ARCONT D.D. - COnnecting REpositories · Objekti, narejeni iz prostorskih celic, so namenjeni za gradnjo poslovnih prostorov, hotelov, vrtcev, prodajaln, stanovanjskih hi in drugih

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Jure ŠTREKELJ

UVEDBA LINIJSKE MONTAŽE V PODJETJU

ARCONT D.D.

Diplomsko delo

univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Strojništvo

Maribor, september 2010

Fakulteta za strojništvo

UVEDBA LINIJSKE MONTAŽE V PODJETJU

ARCONT, D.D.

Diplomsko delo

Študent: Jure ŠTREKELJ

Študijski program: Študijski program 1. stopnje

Smer: Strojništvo

Mentor: red. prof. dr. Iztok POTRČ

Somentor: doc. dr. Tone LERHER

Maribor, september 2010

-II-

I Z J A V A

Podpisani Jure Štrekelj izjavljam, da:

je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom

red.prof.dr. Iztok Potrč in somentorstvom doc.dr. Tone Lerher ;

predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, __________________ Podpis: ___________________________

-III-

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red.prof.dr. Iztoku Potrču in

somentorju doc.dr. Tonetu Lerherju za pomoč in

vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

-IV-

UVEDBA LINIJSKE MONTAŽE V PODJETJU ARCONT D.D.

Ključne besede:

montaţna linija

proces montaţe

bivalna enota

UDK: 621.8:658.515(0432)

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Uvedba linijske montaţe v podjetju Arcont D.D. zajema

predstavitev obstoječega stanja montaţe bivalnih enot in predlog montaţne linije, katera bi

izboljšala trenutno stanje. V uvodnih delih diplomskega dela je predstavljeno podjetje ter

podane so predpostavke in omejitve. V osrednjem delu diplomskega dela je podana

predstavitev obstoječega stanja, z opisanimi napakami, ki se pojavljajo na montaţnem

oddelku. V nadaljevanju je podan predlog montaţne linije, s katero izboljšamo učinke

montaţe, razbremenimo zaposlene na montaţi, izboljšamo kakovost in produktivnost

izdelkov. V zaključku so podane moţnosti nadaljnjega razvoja in ekonomičnost montaţne

linije.

-V-

INTRODUCTION OF ASSEMBLY LINE IN ARCONT D.D.

Key words:

assembly line

assembly process

Dwelling unit

UDK: 621.8:658.515(0432)

ABSTRACT

Thesis entitled "The introduction of the assembly line in the company Arcont D.D. Covers

presentation of the current status of housing units and proposal of an assembly line which

would improve the current situation. In the introductory part of the thesis is presented the

company and given the assumptions and limitations. In the central part of the thesis is

presented the current situation with defects which occurs in the assembly department. Then

is suggested the assembly line, which improves the process of assembly, relieves workers,

improve quality and productivity products. In the conclusion are given the possibilities of

further development and economics of assembly line.

-VI-

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................ - 1 -

1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................... - 1 -

1.2 Predpostavke in omejitve ........................................................................................ - 2 -

1.3 Predstavitev podjetja ............................................................................................... - 2 -

2 MONTAŽA BIVALNIH ENOT ............................................................. - 5 -

2.1 Osnovne operacije montaţnih sistemov ................................................................. - 5 -

2.2 Opredelitev procesa montaţe .................................................................................. - 6 -

2.3 Opredelitev procesa rokovanja ............................................................................... - 6 -

2.4 Postopki načrtovanja montaţnih sistemov .............................................................. - 7 -

2.4.1 Postavitev nalog (prvi nivo) ......................................................................................... - 7 -

2.4.2 Grobo planiranje (drugi nivo) ...................................................................................... - 8 -

2.4.3 Fino planiranje ........................................................................................................... - 10 -

2.5 Opredelitev toka materiala .................................................................................... - 12 -

3 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA .................................. - 13 -

3.1 Potek aktivnosti na montaţnem oddelku .............................................................. - 14 -

3.2 Posnetek procesa montaţe bivalnih enot .............................................................. - 16 -

3.3 Tok materiala na montaţi notranje opreme .......................................................... - 19 -

3.4 Premagovanje prostorskih ovir pri izdelavi bivalne enote .................................... - 21 -

3.5 Zapis procesa montaţe s procesno karto ............................................................... - 25 -

3.6 Kritična analiza učinkovitosti obstoječega procesa montaţe ............................... - 27 -

3.7 Časovne norme pri procesu montaţe .................................................................... - 31 -

4 PREDLOG UVEDBE MONTAŽNE LINIJE ..................................... - 33 -

4.1 Prostorske omejitve ............................................................................................... - 33 -

4.2 Idejna zasnova montaţne linije ............................................................................. - 34 -

4.3 Določitev časovnega načrta – norme .................................................................... - 36 -

4.4 Določitev montaţnih korakov ............................................................................... - 38 -

4.5 Potek dela po montaţnih korakih .......................................................................... - 39 -

4.6 Določitev potrebnega števila delovnih mest ......................................................... - 40 -

4.7 Učinkovitost montaţne linije ................................................................................ - 41 -

4.8 Oblika montaţne linije .......................................................................................... - 43 -

4.8.1 Opis opreme .............................................................................................................. - 43 -

4.8.2 Ocena investicije ....................................................................................................... - 46 -

-VII-

4.9 Skladiščenje materiala ob montaţni liniji ............................................................. - 47 -

4.10 Analiza učinkovitosti predlagane rešitve v primerjavi z obstoječim stanjem....... - 48 -

4.11 Ekonomičnost montaţne linije .............................................................................. - 49 -

5 ZAKLJUČEK ......................................................................................... - 52 -

5.1 Moţnosti nadaljnjega razvoja ............................................................................... - 53 -

6 VIRI IN LITERATURA ....................................................................... - 54 -

KAZALO SLIK

Slika 1.1 : Izvedba variant [1] ............................................................................................... - 3 -

Slika 1.2 : Izvedba transpak [1] ............................................................................................. - 4 -

Slika 1.3: Prostorska celica [1] .............................................................................................. - 4 -

Slika 2.1: Shematski prikaz analize materialnega toka in iformacij [6] ................................ - 8 -

Slika 3.1: Potek aktivnosti na montaţnem oddelku [3] ....................................................... - 14 -

Slika 3.2 : Pozicioner ........................................................................................................... - 15 -

Slika 3.3 : Vstavljeni kabli v B.E. in montiranje omarice ................................................... - 16 -

Slika 3.4 : Vsavljanje stenskih elementov ........................................................................... - 17 -

Slika 3.5 : Montiranje talnih in stropnih obrob ................................................................... - 18 -

Slika 3.6 : Diagram toka materiala na montaţi notranje opreme ........................................ - 19 -

Slika 3.7 : Tloris proizvodnje B.E. dolţine 20` ................................................................... - 20 -

Slika 3.8: Grafični prikaz operacij ....................................................................................... - 27 -

Slika 3.9 : Vzročno - posledični diagram procesa montaţe ................................................ - 28 -

Slika 3.10: Odlaganje polizdelkov na transportno pot ........................................................ - 30 -

Slika 4.1: Prostorske omejitve ............................................................................................. - 33 -

Slika 4.2 : Idejna zasnova nove montaţne linije ................................................................. - 35 -

Slika 4.3 : Oblika montaţne linije ....................................................................................... - 43 -

Slika 4.4 : Levo napenjalna postaja, desno pogonska postaja [7] ....................................... - 44 -

Slika 4.5 : Skladiščen material ob montaţni liniji ............................................................... - 48 -

Slika 4.6: Primerjava časa izdelave med obstoječim stanjem in montaţno linijo ............... - 49 -

-VIII-

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 3.1: Prehojena pot za dvig materiala za električni oddelek1 ........................... - 21 -

Preglednica 3.2 :Prehojena pot za dvig materiala za montaţni oddelek 1 .......................... - 22 -

Preglednica 3.3 :Prehojena pot za dvig materiala za električni oddelek 2 .......................... - 22 -

Preglednica 3.4 :Prehojena pot za dvig materiala za montaţni oddelek 2 .......................... - 23 -

Preglednica 3.5: Prehojena pot za dvig materiala za ˝finiš˝ ................................................ - 23 -

Preglednica 3.6: Skupna povprečna prehojena pot za dvig materiala ................................. - 23 -

Preglednica 3.7: Pot transportiranja z mostnim dvigalom ................................................... - 24 -

Preglednica 3.8: Procesna karta za proces montaţe B.E. .................................................... - 25 -

Preglednica 3.9: Časovne norme pri procesu montaţe ........................................................ - 31 -

Preglednica 4.1: Skladiščen material ob montaţni liniji ..................................................... - 34 -

Preglednica 4.2: Norme z upoštevanjem, da so polizdelki ob montaţni liniji .................... - 36 -

Preglednica 4.3 : Ocena investicije montaţne linije po sklopih .......................................... - 46 -

Preglednica 4.4 : Polizdelki, ki se uporabljajo ob četrti postaji montaţne linije ................. - 47 -

-IX-

UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE

ISO - International Standard Organization

B.E. - Bivalna enota

Tml - Takt montaţne linije

nel - Število elementov

N - Norma za vstavitev elementa za pritrditvijo

nčel - Število elementov na čelnih stenah

nvel - Število elementov na vzdolţni steni

Nbp - Norma za vstavitev elementa brez pritrditve

ndel - Število delavcev

ČOS - Čas izdelave B.E. v obstoječem stanju

H - Število delovnih ur v dnevu

ŠSbe - Število narejenih B.E. v enem dnevu v obstoječem stanju

ČML - Čas izdelave B.E. z montaţno linijo

ŠMLbe - Število narejenih B.E. v enem dnevu z montaţno linijo

PČ1E - Prihranek časa pri izdelavi ene B.E.

BEN - Dnevna proizvodnja B.E. na montaţni liniji

BEO - Dnevna proizvodnja B.E. z obstoječim stanjem

PČ - Prihranek časa

PBE - Prihranek B.E.

Pd - Prihranek stroškov na dan

Nd - Število zaposlenih v eni izmeni

SM - Število izmen

POV - Povrnitev investicije

Inv - Cena investicije

S - Skladišče

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

Proizvodnja podjetja se srečujejo s pritiski po hitrejšem razvoju izdelkov. Pričakovanja

kupcev naraščajo, vse več je konkurence zaradi globalizacije. Podjetja strmijo po povečanju

storilnosti in hkratnem zmanjševanju stroškov.

