih posluje gospodarno (na enaki ravni ostajata celotna in poslovna gospodarnost), le gospodarnost financiranja se je zmanjšala. Analiza donosnosti je pokazala, da je dobičkonosnost sredstev in kapitala v letu 2014 upadla za približno četrtino glede na leto 2013. Podjetje je v letu 2014, v primerjavi z letom 2013, ustvarilo nižje donose na vložena sredstva in na vloženi kapital, ne govorimo pa o velikem znižanju. Gospodarnost nam pokaže, da je razmerje med prihodki in odhodki v obeh opazovanih obdobjih enako.



Pri analizi sredstev smo ugotovili, da so se celotna sredstva v letu 2014 zmanjšala za 22,25 %. Zmanjšala so se tako opredmetena osnovna sredstva kot tudi dolgoročne finančne naložbe. Prav tako so se v letu 2014 zmanjšale zaloge, kratkoročne poslovne terjatve ter kratkoročne finančne naložbe. V letu 2014 so se pa znatno povečala denarna sredstva, kar je rezultat zmanjšanja kratkoročnih finančnih naložb in kratkoročnih poslovnih terjatev. Analiza kratkoročnih sredstev je pokazala, da v obeh opazovanih letih prevladujejo kratkoročne poslovne terjatve in kratkoročne finančne naložbe. Kratkoročna sredstva predstavljajo 66,49 % celotnih sredstev v letu 2013 in 69,31 % celotnih sredstev v letu 2014. Vezava kratkoročnih sredstev v letu 2014 se je povečala iz 90,57 dni na 158,70 dni, kar je 1,75 krat več kakor v letu 2014. Razlog je v tem, da je na strani kratkoročnih sredstev v opazovanih letih prišlo do upada v letu 2014 glede na leto 2013 za 18,95 %, vrednost prodaje pa je v letu 2014 upadla za 44,17 % v primerjavi z letom 2013. Analiza poslovnih funkcij je pokazala, da se je v letu 2014 zmanjšala prodaja na domačem trgu za 47,82 %, medtem ko se je prodaja na tujem trgu povečala za 13,97 %. Prav tako je opaziti tudi zmanjšanje vrednosti nabave v letu 2014, kar pomeni znižanje poslovnih odhodkov za 44,67 % in celotnih odhodkov za 44,52 %. Vidno je tudi zmanjšanje obveznosti do virov sredstev v letu 2014. Največji delež zmanjšanja predstavljajo dolgoročne obveznosti iz financiranja in poslovanja ter kratkoročne obveznosti financiranja iz poslovanja. Kapital se je v letu 2014 povečal za 8,43 %. Kazalec splošne plačilne sposobnosti je pokazal, da je podjetje v letu 2013 in v letu 2014 splošno plačilno sposobno, to v konkretnem primeru pomeni, da je bilo sposobno v letu 2013 pokrivati enoto kratkoročnih obveznosti z 1,74 enotami kratkoročnih sredstev, v letu 2014 pa je enoto kratkoročnih obveznosti pokrivalo z 2,27 enotami kratkoročnih sredstev. Kazalec finančne stabilnosti podjetja pa je pokazal, da je podjetje financiralo enoto dolgoročnih vezanih sredstev in zalog v letu 2013 z 1,78 enotami dolgoročnih (lastnih in tujih) virov, v letu 2014 pa z 2,15 enotami dolgoročnih (lastnih in tujih) virov. Število zaposlenih je v proučevanih letih ostalo enako, prav tako se ni spremenila izobrazbena struktura. Razlog je v tem, da podjetje zasleduje cilje dolgoročne stabilnosti in ekonomske učinkovitosti, za to pa je pomemben tudi kvaliteten kader. Podjetje se zaveda, da je dolgoročno uspešno poslovanje mogoče le z usposobljenim kadrom, tako na vodstveni kakor tudi na operativni ravni. Iz tega razloga podjetje ohranja vse zaposlene za nedoločen čas, ne glede na kratkoročna nihanja v poslovanju. Analiza proizvodnje storitev je dala vpogled v strukturo stroškov, potrebnih za doseganje poslovnih učinkov podjetja. Največji del v obeh opazovanih letih predstavljajo stroški storitev, stroški porabljenega materiala in stroški dela. Ker podjetje sodeluje s podizvajalci in kooperanti, je spremljanje teh stroškov, v povezavi s prihodki, zalo pomembno. Na podlagi takšne ugotovitve so identificirane ključne kategorije stroškov, na katere so mora podjetje osredotočati in povečevati njihovo stroškovno učinkovitost.



Da bo podjetje v prihodnje dosegalo zadovoljiv poslovni uspeh, mora zasledovati strategijo stroškovne učinkovitosti zlasti na področju stroškov storitev, stroškov materiala in stroškov dela. Druga pomembna strategija, ki jo mora podjetje zasledovati, je strategija prodora na tuje trge (trge EU). Ker je obseg analiziranih podatkov v časovnem okviru le za dve poslovni leti, bi bilo za podrobnejšo razlago potrebno spremljati trend gibanja (povečevanja) deleža prihodkov od prodaje proizvodov in storitev na trgu EU v celotnih poslovnih prihodkih. Prav tako pa bi bilo potrebno v sklopu takšne analize spremljati tudi pokalkulacije cen prodanih proizvodov in storitev ločeno na trgu EU in na domačem trgu.