Za zagotovitev konkurenčnosti se številna proizvodnja podjetja ˝obračajo˝ k novim

tehnologijam, s katerimi povečajo svojo storilnost in izboljšajo kakovosti. Rezultat je

izboljšano sodelovanje znotraj podjetja in z zunanjimi partnerji. Z novo tehnologijo imajo

podjetja moţnosti hitrega dostopa do podatkov kar omogoča povečanje preglednosti

poslovanja v celotnem podjetju, bolje sprejemajo informirane poslovne odločitve, se hitreje

odzivajo na spremembe v poslovnem okolju in bolje ustreţejo ţeljam svojih strank. [8]

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Podjetniška logistika zajema celotni tok materiala in informacij, in sicer od nabavne logistike,

proizvodne oz. notranje logistike in nadalje do prodajne logistike. V teoriji in v praksi

strmimo k optimalnemu in zveznemu toku materiala med posameznimi funkcijami

podjetniške logistike. V okviru diplomskega dela bomo obravnavali proces montaţe bivalnih

enot (kontejnerjev) s poudarkom na zmanjšanju logističnih stroškov z uvedbo linijske

montaţe.

Podjetje Arcont d.d. je proizvodno podjetjem ki izdeluje montaţne bivalne enote. Če

ţeli biti podjetje konkurenčno na Evropskem trgu, mora izdelovati kvalitetne izdelke. Ţelja

podjetja je tudi, da bi naredilo čim več izdelkov, v čim krajšem času. V podjetju je več

oddelkov: ogrodni oddelek, montaţni oddelek, ličarski oddelek, električni oddelek, vodovodni

oddelek, itd. V diplomskem delu se bomo osredotočili na montaţni oddelek, še posebej na

montiranje notranje opreme. Problem, ki se pojavlja na montaţi notranje opreme je ta, da

delavci porabijo veliko nepotrebnega časa, pri iskanju materiala in dostave na montaţno

mesto. Zaposleni mora prehoditi več kot dva kilometra poti, da nabavi ves material, za to pot

porabi skoraj eno uro delovnega časa. Drugi problem, ki se pojavlja je ta, da se polizdelki

odlagajo na transportno pot, in tako ovirajo proces, da ne morejo biti druga delovna mesta

oskrbljena s polizdelki.

Rešitev problemov, bi bila uvedba linijske proizvodnje bivalnih enot. Ves material in

polizdelki, ki bi jih potrebovali pri montiranju notranje opreme, bi bili v neposredni bliţini


- 2 -

montaţne linije. Delavci bi prihranili veliko časa in tudi do odlaganja polizdelkov na

transportno pot ne bi prihajalo.

1.2 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da bi montaţna linija prinesla prihranek časa, ker delavci ne bi rabili hoditi

po material. S tem bi se zmanjšal čas izdelave bivalnih enot.

Določene bivalne enote so prezahtevne pri montaţi notranje opreme, zato bo podjetje

takšne B.E. izdelovalo ob montaţni liniji in jih v diplomski nalogi ne bomo obravnavali.

Pri diplomskemu delu se bomo osredotočili na izdelavo bivalnih enot A-120 dolţine 20`

(6 metrov). To je navadna B.E., ki je sestavljena iz ogrodja in maksimalno 14-ih stenskih

elementov, minimalno število stenskih elementov ni omejeno. Obravnavali bomo le sestavo

bivalne enote in montaţo opreme.

Upoštevali bomo, da je najboljša rešitev problema obstoječega stanja uvedba montaţne

linije. Osredotočili se bomo predvsem na oblikovanje montaţne linije in prednosti, ki jih bo ta

prinesla.

1.3 Predstavitev podjetja

Druţba ARCONT d.d., izdeluje montaţne bivalne enote. Namenjene so kot samostojne enote,

mogoče pa jih je sestaviti v objekte za poslovne zgradbe, delavska naselja na gradbiščih,

spalnice, kuhinje, pisarne, skladišča, šole, itd. Prednost pred konvencionalno gradnjo je v

hitrejšem času postavitve in laţji dograditvi ali selitvi. Iz montaţnih bivalnih enot so sposobni

zgraditi najzahtevnejše objekte, kot so hoteli, šole, študentski domovi in poslovni objekti za

vse namene uporabe.


- 3 -

Dejavnost podjetja

Proizvodni program:

bivalne enote (B.E.);

sanitarne enote;

bivalni objekti;

posebne izvedbe;

storitve in usluge in

najem standardnih bivalnih enot. [1]

Bivalne enote

Začetek proizvodnje bivalnih enot sega v leto 1975. Bivalne enote, imenovane tudi

kontejnerji, so produkt, ki je nastal iz transportnega kontejnerja. Ti so izdelani po ISO

(International Standard Organization) normativih.

Izdelujeta se dva tipa bivalnih enot:

izvedba VARIANT (glej sliko 1.1) obsega vijačeno ogrodje standardnih dimenzij z

zamenljivimi segmenti, kar omogoča vrsto kombinacij in sestavo večjih enot v nove

celote.

Slika 1.1 : Izvedba variant [1]

izvedbo TRANSPAK (glej sliko 1.2) lahko v celoti razstavimo. Med transportom

zavzema komaj četrtino prostora, potrebnega za klasično mobilno enoto. Ta enota se

ponovno sestavi na samem terenu.


- 4 -

Slika 1.2 : Izvedba transpak [1]

Prostorske celice

Prostorske celice (glej sliko 1.3) so novejši program podjetja ARCONT. V grobem bi jih

lahko imenovali tudi bivalne enote delux izvedbe. Bistvena razlika med prostorsko celico in

bivalno enoto je v tem, da prostorska celica nima več dimenzij kontejnerja, ampak je celica, v

katero so vstavljeni montaţni elementi.

Slika 1.3: Prostorska celica [1]

Objekti, narejeni iz prostorskih celic, so namenjeni za gradnjo poslovnih prostorov,

hotelov, vrtcev, prodajaln, stanovanjskih hiš in drugih zgradb, saj se lahko postavijo kot

večnadstropen objekt. Na ţeljo kupca se prostorske celice, ki so različne širine in dolţine,

lahko postavijo kot trajni ali začasni objekti. Na koncu se kot klasičen objekt lahko prekrijejo

s fasado. [1]

Trg

Mesečna proizvodna kapaciteta B.E. jih uvršča med največje evropske proizvajalce. Več kot

90% izdelanih enot prodajo v tujino. Glavna trţišča, kamor se izvaţajo B.E. so predvsem na

evropskih trgih. To so: Nemčija, Španija, Francija, Italija, Velika Britanija, drţave Benelux-a,

Skandinavija, Švica, vzhodna Evropa in Slovenija. [1]

http://www.arcont.si/dd/poseb_izvedbe.html


- 5 -

2 MONTAŽA BIVALNIH ENOT

2.1 Osnovne operacije montažnih sistemov

Kopač in Noe navajata: »Področje strege (rokovanje) in montaţe je bilo pred nekaj leti

zanemarjeno, to je bilo mogoče dokler so bili stroški in relativni časi za strego in montaţo v

končni ceni in končnem izdelovalnem času relativno nizki. Ob izkoriščanju vseh moţnosti na

področju racionalizacije obdelovalnih procesov pa je mogoče zniţevanje stroškov in

skrajševanje časov izdelave iskati le v izboljšanju strege in montaţe.« [5]

OSNOVNE OPERACIJE MONTAŽNEGA SISTEMA

SESTAVLJANJE ROKOVANJE

• zlaganje (sestava);

• polnjenje, nadevanje;

• pritiskanje in vtiskovanje;

• preoblikovanje in ravnanje;

• spajanje;

• ….

• posebne operacije;

- označevanje

- segrevanje in ohlajanje

- …

• skladiščenje;

• sprejem in izdaja;

• posredovanje (podajanje);

• transportiranje;

• sortiranje;

• pozicioniranje;

• kontrola;

• merjenje geometrijskih veličin;

• preizkušanje materialnih

lastnosti. [6]


- 6 -

2.2 Opredelitev procesa montaže

Kopač in Noe navajata: »Montaţa obsega vrsto procesov, ki omogočajo sestavljanje izdelkov

iz posameznih delov in sestavin. Pri tem se pogosto prepletajo funkcije sestavljanja

(privijanja, lotanja, varjenja, krivljenja itd.) s funkcijami strege in merjenja ter preskušanja.

Posamezni montaţni postopki so razviti določen izdelek ali skupino izdelkov pri tem se zaradi

velikega števila sestavnih delov zahteva koordiniran tok materiala ter tok informacij. Da je

koordinacija mogoča se zahteva, da so sestavni deli na montaţnih mestih v ustrezni količini,

kvaliteti ter v določenem času in, da so stroški montaţe minimalni. To pa zahteva ustrezno

organizacijo ter ustrezna delovna sredstva.

Odvisno od uporabe različnih montaţnih naprav govorimo o ročni montaţi,

mehaniziran ter avtomatizirani montaţi. V naši industriji danes še vedno prevladuje ročna

montaţa, predvsem zaradi maloserijske proizvodnje. Uporaba fleksibilnih montaţnih

sistemov pa prinaša tudi na tem področju velike spremembe.

Vhodne in izhodne veličine montaţnega procesa so:

Material (strojni deli, podsklopi, delovna sredstva itd.);

informacije (zahteve, risbe, tehnološki postopki, programi);

energija (mehanska, pnevmatična, hidravlična, električna).« [5]

2.3 Opredelitev procesa rokovanja

Kopač in Noe navajata: »S pojmom strega označujemo vrsto opravil vezanih na transport,

pripravo in menjavo obdelovancev v procesu obdelave, montaţe, varjenja itd.

S pojmom notranjega pretoka materiala označujemo povezavo vseh dejanj kot so transport

od skladišča do delovnega mesta, priprava obdelovancev za obdelavo, menjava,

pozicioniranje in vpenjanje, obdelava, menjava, prenos do naslednje obdelave ter transport v

mesno skladišče ali skladišče za opremo. Tu je potrebno poudariti, da natančne ločnice med

transportom ter prenosom pogosto ni mogoče opredeliti. Danes se s pojmom strega pogosto

označujemo opravila, ki so neposredno vezana na sam proces obdelave oziroma montaţe.

Streţna opravila je mogoče razvrstiti v tri skupine:

pripravo obdelovancev;

menjavo pred in po obdelavi in

pripravo za naslednjo obdelavo.


- 7 -

S strego poskrbimo, da so obdelovanci v pravilnem poloţaju, v ustrezni količini v ustreznem

času na določenem mestu pripravljeni za obdelavo in montaţo. Te funkcije so: urejanje,

dodajanje, odvzemanje, pozicioniranje, vpenjanje, ločevanje, vodenje, prenašanje, itd.« [5]

2.4 Postopki načrtovanja montažnih sistemov

2.4.1 Postavitev nalog (prvi nivo)

Pred pričetkom dejanskega načrtovanja sistema sestave oz. montaţne linije (drugi nivo) je

potrebno obdelati korake postavitve nalog. Vodstvu podjetja predstavi oţja projektna skupina

osnovne cilje in predlaga strukturo projektne skupine (predstavitev mora biti tudi pisna). [6]

Pomembno pri določitvi ciljev, je ločitev na:

• cilje, ki jih moramo doseči in

• cilje, ki so zaţeljeni (ne obvezni).

Obvezni cilji:

• zniţanje stroškov plač za .... %;

• dvig kosovne zmogljivosti za .... kom/mesec;

• zniţanje stroškov za dosego ustreznega kvalitetnega razreda za .... %;

• zagon linije čez .... mesecev.

Ţeleni cilji:

• moţnost postopne avtomatizacije;

• dvigniti deleţ standardnih elementov in sklopov napram posebnim konstrukcijam, ki

zahtevajo posebno opremo montaţnega sistema;

• moţnost hitre priučitve novih sodelavcev in

• dobra preglednost za vodstvo postrojenja (montaţne linije).

Nenatančne zahteve povzročijo zastoje v procesu načrtovanja. Za določitev osnovnih okvirjev

nalog je potrebno postaviti materialni tok, določiti bloke bodočega sistema, določiti pretok

informacij (glej sliko 2.1).


- 8 -

Slika 2.1: Shematski prikaz analize materialnega toka in iformacij [6]

2.4.2 Grobo planiranje (drugi nivo)

Analiza delovnih potekov in korakov

Na začetku analize delovnih potekov in korakov določamo teoretski čas takta), ki nam sluţi

kot orientacijska vrednost za nadaljnje stopnje in korake planiranja. Teoretski čas takta ne

upošteva kasnejše konfiguracije same linije montaţe (linijska montaţa, paralelna montaţa,

razdeljena delna montaţa, …). [6]

Določitev montažnih korakov

V tem koraku in sledečih razvijemo in določimo celotno strukturo montaţe. Pogoj: natančno

poznavanje delne strukture, zaporedja, delovnih operacij in pripomočkov, ki so potrebni za

realizacijo montaţe izbranega proizvoda ali palete proizvodov! Pogosto imamo ţe na

razpolago tehnološke opise delovnih operacij in potrebne čase za posamezne operacije.

Pripravi se osnovna struktura materialnega toka. [6]

Določitev alternativnih sistemov montaže

Izdelava alternativnih sistemov sestave temelji na osnovi moţnih delitev opravil:

• porazdelitev dela (razbitje delovnih operacij);

• količinska porazdelitev;

• variantna porazdelitev. [6]


- 9 -

Porazdelitev dela

Osnovni cilj te delitve je v zniţanju zahtevnosti in obsega posameznih delovnih operacij. Ta

namen doseţemo z delitvijo montaţe na več predmontaţnih skupin in eno končno montaţo.

Značilnosti:

• (+) dobra podlaga za avtomatizacijo;

• (+) kratki časi usposabljanja osebja;

• (-) nizka fleksibilnost pri spremembah proizvoda;

• (-) prenos tehničnih motenj v liniji je hiter in

• (-) malo manipulativnega prostora in prostora za transportne poti.

Količinska porazdelitev

Montaţa, oz. sestava proizvoda ali palete izdelkov se vrši v dveh ali več paralelnih sistemih z

enako ali različno strukturo.

Značilnosti:

• (+) razdelitev sistema za majhne, srednje in velike serije;

• (+) moţnost velikih manipulacijskih prostorov;

• (+) enostavna priučitev osebja;

• (+) niţji stroški za prestrukturiranje pri spremembi proizvoda (glede na sisteme s

porazdelitvijo dela;

• (+) dobra podlaga za avtomatizacijo;

• (-) večji obseg dela pri vodenju proizvodnje;

• (-) večje prostorske potrebe in

• (-) višji investicijski stroški zaradi paralelne namestitve enakih montaţnih sredstev in

pripomočkov.

Variantna porazdelitev

Pri paletah proizvodov se posamezni produkti sestavljajo ločeno.

Značilnosti:

• (+) Enostavnejša in cenejša prilagoditev montaţnih pripomočkov;

• (+) boljša izraba zmogljivosti celotnega sistema;

• (+) niţji stroški predelave pri spremembi produktov in

• (-) visoki investicijski stroški.

Vrste alternativnih montažnih sistemov: [6]


- 10 -

Ročni montažni sistem brez mehaniziranega transporta obdelovancev

Pri skupinah z ročnim podajanjem med montaţnimi mesti s kratkim časom za sestavo na

posameznem mestu (ti < 90 s) se pojavijo izrazite izgube zmogljivosti zaradi ročnega

transporta med montaţnimi postajami!

Ročni in delno avtomatizirani montažni sistem z avtomatskim transportom obdelovancev

Pri delno avtomatizirani liniji uporabljamo transportne pripomočke (Palete, montaţni podesti

in ogrodja, ...), ki omogočajo vključitev avtomatiziranih mest sestave. Transport med mesti

sestave je mehaniziran (tračni navadni, zobati tračni, členkasti transporterji). Običajno

srečamo 3 osnovne oblike.

Avtomatizirani montažni sistemi

Podsistemi in tudi celotni sistemi sestave se izvajajo popolnoma avtomatizirano s pomočjo

avtomatskih postaj in robotskih celic. Transport je mehaniziran. Tudi dotok elementov in

potrošnega materiala je avtomatiziran. Uporabimo ga samo pri velikih serijah.

2.4.3 Fino planiranje

Po odobritvi projekta (uprava) sledi 3. stopnja projekta »Izgradnja montaţne linije«. [6]

Razdelava celotnega sistema in podsistemov

Pri tem in sledečih korakih se sukcesivno pridruţijo konstruktivni skupini, ki je do sedaj

izvajala projekt, še kasnejši upravljalci montaţne linije in predvideni vzdrţevalci!

Izdelava (ali dodelava) zvezka zadolžitev :

Osnovna poglavja zvezka zadolţitev:

• natančni opis izdelka, ki ga ţelimo sestavljati;

• zahtevane zmogljivosti (Kom/Smeno) za vsak tip izdelka, število tipov oz. variant

izdelkov in pogostost menjave tipov in s tem povezano spreminjanje montaţne linije;

• natančen opis postopka montaţe in medfaznih kontrol;

• koncepcija montaţne linije in izvedba;

• transportne in manipulacijske zahteve in rešitve;

• dovod energije in krmiljenje (elektrika, Stisnjen zrak, hidravlični mediji...);

• zahteve za varstvo pri delu (predpisi, standardi, smernice);


- 11 -

• konstrukcijska dokumentacija;

• razčiščeni in opisani morajo biti pogoji nabave surovin, repro-materiala in pogoji

izdobave in prevzema izdelkov.

Podrobna dodelava izbranega montažnega sistema

Celotni montaţni sistem je običajno sestavljen iz več med seboj povezanih podsistemov, ki se

lahko razlikujejo po stopnji avtomatizacije.

Podsisteme poveţemo v sklope predmontaţe in sklope končne montaţe in določimo vezne

točke med njimi.

• preveritev količine potrebnega dela za sestavo izdelka;

• po potrebi se izvedejo spremembe;

• preveritev sistema sestave posameznih stopnjah montaţe;

• preveritev ročnih delovnih mest;

• preveritev avtomatiziranih delovnih postaj;

• preveritev načina povezanosti med posameznimi delovnimi postajami.

Postavitev sistema planiranja naročil in krmilnega sistema Montage Planung und Steuerung

(MPS - System)

MPS sistemi omogočajo: moderni pretok informacij v modernih tehnoloških sistemih,

zagotovitev kvalitete, učinkovit pristop k zahtevam ISO 9000, … in ISO 14000 …,

zmanjšanje stroškov, zmanjšanje reakcijskih časov pri naročilih in dobavah

Osnovni modularni koncept MPS sistemov omogoča konfiguracijo glede na potrebe

trenutnega sistema sestave in moţnosti nadgradnje montaţne linije. Omogoča sinhroni prenos

podatkov za vsak posamezni obdelovanec. Obdelovanec je označen na osnovi izbranega

identifikacijskega sistema. Na vsaki montaţni postaji (od ročnega del. mesta do

avtomatizirane celice) in kontrolnem mestu je moţno prevzeti informacije o obdelovancu in

jih tudi dodati.

Določitev časovnega načrta

Kvaliteta načrtovanja in realizacije projekta je odvisna od upoštevanja časovnega načrta na

posameznih stopnjah projekta.

Nepravočasno zaznavanje ozkih grl pri realizaciji projektnih stopenj povzročijo

nepotrebno drago nadurno delo ali pa spremembe časovnih načrtov, kar lahko vodi do zamude

pri zagonu proizvodnje.


- 12 -

Pri časovnem načrtovanju projektov izgradnje, predelave ali renoviranja montaţne

linije uporabljamo računalniško podprte sisteme časovnega načrtovanja, kot na primer

Superproject in podobni programski paketi. S pomočjo takšnih simulacijskih programov je

mogoče spremljati

realizacijo terminskih načrtov;

predvideti kritične faze projekta in

pravočasno pripraviti potrebne ukrepe. [6]

2.5 Opredelitev toka materiala

Osnovne informacije, ki jih dobimo iz analize materialnega toka in informacij: [6]

pretočne količine materiala v blokih in med njimi;

časovni potek elementov in podsklopov na posameznih postajah, transportu in v

skladiščih;

določitev poti transportiranja, transportnih naprav in manipulacijskih pripomočkov;

določitev transportnih nosilcev v okviru linije in v izdobavi po komisioniranju (palete,

okvirji, kontejnerji, paketi, ... );

določitev dobavnih in odpravnih ciklov in

način priprave drobnega (cenenega) materiala.