LITERATURA IN VIRI :

Knjige:

Avsec, S. (2004) Diplomsko delo: Analiza poslovanja podjetja Revoz s poudarkom na analizi nabave. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Bergant, Ž. (2011) Osnove analize poslovanja, Ljubljana.

Bergant, Ž. (2007). Osnove analize poslovanja. Ljubljana

Bergant, Ž. (2007). Analiza poslovanja v okviru letnega poročila družbe glede na zahteve zakona o gospodarskih družbah. Portorož

Duhovnik, M. (2003). Obračunski in denarni tokovi kot podlaga za ugotavljanje uspešnosti. Ljubljana

Hočevar, M., Igličar, S., Zaman, M. /2004) Osnove računovodstva. Ljubljana

Ivanjko, Š., Kocbek, M. (2003) Korporacijsko pravo. Ljubljana

Igličar, A., Hočevar, M., Taman Groff, M. (2013). Uvod v računovodstvo. Ljubljana

Koletnik, F. (2006) Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov, Ljubljana

Kocbek, M. (2006). Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah. Ljubljana

Koželj, S., Dolinšek, T. (2012). Poslovno računovodstvo, Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Celje.

Oder, M. (2007). Analiza bilanc, Revija Iks 1-2, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev. Ljubljana

Pučko, D. (2001). Analiza in načrtovanje poslovanja, Ljubljana.

Pearce A., J., Robinson B., R. (1994). Strategic Management: Formulation, Implementation, and Control. Burr Ridge, Irwin.

Rozman, R. (1995). Analiza uspešnosti poslovanja gospodarskih družb. Gospodarski vestnik

Špelko, U. (2002). Diplomsko delo: Analiza uspešnosti poslovanja podjetja Lestra, d.o.o. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.



Vernig, U. (2002). Diplomsko delo: Presojanje uspešnosti poslovanja Kovinske Bled d.d. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

Turk, I. in Melavc, D. (1998). Računovodstvo, Kranj

Žnidaršič Kranjc, A. (1995) Ekonomika podjetja, Postojna.

White I., G. (1994). The Analysis and Use of Financial Statements, New York

Spletne strani:


http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2389/Bilanca_stanja

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/IMPLETUM_330UPRAVLJANJE_Ekonomika_Turnsek.pdf

https://usersite.datalab.eu/printclass.aspx?type=wiki&id=83071

http://www.racunovodja.com/doc/rs29.asp

www2.arnes.si/.../2%20poslovne%20funkcije,%20organizacijska%20struktura.ppt

Poročila:

Bilanca stanja podjetja Energoconsulting d.o.o. za leto 2013 dostopna na : http://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5685133000&id_prikaza=1&id=286956

Izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. za leto 2013 dostopen na: http://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5685133000&id_prikaza=2&id=286956

Bilanca stanja podjetja Energoconsulting d.o.o. za leto 2014 dostopna na : http://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5685133000&id_prikaza=1&id=619594

Izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. za leto 2014 dostopen na: http://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5685133000&id_prikaza=2&id=619594


http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2389/Bilanca_stanja




https://usersite.datalab.eu/printclass.aspx?type=wiki&id=83071

http://www.racunovodja.com/doc/rs29.asp

http://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5685133000&id_prikaza=1&id=286956










KAZALO TABEL: Tabela 1: Vrednostni obseg in struktura prihodkov v letih 2013 in 2014 stran 12 Tabela 2: Vrednostni obseg in struktura odhodkov v letih 2012 in 2013 stran 14 Tabela 3: Poenostavljen izkaz poslovnega izida podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 stran 16 Tabela 4: Proizvodnost dela podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 stran 18 Tabela št. 5: Gospodarnost poslovanja podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 stran 20 Tabela št. 6: Donosnost podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 stran 22 Tabela 7: Obseg in struktura sredstev podjetja Eneregoconsulting d.o.o. v letih 2013-2014 stran 24 Tabela 8: Obseg in struktura dolgoročnih sredstev v letih 2013 in 2014 stran 26 Tabela 9: Obseg in struktura kratkoročnih sredstev v letih 2013 in 2014 stran 30 Tabela 10: Obseg in struktura obveznosti do virov stran 33 Tabela 11: Vrednostni obseg prodaje storitve podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 stran 34 Tabela 12: Vrednostni obseg nabave podjetja Energoconsulting d.o.o., v letih 2013 in 2014 stran 35 Tabela 13: Stopnja kapitalizacije in zadolženosti v letih 2013 in 2014 stran 36 Tabela 14: Kazalci finančne stabilnosti podjetja Energoconsulting d.o.o stran 38 Tabela 15: Koeficient plačilne sposobnosti podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 stran 39 Tabela št. 16: Število zaposlenih v podjetju Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 stran 40 Tabela št. 17: Izobrazbena struktura podjetja Energoconsulting d.o.o. v letih 2013 in 2014 stran 41 Tabela št. 18: Pregled in struktura stroškov po letih 2013 in 2014 stran 42



KAZALO SLIK: Slika 1: Bilanca stanja stran 7



PRILOGA 1:





PRILOGA 2:





PRILOGA 3:





PRILOGA 4:



Documents

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA … · Analiza uspešnosti poslovanja je namenjena predvsem uporabniku, to je vodstvu podjetja, ki na podlagi ugotovljenega lahko sprejme ustrezne