Pred pričetkom planiranja je potrebno zbrati čim več informacij o podobnih sistemih sestave v

domačem podjetju ali na ţe obstoječih linijah drugje! Pri analizi prostora pogosto vrišemo

elemente materialnega toka v skice predvidenih prostorov, da upoštevamo ključna mesta :

stene, pregrade in stebri;

priključna mesta za oskrbo;

priključna mesta za odpravo in

transportne poti.


- 13 -

3 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA

Jančar navaja: »Na montaţnem oddelku se izvajajo vsa montaţna dela in opravila na bivalnih

enotah vseh izvedb. Delo poteka v hali 1 in sicer v treh delih: 1-A; 1-B in 1-C.

V hali 1-A in 1-B se izvajajo montaţna dela na vseh izvedbah bivalnih enot. V hali 1-C pa se

zraven dela montaţe in dela vodovodnega oddelka izvajajo dela priprave stenskih elementov,

ki se kasneje vgrajujejo v B.E. Pod oddelek montaţe spada še tako imenovani ˝finiš˝ (kontrola

procesa pred prevzemom), proces izdelave streh in osnov B.E., ki se odvijata v desnem delu

hale 1-B ter interni transport. Izdelava TRP (transpak verzija B.E.) se odvija v hali 1-C.

Pakiranje in priprava polizdelkov za RBK, MOBITEX ter na koncu še Servis center (hitra

pošta) se odvijajo v šotoru B, pred in v začetku hale 3-A. Material, ki se pripravlja za RBK in

MOBITEX pa se skladišči v posebej prirejenem šotoru z oznako B. Zaposlenih je med 135 in

145 delavcev odvisno od povpraševanja kupcev.

Cilji procesa v montažnem oddelku so naslednji:

izboljšanje kvalitete v procesu montaţe bivalnih enot - merilo je kontrola izdelka procesa

in zmanjševanje števila reklamacij;

zmanjševanje porabe materiala - merilo je spremljanje poškodb materiala pri montaţi in

kontrola normativa materiala in

dvig produktivnosti v procesu - merilo je preseganje normativov.« [3]

Proizvodnja se iz leta v leto veča. Tako so leta 1994 naredili 3.640 enot, leta 2001 pa kar

9.191 enot. Od takrat naprej vsako leto doseţejo rekordno število kosov bivalnih enot. V letu

2003 so izdelali 9.933 kosov, 2005 so izdelali 8.235 kosov, v letu 2007 pa ţe 14.682 kosov

bivalnih enot. V letu 2008 so izdelali 13.460 kosov oz. povprečno 54,7 BE/dan. Poslovanje v

letu 2009 je bilo pod vplivom gospodarske krize, skupno so tako izdelali 9250 kontejnerjev,

kar pomeni 31% upad. Vendar so hkrati dosegli 26% manjši strošek reklamacij ter 30% večji

inovacijski prihranek.

Bivalne enote izdelujejo tudi v vedno krajšem času. Leta 1991 so za standardno šest-

metrsko bivalno enoto porabili 124 ur, konec leta 2007 pa le še 49 ure. K nadaljnjemu

zniţevanju izdelovalnih časov pripomorejo predvsem investicije v tehnološko opremo ter

posodobitve pri organiziranosti procesov. Kljub negativnim vplivom trga (rast cen materiala,


- 14 -

recesija ali konjunktura v svetovnem merilu) in krizi v kovinsko-predelovalni industriji

druţba vsa leta povečuje realizacijo na zaposlenega in bruto dodano vrednost na zaposlenega.

Po vseh finančnih kazalnikih so precej nad povprečjem panoge in po preţivetju krize

osamosvajanja in lastninjenja ţe kar nekaj let poslujemo z vedno večjim dobičkom. [1]

3.1 Potek aktivnosti na montažnem oddelku

V nadaljevanju so predstavljene aktivnosti, ki se pojavljajo na montaţnem oddelku (glej sliko

3.1). Z rdečim krogom je označen predmet mojega diplomskega dela, to sta proces sestave in

montaţa opreme bivalne enote.

Slika 3.1: Potek aktivnosti na montaţnem oddelku [3]


- 15 -

Sestava bivalne enote

Delavec si z mostnim ţerjavom transportira osnovo in streho na montaţno pripravo

(pozicioner, glej sliko 3.2). Nato se s pomočjo pozicionerja dvigne streha na določeno višino,

v osnovo se vstavijo stebri in se pritrdijo. Naslednja faza je spuščanje strehe na končno višino,

sledi fiksiranje strehe s stebri in pritrjevanje. Sledi še kratek vizualni pregled in golo ogrodje

se transportira z mostnim ţerjavom na montaţo.

Slika 3.2 : Pozicioner

Montaža opreme

Montaţa opreme bivalne enote se deli na pet oddelkov:

Električni oddelek 1: Vstavitev kablov, montiranje CEE priklopov, montiranje razdelilne

omarice in luči.

Montaţni oddelek 1: Na delovno mesto zraven B.E. pripeljejo stenske elemente, ki se jih nato

vstavi in pritrdi. Če B.E. nima stene, se mora ta zapreti z zaščitno foljo.

Električni oddelek 2: Montiranje električnih vtičnic in stikal.

Montaţni oddelek 2: Naredi se vzdolţna obdelava na vzdolţnih stenah, čelna obdelava na

čelnih stenah in kotna obdelava. V tem taktu se še montira grelno sredstvo ali klima,

montirajo se tudi vrata. Po končani vzdolţni obdelavi se lahko v B.E. vstavi tudi pregradna

stena (odvisno od ţelje kupca).


- 16 -

˝Finiš˝ - zaključek: Na tem delovnem mestu se B.E. počisti in skupaj s kontrolorjem preveri

celotno B.E., če je vse usklajeno z dokumentacijo. Prav tako pa tudi preveri, če je vse

izdelano v skladu z standardi.

3.2 Posnetek procesa montaže bivalnih enot

Montaţa se začne s sestavo osnove in strehe v obstoječo bivalno enoto. Delavec si z

mostnim ţerjavom transportira osnovo in streho na montaţno pripravo (pozicioner). S

pomočjo pozicionerja dvigne streho na določeno višino, nato se v osnovo vstavijo stebri, ki se

pritrdijo. Naslednja faza je spuščanje strehe na končno višino, sledi fiksiranje strehe s stebri in

pritrjevanje. Sledi še kratek vizualni pregled in golo ogrodje se transportira z mostnim

ţerjavom na prosto mesto v montaţi 1, kjer B.E. ne premikamo, dokler ni končana.

Na montaţi sledi vstavljanje električne napeljave, montirajo se kabli, CEE priklopi.

Nato se montira razdelilna omarica z varovalkami (glej sliko3.3), istočasno se montirajo luči,

kjer se vstavijo ţarnice in se poveţejo z razdelilno omarico.

Slika 3.3 : Vstavljeni kabli v B.E. in montiranje omarice

B.E. se nato priklopi na električno napeljavo, da se preveri ali delujejo luči, ki

omogočajo, da je v naslednjih taktih dovolj svetlobe za nemoteno montaţo. Istočasno se poleg

delovnega mesta z viličarjem pripeljejo stenski elementi, ki jih, po končanem preizkusu

električne napeljave, delavci vstavijo v B.E (glej sliko 3.4). Najprej se vstavijo elementi v

čelne stene in se pritrdijo. Vstavi se tudi izolacija med stebrom in elementi na čelni steni.

Nadaljuje se z vstavljanjem na vzdolţni steni. Najprej se vstavijo vsi elementi, ki se nato

poravnajo in pritrdijo. Med stebri in elementi na vzdolţni steni se še vstavi izolacija. Delo


- 17 -

nadaljujejo električarji. Vstavijo se kabli, ki povezujejo razdelilno omarico in luknje, ki so

pripravljene za stikala in vtičnice. Nato se še montirajo vtičnice in stikala.

Slika 3.4 : Vsavljanje stenskih elementov

Montaţa se nadaljuje z notranjo obdelavo. V to enoto spada čelna obdelava, vzdolţna

obdelava in kotna obdelava. Najprej se montirajo talne obrobe, ki so privijačene na steno. V

talno obrobo se nato vstavi vloţek, ki prekrije vijake. Med stropom in stenskimi elementi se

vstavi izolacija. Nadaljuje se z montiranjem talnih in stropnih obrob (glej sliko 3.5), ki se tudi

privijačijo na steno. Nato se na vijake vstavijo čepi, kateri so enake barve kot obrobe, da

prekrijejo vijake. Ko je končana vzdolţna in čelna obdelava sledi še kotna obdelava. V kot

B.E. se vstavi izolacija, nato se v vsak kot privijačita dve iverni lati. Vijake se prekrije s čepi.

V času notranje obdelave se montirajo vrata. V vrata se vstavi kljuka ter ključavnica in v

ključavnico primeren ključ. Po končani notranji obdelavi se v B.E. montira grelno sredstvo ali

klima (odvisno od namembnosti bivalne enote). Po ţelji naročnika se lahko v B.E. montira

tudi pregradna stena.


- 18 -

Slika 3.5 : Montiranje talnih in stropnih obrob

Nato se bivalna enota še očisti in skupaj s kontrolorjem preveri, če je vse usklajeno z

dokumentacijo. Če je vse v redu, se B.E. naloţi na transportno sredstvo, ki jo odpelje na

skladišče končanih izdelkov.


- 19 -

3.3 Tok materiala na montaži notranje opreme

V nadaljevanju je predstavljen tok materiala na montaţi notranje opreme. Slika 3.6

predstavlja tok materiala, z rdečo so označeni delovni takti, s sivo pa so označena skladišča in

material kateri se uporablja v določenem taktu.

3.6 : Diagram toka materiala na montaţi notranje opreme


- 20 -

Tloris proizvodnje montaže bivalnih enot dolžine 20´

Legenda :

- Skladišče za ˝finiš˝

- Skladišče drobnega materiala

- Skladišče materiala za notranjo obdelavo

- Pozicioner

- Skladišče izolacije

- Stojno mesto

- Skladišče električnega materiala

- pot materiala za B.E.

- Pot končane B.E.

Slika 3.7 : Tloris proizvodnje B.E. dolţine 20`

Slika 3.7 prikazuje tloris proizvodnje. Na njej so z rumeno barvo označena stojna mesta kjer

se montirajo B.E. dolţine 20´ (dolţina 6 m). Modra barva predstavlja mesto skladišča

polizdelkov za notranjo obdelavo B.E. Zelena barva pa predstavlja mesto kjer je skladišče


- 21 -

električnega materiala. Rdeča barva predstavlja mesto skladišča za oddelek ˝finiša˝. Skladišče

drobnega materiala je označeno z sivo barvo. Rdeče puščice predstavljajo pot materiala iz

skladiščnega mesta do mesta kjer se montirajo. Zelene puščice prestavljajo pot končane B.E.

v skladišče končanih izdelkov.

3.4 Premagovanje prostorskih ovir pri izdelavi bivalne enote

V proizvodnji strmimo, da je material skladiščen čim bliţe mestu, kjer se ta uporablja. Za

takšno skladiščenje je potrebno veliko prostora, ki ga večina proizvodnih podjetij nima.

V naslednjih preglednicah bomo predstavili potrebno pot, ki jo mora določeni delavec

narediti, da gre po ves material, ki ga potrebuje za montiranje notranje opreme. Podatke v

preglednicah smo dobili, na osnovi večkratnega merjenja ter analiz in predstavljajo povprečne

vrednosti.

Električni oddelek 1

Preglednica 3.1: Prehojena pot za dvig materiala za električni oddelek1

Stojno mesto A1 Stojno mesto A2 Stojno mesto A3 Povprečje

Material Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Drobni

material 269 330 191 251 130 190 196,7 257

Kabli 160 200 60 100 62 102 94 134

Razdelilna

omarica 160 200 60 100 62 102 94 134

Cev 160 200 60 100 62 102 94 134

Luč,

ţarnica 160 220 60 120 62 122 94 154

Vsota 527,7 813


- 22 -

Montažni oddelek 1

Preglednica 3.2 :Prehojena pot za dvig materiala za montaţni oddelek 1


Material Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Drobni

material 269 330 191 251 130 190 196,7 257

Stenski

elementi / / / / / / / /

Izolacija 96 106 11 21 34 44 42,7 57

Vsota 239,4 314

Električni oddelek 2

Preglednica 3.3 :Prehojena pot za dvig materiala za električni oddelek 2


Material Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Drobni

material 269 330 191 251 130 190 196,7 257

Kabli 160 200 60 100 62 102 94 134

Vtičnice,

stikala 160 260 60 160 62 162 94 194

Vsota 384,7 585


- 23 -

Montažni oddelek 2

Preglednica 3.4 :Prehojena pot za dvig materiala za montaţni oddelek 2


Material Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Drobni

material 269 330 191 251 130 190 196,7 257

Talne

obrobe,

prekrivne

letve

200 260 125 185 73 133 132,7 192,7

Kotne

obrobe 170 200 83 113 38 68 97 127

Stropne

obrobe 170 230 83 143 38 98 97 157

Izolacija 96 106 11 21 34 44 42,7 57

Grelno

sredstvo 160 220 60 120 62 102 94 147,3

Vsota 660,1 938

˝Finiš˝

Preglednica 3.5: Prehojena pot za dvig materiala za ˝finiš˝


Material Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

čistila,

barve,

papirnate

brisače…

210 272 126 186 92 152 142,7 203,3

Vsota 142,7 203,3

Preglednica 3.6 prikazuje skupno povprečno pot in čas, ki ga delavec porabi za hojo in iskanje

materiala.

Preglednica 3.6: Skupna povprečna prehojena pot za dvig materiala

Skupna pot Skupen čas

1954,6 m 2853,3 s = 47,6 min


- 24 -

Transport ogrodja B.E. do stojnega mesta

Ogrodje B.E. se transportira z mostnim dvigalom iz pozicionerja na tla pred halo A, nato ga z

viličarjem prestavijo v halo A in ga z drugim mostnim dvigalom dvignejo in transportirajo na

stojno mesto.

Preglednica 3.7: Pot transportiranja z mostnim dvigalom


Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Potrebna

pot [m]

Potreben

čas [s]

Transport

ogrodja 50 246 45 258 63 273 52,7 259

Iz preglednic je razvidno, da je potrebno veliko poti in časa, da gre delavec po material. Za

eno B.E. mora en delavec prehoditi skoraj 2,5 km, in porabi skoraj eno uro delovnega časa.

Z montaţno linijo bo ta problem popolnoma izginil, saj bo skladišče materiala in

polizdelkov v neposredni bliţini montaţne linije.


- 25 -

3.5 Zapis procesa montaže s procesno karto

Model procesne karte (ASMI) je narejen za proces montaţe bivalne enote od sestave osnove

in strehe do končnega izdelka. Proces se nanaša na enega delavca in B.E. A-120 dolţine 20`.

Preglednica 3.8: Procesna karta za proces montaţe B.E.

Opravilo KČ

[min]

PČ

[min]

NČ

[min]

S

[m]

1 Pozicionirna naprava 46,5

2 Transport do prostega mesta na

montaţi 4,3 52,7

3 Prevzem električnega materiala 1 12,6 527,7

4 Montaţa CEE priklopov 29,4

5 Montaţa omarice 33,2

6 Montaţa luči 57

7 Priprava prostora za nadaljnjo

delo, kontrola 5

8 Transport stenskih elementov 3,5 134,8

9 Vstavljanje stenskih elementov 206,5

10 Transport folje 2,5 200

11 Zapiranje stene s foljo 55,9


delo, kontrola 5

13 Prevzem električnega materiala 2 9,8 384,7

14 Montaţa stikal in vtičnic 72,2


delo, kontrola 5


- 26 -

16 Prevzem materiala za notranjo

obdelavo 15,6 660,1

17 Čelna obdelava 42,7

18 Vzdolţna obdelava 90,2

19 Kotna obdelava 52,2


delo, kontrola 5

21 Transport vrat 3,2 220

22 Montiranje vrat 35,8

23 Prevzem grelnega sredstva 4,2 160,6

24 Montiranje grelnega sredstva 27


delo, kontrola 5

26 ˝Finiš˝ 173,7

Skupaj 13 7 6 2 922,3 36 44,7 2340,6

Skupen čas 1003,7

Razmerje pogostosti

Skupaj

46,4 25 21,4 7,1 100

Legenda:

- delovne operacije KČ - Koristen čas

- transportne operacije PČ - Potreben čas

- kontrolne operacije NČ - Nekoristen čas

- skladiščne operacije S - Opravljena pot


- 27 -

Slika 3.8: Grafični prikaz operacij

Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza (glej sliko 3.8) časovnih deleţev:

V procesu 26 se B.E. zaključi

Proces traja skupno 1035,5 min

Transportne operacije, ki jih v primeru linijske montaţe ne bi bilo ( točke 2, 3, 8, 10,

13, 16, 21) traja 79 minut

V procesu sta potrebna minimalno dva delavca

3.6 Kritična analiza učinkovitosti obstoječega procesa montaže

Kritična analiza obstoječega stanja nam omogoča, da identificiramo, raziščemo in natančno

določimo motne vzroke odstopanja v procesu. Temelji na podlagi opisa opreme in opisa

tehnološkega procesa. V nadaljevanju bodo opisani posamezni koraki, podkrepljeni z vzročno

– posledičnim diagramom.

Odstotek delovnih, transportnih, kontrolnih in skladiščnih operacij

Delovne operacije

Transportne operacije

Kontrolne operacije

Skladiščne operacije


- 28 -

3.9 : Vzročno - posledični diagram procesa montaţe


- 29 -

SKUPINA A: Proces montaže

Proces montaţe je osrednja tema diplomske naloge, predstavlja prvo skupino. V omenjenem

procesu se vrši celotna montaţa notranje opreme. Zaradi nepravilnosti prihaja do napak v

procesu.

Problem:

slaba lokacija pozicionirne naprave;

nepotrebna pot med oddelki;

napake delavcev.

Posledica:

S slabo lokacijo pozocionirne naprave, prihaja do velikih časovnih izgub, saj se ogrodje

transportira s mostnim dvigalom. V prejšnjem poglavju smo predstavili pot in potreben čas

za transportiranje ogrodja. K časovnim izgubam pripomore tudi nepotrebna pot med oddelki,

saj morajo delavci hoditi po proizvodnji od enega stojnega mesta pa do drugega. Pojavljajo

se tudi napake delavcev, količina materiala, ki ga vzame je lahko prevelika, kar prisili

delavca, da ga nese nazaj v skladišče.

Rešitev:

Rešitev teh problemov bi bila uvedba montaţne linije.

SKUPINA B: Informacijska podpora procesov

Podjetje v proizvodnji nima ustreznega informacijskega sistema, ki bi omogočal sledenje

materialu. Na vsako B.E., ki pride v montaţni oddelek, se pritrdi list papirja, na katerem je

napisana vsa notranja oprema, ki jo B.E. potrebuje.

Problem:

napačna izbira materiala.

Posledica:

Zaradi neustreznega informacijskega sistema se pojavljajo napake. Zgodi se, da delavec

pomotoma vzame napačni material in ga nato montira. S boljšim informacijskim sistemom, se

te napake ne bi pojavljale.


- 30 -

Rešitev:

Uvedba informacijske tehnologije za skladiščenje materiala.

SKUPINA C: Skladiščenje materiala

Podjetje ima velik prostorski problem, saj ţeli narediti čim več B.E. na dan. S tem se pojavlja

tudi problem, da se hkrati izdeluje več B.E. in posledično zmanjkuje prostora za odlaganje

materiala. Tako se začnejo pojavljati napake delavcev na podlagi prostorskih omejitev.

Problem:

prostorski problem

napake delavcev

slaba izbira razskladiščnega mesta

oviran notranji transport

Posledice:

Pogosti primer je, da viličar pripelje stenske elemente do B.E. in jih odstavi na transportno pot

(glej sliko 3.10), saj drugje več nima prostora. Tako pride do problema z oskrbo drugih B.E. s

polizdelki. Pomembno je tudi koliko materiala pripeljati iz skladišča, da ne bo predolgo

oviralo transportne poti.

Slika 3.10: Odlaganje polizdelkov na transportno pot


- 31 -

Slika 3.10 prikazuje zgoraj omenjeni problem. Na tleh je z rumeno barvo označena

transportna pot. Na transportno pot so se odloţili vratni stenski elementi, ki trenutno

onemogočajo oskrbo drugih B.E. s polizdelki.

Rešitev:

Rešitev teh problemov bi bila uvedba montaţne linije.

SKUPINA D: Organizacija procesov

V proizvodnji je zelo pomembna usklajenost, saj vsaka neusklajenost povzroča izgubo časa in

pripomore k zastojem.

Problem:

neusklajenost med oddelki.

Posledica:

Zelo pomembna je usklajenost med oddelki. V proizvodnji se pojavljajo primeri, ko B.E.

miruje in se na njej ne opravlja nikakršnih del. Do tega pride tako, da en oddelek konča s

svojimi deli, nadaljevati pa bi moral ţe drugi oddelek, ki pa še ni končal prejšnje B.E., tako

prihaja do vedno večjih zastojev.

Rešitev:

Rešitev teh problemov bi bila reorganizacija procesov.

3.7 Časovne norme pri procesu montaže

Norme, ki so podane, zavzemajo čas, ki je potreben, da en delavec gre po material v skladišče,

ga montira in pospravi.

Preglednica 3.9: Časovne norme pri procesu montaţe

Norma [min]

Pozicioniranje: 46,5

Elektro oddelek:


- 32 -

Montaţa CEE priklopov

Polaganje kablov

Montaţa razd. omarice

Montaţa svetilke

Montaţa vtičnice ogrodje

Montaţa vtičnice panel

Montaţa stikala ogrodje

Montaţa stikala panel

31,4

5,1

35,22

59,0

34,3

30,5

6,7

5,7

Montaţni oddelek

Montiranje stenskega el.

Montiranje stenskega el. brez pritrditve

Zaprtje stene s foljo

Vzdolţna stena

Čelna stena

Čelna obdelava

Vzdolţna obdelava

Montaţa vrat

Montiranje grelnega sredstva

Kotna obdelava

15

10

80,9

52,4

44,7

95,2

39

30

55,2

˝Finiš˝ 173,7


- 33 -

4 PREDLOG UVEDBE MONTAŽNE LINIJE

V prejšnjem poglavju je podana predstavitev obstoječega stanja, z opisanimi napakami, ki se

pojavljajo na montaţnem oddelku. V nadaljevanju je podan predlog montaţne linije, s katero

izboljšamo učinke montaţe, razbremenimo zaposlene na montaţi, izboljšamo kakovost in

produktivnost izdelkov.

4.1 Prostorske omejitve

Koliko prostora lahko zavzema nova linija, je zelo pomembni robni pogoj. Saj s pomočjo

njega lahko določimo kako velika je lahko linija, in kje bi bilo skladišče polizdelkov, saj

morajo biti v neposredni bliţini linije. Slika 4.1 prikazuje prostorsko omejitev v podjetju

Arcont.

Legenda:

Slika 4.1: Prostorske omejitve

Na levi strani slike 4.1 je z rdečim okvirjem označena prostorska omejitev, stena. Na

zgornjem delu slike je prostorska omejitev steber in stena, ki sta nosilna elementa hale. Z

zelenim okvirjem je označen prostor, katerega lahko zavzema montaţna linija.

- Prostorska omejitev - Prostor namenjen za

montaţno linijo


- 34 -

4.2 Idejna zasnova montažne linije

Korake montaţne linije bomo razvrstili tako, kot so razdeljeni oddelki. Tako se izognemo

mešanju materiala in omogočamo usklajenost na oddelku in med njimi.

Na montaţnem oddelku 1, se pojavljajo zelo teţki stenski elementi, zato bomo na tej

postaji uvedli manipulator, ki bo namesto delavcev dvigoval in vstavljal stenske elemente.

Slika 4.2 predstavlja idejno zasnovo montaţne linije. S črko S so predstavljena

skladišča materiala. Za pravilno delovanje montaţne linije, bomo skladišča materiala razdelili,

da bodo vsa dela potekala hitreje (preglednica 4.1).

Preglednica 4.1: Skladiščen material ob montaţni liniji

Skladišče Material

S1 Drobni material (matice, podloţke, vijaki,...), kabli, razdelilne omarice, CEE

priklopi, varovalke

S2 Drobni material, stenski elementi, izolacija

S3 Drobni material, vtičnice, stikala, pokrovi, svetilke, ţarnice

S4 Drobni material, talne obrobe, stenske obrobe, kotne letve, prekrivni elementi,

vloţki za talne obloge, čepi

S5 Drobni material, vrata, pregradne stene, grelna sredstva, klimatske naprave

S6 Detergent, razredčilo, papirnate brisače, polirna vata,…


- 35 -

Slika 4.2 : Idejna zasnova nove montaţne linije

Montaţna linija bi imela šest postaj. Na eni postaji bi se izdelovali dve B.E. hkrati. Prva in

tretja postaja bi bila namenjena električnemu oddelku. Na drugi postaji bi se s pomočjo

manipulatorja montirali stenski elementi. Četrta postaja bi bila namenjena montaţi notranje

opreme (vzdolţna, čelna in kotna obdelava). Na peti postaji bi se montirala vrata, grelno

sredstvo ali klimatska naprava in pregradne stene. Na šesti postaji bi potekala zaključna dela.

Linija mora imeti še dve postaji, na katerih se bo B.E. dvignila na linijo in iz nje.


- 36 -

Ob montaţni liniji mora biti le toliko materiala, koliko bi ga potrebovali na dan.

Omare in regali morajo biti čim bliţe montaţni liniji, zavzemati čim manj prostora.

Na drugi postaji bi bili štirje manipulatorji, za vsako B.E. dva. Delavec ki rokuje z

manipulatorjem dvigne element, ga nese na določeno mesto in vstavi v ogrodje, drugi delavec

pa ga samo še potisne na ţeleno mesto. Istočasno se montirajo elementi na čelni in vzdolţni

steni. Manipulator omogoča hitrejšo vstavitev elementov in zmanjšuje napor, ki je potreben

da delavec dvigne element.

4.3 Določitev časovnega načrta – norme

Čas norme, ki smo jih podali v tretjem poglavju, se spremenijo, saj upoštevamo, da ta

material in polizdelki v neposredni bliţini montaţne linije. Upoštevati moramo tudi, da norme

za vstavitev elementov ne poznamo, saj ne vemo kako hitro bo sposoben manipulator

vstavljat elemente, zato bomo uporabili ţe obstoječe norme.

Nove norme časa so:

Preglednica 4.2: Norme z upoštevanjem, da so polizdelki ob montaţni liniji

Norma

[min]

Elektro oddelek:

Montaţa CEE priklopov

Polaganje kablov

26,7

5,1

Montaţa razd. omarice 31,5

Montaţa svetilke 53,0

Montaţa vtičnice ogrodje 32,3

Montaţa vtičnice panel 26,5

Montaţa stikala ogrodje

Montaţa stikala panel

6,7

5,7

Montaţni oddelek

Montiranje stenskega el. 15

Montiranje stenskega el. brez pritrditve 10

Pritrditev stenskega el. 5


- 37 -

Zaprtje stene s foljo

- Vzdolţna stena 55

- Čelna stena 35

Čelna obdelava 34,7

Vzdolţna obdelava 80,2

Montaţa vrat 39

Montiranje grelnega sredstva 27

Kotna obdelava 45,2

˝Finiš˝ 160,7

Na linijo lahko pride B.E., kjer je treba vstavit elemente na vseh štirih stenah. Lahko pa pride

tudi B.E., ki ima samo dve čelni steni. V nadaljevanju upoštevamo B.E. z vsemi stenami.

Največ časa je potrebno na drugi postaji linije, zato bomo vzeli ta čas za normo, oz. takt v

katerem se bo linija premikala.

Z enim manipulatorjem moramo vstaviti maksimalno 7 stenskih elementov.

(4.1)

Tml [min] tak montaţne linije

nel število elementov

N [min] norma za vstavitev enega elementa z pritrditvijo

ndel število delavcev

Takt, ki smo ga izračunali je prevelik, zato bomo upoštevali, da na čelnih stenah pritrdimo

elemente, na vzdolţnih stenah pa ne.

(4.2)

Tml [min] tak montaţne linije

nčel število elementov na čelni steni

N [min] norma za vstavitev enega elementa z pritrditvijo

nvel število elementov na vzdolţni steni

Nbp [min] norma za vstavitev elementa brez pritrditve

ndel število delavcev


- 38 -

Prišli smo do ugotovitve, da bi najmanjši delovni takt moral obsegati 40 minut. S tem taktom

smo zadovoljni, saj lahko dnevno v dveh izmenah naredimo 42 bivalnih enot.

4.4 Določitev montažnih korakov

Postaja 0:

transportiranje ogrodja na montaţno linijo;

montiranje transportnih ojačitev;

začetek montiranje razdelilne omarice.

Postaja 1:

montiranje CEE priklopov;

polaganje kablov;

montaţa svetilke;

montaţa razdelilne omarice.

Postaja 2:

vgraditev elementov na čelnih stenah;

pritrditev elementov na čelnih stenah;

vgraditev elementov na vzdolţnih stenah;

zaprtje stene s foljo.

Postaja 3:

vezava razdelilne omarice;

zategovanje in fiksiranje stenskih elementov;

montiranje vtičnic;

kontrola elektrike;

montiranje stikal.

Postaja 4:

vzdolţna obdelava;

čelna obdelava;

kotna obdelava.

Postaja 5:

montaţa pregradnih sten;

montaţa vratnih kril;

montaţa grelnega sredstva;


- 39 -

montaţa klimatske naprave,

popravki fizičnih poškodb na zunanjosti.

Postaja 6:

notranje čiščenje;

kontrola.

Postaja 7:

morebitna popravila, ki se niso končala v prejšnjih taktih;

transportiranje končane B.E. iz montaţne linije

4.5 Potek dela po montažnih korakih

Postaja 0:

Na tej postaji se s pomočjo mostnega ţerjava transportira ogrodje B.E. iz pozicionirne

naprave na montaţno linijo. Takoj ko B.E. prispe na montaţno linijo, se začne montirati

razdelilna omarica in polagajo kabli.

Postaja 1:

V prvem taktu se nadaljuje montiranje razdelilne omarice. Delavci polagajo kable v ogrodje

B.E., nato se montirajo CEE priklopi, istočasno se montirajo tudi luči.

Postaja 2:

Po določenem času se premakne B.E. na drugo postajo. Na drugi postaji imamo štiri

manipulatorje, za vsako B.E. dva. S pomočjo dveh manipulatorjev istočasno vstavimo

elemente na čelnih stenah in se nato tudi pritrdijo. Nato vstavimo tudi elemente na vzdolţnih

stenah.

Če B.E. nima stene je treba to zaščititi z zaščitno PVC foljo. Pri zapiranju stene s PVC

folijo uporabimo transportne ojačitve, ki morajo biti vgrajene v steno, ampak samo v primeru

ko imamo celotno steno brez stenskih elementov (zaradi nosilnosti). Transportne ojačitve bi

montirali na lokaciji postaje 0. Nato se delo nadaljuje na tretji postaji.


- 40 -

Postaja 3:

Na tej postaji montiramo vtičnice, stikala. Pritrdijo se stenski elementi na vzdolţnih stenah.

Zaključi se montiranje razdelilne omarice, in se naredi kontrola napeljave. Nato B.E.

priključimo na električno napeljavo. S tem omogočimo dovolj svetlobe za naslednje postaje.

Postaja 4:

Je predvsem takt montaţnega oddelka. Na četrtem taktu se bodo montirali prekrivni PVC

profili, zgornje stropne obrobe, talne obrobe, kotne letve.

Po končani vzdolţni, čelni in kotni obdelavi se B.E. prestavi na naslednjo postajo.

Postaja 5:

Na peti postaji bi se vršila morebitna montaţa pregradnih sten, montaţa radiatorjev,

standardnih ali dvokrilnih vratnih kril, klimatskih naprav.

V tem taktu bi se vršili popravki manjših fizičnih poškodb.

Postaja 6:

Ne šesti postaji bo potekalo notranje čiščenje bivalne enote, vstavljanje spojnega materiala.

Na koncu se opravi kontrola.

Postaja 7:

Ta postaja sluţi samo zadnjim manjšim morebitnim popravilom, predvsem pa za

transportiranje končane bivalne enote iz montaţne linije v skladišče končanih izdelkov.

4.6 Določitev potrebnega števila delovnih mest

Število delovnih mest določimo na podlagi norm za delovni potek takta, ki smo ga določili v

prejšnjem podpoglavju.

Postaja 0:

Na tej postaji bi potrebovali tri delavce. En delavec bi rokoval mostni ţerjav, s katerim bi

transportiral B.E. na montaţno linijo, druga dva bi začela montirati razdelilno omarico.


- 41 -

Postaja 1:

Potrebujemo tri delavce v prvi B.E. ter tri delavce v drugi B.E. in 1 dodatni delavec, ki

pripravlja drobni vgradni material za obe B.E., torej skupno potrebujemo sedem delavcev za

prvi takt.

Postaja 2:

Potrebujemo štiri delavce za eno B.E. in štiri delavce v drugi B.E.

Postaja 3:

Na tej postaji bi skupno potrebovali štiri delavce, za vsako B.E. po dva delavca.

Postaja 4:

Da se takt izide je potrebno 5 delavcev, po dva na vsaki enoti, peti pa bi pripravljal izolacijo,

vršil bi prirez obrob, prirez kotnih obrob, predvsem skrbel za pravočasno pripravljen material.

Postaja 5:

Potrebovali bi dva delavca za montaţo vrat, in dva delavca za montaţo grelnega sredstva ali

klimatske naprave. V primeru, če bi v B.E. montirali pregradno steno, bi prišla dva delavca in

jo montirala. Skupno bi potrebovali 4 delavce ter dva v primeru pregradne stene

Postaja 6:

Na tej postaji bi potrebovali 4 delavce, za eno bivalno enoto, ki bi očistili bivalno enoto.

Postaja 7:

Na tej postaji bi potrebovali le enega delavca, ki bi transportiral končano B.E. iz montaţne

linije.

4.7 Učinkovitost montažne linije

Učinkovitost montaţne linije ţelimo ugotoviti s časovno simulacijo, s katero bi ugotovili, če

lahko zmanjšamo takt celotne montaţne linije. Ugotoviti ţelimo tudi v katerem primeru bodo

imeli delavci preveč ali premalo časa za izdelavo določenega takta.

Naredili smo časovno simulacijo dveh delovnih dni: V prvem dnevu bi izdelali 30

B.E. A-120 dolţine 20´ (dolţine 6m). Ta B.E. ima 14 stenskih elementov, 11 polnih, 2


- 42 -

okenska in enega vratnega. Ima dve luči, dva CEE priklopa, montirati se mora tudi eno stikalo

in dve vtičnici¸ ter razdelilno omarico. V drugem delovnem dnevu bi se izdelovale zelo

različne B.E.. Nekateri nimajo ene vzdolţne stene, nekaterim manjkata obe vzdolţni steni,

nekaterim je treba montirati tudi pregradno steno.

Rezultati časovne simulacije:

Dan 1: Na podlagi časovne simulacije smo ugotovili, da v celotnem dnevu ne bi prišlo do

časovnih odstopanj in da delovnega takta ne moremo zmanjšat. 40 min. je takt, ki ga bomo

uporabljali za normo linije.

Dan 2: V tem dnevu je prišlo do večjih časovnih odstopanj takrat, kadar B.E. nima ene

vzdolţne stene, nima obeh vzdolţnih sten in ko se v B.E. vstavi pregradna stena.

Primer 1 (6 polnih, 1 vratni, 2 okenska stenska elementa), B.E. brez ene vzdolţne stene:

Preseţek časa bi se pojavil na 4 postaji linije, saj na eni steni ni potrebna vzdolţna obdelava.

Primer 2 (4 polni, 2 polovična, en okenski stenski element), B.E. samo s čelnimi stenami:

Na četrti postaji bi bila dva delavca brez dela. Na peti postaji pa se sploh nebi nič delalo.

Ugotovitve

Na prvi, drugi in tretji postaji ne bi prišlo do zastojev niti ne do preseţka. Delo na montaţni

liniji bi morali kontrolirati tako, da na linijo prideta skupaj ena B.E. z vsemi stenami, in B.E.,

ki nima vsaj ene stene. Tako omogočimo, da imajo delavci na četrti postaji dovolj časa da

naredijo vzdolţno, čelno in kotno obdelavo v delovnem taktu linije, na obeh B.E.. Najmanj

problematična je šesta postaja.


- 43 -

4.8 Oblika montažne linije

Slika 4.3 prikazuje obliko montaţne linije.

Slika 4.3 : Oblika montaţne linije

4.8.1 Opis opreme

Vsa transportna in manipulativna oprema je sestavljena tako, da se montirata hkrati dve

bivalni enoti. Celotni sistem je zgrajen na idejni zasnovi oziroma planirani kapaciteti

proizvodnje bivalnih enot investitorja. Podjetje Tokam je zasnovalo transportni in

manipulativni sistem:

viseči manipulatorji za sestavo bivalnih enot;

talni veriţni transporter (trivrstni);

talni veriţni dviţni (vmesni) transporter (prekladanje B.E. na delitev);

valjčni dviţni gnani transporter – (dvoredni);

valjčni gnani transporter – (dvoredni);

izdelava projekta (projektiranje, komplet primopredajna dokumentacija);

elektrika in avtomatizacija;

montaţa in transport.

Viseči manipulatorji za sestavo bivalnih enot

Sestavljeni so iz vodilnih tirnic in dveh visečih manipulatorjev za vsako bivalno enoto

(skupno 4 kosi), ki delujejo na bazi pnevmatskega sistema mehanskega ter vakuumskega

vprijema stenskih elementov. Vprijem stenskih elementov je pod nagibom kateri je potreben


- 44 -

za vstavljanje panelov v okvir bivalne enote. Premik po tirnicah in vrtenje je ročno. Nagib je

pnevmatski. Vprijem panelov je pnevmatsko mehanski ter s pomočjo vakuumskih priseskov.

Talni verižni gnani transporter (trivrstni verižni sistem)

Veriţni transporter je sestavljen iz kovinskega tri pasovnega ogrodja, po katerem je speljana

transportna veriga, ki teče preko veriţnikov in pogonskega dela transporterja. Pogon

transporterja je zmontiran med dvema veriţnima pasovoma. Prenos momenta iz gonila na

veriţne proge se vrši preko pogonske gredi in pogonskih veriţnikov.

Slika 4.4 : Levo napenjalna postaja, desno pogonska postaja [7]

Pogonska in napenjalna postaja sta nameščeni v gradbeni jami (glej sliko 4.4), ki se določi pri

izdelavi projekta. Transportna trasa pa je izvedena v višini cca. 300 mm iznad nivoja +0 mm.

Površina gradbenih odprtin je pokrita s pohodno in vozno površino Prostor med tremi

pasnicami je pokrit s pohodno pločevino. Odlaganje bivalnih enot na transporter je prečno na

ustrezni delitvi, ki diktira kapaciteto transporta.

Talni verižni dvižni (vmesni) transporter (prekladanje B.E. na delitev)

Transporter ima funkcijo premika B.E. na ustrezno delitev. Na mestu montaţe panelov v

okvirje je razmik B.E. večji. Ko se konča montaţa enote se dve končani enoti dvigneta in

premakneta za delitev. Nato se spustita na glavni transporter in še enkrat premakneta za dve

delitvi enot. S tem spet doseţemo delitev za montaţo in kontinuiran transport. Transporter je

triredni veriţni in dviţni. Za le tega je potrebna gradbena jama.

Valjčni dvižni gnani transporter – (dvoredni)

Na koncu glavnega veriţnega transporterja sta nameščeni dve valjčni gnani dviţni progi

(odstavni trak) ki sluţita za premik B.E. na mesto ročne montaţe, oziroma demontaţe.

Transporter je nameščen v gradbeni jami.


- 45 -

Valjčni gnani transporter – (dvoredni)

Transporterja sta kot podaljšek valjčne gnane dviţne mize.

Izdelava projekta

Zajema komplet projektiranje z vsemi potrebnimi preračuni in izdelavo celotne oziroma

kompletne primopredajne dokumentacije na osnovi ustrezne zakonodaje. Komplet izjave ,

CE, navodila za vzdrţevanje

Elektrooprema in avtomatizacija

Na elektroomari bodo nameščeni elementi za upravljane pogonov in spremljanje delovanja

trakov. Sam transportni sistem bo opremljen s pulti za potrjevanje operacij in STOP gobicami

po celotni transportni trasi. Na končnih pozicijah transportne opreme bodo nameščena

varnostna stikala. Za kontrolo vrtenja (kjer je to potrebno) bodo nameščeni induktivni

senzorji.

Montaža in transport

Oprema se v detajlih zmontira pri izvajalcu del, v celoti pa pri investitorju. Montaţa zajema

komplet mehanski del z vsemi testnimi zagoni pri izvajalcu in investitorju, spremljanje

proizvodnje in priučevanje delovnega kadra investitorja.


- 46 -

4.8.2 Ocena investicije

Preglednica 4.3 : Ocena investicije montaţne linije po sklopih

Opis Količina Cena/kos Cena za sklop

Viseči manipulatorji za sestavo bivalnih enot 4 27.900,00 EUR 111.600,00 EUR

Talni veriţni transporter (trivrstni) 1 84.700,00 EUR 84.700,00 EUR

Talni veriţni dviţni (vmesni) transporter

(prekladanje B.E. na delitev) 1 44.360,00 EUR 44.360,00 EUR

Valjčni dviţni gnani transporter – (dvoredni) 1 53.300,00 EUR 53.300,00 EUR

Valjčni gnani transporter – (dvoredni) 1 36.000,00 EUR 36.000,00 EUR

Izdelava projekta (projektiranje, komplet

primopredajna dokumentacija) 1 40.000,00 EUR 40.000,00 EUR

Elektrika in avtomatizacija 1 94.600,00 EUR 94.600,00 EUR

Montaţa, testiranje, zagon, spremljanje

proizvodnje Transportni stroški 1 64.800,00 EUR 64.800,00 EUR

Skupaj: 529.360,00 EUR

Popust: -2% 10.587,20 EUR

Cena skupaj brez DDV: 518.773,00 EUR


- 47 -

4.9 Skladiščenje materiala ob montažni liniji

Pri prvi in tretji postaji montaţne linije ne bi prišlo do problema skladiščenja materiala, kajti

polizdelki, ki se na tej postaji montirajo, imajo le majhne dimenzije in jih lahko shranjujemo v

omari ali regalu direktno ob montaţni liniji.

Na drugi postaji, kjer bi se montirali stenski elementi, ima podjetje ţe rešeno

skladiščenje, in sicer s sistemom vozičkov, ki bi stenske elemente pripeljalo do postaje.

Vozički bi bili narejeni tako, da bi jih lahko z manipulatorjem dvigovali.

Problem skladiščenja materiala se je pojavil ob četrti postaji montaţne linije, saj imajo

polizdelki, ki jih pri tej postaji potrebujemo, velike dimenzije, so različnih barv in različnih

dolţin (tabela 4.1) . Zato bi ob liniji bilo le toliko materiala, koliko bi ga tisti dan potrebovali.

Preglednica 4.4 : Polizdelki, ki se uporabljajo ob četrti postaji montaţne linije

Polizdelek Barva Dimenzije

[mm]

Dolţina L

[mm]

Št./

kont.

Št./ delovni

dan

Dolge talne obrobe Krem, siva,

bela Lx50x20 5880 2 100

Dolgi vloţki za talne

obrobe

Krem, siva,

bela Lx10x10 5880 2 100

Kratke talne obrobe Krem, siva,

bela Lx50 x20 2250 2 100

Kratki vloţki za talne

obrobe

Krem, siva,

bela Lx10x10 2250 2 100

Prekrivni profili Bela, krem Lx50 x10 2300, 2500,

2700 10 500

Stropne obrobe

Bela Lx135x10 2000, 2300 8 400

Hrast Lx135x10 2000, 2050,

250 8 400

Opločevinjene Lx135x10 2263, 2915 8 400

Kotne obrobe Bela, hrast Lx50x10 2300, 2500,

2700 8 400


- 48 -

Izračunali smo število polizdelkov, ki jih potrebujemo za en delovni dan. Na podlagi

izračunane zalogovne velikosti za en delovni dan, smo nadaljevali projekt v AutoCAD-u, kjer

smo z upoštevanjem dimenzij in zalogovne velikosti narisali, kako bi lahko izgledali regali

(glej sliko 4.5). Upoštevali smo tudi, da ob regalu s stropnimi obrobami mora biti dovolj

prostora, da ga lahko polnimo z viličarjem. Torej ob regalu mora biti vsaj 4 metre prostora, da

ne ovira viličarja.

Slika 4.5 : Skladiščen material ob montaţni liniji

4.10 Analiza učinkovitosti predlagane rešitve v primerjavi z obstoječim

stanjem

Na sliki 4.6 je podana primerjava časa, ki je potreben za izdelavo B.E. za obstoječe stanje in

linijske montaţe. Razvidno je, da z montaţno linijo v eni izmeni naredimo 6 B.E. več kot pa z

obstoječim stanjem. Dnevno naredimo 12 B.E. več, kar nam predstavlja dobiček.


- 49 -

Primerjava časa

Slika 4.6: Primerjava časa izdelave med obstoječim stanjem in montaţno linijo

4.11 Ekonomičnost montažne linije

Za vsako investicijo v proizvodnji je potrebno narediti ekonomski preračun in jo s tem

upravičiti. Montaţno linijo bomo poskušali upravičiti na podlagi naslednjih kriterijev:

takt linije je 40 minut;

dnevna proizvodnja B.E. na montaţni liniji je 42 kom;

stroški delavca je 15 €;

vrednost investicije 518.773,00 €;

efektivno delovanje linije na dan je 15 ur;

dnevna proizvodnja B.E. z obstoječim stanjem je 30 kom;

zaposlenih 37 delavcev


- 50 -

Čas izdelave ene B.E.

(4.3)

(4.4)

Čos [min/B.E.] Čas izdelave B.E. v obstoječem stanju

H [h] Število ur v enem delovnem dnevu

ŠSbe [B.E.] Število narejenih B.E. v enem dnevu v obstoječem stanju

ČML [min/B.E.] Čas izdelave B.E. z montaţno linijo

ŠMLbe [B.E.] Število narejenih B.E. v enem dnevu z montaţno linijo

Prihranek časa za eno B.E.:

(4.5)

PČ1E [min/B.E.] Prihranek časa pri izdelavi B.E.

Prihranek B.E.:

(4.6)

PBE [B.E.] Prihranek B.E.

BEN [B.E.] dnevna proizvodnja B.E. na montaţni liniji

BEO [B.E.] dnevna proizvodnja B.E. z obstoječim stanjem

Prihranek časa:

(4.7)

PČ [min] Prihranek časa

PBE [B.E.] Prihranek časa pri izdelavi B.E.

PČ1E [min/B.E.] Prihranek časa pri izdelavi ene B.E.


- 51 -

Prihranek na dan:

(4.8)

Pd [€/dan] Prihranek stroškov na dan

PČ [€] Prihranek časa

ND število zaposlenih v eni smeni

SM število smen

Sd strošek delavca

Povrnitev investicije:

(4.9)

POV [dan] povrnitev investicije

Inv [€] Cena investicije

Pd [€/dan] Prihranek stroškov na dan


- 52 -

5 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu smo se ukvarjali s problemom montaţe bivalnih enot. Predstavljen je bil

celoten proces načrtovanja montaţne linije. Na samem začetku smo opisali podjetje Arcont

D.D. iz Gornje Radgone, katero nam je omogočilo opravljanje diplomske naloge.

V nadaljevanju smo predstavil aktivnosti, ki se pojavljajo na montaţnem oddelku.

Predstavili smo proces sestave in montaţe opreme bivalne enote, naredili analizo toka

materiala na montaţi notranje opreme, proces montaţe opreme smo zapisali s procesno karto

in naredili kritično analizo obstoječega stanja. Prišli smo do ugotovitve , da se v obstoječem

stanju pojavlja veliko napak. Polizdelki se odlagajo na transportno pot, kar onemogoča oskrbo

z materialom drugih bivalnih enot. Usklajenosti med oddelki ni, kar povzroča, da B.E. stoji in

se na njej ne izvaja nikakršnih del. V Proizvodnji manjka tudi informacijski sistem, saj pride

do montiranja napačnega materiala v B.E..

S podatki, ki smo jih pridobili, smo nato postavili prostorske omejitve in naredil idejno

zasnovo montaţne linije. Nadaljevali smo tako, da smo določil časovni načrt, in izračunali

takt linije. Takt linije nam je omogočal, da smo lahko določil montaţne korake in določili

število delovnih mest na taktih linije. Nato smo s časovno simulacijo poskušali ugotoviti ali se

da zmanjšati takt linije in kje bi se pojavili zastoji ali kje bi delavci bili brez dela. Časovna

simulacija je pokazala da v primeru, kadar ima B.E. vse stene, na liniji ne bi prišlo do

zastojev, tudi nedelo se ne bi pojavljalo. V drugem primeru, kadar B.E. nima vseh sten, se

pojavlja, da določeni delavci ostanejo brez dela. Zato bo moralo podjetje razvrščati B.E. tako

da ne bo istočasno na linijo prišli dve B.E. brez vsaj ene stene.

Opisali smo opremo montaţne linije, in izračunali ceno. Montaţna linija bi stala več

kot 500 tisoč evrov. Nadaljevali smo s primerjavo obstoječega stanja in montaţne linije. Prišli

smo do ugotovitve, da za en B.E. prihranimo pribliţno 8 minut delovnega časa. Nato smo na

podlagi prihranjenega časa izračunali amortizacijski čas. Izračunali smo da se investicija

povrne v pribliţno enem letu. Z montaţno linijo bi se tako povečala produktivnost

proizvodnje B.E. za 40%.

Prednosti montaţne linije:

povečanje produktivnosti ( iz 30 na 42 B.E. na dan);

povečanje gospodarnosti;

povišanje zanesljivosti in kvalitete,


- 53 -

razbremenitev delavcev psihičnih in fizičnih obremenitev.

5.1 Možnosti nadaljnjega razvoja

Nenehne spremembe na trţišču, vedno nove razpoloţljive tehnologije in tehnične novosti

silijo podjetja k povečanju lastne konkurenčnosti na trgu. Da bi si zagotovili konkurenčne

prednosti, je potrebno učinkovito, racionalno in predvsem hitro delovanje vseh poslovnih

funkcij v podjetju. Logistična funkcija pridobiva v zadnjem času vedno

Documents

ARCONT D.D. - COnnecting REpositories · Objekti, narejeni iz prostorskih celic, so namenjeni za gradnjo poslovnih prostorov, hotelov, vrtcev, prodajaln, stanovanjskih hi in drugih